PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izSla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchl 6 PP 559 mM
A^':cr™vin; Cena 500 lir - Leto XXXIX. št. 232 (11.648)
Trst, torek, 4. oktobra 1983
Tržaško prebivalstvo prisrčno sprejelo predsednika republike
PERTINI NA OBISKU V NAŠI DEŽELI
SREČANJE S SLOVENSKO DELEGACIJO
Predsednik zagotovil poseg pri vladi za rešitev problemov mamj šine Vrsta uradnih sprejemov in srečanj - Danes t. ed delavci v Tržiču
Živio
Pertini
BOLO SAMSA
Po predstavitvi preko tristo predstavnikov oblasti v vladni palači je predsednik Pertini s čilimi, hitrimi koraki odšel proti svečani tribuni postavljeni na Trgu llnita v Trstu. Zbrala se je velika množica ljudi, po večini mladih. Mnogo je bilo najrazličnejših transparentov z raznimi gesli.
Ko je predsednik zagledal šovinistično, z mržnjo prežeto, geslo, ki sc je sklicevalo na «fojbe» se je sunkovito obrnil in odšel k slovenskim dijakom, ki so med drugim nosili tudi skromen, toda zato prisrčen napis «Živio Pertini)).
To je le bežen, toda resnično zgovoren preblisk, strogo uradnega, protokolarno brezhibnega obiska predsednika republike v Trstu.
Za nas Slovence v Italiji pa je vsekakor predvsem pomembno dejstvo, da je predsednik sprejel našo, slovensko delegacijo, se z njo zadržal v prisrčnem vsebinsko bogatem razgovoru, o katerem podrobneje poročamo na najvidnejšem mestu dnevnika. Predsednik republike je očitno želel — pa čeprav v okviru svojih pristojnosti — podpreti zahteve slovenske narodnostne skupnosti, kot je to pred leti že storil v Kvirinalu v Rimu.
Žal pa moramo ugotoviti, da takih jasnih besed nismo slišali na Trgu lini ta od novoizvoljenega tržaškega župana, niti jih nista izrekla predsednik deželnega sveta, ali predsednik deželne vlade. Z marsičem, kar je bilo izrečeno, se ne bi mogli strinjati, marsikaj pa je žal manjkalo in predvsem ni bilo jasne obveze do slovenske manjšine, prav zaradi obstoja katere ima naša dežela posebni statut.
Velika večina Trsta je predsednika toplo sprejela, pozdravila kot svojega predsednika, kot predsednika odporniškega gibanja. Povsem v ozadju, neopazni, pa čeprav očitno dolgotrajno pripravljeni in organizirani, so bili nekateri nastopi, ki prazničnega vtisa niso mogli zabrisati.
Mi Slovenci pa ponovimo še eno geslo, ki ga je na list papirja, očitno iztrgan iz šolskega zvezka, napisala o-troška roka: »Zdravo tovariš*.
Predsednik republike Pertini je včeraj v Trstu začel svoj uradni štiridnevni obisk v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Dopoldne je na tržaški prefekturi sprejel predstavnike krajevnih oblasti, nato se je udeležil odprtja akademskega leta na tržaški univerzi, popoldne pa je prisostvoval slavnostni seji deželnega sveta. S tržaškim prebivalstvom se je Pertini srečal na Trgu Unita, kjer ga je pozdravil župan Richetti. To srečanje je bilo zelo prisrčno, saj so se Tržačani, in med njimi številni slovenski dijaki, množično zbrali in vzklikali Pertiniju v pozdrav. Pripadniki Liste za Trst, ki so vzklikali svoje znane parole, so bili osamljeni.
Danes bo Pertini najprej obiskal Tržič, kjer se bo srečal z delavci ladjedelnice, nato pa bo odšel v Gorico. Tudi tu bo srečanje na prefekturi in slavnostna seja občinskega sveta.
NA 3. STRANI
Predsednik republike Sandro Pertini je včeraj zagotovil enotni delegaciji slovenske manjšine v Italiji, da bo posegel pri predsedstvu vlade in pri pristojnih ministrstvih za rešitev problemov manjšine. Delegacijo, ki so jo sestavljali Boris Iskra, Rafko Dolhar, Branko Pahor, Boris Race, Damjan Paulin in Viljem Černo, je Pertini sprejel v večernih urah na tržaški prefekturi, člani delegacije so predsednika republike najprej pozdravili v imenu Slovencev tržaške, go-riške in videmske pokrajine in so se spomnili na srečanje izpred petih let, ko je Pertini dejal, da mora biti manjšina zaščitena. Izrazili so mu hvaležnost za te njegove izjave, vendar so poudarili, da se stanje žal ni spremenilo, da zakon za globalno zaščito še ni bil odobren, da posebna komisija pri predsedstvu vlade ni sprejela zadovoljivih zaključkov in da še vedno obstajajo predlogi o različnih pravicah glede na pokrajino. Člani delegacije so poudarili, da zah
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Predsednik Pertini na slavnostni seji deželnega sveta
Enotna sindikalna zveza zavrača usmeritev finančnega zakona 1984
RIM — Tajništvo enotne sindikalne zveze OGIL - CISL - UIL je potrdilo negativno oceno vladnih «varčevalnih ukrepov*, kj so jo bile že prej izrekle posamezne članice. Sindikat pa ni izbral poti enostavne odklonitve ukrepov, ki jih je vlada sprejela pretekli četrtek, čeprav jih smatra za protislovne, nezadostne in usmerjene v zvračanje vseh žrtev in vseh bremen za izhod iz krize na delovne ljudi, in za sedaj tudi ni sklical pro testnih akcij. Sklenil je predložiti vladi in političnim strankam svoj, alternativni načrt za ozdravitev gospodarstva, zmanjšanje državnega primanjkljaja in nov zagon proizvodnje in zaposlitve.
V ta namen so sestavili posebno delovno skupino, ki bo v 15 dneh pripravlja ustrezen dokument, nekak sindikalni «protifinančni zakon». Ta čas pa enotna zveza ne bo čakala križem rok, ampak bo vodila vrsto posvetov s parlamentarnimi skupinami, ki se bodo ,;ačeli že jutri s srečanjem s KPI in z vlado. Lama, Carniti in Benvenuto so namreč naslovili včeraj Craxiju brzojavko, v kateri ga pozivajo, naj pospeši izva-
janje dogovora o sestankih s pristojnimi ministri o treh osnovnih temah: socialni izdatki in javne finance, razvoj in zaposlovanje, davki, tarife in cene, ki so ga dosegli na prvem srečanju s predsednikom vlade 20. septembra. V brzojavki namreč oporekajo vladi, da sprejema sklepe v nasprotju s tedanjimi obvezami, da bo iskala čimvečje soglasje družbenih sil.
Sindikat bo vsekakor potrdil svojo zahtevo po pravičnejši davčni politiki z uvedbo davka na velika premoženja in po večjih naporih za prerod gospodarstva. «Ne iščemo razlogov za boj,» je dejal Lama ob zaključku, «toda če bo vlada zvrnila vse breme za izhod iz krize na ramena najšibkejših in pasivno sprejela logiko recesije, bodo postale ostrejše oblike sindikalnega boja neogibne*.
Včeraj spet rop v posojilnici v Fari
GORICA — Po dveh bančnih ropih junija letos, eden se je končal tragično, s smrtjo 42-letnega Romana Sansevera iz Krmina, so v posojilnici v Fari, včeraj, okrog 13. ure že spet utrpeli nov rop. Nekaj minut pred zaprtjem banke, ki ima sedež na glavnem trgu, prav sredi vasi, je v prostor vstopil moški z zakrinkanim obrazom in s pištolo v roki. Pod grožnjo orožja je odnesel okrog 14 milijonov lir. Denar je stlačil v plastično torbo ter se naglo oddaljil z avtom «ford escort* zlate metalizirane barve v smeri proti Gradišču. Prav na podlagi opisa vozila so orožniki iz Gradišča, ki v sodelovanju z letečim oddelkom goriške kvesture vodijo preiskavo o dogod: ku, po nekaj urah prijeli lastnika avtomobila, k.i naj bi se ga poslužil ropar za izvedbo' podviga. Menda gre za osebo, ki je doma iz štarancana in proti kateri so preiskovalci zbrali dovolj obremenilnih elementov. O-sumljenca so že sinoči zaslišali na poveljstvu orožnikov v Gradišču.
Včerajšnji rop v Fari ni osamljen. O podobnem dejanju poročajo tudi iz kraja Cordovado v pokrajini Por denem.
Neuradno smo izvedeli za osebne podatke pridržane osebe. Šlo naj bi za 43-letnega Livia Zanollo iz Štarancana. Preiskava se nadaljuje.
Džumblat dopotoval v Atene
BEJRUT — Voditelj libanonskih druzov Valid Džumblat je včeraj do potoval iz Damaska v Atene, kjer bo imel sestanke z grškim predsednikom vlade Papandreuom. Džumblatova odločitev je nemalo presenetila vse opazovalce, saj je obisk prav v trenutku, ko se odloča o nadaljnji usedi Libanona. Džumblat bo nato obiskal še Italijo, kjer se bo v Rimu sestal S predsednikom vlade Craxijem, in Francijo.
Medtem pa so v Libanonu včeraj potekali lažji spopadi, ki kršijo krhko premirje. Kaže, da sta bila ranjena tudi dva izraelska vojaka. Do kršitve premirja je prišlo v trenutku, ko se je na izredni seji sestala libanonska vlada, na kateri je predsednik republike Džemajel zavrgel Džumblatov pred log o ustanovitvi avtonomne civilne uprave v pokrajini Šuf.
Slovenski
pozdrav
partizanu
Številne ustanove, stranke in organizacije so predsednika Per linija pozdravile z* lepaki, š katerimi so bili prelepljeni trza ški zidovi. Ob tolikih pozdravih pa velja zabeležiti enega, edi nega v slovenskem jeziku. Gre za lepak VZP1 - ANPI, ki v italijanščini in slovenščini pozdravlja partizana Pertinija ob obisku v Trstu.
Naš prvi planinski dom
NA 12. STRANI
MAČKOLJE VZORNO POČASTILE PADLE
«Enotni bi morali biti na kulturnem in političnem področju, vsaj tedaj, ko gre za našo korist, za naše pravice. Svoje otroke bi morah vzgajati v demokratičnem, antifašističnem duhu in jih pošiljati v slovensko šolo. Pred vsem ne bi smeli pozabljati obletnic, kakršna je današnja, ker je to naša zgodovina, in naših padlih; zato je prav, da jim še danes gradimo spo menike in postavljamo obeležja. Žal pa so marsikomu od nas vsa ta prizadevanja odveč, ti naši boji nepo trebni: sprašujem se, če so ti Slovenci sploh kdaj pomislili, kaj in kako bi bilo z nami, če tu ne bi bilo
ljudi, ki se skozi vsa povojna leta borijo za naše pravice, za demokracijo, za boljši jutri. Mislim, da bi še tedaj fašistična drhal spet znašala nad našimi domovi in našimi dobrinami in dvomim, da bi se v naših krajih še slišala slovenska beseda.*
Gornje je izsek iz srčno osnovanega in razumsko pretehtanega govora, ki ga je imela podpredsednica kulturnega društva «Primorsko» Danica Smo-tlak med nedeljsko vzorno prirejeno DRAGO GAŠPERLIN
NADALJEVANJE NA 4. STRANI
• Pertini
NADALJEVANJE S 1. STRANI
teva manjšina enake pravice v vseh treh pokrajinah, vključno s slovenskimi šolami v videmski pokrajini ter da mora država podpreti kulturni in gospodarski razvoj manjšine ter njeno vlogo pri sodelovanju med Italijo in Jugoslavijo, kajti zaščitena manjšina bi lahko bolje koristila razumevanju in sodelovanju med obema državama. Člani enotne delegacije so tudi spomnili predsednika Pertinija na žrtev slovenskih ljudi za časa fašizma. Pertinija so zato zaprosili, naj podpre prizadevanja manjšine in s svojo veliko vplivnostjo poseže, da se ti problemi čimprej rešijo.
Predsednik Pertini je v odgovoru najprej dejal, da je bratsko navezan na Jugoslavijo, kjer je bil že trikrat, poudaril je, da ga je s Titom vezalo bratsko prijateljstvo, spomnil se je svoje udeležbe na Titovem pogrebu in z velikim navdušenjem spregovoril o zadnjem obisku v Črni gori, kjer mu je mladina vzklikala »Sandro, Sandro!*. Dejal je, da mu ustava prepušča malo oblasti, a da bo vsekakor posegel pri predsedniku vlade in pristojnih ministrstvih za rešitev manjšinskih problemov. Ob koncu pa je Pertini še dejal, da je Trst sicer daleč od Rima, vendar pa je on vedno na razpolago, če bi ga potrebovali.
Slovenska delegacija je pred pozdravom predsedniku Pertiniju izročila spomenico, ki jo objavljamo na 3. strani in pravkar izšlo monografijo Lojzeta Spaca/la, osebno umetnikovo darilo predsedniku republike.
Čigav
pogreb?
Pogrebščina na Oberdankovem trgu, kjer je skupina pristašev Liste za Trst pričakala predsednika Pertinija v črnih oblekah z običajnimi gesli ter z neokusnimi in žaljivimi transparenti. Hoteli so za vsako ceno povedati, da je Trst umrl in da sedaj ne preostane drugega kot poskrbeti za njegov pogreb.
Predsednik republike, ki mora tolikokrat popustiti protokolu in birokraciji, ne mara retorike in dema gogije, še manj pa pogrebov. Nostalgikom je torej obrnil hrbet in 'se raje zadržal z mladino.
Demonstranti, ki so na tak način pokazali svojo kulturno raven pa verjetno niso pomislili, da gre res za pogreb, a da je to pravzaprav pogreb (ali vsaj začetek pogreba). . . Liste za Trst.
Ob valu kritik iz vseh družbenih slojev
Craxi in PSI osamljena v obrambi nepopularnega finančnega zakona
RIM — Zapleten ekonomski manever Craxijeve vlade, finančni zakon, ki mu že vsi pravijo «klestenje», bo prišel jutri pred senat, kjer ga bo podrobno obrazložil zakladni minister Giovanni Goria. V pričakovanju parlamentarne razprave, ki bo po vsem videzu mnogo živahnejša od predvidenega, je včeraj predsednik vlade Craxi odgovoril na neprikrite kritike, ki prihajajo malone iz vseh družbenih slojev, in tudi znamenjem negodovanja, ki so jih precej jasno izrazili demokristjani.
V nastopu na sestanku deželnih in pokrajinskih tajnikov PSI je hotel Craxi pojasniti, da «ne gre niti za klestenja niti za super klestenja, ampak za uvajanje procesa za postopno ozdravljenje financ, ki bo omogočilo izogibanje še bolj bolečim udarcem, ki bd se drugače zvrnili na ekonomijo, na delovne ljudi, na vse življenja naroda*. Predsednik vlade je šel tako daleč, da je označil za »demagoga najslabše vrste* vsakogar, ki »ne vidi ali ne zna, ali se dela, da ne vidi in ne razume*, da je treba postopati dosledno tako za uravno-vešenje javnih financ kot v boju proti inflaciji, da se odvračajo hude posledice za ljudske koristi.
Polemika je bila uperjena v dvojno smer: proti KD in proti njenemu tajniku, ki sta z drugačnimi toni iz-
razila nedvoumno kritiko do vladnih ukrepov. Craxi ni hotel osebno odgovoriti De Miti, ki naj bi bil na neki seji kritiziral »šibkost* Craxijevih ukrepov. Prepustil je nalogo namestniku Martelliju, ki je jasno povedal, da bi morali vzeti za pravcati odmik od vladne večine, če bi se take kritike demokristjanov ponavljale.
Po drugi strani je pa postalo včeraj jasno, da je obramba klestenja, oziroma nepopularnih ukrepov v finančnem zakonu za leto 1984, prepuščena v glavnem predsedniku vlade in njegovi stranki. Noben uradni zastopnik KD ni včeraj nastopil, da bi ukrepe zagovarjal. Treba je pa poudariti, da je KD v svoji notranjosti razdeljena, predvsem med tistimi, ki se zavzemajo za «strogost» do kraja (in bi zato radi še večje klestenje) in onimi, ki so nasprotno navezani na svoje tradicionalne volivce in torej ne trpijo v resnici nobenih rezov.
Notranje nesoglasje v vladni večini se torej za sedaj odraža v zbadanjih na razdaljo in v polemikah, ki so tu pa tam tudi ostre, a omejene, kot se je zgodilo v soboto med glasilom KD in socialističnim ministrom De Michelisom.
R. G.
Marcosov režim v slepi ulici
MANILA — Vso noč trajajoča seja fi'ipinskega predsednika Marcosa z najvišjimi predstavniki oboroženih sil je na Filipinih še bolj utrdila prepričanje, da bodo prej ali slej ponovno vzpostavili izredno stanje, ki je trajalo od leta 1972 do 1981. Uradni komunike o seji ne navaja seveda te možnosti; sej je služila «kot preverjanje potrebnih ukrepov za utrditev položaja, v primeru, da bi se ta še poslabšal*.
Predsednika Marcosa skrbi predvsem ugled Filipinov v mednarodnem kreditnem svetu. Po zadnjih vesteh so celo ameriške banke okrnile poslovanje s Filipini. Bojazen je torej upravičena toliko bolj, ker filipinskemu režimu ne nasprotujejo običajni »komunistični prevratniki*, temveč filipinska buržoazija.
Režim pa ima precej vezane roke, saj bi z obnovitvijo izrednega stanja, bržkone moral Reagan odpovedati svoj obisk na Filipinih med prihodnjo turnejo po Daljnem vzhodu. Prav tako pa bo odpovedal obisk, če se bodo neredi in napetost stopnjevali. Marcos mrzlično išče rešitev, ki bi mu omogočila pomiritev, ne da bi bila zato prikrajšana njegova osebna oblast.
Kratek obisk v Rimu obrambnega ministra ZDA
Evroizstrelki in Libanon glavni temi v italijanskih razgovorih Weimbergerja
RIM — Namestitev evroizstrelkov v rokih, za katere so se domenile članice NATO, je nujna, če Sovjetska zveza ne spremeni svojega stališča v zvezi z razoroževanjem Evrope. Tako je obrambni minister ZDA Caspar Weim-berger zatrdil na tiskovni konferenci, ki so jo priredili v palači Barberini po razgovorih z italijanskima ministroma za zunanje zadeve Andreottijem in za obrambo Spadolinijem.
Ameriški obrambni minister Weimberger je prišel na kratek obisk v Rim v nedeljo zvečer po turneji po nekaterih večjih azijskih državah, iz Italije pa je odpotoval že včeraj popoldne. V Rimu se je sestal tudi s posebnim odposlancem predsednika Reagana za Bližnji vzhod McFarlanom.
Najdlje se je Weimberger pogovarjal z italijanskim obrambnim ministrom Giovanni jem Spadolinijem. V zvezi z evroizstrelki je Spadolini zagotovil, da bo Italija izpolnila vse obveznosti, ki si jih je prevzela leta 1979, kar je ponovil tudi na tiskovni konferenci. Gre za namestitev evroizstrelkov v Comisu; predvideno je namreč bilo, da bodo prve izstrelke cruise namestili že decem bra, iz včerajšnjega zasedanja NATO pa so prišle vesti, ki jih je Spadolini zanikal, da bodo operacijo preložili na marec.
Obrambna ministra sta se pogovarjala tudi o položaju v Libanonu v luči novih pobud voditelja druzov Džumblata. Weimberger in Spadolini pa sta ponovila stališče, da je treba rešiti krizo tako, da ostane Libanon samostojna država v sedanjem obsegu.
Vinko Hafner ob 40-letnici slovenske državnosti
Polog otežil položaj zamejcev
LJUBLJANA — V Cankarjevem domu v Ljubljani je bila včeraj popoldne osrednja proslava, pravzaprav slovesno zasedanje vseh zborov republiške skupščine, namenjeno obeležitvi 40-letnice slovenske državnosti. Poleg delegatov so se proslave udeležili odposlanci kočevskega zbora in drugega zasedanja Avnoja, vsi najvišji predstavniki slovenskega javnega življenja, predstavniki federacije republik in pokrajin, predstavniki slovenskih organizacij v zamejstvu in drugi.
Slavnostni govornik, predsednik skupščine Slovenije Vinko Hafner je kočevski zbor odposlancev slovenskega naroda označil kot prvi revolucionarni ljudski parlament v zgodovini Slovenije. Orisal je dosežke teh štirideset let, kj so predvsem rezultat težkega dela in številnih odrekanj delovnih ljudi in se potem retorično vprašal, kako je mogoče, da se je vsa jugoslovanska skupnost po toliko letih uspešnega razvoja znašla v resni gospodarski krizi. Zavzel se je zato, da je treba to vprašanje odločno in čim bolj pravično pojasniti, saj se v zadnjem času oglašajo nekateri," ne prav dobronamerni kritiki, ki poskušajo težave naprtiti izključno na ramena nenehne napačne razvojne politike oziroma nesposobnost odgovornih družbenih in gospodarskih činiteljev, v bistvu jih želijo naprtiti Zvezi komunistov kot vodilni politični sili, v končni fazi pa samopuravni socialistični družbeni ureditvi.
Hafner je opozoril, da se je v vseh prelomnih obdobjih izkazalo kot najboljše sredstvo za premago-
vanje težav opiranje na lastne sile, kar pa v današnjem trenutku pomeni uveljavljanje produktivnega u stvarjalnega dela in zatiranje vsakega nereda, neodgovornosti. Tudi delavci podpirajo edinole takšen izhod. Zato zdaj ni potrebna nikakršna čvrsta roka države ali tehnobirokratske elite. Poudaril je, da sta sedanjost in prihodnost slovenskega naroda neločljivo povezani z usodo vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti.
Vinko Hafner je na koncu spregovoril še o odnosih s sosedi, utemeljil slovenska prizadevanja, da bi narodnostne skupnosti na obeh straneh meja o-hranile svojo narodnostno samobitnost in da bi se svobodno razvijale. Omenil je, da Jugoslavija pri sosedih ni vedno našla popolnega razumevanja za uveljavljanje takšnega odnosa do slovenskih narodnih skupnosti.
«V zadnjem času je naše plodno sodelovanje s sosedi v precejšnji meri okrnjeno z uvedbo denarnih pologov ob prehodu meje. čeprav je ta ukrep gotovo prinesel določene gospodarske koristi, pa je obenem povzročil tudi številne težave v celotnem sodelovanju s sosedi, okrnil je odprtost naših meja, zlasti pa je otežil položaj slovenskih narodnih skupnosti v zamejstvu. Zato zdaj upravičeno pričakujemo od pristojnih organov federacije, da se depozit kot začasni ukrep nadomesti z ustreznejšimi oblikami preprečevanja pretiranega odliva denarja v tujino.* J. PENGOV
Odkritje kipa Miška Kranjca
RADENCI — Z odkritjem doprsnega kipa pisatelja Miška Kranjca v Veliki Polani se je v nedeljo zaklju čil 11. plenum kulturnih delavcev OF.
Doprsni kip, ki je delo kiparja Draga Tršarja je odkril Kranjčev prijatelj Josip Vidmar; poudaril je obsežno, globoko in večkrat pretresljivo pisateljevo delo. Odkritju spomenika sta med drugim prisostvovala Mitja Ribičič in Franc Šetinc.
Naj zapišemo, da so se udeleženci plenuma v nedeljo udeležili v Ljutomeru tudi odprtja razstave jezikoslovca Frana Miklošiča ob 170-letnici njegovega rojstva.
Plenum kulturnih delavcev se je tako zaključil z različnimi poudarki. Tako je predsednik RK SZDL Franc Šetinc v svojem govoru analiziral nekatera osrednja vprašanja sodobnega kulturnega in družbenega življenja. Josip Vidmar se je v svojem govoru spomnil 40-letnice Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju in II. zasedanja AVNOJ. Izrazito študijski del plenuma je bil posvečen delu in liku Miška Kranjca in pa skladatelju Franciju Šturmu.
Italija odlikovala gospodarstvenika SFRJ
BEOGRAD — Veleposlanik republike Italije v Jugoslaviji Pietro Ca-lamia je včeraj izročil odlikovanji podsekretarju v zveznem sekretariatu za informacije Velimiru Iceviču in generalnemu direktorju «Takova» iz Gornjega Milanovca Jovanu Tomoviču. Visoki priznanji italijanske vlade je izročil jugoslovanskima gospodarstvenikoma za dobro poslovno sodelovanje med državama.
Icevič je bil vrsto let vodja konzularnega predstavništva v Bariju, delovna organizacija «Takovo» p« že 15 let sodeluje z italijanskimi družbami za proizvodnjo evrokrema.
Sejem
elektronike
LJUBLJANA — Na gospodarskem razstavišču v Ljubljani je predsednica zveznega izvršnega sveta Milka Planinc včeraj odprla jubilejni 30. mednarodni sejem »Sodobna elektronika*. Letos predstavlja svoje proizvode 540 razstavljavcev, med njimi dve tretjini iz tujine.
Jure Pengov
V obrazložitvi razsodbe Moro tudi politične ocene sodstva
RIM — Rdeče brigade so ugrabile in umorile Alda Mora, ker je uresničil politiko nacionalne solidarnosti in ker mu je uspelo vplesti KPI v parlamentarno večino. To je le ena izmed tol iko ugotovitev, ki jih vsebuje 1.415 strani dolga obrazložitev »zgodovinske* razsodbe na procesu zaradi pokola v U-lici Fani in umora Alda Mora, a je nedvomno najpomembnejša in izhodišče za vrsto drugih ugotovitev.
Dokument vsebuje poleg zadeve Al do Moro in zgodovine zločinske dejavnosti rimskega voda rdečih brigad še podrobnosti težke preiskave, dolgega procesa in vzroke, zakaj so izrekli 32 dosmrtnih kazni in skupno prisodili še 317 let zapora.
Posebno skrb pa so posvetili anali zi zgodovinsko - družbenih vzrokov terorizma, predvsem glede zadeve Moro, od zamisli pa do tragičnega konca. »Pokol v Ulici Fani in umor Alda Mo-
ra sta najvišja točka skrbno izdelanega političnega načrta, ki pa se je izkazal brez vsebine in bodočnosti ob reakcijah navadnih ljudi, demokratičnih sil in združenj ter državnega aparata*. Z njim so hoteli brigadisti »pogojevati in usmerjati politiko v drža vi», «onesposo--.i sporazum nacionalne solidarnosti in ustanoviti revolucionarno politično silo*. Prav zato so za tarčo izbrali Alda Mora, kot tistega, ki je bil v KD «najbolj nevaren za interese proletariata*
Ob tem so sodniki v svoji utemeljitve izrekli težke kritike državnim organom, ki niso znali razumeti pravočasne nevarnosti pojava. Iz teh kritik izhaja porazna slika o nepriprav ljenosti državnega aparata, da bi se lahko takoj in uspešno postavil po robu terorizmu.
Precej bolj previdni so bili sodniki, ki so dali oceno «brigadističnemu sojenju Alda Mora*. «Poslanec Moro je pred svojimi krvniki ostal jasen, dosleden in hraber, nikoli se ni
izneveril svoji viziji problemov in odnosov tako v italijanski kot v mednarodni politiki*. Med dopisi in dokumenti, ki naj bi jih Moro napisal v svojem 55-dnevnem jetništvu, pa je nekaj tudi takih, kjer je upravičen sum, da ni bil Moro sestavljavec.
Glede pogajanj za izpustitev Alda Mora sodniki navajajo, kako so hoteli brigadisti s tem doseči politično priznanje svoje vloge. Omenjajo tudi razhajanja v vrstah brigadistov. Pri umoru Alda Mora pa sodniki pouda-
rjajo, kako so hoteli zločinci dati jasen opomin tako KD kot KPI, ko so Morovo truplo pustili nedaleč od tajništev obeh strank.
Obrazložitev razsodbe zanikuje tuje izvore italijanskega terorizma, poudarja, da je politično nasilje notranjepolitičen pojav, kljub temu, da priznava stike brigadistov s podobnimi terorističnimi skupinami v tujini. Sodniki obenem zavračajo namigovanja o Morovih sporih s Kissingerjem, saj ni dokazov, kot jih ni za trditve o »notranjepolitični zaroti*.
Sodniki s0 v svoji obrazložitvi namenili tudi precej besed zakonu o skesanih teroristih in pojasnili, zakaj so z različnimi merili sodili posameznim skesancem. Bežno so omenili tudi kopico še nerešenih in odprtih vprašanj v zadevi Moro, ki pa po njihovem ne vplivajo na končno oceno
Predsednik republike prvič na uradnem obisku v naši deželi
Trst prisrčno sprejel Pertinija
Uradni sprejem na prefekturi, županov pozdrav na Trgu Unita, odprtje akademskega leta na univerzi in slavnostna seja deželnega sveta - Velika množica na Trgu Unita
« Zdravo tovariš »
«Zdravo tovariš» je pisalo na kosu papirja, na hitrico iztrganem iz šol skega zvezka, ki ga je molel v zrak eden številnih naših dijakov, ki so včeraj dopoldne na Trgu Unita pričakali predsednika republike Pertinija na njegovem prvem uradnem obisku v . deželi Furlaniji - Julijski krajini. «Živio Pertini» so napisali otroci o-snovne šole «F. S. Finžgar», prav tak pozdrav, kakršnega je bil Pertini de ležen pred kratkim na obisku v Črni gori. In med našimi dijaki je zavr šalo, ko se je predsednik Pertini med mimohodom po Trgu Unita obrnil proti njim in se približal tistemu delu ograje, ki ga je prekrival trans parent dijakov slovenskih višjih sred njih šol. Številne roke so mu segle v pozdrav in predsednik je hotel od zdraviti prav vsem, vsakemu je, pa čeprav le za bežen trenutek, stisnil roko v pozdrav.
Pertini je bil tudi v našem mestu deležen prisrčnega sprejema, kot že marsikje drugod v Italiji in v tujini. Velika množica ga je pričakala na Trgu Unita. V lepem sončnem dopol dnevu je Pertini najprej pregledal častno stražo, nato pa se je na prefekturi srečal s predstavniki tržaške ga družbenopolitičnega življenja. Medtem pa se je trg polnil; napolnili so ga številni dijaki, pa tudi starejši meščani. Priljubljenost tega antifašista in demokrata je velika in to priča sprejem, ki ga je Pertini deležen povsod. Tako tudi v Trstu, kjer so nekatere grupacije še do nedelje napovedovale množične protestne manifestacije in nekateri predstavniki Liste za Trst so že v zgodnjih dopoldanskih urah na trgu zasedli «.stra-teška» mesta, v prvi vrsti pred govorniškim odrom, na katerem je Pertinija pozdravil župan Richetti. Njihov glas pa je bil osamljen in geslo «Sramota», ki so ga izbrali za bojno sekiro, se je izgubilo v hrupu ploskanja in odobravanja. Skupinici, ki je prišla na trg s transparentom o fojbah, in se prav tako postavila v prvo vrsto tam, kjer je bil predviden Pertinijev mimohod od prefekture do odra pred občinsko palačo, pa se je predsednik izognil tako, da je pozdravljal tiste, ki so stali na drugi strani — in po naključju so to bili prav slovenski dijaki.
Tako je potekal ta edini nečloveški* del Pertinijevega obiska v Trstu. Vse ostalo je bilo strogo po protokolu, strogo uradno brez tiste človeške topline, ki je Pertiniju tako zelo pri srcu. In navsezadnje, tudi to je potrebno, tudi birokracija terja svoje...
Župan Richetti pozdravlja predsednika republike
Pertinija so navdušeno pozdravili tudi slovenski dijaki
URADNI SPREJEM NA PREFEKTURI
Državni poglavar je dospel v Trst točno ob 11. uri i letališča v Ronkah, kamor je predsedniško letalo pri letelo ob 10.20. Na letališču ga je pričakal prefekt Mar rosu v spremstvu vojaških in civilnih oblasti. Uradni del obiska pa se je pričel pred tržaško prefekturo.
Pertini je nato v spremstvu ministra za delo De Michelisa in podtajnika za zunanje zadeve Fioreta v zastopstvu vlade, posl. Fortune in sen. Torosa v zastopstvu parlamenta, predsednika deželne vlade Comellija in glavnega tajnika predsedstva republike Maccanica od šel na prefekturo, kjer je osebno pozdravil predstavnike tukajšnjega političnega in javnega življenja. Med temi bi omenili poslanca Cuffara in Colonija, senatorko Gerb-ževo, tržaškega župana in župane okoliških občin, deželne svetovalce, predsednika pokrajine, odbornike tržaške občine in pokrajine, člane akademskega zbora tržaške univerze, konzularne zastopnike v naši deželi, pokrajinske tajnike strank, predsednika SKGZ Raceta, predstavnika SSO Maverja, predsednika NŠK Škerlja, predsednika KZ Guština in predstavnike kreditnih zavodov in javnih občil. Uradnega odprtja akademskega leta na tržaški univerzi pa se je udeležila tudi ministrica za šolstvo Falcuccijeva.
Na univerzi odprtje akademskega leta
Predsednik republike Pertini je včeraj po sprejemu na Trgu Unita obiskal tržaško univerzo in se udeležil slavnostnega odprtja akademskega leta 1983 84. V glavni dvorani vseučilišča so ga pričakali rektor Fusaroli, čla ni akademskega zbora v tradicionalnih togah, predstav niki raznih znanstvenih ustanov in množica študent ob, ki so predsedniku pripravili zelo topel sprejem.
Slavnostni govor je imel rektor Fusaroli, ki je v svojem posegu prehodil zgodovinsko in znanstveno pot tržaške univerze, veliko pozornost, kot je bilo pričako vati, pa je posvetil sedanjemu položaju in načrtom za bodočnost. Poudaril je, da mora vseučilišče do konca odigrati svojo vlogo v krajevni družbenopolitični stvar nosti, tudi v trenutkih krize in pesimističnih napovedi za naprej. «Trst je zemljepisno in politično stičišče raz ličnih narodov in različnih kultur,» je med drugim dejal Fusaroli, «zato mora tudi naša univerza stremeti v to smer in gojiti prijateljske stike, kot se že dogaja v skupnosti Alpe Adria, s sosednjimi vseučilišči.»
Pertini je nato izročil štirim tržaškim univerzitetnim profesorjem zlato kolajno za posebne zasluge na razi skovalnem področju. Znanstveno poročilo pa je imel bivši rektor de Ferra, ki sedaj poučuje gospodarsko pravo.
Slavnostna seja deželnega sveta
«Dežela Furlanija - Julijska krajina je obmejna dežela, ki opravlja pomembno vlogo mostu s Srednjo in Vzhodno Evropo. Tukaj živijo tudi slovenska narodnostna skupnost in etnične jezikovne skupine, ki si na podlagi republiške ustave in posebnega statuta avtonomne dežele prizadevajo za izglasovanje zaščitnega zakona, ki bi na najboljši način ovrednotil njihovo kulturo, zgodovinsko in jezikovno dediščino, ki predstavlja tudi osnovo za družbeno in kulturno rast ter obogatitev celotne naše skupnostih Tako je v svojem pozdravnem
nagovoru predsedniku republike Pertiniju med drugim naglasil na včerajšnji slavnostni seji deželnega sveta predsednik skupščine Vinicio Turello, ki je ob 20-letnici ustanovitve dežele seznanil uglednega gosta s poslanstvom in delom tega telesa.
Osrednji govor na zasedanju, ki so se ga seveda poleg vseh svetovalcev in odbornikov udeležili tudi številni ugledni gest je, pa je imel predsednik deželne vlade Comelli. Ta je strnjeno, a Obenem zelo razumljivo nakazal Pertiniju vse najpomembnejše aspekte življenja v tej
obmejni ter zemljepisno in narodnostno zelo različni deželi: od prizadevanj za obnovo potresnega področja, do današnjih naporov za izhod iz gospodarske krize, ki tako globoko pesti zlasti tržaško in goriško pokrajino. Tudi Comelli se je podobno kot Turello večkrat navezal na vlogo mostu, ki jo igra naša dežela v sodelovanju s sosednjimi državami ter se pri tem izrecno skliceval na osimski sporazum med Italijo in Ju goslavijo, «ki je nastal in se razvil v duhu kooperacije in utrjevanja medsebojnih odnosov*.
Pozdrav
župana
Richettija
Tržaški župan Franco Richetti je predsednika Pertinija pozdravil na Trgu Unita na odru pred občinsko palačo. Pozdravil ga je kot predstavnik mesta in mu predočil sliko tega mesta, ki je nastalo v dveh stoletjih, skozi dve vojni in «dvojno priključitvijo domovini* ter obdobjem odporništva, «ki je tukaj imelo posebne značilnosti in dramatične ter morda tudi nasprotujoče si razplete.* Mesto, ki ga navdihuje «globoko hrepenenje po italijanstvu* in ki se trudi pri ohranjanju svoje instinktivne in potrebne vloge stične točke med Evropo in sredozemskim svetom, med Vzhodom in Zahodom.
Vendar ne ganjenost ne spomini ne preprečujejo Trstu pogleda naprej, v bodočnost miru in prijateljstva z narodi vsega sveta, predvsem s sosednjimi državami V preteklosti se je TVst odpiral skoraj izključno proti morju, danes, v spremenjenih političnih in gospodarskih razmerah, brez svojega naravnega zaledja, pa se mora odpirati novim perspektivam, ki pa ne morejo mimo zamljepisnega stanja, in tradicij, ki so sad izkušenj in zgodovine. Za sožitje, razumevanje in sodelovanje med ljudmi sta predpogoj poznavanje in dialog, kar hočemo doseči znotraj naše skupnosti, z valorizacijo in medsebojno solidarnostjo »vseh komponent tržaškega prebivalstva*, je še dejal Richetti.
Stran sta uredila
BOJAN BREZIGAR in SANDOR TENCE
Pismo enotne slovenske delegacije predsedniku republike S. Pertiniju
Spoštovani gospod predsednik,
Slovenci, avtohtoni prebivalci tržaške, goriške in videmske pokra jine. Vas ob Vašem obisku v deželi Furlanija - Julijska krajina, toplo pozdravljajo v prepričanju, da se boste tu dobro počutili ob pozorno sti, naklonjenosti in hvaležnosti, ki vam bo, podobno kot v drugih delih Italije, izkazalo celotno prebi valstvo dežele.
Slovenskemu prebivalstvu so še v živem spominu besede, ki ste jih v zvezi s slovensko manjšino izr e kli enotni slovenski delegaciji pred 5 leti v Rimu. Takrat ste izjavili, da se z zahtevo slovenske manjši ne, da je treba z zaščitnimi za konskimi ukrepi postaviti temelje za njeno enakopravnost, popolnoma strinjate, ker da manjšina mora biti zaščitena že zato, ker je manjšina, in da država mora narodnost ne pravice priznati, da je po ustavi to njena dolžnost in nikakršno darilo, posebno še, če so te pravi ce drugim manjšinam v državi pri znane; obljubili ste tudi, da boste tedaj pri merodajnih osebnostih po sredovali.
Slovenci v Italiji smo Vam bili hvaležni za Vašo razumevanje in naklonjenost in za Vašo resnično demokratičnost, ki ste jo z omenje nimi besedami ponovno potrdili.
Gotovo ste po tem srečanju opozorili vse prizadete in jim posredovali želje in zahteve, ki jih je delegacija postavila. Žal Vam mo
ramo danes sporočiti, da se položaj Slovencev v deželi Furlanija - Julijska krajina v preteklih petih letih ni v ničemer spremenil. Očitno so za ta zastoj krive tiste sile, ki odklanjajo celovito, globalno zaščito Slovencev bodisi v teritorialnem a'i vsebinskem smislu.
Tudi razprava v parlamentu o štirih predloženih zakonskih osnutkih za zaščito' slovenske manjšine se iz začetnega stadija ni premak nila. V predzadnji legislatumi dobi je razpravo prekinil razpust parlamenta, v zadnji so zaviralne sile dosegle, da je razprava v 1. senatni komisiji zastala mnogo mesecev pred razpustom parlamenta.
Posebna komisija pri predsedstvu vlade, ki bi morala izdelati izhodišča za vsebino globalnega zaščitnega zakona za slovensko manjšino, je pred skoro tremi leti zaključila delo, ne da bi o mnogih važnih vprašanjih prišlo do enotnih stališč, ker je del komisije, sestavljen iz članov italijanske narodnosti, odklonil večino zahtev slovenskih članov komisije.
Najpomembnejša razlika med stališči obeh delov komisije je v načelu ali naj celotna slovenska manjšina uživa enake pravice ali naj bo uživanje pravic diferencirano. Vsa slovenska manjšina brez razlike zahteva enotno ravnanje, ker ne more sprejeti stališča, da različna državna pripadnost posameznih območij dežele v zgodovini in manjši odstotek Slovencev v mestih utemeljujeta drugačno ravnanje dela iste narodne manjšine. Na temelju takih zaključkov bi Slovenci videmske pokrajine, nekaterih drugih občin in piestnih jeder glede pravice rabe slovenskega jezika, bili izločeni iz zaščite, ali bi morali po predlaga nem postopku obiti nepremagljive ovire, zato da bi jim bile pravice priznane. Pojasniti pa moramo, da je v komisiji prišlo do enotnega stališča, da je treba šolska zakona, ki veljata danes za tržaško in goriško pokrajino, razširiti tudi na tiste dele videmske pokrajine, kjer prebivajo Slovenci.
Razlike med dvema deloma komisije segajo tudi v avtonomijo slo-
venske šole, v podpori razvoju slovenske kulture in drugih organiziranih dejavnosti, v družbeno gospodarska vprašanja in gospodarsko programiranje, v sredstva javnega obveščanja in drugo.
Vse le razlike ne opravičujejo neprestanega odlašanja in zavlačevanja razprave pred parlamentom, zato je utemeljena sodba manjšine, da gre predvsem za pomanjkanje politične volje, da se to vprašanje reši, za preračunanost na to, da se bo manjšina v svojih zahtevah u-trdila in za. prepričanje, da čas deluje proti interesom slovenske manjšine.
Spoštovani gospod predsednik,
sami ste dejali, da je treba manjšine zaščititi, kajti narodna manjšina, ki ni enakopravna v družbi, nima zadostne moči, da obvaruje svoje pripadnike pred asimilacijo, zato so ji potrebni instrumenti, ki ji pomagajo, da se ob vsakdanjih naporih ohrani. To tembolj velja za slovensko manjšino, ki jo je fašizem obsodil na smrt, s tem da ji je odvzel vse, kar bi ji služilo, da
živi znosno narodnostno življenje.
Po uspešnem zaključku antifašističnega boja, ki je v naših krajih združeval Slovence in Italijane, in po sprejetju republiške ustave, ki je bila sad te zmage, je slovenska manjšina bila prepričana, da se bodo izvajala tudi tista posebna ustavna določila, ki manjšinam zagotavljajo pravice. Po 35 letih moramo ugotoviti, da se to ni zgodilo in da so bili zaradi tega pripadniki slovenske manjšine izpostavljeni močnemu asimilacijskemu pritisku.
Spoštovani gospod predsednik, prepričani smo, da nas boste tudi tokrat podprli v naših zahtevah in pričakovanjih in da boste opozorili vlado in parlament, da slovenska manjšina v čim krajšem času dobi tak globalni zaščitni zakon, ki bo zagotovil temeljne narodnostne pravice.
Sprejmite izraze našega globokega spoštovanja
Boris Iskra, deželni svetovalec za Komunistično partijo Italije Rafko Dolhar, predsednik Slovenske skupnosti Branko Pahor za Socialistično stranko Italije Boris Race, predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze Damjan Paulin, predsednik Sveta slovenskih organizacij Viljem Černo za slovenske organizacije videmske pokrajine
Ob 40-letnici drugega požiga vasi in poboju enajstih borcev za svobodo
Mačkolje vzorno počastile spomin padlih
NADALJEVANJE S 1. STRANI
spominsko svečanostjo ob 40. obletnici drugega požiga Mačkolj in poboja enajstih domačinov, borcev za svobodo. Kakor smo v eni od napovedi v našem dnevniku zaželeli, se je nekaj po dveh popoldne zbrala pred vaškim spomenikom padlim res velika množica demokratov, Slovencev in Italijanov — med njimi je bilo precej mladine, ki so s svojo navzočnostjo potrdili, da nikdar ne bodo pozabili, da pa tudi nimajo maščevalnih namer, ampak si žele edino strpnosti, sožitja, prijateljstva. In to kljub okoliščini, da vse preveč ljudi, katerim Slovenci iztegujemo tovariško
Danica Smotlak
roko, to našo prirojeno nam lastnost prezira; zaenkrat v našo škodo, dolgoročno pa v lastno!
Slovesnost se je začela, kot rečeno, pred spomenikom padlim v vrhnjem delu vasi. Po priložnostnem nagovoru Danice Smotlak, ki je prisotne pozvala k minutnemu molku, so zastopstva ZŽI Mačkolje, občine Dolina, KD «Primorsko», VZPI-ANPI Dolina-Mačkolje-Prebeneg, Odbora za postavitev spomenika padlim v Mačkoljah, KD «V. Vodnik*, ZŽI Dolina, godbe na pihala iz Ricmanj, PSI Dolina, KD «Slavec», KD «F. Prešeren* in Zveze združenj borcev ter družbenopolitičnih organizacij iz občine Sežana položila pred obeležje vsako svoj venec, nakar je godba na pihala «Breg» počastila spomin preminulih z žalostinko Žrtvam (še poprej je izvedla Prešernove brigade).
Množica je nato v sprevodu krenila v osrčje vasi in izpod lepe srenjske hiše prisostvovala bogatemu, dognano zamišljenemu kulturnemu programu, ki se je odvil na prostranem dvorišču Salvine Purger, zavedne domačinke, ki je že v preteklosti na tak način prispevala k izvedbi podobnih prireditev — zgleden primer predanosti naši stvari. Med^občinstvom smo videli župana dolinske občine Edvina Švaba z odborniki in svetovalči, jugoslovanskega generalnega konzula Draga Mirošiča z vicekonzulom Nevenko Kovačič, predsednika ZZB NOV Sežana Jožeta Grmeka, predsednika
in tajnika pokrajinskega odbora VZPI-ANPI Artura Calabrio in Dušana Košuto, predsednico Združenja aktivistov osvobodilnega gibanja za tržaško-ozemlje Nevo Lukeš, tajnika Zveze vojnih invalidov NOV Rudija Jančarja, delegacijo iz Zazida, ki sta jo vodila predsednik krajevne skupnosti Marjan Švab in predsednik tamkajšnje ZZB Peter Švab, pa še predstavnike številnih sekcij VZPI in društev iz Brega.
Po pozdravu predsednika KD «Pri-
morsko* Roberta Smotlaka, ki je navzoče povabil, da v nedeljo, 9 oktobra, v Zazidu prisostvujejo odkritju spominske plošče padlim Mačkolja-nom in domačinom žrtvam nacifaši-zma, je spregovorila podpredsednica tega društva Danica Smotlak. Mimo onega, kar smo uvodno citirali, je orisala težko pot vaščanov v svobodo (dva požiga vasi in 29 padlih), povezala nekdanje razmere s fašističnim divjanjem po naših vaseh pred letošnjimi volitvami, poudarila
Komemoracije v Mačkoljah sc je udeležilo veliko ljudi
današnji boj za celovito zakonsko zaščito Slovencev v Italiji in naglasila pomen vloge, ki jo v tem sklopu igra naša mladina. Po Danici je pozdravno posegel predsednik ZZB NOV Sežana Jože Grmek: «Vojno smo dobili, živimo v demokratični družbi, fašizma pa nismo docela potolkli. .. Skupno napnimo vse moči in sile, da bi se svet izgrajeval v napredku, pravičnosti, spoštovanju svobode in dostojanstva človekove osebnosti.* Grmekove misli so potem smiselno dopolnili s svojo mladostno privrženostjo idealom NOV David Stepančič, Leticija Zobin ter Elena Parovel, ki so ob veznem besedilu Roberta Smotlaka in harmonikarski spremljavi Saše Smotlaka skrbno izvedli recital pretresljivih spominov preživelih krajanov na čase muk in terorja. Recital je pripravila agilna prosvetarka Marta Werk ob zaslombi Jožka Lu-keža. Zatem je godba na pihala «Breg» pod spretnim vodstvom Vilja-ma Slavca odigrala Komandanta Staneta, Mojo domovino in Narodne heroje, potem pa je — običajno navduš-Ijivo — nastopil Tržaški partizanski pevski zbor «Pinko Tomažič*, ki je z gromko borbeno pesmijo pa tudi poklonom vsem padlim («Kurant») in Titu («Mi ti se kunemo*) ob močno učinkujočih samospevih in recitatorskih pripovedih še povzdignil plemenitost svečanosti. Pridni organizatorji društva «Primorsko» so nazadnje postregli s partizanskim golažem (s polento) in slastno kapljico.
Še teden dni časa za vpis v štiri tečaje o kmetijstvu
Čez teden dni se bo zaključilo vpisovanje v tečaje iz kmetijskega sektorja, ki jih v sodelovanju s slovenskim zavodom za poklicno izobraževanje organizira Kmečka zveza.
Kot smo že poročali, bodo letos na sporedu štirje tečaji; o vinogradništvu in kletarstvu, o gojenju oljk, o fitopatološki zaščiti kultur ter o vodenju zadružnih obratov. Vodili jih bodo strokovnjaki s te in onstran meje. Ponovno gre podčrtati, da so tečaji popolnoma brezplačni, ker jih finansira deželna uprava; slednja bo vsem tečajnikom ob zaključku izdala tudi posebno diplomo. Vsi interesenti naj se cimprej zglasijo v tajništvu Kmečke zveze, kjer se bodo lahko prijavili za obiskovanje enega ali več tečajev ter prejeli še vse ostale informacije.
Če naj na kratko pregledamo vsebino posameznih tečajev naj dodamo, da so v programu tečaja za vinogradništvo in kletarstvo predvidena predavanja o gojenju trt, predelavi grozdja ter o sodobnem kletarstvu; na željo posameznikov bodo na tečaju poglobljene vse tiste teme, ki so najbolj značilne za specifične razmere
tržaškega vinogradništva. Poleg predavanj bo tečaj, ki bo trajal okrog 300 ur, obsegal še individualno in skupinsko delo na posameznih kmetijah.
Zelo zanimiv bo tudi tečaj o sodob nem gojenju oljk, njihove zaščite in predelave, ki bi moral v prvi vrsti pritegniti pozornost pridelovalcev iz dolinske občine, kjer je ta kultura najbolj razširjena; zanimiv bo tudi zato, ker se z novo deželno zakonodajo, ki daje na razpolago znatna finančna sredstva za pospeševanje sredozemskih kultur, odpirajo nove možnosti za gojenje oljk v naši pokrajini.
Primerno bi bilo tudi, da bi se vsakdo, ki se ukvarja z gojenjem rastlin, podrobneje seznanil z vprašanjem fitopatološke zaščite kultur. U-deleži naj se torej tečaja, ki ga organizira Kmečka zveza, kjer se bo seznanil z najbolj razširjenimi rastlinskimi boleznimi in s pravilno izbiro in uporabljanjem protiparazitnih sredstev.
Četrti tečaj pa bo obravnaval vprašanje vodenja zadružnih obratov. Namenjen je v prvi vrsti upraviteljem
zadružnih ustanov in vsem tistim, ki se zanimajo za zadružno delo; na tečaju bo v glavnem govor o socialnem in ekonomskem pomenu zadružništva, o državni in deželni zakonodaji, o kmetijskih in drugih zadrugah ter o pravicah in dolžnostih članov.
Vsi tečaji so, kot rečeno, brazplač-ni, organizirani pa bodo tam, kjer se bo prijavilo najvišje število tečaj nikov. Za vpis. je še teden dni časa, zato naj interesenti pohitijo in se zglasijo v uradih Kmečke zveze v Ul. Cicerone.
Uspel praznik karamalov
Načrti deželnega zavoda IRFoP za 1984
Upravni svet deželnega zavoda za poklicno usposabljanje IRFoP je odobril delovni in naložbeni načrt za finančno leto 1984. Ta vsebuje sicer tudi nekaj večletnih investicijskih programov. Po načrtu bo za redno delovanje zavoda, torej tako za tečajno dejavnost kot za režijske stroške v vseh 19 centrih IRFoP, treba potrošiti 5 milijard in 450 milijonov lir. Na področju šolsko-poklicnega usmerjanja bo zavod predvidoma porabil 813 milijonov lir. Med drugim ima v programu izgradnjo večnamenskih centrov v Vidmu in v Gradišču, pa tudi gradnjo novega sedeža za Center umetniške obrti v Paularu. Tisti člani upravnega sveta, ki zastopajo enotno sindikalno zvezo, so predlagali, naj bi zavod upošteval doprinos, ki ga bo lahko dal pri poklicnem usmerjanju oziroma usposabljanju mladine tako imenovani Observatorij delovnega trga.
V nedeljo se je v prostorih SKD Barkovlje nabralo lepo število ljudi na že tradicionalnem prazniku karamalov.
Praznik je potekal na odprtem, saj mu je bilo vreme nadvse naklonjeno, in pa v dvorani društva.
Prisotne je zabaval domači ansambel, za jedačo pa so poskrbeli prav tako člani društva, ki so gostom postregli z ribami, fanclji «z dušo* in seveda z dobro kapljico. Program je predvideval tudi loterijo. Šlo je torej za prijeten domač praznik v lepem zgodnjejesenskem dnevu.
Sagra mandrijerjev tokrat priložnost za zahtevo po vrnitvi Narodnega doma
Kot že pet let, je tudi tokrat odbor kulturnih društev «Union» iz Pod-lonjerja in «Š. Škamperle* od Sv. I-vana organiziral tradicionalno «šagro mandrijerjev*. Smisel te pobude je obnoviti spomin na preteklost, na stare običaje, ki'so preveč pomembni, da bi jih lahko pozabili, saj so sestavni del naše kulture. Vendar pa
letos ta praznik ni bil posvečen le obujanju tradicij.
Javnosti je znano, da Slovenci iz Podlonjerja, od Sv. Ivana in od Vr-dde že več kot dve leti zbirajo podpise za vrnitev in ponovno uporabo Narodnega doma na Vrdelski cesti pri Sv. Ivanu. V ta namen je bil kasneje ustanovljen tudi poseben odbor, ki je predsedniško mesto dodelil
Willyju Mikacu, tajniško funkcijo pa Loredani Ghez. Z zbiranjem podpi sov so začeli najprej v domačem kraju, kasneje pa so peticijo predložili tudi drugim solidarnostnim podpisnikom. Podpise štiridesetih uglednih o-sebnosti hočejo preko prefekture predložiti predsedniku republike, ki je včeraj obiskal naše mesto. Želijo tudi, da bi se lahko z njim osebno srečali, saj bi mu tako lahko bolje obrazložili problem. Vsekakor pa so že podpisi dovolj zgovorni, zahteva sama pa jasna in povsem zakonita, da mora pri pristojnih oblasteh nujno izzvati kak odmev.
Čas je že, da se po šestdesetih letih problem končno reši in da postane Narodni dom zopet last ljudstva, ki ga je z veliko požrtvovalnostjo zgradil zase, predvsem pa za bodoči rod, da bi v njem gojil in ohranjal svojo kulturo, običaje in narodno zavest. In če je bil Narodni dom že prednikom na silo odvzet, tedaj zahtevajo njihovi potomci, da se problem vsaj sedaj pravično razreši. «Današnje oblasti bi mora'e v duhu republiške ustave poskrbeti, da se ta krivica končno vendarle odpravi. To dolgujejo nam vsem in tudi žrtvam fašizma, posebno tistim, ki jim je posvečeno spominsko obeležje na pro-
čelju samega Narodnega doma. Te žrtve so namreč darovale svoja življenja za ideale svobode in miroljub nega sožitja med narodi*, je zapisano v ljudski peticiji, naslovljeni predsedniku republike, predsedniku ministrskega sveta, ministru za finance in ministru za zunanje zadeve. Na «šagri mandrijerjev* v Podlonjerju je spregovorila tudi Loredana Ghez. Poudarila je važnost te aktualne problematike ne le za Slovence v teh krajih, temveč za vso našo narodnostno skupnost. Ta prostor je pomemben prav za vse, saj nam vsaka slovenska kulturna ustanova pomeni narodno obogatitev in okrepitev. Ob koncu svojega govora je Loredana Ghez pozvala vse prisotne, naj izrečejo svojo solidarnost teko, da pri vhodu podpišejo peticijo.
Po tem govoru se je «šagra mandrijerjev* nadaljevala. Na oder so stopili člani ansambla «Lojze Furlan*, ki so poskrbeli za glasbo in ples, kioski z domačim vinom in pristno hrano so neprekinjeno delovali in med prisotnimi si lahko opazil žive barve prelepih narodnih noš. Po poprečni starosti udeležencev pa bi lahko sodili, da mladi tradicij svojih dedov ne cenijo preveč.
H. J.
Pošta: danes ne bo stavke
Enotna sindikalna zveza uslužbencev državne poštne uprave je preklicala stavko, ki bi morala biti danes v podkrepitev zahtev v okviru pogajanj za obnovitev delovne pogodbe. Pogajanja so se namreč pred časom ustavila, toda v petek so se obnovila in minister Gaspari je sindikalistom postregel z določenimi jamstvi. Tako bo danes v Rimu sestanek na tehniški ravni, v petek, 7. t.m., pa sestanek na politični ravni. Če do petka zvečer vprašanje ne bo zadovoljivo rešeno, pravijo sindikalisti, bo osebje poštne uprave prihodnji teden prekrižalo loke. Namesto stavke bodo danes uslužbenci imeli skupščine na delovnih mestih.
•	Pokrajinska uprava je odredila prepoved parkiranja na desni strani cestišča vzdolž pokrajinske ceste v Čamporah na odseku med mejnim prehodom in križiščem z Ul. Alma Vivoda.
•	Občinski svetovalec Tržaškega gibanja Paolo Parovel je naslovil na župana nujno vprašanje, da bi na prihodnji seji občinskega sveta, ki bo v petek, obširno in izčrpno poročal o hudem onesnaženju morja iz prejšnjih dni, da bi dokončno razčistili vzroke zaradi katerih je do tega prišlo in da bi postavili osnovo za resen preventivni program.
Dekleta v narodnih nošah so sprejemale goste na Prazniku mandrijerjev
•v
Zelja Glasbene matice ob predstavitvi letošnje koncertne sezone
Približati glasbo čimširšemu krogu ljudi
Koncertni program Glasbene matice
28.	oktober 1983 CAMERATA SLOVENICA Primož Novšak — Monika Skalar, violini
Bogomil Kosi, viaa Ciril Škerjanc, violončelo Aci Bertoncelj, klavir
8.	november 1983
NORA JANKOVIČ, mezzosopran NEVA MERLAK, klavir 13. december 1983 DUBRAVKA TOMŠIČ, klavir 22. december 1983 ČEMBALO ENSEMBLE Gabriella D’Agostino Cavo, kla-vičembalo
Ango o Vattimo, violina Nereo Gašperini, violončelo 19. januar 1984 PEVSKI ZBOR COSORTIUM MUSICUM Dirigent: Mirko Cuderman 2. februar 1984
ČRTOMIR ŠIŠKOVIČ, violina JANKO ŠETINC, klavir
9.	marec 1984
SIMFONIČNI ORKESTER RTV -LJUBLJANA Dirigent: Anton Nanut Solist: Silvio Pibrovec, klarinet
29.	marec 1984 SLOVENSKI TROBILNI KVINTET HUBERT BERGANT, orgle 12. april 1984
TRŽAŠKI OKTET Umetniški vodja: Janko Ban
ŽPZ «1. Grbec» iz Skednja vabi
Prejeli smo: «ženski pevski zbor KD «Ivan Grbec* v Skednju se upravičeno lahko prišteva k mestnim pevskim zborom. Letos začenja četrto sezono delovanja. Ker je lani žel kar zadovoljive uspehe, smo v repertoar začeli vnašati še zahtevnejše pesmi, ki dajejo izvajalcem veliko zadoščenja. Želja vseh nas pa je, da bi ta zbor lahko res napredoval in da bi v svojem ustroju ne bil osredotočen zgolj v Skedenj. Res je, da že imamo v naši sredi pevke iz Doline, od Dom ja in iz Rojana, vendar bj zbor radi pomnožili še z drugimi. Zato vabimo sleherno Slovenko, ki ljubi petje, da se nam pridruži: veseli je bomo in jo toplo sprejeli. Vaje so vsak ponedeljek in četrtek ob 20.30 v prostorih KD «Ivan Grbec*, ške-denjska ulica 124.»
ŽPZ «1. Grbec« - Skedenj
Upokojenci proti
finančnemu
zakonu
Pokrajinska sindikalna federacija upokojencev CGIL, CISL, UIL je m stro obsodila nedavne sklepe italijanske vlade v zvezi s finančnim zakonom. V prvi vrsti protestira zoper klestenje prispevkov za skrbstvo in zdravstvo, ki bo prizadelo v največji meri prav manj premožne sloje in upokojence. Enotni sindikat upokojencev se je zato zavzel za odpravo ticketa na zdravila, kar je v nasprotju z zdravstveno reformo, ki predvideva brezplačno zdravstveno o-skrbo za vse.
«če je bil cilj koncertne politike Glasbene matice, da v največji možni meri pritegne k sodelovanju tukajšnje glasbene umetnike in da vnese v svoj repertoar tudi glasbena dela domačih glasbenih ustvarjalcev, pa je bilo njeno pravilo že od vsega začetka, naj bodo koncerti na visoki kvalitetni ravni. Upali bi si trditi, da je v svojem hotenju uspela, in da se to načelo izraža tudi v letošnjem programu.» S temi besedami, ki po našem mnenju povsem stvarno ocenjujejo napor naših glasbenih delavcev, je predsednik Glasbene matice Adrijan Semen u vedel včeraj slovenske in italijanske novinarje iz Trsta in Slovenije v tiskovno konferenco, ki jo je Glasbena matica priredila za predstavitev letošnje koncertne sezone.
Program abonmajskih koncertov obsega poleg enega simfoničnega in enega zborovskega, sedem solističnih in komornih koncertov. O značilnostih njihovih izvajalcev je spregovoril u metniški vodja Gojmir Demšar. Za abonente bo novost nastop klavinrskega kvarteta Camerata Slovenica iz Ljubljane v zasedbi: Primož Novšak, Monika Skalar - violini, Bogomil Kosi - viola,
Ciril Škerjanc - violončelo in Aci Bertoncelj - klavir. Program bo obsegal znani Dvorakov in Brahmsov klavirski kvintet. Prvič bodo nastopili v Kulturnem domu tudi člani tržaškega
Čembalo Ensemble, ki ga sestavljajo Gabriella D’Agostino - čembalo, Angelo Vattimo - violina in Nereo Gašperini - violončelo.
Tudi imena solistov so za naše občinstvo prava poslastica in jih ni treba posebej predstavljati. Gre za Noro Jankovič, ki bo ob spremljavi Neve Merlak zapela poleg samospevov tudi znane operne arije in črnske duhovne pesmi, za eminentno slovensko pianistuio Dubravko To-šič in za violinista Črtomira šiškoviča, bivšega absolventa tržaške Glasbene matice. Če bo višek sezone dosegel 9. marca, ko bo nastopil simfonični orkester RTV iz Ljubljane z dirigentom Nanutom in solistom Silviom Pibrovcem (klarinet), bo tudi zadnji sestanek 12. aprila, poseben dogodek. Takrat bo namreč nastopil (prvič v okviru abonmajske sezone GM) Tržaški vokalni oktet pod vodstvom Janka Bana. Ljubitelji komornega petja bodo prišli na svoje tudi z nastopom zbora Consortium Musicum iz Ljubljane, ki ga vodi Mirko Cuderman. Svojevrstno doživetje obljublja tudi koncert Slovenskega trobilnega kvinteta in organista Huberta Berganta, verjetno v katedrali Sv. Justa.
Slovenska rektorja obiskala S LORI
Rektor ljubljanske univerze prof. Fabinc ter rektor mariboiske univerze prof. Melavc sta včeraj, v spremstvu jugoslovanskega konzula v Trstu Miro-šiča, obiskala osrednji sedež Slovenskega raziskovalnega inštituta v Trstu.
V daljšem pogovoru z vodstvom inštituta in z raziskovalci posameznih sedežev sta se ugledna gosta seznanila z uspehi in s problemi naše manjšinske raziskovalne ustanove.
Pogovor se je razvil predvsem v smeri možnih oblik sodelovanja, preko katerih bi slovenski univerzi lahko prispevali k strokovnemu razvoju slovenskih znenstvenih delavcev v Italiji. V tem smislu je bilo omenjenih več pobud, ki v okviru že obstoječih pogojev lahko privedejo do zanimivih rezultatov, (ps)
Komisija EGS bo pritisnila na Rim naj ukrepa v prid Genove in Trsta
Izvršna oblast EGS načrtuje uskladitev cefovitega tovornoprevozniškega omrežja na območju deseterice s prilagoditvijo kopnih in pristaniških infrastruktur potrebam sodobnega časa. Medtem ko je večina držav članic deseterice komisiji EGS že postregla z lastnimi predlogi in nasveti, Rim še
vedno ni predložil tako imenovanega integriranega načrta Trst - FJK - EGS pa tudi ne sorodnega programa za Genovo in Ligurijo sploh. Na ustrezno vprašanje italijanskega evroparlamen-tarca Carossina je izvršna komisija EGS odgovorila, da bo primerno pritisnila na Rim. Kot vidimo, v Rimu ne pozab jajo samo na Trst.
Tržaški sindikalisti pri De Michelisu
Minister za delo in socialno skrbstvo Gianni De Michelis, ki spremlja predsednika republike Pertinija na obisku v naši deželi, je sinoči sprejel tržaške pokrajinske tajnike sindikatov CGIL, CISL in UIL. Ti so mu predo-čili nevzdržno stanje uslužbenk tovarne najlonk Calza Bloch, ki so že pet mesecev v dopolnilni blagajni brez pare pa tudi brez izgledov za zaposlitev v bodočnosti (saj zaenkrat ni še nobenega načrta o proizvodni preusmeritvi). Pozneje so pa sindikalisti ministra seveda seznanili s splošno hudo krizo krajevnega gospodarstva, ki ga v zadnjem času ogrožajo še načrti Fin-cantieri, Finsider in Finmare o preustroju, torej okrnitvi ladjedelskih, železarskih in v širšem smislu pomorskih dejavnosti.
GR 1 skregan z zemljepisom
Pokrajinski tajnik KPI Ugo Poli je poslal protestno brzojavko pred sedniku in deželnemu ravnatelju italijanske državne televizije RAI zaradi nepopolne informacije, ki jo je o obisku predsednika republike v naši deželi posredoval radijski dnevnik prve mreže GR 1. Med včerajšnjimi jutranjimi radijskimi poročili ob 8. uri po prvi mreži je bilo namreč rečeno, da obišče predsednik republike «Furlanijo», medtem ko se najbolj vzhodna italijanska dežela imenuje v celoti «Furlanija - Julijska krajina*. Predsednik Pertind je začel svoj obisk prav v Trstu, glavnem mestu dežele. Novi tajnik tržaške pokrajinske federacije KPI v brzojavki naproša pristojne, da posežejo pri uredništvu radijskega dnevnika prve mreže in pri vseh radiotelevizijskih uredništev, da bi posvečala večjo pozornost temu vprašanju, da ne bi prišlo več do takih spodrsljajev.
V Sežani razstava zgodovinskega gradiva o Dolomitski izjavi
V vrsto pomembnih zgodovinskih ob letnic iz časa NOB, ki jih letos praznujemo, sodi tudi 40-letnica Dolomitske izjave. O teh pomembnih zgodovinskih dogodkih mnogi ljudje malo vedo. Zato se je knjižnica odločila počastiti jubilej z razstavo dokumen tov iz tega obdobja, ki pričajo zakaj je do Dolomitske izjave prišlo in kakšni so bili začetki naše NOB v letih 1941, 1942, do začetka 1943, leta, ko je bila izjava podpisana. Seveda je bila za knjižnico to zahtevna naloga, saj je bilo dokumente tež ko zbrati in tisti ki so na razpolago, so v mnogih primerih težko čitljivi, saj so pisani na slab papir, slab stroj, pisava je ostala obledela in pozna se, da so dokumenti preživeli težke čase. Morda bo tudi zaradi tega razstava zanimiva. Gradivo, ki bo razstavljeno je knjižnici posredoval: Zgodovinski arhiv CKZKS, Inštitut za zgodovino delavskega gibanja, Sociološka knjižnica in Muzej ljudske revolucije v Ljubljani.
Od podpisa Dolomitske izjave je minilo 40 let in nekaterih velikih zgodovinskih osebnosti, ki so izjavo podpisale ni več. Tako ni nobenega več izmed trojice, ki je podpisala izjavo v imenu KPS (Edvard Kardelj, Boris Kidrič in Franc Leskošek), v knjižnico pa smo povabili dr. Marjana Breclja, člana predsedstva IS SRS, ki je poleg Edvarda Kocbeka in Toneta Fajfarja izjavo podpisal za krščanske socialiste.
Tako bo dr. Marjan Brecelj kot živa priča teh zgodovinskih dogodkov odgovarjal na mnoga vprašanja iz tega obdobja, ki se nam še danes odpirajo.
a.n.
S hondo
v parkirani tovornjak
Z motornim kolesom je treščil v parkirani tovornjak in se huje poškodoval. 34-letni Luigi Del Tato iz Istrske ulice 28 se je včeraj zjutraj, malo po 6. uri, peljal s svojim mo-omim kolesom znamke honda' po I-strski ulici v smeri proti stalionu Grezar, ko je v višini hišne številke 75 treščil v parkirani tovornjak fiat 50, s katerega je voznik, 54-letni Giorgio Drioli z Vrdelske ceste 32 raztovarjal blago. Motociklist se je udaril po glavi in si zlomil ste-
1
l
informacije SIP uporabnikom
Družba SIP sporoča, kot je že to storila predčasno vsem interesentom, da bo v sredo, 5. oktobra t.l., približno 1300 uporabnikom telefona duplex v tržaški občini, katerih telefonska številka se začne s številkama 72, spremenila telefonsko številko. Vsa nadaljnja pojasnila interesenti dobijo na telefonski klic «12» (informacije abonentom - brezplačen servis).
^iS/P
Soaeta ttahana per 1'Esercizio Telefonico p. a.
J
Pozdrav slovenskih dijakov Pertiniju
Ml- JO 1 ■ k IB...n	* '1
gnenico desne noge. V dokaj zmedenem stanju so ga z rešilcem RK prepeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedskem oddelku. O-zdravel bo v 40 dneh.
Pridržana prognoza za pešca
Na Senenem trgu, v začetku Drevoreda D'Annunzio, je prišlo sinoči do hude nesreče. Približno ob 20.30 je na prehodu za pešce avtomobil silovito zbil na tla 57-letnega Romual-da Beltrameja iz Ul. Ghirlandaio 33, ki je takrat prečkal cesto. Moškega so v komi prepeljali z rešilcem v bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da se je močno udaril po glavi in obrazu ter si tudi zlomil stegnenico leve noge. Beltrameja so s pridržano prognozo sprejeli na oddelku za oživljanje.
• Jutri ob 18.30 se bo sestal miljski občinski svet. Na dnevnem redu bodo odgovori župana in odbornikov na razna svetovalska vprašanja ter vrsta tekočih upravnih zadev.
,	Zapustil nas je naš dragi
mož, tata, nono, brat in stric
Ivan Košuta
(NINI MADONA)
Pogreb bo jutri, 5. oktobra, ob 11.30 iz glavne banice v kriško cerkev.
Žalostno vest sporočajo žena Viktorija, sin Davo, hčerka Adelina z možem Viktorjem, vnuk Mauro, sestra Julka, nečaki in drugi sorodniki.
Križ, Buenos Aires, Maribor, 4. oktobra 1983
Na Trgu Unita so predsednika republike Pertinija pričakali tudi slovenski dijaki s transparentom, ki ga vidimo na gornji sliki
Žalovanju se pridružuje Silvija z družino
Ob izgubi Ninija Košute izrekata KD Vesna in ŠD Mladina svojcem iskreno sožalje.
Nenadoma nas je zapustil naš dragi
Damaso Sancin
Pogreb bo jutri, 5. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v boljunsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo žena Ro-salia, vnuki in drugo sorodstvo,
Boljunec, 4. oktobra 1983 (Pogrebno podjetje Zimolo)
4.10. 1978
4. 10. 1983
Ob 5. obletnici smrti drage žene in mame
Dore Samec por. Sancin
se je z ljubeznijo spominjajo
mož Mario ter sinova Primož in Zoran.
Boljunec, 4. oktobra 1983
En dan Denisa Ivanoviča danes na Radiu Trst A
Namesto izvirne radijske igre Marka Sosiča «Noč je legla na njene krvave oči*, ki je bila predvidena za danes, bomo v današnjem dramskem sporedu ob 18. uri predvajali izvirno radijsko igro Vladimira Kocjančiča «EN DAN DENISA IVANOVIČA*. Igra, ki jo je producirala ljubljanska Ra diotelevizija, se vključuje v niz sodelovanja in izmenjav z osrednjo slovensko radijsko ustanovo, z njo pa je RTV Ljubljana leta 1978 sodelovala na ra dijskem tekmovanju «Prix Italia* in prejela veliko nagrado RAI.
Sodobna radijska drama «En dan Denisa Ivanoviča* kritično obravnava ostra socialna nasprotja v družbi. Ta prihajajo sproti do izraza, ko spremljamo junaka Denisa Ivanoviča med potekom njegovega delovnega dne. Nove preizkušnje vseskozi postavljajo v ospredje razklanost in spopad med njegovo zavestjo in zunanjim svetom. V režiji Aleša Jana nastopajo znani slovenski igralci: Kristjan Muck, Ivo Ban, Dare Valič, Juže Zupan, Jurij Souček, Mojca Ribič, Danilo Benedetič in drugi.
V Križu
60-letniki so se zbrali
N
Kriški šestdesetletniki in šestdesetletnice so se zbrali prejšnjo nedeljo in v prijateljski družbi praznovali ta jubilej. V jutranjih urah so tudi počastili vrstnike, ki so padli v borbi proti nacifašizmu
V TRSTU
razpisuje
ABONMA ZA SEZONO 1983 - 84
Vpisovanje abonentov še jutri, 5. oktobra, od 10. do 12. ure ter od 18. do 20. ure pri glavni bagajni Kulturnega doma, Ul. Petronio 4.
Nadaljuje se vpisovanje v baletno šolo v Kulturnem domu vsak dan dopoldne.
Kino
Ariston 17.30 «Nostalghia». Režija: A. Tarkovski.
Eden 17.00 »Al bar dello šport*. Kenice 17.00 «Flashdance». M. Nouri. Nazionale Dvorana št. 1 15.30 «Alla ri-cerca del dolce piacere*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 2 15.30 «Love - Adolescen-za perversa*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Dvorana št. 3 15.45 »Superman III.». Grattacielo 16.30 «Tuono blu*.
Mignon 16.30 »Dolce e selvaggio*. Aurora 17.00 «48 ore*.
Capitol 17.00 «The Blues brothers*. Radio 15.30 «Vibrazione sessuale*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Vencto 16.30 «11 seminoid*. Moderno 17.00 «Porky’s 2, il giorno dopo*.
Lumiere 16.30 «11 paese incantato*.
Gledališča
CANKARJEV DOM - Ljubljana
Razstave
Do 6. novembra (Sprejemna dvorana) arheološka razstava Kelti in njihovi so dobniki na ozemlju Jugoslavije.
Program Video CD 83
Do nedelje, 9. oktobra, od 10. do 22. ure bodo prikazani programi video umetnosti, video glasbe in eksperimentalne televizijske oddaje.
Velika dvorana
V	četrtek, 6. t.m., ob 20. uri: Prvi koncertni večer simfonikov RTV Lju bljana (Abonma in izven).
V	petek, 7. t.m., ob 19.30: G. F. Han-del «Samson» - Koncert severno nemškega radia.
IZBOR iz BITEFA
Danes, 4. t.m., ob 19.30 v Drami SNG: R. Queneau: «Avtobus» - Emilia Roma-gna teatro, Modena - Italija.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Mladinski oder
Danes, 4. t.m., ob 11. uri: P. Turri-ni «Jožef in Marija - Lov na podgane*. Predstava za Tehnični šolski center «B. Brelih* v gledališki dvorani v Solkanu.
Jutri, 5. t.m., ob 10. uri: J. Grabow-ski «Volk in kozlički*. Predstava za Vzgojno varstveno organizacijo v Ajdovščini.
TEATRO STABILE
Sezona 1983-84. Vpisovanje in potrditev stalnih abonmajev (do 21. t.m.) pri krožkih raznih podjetij, v šolah, sindikatih in pri osrednji blagajni gledališča (tel. 567-201 int. 12) in pri Uradu za abonmaje tel. 54-331. Glavna blagajna: tel. 69-406, 68-331, 65-700.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
KD F. Prešeren obvešča, da bo prva pevska vaja v četrtek, 6. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih. Vabimo nove pevce!
Ob prazniku patrona sv. Sergija bo v
soboto, 8, oktobra, ob 17. uri pred cerkvijo v nas lju Sv. Sergija koncert vaške godbe na pihala pod vodstvom dirigenta Danila Škergata. Po koncertu poskrbljeno za prigrizek.
Razna obvestila
KD L Grbec iz škednja priredi v soboto, 8. oktobra, ob 20.30 predavanje z diapozitivi Maria Magajne na temo »Potovanje po Braziliji*.
Danes, 4. oktobra, od 20. do 22. ure se pričenja v Prosvetnem domu na Opčinah tečaj joge. Baiss.
Izleti
Kmečka in obrtna hranilnica in posojilnica v Nabrežini obvešča vse svoje člane, da prireja enodnevni avtobusni izlet v Poreč v nedeljo, 16. oktobra, in jih naproša, da sporočijo morebitno udeležbo do vključno 7. 10. v uradih hranilnice.
Zveza žena - Bani organizira v nedeljo, 9. oktobra, avtobusni izlet na Gardsko jezero. Razpoložljivih je še nekaj prostih mest v drugem avtobusu. Vpisuje Avgusta Malalan, tel. št. 212863.
^GROZDJE ZA VINO

* <7 v
>.


SUPERORTOFRUTTICOLO - Trg Cagni 1 ( zadnja postaja št. 19) TELEFON 81-03-21
A'
'V


SAMO IZBRANO BELO IN ČRNO GROZDJE
f Čestitke
Danes praznuje rojstni dan MARI JA ZUDICH. Vse najboljše ji želijo mož Guidu, sin Valter ter hčerki O-rieta in Giuliana z možem in malo Monico.
Družina Rudež in mama Azi kličejo dobrodošlico malemu JURIJU VERČU.
Ravnatelj, učno in neučno osebje poklicnega zavoda J. Stefan iskreno česti ta prof. Bogomili Verč in soprogu ob rojstvu sina JURIJA.
Oznanjam vsem, da imam bratca JURIJA. Gleb Verč
Dne 28. septembra je praznovala v Mačkoljah EMANUELA SACCHI rojstni dan. Vse najboljše ji želijo očka, mamica ter sestra Rafaela.
Danes praznuje na Proseku 50 let
EDI EMILI
Še na mnoga leta mu kličejo žena Irene, sin Livio, hči Erika z možem Frankom in tašča Marija.
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 4. oktobra
FRANČIŠEK
Sonce vzide ob 6.06 in zatone ob 17.41 — Dolžina dneva 11.35 — Luna vzide ob 3.05 in zatone ob 17.11.
Jutri, SREDA, 5. oktobra DUNJA
Vreme včeraj: temperatura zraka 17,8 stopinje, zračni tlak 1027 mb ustaljen brezvetrje, vlaga 48 odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 20,7 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Sara Carone, Denis Pariš, Chiara Donati.
UMRLI SO: 77-letni Damaso Sancin, 71-letni Gualtiero Cuccagna, 84-letna Carla Cok vd. Rovtar, 74-letna Carla Pellegrin por. Rechichi, 77-letna Marina Russi, 58-letni Giovanni Scherl, 58-letna Vittoria Iaschi, 77-letna Rosa Svetina vd. Pertot, 94-letna Giovanna Mihalič vd. de Zuccoli, 64-letni Raffaello Godina, 93-letni Umberto Pessi, 75-letni Mario Zemanek, 84-letni Giovanni Košuta.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Trg Garibaldi 5, Ul. Diaz 2, Ul. dei Soncini 179. Ul. Revolt lla 41, Opčine, Milje (Mazzinijev drevored 1).
(od 8.30 do 13.00 in od 16.00 -do 20.30) Trg S. Giovanni 5, Trg Sv. Jakoba 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Trg S. Giovanni 5, Trg Sv. Jakoba 1, Opčine, Milje (Mazzinijev drevored 1).
DRAGULJ ARNA MALALAN na Opčinah
SE ISKRENO ZAHVALJUJE VSEM
ki so poklonili cvetje in čestitali ob otvoritvi novih prostorov.
PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATIC«
Šolske vesti
Jutri, 5. oktobra, ob 15.30 bo na srednji šoli «Guido Corsi* v Ul. S. Anastasio seminar na temo «Integrativ-ne sposobnosti pri poučevanju tujega jezika*. Seminar, ki ga organizira LENO, bo vodil prof. M3ingai, predstavnik Bri tish Council iz Milana.
MENJALNICA
vseh tujih valut
3. 10. 1983
Ameriški dolar ...... 1.584.—-
Kanadski dolar ...... 1.284,—
Švicarski frank .......	751.—
Danska krona .......	165.—
Norveška krona ......	214.—
švedska krona................ 201.—
Holandski florint............ 540.—
Francoski frank................ 196.59
Belgijski frank.................. 26,—
Funt šterling................2.350.—
Irski šterling............... 1.860.—
Nemška marka.................... 604,—
Avstrijski šiling............... 85,50
Portugalski eskudo........... 11.—
španska pezeta................... 10.—
Japonski jen...................... 5,—
Avstralski dolar............. 1.300.—
Grška drahma..................... 14.—
Debeli dinar.................... 12,50
Mali dinar...................... 12,25
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
TRST ULICA F. FILZI 10 -	<22 B1-AA6
Ob 12. obletnici smrti Viktorja Bezi-na daruje žena Marica 10.000 lir za spomenik NOB v Križu.
V	spomin na Uroša Košuto daruje Ma rica Bezin 10.000 lir za mladinski kro žek Vesna.
V	spomin na Svetka Križmančiča daruje Srečko Križmančič 5.000 lir za pogrebno podporno društvo v Bazovici.
V	spomin na Ivana Riosa daruje žena Lojzka 10.000 lir za KD I. Cankar in
10.000	lir za Društvo slovenskih upokojencev v Trstu.
V	spomin na Bruna Danjeluta darujeta Riko in Eda Taučar 20.000 lir za SPD Tabor - Opčine.
Ob 2. obletnici smrti Josipa Tula darujejo žena Alojzija ter hčeri Danica in Nadja z družinama 30.000 lir za KD Primorsko - Mačkolje.
V	počastitev spomina žene Vencesla ve daruje Albin Sancin 20.000 lir za KD I. Grbec iz Škednja.
V	počastitev spomina Stanka Simoniča daruje Irma Kraus 15.000 lir za ŠD Polet in 15.000 lir za SKD Tabor.
Za popravilo repentabrske cerkve darujejo Emil Guštin (Col 29) 50.000 lir, družine Guštin (Col 5) 50.000, Hrova tič (Col 40) 20.000, Guštin (Col 32) 20.000, Destri (Col 42) 30.000. Slavka Canciani (Col 40) 25.000, Grizonič (Col 62) 50.000, Bizjak (Col 10) 100.000, Paoli (Col 6)
50.000,	Škamperle (Col 24) 40.000, Bu-scemi (Col 53) 55.000, Mangino (Col)
20.000,	Purič (Repen 37) 15.000, Škabar
(Repen 44)	20.000, Škabar (Repen 5)
20.000,	Škabar (Repen 104) 20.000, Počkaj (Repen 156) 50.000, čok (Repen 95)
50.000,	Guštin (Repen 14) 20.000, N.N. (Sv. Jakob) 50.000, N.N. (Trst) 1C0.C00, N.N. (Trst) 100.000 lir.
Ob obletnici smrti sina Rada daruje družina Komar (Fernetiči) 50.000 lir v isti namen.
Ob 25. obletnici poroke darujeta Ivan in Ivanka Purič (Repen) 50.000 lir za popravilo cerkve na Repentabru.
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
V TRSTU — Ul. S. Pasquale (Park Re-
.. voltella) prodajamo zadnja razpoložljiva stanovanja v zelo elegantni zgradbi z'razgledom. Olajšave pri plačilih. Predaja v 1. 1984. ELLEBI IM-MOBIIJARE - Tržič, Ul. Galilei 93/C, tel. 0481/73139.
NA KRASU prodam trgovsko licenco: jestvine, sadje in zelenjava, kmečko orodje, drogerija, prodaja kruha in papirnica. Tel. 226240.
UVOZNO-IZVOZNO podjetje v Gorici nudi zaposlitev sposobnemu in dinamičnemu moškemu. Pogoji: opravljene vojaške obveznosti, starost ne preko 35 let, večletna praksa na trgovinskem področju, znanje slovenščine in italijanščine, pripravljenost opravljati krajša ali daljša poslovna potovanja po Italiji. Ponudbe pošljite na upravo PD v Gorici.
IŠČEM v najem ali za morebitni kasnejši odkup veliko stanovanje v centru ali v predmestju Trsta. Telefonirati po 20. uri na 945161.
ABSOLVENTKA na univerzi z raznovrstno delovno izkušnjo in z veseljem do dela, išče zaposlitev v kakem uradu, tvrdki ali organizaciji. Pismen.’ ponudbe na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, Trst — pod šifro »Zaposlitev*.
PRODAM pet stolic, dvoje vrat, posteljo, nočno omarico in merilec za vino. Tel. 040/741670.
DAJEM v najem stanovanje v vasi Vrata pri čepovanu. Tel. v večernih urah 6773395.
ŽENSKA srednjih let nujno išče zaposlitev kot gospodinjska pomočnica. E-ventualno sprejme v varstvo tudi otroke. Telefonirati v večernih urah na št. 225973.
Namesto cvetja na grob Stanka Simoniča darujeta Angel in Emilia Vremec
20.000	lir za Dijaško matico.
V	spomin na Nika Samso daruje Milko Čebulec 20.000 lir za ŠZ Jadran.
Namesto cvetja na grob Alojza Žerjala daruje Vojko Peric 50.000 lir za postavitev spomenika padlim v NOB iz Briščikov.
Za MPZ «Vesela pomlad* z Opčin darujejo: Društvena gostilna Opčine 100.000 lir, N.N. 200.000, N.N. 20.000, Franc Štuhec 100.000, Rozeta Ozbič 50.000, M. Maver 14.000, V. Repini 15.000, N.N.
60.000,	ožji odbor MPZ «Vesela pomlad*
100.000	in Franc Pohajač 100.000 lir.
Dirigent godbe na pihala od Sv. Sergija daruje 5.000 lir za Primorski dnevnik.
Ob 8. obletnici tragične izgube našega ljubljenega in nepozabnega Androta čoka darujemo svojci 210.000 lir za sklad «Andro Čok* na openski srednji šoli S. Kosovel in 20.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Ob 10. obletnici smrti moža Franca daruje Antonija Košuta 30.000 lir za spomenik padlim ,v NOB v Križu in
10.000	lir za KD Vesna.
Albina Bavčer daruje 5.000 lir ter Rožica Počkaj daruje 5.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev Trst.
Namesto cvetja na grobova Antona Pavletiča in Dorice Laharnar - Spinelli daruje Dušan Košuta z družino 15.000 lir za kulturni dom na Proseku in 15.000 Ur za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
Za planinski dom Mangart darujejo: Grozdana in Ito Kolerič 20.000 lir, Jo-sipina Bekar - Žnidaršič 50.000 ter Angela in Karlo Gec 50.000 lir.
V	spomin na očeta Andreja Križmančiča daruj ta Silvana in Danilo 50.000 lir za sekcijo KPI - Bazovica in 50.000 lir za Center za rakasta obolenja.
darovi in prispevki
Sl	I IGRAL ENALOTTO?
z IGRO ENALOTTO	
LAHKO ZMAGAŠ VSAK TEDEN,	
	ČE ZADENEŠ
1	I2, 11 IN 10 TOČK
	IGRAJ ENALOTTO
V idrijski galeriji razstavlja Albin Vončina
Stara knapovska Idrija
radio televizija
ITALIJANSKA TELEVIZIJA
V četrtek zvečer so v idrijski galeriji odprli razstavo «Slike sedmih desetletij Albina Vončine* v prisotnosti nad petsto prebivalcev najstarejšega slovenskega rudarskega mesta.
Slikarjev življenjepis in slikarski opus je s prisrčnimi besedami predstavil prof. Janez Kavčič, ki je z velikimi napori uspel evidentirati približno 160 slavljenčevih slik, uredil katalog in s pomočjo mladih idrijskih likovnikov Rafaela Terpina, Rudija Skočirja in Milana Trušnovca tudi postavil retrospektivno razstavo del Albina Vončine v času od 1913 do 1981.
Nekaj misli iz uvodne besede prof. Janeza Kavčiča: «Vončina je kot slikar izrazit primer nespornega prirojenega talenta, ki je bil pri njem združen z veliko željo in potrebo po slikanju. Žal ni bil nikoli deležen sistematične slikarske šole in je v glav nem ostal samorastnik. Veliko so mu pomenili kontakti z Božidarjem Jakcem, Rudijem Kogejem, Oskarjem Maskejem, Francetom Godcem, Jan kom Troštom in še nekaterimi drugi mi sopotniki. Veliko je tudi sam štu diral, nekaj po strokovni literaturi, še več pa ob risanju in slikanju v naravi... Vončina je kot slikar gojil risbo, akvarel, oljno tehniko, nekajkrat je delal tudi pastel; eksperimen tiral je modeliranje v glini in plastelinu ter vlivanje v svincu in v mavcu. Daleč najpomembnejši so nedvomno akvareli in olja, ki krasijo mnoge družbene in zasebne prostore po Idriji, še več pa jih je žal razstresenih ši rom po svetu... Vončina je slikal zve sto po naravi. Njegove upodobitve ti pične stare rudarske Idrije bodo ohra nile trajno vrednost. Poleg dokumentarne zgodovinske vrednosti jim velja pripisali tudi nekatere likovne kvalitete, zlasti na akvarelih. Vestno je
Pred dobrim letom dni se je ob izidu novega telefonskega imenika v našem dnevniku razvila občutena razprava o vprašanju poitalijančenih priimkov in imen, o njihovem pravilnem vpisu v sezname telefonskih naročnikov in podobno. Če danes to »razpravo* analiziramo, prav gotovo ugotovimo, da je obrodila vsaj nekaj sadov, saj lahko zasledimo v novem telefonskem imeniku (1983-84) marsika tero pozitivno spremembo.
Pozitivno je dejstvo, da je večina slovenskih organizacij (končno!) v seznamu označena s pravilnim imenom. To velje zlasti za goriški imenik; v tržaškem pa so še vedno mnoge organizacije zabeležene napačno, čeprav so nekatere predložile potrebne Popravke, katerih očitno niso zadol ženi upoštevali. Poudarjamo besedo večina, kar ne pomeni, da so že vsa •mena točno nevedena! Zatorej bi bilo zaželeno, da bi potrebne »popravke* predočili (ali ponovno odločene-je zahtevali) telefonski družbi in tako popravili še ostale «nepravilno vpi sane» slovenske organizacije s Tržaškega, Goriškega in Slovenske Bene čije — in to brez izjem.
Glede posameznikov je stvar tudi le delno zadovoljiva. Zahtevo za pravilno navedbo lastnega priimka, imena in naslova so poslali le nekateri, medtem ko večji del našega prebivalstva tega ni smatral za potrebno. Imena številnih Slovencev so še ved no napisana «na star način*, kljub temu, da je postopek za spremembo zelo enostaven. Zaradi tega bi bilo primemo, da bi sleherni slovenski »telefonski naročnik* podrobneje pregledal, če je v imeniku pravilho vpisan in da bi o morebitnih netočnostih obvestil pokrajinski urad telefonske službe (SIP). Dovolj je, da se z navadnim dopisom opozori na napako, obenem pa navede točne podatke in (po možnosti) priloži potrdilo o stalnem bivališču. Kot rečeno, so doslej to opravili le nekateri. Pomembno bi bilo, da bi po tej poti stopali vsi in se tako pridružili dosedanjim »častnim izjemam*.
Nakazano vprašanje moramo prav gotovo vokviriti v širšo problematiko, •d gre preko «telefonskega imenika*, to je v problematiko spreminjanja poitalijančenih priimkov in imen v izvirno slovensko obliko.
Ob izidu telefonskega imenika za • leto 1983 84 moramo dodati še naslednje; tudi letos je izšla v prilogi »Tutto Citta — uma guida utile e com-pleta della tua citta* (koristen in po-Poln vodič tvojega mesta). Lani so nile tako v goriški kot v tržaški pri-
beležil cele serije starih idrijskih vedut, ki jih danes ni več... Perorisbe s tušem, ki jih je Vončina delal leta 1956 po naročilu prof. Franja Baša za Tehnični muzej v Ljubljani, prikazujejo stare rudarske črne kuhinje, lesena stopnišča, vegaste drvarnice itd. Izdelane so z izrazitim smislom za detajle, slikovito modelacijo in ob čutkom za starinsko patino. Suvereno obvladovanje risbe nas navaja na misel, da bi mogoče slikar dosegel velike uspehe v grafiki, če bi se raz vijal v stiku z ustreznimi spodbuda mi.t>
Svečano odprtje slavljenčeve retrospektive je s svojo prisotnostjo povzdignil akademik mojster Božidar Jakac, slavljenčev prijatelj in sošolec z znane idrijske realke od leta 1913 do 1918, ki mu je prisrčno zaželel predvsem dobrega zdravja.
Naj bo dovoljeno piscu teh vrstic ponoviti Jakčevo sodbo izpred nekaj let o Albinu Vončini: «Bine — tako ga prijatelji še danes kličemo — je izrazit naravni slikarski talent, ki so mu težke razmere po prvi svetovni vojni, nato njegov beg pred fašizmom v Jugoslavijo, borba za obstanek njega in družinice, ki si jo je bil ustvaril, onemogočili slikarski študij in izpopolnjevanje po evropskih slikarskih središčih. Trdno sem uverjen, da bi tako izpopolnjen Bine zavzemal vidno mesto v slovenskem slikarstvu. Sicer pa je trajno ovekovečil dobro staro knapovsko Idrijo, kar tudi ni prav malo.»
Za retrospektivo Albina Vončina je Mestni muzej iz Idrije izdal lep katalog v nakladi 500 izvodov. Pričujoča razstava je lep kulturni prispevek ob letošnjem praznovanju idrijskega občinskega praznika. Razstava bo odprta do 14. oktobra.
logi, izpuščene v glavnem vse slovensko organizacije in ustanove. Po tej ugotovitvi je Odbor za uveljavljanje slovenskega jezika pri Slovenski kulturno gospodarski zvezi poslal odgovornim pokrajinskim organom telefonske družbe (tržaškemu in goriške mu), dvojezični pismi, v katerih je opozoril na «pomanjkljivosti», obenem pa predložil seznam raznih slovenskih organizacij in ustanov iz obeh pokrajin. V novi goriški prilogi smo opazili, da so bili predlogi omenjenega odbora v precejšnji meri sprejeti, tako, da je «manjšinska stvarnost* vključena v vsesplošno goriško. K temu pozitivnemu dejstvu naj še dodamo, da je goriško pokrajinsko vodstvo telefonske družbe o zadevi informiralo vsedržavno vddstvo v Turinu (in nato v Benetkah), obenem pa odgovorilo (z zadovoljstvom) pošiljatelju. V tržaški prilogi je na žalost vse po starem (kot pri imeniku). 0 Slovencih ni niti besedice, predlogi odbora so neupoštevani in slovenska stvarnost je dobesedno izključena! Pošiljatelj ni bil deležen niti odgovora, kaj še, da bi sledili zgledu goriških kolegov? Ne glede na to ostaja neizpodbitno dejstvo, da tudi na Tržaškem živi slovenska narodnostna skupnost in tega ne more v nedogled odvračati in zanikati niti tržaški pokrajinski SIP! Ponoven dopis je že bil odposlan in upati je, da bo prihodnja. izdaja priloge popolnejša, oziroma, da bo odgovarjala resnici.
Zgornje potrjuje, da nam na področju uveljavljanja naših narodnostnih pravic, stvari niso ponujene na zlatem pladnju in v belih rokavicah. Z odločnim in požrtvovalnim delom si moramo torej sami izboriti uveljavitev naših zahtev.
Dobro se zavedamo, da nam tudi v prihodnje ne bo lahko: rešitev in u-resničitev mnogih še odprtih narod nostnih vprašanj bo odvisna le od nas samih, oziroma od naše odločno sti, vztrajnosti, organiziranosti in e-notnosti. Pomembno vlogo v tem procesu bo nosil sleherni izmed nas, sleherna naša organizacija in ustanova! Zato je v tem trenutku tudi pisanje pravilnega slovenskega priimka in imena, z narodnostnega vidika in v naših razmerah, velikega pomena. V tem smislu mora vsak zahtevati pravice, ki mu po zakonu pritičejo in to brez obotavljanj in omahovanj. Izvirna slovenska oblika priimka in imena in njeno pravilno pisanje je ena izmed prvih predpostavk, ki ne sme pozna1 «lenobnega in komodnega* vedenja!
IGOR KOMEL
Prvi kanal
9.55	Assisi: maša
12.00	Dnevnik 1 — flash
12.05	Halo, Raffaella? — oddajo vodi Raffaella Carra '3.30 Dnevnik
. >.00 «Sulle strade della California*, TV film
.5.00 Italijanske kronike
1.5.30	Šola in vzgoja
10.00	Orzovvei — Nadaljevanka
16.25	Risanke
16.50	Danes v Parlamentu 17 00 Dnevnik 1 — flash '7.05 Dick Turpin — TV film
18.00	»Tutti in pista nel sesto conti-nente*
18.40	Kvizi
19.45	Almanah jutrišnjega dne in vremenske razmere
20.00	Dnevnik
20.30	Vojna in mir — nadaljevanka
22.00	Dnevnik
22.10	Dogodki iz leta 1943
23.00	Mister Fantasy — glasbena od daja
23.50	Dnevnik 1 — zadnje vesti
24.00	Šola in vzgoja
Drugi kanal
12.00	Zgodovina iznajdb
13.00	Dnevnik 2 — Ob 13. uri
Ljubljana
8.50	TV v šoli
16 20 TV v šoli
17.20	Poročila
17.25	Kronika video
17.40	Tri predice
17.55	Jugoslovanski narodi v pesmi in plesu: Revija folklore
18.25	Gorenjski obzornik
18.40	Pisani svet: Ogledalo
19.30	TV dnevnik I.
20.00	Delavci na črno — TV nadaljevanka
21.15	«Narod si bo pisal sodbo sam. . .», oddaja ob 40-letnici zbora odposlancev slovenskega naroda
21.55	Pesem giba — Začetki baleta — baletna oddaja
22.15	TV dnevnik H.
22.35	Kronika video
CANALE 5
10.10	Mary Tyler Moore — TV film
10.40	Lou Grant — TV film
11.40	Dan za dnem — TV film
12.00	Arcibaldo — TV film
12.30	Help! — glasbena igra
13.00	D pranzo e servito — nagradno tekmovanje
13.30	«Sentieri» — nadaljevanka
14.30	General Hospital — TV roman
15.15	«Femmina ribelle* — film
17.00	Tarzan — TV film
18.00	Ralphsupermaxieroe — TV film
19.00	Arcibaldo — TV film
19.30	T.J. Hooker — TV film
20.25	«La saga del padrino* — nadaljevanka
21.25	«Uno contro l'altro. .. pratica-mente amici* — film
23.25	Šport: boks
00.25 «Battaglia di spie* — film .
RETEOUATTRO
10.00	Očka dragi očka — TV film
10.30	«Mercoledi delle ceneri* — film
12.15	«Quella časa nella prateria* — TV film
13.15	«Padroncina Flo* — novela
14.00	Agua viva — novela
14.50	«H mando di Suzie Wong» - film
16.20	Ciao, ciao
17.20	Dr. Slump in Arale — TV film
17.50	C.H.I.P.S. — TV film
18.50	Dancin’ Days — novela
19.30	Super Dynasty
20.30	«Assassinio sul Nilo* — film
22.30	Vegas — TV film
23.30	šport
Ob koncu Nočni film
IT ALI A 1
10.00	«Febbre d’amore» — ponovitev
10.45	«Nemico amato* — film
12.10	Hoganovi heroji — TV film
12.40	Življenje čarovnice — TV film
13.00	Bim, bum, bam — risanke
14.00	«Cara, čara* — nadaljevanka
14.25	«Febbre d’amore» — nadalj.
15.30	V hiši Lawrence — TV film
16.25	Bim, bum, bam — risanke
18.00	«Quella časa nella prateria* — TV film
19.00	«La donna bionica* — TV film
20.00	Risanke
20.30	Varietejska oddaja
22.10	«Car crash* — film
23.15	«1 cinque volti dell’assassino» — film
13.30	«Capitol» — nadaljevanka
14.15	Tandem
14.30	Dnevnik 2 — flash
14.35	Tandem
16.30	Šola in vzgoja
17.00	Rhoda - TV film
17.30	Dnevnik 2 — flash
17.35	Iz parlamenta
17.40	«Anello dopo anello* — TV film
18.30	Dnevnik 2 — Šport
18.40	Inšpektor Derrick — TV film
19.45	Dnevnik 2
20.30	«11 tormento e l'estasi» — film
22.50	Dnevnik 2
23.00	Srečanje s kinematografijo
23.05	Dnevnik 2 — Dosšier
24.00	Dnevnik 2 — zadnje cesti
Tretji kanal
15.30	Šola in vzgoja
16.30	40 let pozneje — slike v črno-belem
18.05	Navade, oblačila in poklici — Muransko steklo
18.35	Speciale Orecchiocchio — gla sbena oddaja
19.00	Dnevnik 3
19.30	Deželni dnevnik
20.05	Šola in vzgoja
20.30	Dnevnik 3
21.30	Igor Strawinsky
22.20	Dnevnik 3
22.55	Calder v Turinu
Koper
14.00	in 16.30 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku
Danes bodo v oddaji Odprta meja tudi naslednje vesti:
TRST — Obisk predsednika Pertini-ja - srečanje z enotno slovensko delegacijo
TRST — Tiskovna konferenca Glasbene matice
GORICA — Kolesarjenje prijateljstva ŠTANDREŽ — Nogometni derbi
17.00	TV D Novice
17.30	Popi — mladinski TV film
18.00	Veliki detektiv — serijski film
19.00	Obzorja
19.30	TV D — Vse danes
19.50	Trnova pot — TV nadaljevanka
20.30	Skrivnost treh kontinentov — celovečerni film
22.30	TV D — Nocoj
22.40	Serijski film
TELEPADOVA
10.00	W.K.R.P. in Cincinnati - TV film
10.30	Laura — TV film
11.15	’«Cuore selvaggio* — TV film
12.00	Agent Pepper — TV film
13.00	Risanke
14.00	Laura — 'TV film
14.45	«Codice 3» — TV film
15.45	Risanke
19.30	«L’incredibile Hulk* — TV film
20.30	«E se oggi. .. fosse gia damani*, film
22.00	Šport: catch
23.00	Monjiro — TV film
24.00	«Mark il poliziotto špara per primo* — film
TRIVENETA
10.00	Monitor
12.30	Horoskop
12.40	Hondo — TV film
13.30	Kodiak — TV film
14.00	«The Jeffersons* — TV film
14.30	Film
16.00	Kino programi
16.30	Harry O’ — TV film
17.30	Risanke
18.00	«La lama d’Oriente» — TV film
18.30	Risanke
19.00	Cowboy v Afriki — TV film
20.00	Meduza — TV film
20.30	«The Jeffersons* — TV film
21.00	«Gun Point* — film
22.30	«Asta di tappeti*
TELEFRIULI
12.00	«Insieme amiche mie*
12.45	TV dnevnik
13.00	«Funny Face* — TV fi'm
13.30	«Anche i ricehi piangono* — TV film
14.00	«Ancora e sempre* — film
15.40	Risanke
16.00	Gunsmoke — T Vfilm
17.00	Risanke
18.55	«Funny Face* — TV film
19.20	Horoskop
19.30	TV dnevnik
20.00	«Anche i ricchi piangono* — TV film
20.30	«La pista del brivido* — film
22.15	Košarka
23.15	Nagradno tekmovanje
23.30	Abat-jour
23.35	«Allarme rosso* — film
TELEOUATTRO
8.30	Povezava z Italijo 1
19.00	Dogodki in komentariji
ItADIO
RADIO TRST A
7.00,	8.00, 13.00, 14.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše; vmes: (7.40) Pravljica; 8.10 Almanah: Iz o-četove beležnice; 8.45 Glasbena matineja; 10.10 Verdijeve in Wagnerjeve obletnice, pripravlja Igor Pavletič; Giuseppe Verdi: Don Carlos (drugo dejanje in prvi prizor tretjega dejanja); 11.30 - 13.00 Opoldanski zbornik: Beležka; (12.00) «Ena bolha me grize*, pripravlja Marij Čuk; Glasbeni potpuri; 13.20 - 17.00 Radijsko popoldne: Glasba po željah; (14.10) Za zabavo in pouk — oddaja za pisani mladinski svet — pripravlja Igor Tuta; (15.00) Mladi mladim — pripravlja Mitja Jankovič; 16.00 Od Milj do Devina; (16.30) Tja in nazaj; 17.00 Kratka poročila in kulturna kronika;
17.10	Mi in glasba: glasbena kronika s Hrvaškega; 18.00 Izvirna radijska igra: Vladimir Kocjančič: «En dan Denisa Ivanoviča*, produkcija: RTV Ljubljana, režija: Aleš Jan.
RADIO OPČINE
Do 9.15 Glasba; 9.15 Tečaj aerobike (vodi Alenka Princival); 10.00 Glasba in sanje; do 18.30 Glasba; 18.30 Tečaj aerobike — ponovitev; do 20.00 Glasba; 20.00 Lahko noč želi. . . pravljica; 20.30 Klapa rock.
RADIO KOPER
(Slovenski program)
6.30, 14.00, 15.00, 17.00 Poročila;
6.00	Otvoritev — glasba za dobro jutro; Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved; Cestne razmere; Ekonomska propaganda; 6.45 Prometni servis; Napoved radijskega in TV sporeda;
7.00	Zaključek jutranjega programa; 7.15 Val 202; 13.00 Otvoritev — Danes na valu radia Koper; Glasba, zanimivosti, reportaže, pogovori; 13.45 Zamejska folklora; Objave, kinospo-
V poročilih ob 14.15 in v Primorskem dnevniku ob 17. uri bomo spremljali obisk italijanskega predsednika Pertinija v Furlaniji - Julijski krajini. Poročali bomo še o zaključku del na sabotinski cesti in o pomenu svetovnega dneva varstva živali. Ob 13.20 lahko prisluhnite pogovoru o bolnišnici Franja na Idrijskem.
red, ekonomska priporočila; 14.20 Glasbene aktualnosti; 14.35 Zabavnoglasbena oddaja; 15.25 Ekonomska priporočila; 15.30 Za varnejši jutri — zavarovalna skupnost CROATIA; 15.45 Ekonomska priporočila; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah;
17.30	Mladim poslušalcem.
RADIO KOPER
(Italijanski program)
6.15	, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30,
18.30	Radijski dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 7.00 Horoskop; 7.50 čas glasbe; 9.15 Orkester Edig Galletti; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Pošta; 10.10 Oddaja o vzgoji; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Svet mladih; 11.40 Pesem tedna; 12.00 Glasba po željah.
RADIO 1
7.00,	8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 15.00,
19.00,	21.00, 23.00 Poročila; 6.00 - 9.00 Jutranji program; 9.00 Glasbeno-govorni spored; 11.00 Aktualnosti;
11.10	«Un ’amore» — nadaljevanka; 11.34 Ljubezenske pesmi; 12.03 «Viva la radio!*; 13.20 Poštni voz; 13.30 Ma-ster; 14.45 Srečanja; 15.05 šolska oddaja; 16.00 II paginone; 17.30 Jazzovska glasba; 18.00 Srečanje s Peppi-nom Gagliardijem; 18.30 Giuseppe Verdi — nadaljevanka; 19.15 Nabožna oddaja; 19.35 Flipper; 20.00 Radijski oder; 21.03 «Spia e controspia*; 21.38 Današnji pevci.
LJUBLJANA
6.00,	6.30, 7.00, 8.00 , 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 14.00, 15.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.10 Prometne informacije;
6.20	Rekreacija; 6.45 Prometne informacije (Ljubljana, Koper, Maribor); 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.35 Prometne informacije; 7.45 Iz naših sporedov; 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 8.35 Iz glasbenih šol — Glasbena šola Hrastnik; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za. .
11.05	Ali poznate?; 11.45 Naše pesmi in plesi; 12.10 Danes smo izbrali;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.00 Danes ob 13. uri; Iz naših krajev — Iz naših sporedov; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 V korak z mladimi; 14.35 Mladinski pevski festival — Celje 83;
15.05	Radio danes, radio jutri; 15.15 Vrtiljak; 15.40 Naš gost; 15.55 Minute za EP; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Obvestila in zabavna glasba; 16.35 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17. uri; 18.00 Sotočja (prenos iz studia radia Maribor); 18.45 Glasbena medigra; 18.55 Minute za EP; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblam Jožeta Kampiča; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; «0 značilnostih slovenskih ljudskih melodij IH.*.
JOŽE OBLAK
Še o telefonskem imeniku
Slovenski priimki in imena naj bodo pravilno zapisani
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
ZASEBNE POSTAJE
Predsednik republike Pertini danes na Goriškem
Obiskal bo tržiško ladjedelnico, Gorico in O slavje
Predsednik republike Sandro Pertini bo torej danes med nami. Goričani slovenske in italijanske narodnosti ga pričakujemo in toplo pozdravljamo kot človeka, ki je bil v življenju vedno premočrten, odkrit in pošten, zavzet protifašist, in ki je te svoje vrline ohranil tudi takrat ko je bil izvoljen na najvišji položaj v italijanski republiki. Državna uprava, v kateri je toliko nepravilnosti in škandalov, je po njegovi izvolitvi za predsednika republike pridobila na ugledu, kajti znal je vedno obsoditi vsako nepravilnost, pa čeprav so bili nje tvorci ljudje, ki so nekoč bili ob njegovi strani.
Sandro Pertini bo danes prišel v kraje v katerih se je boril kot mlad podoficir italijanske vojske med prvo svetovno vojno. Bil je že takrat so-
cialist, antiinterventist in kot tak demonstriral proti vstopu Italije v vojno na univerzi v Genovi. Kljub temu pa je moral v vojno, kot študenta so ga tudi dali v tečaj za oficirje. Boril se je na Banjški planoti in takrat so ga tudi predlagali da bi mu dali srebrno kolajno za hrabrost. Predlog pa je bil »izgubljen* med umikom italijanskega štaba po kobariškem prodoru. Nikdar ni Pertini dobil te srebrne kolajne, za časa fašizma pa je bil itak več v zaporu ali konfinaciji kot doma in takemu možu se ni smelo dati vojaške kolajne za hrabrost. Šele pred kratkim so v zaprašenih arhivih našli osnutek predloga za podelitev te kolajne.
Kot smo že poročali bo Pertini prišel na Goriško iz Trsta zjutraj. Ob 9.30 se bo pred spomenikom padlim
partizanom in protifašističnim borcem ladjedelnice (spomenik je posvečen 503 padlim, Slovencem in Italijanom, napis na njem je dvojezičen) pričela svečanost v kateri sodelujejo tržiški pevci. Predsednik Pertini bo prišel ob 10. uri. Položil bo venec pred spomenik in se poklonil spominu padlih tovarišev. Zatem bo obšel v avtomobilu ladjedelnico. Potem pa bo na vrsti srečanje z delavstvom ladjedelnice v notranjosti tovarniškega objekta. Spregovorila bosta tržiški župan in zastopnik delavskega sveta. Delavci bodo predsedniku izročili tudi dokument o slabem položaju v katerem se nahaja ladjedelnica, ki sedaj nima naročil. Predsedniku bodo delavci izročili tudi kolajno v spomin na njegov obisk.
Potem se bo avtomobilska kolona s predsednikom premaknila proti Gori-
ci. Pertini bo prišel v mesto po Ulici Aquileia, šel bo v avtomobilu po obeh korzih, ob glavni pošti bo zavil na Travnik, kjer bo sprejem na prefekturi. Tam se bo seznanil s krajevnimi predstavniki vlade, parlamentarci, drugimi gosti.
Potem, odhod iz prefekture je predviden nekaj pred 12. uri, bo predsednik Pertini šel s svojim spremstvom na Travnik in bo peš šel do županstva po Ulicah Roma in De Gasperi. Srečanje s prebivalstvom bo torej na tem odseku od Travnika do trga pred županstvom.
V veži županstva bo predsednika sprejel podžupan Del Ben, v dvorani občinskega sveta pa ga bo nagovoril goriški župan Scarano. V tej dvorani, iz katere so odstranili pohištvo, bodo zbrani goriški občinski svetovalci in
župani občin Goriške ter tudi drugi gostje.
Po kosilu pa se bo, ob 16.30, predsednik Pertini poklonil spominu padlih med prvo svetovno vojno, katerih posmrtni ostanki so zbrani v kostnici na Oslavju in med katerimi so najbrž tudi ostanki kakega njegovega tovariša iz vojnih let.
Potem pa se bo Pertini odpeljal proti Vidmu.
Poleg občinske uprave so lepake po mestu z pozdravnimi besedami predsedniku republike dali nalepiti tudi pokrajinska uprava, enotna sindikalna zveza CGIDCISL-UIL in po-soška federacija Komunistične partije. V pozdravu predsedniku omenjajo hudo gospodarsko krizo, izražajo željo po njeni odpravi in se zavzemajo za nadaljevanje sožitja ob italijansko-jugos ovanski meji.
Socialdemokrati spet grozijo z opozicijo v goriški občini
Le nekaj dni je minilo od razjasnitve v odnosih med petimi stranicami, ki bodo še vnaprej tvorile pokrajinsko večino, potem je bil konec prejšnjega tedna sestavljen sporazum o nadaljnem vodenju pokrajinske u-prave, ki jo bo še vnaprej vodil socialist Cumpeta, ko so se na obzorju pokazali novi oblaki.
Socialdemokrati, člani mestne sek cije v Gorici, so zborovali v nedeljo zjutraj. V tiskovnem poročilu je izrecno omenjena prisotnost prof. Zu-callija. Prišli pa so tudi nekateri drugi socialdemokratski voditelji iz raznih krajev pokrajine, kar daje skupščini še poseben pomen.
Iz tiskovnega poročila povzemamo, da je mestni tajnik PSDI Rodolfo Zi berna ostro napadel krščansko demokracijo, ki da se noče ponovno sestati s tajniki drugih strank, ki vodijo mestno upravo v Gorici, da bi ti dali podpis na dokument o preverja n ju. o katerem je bilo govora več mesecev. Podpis kasni že polnih šest mesecev.
Ostra je tudi ocena delovanja sedanjega občinskega odbora. Ta nima tiste možnosti hitrih posegov, ki bi bili potrebni. Zaradi tega je prebi-
Važno opozorilo za graditelje
Goriška občinska uprava obvešča, da konec leta {»teče veljavnost gradbenih dovoljenj, ki so bila izdana pred 29. januarjem 1977. Do tega roka se morajo zaključiti vsa dela. Za podrobnejša pojasnila se interesenti lahko obrnejo na tehnični urad.
valstvo oškodovano. Krivda je kolek tivna, pada na celotni odbor in na stranke, ki ga podpirajo.
Če v zelo kratkem času ne bomo dobili od partnerjev v odboru pozi livnih znakov v tej smeri, pravijo so cialdemokrati, če ne bo občinski stroj pričel delovati tako kot je treba, bo PSDI preučila svoje sodelovanje v taki koaliciji in v takem odboru. V tiskovnem poročilu, ki so ga dosta vili časnikarjem, so podčrtane vrsti ce, ki govore o morebitnem izstopu socialdemokratov iz odbora.
Žiberna je zatem govoril še o odnosih med njegovo stranko z republikanci in socialisti. Podprl je tudi levičarsko koalicijo v Tržiču, ki jo podpirajo socialdemokrati.
Tako torej. Socialdemokrati so še enkrat povedali, da niso zadovoljni s tem odborom, oziroma s porazdelitvijo resorjev v njem. V resnici ne kaj ni v redu v tem odboru, saj opa žarno, da marsikateri odbornik ni na pravem mestu in zaradi tega njegov sektor ne deluje tako kot bi bil mo ral. Vemo pa že od nekdaj, da bi hoteli socialdemokrati spet dobiti v roke odborništvo za javna dela. ki ga imajo socialisti. S temi jih vežeta sporazum in nesporazum prav zaradi tega odborništva. Zucalli, ki mu je odborništvo za finance pretesno, pa bi se rad vrnil v resor za javna dela.
Bodo tokrat socialdemokrati grožnjo izvedli ali bo nedeljski Žibernov govor le eden izmed tolikih balončkov, ki počijo kmalu zatem ko smo jih spustili v zrak?
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
San Giusto, Korzo Italia 255, tel. 83538.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Rismondo, Ul. Toti 52, tel. 72701.
Pričetek del za ureditev ceste med Gr o j no in Števerjanom
Že nekaj dni so na cesti med Groj-no in Bukovjem v števerjanski občini, v teku obsežna zemeljska dela za ureditev kakih 500 metrov dolgega odseka ceste. Dela opravlja podjetje Safip iz Ipplisa po nalogu goriške pokrajinske uprave, poseg pa sodi v okvirni načrt izboljšave cestnih povezav med jugoslovanskim delom Brd in Gorico, oziroma Novo Gorico, za kar je pokrajinska uprava že pred leti prejela 500 milijonov lir. O namembnosti teh sredstev, točneje kako in kje jih uporabiti, je bilo v pokrajinskem svetu ve iko razprav. Tako so se v določenih krogih ogrevali,
O ropu v posojilnici v Fari poročamo na 1. strani
Skoraj 2500 udeležencev na Kolesarjenju prijateljstva
.START. i PARTENZA
Preko 2400 ljubiteljskih kolesarjev, od najmlajših pa do starejših, se je v nedeljo zjutraj zbralo pred športnim parkom v Novi Gorici, od koder so krenili na šesto »Kolesarjenje prijateljstva*, na množično rekreacijsko manifestacijo, ki sta jo organizirala Zveza telesnokulturnih organizacij iz Nove Gorice in goriško društvo za mladinski in socialni turizem. Gre za eno tistih še tradicionalnih manifestacij, poleg pohoda prijateljstva, ki imajo poleg športnega in rekreacijskega dela tudi globok družbeni
pomen: utrjevanje prijateljstva in sožitja ob meji. V tem duhu je bila meja v nedeljo za udeležence Kolesarjenja prijateljstva že spet najbolj odprta. Za prehod je zadostoval rdeči, oziroma plavi kartonček, tako na mejnem prehodu v škabrijelovi ulici, kjer so kolesarji pripeljali v Italijo, kakor v Mirnu, kjer so spet zavozili na jugoslovansko ozemlje.
Start je bil točno ob deveti uri s krajšim pozdravom Petra Žigona, predsednika Telesno kulturnih organizacij občine Nova Gorica, še prej
pa so iz kletke izpustili jato golobov, simbolov miru. Najprej so star-tali udeleženci 80-kilometrske proge, bilo jih je kakih 400. Za njimi pa je postopoma startala množica okrog dva tisoč kolesarjev, ki so se odločili za krajšo, 30 kilometrov dolgo progo. Trajalo je več kakor pol ure, preden so vsi dobili kontrolni žig, o-pravili obvezni pregled kolesa in odpeljali.
Krajšo progo, Nova Gorica, Gorica, Miren, Bilje, Volčja Draga, Šempeter, Nova Gorica so najbolj pridni prevozili že v dobri uri. V prvem delu je bila omenjena proga skupna tudi za udeležence 80-kilometrske vožnje. Progi sta se oddelili pri Volčji dragi. Zaključek prireditve je bil ob 13. uri, prav tako pri športnem parku, kjer so vsem udeležencem, ki so srečno in opremljeni s kontrolnimi žigi privozili na cilj izročili spominsko kolajno, nalepko in seveda izdatnejše okrepčilo. Na sporedu je bilo tudi nagradno žrebanje.
Organizatorji so z uspehom manifestacije nadvse zadovoljni. Sicer pa o tem dovolj zgovorno priča že samo število udeležencev, med katerimi je bilo, tako kakor že tudi lani in prejšnja leta, tudi precej naših ljudi. Pa še to, na startu sta bila prisotna tudi prva občana Nove Gorice in Gorice, Zorko Debeljak in Antonio Scarano.
da bi primemo uredili cesto med Vipolžami in Mošem, drugi cesto med Vipolžami, Jazbinami in Ločnikom. Končno je padla odločitev o odpravi nekaterih ozkih in nevarnih točk na cesti med Grojno in števerjanom. Verjetno je na odločitev vplivalo dejstvo, da je razpoložljivi znesek razmeroma omejen. Za ureditev ceste med Ločnikom, Gradiškuto, Jazbinami in daljč Vipažami bi potrebovali znatno večja sredstva. Izvršilni načrt ureditve ceste med Grojno in Bukovjem, oziroma Števerjanom, pred vi deva dva posega: ureditev nevarnega odseka občinske ceste med Puščo in Bukovjem in razširitev ostrega o-vinka na isti cesti, v neposredni bližini gostilne Dvor. Pod Bukovjem bodo razširili cesto v dolžini okrog 500 metrov in odpravili nevarni in nepregledni ovinek, kjer se je doslej pripetilo že veliko nesreč. Ovinek bodo ublažili z odkopom visokega brega, kar sicer že deajo te dni.
Predvidena je nadalje gradnja visokega opernega zida, kanalov in drenažnih cevi za odvodnjavanje (zaradi narave terena) itd. Na podoben način bodo uredili tudi ostri ovinek pod Dvorom, ki predstavlja zares ozko in nevarno prometno grlo, zlasti za avtobuse in druga večja vozila.
Strošek za dela je predviden v višini 340 milijonov lir, za razlastitev, oziroma odkup zemljišč in druge stroške bodo porabili 160 miijonov lir.
(Na sliki: zemeljska dela na odseku med Puščo in Bukovjem)
Interpelacija KPI goriškemu županu
Občinski svetovalec KPI Roberto Busolini je včeraj poslal goriškemu županu interpelacijo, v kateri omenja gradbena dela za novo cesto na Sabotinu, o čemer smo v našem listu po-

"gledališče
V TRSTU
razpisuje
ABONMA ZA SEZONO 1983-04
V GORICI
Vpisovanje abonentov pri blagajni Kulturnega doma v Gorici, Ul. Brass, telefon 33288, vsak delavnik razen sobote; in sicer "d 12. do 15. ure.
ročali pred nekaj tedni, in o nevšečnostih, ki jih pokanje min povzroča prebivalstvu štmavra. Busolini pravi, da ni v nevarnosti le varnost tamkajšnjega prebivalstva, marveč, da je ogrožena stabilnost tamkajšnjih hiš, kajti nihče ne ve, kakšne posledice bo imelo pokanje.
Busolini hoče zaradi tega vedeti kakšne korake je povzela občina, da bi bili prebivalci na varnem, da bi se ohranila, oziroma obnovila stabilnost stavb in da bi se omogočil pristop v gozd nad novo cesto. Busolini meni tudi, da bi morali izvedenci vojske pomagati prebivalstvu in gradbenemu podjetju, temu zlasti pri miniranju.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
Slovensko planinsko društvo vabi jutri, ob 20.30 na društveni večer v predavalnico v Ul. dela Croce. Na sporedu barvni diapozitivi o društvenih izletih in drugih prireditvah v zadnji sezoni in srečanje s člani.
SKD «Hrast» in župnija sv. Martina v Doberdobu, vabita na vokalni koncert cerkvenega pevskega zbora iz Althofena s Koroške, v soboto, 8. oktobra, ob 19.30 v župnijski dvorani.
Kino
Gorica
VERDI 18.00—22.00 «Povero ricco*. VITTORIA 18.00—22.00 «Alice, la ra-gazza pomo*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
CORSO 18.00—22.00 »Dolce e selvag-gio*. Barvni film.
Tržič
PRINCIPE 18.00-22.00 «11 piu bel casino del Texas».
EXCELSIOR 18.00-22.00 »Erotico blu-es». Prepovedan mladini pod 18. letom.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00 in 20.00 »Štirje letni časi*. SVOBODA 20.00 »Napočeno ogledalo*. DESKLE 19.30 «Heavy metal*.
POGREBI
Danes V Gorici, ob 9.30 Caterina Lasciach vd. Pierich iz sp'ošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 15.00 Ludvik Peric iz splošne bolnišnice v Sovodnje.
V nedeljo, 2. oktobra, nas je zapustil naš dragi
Ludvik Peric
Pogreb bo danes, v torek, ob 15. uri na sovodenjskem pokopališču.
Žalostno vest sporočajo žena, sinovi, zeti in nečaki, Peč, 4. oktobra 1983
Na čelu prvenstvene lestvice A lige
Roma predala vrh Juventusu
Kljub zadetku Žica Udinese podaril točko Veroni
1. jugoslovanska nogometna liga
Protagonistki četrtega kola italijanskega prvoligaškega prvenstva sta bržkone bili turinski moštvi. 'Torino je na domačem igrišču premagal Ro-mo, Juventusu pa se je posrečil pod vig v Rimu, tako da je sedaj sam na vrhu lestvice. Rim - Turin 0:2 je torej osrednja značilnost kola, ki je prineslo še nekaj novosti in potrditev.
V prvi vrsti velja, da sodi med fa vorite letošnjega prvenstva tudi Fio-rentina, ki je v Genovi premagala Sampdorio. Antognoni (strelec odločilnega gola) in tovariši sicer s svojim nogometom ne navdušujejo množic, niti ne strokovnjakov, a so bili do sedaj zelo učinkoviti. Vse kaže torej, da bo v vlogi favorita De Sistijevo moštvo nadomestilo «tragični» Radi cejev Inter, ki je spet izgubil, tokrat v Ascoliju, povrhu pa še igra, kakor Poprečni drugoligaš. V Milanu že go-
V PRVENSTVU C 2 LIGE
Prekinili tekmo Mestre - Gorizia
Mesire - Gorizia	0:0
(prekinjena v 45’ prvega polčasa)
V	prvenstveni tekmi C-2 lige med Mestrejem in Gorizio je prišlo do res nenavadnega razpleta. Tekmo so namreč prekinili pred začetkom drugega Polčasa zaradi poškodbe sodnika, ki si je zvil gleženj. Nesrečnega sodnika so celo pospremili v bolnišnico, kjer pa so ugotovili, da ni prišlo do nobenega zloma.
V	prvem polčasu je Gorizia s temperamentno igro odlično kljubovala domačinom. V 11. minuti so imeli Goričani lepo priložnost za zadetek, vendar je. Cesario na gol črti odbil strel Bertoie.
Drugi deželni tretjeligaš Pordenone Pa je z 1:1 izenačil v Omegni. Za Por-denončane je .zadetek dosegel bivši član Triestine Dreolini.
vorijo > tem, da se bo ekipa borila pred i/ iadom, kvečjemu za uvrstitev v poka UEFA. O državnem naslovu pa niti besede več, čeprav velja, da v Ascoliju je Interju hrbet obrnila tudi sreča.
Za zmago proti Catanii se ima Mi lan zali valiti svojemu branilcu Eva-niju, ki je s streloma od daleč zapečatil i: odo sicilskega moštva. Napa dalca Hlisset in Damjani pa se nista izkazala in prav v njuni neučinkovi tosti t i največji problem Milana.
Kaj j .a Udinese? Videmčani so proti Verm i (ki ni ponovila igre iz beo grajski a dvoboja s Crveno zvezdo) spet	ubili točko. Žico namerava
letos	Italiji resno zasenčiti mit Pe-
leja, a njegov izredni doprinos v na padu zadostuje za zmago. Vtis je, da : dinese še ni dovolj zrelo moštvo, iu tega pa, razen Žica, nima
A LIGA
IZIDI 4. KOLA
Ascoli - Inter 1:0; Lazio - Juventus 0:1; M lan - Catania 2:1; Napoli -Avellino 2:0; Piša - Gcnoa 1:1; Samp-doria Fiorentina 1:2; Torino - Roma 2:1. Udinese - Verona 1:1. LESTVICA
Juventus 7; Fiorentina, Roma in Torino 6; Udinese in Verona 5; A-vellino, Milan in Ascoli 4; Lazio, Sampi, ria, Napoli in Gcnoa 3; Catania iu Piša 2; Inter 1.
P! illODNJE KOLO (9.10.)
Avel! 'io - Torino; Catania - Piša; Eiorei a - Udinese; Inter - Napoli; Juven - Milan; Roma - Genoa; Sampi; ia - Lazio; Verona - Ascoli. STRELCI
G — Zn i (Udinese)
3 — L (Verona), Laudrup (Lazio), IV rili (Fiorentina), Platini in Ro- .i (Juventus).
drugih dobrih strelcev, niti ne kdove kako prekaljenih branilcev.
V že ogorčenem boju proti izpadu iz lige jo je v nedeljo najbolj skupil Avellino, ki je izgubil v Neaplju. Pi sa in Genoa sta si salamonsko razdelila točki.
Ob koncu še ugotovitev, da je pad lo 17 zadetkov ali okrog dva na tek mo, kar odgovarja poprečju italijanske A lige. Stalno pa se ob robovih igrišč veča število gledalcev, ki uživajo ob, vsaj tako pravijo strokov njaki, boljši igri, kakor pred leti, ko je bil nogomet v krizi.
• GIMNASTIČNI DVOBOJ v Pavii med Italiji in Madžarsko se je kon čal s predvideno zmago gostov. Med ženskami so Madžarske zmagale s 375,35:373,10, pri moških pa je bil izid 562,75:558,60 za Madžarsko.
B LIGA
IZIDI 4. KOLA
Atalanta - Cesena 1:1; Cremoncse -Sambcncdettese 2:1; Empoli - Arez-zo 1:4; Monza - Cavcsc 0:0; Padova -Cagliari 1:0; Palermo - Catanzaro 1:0; Perugia - Campobasso 0:0; Pescara - Como 2:0; Pistoicse - Leccc 1:0; Varese - Triestina 2:1.
LESTVICA
Arezzo, Campobasso in Cremonese 6; Atalanta, Cesena, Varese, Pistoicse, Palermo in Como 5; Pescara, Padova in Cagliari 4; Monza, Lecce, Empoli, Perugia in Sambenedettese 3; Triestina in Cavese 2; Catanzaro 1.
PRIHODNJE KOLO (9. 10.)
Arezzo - Monza; Cagliari - Empoli; Catanzaro - Pescara; Cavese -Campobasso; Cesena - Perugia; Como - Palermo; Cremonese - Padova; Leccc - Atalanta; Sambenedettese -Varese; Triestina - Pistoiesc.
Olimpija ni
Komentar FRANCI BOŽIČ
Za moštva jugoslovanske «velike četverice» se je v devetem kolu spet ponovila stara zgodba: osvojila so samo eno točko. Osvojil jo je beo grajski Partizan v gosteh pri Čeliku, Hajduk, Crvena zvezda in Dinamo pa so izgubili, Crvena zvezda pa celo na domačih tleh. Najtežji pa je položaj pri Dinamu, ki je po porazu z Vojvodino spet na zadnjem mestu zamenjal Olimpijo.
Prva na lestvici je presenetljivo še naprej Rijeka, Rečani so tokrat igrali 0:0 v gosteh s Sarajevom in glede na poraz Hajduka še povečali naskok.
V Zenici sla Čelik in Partizan igra la 1:1. Beograjčani so povedli z go lom živkoviča 15 minut pred koncem, novinec v ligi pa je izenačil v zadnjih sekundah tekme z golom Zukanoviča. Hajduk je gostoval v Nišu, Radnički pa je uspehu v pokalu UEFA dodal še enega: z 1:0 je premagal Spliča ne, strelec pa je bil 15 minut pred koncem mladi Stojkovič, bržkone naj večji up jugoslovanskega nogometa. Omeniti velja, da je bil Radnički ve liko napadalnejši ter da so se Spli čani v glavnem samo branili, večkrat pa jih je rešil tudi najboljši jugoslovanski vratar Simovič. V Novem sadu je Vojvodina kar s 4:2 premagala Di namo. Novosadčani so igrali sijajno, Dinamo pa v okviru trenutnih možnosti.
Pravo senzacijo pa je v Beogradu priredil Željezničar, ki je z «Zvezdo» vodil že z 3:0, na koncu pa je bilo 3:1. Zvezda si očitno še vedno ni opomogla od šoka, ki ga je doživela v povratni tekmi z Verono. Zanimivo je, da moštva ni vodil prvi trener Zec, temveč njegov pomočnik šeku larac. Vse glasnejši so glasovi, da bo na krmilu <sZvezde-» prišlo do za menjave, kandidatov za vodilnega moža «Zvezde» pa je malo, omenjajo pa tudi enega izmed najslovitejših jugoslovanskih trenerjev Branka Zeb-
več zadnja
ca, ki mu v Frankfurtu preti odpoved.
Ljubljanska Olimpija je z dvema goloma Domadenika zlahka premagala Vinkovški Dinamo in se tako rešila zadnjega mesta. Ljubljančani niso blesteli, toda priložnosti jim zares ni manjkalo, prav lahko bi zmagali z višjim izidom. Gostje so za Bežigradom razočarali. Njihov golgeter Halilovič pa ni pokazal tako rekoč nič. Olimpija je igrala brez Katanca, ta čas svojega najboljšega moža, ki pa bo jutri spet v moštvu, Ljubljančani pa tedaj pričakujejo dve točki še v srečanju z Vojvodino. To pa naj bi pomenilo tudi konec njihove uvodne krize.
Na lestvici strelcev se je vodilnemu Haliloviču in Milku Djurovskemu pridružil še Sarajevčan Nikič, vsi pa so dosegli šest golov, za njimi pa je Rečan Lukič s petimi goli.
Prihodnje kolo bo že jutri, medtem ko v nedeljo ne bodo igrali, ker bo imela jugoslovanska reprezentanca priprave za kvalifikacijsko tekmo za evropsko prvenstvo z Norvežani, ki bo 12. t.m. v Beogradu.
IZIDI 9. KOLA
Sarajevo Rijeka 0:0; Crvena zvezda Željezničar 1:3 (0:2); Radnički -Hajduk 1:0 (0:0); Vojvodina - Dinamo (Z) 4:2 (3:1); Olimpija - Dinamo (V) 2:0 (2:0); Osijek - Priština 2:0 (0:0); Velež Sloboda 2:0 (1:0); Čelik - Partizan 1:1 (0:0); Vardar - Bu-dučnost 3:0 (2:0).
LESTVICA
Rijeka 13; Velež, Hajduk, Željezničar in Partizan 11; Crvena zvezda, Osijek in Priština 10; Sarajevo in Budučnost !); Vojvodina, Dinamo (V), Sloboda, Čelik 8; Vardar in Radnički 7; Olimpija 6; Dinamo (Z) 5.
PRIHODNJE KOLO (JUTRI, 5.10.)
Sloboda - Radnički; Željezničar -Velež; Dinamo (V) - Hajduk; Buduč-nost Crvena zvezda; Priština - Vardar; Rijeka - Čelik; Dinamo (Z) -Sarajevo; Olimpija - Vojvodina; Partizan Osijek.
!v!v!v.v
/ViAo v italijanskih ligah
v!
Davisov pokal: finale Avstralija-Švedska
MELBOURNE — Avstralija in Švedska bosta konec decembra potegovali za teniški Davisov pokal. V polfinalu dvobojih, ki sta bila konec prejšnjega tedna, je namreč Avstralija s 4:1 omagala Francijo, Švedska pa s 4:1 Argentino. V Stockholmu nista bila Vil in Clerc dorasla VVilanderju 'n Jarrydu, v Melbournu pa sta bila Fitzgerahi in Cash boljša od Noaha in Leconteja.
Jugoslavija s 5:0 premagala Madžarsko
V finalu evropske cone B je medtem Jugoslavija z gladkim 5:0 odpravila Madžarsko, pri čemer ima največ zash; Marko Ostoja. S to zmago 80 se «plavi» spet prebili med 16. najboljšimi državami na svetu, ki nastopajo v Davisovi prvi ligi.
Dirka po Emiliji: Saronni razočaral
BOLOGNA — Dirka po Emiliji, ena zadnjih letošnjih kolesarskih prireditev za profesionalce, ni zadovoljila številnih gledalcev. Saronni je namreč odstopil kmalu po startu. Moser pa je na cilj prispel z več kot triminutno zamudo, ker, tako pravi, so ga pestile trebušne bolečine. Zmagal je tako aSare Cipollini, ki je v sprintu prehitel štiri kolesarje, s katerimi se je ^ ■cepil od glavnine, šestouvrščeni Piovani je na cilj prispel z 1’33” zamude. ‘lKuPn<> je startalo 114 kolesarjev prispelo pa jih je 39. Po dirki je Saronni izjavil, da bi za letos raje nehal kolesariti, češ da je bila sezona naporna In zanJ predolga.
V Vareseju zopet usodne napuhe obrambe
Kljub porazu je Triestina zadovoljila
Varese - Triestina 2:1	(0:0)
STRELCI: v 64. min. Scaglia (11 metrovka), v 83. min. Gentilini, v 99. min. De Giorgis (11-metrovka).
VARESE: Zunico, Mattei, Genti lini, Strappa, Vincenzi (13’ Tomaso-ni), Misuri, Di Giovanni (70’ Gatti), Bongiorni, Scaglia, Salvade, Auteri.
TRIESTINA:	Nieri, Costantini,
Stimpfl, Leonarduzzi, Mascheroni (70’ Pedrazzini), Braghin, Perrone, Pic cinin (70' Ascagni), Romano, Ruffi-ni. De Giorgis.
SODNIK: Luci iz Firenc.
Tudi v drugem prvenstvenem go stovanju je Triestina doživela poraz. Vsekakor pa je pokazala precejšen napredek v primerjavi z go stovanjem v Monzi, ko je odigrala povsem podrejeno vlogo. V Vareseju je bila tržaška enajsterica povsem e-
nakovredna nasprotniku in bi lahko, predvsem v prvem polčasu, tudi povedla. Vsekakor pa so tržaški igralci dajali vtis, da bodo odnesli iz Vare-seja tisto točko, ki so jo načrtovali. Na žalost pa je obramba, ki je vsekakor pokazala lep napredek, ponovno zagrešila nekaj napak, ki so bile si cer maloštevilne, a usodne.
Položaj Tržačanov je torej precej slab. Po štirih tekmah niso še dosegli zmage in to bi lahko privedlo do psiholoških posledic, ki bi lahko bile še kako nevarne. Res je, da je tržaška enajsterica imela v tem prvem, težkem delu prvenstva, tudi zvrhano mero smole, saj je zaradi poškodb morala stopiti na igrišče brez Vailatija in De Falca, ki sta za tržaško ekipo še kako pomembna.
Vsekakor pa položaj le ni tako tra
gičen, kakor kaže lestvica. Triestina je kljub omenjenim odsotnostim dokazala tudi v Vareseju, da razpolaga z ekipo, ki je sposobna doseči dobre rezultate. Menimo, da bi se lahko ekipa v primeru, da bi že v prihodnjih dveh zaporednih tekmah na domačem igrišču dosegla zmago, končno otresla tiste treme pred nasprotniki, ki je značilnost teh prvih nastopov.
Glede ostalih tekem bi omenili, da 'derbi kola je bil tokrat v Bergamu, kjer sta Atalanta in Cesena po zelo lepi tekmi izenačila. Za velik podvig je pioskrbel Arezzo, ki je v Empoliju dobesedno pregazil domačine. Cagliari je ponovno pokazal, da je na tujem igrišču precej ranljiv. Catanzaro pa je v hudi krizi in je v Palermu doživel že tretji zaporedni poraz.
fabio Ccrgolct	VondfOllje
7•	mladega Doberdobta
po Indiji, Šri Lanki in Nepalu
Za Nizozemci so prišli Angleži, ki so po hudem °iu s Francozi že gospodovali v Indiji. Angleži so ®ta 1815 osvojili tudi Kandy, prestolnico zadnjega s|ngalskega kralja. Angleži so modernizirali državne strukture in uvedli gojenje čaja, potem ko je bole-2en uničila nasade kave. Danes je Šri Lanka drugi ^ajvečji pridelovalec čaja na svetu, njihov čaj pa Je daleč najboljši. To pa je dvorezen nož, saj je s ako veliko količino čaja odvisna od svetovne pora-e in gibanja cen na svetovnem tržišču. Vemo pa, a ceno tega proizvoda ne določajo ne v Indiji in e v šri Lanki ali Tanzaniji, temveč v Londonu n New Yorku.
:	K° je angleški kolonialni sistem začel razpadati
j®Ceylon eden izmed prvih leta 1948 dobil avtono-0>)°. Leta 1972 pa je Ceylon postal popolnoma ne-visen in suveren kot republika in se preimeno-Val v šri Lanko.
Do prelivanja krvi pa ni vedno prišlo le zaradi
tujih
vmešavanj, ampak tudi zaradi notranjih nere-
°y. zaradi sporov med manjšino Tamil, ki je hin-uistične religije in budistično večino. Leta 1964 je °ralo npr. 35 tisoč Tamilov oditi v Indijo iz eko-
nomskih razlogov, pa tudi zaradi hudih rasističnih trenj, ki še danes obstajajo. Samo prikličimo v spomin hude nemire izpred par mesecev, ko je na Šri Lanki več tednov kraljeval teror nad Tamili.
Singalci o katerih govorimo so prišli iz severne Indije in pred približno 2500 leti osvojili Šri Lanko. V stoletjih so se prebivalci razdelili v dve skupini: v nižinsko in v višinsko ljudstvo kandijanskega kraljestva (na osrednji in južni Šri Lanki). Singalcev je skupaj 7,5 milijona, njihovo ime izvira iz imena starega kralja Singa, kar pomeni lev. V številu prebivalstva otoka (10,5 milijona) predstavljajo 71 odstotkov. Skoraj vsi Singalci pripadajo hindujskemu budizmu, preostali so kristjani. Njihov jezik je sin-galščina, ki spada v indoevropsko skupino in izvira iz sanskrta. Singalščina je danes uradni jezik Šri Lanke in je zamenjala angleščino.
Tamili predstavljajo drugo večjo etnično skupnost na Šri Lanki in jih je nekaj čez dva milijona. Že več stoletij živijo «ceylonski» Tamili na polotoku Jaffna ih na planotah v severni Šri Lanki, kamor so prišli z različnimi osvajalci iz južne Indije in tu razvili svojo posebno kulturo. Pripadajo najvišjim hindujskim kastam, so izobraženi in v življenju dobro uspevajo in močno so zastopani med vladnimi uradniki in v različnih donosnih poklicih. Na Indijo jih vežeta le jezik in vera. Tamili govorijo dravidski jezik in pišejo v pisavi, ki se razlikuje od singalske. Kot manjšina se borijo, da bi postal tudi njihov, uradni jezik Šri Lanke.
Singalci imajo kastno ureditev, ki se sicer krha, zlasti v mestih, vendar pa še vedno živi. Zanimivo
je, da njihova kastna ureditev nima verskih sestavin, kot npr. pri tamilskih hindujcih. Čimbolj je skupnost osamljena, tembolj se drži kastne ureditve in tabujev.
Vera ima v vsakdanjem življenju še vedno odločilno vlogo. Ljudje spoštujejo budistične menihe, ki tako kot povsod drugod v hinduističnih deželah nosijo s seboj posodice, v katere ljudje polagajo prispevke. Srečamo jih povsod, ko vzvišeno hodijo odeti v žefranasta oblačila, v roki pa nosijo črn dežnik, ki jih ščiti pred soncem. Naloga menihov je meditiranje in vzdrževanje templjev; poleg tega pa hodijo Po domovih, ker so ljudje željni njihovih nasvetov. Menihi redno prejemajo verske novince; nadobudni 12. in 13. letni bikhuji pa obiskovalcem razkazujejo budistične in hinduistične kipce, ki jih je mogoče najti kar v istih svetiščih. Za Šri Lanko je značilno starinsko vzdušje in mir. To daje deželi privlačnost, ki spominja na Indijo, ki pa je ne moti povsod prisotna revščina. Resnici na ljubo je treba povedati, da je tudi v Šri Lanki velika revščina, toda nikjer ni mogoče videti takih skrajnosti kot v Indiji, npr. bolnih ali umirajočih beračev.
šri Lanka ni bogata dežela. Do nedavnega je izvažala čaj, gumo, kokosove izdelke. V zadnjem času močno razvijajo turizem z vsemi njegovimi učinki, ker zaradi razvoja industrije sintetičnih izdelkov ni več povpraševanja po naravni gumi. Uvoziti morajo več kot polovico riža, ki je njihova glavna hrana. Vlada vodi program po katerem pridobivajo vedno več obdelovalne zemlje, industrija pa je tu nacionalizirana.
2. AMATERSKA LIGA: le Zarji točka
V 1. nogometni amaterski ligi
Tesen poraz Vesne
Križani so tokrat poprečno igrali
S. Giovanni - Vesna 1:0 (1:0)
STRELEC: v 25. min. Mendella S. GIOVANNI: Covi, Stigliani, Vi sintin (od 6(j. min. Sossi), Colautti, Frandni, Zacchigna, Gulin, Canazzo (od 66. min. Zurini), Mendella, Ro mano, Prestifilippo.
VESNA: Savarin, Gotti, Sodomaco (od 40. minu. Picchierri), F. Candot ti, Penco, Basiaco, R. Candotti, Pipan, Ludvig, Ierman (od 46. min. Zucca), Sedmak.
SODNIK: Benedetti iz Vidma Tržaški derbi med Vesno in S. Gio-vannijem se je končal s porazom Križanov, ki so tako okusili svoj prvi prvenstveni poraz. Križani so sicer prišli na gostovanje s trdim namenom, da odnesejo vsaj točko, kasneje pa se je izkazalo, da jim podvig ni uspel zaradi neorganizira ne in neučinkovite igre. Tekma že od vsega začetka ni bila zanimiva, ker se ekipi nista posebno odlikovali
Ascoli - Inter	1
Lazio - Juventus	2
Milan - Catania	1
Napoli - Avcllino	1
Piša - Genoa	X
Sampdoria Fiorentina	2
Torino - Roma	1
Udinese - Verona	X
Empoli - Arczzo	2
Palermo - Catanzaro	1
Pescara - Como	1
Rimini - Brescia	X
Spal - Bologna	X
KVOTE
13 (	66 dobitnikov) 106.662.000 lir
12 (1.852 dobitnikov) 3.801.000 lir
po izvedenih akcijah. Vesna tokrat ni pokazala privlačne igre, kot smo jo videli na primer v Turjaku. Tokrat so skoraj povsem odpovedali vezni igralci. Križani bi morali na sredini igrišča drugače razporediti svoje i-gralce, da bi tako preprečili svobodno napredovanje domačih nogometašev, ki so predvsem po zaslugi Men-delle in Romana resno ogrožali Sava-rinova vrata.
Kljub temu pa da Vesna s prikazano igro, ni zadovoljila, bi si z večjo prisebnostjo svojih napadalcev lahko zagotovila povsem drugačen rezultat, saj si je z Ludvigom kar dva krat zapravila dragoceno priložnost.
(Andrej)
1. AMATERSKA LIGA	
(Skupina B)	
IZIDI 3. KOLA	
Palmanova - Percoto	1:0
Pro Fiumicello - Costalunga	2:0
Isonzo Turriaco - Pieris	0:4
Tisana - Gradese	1:2
Muggesana - Sangiorgina	1:1
S. Giovanni - Vesna	1:0
S. Canzian - Ronchi	2:1
Torviscosa - Ponziana	1:1
LESTVICA	
Pieris 6; Pro Fiumicello in	Grade-
se 5; S. Giovanni, Percoto in S. Can-zian 4; Ponziana, Palmanova in Miug-gesana 3; Ronchi, Vesna, Costalun-ga in Sangiorgina 2; Tisana, Torvisco-sa in Isonzo Turriaco 1.
PRIHODNJE KOLO (9. 10.)
Gradese - Torviscosa, Ponziana - S. Canzian, Vesna - Pro Fiumicello, Pie-:is - Tisana, Sangiorgina - Isonzo Turriaco, Costalunga - San Giovanni, Percoto - Muggesana, Ronchi - Palmanova.
Vermegliano - Zarja 1:1 (0:0)
VERMEGLIANO:	Pin, Malaroda,
Ferfoglia, Fantina, Lepre, Novelli, Inglese, De Bianchi, Miniussi, Pe-tenel. De Pollo.
ZARJA: Puzzer, Grgič, Tognetti, Franko, Bencich, Križmančič, Udovi-cich. Bon, Damjan Fonda, Sossi, E-gon Fonda.
STRELCA: v 50. min. Petenel in v 69. min. Egon Fonda.
Bazoviška Zarja je že tretjič zaporedoma igrala neodločeno. Tokrat so zarjani iztržili točko proti ekipi Ver-megliana. Vendar pa moramo pri staviti, da bi lahko Bazovci z bolj agresivno igro odnesli tudi ves izkupiček.
Končno so prišli na svoj račun tudi bazovski navijači, ki so bili po tekmi zadovoljni z igro svojih varovancev.
Prvi polčas se je pričel z rahlo
2. AMATERSKA LIGA (Skupina F)
IZIDI 3. KOLA
Libertas Opicina - Supercaffe 2:2
Radio Sound - Fortitudo	0:2
Opicina - Domio	2:1
Aurisina - CGS	1:1
Primorje - Giarizzole	0:1
Vermegliano - Zarja	1:1
Čampi Elisi - Stock	1:1
Zaule - Kras	4:0
LESTVICA
Aurisina 5; Zaule, Fortitudo, CGS, Opicina in Domio 4; Čampi Elisi, 0-picina Supercaffe, Zarja in Radio Sound 3; Stock, Libertas, Vermegliano, Giarizzole in, Kras 2; Primorje 1.
PRIHODNJE KOLO (9. 10.)
CGS - Zaule, Kras - Čampi Elisi, Zarja - Radio Sound, Domio - Aurisina, Giarizzole - Opicina, Fortitudo - Vermegliano, Opicina Supercaffe - Primorje, Stock - Libertas.
premočjo domačinov, ki pa so vedno naleteli na dobro razpoloženo obrambo bostov. Zarjani pa so s hitrimi protinapadi večkrat spravili v zagato domačo obrambo. Najlepša priložnost se je ponudila prav Bazov-cem, ko se je Egon Fonda predstavil sam pred vratarjem, le-ta pa je njegov strel spretno ubranil. V drugem polčasu so se Bazovci nekoliko odprli in večkrat spravili v težave domačine, vendar pa so prav domači igralci v enem izmed redkih napadov izsilili 11-metrovko in Petenel je premagal Puzzerja.
Po prejetem golu se je Zarja dobesedno pognala v napad in večkrat nevarno ogrozila vrata domačinov. I-zenačujoči gol pa je dosegel Egon Fonda, potem ko je Sossi z lepo akcijo ukanil vso obrambo. Do konca tekme so imeli zarjani še eno lepo priložnost, toda Udovicich je le za las zgrešil vrata. (Big)
Primorj’e — Giarizzole 0:1
(0:0)
PRIMORJE: Micor, Štoka, Chizzo, Antoni, Samese, Pugliese, Lenarduz-za, Di Benedetto, Rustja, Bortolotti, Milič.
GIARIZZOLE: Di Maio, Modolo, Zoch, Sifanno, Bossi, Samez, Ierman, Boscarol (v 66. min. Sergi), Huez, Roici, Pischianz (v 88. min. Perini)
STRELEC: 57. min. Huez
Na domačih tleh v tretjem kolu prvenstva je proseško Primorje doživelo drugi zaporedni poraz in je tako trenutno zadnje na lestvici z eno samo točko. Sicer maloštevilni proseški navijači so torej doživeli v nedeljo še eno razočaranje, saj pro-seška ekipa tudi v tem srečanju ni pokazala napredka in kot v prvih dveh kolih «potrdila» vse pomanjkljivosti, predvsem v napadu in na sredini igrišča. Igra Prosečanov je tudi tokrat bila vse preveč počasna, neprodorna in kljub temu da je v napadu ponovno zaigral Rustja, ni
bilo videti velikih sprememb.
V vsem srečanju so imeli sicer Prosečani rahlo teritorialno premoč, niso pa bili sploh nevarni pred vrati gostov. Le ti p>a, kljub temu da niso prikazali boljše igre od Primorja, so bili spretnejši in hitrejši v napadu ter v enem izmed protnapadov tudi prišli v začetku dugega polčasa do edinega zadetka srečanja, sicer tudi po zaslugi negotovega vratarja Mi-corja. Primorje je po zadetku tudi reagiralo, toda obrambna vrsta gostov je bila vedno na mestu in izid je ostal nespremenjen do konca srečanja. (H. W.)
Zaule - Kras	4:0 (2:0)
KRAS: Paulin, Gnesda, Sugan, Škabar, Villalta, Blazina, Covi, Košuta (od 46. min. Samec), Vidali, Ferfolja, P. Terčon (od 53. min. Puntar).
STRELCI: v 3. min. Lonis, v 15. min. Zaccaria, v 49. min. Atena, v 79. min. Pradni.
SODNIK: Grudina iz Trsta
Kras je doživel hud poraz v gosteh proti Zaulam. Tako visokega poraza «rdeče-beli» niso doživeli že nekaj sezon. S tem spodrsljajem so si bistveno poslabšali položaj na lestvici. Po 15 minutah igre je bil rezultat že 2:0 v korist domačinov. To dvojno vodstvo Žavelj je krasovce dokaj potrlo in slednji niso imeli dovolj moči, da bi rezultat znižali. Že v tretji minuti so domačini povedli po grobi napaki Krasove obrambe, v 15. min. pa je Sugan na lastni polovici z nespretno podajo pustil prosto pot Zac-cariji, ki je povišal rezultat. Pet minut kasneje je Vidali kar iz kota resno zaposlil odličnega vratarja domače enajsterice. Z vključitvijo Samca se je Krasova igra v drugem polčasu nekoliko razživela, a kljub temu so krasovci storili premalo, da bi resno ogrozili nasprotnikova vrata.
Pristranski sodnik je Krasu 12 minut pred koncem srečanja v roku ene minute razveljavil kar dva zadetka.
(Z, S.)
3. AMATERSKA LIGA: Sovodnje (ali bolje Uršič) premagale Juventino
SKUPINA H
Juventina - Sovodnje 1:2 (0:1)
JUVENTINA: Gurtner, Furlan, Chiz-zolini, Šturm, Medeot, Devetak, Roter dam, Costa, Russo I., Panico, Rus-so I. (Nitti).
SOVODNJE:	Uršič, R. Petejan,
Košič, Flarenin, Marson, E. Petejan, Gomišček, Zearo (Visintin), Sambo, Butkovič, Fajt.
STRELCI: v 29. min. Butkovič, v 76. min. Nitti, v 87. min. Florenin.
Verjetno če bi Sovodenjci morali imenovati svojega svetnika, bi po nedeljski tekmi z Juventino soglasno sprejeli v krog najvišjih «sv. Ur-šiča». Vratar slovenske ekipe ob sotočju Soše in Vipave je namreč v ne deljo ubranil, kar se je dalo.
Po zaslugi sovodenjskega branilca so Sovodenjci odnesli iz Štandreža o be točki, čeprav bi po poteku srečanja lahko rekli, da bi bila delitev točk najprimernejši rezultat. Obenem je treba pristaviti, da sta obe ekipi predvajali poprečen nogomet in o-paziti je bilo, da gre za slovenski derbi, kjer so živci bolj pomembni od ostalega.
Na obeh straneh je tokrat precej šepala sredina igrišča in zato je igra bila precej raztrgana in akcije so nastale predvsem po zaslugi posa meznikov, ali zaradi napak.
Tako1 se je zgodilo v okoli pol ure igre, ko je Butkovič spretno izkoristil nesporazum domače obrambe in zatresel štandreško mrežo, še prej pa je Uršič z odličnim posegom rešil lastna vrata, ko je prestregel «ne srečno žogc/», ki je R. Petejan po slal nazaj.
V drugem polčasu so domačini sicer pospešili tempo igre, a do izenačenja ni prišlo in to predvsem po njihovi zaslugi, saj niso znali predvajati jasne in geometrične igre, ki bi jih privedla do sovodenjskih vrat.
Najbolj «vroče» pa je postalo ob izteku srečanja, ko je Juventina zapravila nekaj ugodnih priložnosti, a li bolje rečeno, ko je vratar Sovo-denjcev z nekaterimi odločilnimi posegi zmajal živčni sistem marsikoga od prisotnih. Uršič pa je v 76. min. le klonil. V naslednjih minutah so Sovodenjci zaigrali precej zmedeno in dvakratna posega vratarja sta bi la odločilnega pomena.
Ko je do konca manjkalo le nekaj minut so Sovodnje podvojile. S pro stega strela je Flarenin ukanil vratarja s točnim, rekli bi Zicovim strelom. Do konca tekme pa je manjkalo še toliko časa, da sta se domačinom in gostom ponudili še dve izredni priložnosti za gol.
Ob koncu bi dve besedi rekli še o
sodniku, kateremu je bilo opaziti, da mu manjkajo osnovni pojmi nogometnega pravilnika. Drugo dejstvo pa zadeva občinstvo, oziroma tistega,, ki ga na tem srečanju ni bilo.
(Rudi Pavšič)
SKUPINA I
Mladost — Italcantieri 2:2
(1:1)
MLADOST: A. Gergolet, L. Fran-dolič, Pahor, Šuligoj, D. Frandolič, Gerin, E. Gergolet, _ Lavrenčič, Nar-don, Buran (Ferletlč in D. Gergolet), Vižintin.
STRELCA za Mladost: v 45. min. Vižintin, v 75. min. Nardon.
Izgubljena ali pridobljena točka? To je osrednje vprašanje po nastopu doberdobske enajsterice. Trener Uranič se še vedno ukvarja s poškodbami, ki so spet zdesetkale njegovo ekipo. Rezervni igralci so ago-nistično dobro opravili svojo nalogo, a igra Kraševcev je hila kljub temu dokaj zmedena. Predvsem se pozna odsotnost Uliana, ki je, kol zadnji obrambni igralec pred vratarjem, nenadomestljivi dirigent o brambe same. Doberdobci pa so v nedeljo zaigrali praktično tudi brez napadalcev, tako da so morali nekateri igrati v povsem neobičajni vlogi in njihov delež v igri je bil seveda skromnejši.
Kronika tekme se omejuje na gole in vratnico, ki jo je pri izidu 1:1 zadel Šuligoj s strelom iz razdalje.
Po golu Feresina so Doberdobci remizirali z Vižintinom, Id je izkoristil podajo Gergoleta. V 10. min. d.p. so spet povedli gostje, pri če-
(Skupina H) IZIDI 2. KOLA
Villesse - Jalmicco	4:2
Juventina - Sovodnje	1:2
Piedimonte - San Lorenz«	2:0
Fossalon - Azzurra	1:2
Medea - Visco	3:1
Mariano - Brazzanese Počitek: Torriana.	3:2
LESTVICA	
Piedimonte, Villesse, Mariano in Azzurra 4; Sovodnje, Torriana, Braz-	
zanese, Medea 2; Juventina, renzo, Visco in Fossalon 0.	San Lo-
PRIHODNJE KOLO (9.	10.)
San Lorenz« - Fossalon, Azzurra -Vi Hesse, Jalmirco - Medea, Brazzane-se - Juventina, Torriana - Piedimonte, Mariano - Vise«. Počiva: Sovodnje.
mer je obramba Mladosti dokaj zaspala. Kraševci so izenačili s prostim strelom Nardona, po golu pa so- še napadali, vendar brez učinka. Kljub naklonjenim sojenjem in bodrenju domačih gledalcev, so torej Doberdobci izbojevali le točko, (zf)
Union — Primorec	0:0
PRIMOREC: Leone, Bruni, Mauro Kralj, Franko Milkovič, Marko Kralj, Ferfolja, Edvin Kralj, Valter Milkovič, Štoka (od 65. min. Dettori), Igor Milkovič, Boris Kralj.
Nezadostna ekipna igra Trebencev, tehnična poprečnost nasprotnika, neučinkovitost napadalcev so botrovali neodločnemu izidu brez zadetkov. Če pa bi kdo vendarle lahko zmagal, je to prav gotovo Union, ki je imel zaradi dveh napak trebenske obrambe res lepi priložnosti za zadetek, vendar sta najprej vratar Leone, nato pa Mauro Kralj preprečila, da bi žoga prešla gol -črto.
Čeprav je imel Primorec vajeti igre vseskozi v svojih rokah, je vsega ustvaril le eno priložnost za gol, ki jo je zapravil Igor Milkovič.
Prihodnjo nedeljo bo Primorec počival, zato pa bo imel priložnost, da na treningih preveri in odpravi vse napake, ki jih je zagrešil v tej tekmi. (Kralj)
Gaja — Fogliano 2:1 (1:0)
GAJA: Kante, M. Grgič, Milkovič, Gabrieli, B. Rismondo, M. Rismondo, R. Križmančič, Pečar (od 49. min. Kraljič), B. Grgič, I. Križmančič, Salvi.
Po dolgem letu so gajevci spet lahko zaigrali pred domačim občinstvom na padriškem pravokotniku.
Domačini so bili vseskozi gospo-
(Skupina I) IZIDI 2. KOLA
Gaja - Fhgliano	2:1
Union - Primorec	0:0
Sagrado - Barbarians	9:0
Romana - Poggio	1:0
Sistiana - Begliano	1:1
Mladost - Italcantieri	2:2
Počitek: Campanelle	
LESTVICA	
Sagrado 4; Italcantieri in Primorec 3; Campanelle, Mladost, Gaja, Poggio in Romana 2; Sistiana, Begliano, U-nion in Fogliano 1; Barbarians 0.
PRIHODNJE KOLO (9. 10.)
Barbarias - Romana, Poggio - Gaja, Begliano - Sistiana, Italcantieri -Union, Campanelle - Sagrado, Mladost - Begliano. Počitek: Primorec.
darji na igrišču in so si s Pečarjem zapravili nekaj lepih priložnosti. V 25. min. so gajevci povedli, potem ko je Gabrielli spretno izvedel enajstmetrovko, ki jo je sodnik dosodil prav zaradi prekrška nad slednjim. Po golu se je igra odvijala pretežno na sredini igrišča in do konca prvega polčasa se rezultat ni spremenil. A že v 51.-min. je kapetan Ga-jenega moštva Gabrielli, ki je bil nedvomno najboljši na igrišču, zopet zatresel nasprotnikovo mrežo z mojstrsko izvedenim prostim strelom. Po prejetem golu so se gostje spustili v napad, si ustvarili nekaj lepih priložnosti in bili nevarni pred Kanteti-vimi vrati. V nadaljevanju so Goričani zmanjšali rezultat na 2:1. (E. P.)
SKUPINA L
Olimpia - Breg 2:0 (1:0)
BREG:	Paniconi, Bais, Grizonič
(Šavron), Sega, Paoletti, Dazzara, Buffa. Jež (Lavriha), Edomi, Mondo, Strnad.
STRELCA: Kirchmayer in Cauzer
V drugi prvenstveni tekmi so Brežani nastopili v gosteh proti ekipi Olimpie, ki je letos eden od favoritov za prestop v višjo ligo. V prvem polčasu se je igra odvijala pretežno na sredini igrišča. Brežani so imeli nekaj zrelih priložnosti in naj omenimo, da je branilec Olimpie odbil žogo na beli črti, potem ko je je Strnad usmeril z glavo v nasprotnikova vrata. Vse je kazalo, da se bo prvi polčas končal pri neodločenem izidu. Tako pa ni bilo, saj so domačini povedli prav v 44. min. V drugem polčasu «plavi» niso bili enakovredni
(Skupina L)
IZIDI 2. KOLA
S. Luigi FY - San Vilo	1:0
Lancieri - San Nazario	1:1
Olimpia - Breg	2:0
S. Andrea - S. Anna	0:0
Roianese - Rabuiesc	1:1
Chiarbola - Grandi Motor! 2:2
Počitek: San Sergio LESTVICA
Olimpia in San Luigi FY 4; Rabuie-se 3; San Sergio, Lancieri, Grandi Mo-tori in Roianese 2; San Nazario, S. Andrea, Chiarbola, Breg in S. Anna 1; S. Vito 0.
PRIHODNJE KOLO (9. 10.)
Grandi Motori - San Sergio, Rabu-iese - Chiarbola, S. Anna - Roianese, Breg - S. Andrea, S. Nazario - Olimpia, S. Vito - Lancieri. Počitek: S. Luigi FY.
nasprotniku, predvsem zaradi nezadovoljive telesne priprave. Domačini so povedli na 2:0 in tekme je bilo pravzaprav konec. Med tekmo sta se poškodovala Jež in Grizonič, tako da je njun nedeljski nastop v dvomu. (I. T.)
DP V SKIROLKAH
Zopet zmaga Mitje Pernarčiča
V	Trentu je bila peta in obenem predzadnja preizkušnja za državno prvenstvo v skirolkah. V kategoriji pionirjev (tekmovalo je 23 atletov) je član SK Devin Mitja Pernarčič spet osvojil prvo mesto, društveni uspeh pa je dopolnilo še drugo mesto Andreja Antoniča, medtem ko sta bila Ervin Iiori šesti, Rajko Žečevič pa deseti. Pri tem velja omeniti nesebično potezo Miloša Šušteršiča, ki je boljše uvrščenemu klubskemu tovarišu Antoniču odstopil svoje tekmovalne čevlje, brez katerih ne bi mogel izbojevati odlične uvrstitve. Pred zadnjo preizkušnjo, ki bo 23. t.m. v Va-
»reseju, ima Mitja Pernarčič na skupni lestvici tako prednost, da bi moral brez težav osvojiti državni naslov.
V	kategoriji mlajših mladincev je bil Elio lori četrti, med mlajšimi mladinkami pa Kristina Gabrovec odlična tretja. Na skupni društveni lestvici je SK Devin v konkurenci 21 ekip zasedel sedmo mesto.
•	MLADINSKE IGRE. Ob prisotnosti športnih in družbenopolitičnih delavcev so včeraj v Rimu svečano odprli 15. vsedržavne mladinske igre.
•	RALLY SANREMO. Tudi po začetku druge etape 25. rallyja Sanremo, ki velja za svetovno prvenstvo, je v vodstvu Zahodni Nemec Rohrl na lancii rally.
1. — 1.	Aguadulce	X
2.	Algoso	1
2. - 1.	Ebedua	X
2.	Boguccia	1
3. — 1.	Brussa	2
2.	Springer	X
4. — 1.	Giutuma	2
2.	Anidride	X
5 - 1.	Bark	X
2.	Innario	1
6. - 1.	Tullia	2
2. KVOTE	Ice Wind	X
12 ( 14 dobitnikov)		13.192.000
11 (315 dobitnikov)		570.000
10 (3016 dobitnikov)		58.000
Tako v treh skupinah v 3. amaterski ligi
Slab začetek za košarkarske deželne prvoligaše
San Benedetto in Bic: dva poraza
Kolesarska dirka za «Pokal Adrie»
Hafner in Zakotnik zanesljivo najboljša
Medtem ko je videmski Gedeco v anticipirani tekmi A-2 lige premagal Leboleja iz Mester, sta druga dva deželna košarkarska prvoligaša v pr vem kolu A-l lige ostala praznih rok. Goriški San Benedetto je doma izgubil s Starom iz Vareseja, Tržačani Pa so v Rimu klonili na igrišču državnega prvaka Bancorome.
San Benedetto — Star Varese 66:74 (34:34)
SAN BENEDETTO: Biaggi, Valen-tinsig 4, La Garde 10, Stili god 4, Bon 6, Ardessi 16, Pieric, Mayfield 22, Nobile, Bullara 4.
STAR: Boselli 9, Anchisi 8, Motti-ni 4, Caneva, Della Fiori 8, Vescovi, White 10, Gordges 16. Mentasti 19.
Razen Mayfielda so vsi nosilni i-gralci goriške peterke dokaj razočarali, čeprav velja, da je bil Star zelo soliden nasprotnik, ki bo v prvenstvu bržkone odigral vidno vlogo. Pri San Benedettu so se tako izkazali mladi (Bon, Sfiligoj, Bulara), ki pa seveda ta čas še ne morejo zagotavljati zmag za svojo ekipo. Kljub temu so bili Goričani nasprotniku enakovredni vse do sredine dru-
Prvo kolo košarkarskega prvenstva v C-l ligi je za nami.
Jadran je že na startu ostal praznih rok, kar je seveda eno velikih presenečenj tega kola. Naši košarkarji so bili namreč proti moštvu CEAM iz Bologne nesporni favoriti, saj so bolonjski košarkarji lani izpadli iz lige in so le v poslednjem trenutku zamenjali ekipo iz Pescie.
Že prvo kolo pa je jasno pokazalo, da smo se pri predvidevanju (in ne samo mi) bridko všteli.
Servolana, ki naj bi se borila pred izpadom, je v Trevisu celo prema gala favorizirano moštvo Stefanela, ki naj bi bil skupno z Jadranom in Ca-stelfrancom Venetom glavni favorit za prestop v višjo ligo.
Nekoliko preseneča tudi visok poraz Maltintija v Bocnu. Kar tri tekme pa
gega polčasa in so vidno popustili šele proti koncu.
Bancoroma — Bic	82:74
(45:37)
BANCOROMA: Wright 20, Tombo-lato, Gilardi 18, Polesello 14, Solfri-nj 15, Bertolotti 4, Kea 11.
BIC: Bobicchio, McNealy 14, Tonut 10, Palumbo 12. Goti 26, Lanza 8, Cenderelli 4, Jdnes.
A-1 LIGA
IZIDI 1. KOLA
Simmenthal - Berloni 81:82; Latini -Binova 84:67; Febal - Indesit 85:79; San Benedetto - Star 66:74; Granaro-lo - Jollycolombani 77:69; Scavolini -Peroni 81:88; Simac - Honky 72:58; Bancoroca - Bic 82:74.
PRIHODNJE KOLO (9. 10.)
Bic - Simac; Honky - San Benedetto; Peroni - Granarolo; Indesit -Simmenthal; Binova - Scavolini; Star
Bancoroma; Berloni - Febal; Jol-lyocolombani - Latina.
so se končale z razliko treh točk (v Trstu, Ravenni in Trevisu). Zanimivo pa je, da so v teh “srečanjih domače ekipe izgubile. Dokaj izenačeno je bilo še v San Bonifaciu in Fi-denzi, kar tudi kaže, da je razmerje moči v tem prvenstvu zelo uravnovešeno.
Najhujši poraz pa je tokrat doživel Delfino iz Pesara. V Castelfrancu je namreč izgubil kar s 37 točkami razlike.
Tako ali drugače, na dlani je, da je treba v vsakem srečanju igrati s polno paro. Jadran bo v prihodnjem kolu igral v Pesaru. To je proti moštvu, ki je v prvem kolu doživelo najhujši poraz. Še zdaleč pa to ne pomeni, da čaka naše košarkarje lahka naloga. V Pesaru bo treba dati vse od sebe. Od začetka do konca!
Tržačani so zamudili lepo priložnost, da bi v Rimu premagali slabo razpoloženi Bancoroma. Tekmo je «odločil» Jones, ki je že v 12’ zapustil igrišče zaradi petih osebnih napak, s čimer je dokazal, da še ni razumel italijanskega merila sojenja. Poprečno sta igrala tudi Tonut in MoNealy (predvsem v napadu), tako da je bil poraz, čeprav časten, neizbežen.
A-2 LIGA
IZIDI 1. KOLA
Marr Rimini - Parmalat 72:74; Be-netton - Vincenzi 79:72; Gedeco - Le-bole 97:93; American Eagle - Man-giabevi 87:90; Rapident - Italcable 81:84; Bertolini - Popolare Reggio Calabria 80:76; Sebastjani - Cantine 68:84; Carrera - Yoga 89:87.
PRIHODNJE KOLO (9. 10.)
Popolare - Rapident; Vicenzi - Carrera; Magiabevi - Bartolini; Italcable - Benetton; Cantine - Marr; Parmalat Siena - Gedeco; Lebole - American Eagle; Yoga - Sebastiani.
IZIDI 1. KOLA
JADRAN CEAM Bologna 86:89 Fiamma BZ - Maltinti Pistoia 86:58 Castelfraneo - Delfino Pesaro 111:74 San Bonifacio - Caveja Forli 78:77 Stefanel Treviso - Servolana 77:80 Basket Ravenna - Udine Nord 91:94 Fulgor Forli - Monkey’s Milan 88:92 Faraboli Fidenza - Budrio Be.Ca. 81:88 PRIHODNJE KOLO (8. 10.)
Delfino Pesaro - JADRAN (18.00 v Pesaru); Caveja - Basket Ravenna; Servolana - Fiamma Bočen; Udine Nord - Castelfraneo Veneto. NEDELJA, 9. 10.: Budrio Be.Ca. - Stefanel Treviso; CEAM Bologna - San Bonifacio; Maltinti Pistoia - Fulgor Forli; Monkey’s Milan - Faraboli Fidenza.
Z dvojno zmago na domači dirki za -.Pokal Adrie» so se v nedeljo ionjer-ski kolesarji cikloamaterji poslovili od svojega občinstva po letošnji izredno intenzivni in tudi izredno uspešni sezoni.
«Belo-modra» vozača Hafner in Zakotnik sta premočno zmagala vsak v svoji kategoriji po borbeni vožnji na lepi krožni progi iz Padrič preko Trbiške ceste do Banov pa spet preko Trebč do Padrič s končnim ciljem po dvokilometrskem vzponu pri kamnolomih nad Lonjerjem. Zmagi sta to iko bolj pomembni saj je Adriina ekipa nastopila v svoji popolni postavi z osmimi vozači in pod veščo roko tehničnega vodje Milana Čoka pregazila svoje nasprotnike. Edini, ki se je lahko upiral lonjerskima predstavnikoma, je bil Tržičan Spanghe-ro. Zanimivo pa je, da so starejši kolesarji, pri katerih je bil zmagovalec Hafner, vozili hitreje kot pa mlajše kategorije, saj je bi'o tu več taktiziranja.
Castelfraneo	1	1	0 111:74		2
Fiamma Bočen	1	1	0	86:58	2
Budrio Be.Ca	1	1	0	88:81	2
Monkcy’s Milan	1	1	0	92:88	2
Udine Nord	1	1	0	94:91	2
CEAM Bologna	1	1	0	89:86	2
Servolana	1	1	0	80:77	2
San Bonifacio	1	1	0	78:77	2
Caveja Forli	1	0	1	77:78	0
Basket Ravenna	1	0	1	91:94	0
JADRAN TRST	1	0	1	86:89	0
Stefanel Treviso	1	0	1	77:80	0
Fulgor Forli	1	0	1	88:92	0
Faraboli Fidenza	1	0	1	88:92	0
Maltinti Pistoia	1	0	1	58:86	0
Delfino Pesaro	1	0	1	74:111	0
JUNIORJI
1. Zakotnik (Adria), ki je 57 km dolgo progo prevozil v 1.35' s poprečno hitrostjo 36 km na uro — absolutni zmagovalec v kategoriji debitantov, kadetov, juniorjev in seniorjev; 2. Kamin (Cottur); 3. Ferrari (Pedale Triestino).
SENIORJI
1. Spanghero (DLF Monfalcone); 2. Zerial (GS Domio); 3. Fantini (Seal Gorica); 4. Kunaver (Adria); 6. Orel (Grosuplje); 7. Lenaršič (Adria).
KADETI
l.Pallini (SCV Cottur); 2. Steffe (SCV Cottur); 3. Bersa (DLF Monfalcone).
DEBITANTI
1. Zanel (Ali Star Gorica); 2. De-grassi (SVC Cottur); 3. Cadez (DLF Monfalcone).
VETERANI
1. Hafner (Adria), ki je 57 km dolgo progo prevozil v 1.33’ s poprečno hi trostjo 36,774 km na uro — absolutni zmagovalec med veterani, gentleme-ni in supergentlemeni; 2. Jurada (SC Cremcaffe); 3. Margiotta (SCV Cottur); 4. Dežman (Adria); 8. Ma rušič (Adria).
GENTLEMENI
1. Visintini (DLF Ferroviario); 2. Giustina (SC Cremcaffe); 4. Pelizon (SC Cremcaffe); 9. Poropat (Adria); 10. Omerzel (Grosuplje); 11. Hrovat (Grosuplje).
SUPERGENTLEMENI
1. Bartoli (SCV Cottur');
EKIPNA LESTVICA
1. Cottur; 2. Adria; 3. Cremcaffe; 4. DLF Monfalcone.
Nedeljska dirka pa je imoa še poseben pomen, saj so si jo ogledali tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij iz Kokrice pri Kranju in s kranjskim kolesarskim klubom je lonjerska Adria tudi pobratena.
Delegacija krajevne skupnosti Kokrica si je po dirki v spremstvu predstavnikov lohjerskega društva o-gledala razne zanimivosti na Tržaškem, nato pa se zadržala v prijetnem razgovoru z domačimi predstavniki. Poudarili so, da bi še bolj utrdili stike ne le na športnem, toda tudi na drugih področjih. Sestavljen je bil okviren program raznih manifestacij, ki bi jih lahko prihodnje leto skupaj izvedli.
R. PEČAR
Po 1. zavrtljaju košarkarskega prvenstva v C-l ligi
Ze v prvem kolu več presenečenj
Servolana uspešna v Trevisu - Izenačene tekme - V prihodnjem kolu Jadran v Pesaru
TAKO PO 1. KOLU V C-1 LIGI
LESTVICA
Državno namiznoteniško prvenstvo
Krasovke po načrtu
Marina Cergol zasluženo osvojila prvo mesto
Na mednarodnem turnirju v Ljubljani
Odbojkarice Mebla tokrat razočarale
Zasedle so šele 5. mesto - Tudi Brežanke niso zadovoljile
Na prvem vsedržavnem namiznoteniškem turnirju v Cagliariju so tri Krasove predstavnice v celoti izpol-•dle pričakovanja in zelo uspešno za čele sezono.
Med prvokategornicami je Marina Cergol potrdila svojo trenutno odlično formo in suvereno osvojila končno zmago.
V	kvalifikacijskem delu je najprej gladko premagala Montijevo in Mašin. V polfinalu pa ji je nekaj preglavic povzročila rutinirana Mauriel-'°va, ki pa je morala po zagrizenem boju priznati premoč krasovke. V fi-nalu pa je Cergolova naletela na «obrambno igralko* Busnardovo, ki i° je z veliko lahkoto premagala s 3:0. Preostali dve Krasovi igralki sta uspešno zaigrali v prvem kolu, v osmini finala pa sta se srečali med seboj in tokrat je bila Damijana Sed-mak boljša od Sonje Doljak. V četrtfinalu je Sedmakova naletela na neugodno nasprotnico Mauriellovo, ka-teri pa se je krčevito upirala in sicer klonila z 1:3. V posameznih setih pa Je bila razlika minimalna in ob malo ugodnejšem razpletu, bi Damijana 'ahko presenetila. Sedmakova je tako zasedla peto mesto, Doljakova pa de-veto in obe pa sta si priborili, seveda Poleg zmagovalke Cergolove, prve točke na skupni lestvici za državno Prvenstvo.
Letos je sicer stopil v veljavo novi pravilnik, da bo točkovanje služilo le Za določitev šestnajstih finalistk, ki se bodo nato na državnem prvenstvu Potegovale za državni naslov. Lani Pa so upoštevali točkovanje na vseh državnih turnirjih in ime državne prvakinje je bilo znano že pred zad-ujim tekmovanjem.
V	Cagliariju se v nedeljo ni izkazala lanskoletna državna prvakinja z;ampinjjevai ki je po petih setih nepričakovano klonila Dondi iz Tržiča. “evilacqua in Vignola pa nista nasto-
pili. Po neuradnih govoricah naj bi bivša igralka Fiata Bevilacqua poleg Busnardove prestopila k bocenskemu Recoaru, o čemer se bomo prepričali že v soboto, ko bo Kras odigral prvo tekmo letošnje A lige prav v Bocnu.
Damijana Sedmak je nastopila tudi med drugokategornicami, med katerimi je osvojila prav tako 5. mesto, potem ko je v četrtfinalu nepričakovano klonila Condorellijevi iz Neaplja. (B. S.)
• FRANCESCO CANCELLOTTI je novi italijanski teniški prvak. V finalu v Neaplju je premagala Paola Caneja s 6:1, 4:6, 7:5, 6:4.
Mednarodni odbojkarski turnir v priredbi ljubljanskega društva Partizan Vič je minil v znamenju dokaj poprečnih dvobojev, ki vsekakor niso mogli zadovoljiti maloštevilnih gledalcev. Turnirja sta se udeležili tudi naši šesterki Mebla in Brega, ki resnici na ljubo sta precej prispevali k slabi igri, kateri smo bili priča v telovadnici Študentskega naselja. Razen novogoriškega Merkurja, ki je zasluženo zmagal, so namreč vse ostale ekipe in sicer poleg naših še Vič, ASC iz Celovca in Ha-ladas iz Szombathelyja na Madžar skem igrale komaj zadovoljivo. Največ krivde nosi po našem mnenju organizator sam, ki je ekipe razde-
lil v dve povsem nesmiselne kakovostne skupine, tako da tudi končna lestvica ne odraža pravega razmerja sil, saj so na primer celovške igralke z eno samo dobro tekmo (proti Viču) prišle celo do drugega mesta, čeprav niso kdove kako močne.
Razen dvoboja med Merkurjem in Haladasom, ki je bil tudi daleč najboljši in najbolj zanimiv, so bile domala vse ostale tekme neizenačene in slabe.
Združena ekipa Meblo je tokrat o-čitno naletela na zelo slab dan, saj so varovanke trenerja Jurmana igrale pod svojimi sposodbnostmi. Zadovoljivo sta svojo nalogo opravili le Pe-saressijeva in mlada Vesna Klemše, ostale pa so razočarale. Le z nekoliko boljšo igro pa bi lahko naše igralke celo prišle do finala za prvo mesto.
Breg je igral dokaj spremenljivo. Od časa do časa so Dolinčanke ven darle pokazale nekaj dobrih kombi nacij, hkrati pa je bilo nepotrebnih napak preveč, tako da končni obra čun ne more biti ugoden. V tekmi z Vičem so sicer Dolinčanke naletele na zelo dobro razpoloženega nasprotnika, ASC pa bi lahko vsekakor pre-
Cividin izločen iz pokala prvakov
V povratni tekmi prvega kola rokometnega pokala prvakov je švicarski Zofingen s 25:20 (13:13) premagal tržaški Cividin, ki je tako izločen iz tega tekmovanja, saj je izgubil tudi prvo tekmo. Tržačani so bili enakovredni Švicarjem.
Porazu je botrovalo dejstvo, da so zgrešili kar šest sedemmetrovk in celo vrsto protinapadov. Pischianz je dosegel šest zadetkov, slabo pa je igral vratar Pušpan.
Športna šola Trst
obvešča, da bo seja glavnega odbora športne šole v četrtek, 6. t.m., ob 20. uri v Ul. Sv. Frančiška 20.
Šahovska komisija ZSŠDI prireja v petek, 7. oktobra, ŠAHOVSKI BRZOTURNIR za vse! Vpisovanje in pričetek ob 19. uri na sedežu ZSKD (Ul. sv. Frančiška 20/2).
Odbojkarski odsek ŠZ Bor
obvešča, da bo seja odbora odseka danes, 4. oktobra, ob 21. uri na «1. maju*.
OBVESTILA
s
ŠZ Bor
košarkarska sekcija
obvešča, da se bo ženski minibasket začel 25. oktobra.
ŠZ Bor — košarkarska sekcija sporoča, da bo prvi trening članske ekipe, ki bo nastopala v prvenstvu 1. divizije, danes, v torek, ob 21. uri na stadionu «1. majo.
ŠD Breg — košarkarska sekcija sporoča, da bodo tečaji minibasketa (letnik 1972 in mlajši) ob sredah in petkih ob 17. uri v občinski telovadnici. Zainteresirani se lahko vpišejo neposredno na treningu.
Športna šola - Sv. Ivan
telovadba za osnovnošolske otroke se bo začela danes, 4. oktobra, s sledečim urnikom: ob 15. uri za 1. in 2. razred, ob 16. uri za višje razre de. Telovadba bo na stadionu «1. majo.
magale, le da bi igrale bolj angažirano.
Skupina A
Vič - Breg 2:1 (15:8, 13:15, 15:7); ASC - Breg 2:1 (15:10, 13:15, 15:13); ASC - Vič (8:15, 15:8, 15:13).
Skupina B
Merkur - Meblo 2:0 (15:9, 15:13); Haladas - Meblo 2:0 (15:4, 15:11); Merkur - Haladas 2:1 (13:15, 15:13, 15:12).
Finale za 5. mesto Meblo Breg 2:1 (10:15, 15:9, 15:8) Finale za 3. mesto Haladas - Vič 2:0 (15:13, 17:15) Finale za 1. mesto Merkur - ASC 3:0 (15:6, 15:8, 15:13) KONČNA LESTVICA
1. Merkur, 2. ASC, 3. Haladas, 4. Vič, 5. Meblo7I>. Breg.
Jugoslovanski košarkarski pokal
Olimpija v četrtfinalu
Olimpija — Partizan 97:96
(54:46)
TITOVO VELENJE — Čeprav v okrnjeni postavi, je ljubljanska Olimpija, ob odlični igri Brodnika (36 točk) in Subotiča (34), v osmini fina-[La jugoslovanskega košarkarskega pokala premagala beograjskega Partizana (Savovič 26 točk).
OSTALI IZIDI: Cibona - C. zvezda 83:57; Kombinat - Bosna 96:113; Bo-rac MGT Skopje 85:80; IMT Beograd - Libela Celje 92:80; Alkar -Trepča b.b.
• BOJAN ROPRET, član kranjske Save, je v Novem mestu dobil tako kolesarsko dirko na kronometer kot gorsko preizkušnjo za državno jugoslovansko prvenstvo. Ropret je tako dokazal, da trenutno v Jugoslaviji nima enakovrednega tekmeca.
Naročnina: Mesečna 9.000 lir - celoletna 108.000 lir. - V SFRJ številka 10.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Za SFRJ - Žiro račun 50101-603-45361 ADIT - DZS 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 23 mm) 39.000 lir. Finančni in legalni oglasi 2.900 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 550 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI.
primorski
TRST Ul. Montecchi 6 PP 559
Tel. (040) 794672 (4 linije) - Tlx 460270
GORICA Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481)83382 - 85723
ČEDAD Stretto De Rubeis 20
Tel (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja in tiska
H
ZTT
Trst
član italijanske
SR /veze Časopisnih
založnikov FIEG
4. oktobra 198.4
Z nedeljsko slavnostjo v Zabnicah so se uresničile desetletne želje
Dom Mangart ni pridobitev samo za planince temveč za vse Slovence z obeh strani meje
Prvi tovrstni slovenski objekt v Italiji naj postane zbirališče vseh, ki jim je pri srcu
oddih v gorah, predvsem pa slovenskih dijakov
ŽABNICE - V nedeljo so v Žab-nicah v Kanalski dolini z lepo in prisrčno slovesnostjo predali svojemu namenu Dom Mangart. To je prvi slovenski planinski dom v Italiji, saj je last slovenske tržaške zadruge Mangart, ki jo sestavljajo zavedni Slovenci, vsi člani našega planinskega društva, ki jim je pri srcu, da se slovenstvo razvija in širi na vseh področjih.
Ob lepem vremenu se je v Žab nicah zbralo kakih petsto planincev, pred domom je bilo parkiranih mno go avtobusov in osebnih avtomobilov, mnogo ljudi pa je prišlo z vlakom. Prisotni so prišli od vsepovsod: poleg Tržačanov smo med mno žico spoznali planince iz Sežane, Ljub Ijane, Nove Gorice, z Jesenic, iz avstrijske Koroške, nato pa še italijan
Stanko Požar
Ske in nemške goste iz bližnjih in oddaljenih krajev.
Po uvodnem nastopu godbe z Jesenic sta bila na sporedu slavnostna dvojezična govora Stanka Požarja in dr. Sonje Mašere. Zaslužni in požrtvovalni dolgoletni predsednik zadruge Mangart Stanko Požar je med govorom med drugim poudaril: «Naš počitniški dom Mangart je namenjen predvsem planincem, vendar bo z veseljem sprejel tudi slovenske dijake z obeh strani meje, ki bi se tu mudili na izletih in na počitnicah. In seveda tudi športnike vseh, predvsem pa zimskih panog. Sčasoma bi tu ra di organizirali tudi pravo smučarsko šolo . . . Poudarjam pa: naš dom nima pridobitniških namenov. Naše glavno zadovoljstvo bo vedeti, da je zaseden in da bo postal že tradicio-
Sonja Mašera
nalno zbirališče planincev pred vsakim njihovim naskokom na gore tu v okolici. Važno je namreč, da krijemo stroške.» Čeprav v tako slavnostnem vzdušju je predsednik Požar stvarno opozoril prisotne na probleme, ki sedaj, ko je dom končno dovršen, šele nastajajo: to je predvsem njegova uporaba — dom bo lahko dejansko zaživel le če se ga bodo množično posluževale naše šole, na še organizacije ter organizirane ali neorganizirane skupine in posamezniki.
Častna predsednica Slovenskega p la ninskega društva iz Trsta dr. Sonja Mašera in dejanska pobudnica tega planinskega doma pa je svoj govor začela takole: «Pred desetimi leti je SPDT priredilo srečanje slovenskih zamejskih planincev z Jeseničani, prav na tem istem mestu, kjer smo zbrani danes. S ponosom smo razka zavali staro hišo, katero smo me nili v kratkem času preurediti za naš planinski dom. Nobeden od nas, niti najhujši pesimist si ni tistega dne mi slil, da se bo to uresničilo šele čez deset let, a tudi največji optimist si ni pričakoval, da bo iz tiste stare bajte nastalo tako lepo poslopje, kot ga vidite danes. Bili smo pač skromni, in zavetišče, ki bi lahko nudilo tudnemu planincu ali smučarju stre ho nad glavo, pograd z odejo in topel čaj. nam je pomenilo uresničitev vseh naših najlepših sanj!»
Po šopku pesmi v treh jezikih, ki ga je zapel domači pevski zbor iz Žabnic, so bili na sporedu pozdravi gostov. Po posegu predsednika SPDT Pina Rudeža, je spregovoril podpred-
sednik Planinske zveze Slovenije Marjan Oblak ter še predstavniki SPD iz Gorice, PD Integrala iz Ljubljane, PD Avtomnntaže iz Ljubljane, SPD z avstrijske Koroške, PD Jesenic, PD Sežane, med drugimi pa so bili prisotni tudi predstavniki krajevnih političnih oblasti ter še mnoge športne in kulturne zamejske o-sebnosti.
Po blagoslovu krajevnega župnika Maria Černeta so si prisotni ogledali dom. Ima dve nadstropji, v pritličju dve veliki sobi za družabnost — jedilnici, dve skupni ležišči in lepo število dvoposteljnih sob, vse seve-
da s kopalnico s toplo vodo in tušem. Pravzaprav je dom še preraz-košen za planinske razmere, in prav zato se ga bodo lahko posluževali čisto vsi, saj je sedanji naziv «Po-čitniški dom Mangarta le prikladen za ta objekt.
Po ogledu doma je bila «prosta zabava:o s «paštašuto», sladkarijami in pijačo, za ples je igrala nenadomestljiva godba na pihala z Jesenic, v glavnem pa so bili ljudje kar m odprtem, saj je bil dan tako lep, da si ga ob tem času ne bi mogli pričakovati primernejšega.
DUŠAN JELINČIČ
Iz svetišča izginile relikvije sv. Frančiška
PAOLA (C0SENZA) — Iz svetišča, ki so ga v kalabrijskem mestu posvetili sv. Frančišku iz Paole, so neznanci v noči med nedeljo in ponedeljkom ukradli svetnikov doprsni kip iz srebra in razne relikvije. Preiskovalci so prepričani, da so krajo izvedli spretni in preizkušeni tatovi in da bodo zahtevali visoko odkupnino.
Vest, da so oropali svetišče sv. Frančiška iz Paole, ki je zaščitnik Kalabrije in italijanskih mornarjev, je močno odjeknila v pokrajini Cosenza in tudi v širšem deželnem okviru. Na tisoče vernikov se je že včeraj dopoldne zbralo v oropanem svetišču, molitev pa se je udeležil tudi Antonio Castiglione, predstojnik reda «nižjih menihov*, ki je te dni na obisku v svetišču.
Krajo je odkril zgodaj zjutraj menih Nicola Ruffolo, ki je zadolžen za kapelo, v kateri je bil shranjen kip in ostale relikvije. Tatovi so prišli v kapelo skozi okno, na katerem so prežagali železne droge
Po približnem seznamu, ki so ga sestavili preiskovalci, so tatovi odnesli poleg kipa še sandalo, ki je bila last svetnika, pa zob, ki naj bi ga, kot pravijo, dal sestri pred odhodom v Francijo ter še srajco in nogavice. Ukradli so še zlato svetilko in nekaj drugih predmetov. Iz steklene omare pa so izginile tudi svetnikove kosti, ki so jih verniki častili kot posebno svetnijo.
Praznik občine Idrija
IDRIJA — Letošnji praznik občine Idrija so nadvse slovesno proslavili z bogatim sporedom. V nedeljo do poldne so se na dvorišču tovarne ETA v Cerknem, kjer so pred 40. leti ustanovili partizansko brigado Janka Premrla Vojka, zbrale vse preživele borke in borci te znane brigade, ki so jo ustanovili v pretežni meri iz prebivalcev Idrijskega in Cerkljanskega.
Sledila je slavnostna seja občinske skupščine in izvršnih organov vodstev družbenopolitičnih organizacij iz idrijske občine. Na seji so za častne občane idrijske občine razglasili poveljnika IX. korpusa narodnoosvobo dilne vojske Jugoslavije generalpolkovnika narodnega heroja Staneta Potočarja - Lazarja, upravnico znanih par tizanskih bolnišnic Franja in Pavla dr. Franjo Bojc - Bidovec in dr. Pavlo Jerina - Lah ter dr. Viktorja Volčja ka organizatorja in graditelja bolnišnice Franje ter kva litetnega referenta IX. korpusa.
Pirnatovo nagrado so letos podelili idrijskemu slikarju Albinu Vončini za njegovo življenjsko delo ter še podelili štiri nagrade in štiri priznanja občine Idrija. Med letošnjimi nagrajenci je tudi organizacijski komite Trnovskega maratona, najbolj množične tovrstne smučar ske prireditve v Jugoslaviji.
JOŽE OBLAK
V parlamentu predložili zakonska osnutka
«Befana» ponovno praznik?
RIM — Po vsej verjetnosti bo že letos 6. januar ponovno praznični dan. Seveda ne zaradi sv. treh kraljev, ki jih italijanska tradicija skoraj ne pozna, temveč zaradi starke Befane, italijanske enakovrednice našemu Miklavžu ali dedku Mrazu. Demokrščanski senator Fi-mognari je namreč že vložil zakonski osnutek, ki vsebuje samo en člen, in sicer: 6. januar je ponovno prazničen dan. V obrazložitvi senator navaja, da je to praznik vesoljnega krščanskega odrešenja in ga je treba zato ponovno vzpostaviti, saj človeštvo ponovno teži k vesoljnosti.
Z nekoliko drugačno obrazložitvijo je isti zakonski osnutek predložil v poslanski zbornici socialist Ferrari Marte, ki trdi, da je bila ukinitev prazničnega dne 6. januarja vse prej kot popularen ukrep. Ob ukinitvi so namreč spregledali pomen in vrednote, ki jih predstavlja 6. januar v ljudski tradiciji. Socialist navaja torej izključno laične razloge, tako enemu kot drugemu pa je kot kaže žal starke Befane, ki prinaša darove otrokom.
Praznik 6. januarja so kot druge številne praznike ukinili z zakonom iz leta 1977, ko so skušali prisiliti Italijane, da bi delali več dni.
Jack London:	(1®*)	rise: Radiša Miloševič