ZZZ. iteVlDNL
v uran, t sRdfi. n. nptodm mil
ZLIV. leto.
.Slovenski Narod" velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto.......K 24*—
pol leta .......   . 12-—
četrt leta    .......   6 —
na mesec......m   2*—
v upravništvu prejeman:
cdo leto.......k 22*—
pj teta........ii —
četrt leta    ......   . 5*50
na mesec......* 190
Dopisi naj se frankirajo.  Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica si. 5 (v pritličju levo), telefon it. 34.
Iinaja vsak dan ivecer liiinjji neatlfe in praznine.
lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 via. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
- Posamezni številka vetja M vinarja*. -
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. „Naredna Usknrna« telefon rt S5.
.Slovenski Narod' velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto.......k 25—
pol leta .......   . 13 —
četrt leta.......6*50
.....2*30
na mesec
za Nemčijo: celo leto.......K 28-
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto ...      ...   K 30-
Vprasanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka Upra vntttvo: Knaflova ulica št. 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon it. 85
Pred važnimi dosotfki.
Dunaj, 2G. sept.
Razmerje ined Italijo in Turčijo se od ure do ure poostruje. Baš je došla vest, da novoimenovani italijanski poslanik, ki bi moral dne 6. oktobra nastopiti svojo službo v Carigradu, najbrže svoje potovanje odloži, kar znači, da računajo v Rimu z dejstvom, da postane kriza v najbližjih dneh akutna. Časopisje poroča tudi, da pripravlja Italija diplomat ieno noto, ki bo v obliki ultimata precizirala italijanske zahteve, katere se prezentirajo v bistvu kot protektorat nad Tripolitanijo, kakor ga poseduje Francija nad Tunisom. Od turškega odgovora bo odvisna vojna in mir. Optimisti votirajo za mir in se opirajo na razgovor, ki se jo baje vršil včeraj med turškim poslanikom v Rimu in ministrom zu-uiinjih del San Giuliauom. Turški poslanik je pri tej priliki ]x>uuarjal, da bi Turčija želela vsa sporna vprašanja poravnati mirnim potoni liolj važno kakor ta izrek turškega diplomata, ki se sicer nahaja y ostrem nasprotju z razpoloženjem v Carigradu, pa je stališče evropskih velesil napram eventualnemu Nujnemu konfliktu med Italijo in Turčijo. Poudarjali smo že včeraj, <la se nahaja Italija v diplomatleno .iko ugodnem položaju, niti eden evropski kabinet ji danes glede njenih zahtev ne more odkrito nasprotovati — nasprotno, Italija se lahko sklieuje celo na pismene garanciji", da ne le napram Franciji* temveč tudi drugod, to bo ]x>kazal naj bližnji čas. Dokler se torej giblje italijansko - turški konflikt na diploma-tičnih, nekrvavih tleh, je Italija že v naprej zmagovita in ne zadene nikjer na resne težkoče pri tretjih faktorjih, ki navadno komplieirajo podobne kritične situacije. V največjem interesu nekaterih držav je, . se za vsako ceno prepreči izbruh \ ojne, o katere izidu z ozirom na dejstvo, da Italija na suhem in na morju turško silo daleč nadkriljuje, ni ni kakega dvoma. Že v naprej zapečateni poraz turške armade pa bi pomeajal mnogo več, kakor le izgubo Tripolitanije. Za mladotnrški režim bi bila ta katastrofa iisodepolna; vzbudila pa bi tudi na celem Balkanu vse one speče odporne sile, ki čakajo le pravega trenutka, da prične z novim delom. Iskra upora, ki so jo turški polki zasuli s pepelom alban-
LISTEK.
Ljubejen in sovroftuo.
Povest.
(Spisal Anton Anton o v.)
(Dalje.) •
»To imaš tudi prav,« zajeelja >kor' j gospod agrarec, ker se je zbai za krasno partijo.
»No, prijatelj, kako?! Ali poj* deš, ali ostaneš doma za pečjo ter skleneš z mačko bratovščino,« ga vpraša Gaber, spoznavši, da je pozabil Zamejce že vse pomisleke.
»Moram,« reče naposled veleposestnik ter išče usmiljenja v kancli-stovih očeh.
»Dobro, prijatelj! Jutri nekaj pred dvanajsto na postajo,« mu pove kanclist prvi del svojega jutršnjega načrta. »Tam sprejme cela družba napovedana gosta!«
Učitelja je bilo lahko pregovoriti, ker jima je bilo vseeno, ali gre Zamejec zraven, ali pa ne. Glavna stvar .lima je bila, da je bila sploh kaka družba.
Najtežje je pa bilo pridobiti učiteljico za ta izlet; zato pa je šel k njej najzadnje.
skih pogorišč, se po prvem od ločilnem porazu razvuame v plamen, ki ne bo gorel le v Albaniji, temveč u žgal tudi Makedonijo. Ta požar gasiti pa si bodo dovolili tudi drugi in zelo verodostojno poročilo iz Sofije pravi, da se med srbsko, bolgarsko in grško viado že vrše pogajanja, katerih namen je, doseči skupno in složno postopanje balkanskih držav uaprani dogodkom, ki se v Turčiji pripravljajo. Nove in dalekosežne homatije na Balkanu pa niso v interesu politike evro]>ejskih velesil in baš strah pred to eventualnost jo je povzročil živahne pogovore med ev-ropejskimi kabineti, da skupno intervenirajo v Carigradu ter posvare Turčijo pred posledicami eventualne vojne. Biilkanske homatije morajo predvsem tangirati tudi interesne sfere naše monarhije in več kakor verjetno bi bilo, da v slučaju novih nemirov na Balkanu ne zaostane Avstrija za balkanskimi državami. Ce sploh obstojajo avstrijske aspiracije, ki sanjajo o avstrijskem Solunu, tedaj prihaja baš v tem trenutku odločilni moment, da se jih udejstvi. Italija, zaposljena vojaško, politično in zlasti tudi financi jalno v Trinoli-taniji, je kot konkurentnija v Albaniji za dolgo časa izločena in naša monarhija ima tam proste roke. S tega vidika bi bilo naravnost v interesu monarhije, da pride med Turčijo in Italijo do vojne in le tako je razumeti, da pišejo dunajski listi, strupeni sovražniki vsega, kar se tiče svoliodne italijanske države, popolnoma v smislu italijanskih zahtev v Tripolitaniji.
Žal, da zadeva ni tako enostavna, kakor izgleda na prvi pogled. Avstrija ima tudi napram Turčiji gotove prijateljske dolžnosti, ki jih je prevzela v interesu svoje trgovine in industrije. Med našimi dolžnost* mi, ki jih nalagata trozveza in turško prijateljstvo, obstojajo r-asprof-stva, ki spravljajo avstrijske diplomate v nemale zadrege. Mnogo hujše se pa godi tretji kompasciscenti-nji trozveze, Nemčiji. Mladotnrški režim si je kakor znano Izbral za svojega zaščitnika nemškega cesarja in najpopularnejši v Turčiji je bil v zadnjih lotih nemški prijatelj, ki je seveda od posojenega prijateljstva vlekel   svoje poštene procente.
Nemčija stoji sedaj pred di-Iemrno, ali se zavzeti za Itak |o ter zgubiti v Turčiji vse simpatije, ali pa kršiti lojalnost, ki jo nalaga trozveza. Kar reče, kar stori, vse je ne-
varno. Zameri se ali pri zaveznici ali pa pri prijatelju. In zato vidimo, da se niti v Berolinu niti na Dunaju ne upajo reči jasne besede, med tem ko Pariš in London odkrito priznavata svoje simpatije do Italije. Že danes se italijanska javnost peča s tem čudnim zadržanjem obeh zaveznikov, v slučaju, da izbruhne vojska in bi se Nemčija in pod njenim vplivom t mi i Avstrija ne upali svoje barve odkrito pokazati, pa je pričakovati, da varane nevolja nad trozve-zo (ki v Italiji ni bila nikdar popularna) tako, da postane obstoju tega političnega razmerja nevarna. Italija pogreša danes »briljantnega se-kundanta<, ki ga je igrala pri alge-ciraški konferenei Avstrija /a Nemčijo, češ da je to njena samoobsebi umevna zvezna dolžnost, mesto tega pa sliši iz Berolina in Dunaja jako previdno stilizirane izjave . . . Leta 1013. poteče trozvezna pogodba, ki se mora odpovedati eno leto poprej, torej 1912, da trozveza preneha. Treba je resno raeuniti z možnostjo, da ostanemo čez dve leti v pravi splendid isolation z Nemčijo. Kaj to pomeni za varnost države in pa za bodočnost avstrijskih Slovanov, tega ni treha še posebej razmetrivati. Tripolitanija postaja tudi za nas politična zadeva prve vrste, katere razvoju moramo slediti z največjo pazljivostjo. Je v državnem interesu ako zahtevamo, da izpolnjuje naša monarhija do pičice vs'j dolžnosti zvestega in lojalnega zaveznika.
•
* *
Možnost krvavega konflikta med Italijo in Turčijo se splošno priznava. Vendar pa je treba zabeležiti tudi trditve onih, ki pravijo, da s tako možnostjo sploh ni računati. Spor med obema državama v sedanji obliki, da je le farsa, politična komedija, ki se odigrava \\v diplo-matičnem odru, za katerega kulisami se govori in razpravlja popolnoma drugače. Turčija da ji že zdiv-nej pripravljena prepustiti Italiji Tripolitanijo za primerno denarn0 ceno, za katero še »crlihajo«. Vladu-joči mladotnrški režim pa se boji notranjepolitičnega poloma, če bi se znova pokazal, da nima nikake odporne sile. Zato vprizarja komedijo, v kateri nastopa kot neupogljivi branitelj državne integriteto, ki se bo končno mora! udati pritisku Evrope in oborožene sile italijanske . . . Pa tudi v tem slučaju veljajo dedukcije, ki smo jih zgoraj napisali.
Glavna posojilnica.
Kakor znano, vršil se je sredi meseca avgusta na c. kr. deželnem sodišču v Ljubljani narok za likvi-dovanje terjatev pri »Olavni posojilnici«. Upniki, to je vlagatelji, priglasili so svoje terjatve sami ali pa po svojih zastopnikih. Nekateri posamezni vlagatelji so sami priglasili vloge in so premalo zahte*. al: in bodo radi svoje nevednosti škodo trpeli, in ta škoda je precejšnja. Vlagateljem so se sploh likvidovale, to je priznale vloge po stanju dne Lil. decembra L 1010, le nekaterim vlagateljem, ki so imeli večje vloge in dogovorjene višje obresti po "xC/b in po 51/:_•/£• niso se te obresti priznale v zmislu § 8. pravil, ker morajo ti vlagatelji dokazati, da jim je te zvišane obresti priznal upravni svet ali da se z zapisniki sej upravnega sveta da to dokazati.
Na omenjenem naroku se je nadalje izreklo, da se vse vloge i dalje obrestujejo in da se vsako lete. kakor je pri posojilnicah navada, obresti pripisujejo b glavnici. Vendar visokost obresti v bodoče ni za vse vlagatelje enaka. Znano je, da ;;e likvidacijski odbor meseca januarja znižal obrestno mero od 43/4% na 4r/< . ia to razglasil dne 13. januarja I. 1011. po časopisih. Dne lo. febr.. ko je bil razglašen konkurz o imovini i Glavne posojilnice«, preteklo je ravno mesec dni, da je razglas o znižani obrestni meri stopil v veljavo. Kdor je torej pred to dobo pravil no odpovedal svojo vlogo, temu se obrestuje denar i dalje od 1. januarja letos po 4:,/'% * kdor pa svoje vloge ni pravočasno odpovedal sni pa je sploh ni odpovedal, temu se obrestuje vloga po 43/t% le od 1. januarja 1. MU. do 13. februarja j. 1911., od te dobe dalje pa le po 4%. Vendar ni mnogo takih strank, ki bi zamudile odpovedni rok.
Konkurzni upravitelj je zahteval, da se vse terjatve upnikov likvi-dujejo le pod pogojem, da izkaže vsak upnik pravi naslov, la je lastnik dotične vloge. To se je vsem vlagateljem naznanilo. Ker pa je ta zahteva bila neutemeljena, izjavil Je upravitelj, da ta pogoj odpade. Vsak, kdor prinese knjiž-co, je njen lastnik ali upravičeni pooblaščenec, in se mu bode izplačala vsota. v*ae vloge pa so se likvidovale r III. razredu. Nekateri so bili toli pohlepni, da so zahtevali, da se jim likvidujejo
vloge v I. razredu, kar se je seveda odklonilo.
Sedaj |»a je najvažnejša vprn-.« nje, kdaj se 1*> dohil prvi denar i/, konkurzne mase »Glavne posojilnice« v Ljubljani. Naznanjamo, da lesni roka ni mogoče uiti približno označiti. Zdaj se izterjujejo dolgo \ i. Dolžniki morajo najprej poravnati svoje dolgove in kadar bodo vsi dolgovi, vsaj glavni, poplačani, takrac upamo, dobijo vlagatelji vsaj del svojih vlog izplačanih. Pri tem prvem izplačilu pa se bo<le oziralo enakomerno na vse vlagatelje, to je izplačale se jim U>do vloge po razmerju visokosti |M>saineznih vlog. Kdaj se bode dobil prvi denar. In bodemo tudi mi čitateljem naznairli.
Kako pa stoji danes (ilavri.-t ponojilnion«1 Na eni strani imamo hipotečna in menična posojila, to so terjatve zadruge, njena aktiva. Na drugi strani pa pasiva: zadriržne de leže in hranilne vloge a obredi mi vred. Hi potočne in menične terjatve, aktiva znašajo ob zaključku I«--ta 1010 4,019.815 K «6 v. Stanje viesr z obrestmi vred, pasiva so i znaša I.-3,723.241 K M v. Rumuainjs zaklada ni. Ako bi vs.i dolžniki itoriH svojo dolžnost in poravnali 0 dgove, ki znašajo čez 4 milijone kron, potem K! vlagatelji, upniki zadruere, dobili svoje vloge izplačane do vinarja, kar pa žal ne bode mogoče.
Hipotečne in meničrn- terjat \ * so tako slabo zavarovane, da bod« tukaj izguba ogromna: kakor se danes vidi, iznašala bode mnogo ve«-, nego se je sprva mislilo. ftarics jasno vidi, s kako inhkomini Ijnost jo so se dovoljevala posojila in da v poslovanju sploh ni bilo nobenega reda. Mimgo je neizterljivih terjatev, od katerih hočemo navesti le nekatere, a to le v okroglih vsotah, !:av najnižja postavljenih. Neizterljive so naslednje vsote:
Mak so Lavrenčič za   32.000 K Jauko Traun za 40.000 pivov. Frohliehovaza SOlflOfl Andrej Mauer nj 100.000 Lavrenčič & Domicelj
za 17O00U Karel Meglic za 250000 Tomaži Pavšlar za ttoO.OOO Dr. M.  Hodnik za 1,300.000
Skupaj *5fj ft*1 K — v Najnevarnejša dolžnika sta tofl ] Tomaž Pavšlar in bivši načelnik po sojilnice dr. Matija Hndnik, kajti pri njima bo izgube do dveh milijonov kron, osobito tedaj,  ak<» *»d Toma/a
»Sami lahko uvidite, da ne morem z družbo, v kateri so meni sovražne osebe,« je dokazovala ter utemeljevala Rozalija svoj ugovor proti izletu.
>.«Taka nasprotstva se dado kaj zlahka premostiti in iztrebiti iz družbe,« meni gibčni jezik zgovornega ianclista.
»Nemogoče gospod kanci ist,« mu ugovarja Rozalija.
»Prvič vas predstavim družbi za svojo zaročenko,« reče tako resno kanci ist, da ga je učiteljica pogledala s prav debelimi očmi. »Nič me tako strašno ne glejte! Moje besede so popolnoma resne. Ce vam je kaj do vzor-moža, mene poglejte ter me zaljubite! Zamejec je za vas na vsak način izgubljen. Vaš mož pa postanem le pod dvema pogojema!«
»In ta bi bila?« ga radovedno vpraaa Rozalija.
»Ce pri tej-Ie priči pozabite Zamejca in če greste na izlet jutri!« Gospodična, poceni se vam ponuja ugodna prilika, da pridete do izvrstnega, pametnega in solidnega moža,« se hvali kanclist z resno segava i m glasom.
Nekaj časa sta gledala drug drugega ter mislila vsak svoje misli.
Srebotnjakova je veliko^ misli'a in hitro. Veleposestnik ji je se vedno rojil po glavi. Ali izgubljen je zanjo
za vedno! Boljše pa je imeti kancii-sta za moža kakor pa nič. Sicer je pa t ml i gospod Gaber lep gospod. Nič napačen ni. In zabavati zna, kakor kak francoski roman. Vedno ve kaj zanimivega in kratkočasnega povedati.
»Kako, gospodična Rozalija.« se oglasi prvi gospod kanclist. »Ali ste se odločili za Zamejca, ali zame?«
»Nisem se še prav odločila,« de Rozalija.
»Nagibljete se pa vendar že na eno stran,« meni Gaber. »Kar na mojo stran se dajte,« ji prigovarja prav sladko in prijazno. »Vsega bova imela dovolj! Veselja, zabavne, kruha in otrok. Ce pa je to vse v zakonu, potem pravimo mi navadni ljudje, da sta srečna in zadovoljna taka zakonska. Kar odločite se zame ter obljubite, da pojdete na izlet!«
»Naj pa bo, dragi moj kanelist!« zakliče burno Rozalija, pozabivši nn. mah veleposestnika ter se mu vrže okoli vratu.
»Tako je prav, draga moja učiteljica!« ji odvrne iznenađeno kanclist ter jo pritisne na svoje srce.
Kakor rimski triumfator je korakal Gaber ponosno tisti večer po napol razsvetljenem Podravju. Sponi i njaje se zgodovine iz starega veka, ki se je je učil v drugem gimnazijskem razredu   in pa v petem, do
katerega je bil prilezel z veliko težavi., se je zmislil na velikega govornika Cicerona. Zaničljiv posmeh se niu je videl na obrazu. Zdel se je uo-coj še za veliko večjega govornika, kakor je bil Ciceron.
S svojim velikim govorniškim tnlentom je pregovoril vse, in lepa družba ho jutri korakala na Žago. Na eni strani l>o plamtelo iskreno prijateljstvo in ljubezen, na drugi pa jim bo palilo sovraštvo razdvojena srca.
In ob tej zadnji misli se je izpr-va silno pokesal. češ, da je bil prera-dodaren s svojimi obljubami napram Rozaliji.
»Končno je pa tudi zame že čas, da se podvrženi sladkim bridkostim zakonskega jarma. Rozalija se mi zdi sladka, kakor zrela hruska-žlaht-n;cn. jaz pa sem prav popolnoma dozorelo okusno jaljolko.«
S temi mislimi potolažen jo je korajžno in samozavestno zavil k Verni kovim.
Tu jim je z zabavnimi in dovtip-nimi izrazi pripovedoval, kako je tu snubil za izlet, kako tam nagovarjal, kako tu tolažil, kako tam blažil in uravnaval nasprotstva.
»Tudi najhujšo trdnjavo sem po daljšem obleganju premagal nocoj,« je pripovedoval kanclist gospe j Ver-nikovi,   Mili in Znmejcu,   ki   je bi)
zadnji čas kuhan in pečen pri Verni-kovih. -Gos|>odičuo učiteljico >< m pridobi! I veliko težavo za izlet. !n to se imam zahvaliti svoji izvanredni veliki govorniški zmožnosti. Zdi mi, da sem bil rojen za advokatski sian; samo šol hi mi bilo treba, pa hi bil postal najimenitnejši odvetnik, kar jih je pod slovenskim solnoem.
Centi tam, gospod kanclist,« um de Mila Ter seže v roko. »Zelo me \e-seli, da pojde tudi gospodična Ro lija. Meni je namreč zelo všeč.«
»Meni tudi,« pristavi prijazno kanciiM, Id je sicer povedal vse najmanjše podrobnosti o nocojšnjih po-setib, le onega objema pri gospodični Rozaliji in svoje obljube ni hotel omeniti. Presenetiti je nameraval jutri celo družbo na izletu.
»Meni pa prav uiiV. zagodmj:r Zamejec, ker mu je bilo zelo neprijetno, da pojde tudi njegova bivša nevesta Rozalija.
Gospa Vernikova je bila gotovo Zamejčevega mnenja; ali rekla ni ničesar, ker ni marala razdirati družbe.
Ktr so biti beli snegu v i že od-kurili tndi raz srednje visokih gora, je bila tista cvetna ugdelja zares krasen dan.
Veliko solnee je kar izlivalo mojo toploto na ohlajeno zemljo ter budilo pisano   vigred iz dolgega sini-
Pavslarja ne bode zlepa   nit dobiti.
Vse posojilnione terjatve znašajo čez 4 milijone kron, ker po je kakih 2,600.000 K neizterljivih, torej izgubljenih, bode se od dolžnikov dobilo le kakih 1,400.000 K, torej še ne 1 in pol milijona kron. Ta denar naj bi ddbili vlagatelji, ki imajo zahtevati od zadruge blizu 4 milijone kron. Ker pa vloge znašajo okroglo ;5.723.000 K in bodo kapitalizovane obresti za 1. 1911. znašale okroglo 170.000 K in dalje razmerno vec, a konkurzni stroški bodo tudi veliki, recimo samo 100.000 K, to žal vidimo že danes, da pasiva presegajo aktiva in da gotova izguba znaša nad -1/, milijona kron.
V takem stanju se nam danes predočuje »Glavna posojilnica« v Ljubljani, zadruga z neomejeno zavezo.
Dolgovi se izterja jejo in kadar .se to izvrši, takrat se bode videlo, koliko pravzaprav znaša priman-kljaj. Ta primanjkljaj bode vsekakor sandal recimo okroglo 21/2 milijona tkron in pokriti ga bodo morali za-dm-žniki, elani »Glavne posojilnice*', ki po pravilih zadruge in pc zadružnem zakonu z dne 9. aprila 1 1873., drž. zak. št. 70 jamčijo neomejeno za vse obveznosti. Ta primanjkljaj se bode razdelil na posamezna drustveni ke v razmerju števila in visokosti vplačanih deležev (S 9. pravil).
Glede jamstva članov pa je važna in merodajna njih kakovost. Nekateri od njih ne dajejo radi plačilne ne^zniožnosti nobenega jamstva, nekateri P« se ne priznavajo za člane in zan i kujejo s tem spojeno zavezo ter se sklicujejo na pravila. S tem se je položaj »Glavne posojilnice« še bolj zamotal in so razvoju konkurza od kazana nova pota.
V pravilih je določeno (§ 4.), da se mora. kdor želi vstopiti, oglasiti |)ri upravnem svetu, kateri dovoljuje ali <xlreka vstop. A sprejem dobi šele tedaj pravno mor. kadar je podpisal pismeno izjavo, da vstopi v društvo, da je plačal vsaj en delež ter se vpisa! v imenik drustveniknv. Upravni svet sprejema člane, ker to S>urla v njegovo področje, v sejah, na katere se morajo povabiti vsi člani ?n pri 'katerih morata rnzven predsednika ali njegovega namestnika biti navzočna vsaj še d^a člana upravnega sveta, da so -klepčni. Zr> pisnike morajo vsi navzoeni podpisati 17). Nekateri člani se torej sklicujejo na pravila, da niso bili v unisln navedenih določil sprejeti za člane in hočejo svojo odvezo doseči s tožbo. Ker vstop ni bil tako izvršen in sprejem potrjen, kakor pravila določajo in ker baje ni zapisnikov o tem in o tej sporni točki, stojimo danes pred veliko negotovostjo. Ako torej člani, kateri neomejeno jamčijo za vse '/.aveze zadruge, torej v prvi vrsti za vloge, dosežejo, da jih ni smatrati za člane, da so torej nro-ti zaveze, potem bode stanje »Glavne [►osojilnice    za vlagatelje obupno.
Čakati bode torej treba, da se nojusni indožene.kdo je član zadruge in tako zavezan za vse obveznosti zadruge. A predno se bo to rešilo, bode trajalo precej časa, česar pa danes ni mogoče niti približno označiti.
V koliki meri bodo zadružniki zadostili svojim dolžnostim ali pa, da bodo oproščeni zaveze, od tega je odvisna nadaljnja usoda vlagateljev. Vlagatelji ne smejo nikakor postnti žrtev konkurza in zato mora država skrbeti za pomoč in jih varovati Škode. Sicer pa bode država Tudi izpr<4-videla, da je premalo skrhela za nadzorstvo zadrug in da tudi zadruge spadajo v strogo državno nadzorstvo v vsem poslovanju.
ltalOnsko-turttl MifllkL
Italijansko - turški konflikt zaradi Tripolitanije se vedno bolj po-ostruje. Italija nadaljnje 8 pripravami za svojo ekspedicijo v Tripolita-nijo, ker je italijanska vlada nvedla ostro cenzuro poročil. Precej čudno je, da je novi italijanski poslanik, Garrari, svoj odhod preložil. Tudi razburjenje, ki ae je polastilo cari-grajskega prebivalstva, ni dobro znamenje za ohranitev miru.
Došla so nam sledeča poročita: Vojne predpriprave v Italiji. »Daily News« poroča iz Malte, da so se čete iz Sirakus in sosednjih pristanišč vkrcale na italijanska parnika »Sicilia« in »Sardegna«. — Iz Mesine poročajo, da se tam koncentrira večji del italijanskih Čet, ki so namenjene za tripolitansko ekspedicijo. Premog se noč in dan nalaga. Včeraj sta prišla v Mesino poveljnika prvega in drugega oddelka italijanske mornarice. Vsa mobilizirana niornarična moč bo koncentrirana med Avgusto in Sirakuzami. V mornariških krogih govore, da bo diplomacija posegla vmes, kakor hitro bo italijanska mornarica koncentrirana. Šele potem se bo vrnila bojna ladja »Ettore Pisani« s torpedno floti lo v brindiški zaliv, da se vkrca vrhovni )>oveljnik, vojvoda abruški. Predpriprave Turčije. Iz Carigrada poročajo, da ste dohili dve redifni diviziji in dva polka ondotne garnizije povelje za odhod. — »Ikdani« poroča, da je vlada obdržala v službi vse rezervne mornarje. To naj bo prva preventivna odredba Turčije proti italijanski akciji. — Nemški poslanik je imel včeraj daljšo konferenco z velikim vezirjem, nakar je poslanik zaprosil za avdijenco pri sultanu. Ministrski svet je imel sejo. Neka oseba, ki je v najožjem stiku z ministrstvom, poroča, da se bo tripolitansko vprašanje rešilo na način, ki bo popolnoma časten za Turčijo. Vlada je pripravljena, kolikor mogoče ugoditi vsem j gospodarskim zahtevam Italije v Tripolitaniji, in je izdala strogo povelje, da se vsi izgredi zoper Italijane že v kali zatro. Carierrajsko občinstvo je vznemirjeno zaradi postopanja velikega vezirja in je demonstriralo proti njemu. Množica je kričala: »Proč s Hnkkijem. ki je izdal deželo!« Nekemu italijanskemu parni ku. ki je hotel odpluti, niso vidira-li papirjev, nakar se je kapitan obrnil na italijanskega konzula, ki je brezuspešno interveniral. Šele francoski poslanik je izposloval, da so se papirji vidirali.
Velevlasti.
V dunajskih informiranih krogih upajo, da se bo ta konflikt vendarle mirno rešil. Carigrajskim me-rodajnim krogom se je svetovalo, naj se pomirijo, in tudi v Rimu so se omeniie posledice, ki bi jih imel italijanski konflikt za položaj na Balkanu in za sedanji režim v Turčiji.
»Corriere della sera« poroča iz Londona: Zunanje ministrstvo zagotavlja, da smatra Anglija tripolitan-ski problem kot zadevo, ki se tiče edinole Italije in Turčije. Z Dunaja se temu listu poroča, da Avstro-Ogr-ska niti najmanj ni nasprotovala akciji Italije, temveč je izrazila le svoje pomisleke, da bi lahko prišlo do konfliktov tudi na Balkanu.
Iz Berolina poročajo, da se Nemčija popolnoma zaveda svojih dolžnosti kot zaveznica Italije. — Iz Carigrada poročajo: O intervenciji Nemčije in Avstrije v diplomat ičnem smislu se zdaj še ne more govoriti, vendar pa skušati obe državi, v Ri-i mu pomirjevalno vplivati. Turčija
skega spanja. In zares se je prebudila že marsikatera cvetka ter se predramila iz sladkih sanj o lepi gospodični nevesti pomladi. Trobentice in marjetice na vznožjih še dremajoeih srora 60 se že zaljubljeno pozdravljale ter se. ljubimkovaje priklanjale krasnemu dnevu po podravskih poljanah.
Ko je vstajala cvetna nedelja, je bil tudi kanclist že na nogah. Z nekako boječo nestrpnostjo je pričakoval izleta.
»Ali se ni napravil snoči veliko neumnost, ali pa zelo pameten korak,« si je mislil grede k lovcu Lov-ru Strelu, ki je imel skoraj ravno sredi med Rebrjo in Podravjem svojo gozdarsko hišico.
Lovro Strel je bil jako naobra-žen mož že nad petdeset let star, samec in rimskokatoliškega veroizpove-danja. Precej post aren je že bil, ali njegova duša je bila še vedno ona iz dvajsetih. Simpatičen starec je bil, vedno vesel, včasih prehudomušen, kakor je vedno in i>ovsod trdil gospod veleposestnik Ivan Zamejec. Šaljiv in dovtipen, kakor malokdo, je vedno še poleg tega imel koga na muhi, kakor se je on sam izrazil po lovsko. Ponajvečkrat je streljal svoje otrovane puščice v nerodnega našega agrarca Zamejca.
»Včeraj sem streljal divjo kozo,« omeni resno Lovro Strel prišed-šemn kanci i sin.
> Jaz pa sem celo ustrelil velikega kozla,« je rekel gospod Gaber ter sedel na klopico pred hišico.
»Pa menda ni bil divji,« de Strel.
»Kozel je kozel, naj bo divji, a>i domač,« mu odvrne Gaber.
»Kaj bi bil žalosten radi tega,« meni Strel. »Tudi jaz sem že postre-ljal mnogo koza in veliko kozlov, ali jokal se vendar nisem zato!«
»Ko bi ti vede i, kako mi je hudo,« zastoka kanclist.
»Čakaj! Malo blagoslovljene vode bo treba, pa ti gotovo odleže za danes,« ga tolaži Strel ter hoče po vodo.
»Tisto prav nič ne pomaga,« zastoka spet Gaber.
»Pomaga, pomaga! Će točo ustavi, bo tudi tebi pregnala krč v želodcu. Za prvo pomoč je že dobra. Jutri si pa sknhaj čmerike ter se namazi po trebuhu. Povem ti, da v enem lednu gotovo več ne boš čutil bolečin ne v želodcu in ne pri srcu, če ti bolezen vdari navzgor. Če ti pa navzdol, moraš namazati s polževo mastjo po podplatih.«
>Kdo ti je pa rekel, da imam krč v želodcu,« reče napol smeje Gaber.
ni prosila niti Nemčije, niti Avstrije ia intervencijo. Pač pa se j# obrnila na Anglijo in Francijo, ki sta pa za-■vrnili prošnjo.
Iz Pariza poročajo: Lahko ae smatra sa gotovo, da bodo velevlasti intervenirale, da preprečijo vojno. Vendar pa francoska vlada noče prevzeti garancije, ker je vezana na pogodbo, ki jo je sklenil Delcaaee leta 1901 z Italijo. Tudi Anglija noče intervenirati, ker ne more več smatrati integritete otomanske države kot temelj svoje politike, ker je turška vlada leta 1909 odstopila Bosno in Hercegovino Avstro - Ogrski proti denarni odškodnini ter s tem sama kršila ta princip.
Diplomatična pogajanja.
»Kolnische Zeitung« poroča iz Rima: V ponedeljkovem pogovoru turškega poslanika z italijanskim zunanjim ministrom, se je govorilo o želji turške vlade, naj se konflikt poravna na prijateljski način. Minister je izjavil, da se Italija nikakor ne more odpovedati svojim pravicam, obenem je pa izrazil željo, naj se ohranijo prijateljski odnosa j i napram Turčiji.
»Lokalanzeiger« poroča: Po zadnjih poročilih se smatra položaj še vedno kot neizpremenjeu, vendar pa ni izključen sporazum. Turčijo so že pred meseci opozorili, da se bo razmerje poostrilo, vendar se pa Turčija ni na to ozirala. Zaraditega se zdaj ne sme pritoževati čez druge faktorje, če so nastopile take razmere.
Položaj v Tripolitanijf.
»Corriere d' Italia« poroča v detajlih o položaju v Tripolitaniji, kakor so jih slikali ubežniki, ki so pri-bežali na Malto. Med ondotnimi Evropejci vlada veliko razburjenje. Mo še je so domačini zasedli. Mohame-danski duhovniki hujskajo zoper tujce in zoper Žide, ki so pod italijanskim varstvom. Veliko Evropejcev, ki niso dobili prostora na ladjah, ki so odplule proti Malti, skuša s karavanami priti na tunezijsko mejo.
Politična Kronika.
Ministrski svet je imel včeraj skoraj tri ure trajajočo konferenco. Bavili so se s predpripravami za jesensko zasedanje državnega zbora, predvsem pa z dvema vprašanjema, namreč z vladnimi odredbami zoper draginjo in z zahtevami uradnikov in državnih nastavijencev. Vlada upa, da bo že v prvi seji mogla poročati o ugodnem rezultatu pogajanj z Ogrsko, če ji pa to ne bo mogoče, l>o pojasnila vse korake, ki jih je podvzela v tem oziru in ki dajo upati, da se bodo pogajanja i Ogrsko glede uvoza prekomorskega mesa in živine z Balkana ugodno končala. — Vlada namerava razen dosedaj uveljavljenega znižanja tarif uvesti se nadaljne olajšave v tovornem prometu. Vprašanje o regulaciji plač državnih uradnikov in nastavljencev namerava vlada rešiti z zakonsko predlogo o regulaciji plač, s katero misli deloma ugoditi zahtevam uradnikov. O tem se bodo še posvetovali posamezni resortni ministri.
•
Cesarski patent sklicuje bosansko - hereegovinski deželni zbor za
2. oktobra. Za predsednika je imenovan srbski poslanec Vojeslav Š o -1 a.
-s * V    nižjeavstrijskem deželnem
zboru so se bavili z zakonskim predlogom, da se odpravi celibat učiteljic na Dunaju. Nekateri krščanski socijalisti so zastopali, da se celibat ne sme odpraviti in da omožena učite-
ljica, ki ima doma bolnega otroka, ne more izpolnjevati svoje dolžnosti. Nemško - nacijonalni poslanci nameravajo v petek predložiti predlog, da ae zakonito določi nemščina kot edini učni jezik na Nižje Avstrijskem.
V češkem deielnem zbora so češki agrarni umaknili svoj predlog;, naj ae izvoli posebni odsek, ki se naj bavi z draginjskim vprašanjem. Pač pa bodo v petek predložili izpreme-njen predlog, naj se vse zadeve, ki se tičejo vladajoče bede, od kažejo deželnemu od bor n. S tem predlogom so Nemci zadovoljni. Šolska komisija je sprejela zakonski načrt, da se permanenčno proglasi šolska komisija za regulacijo učiteljskih plač.
+
Mladočehi in Sta ročen i so se v zadnjih dneh pogajali v to svrho, da se obe stranki združiti. Pogajanja še niso končana. En del Staročehov je za fuzijo, dočim se hoče drugi pridružiti nanovo ustanovljeni katoliško - narodni stranki.
Centralni komite mednarodne mirovne pisarne v Bernu se je bavil po končani debati o maroškem vprašanju z draginjo živil, z delavskimi demonstracijami proti vojni, z mednarodnimi pogodbami v vprašanju razsodišč in s poročilom specijalne komisije, ki so ji Zedinjene države poverile studij razoroženja. Ker želi centralni komite razpravljati tudi o vprašanju glede Tunisa, italijanski delegat pa ni bil navzoč, je centralni komite brzojavno pozval italijanskega zastopnika v mednarodni mirovni pisarni.
* *
Maroško vprašanje bo menda v kratkem rešeno. Iz Berolina poročajo, da je nemška vlada sprejela francoski načrt pogodbe glede maroškega vprašanja v vseh bistvenih točkah. Treba je le še par redakcijonalnih izprememb.
* *
Turško - bolgarska trgovinska pogodba je naletela naenkrat na tež-koče. Bolgarska vlada je odpoklicala svoje delegate, da jim da nove instrukcije. Stališče presojajo sedaj zelo pesimistično, vendar pa je še nekaj upanja, da spravijo trgovinsko pogodbo pod streho.
* *
O bivšem   perzijskem   šahu so
poročali, da so ga vladne čete vsled izdajstva pri Gumuštepe prijele in da je Salared Danleh v zasedo zvabil Jefreina ter ga ujel. Poizvedbe so pa dognale, da o eks - šahu sploh ni nikakih poročil, dočim je došel Je-frem s svojimi v Bahtiarji v Serend. Vse te vesti nimajo drugega namena, nego povzročiti nemire v Teheranu, kjer je le malo vojaštva. Če bi se to posrečilo, tedaj bi skoraj gotovo Rusija intervenirala.
Kako se obnaša naše duhovni-Štvo napram »Nar. Listu« in kako napram »Štajercu«? Iz Buč nam pišejo: Danes 24. septembra sem bil z bratom in še nekim tovarišem namenoma pri župniku pri spovedi. »Katere časopise bereš?« me vpraša. Ko mu povem, mi pravi: »Slov. Gosp « in »Stražo« le beri, a gorje ti, če ne opustiš »Nar. Lista«. »Kaj pa »Štajerca« smem brati!« Župnik pravi: ^Svetujem ti sicer, da branje »Šta-jerea« opustiš, ali ne prepovedujem ti ga ne. »Nar. List« ti pa prepovem brati.« Ko sem se tej prepovedi uprl, nisem dobil odveze. — Komentarja menda ne bo treba pisati. Ko bo pri-
hodnjič »Stidmark« delila »Štajercev im« prijateljem in podpornikom tiste J ode zeve groše podpore, naj nikar ne pozabi bučkega župnika.
V Gaber ju pri Celju priredi podružnica C. M. D. v zvezi z bralnim društvom dne 1. oktobra v vseh prostorih Sokolskega doma vinsko trgatev, združeno s plesom. Začetek ob 7. zvečer, vstopnina za osebo 40 v. Ga-berske in mestne Slovence vabimo k obilni udeležbi.
Ie Maribora. Podravska podružnica a kad. fer. društva »Prosvete« v Mariboru ima svoj občni zbor dne 28. septembra ob pol 2. popoldne v Narodnem domu. Somišljeniki dobro došli!
Iz Št. Jurja ob Ščaviiici nam
pišejo: O potrebnih prenovitvah pri naši farni cerkvi je poročal generalni konservator v centralni komisiji za umetniške in zgodovinske spomenike sledeče: Farna cerkev pri Sv. Jurju ob Ščavnici, poznogotska, priprosta, bogato obokana stavba ne zadošča več verskim potrebam velike fare. Ker bi nova stavba zaradi zgo-dovinskoumetniške vrednosti cerkve ne bila umestna, se naj izvrši razširjenje cerkve na ta način, da se ohrani to, kar je znamenitega in obstanka vrednegra.To bi bilo mogoče le,ako bi se zvonik na zapadni strani podrl in bi se cerkev v tej smeri s Širjim prizidkom razširila. Na zapadni fronti se pa naj zvonik zopet pozida in sicer za eno nadstropje višje in tako, da se glavni portal in kamniti okvirji v oknn zopet porabijo pri stavbi. Prizidki k cerkvi, ki so nastali pozneje ko glavna stavba, se naj krat-komalo odstranijo in postavi nova zakristija. Za stavbo se bo dala primerna podpora.
Na c. kr. sam os t. slov.-nemških gimn. razredih v Celju je začetkom šolskega leta 1911/12 sledeče število učencev (številke v oklepajih značilo število učencev v začetku šolskega leta 1910/11): I. a 33 (40 + 2), I. b 41 -f 3 (30), II. 50 -4- 1 (51), III. 35 -f- 1, (30), IV. 24 <23). — Na »nemšiki« višji gimnaziji so n pomočjo velikanske reklame za >>Stu-dentenheim« komaj opravili kupaj 34 učnncev za prvi razred.
Volitve v okrajni zastop Gornji grad. Dne 22. t. m. je izvolila skupina iz veleposestva v okrajni zastop gornjegrajski poti vodstvom namest-niškega tajnika g. Brescharja sledeče zastopnika: cr. Jos. Krajno, veleposestnik v Gornjem gradu: g. Avgust Drukar. c. kr. notar v Gornjem gradu; g. Franc Šarb, trgovee in po.«."-stnik v Gornjem pradn; g, Martin Zidam, veleposestnik v Smartneru; g. Josip Praznik, veleposestnik v KoV.arjih; g. Franc Kolena, veleposestnik v Jnvanjem: g. Franc Levar, posestnik v Šmartnem in g. Anton Levar, posestnik v Bočni. Dne 27. t. m. se vrše volitve za občine, za trge je še neznano, kdaj volijo, ker je prvotna volitev preložena.
Hud poper za podružnice D. u. O. A. V. na Slovenskem. »Nemško in avstrijsko planinsko društvo« je imelo dne 23. julija t. 1. v Kobleneu svoje glavno zborovanje, na kataiOSfl je 2. podpredsednik O. pl. Pfister rekel med drugim: »Jaz gledam s skrbjo v bodočnost naŠetra društv i. Dve nevarnosti ste, ki mu žugate in katerih se mora trdno obraniti, ako noče trpeti velike škode. Ena nevarnost prihaja od narodno-političnc strani, ki se neprenehoma trudi, da spravi društvo v svoj tok. Vsakdo pozna težkoče, s katerimi se nemštvo hojuje na jugu in jugovzhodu avstrijske monarhije za svoj obstoj in veljavo. Mnogo, zelo mnogo elan.^ v našega društva bode pomagalo svo-jim nemškim bratom v tem boju na
-Če ga pa imaš v srcu, potem g-i prežene čmerika navadno v glavo. Edina pomoč so potem dobro skuhane kamilce,« se dalje norčuje Strel.
»Vrag vzemi tiste kamilce!« se razbudi gospod kanclist.
»Prijatelj, sedaj si se pa pregrešil zoper vse božje in cerkvene zapovedi, katerih je vseh skupaj šestnajst, če jim pridenemo še to: »Ne kliči hudobca o nepotrebnem času.«
»Pustiva to! Snoči sem te iskal tu, a te nisem našel,« mu pripoveduje Gaber. »Ob sedmih sem bil tu.«
»Ravno takrat sem šel za kamil-eami in čmeriko,« mu pojasnjuje Strel svojo odsotnost.
»Hotel sem govoriti s teboj o današnjem izletu,« reče Gaber.
»Mi je prav žal! Ne pojdem!«
»Kako to?!«
»če se že aranžer drži tako, kakor bi popil pol litra hudičevega olja, kako kilavo se bo držala Šele družba. Brrr! Ne pojdem!«
»Če ti pa povem, da je bilo to samo sedaj-le za nekaj minut,« reče Gaber, kateremu se razjasni obraz, ker se mu je zazdelo, da ni zaroka z Rozalijo prav nič neumnega.
»Če mi obljubiš, da bodo vsi obrazi tako veseli, kakor je današnje solnee, pa grem?!«
*Ob J jubujem!«
>Prisezi!« »Prisegam!«
»Če bi bil jaz sedaj-le hudoben človek, - kar pa seveda nisem bik nisem in ne bom — pa bi te naznanil državnemu pravdništvu radi krive prisege.«
Se marsikaj sta uganila prijatelja predno sta se odpravila na postajo pričakovat, kakor je bilo dogovorjeno, ljubih gostov.
Prva sta bila izmed cele današnje izletniške družbe na postaji. Šla sta v prometno pisarno k železniškemu uradniku. Pogovarjali so se in smejali; kajti Strel je že marsikatero razdrl, pa tudi kanclist ni držal jezika za zobmi. Učiteljica se je med tem tudi že sprehajala po peronu v družbi obeh svojih tovarišev-učite-ljev. Še gospa Vernikova se je pripeljala z Milo in Zamejcem v svetli kočiji, in bila je cela družba na podravski postaji.
Ker je električni zvonec ie naznanil s svojimi enoličnimi udarci v enakomernih presledkih, da pride v desetih minutah vlak, ki vozi tam od Pfistranja, se je pozdravljajoč in klanjajoč cela družba strnila na peronu.
Da ni bilb vsem prav lahko pri srcu, je moral že vsakdo uganiti. Saj so bila med posameznimi člani taka nasprotstva,  ki se jih ni moglo* po-
ravnati kar tako, kakor bi človek pogledal čez ramo.
Vendar pa so se vsi prizadevali, da so se kolikor toliko zatajevali.
Najtežje se je premagovala giv spodična Rozalija. Sicer je bilo rsa da se je ponoči popolnoma zaljubili' v kanci ista ter pozabila svojega št pred kratkim tako objokovani gs Ivana; ali sedaj-le, ko spremlja go spo Vernikovo in zapeljivo Kranj ev po peronu, je zavrelo v njeni dnU najtemnejše sovraštvo do mlade in lepe Mile in nezvestega veleposestnika, ki se mu je pač še slabše godilo, kakor njej.
Kakor po žrjavici je hodil al gospejini strani, ker je začutil peko če in očitajoče poglede globoko u/;i l.icne učiteljice; poleg tega ga je pa imel tudi gozdar Lovro vedno ni* muhi. Vedno in vedno ga je oplazi> s kako klofuto v besedah. O svetem ' Jakobu, ko je najhujša vročina, st ni tako potil, kakor se je revež sedaj Toda vzlic vsem tem neprilikam in neprijetnostim je družba brez kakega važnejšega dogodka in bre/ \sake večje nesreče pričakala vlaka iz katerega je dokaj l.iudij izstopih na podravski postaji. Toda vsi sami znani stari obrazi! Pač, tam med zadnjimi so se prikazali dva moška in en ženski obraz, ki niso bili vsak danji! (Dalje prih.)
■
tleh nemškega šolskega društva in raznih društev, za vzdrževanje neu> etva osnovanih. Stremljenje, da naj planinsko društvo in njegova sredstva v to svrho služijo, ne pozna njegovega notranjega bistva. Planinsko društvo se ne sme nevarnosti izpostaviti, da ga smatrajo kot politično društvo in da bi se ž njim lavna-lo tako, kakor je ravno vladajoči tok dneva. Ako posamezne sekcije drugim sekcijam ali celotne društvu predbacivajo pomanjkanje narodnega delovanja, tedaj jim kličem: »Bodite prizanesljivi, držite skupaj, obrnite svojo moč proti vašim nasprotnikom in pustite planinsko društvo pri miru.« Kaj porečejo k temu razni narodni hujskači v sekcijah Maribor, Celje in Kranjsko? Tako so obsodili pravi Nemci hujskanje teh i*e-negatov. Bog daj, da bi ta poper tudi kaj pomagal!
Iz Ptuja. Ljudska veselica, ki so jo priredila ptujska narodna društva v proslavo petindvajset le t niče moške C. M. podružnice dne 10. septembra t. 1. bila je mnogoštevilno obiskana ter se je v vsakem ozim prav dobro obnesla. Čistega dobička je prireditev vrgla 480 K. Od tegra zneska se pošlje 150 K »Podpornim društvom za slov. visokosolee«, ostanek po 331 K pa se porabi za krajevne narodne potrebe. Da se je dosegel ta za naše itak bolj skromne razmere gotovo zelo zadovoljiv vspeh. bilo je treba vztrajnega delovanja in velike požrtvovalnosti. Izrekamo torej vsem, ki so k temu ugodnemu gmotnemu vspehu bodisi z darili v gotovini ali v drugih predmetih. bodisi s sodelovanjem pripomogli, najiskre-nejšo zahvalo.
Jubilejna Ciril - Metodova veselica v Trbovljah. Čitali smo o krasnem uspehu te prireditve, ki je vrgla družbi skoraj tisoč kron, za naše krajevne razmere vsota, ki pomeni rekord. Treba pa je, da se pri tej priliki s hvaležnim priznanjem spomnimo vseh požrtvovalnih   dam in gospodov, ki so z neumornim veseljem in delom omogočili prekrasno prireditev. Odbora obeh naših Ciril - Metodovih  podružnic sta delovala složno    ter   izročila    glavno vodstvo mnogoštevilnih   predpriprav gospe dr. Žižkovi in gospodu zdravniku dr. Žižku, ki sta   uprav požrtvovalno skrbela za vse. kar je bilo treba za tako obširno zasnovano veselico. Ve-- lični prostor, ki ga je radevolje dal na razpolago gosp. Pust, je sam na sebi za podobne prireditve jako prikladen, naši požrtvovalni Ciril - Metod ar j i pa so ga naravnost razkošno okrasili. V drevju so visele električne žarnice, mnogoštevilni šotori, deloma umetniško vzdobeni, so obdajali teraso, na kateri je neumorno igrala priznana domača rudniška godba pod vodstvom kapelnika gosp. Pavlica. V šotorih so nagromadile dame toliko okusnega in dišečega, da nisi vedel, kje da naj se ustaviš. Ponosno je kraljeval sredi prostora paviljon gospe dr. Žižkove, kjer nam je ljubeznjiva gospodinja nudila fina slovenska vina in šampanjec. V ljubko okrašenem šotoru ste zalagali sladkosnede-ie gospodični Kramerjeva in Torv-jeva s sladkarijami in finimi likerji, v paviljonih za kavo so ljubeznji\o Stregle ga. Kuharjeva in ga. Vodu-skova ter gdč. Voduškova, skrb za lačne je prevzela gospa Mici, katero so    podpirale    Pnstove gospodične, žejni pa so našli v paviljonih gdčne. Volkerjeve in gosp. Pinteriča pri pivu in vinu dovolj ntehe. Med množico, ki je navzlic neugodnemu vremenu do zadnjega kotička napolnila obširni prostor, so prodajale mlade trboveljske gospodične srečke in cvetke iz cvetličnjaka, ki ga je oskrbovala gdč. Postova. Z uprav darežljivimi rokami so prihajali posetniki veselice — dokaz temu je dejstvo, da je velezaslužna     blagajničarka gdč. Fronkovičeva   že   takoj   ob vhodu mogla kvitirati nebroj preplačil. — Čim bolj se je bližal večer, tem vese-lejše in živahnejše je postajalo razpoloženje. Z darovi trboveljskih rodoljubov bogato obdarjen srečolov, je napravil mno^o veselja in ko se je zmračilo.     smo   občudovali krasni umetalni ogenj,   izdelek domačega umetnika, ki je na ta način prispeval k nad vse   razveseljivemu uspehu prireditve. Ob zvokih godbe in užitku pevskega zbora, ki ga je vodil g. učitelj Moli, se je vse izvrstno zabavalo. Žarnice so bajno razsvetljevale veselične prostore, šotori so bili založeni z vsem dobrim — ni čuda, da se je bližala že polnoč, ko so se prvi gosti odpravljali na pot. Prireditev obeh naših podružnic je zadovoljila v vsakem oziru nase,   skoro malo razvajeno občinstvo;   zato zaslužijo vsi, ki so se zanjo nesebično in požrtvovalno potrudili, našo iskreno zahvalo.
Delitev štajerskega deželnega šolskega sveta na Štajerskem. Iz Celja nam pišejo: V zadnji številki »Učiteljskega Tovariša« čitamo članek gosp. A. Hrena, nadučitelja na murski Ciril - Metodovi šoli, o delitvi deželnega šolskega sveta na Šta-
jerskem. Gosp. člankar pravi sicer sam, da bo »brez raznih dat in lovljenja  posameznih  izrazov« povedal svoje mnenje in torej razpraviei ni pripisovati bogve kake važnosti. — Vendar pa moramo glavne pomote v članku   zavrniti —' ne   v interesu »Narodne stranke«, temveč v interesu resnice. Prvič ni res, da bi učiteljstvo še ne pisalo o svojem stališču k delitvi štajerskega deželnega šolskega sveta. Nasprotno, učiteljstvo je o tem vprašanju mnogo pisalo — in sicer lani, ko se je razvila meseca oktobra prvič velika polemika o stališču "Narodne stranke« in »Zveze spod-nještajerskih slovenskih učiteljev in učiteljic« napram delitvi štajerskega deželnega šolskega sveta.   Zveza je nadalje zelo odločno, jasno in energično zavzela svoje   stališče v tem vprašanju v izjavi z dne 16. oktobra 1910, ki bi si jo moral gosp. Hren poprej prebrati, predno se je spravil pi-Sfi svoj  Članek.   Kajti videl bi, da je učiteljstvo v tisti izjavi zavzelo (kolj temeljito in stvarno   ko gosp. Hran) edino pravo slovensko narodno stališče napram vprašanju o delitvi deželnega šolskega sveta in obenem odločno   zavarovalo tudi svoje stanovske koristi. Ta izjava je tudi pro-gramatična in obvezna za »Narodno stranko«. Take date in take izraze je že treba imeti v zalogi, gosp. Hren, se hoče v stanovskem glasilu pisali o življenskem   vprašanju učiteljskega stanu in šolstva na Spodnjem Štajerskem. Polovičarske stvari samo   škodujejo in dajejo nasprotnikom šole in učiteljstva dobrodošlo orožje v roke — nam   pa vzbujajo prav neprijetne občutke zahrbtnih napadov. Neokusno hvalo drž. posl. Verstovška bi si gosp. Hren tudi lahko prihranil.   Če imenuje »narodni slovenski duh« v Verstovškovih znanih »Stražinih« člankih to, da si je verstovšek drznil   javno   lagati in sumničiti slovensko učiteljstvo in da je imenoval ustanovitev nemškega okrajnega šolskega   nadzorništva za nemške šole na   Spodnjem Štajerskem prvi začetek slovenske šolske avtonomije,   potem je za nas vsaka polemika    nepotrebna.    Z netaktno hvalo   posl. Verstovška, najbolj besnega klerikalnega sovražnika Ciril--vfetodove družbe na Štajerskem, si pa gosp. Hren ne bo pridobil nobenih zaslug. Tudi za neutemeljene zafrka-eije »liberalcev« se najlepše zahvaljujemo. Če jih smatra gosp. Hren za umestne doma na Muti, v Št. Primožu in   Št. Jerneju — prosto   mu; v javnost pa    ne    sodijo. Uredništvo »Učiteljskega Tovariša« bi prosili v prihodnje nekaj več previdnosti
Koroško.
Živinska   kuga   na Koroškem.
PO celi severni Koroški se je nevarno razširila živinska kuga, ki povzroča kmetovalcu veliko škodo. Kuga se je pojavila najprejc v gorskih vaseh, kamor jo je zanesla baje divjačina. Zdravstvene oblasti so poskušale na vso moč omejiti kugo na planinske pokrajine, vendar ee je razširila v zadnjih dneh skoro po vseh dolinah. Več živine je že poginilo. Kuga se razširja največ med govedo, obolelo j>a je in poginilo tudi že več prašičev. Ceio kiiretine se prijemlje kuga. Oblasti so ustavila iz okuženih krajev tudi isvo* mleka. Mleko okužene, tudi še nr obolele krave je zelo nevarno. V neki vasi je obolela radi takega mleka cela družina. Odrasli bodo sicer okrevali, otroci pa so v smrtni nevarnosti. Prepovedani so vsi živinski sejmi ter vsak uvoz in izvoz živine.
Ustrelil se je v Hutnavesi gostilničar, 461etni Jakob Preis. Zadel se je v glavo in obležal na mestu mrtev. Vzrok hipna blaznost.
Primorko,
Zopet draginjske demonstracije v Trstu. Včeraj ob 8. zveečr so imeli privatni uradniki v gledališču Po-liteama Rossetti veliko protidragin-sko zborovanje, ki se ga je udeležilo kakih 3000 oseb. Ko so zborovaloi zapustili gledališče, se jim je priklopilo kakih 2000 socijalnih demokratov. Na trgu Goldoni je demonstrante sprejel in razkropil močan oddelek policije. Policija je tudi več demonstrantov aretirala.
Izpred porotnega sodišča v Trstu. Včeraj se je vršila v Trsta obravnava proti uradniku električne železnice v Opatiji Antonu Plo-derju iz Gradca. Obtožnica ga dolži, da je poneveril 7373 K 70 v kot železniški blagajurk v Lovranu. Plo-der pripozna ta primanjkljaj v blagajni, vendar odločno taji tatvino in zanika vsako krivdo. Primanjkljaj se je pokazal v blagajni že v letu 1910 in je znašal takrat 800 kron, katere je baje Ploder takrat založil iz svojega. Kako je prišel do tako velikega primanjkljaja on sam ne ve. Nasprotno izpovedbi obtoženčevi pa izpove kontrolor, da je našel pri pregledovanju blagajne   februarja me-
I seea 1. 1910 še preostanek v znesku j 13 kron 15 v. Tudi je Ploder pripo-znal svoječasuo ravnatelju, da je ponarejal kontrolne nakaznice. Vsled tega pripoznanja je bil tudi odpuščen iz službe. Ploder trdi, da bi bil povrnil ves primanjkljaj, če bi ga bili pustili v službi. Iskal je že baje pred ovadbo posojilo 8000 kron, katerega pa ni mogel dobiti. Obravnava se danes nadaljuje. Dalje se vrši tudi danes obravnava proti bratoma Francu in Antonu Rivolt, ki sta umorila v Barkovljah ženo svojega brata. Brata pa sta težko ranili. Ta obravnava bo trajala dva dni.
Žrtev orožnih vaj. Umrl je v Trstu sodni praktikant g. Skapin. Bil je letos kot reservni častnik ua orožni vaji v Dalmaciji, kjer je dobil legar. Prepeljali so ga v Trst, kjer je po enomesečnem bolehanju umrl.
Polet iz Benetk v Trst. Znani tržaški avijatik Vidmar, ki je priredil že več jako dobro vspelib poletov si hoče priboriti   tudi   nagrado mesta Trsta v znesku 5000 kron za polet iz Benetk v Trst. Vidmar je nameraval poskusiti polet že v nedeljo, kar pa je vsled slabega vremena opustil. V ponedeljek se je poboljšalo vreme in Vidmar se je dvignil okoli 5. popoldne na otoku Lido in krenil v precejšni višini čez morje proti Trstu. Na poti ga je dohitela gosta megla, stemnilo se je in Vidmar je zašel nekoliko v stran in se spustil na tla pri Tržiču. Tam je Vidmar prenočil in ho poletel, takoj ko se zvedri naprej v Trst. Vidmarjev vspeh je po vol jen, kajti preletel je že najnevarnejšo in najdaljšo progo in s tem rešil najte žavnejši del naloge. Vidmar bo pri stal v Trstu na Franc. Jožefovem pomolu št. 5, kjer ga je že v ponedeljek čakala   velika   množica gledalcev Včeraj zjutraj okoli 6. je hotel pre leteti še zadnji del pota iz Tržiča v Trst. Dvignil se je na polju pri Tržiču. Tik nad morsko obaljo pa se je Vidmarju prekucnil stroj in padel je l precejšne višine na tla. Vidmar je ostal nepoškodovan,   polomil pa se mu je stroj in je nadaljni polet nemo goč. Škoda znaša 7 do 8 tisoč kron.
Javna dražba turške jadrnice. V soboto 30. t. m. se vrši v Trstu na lomilcu valov javna dražba turške jadrnice »Mar i a Valianos«, ki se ne potopila v noči 15. junija, ko je razsajal katastrofalni orkan v tržaškem i pristanišču.    Izklicna    cena znaša
I' 2000 kron. Prodali pa bodo jadrnico eventuelno tudi pod to ceno. Velika poštna tatvina. Italijan ; ska bauka »Čredit« v Florenci je po-j slala Avstro-ogrski banki v Trst v posebni blagajni znesek 400.000 K. Ko so odprli pošiljatev v Trstu, so dobili v blagajni mesto denarja železo. Pečati so bili nedotaknjeni. Tatvina se je izvršila v Italiji.
Goljufivi krošnjar. Trgovec V. Marenko v Trstu je izročil 52Ietnemu krošnjar ju Nikolaju Cattaletto *a 400 K manufakturnega blaga. Poslal je krošnjarja s tem blagom na semenj v Tfovinj. Krošnjar j'* napra vil na sejmu dobro kupčijo, prodal je vse blago, denar pa je obdržal zase in ga zapravil. Cattaletta so včeraj aretirali.
Žepni tat v kinematografu. Posestnik gostilne »Aurora«, Josip Doni ines v Trstu je obiskal predsnoč njem kinematografsko gledališče »Galileo«. Pri blagajni je menjal več bankovcev, ker je rabil drobiž v svoji gostilni. To je opazil neki neznanec in sledil Dominesu v gledališče. Vsedel se je tik poleg njega. Med predstavo je segel bogatemu sosedu v žep in skušal izmakniti denarnico, v kateri je imel Domines za nad 1000 kron bankovcev. Domines pa je začutil tatinsko roko v žepu. skočil pokonci in skušal zagrabiti ljubeznivega soseda. Toda 1a se mu je izmaknil v temi in pobegnil iz gledališča. Domines je tekel za njim in ga je vjel s pomočjo nekega stražnika v sosedni ulici. Tat je neki bivši trprovec v Atenah Juri 'iasopulo.
Stavka mizarjev v Tržiču. V ladjedelnici v Tržiču so pričeli stavkati mizarji. Zahtevajo 60% povl-šek plače ali pa akordno delo. Mizarji tndi zahtevajo, da preskrbi vodstvo ladjedelnice vsem delavcem ki ne delajo v akordu, potrebno mizarsko orodje.
Nezgode. V Barkovljah je padel raz več metrov visok oder 301etni delavec A. Zvrza. Pri oadeu si je prebil lobanjo in se poškodoval na rokah. Težko ranjenega Zvrzo so prepeljali v bolnišnico. — Nenadoma je umrl včeraj zjutraj v Trstu čnvaj državnih skladišč, G41etni A. de Liva. — Na cesti Giotto pred mestno ljudsko šolo se je onesvestila včeraj, približno 22 let na belo oblečena deklica. Peljali so jo v bolnišnico, kjer je v kratkem umrla. Zdravniška preiskava je dognala, da je bila deklica zastrupljena s phenilovo kislino. Identitete deklice še niso doimali. — Z drevesa je padel v okolici Podgrada 171etni posestnikov sin Jakob Zadnik in si zlomil desno nogo. Pripeljali so ga v bolnišnico. — V ponedeljek zvečer okoli 10. je iz-
bruhnil ogenj v skladišču mizarskega mojstra Alberta Krizmana na cesti Pieta v Trstu. Gorelo je 2 uri. Skoda znaša nad 2000 kron.
Slovenska šola v Ločniku in njeni sovražniki. Letos so se trudili Lahi na vse načine, da bi kar mogoče dosti slovenskih staršev odvrnili od namere, poslati svoje otroke v slovensko šolo. Z grožnjami se jim je res posrečilo vjeti nekaj slovenskih otrok! Pač žalostno. V Ločniku je potreba otroškega vrtca. — Laski list »Corriere Friulano« kriči na Slovence v ločniški občini ter jih zmerja s tujci, ki so prišli v občino, dasi so v občini doma; privandranci so tisti ljudje okoli irredentovskega »Corri era«. Ta list kriči, da je ves Ločni k od nekdaj italijanski, dasi ima slovensko ime in je treba le pogledati v zemljiško knjigo v Gorici, kjer se vidi, da imajo zemljišča in deli občine sama pristna slovenska imena. Slovencev so bili našteli v Ločniku pri ljudskem štetju komaj 63. Na razne pritožl>e s slovenske strani je šel v Ločnik komisar z glavarstva v Goriei ter po kratkem poizvedovanju po nekaterih hišah naštel že 160 Slovencev. V resnici jih je mnogo več seveda.
Dnevne vesti.
Našim cen j. na rcinikom ua Cesti na Rožnik, v Rožni dolini in Vič-Glincah vljudno uaznanjamo, da pri čnemo »Slovenski Narod« s 1. oktobrom t. 1. dostavljati že zvečer vsak dan na dom, namesto po pošti. — S tem smo ustregli večkrat izraženi želji po večerni dostavi in prosimo tudi bivše naročnike, katerim je bila dostava po pošti prekasna, da se izvolijo oglasiti za naročbo.
-j- Jugoslovanski minister. Tržaški »Edinosti«    roji po glavici jugoslovanski minister.   Slovenski na prednjaki se dobro zavedajo, da pri imenovanju  jugoslovanskega mini stra nimajo besede, ker je v drž. zbo ru le eden napredni slovenski poslanec,   a spričo   »Edinostinih« mane-verčkov je bilo potrebno, povedati, kako je stališče naprednjakov glede jugoslovanskega ministra.   Tudi je bilo pri ti priliki konstatirano, da je bil za časa ministrskega predsednika Becka že takorekoč spisan dekret za jugoslovanskega min istra-rojaka in da je bilo vanj samo še postaviti ime dr. Ivčevića, a da jc dr. šusteršič to preprečil.   Na to   se   je zdaj zopet oglasila »Edinost« in pravi, da je dr. Šusteršič nedolžno jagnje   in da jugoslovanskega min istra-rojaka zi»to nismo dobili, ker je — Ivčevič preprečil združenje    vseh jugoslovanskih   poslancev v en klub,   kar je Beck zahteval kot pogoj Imenovanju jugoslovanskega ministra-rojaka, da se jugoslovanski poslanci združijo v en klub.   Če je Beck   res zahteval združenje   jugoslovanskih poslancev v en klub in če je Ivčevič to res preprečil, tega pač nismo v stanu kontrolirati. To pa vemo, da jc Beck ponujal jugoslovanskega :ninistra-ro-jaka,  a da je dr. Šusteršič v javnih govorih in v »Slovencu«   z vso ve hemenco   odklanja] ministra-rojaka in se postavljal na stališče; ali re-sortnega ministra aH pa nič.   In ob sebi se razume,    da so takrat Jugo-sovani dobili — nič. To je dejstvo, ki ga »Edinost« ne bo utajevala, ker se ji da dokazati črno na belem. S tem bi bili pravzaprav pri kraju. Toda »Edinost« je svojemu opravičevanju dr. Susteršiča še nekaj dodala, kar ne more ostati brez odgovora. »Edinost« si je ustvarila   jako komodno stališče:   Kdor ne trobi v njen rog, dela zgago, kdor ne pospešuje, kar si je ona utepla v glavo, ta škoduje slovenski stvari in kdor se ne identificira z njenimi prizadevanji, to uganja herostratstvo.   Na te orgij i ce piska ta velesimpatični   list že mnogo let, posebno pa od tedaj, kar sta se morala dr. Gregorin in dr. Rvhaf vsaj formalno ločiti od dr. Susteršiča. Na take stvari se niti ne oziramo več. A «Edinost« grozi z razkritji glede jugoslovanskega ministra. Razkritja! To je beseda, ki se ne da prezreti, to je obdolžite v, ki ne more ostati brez odgovora. Na dan z resnico! Narod-no-napredna stranka   se   uinia bati nobenih razkritij, narodno-napredna stranka ima čiste roke in čisto vest in zato zahtevamo, da izpolni »Edinostt svojo grožnjo   in   začne   s svojimi razkritji. Sc enkrat; Na dan!
Klerikalci in občinske volitve po deželi. Nade, ki so j»h stavili klerikalci v novi občinski volilni red, se niso izpolnile. Ta občinski volilni red so klerikalci tako prefrigano sestavili, da so z vso resnostjo računali na to, da bodo s pomočjo tega volilnega reda dobili v svoje roke vse občine v deželi. Toda praksa je pokazala, da so še vedno resnične Goethejeve besede: »Grau, Freund, ist jede Theorie und griin des Le-bens goldner Baum.«V teoriji so klerikalci sicer izračunali popolno svojo zmago na vsi črti, v praksi pa mo-rajo zreti,   kako   se prav pri občin-
skih volitvah zapored podirajo glasni stebri klerikalnega gospodstva. Ne samo, da se občine, ki ga bile doslej v naprednih rokah, drže, marveč v napredne roke prehajajo eek* takšne ol>eine, ki so bile preje trdnjave klerikalne stranke. In kar je najbolj razveseljivo, dani se zlasti* na kmetih, kjer volilci že naravnom revoltirajo proti klerikalcem. Dogodki zadnjih tednov kažejo, da fi treba samo še par let in klerikalna stranka bo temeljito dogoKpodarila predvsem na kmetih. Seveda m delajo sedaj klerikalci, kakor da bi m videli nevarnosti, ki jim grozi, i a posnemajo ptiča noja, ki misli, da jer ndslranjena vsaka nevarnost, ako vtakne glavo v pesek, da ničesar ne vidi, kaj se okrog njega godi. Nam je to seveda j>opolnoina prav, ako je klerikalna stranka še vedno mnenja, da napreduje, a da propadajo na-prednjaki. Bo pač njeno razočaraajt v doglednein času tein veejr. S si,-poto pač vdarijo bogovi tiste, katera hočejo upropastiti. Mi naprednjak! pa odkrito priznavamo, da .**o bi! časi, ko smo izgubljali v javnosti na terenu, priznavamo tudi, da |s bilo to deloma naša lastna krivda. obenem pa se tudi zavedamo, da bi klerikalna stranka nikdar ne Kila tako zelo splavala na površje, ako hi ne rabila v dosego ovojih '*i I je v najskrajnejših nasilslev. Toda ^vaka >i-la do vremena. Kar je na naši 1*4 v u zasnovano in /grajeno, se podre preje ali sleje. To je zakon narave in temu zakonu tudi klerikalci ne Imdn utekli in naj SC sedaj še take postavljajo s svojo smejo. Napak je bil It
vselej predhodnik - padca, to si naj klerikalci zapomnijo.
-j- »Slovenec« in vseuciliščni shod. »Slovenec« /. dne Jf>. t. ni. j« prinesel neko neotesano »poročilo« o »liberalni inanifestaeiji«. Sicer M od »Slovenca« itak ne more pričakovati nič spodobnega, vendar hi takega i"a-lotskejra j>oročanja ne pričakovali v* slučajih, ko se »Slovencev« »poročevalec«' ne pritepe skrivaj v dvorano, kakor navadno običavaju, ampak it prosjači za vstop in jc torej lak mS loslavni član »Slovenceveira« uredništva« znan. Tako je na vseučilišč-nem shodit, za katerega je pokaralo edino narodno - napredno občinstvo zanimanje — vsled posebne protaje bil navzoč tudi neki 1'uc, 1 ot »pOTO-čevalec« »Slovenca« . Ker pa ti ljudje ne znajo biti dostojni v ovojih poročilih in so Se vedno v sabvalo sn
našo Ijube/njivost blatili mjše prireditve v svojem listu, jim odslej ne 1k> dostop na našV shode več dov >-l jen.
-|-   Nemška   kultura   in morala.
Nemci m silno ponosni na svojo kulturo in moralnost, za t o tudi sami srhe imenujejo »ein Volk von from-men Sitten<. Star pregovor že pravi, da se samohvala po blatu valja. Tako je tudi pri Nemcih. Kako je i moralo pri Nemcih, kaže tudi tale slučaj: V Solnogradu izhaja časopis z imenom »Volksblatt< . Nedavno tega je priobčil ta list v uredniškem delu to - le notico: »Otvoritev javne Uit v Lincu. Iz Linca nam javljajo, da se tamošnji občinski odbor že d\ ♦* leti bavi z ureditvijo prostitucije na ta način, tla bi se otvorila javna bi-M v svrho, da se napravi konec ne-sanitarnim razmeram. Ko so bile premagane razne težkoče, se je kom-no vendarle posrečilo, da se ta eta-blisma otvori. Otvoril ga je neki tuji podjetnik po imenu S. Bornstern. V salonih te hiše bodo prodajali tudi pijačo.« — Tako delajo nemški listi javno reklamo za nemoralu ost, a so kljub temu bahavo bijejo na prsi, da so »ein Volk der froinmen Sitten.«
-J- Grobovi narodnih prebmiite-ljev. Piše se nam:  »Slovenec« se je te dni ljuto razkoračil  nad !il»eralei sploh in posebe še nad ubogim Slovenskim     pisateljskim podpornim društvom«, ki je s pomočjo zdatnega prispevka    »Kranjske hranilnice« prenovilo grobove mož, kojih imen*: znaeijo slovenski narodni preporod . »Narod« je ta    povsem neosnovani napad, ki ga je porodila It >ania konkurenčna ljubosumnost naših klerikalnih krogov, ki so mnenja, tla imajo le oni izključno pravico do ,>odpor »Kranjske hranilnice«, že vrle dobro zavrnil. Razkrinkati mi je naknadno le še katoličko perfidnost in infor-ualno zavijanji* »Slo ven če vo«, ki se trudi razkričati po svetu, kakor bi bila »Kranjska hranilnica« s :*00 Tv kupila »Slovensko  pisateljsko pod-}K)rno društvo« in ki skuša iz »podpore« vsi variti veliko senzacijonalno politično afero. Da je med po4rporo< za šenklavške orgije,    >^d.    in med podporo« za prenov ljenje nagrobnih spomenikov velika    razlika, da ima ena in druga popolnoma drugačen kavzalni neksus,   tega   mi niti omenjati ni treba.    Pa preidimo k stvari. V svojem poročilu je »Kk>venec«   navel    renovirane spomenik* Ćopa, Kori tka, Linharta i u Vodnik«, is zlobe pa je   namenoma irpaatil ime Hradeekega.   Tu moli konjsko kopito izpod   »Slovencevega* talar-ja! Samo. radi prenovljesja Hradee-
kijevega spomenika ie namreč »Kranjska     hranilnica« naklonila
»podporo«. Vsled sklepa letošnjega občnega zbora je «S. p. p. dr.« poslalo »Kranjski hranilnici« memorandum, v katerem se opozarja to korporacijo na skrajno revni stan nagrobnega spomenika njenega sousta-novnika in osnovatelja z njo spojene zastavljavnice, bivšega ljubljanskega župana in častnega meščana naše prestolnice J. N. Hradeckega. Poročilo se jej je zaeno, da namerava »S. p. p. dr.« prenoviti poleg drugih tudi nagrobni spomenik zraven Hradeckega pokopanega kranjskega historiografa in prvega slov. dramatičnega pisatelja Antona Linharta in omenilo, da se grozi stena uh grobovih obeh imenovanih znainenitnikov v najkrajšem času porušiti. Reklo se je, da »S. p. p. dr.« nasproti HraJee-kemu nima nikakih obveznosti. V nadi pa, da »Kranjska hrauilnica« nasproti svojemu bivšemu sousta-novniku gotovo goji neko pieteto, se .k) prosi, da z ozirom na manjše troske obenem, ko se prenovi Linhartov, i ona da renovirati Hradeckijev spomenik. Eventuano bi preskrbelo naše društvo proti restitnciji nastalih trosko v tudi popravo Hradeckije-vega spomenika, v katero s vrh o se je priložil tudi dotični troškovnik. Na to poročilo se je »Kranjska hranilnica« odzvala žeuerozno s 300 K in prepustila prenov ljenje Hradcekije-vega spomenika našemu društvu. To so suha dejstva. Primerjaj jih, krščena duša, z blaznimi tiradami žen-tefme irskega »Slovenca«! Pripomnim še. da je bil »Slovence« poučen ,> desolatnem stanju nadrobnih spomenikov naših narodnih prebudite-Ijev bas tako dobro, kakor »S. p. p. dr.«, če ne boljše, — vendar ni zganil niti z mezincem. Obelodanil je pač naš poziv za radovoljne prispevno. — nabral pa, niti dal nič! Če izvzamemo trnovskega rodoljubnega /.upnika g. Vrhovnika. — *sa ostala slovenska in ne samo kranjska duhovščina, dasi je med prenovljenimi spomeniki tudi oni duhovnika-pesni-ka Vodnika, ni prispevala niti enega ficka! Vprašal hi: Imamo li istinito samo liberalci obveznosti do onih mož. ki so orali našo kulturno ledino? Ne li tudi klerikalci? Odgovor: Oboji. »Slovesne« vedno trdi. da je ogromna večina slovenskega naroda v nregovem taboru. Torej ima ta večina tudi nositi večino narodnega davka. Jaz se drznem trditi, da se pa tista večina na jaha samo tam. kjer se rabijo grablje, dočim ima tam,kjer ^se rabijo vile, samo široka u>ta! Član »Slov. pisatelj, pod p. dr.« -f Kregar-Štcfetova afera pred porotnim sodiščem. Graški izvedenci v grafologiji o izjavili, da je dokument, ki igra najvažnejšo vlogo v aferi Kregar-Štefe zaradi sleparstev pri zadnjih volitvah v trgovsko-obrt-mško zbornico, zares pisal svoje-ročno Ivan Kregar. Kolikor smo informirani, je stvar že toliko dozorela, da je obtožba gotova stvar. Kregar je obtožen zaradi hudodelstva zlorabe uradne oblasti po § 101 kazenskega zakona. Soobtožena bosta tudi urednik »Slovenca« Ivan Štefe in pisarniški uradnik Eržen, najbrže pa tudi Kregarjeva in Šte-fetova žena. Afera pride pred porotno sodišče in sicer že v prihodnjem zasedanju. Ker bodo nove volitve v trgovsko in obrtniško zbornico tudi
v letošnji pozni jeseni, ni izključeno, da se bosta Kregar in Štefe zagovarjala radi sleparij pri zadnjih volitvah v trgovsko zbornico prav v času, ko bodo nove volitve v to korporacijo.
+ Iz Gorenje vasi. Poljanska f loli na je stopila v znamenje volilnega boja. Kot strela z jasnega neba so zadele občinske volitve v Poljanah klerikalce. Naprednjaki so priborili fHllično večino v vseh treh razredih. Pripravljajo se občinske volitve v Oselici in nato na Trati. Tudi v Ose-lici ne upamo brez vzroka, da zopet propade kljub grožnjam raznih faj-moštrov kmetu tako škodljiva klerikalna stranka. In kaj bo na Trati? V tej najbolj klerikalni občini zaenkrat ni upati tako korenitega preobrata, kot v Poljanah, a vendar bo dalo tudi tu par »najpomembnejših« občinskih odbornikov občinski upravi slovo, na kar silijo tudi zmernejši klerikalci, in sicer, če treba, tudi proti župniko-
vi volji. Svita se jim, da ne bo šlo tako gladko in zato so že začeli z vsemi zato potrebnimi operacijami. Najbolj izdatna je seveda v današnjih razmerah pri ljudstvu prižniea in zato smo slišali v nedeljo na Trati pridigo, ki je bila nekak preludij za volitve. »Bojte se hudobnih ljudi, in to so v prvi vrsti liberalci, a bojte se tudi srednje dobrih ljudi. In hudobnih ljudi je dosti v Gorenji vasi.« Tako nekako so se glasile svarilne besede župnikove. Mi pa vas vprašamo gosp. župnik, kaj smo vam hudega storili Gorenjevaščani? S kako pravico nas imenujete hudobne? Bote li mogoče tudi pri pobiranju bere tako dosledni, da se bodete ognili hudobnih ljudi? Mi yas vprašamo, ali so hudobni
oni, ki volijo po svoji vesti in prepričanju, ali pa tisti, ki hočejo nemudoma prestaviti deželnega uradnika, ki ravno ne trobi v njihov rog in kateri izginjajo iz občine revnega človeka s sedmimi otroci, da pride popolnoma s tira rednega življenja! Vprašajte njega, saj je vaš pristaš, in on vam bo mogoče s solzami v očeh povedal, kdo da je hudoben. Prihodnjič pa prosimo natančnejšega poznameno-vanja, da se bomo malo pobližje pogledali. — Da, da kmalu boste uvideli, da je velika zmota, kar ste o priliki državnozborskih volitev izrekli: »Patentiranih liberalcev je 13, vsi drugi (67) so zapeljani.« Mi pa vam lahko rečemo: Patentiranih klerikalcev je komaj 7, vse drugo (273) je za-indjano. Na eni strani napredne Poljane, na drugi napredna Oselica, kaj če bi se tudi Trata tako oblekla kot njeni sosedi? Toliko v premišljevanje !
+ Proti podporam revnih idrijskih visokošolcev so se izrekali idrijski klerikalni občinski odborniki brezdvomno samo zategadelj, ker ne morejo zatajiti svojega starega sovraštva proti idrijski realki. Kako nesmiselno in nečlovekoljubno je to njihovo stališče, če premotrimo, kolika pridohitev za idrijsko mesto ustanovitev realke zgol v materijel-nem oziru. Vsled realke dobi mesto najmanj 100.000 K na leto več dohodkov. Država plača za učne moči skoraj 50.000 K, na zavodu je nad 80 dijakov od zunaj, ki dajo tudi najmanj 35.000 K za hrano in stanovanja v Idriji. Lepe tisočake zaslužijo tudi razni obrtniki, mnogo puste v Idriji starši dijakov itd. itd. Vsak more izračunati, da je glavnica 800.000 K, ki jih je žrtvovale mesto za ustanovitev realke, krasno obrestovana in amortizovana. Pri tem pa niti ni vpoštevan velikanski dobiček, ki ga imajo starši, ker jim ni treba drago plačevati za studiranje sinov v tujih krajih. In pri teh razmerah ne bi smela idrijska občina potrositi recimo 4000 K kot podporo idrijskim abiturijentom za nadaljevanje visokošolskih stadiji Le brezsrčni ljudje morejo nasprotovati podelitvi dijaških podpor iz občinskih sredstev. Kdaj pač so poznali klerikalci te človekoljubje. Za razne klerikalne namene jim denarja ni škoda. Le za izobrazbo nič!
— Sadovi dr. Krekove vzgoje. Dr. Krekov govor v »Unionu«. ki je bil v »Slovencu« konfisciran, konfisciran pa ni bil v »Unionu«, je rodil žlahtne sadove. Njecova gojenka 431etna Urška M. — je kakor znano ravnala popolnoma po Krekovem receptu ubij liberalce in napadla na cesti župnika Bereeta. Danes -e je vršila obravnava pred okrajnim sodiščem, kjer je dobila boga boječa Urška 3 dni strogega zapora.
— »Glavna posojilnica«. Dne 29. j septembra ob 10. dopoldne se bodo J prodajala na javni dražbi pri c. kr.
Bodniji v Ljubljani (soba št. 16) posestva Karla Meglica v Spod. Šiški in na Glincah, dne 30. septembra ob 10. dopoldne pa pri c. kr. sodni ji v Radovljici posestvo v Mostah pri Žerovnici.
— Odborova seja akad. fer. društva »Sava« ter vodstvena seja O. s. n. n. d. se vrši jutri, v četrtek, 28. t. m. ob polu 11. dopoldne v Narodui Čitalnici.
— Zadnji sestanek akad. fer. društva »Save« in »Presvete« pa bo v petek, 29. t. m. ob poln 11. dopoldne v Narodni Čitalnici.
— Gorenjska motiva. V izložbi tvrdke Gričar & Mejač v Prešernovi ulici vidimo dve lični sliki (akvarela), predstavljajoči: »Motiv iz Dov-jega na Gorenjskem« in »Farna cerkev v Ratečah na Gorenjskem.« Sliki ste delo realca g. Stanka Peruzzija, ndajšega brata slovenskega umetnika gosp. prof. Svitoslava M. Peruzzija. Mladi nadarjeni avtor je v srečni izbiri motiva, pokazal občinstvu svojo marljivost in čut do lepe vpodabljajoče umetnosti. Le tako naprej! — Sliki ste na prodaj; bilo bi zelo umestno, da pride v last kaki javni zbirki. —s— m
— Dohodki cvetličnega dneva v Ljubljani. Prvo štetje zbranega denarja je odbor za cvetlični dan v to-*ek popoldne končal in dognal naravnost sijajni uspeh te dobrodelne prireditve v korist dijaškega podpornega društva »Radogoj«. Štelo se je zbirke vsakega cvetličnega okraja zase in so rezultati povsod jako ugodni. Seveda je upoštevati, da je pri teh zbirkah odločeval poleg pridnosti in požrtvovalnosti gospa in go-spodičen tudi prostor, kajti razumljivo je, da se je pri enaki pridnosti lahko v centru mesta in v najbolj obljudenih ulicah mnogo več zbralo, kakor ob periferiji in bolj stranskih ulicah. To je treba upoštevati in toliko bolj občudovati železno vstrajnost
' in rodoljubnost gospa in gospodičen ! v onih okrajih, kjer je bilo že v naprej jasno, da se ne bodo mogle zaradi svojega manj obljudenega okro-, žja ponašati   z   največjo nabrano
vsoto, pa se vendar kljub temu, dežju in hladu in utrujenosti vstrajale požrtvovalno do konca za dobro stvar. Vse gospe in gospodične, ki so sodelovale pri prvem cvetličnem dnevu v Ljubljani, naj sprejmejo se enkrat imenom O. s. n. n. d. našo zahvalo in občudovanje z zatrdilom, da se bomo pri vseh prihodnjih prireditvah v prvi vrsti ozirali na nje, v resnici prave, narodne dame. — Denarni efekt po cvetličnih okrožjih v mestnih okrajih pa je sledeč:
I. mestni okraj: Cvetlično okrožje s cvetlično zalogo: 1. »Pri zlati ribi (načelnica ga. Ber nato viče v a) 385 K 16 v; 2. Ga. Vida Pogačnik (Mestni trg) 277 K 48v;
3. Slaščičarna Zalaznik (načelnica ga. D. II i čiče v a)    189 K 43 v;
4. Mestni dom (načelnica ga. notar. Hudovernikova) 181 K 22 v;
II. mestni okraj: 1. Ga. D. Čer-n eto v a (Poljanska cesta) 87 K 44 v; 2. ga. Predovičeva (Ambrožev trg) 51 K 62 v;
III. mestni okraj: 1. Hotel »Tratnik« (načelnica ga. A. Tratn i kova) 124 K 76 v; 2. trgovina Mally (načelnica ga. M a 11 y j e v a) 192 K 20 v; 3. ga. Trškanova (Zaloška cesta) 106 K 23 v; 4. gostilna Pavšek na Martinovi cesti (načelnica ga. Pa v šk o v a) 91 K 22 v; 5. gospa Podkrajškova (Resljeva cesta) 158 kron 9 v; 6. gostilna Mikuž v Kolodvorski ulici (načelnica ga. Mikuž) 144 K 57 v;
IV. mestni okraj: Kavarna »Evropa« (načelnica ga. R i ž i č k o v a) 290 K 37 v; 2. glavna pošta (načelnica ga. A. Wider in ga. J. Ožin e c) 879 K 97 v; 3. »Narodni dom« (načelnice namestnica gdčna. Elza S ve te k) 184 K 46 v; 4. gdčna. Do-linarjeva (Bleiweisova cesta) 149 K 28 v; 5. »Narod na kavama« (ga. Planiškova) 237 K 55 v; 6. ka vama »P r e š e r e n« (gospa Krem ova) 382 K 28 v; 7. »Novi Svet« na Marije Terezije cesti (ga. dr. Švigljeva) 133 K 42 v;
V. mestni okraj: 1. gdčna. Mici Grošljeva (Rimska cesta) 245 K 38 v; 2. gostilna »Mrak« (ga. prof. Frankeiova) 53 K 16 v; gostilna »Matjan« na Turjaškem trgu (ga. Matjan) 170 K 4 v; 4. gospa dr. Tavčarjeva 194 K 54 v; gdčna. Pipca Tavčarjeva (v deželnem gledališču) 58 K 11 v; deželno gledališče (načelnica ga. Danilova) še 50 K 28 v;
VI. mestni okraj: ga. prof. SI -ć e v a za Krakovo in Trnovo 91 K 99 vinarjev;
VIL Karlovsko predmestje: 99 kron 8 vin;
VIII. Spodnja Šiška: Narodne gospodične in g. i ur. Dolinšek 207 kron 36 v;
IX. Nabiralni pola gdčne. Slave LavrenčiČeve in gdčne. A. D e ž m a n 569 K 50 v.
Skupaj tedaj 5966 K 19 vinarjev kosmatega dobička. — Po odbitku vseh režijskih stroškov >x> dijaško društvo »Radogoj« zanesljivo dobilo čistih 5500 kron kot prebitek I. cvetličnega dneva v Ljubljani. Ta sijajni izid te dobrodelne prireditve, proti kateri so klerikalci na najhu-dobnejši način nastopali, zahtevajoč, da vlada prepove cvetlični dan, češ, da je provokacija prirediti v Ljubljani, »kjer imajo naprednjaki le manjšino«, cvetlični dan. Uspeh cvetličnega dneva je vsem nasprotnikom najboljši odgovor.
— Gospem načelnicam cvetličnih okrožij pri cvetličnem dnevu v Ljubljani. Ker je važno, da vemo natančne naslove vseh pri cvetličnem dne-* vu udeleženih, — da moremo namreč tudi še v prihodnje prositi jih sodelovanja, — prosimo ge. okrožne načelnice, da pošljejo takoj g. Miklu N a g 1 i č u v Ljubljani, Ilirska ulica 25, seznam vseh gospa, gospodičen in če mogoče tudi akademikov ter po možnosti njih natančne naslove, da tako sestavimo popolni imenik so-delovalk, ki bodo tudi za II. cvetlični dan prihodnje leto naprošene za sodelovanje pri teh in drugih narodnih prireditvah.
— Pozor pred nakupom! Pred par dnevi smo priobčili svarilo čevlja rsega mojstra g. Šolarja, naj nikdo ne kupi čevljev od njegovega pomočnika A. Brajerja. Zdaj nam g. Brajer poroča, da je usnje za dotične čevlje sam kupil in da ima torej popolno pravico čevlje prodati. Sicer bo pa o celi zadevi govorilo sodišče.
— Umrla je včeraj po daljši bolezni mati obČespoštovanega našega someščana in našega zvestega somišljenika gosp. Adolfa Petrina gospa Helena Petrin. Pokojnica je bila vzorna mati in izvrstna gospodinja. Pogreb je danes ob 4. popoldne. — Spoštovani rodbini naše iskreno so-žalje!
— Umrl je v Ljubljani, Cegnar-jeva ulica št. 4, posestnik in gostilničar gosp. Andrej Trskan v starosti 65 let. P. v m.!
Krajevna imena. Pred nekaj dnevi smo brali v »Slovenskem Narodu«, kako grdo navado imajo hr-
vaški časniki, da rabijo za slovenske kraje nemška imena, kakor Lichten-wald, Rann i. dr. Usojani se navesti dokaze, da delajo tako neslovansko tudi Srbi in Rusi in to ne samo v političnih časnikih, marveč tudi v knjigah, še celo v znanstvenih publikacijah. V »Istoriji slavjanskoj filologiji« (1910) stoji črno na belem: Keniggree, Grae, Leipcig, Triest, Br-junn (parkrat tudi Brno), Presburg, Breslavlj, Dancig, Karintija, Bohe-mia, Silezija itd. — V knjižici S. Ja-ričevskega o Prešernu (v maloru-skem jeziku) beremo: Veljdes. — »Letopis Matice Srpske« 1906 piše n. pr.: Vahajn namesto Bohinj, »u dolnjoj Kranjskoj« i. dr. — Iz »Slovenca« od 1906—1909 sem si zapisal: Moldava (reka), Elba^ Tiraava (= Trnovo na Bolgarskem), Polstrava (!), Tropava i. dr. mnogo. — Lavti-žar »Pri sev. Slovanih« (1906) ima n. pr.: Višava (prav: Vvškov), Pros-nice (prav: Proste jov), Pferovo (prav: Pferov). Revež si je iz nemških spačenk Wischan, Prossinitz, Prerau sam sfabriciral zgorajšnje oblike. ABC.
Andrija Fijan t- V Zagrebu je včeraj umrl prvak hrvatske drame Andrija Fijan. Pokojnik, ki je deloval več desetletij na zagrebškem odru in je bil nekaj časa tudi intendant zagrebškega gledališča, je zavzemal med jugoslovanskimi dramatičnimi umetniki najodličnejše mesto. Ljubljanskemu občinstvu je v najlepšem spominu izza časa, ko je opetovano gostoval na slovenskem odru.
Iz srednješolske lužbe. Na meto zaradi bolezni na doputu se naba-jajočega prof. dr. M. K 1 i m e s c h a je imenovan za suplenta na I. državni gimnaziji v Ljubljani dr. Josip C e r k. — Nadalje ostanejo še su-plenti gg.: Fran G n j e z d a, Rudolf G r š e 1 j, Ivan K a v š e k, Fran K o b a 1, Andrej Prebil, Adolf Robida, Alojzij Sodnik in Martin V o 1 a v š e k na I. državni gimnaziji v Ljubljani in suplenta dr. Nikolaj Om e r s a in Ivan T e j k a 1 na državni realki v Idriji.
Iz ljudskošolske službe. Na mesto zaradi bolezni na dopustu se nahajajoče učiteljice Ane Romih-Schmidingerjeve je imenovan za suplenta na ljudski šoli v Krškem učitelj Alfons Za vršni k. — Provizorični učitelj in šolski vodja v Colu, Dominik B r i c, je imenovan za provizoričnega učitelja in vodjo na dvorazredni ljudski šoli v Vodicah. — Na mesto na dopustu se nahajajoče učiteljice Pavle W o 1 f 1 i n g pride kot suplentka na ljudsko šolo v Št. Vid nad Ljubljano Ludmila Bajčeva. — Josip J e r a s je imenovan za provizoričnega učitelja in šolskega vodjo v Colu v postojnskem okraju. — Na mesto učiteljice Julije Jakličeve je imenovan kot su-plent na enorazredni ljudski šoli v Beznici Herman Kmet, na mesto učitelja Ivana Stupice pa Edvard Vidin kot suplent na enorazredni ljudski šoli v Dražgošah ter na mesto učitelja Alojzija Novaka gdčna. Marija Č e r n e kot supl entka na 4razredni deški ljudski šoli v Kranju. — K brezplačnemu službovanju se pripusti gdčna. Alojzija Vernic na ljudsko šolo v Zgornjem Logatcu.
Iz poštne službe. Postni praktikant, absolvirani pravnik Valter Maver, je imenovan za poštnega konceptnega praktikanta pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu.
Poročil se je danes v Bohinju g. Franc Zor man. z gospo Pavlo Medic, roj. Finžgar. Poročil ju je g. kanonik Sušnik. Bilo srečno!
Iz Novega mesta. Znano je. da že nekaj let sili pater Pavel šolsko mladino v svojo Marijino družbo. Vabiti in loviti je začel s cigaretami, vinom in drugo tako vado. Se se spominjajo nekateri dijaki, ki mu niso in ki so mn sedli na limanice, da so se vršili prvi sestanki v sobi, ki je bila zakajena s tobakovim dimom, da niso drug drugega videli in bi se marsikaj lahko pripetilo. Toda letos bo dogotovljena nova gimnazija in iz vseh krajev je prišlo mnogo mladine. To seveda ni brez pomena za patra Pavla, ki je velik antialkoko-lik v tem oziru, da ga pije samo iz velike posode. Ker vsak količkaj pošten, misleč iu za šolsko stvar vnet dijak ne želi vstopiti v ta br'og, kjer vzgajajo mladino po klerikalnem sistemu, začeli so gospodje kar i grožnjami in silo. Če se kak mladenič noče vpisati v to gnilo družbo, mu groze s posledicami v šoli. P. Pavel je na silovit način in brez vsake kontrole v tej hudi draginji iztisnil iz nevednega ljudstva in tudi iz meščanskih krogov lepe stotake in sezidal res prepotrebno lurško kapelico na samostanskem dvorišču, ko je vendar v cerkvi več oltarjev, pri katerih se skoraj nikdar ne mašuie. Toda on ve dobro, da bo s to kapelico, sezidano s tujimi denarji, de'al nrofite za svoj žep. Sezidal je torej Vapelico predvsem tudi zato, da bi dijake preslepil s bleskom in s pom-
pom. Za boljši vspeh je postavil mlaje pred samostanom in povabil škofa iz Ljubljane, da bi posvetil kapelico. Škof se je jako rad odzval povabilu, ker on se ne brani »ofrov«. Dne 23. t. m. se je škof pripeljal iz Ljubljane, tisti škof, ki je klical v pastirskem listu draginjo nad Kranjsko in draginjo blagoslavljal in s smrtnim grehom pretil volilcem, ki bi volili proti njegovi volji. V svojih zanimivih govorih je ^kof pripovedoval razne stvari, tako na pr.t da se dobe v Lurdu v hotelih ali pa v kopališču »frišna« jetra -n pljuva. Nato je svaril pred časopisi, kajti tisti ljudje, ki pišejo neklerikalne liste, imajo grdo dušo in umazano srce, oni pa, ki pišejo v »Slovenea», imajo lepo belo dušo in čisto srce. Nato je v kratkih potezah karakterl-ziral klerikalno madino, ki se odlikuje v pohotnosti, razbrzdauosti in razuzdanosti. Priporočal je ljudem v branje svoje brošure, da bodo lažj<3 ohranili devištvo in zakonsko čistost. — Opoldne so imeli go>podjc rarmli prostornin v samostanskem refekto-riju pod predsedstvom škofovim protestno zborovanje zoper uvoz ar g^entinskega mesa pri težko obloženih mizah, zajedno pa agitaciju za antialkoholizem pri velikih josodah galilejske sorte. Zvečer jc v kato!*.-^kem rokod. društvu   predstava po
Zverinski oče. Okrožno sodišče v Novem mestu je obsodilo 451etnr-ga v Grčevju rojenega moža bajtari-ce Miho Cilarja, kateremu se je bil pred petimi leti na rodil zrla j od rojstva sen bolehni sin Tone. Menda radi bolehnosti ne more videti tega svojega sina in je ženi večkrat rekel, da ne bo miru pri hi^i, Si ne spravi s pota tega holehnega sinčka-siro-maka. Dal ji je tudi razločno razumeti, da naj ga izstrada. Pretepal je ta živinski oče -vojep-a s;na, kadar in kjer je mogel. Dne 2. in lija t. 1. je šla otrokova mati Franč;ška Cilar k maši, Miha Cilar je bil sam doma s petletnim sinom Antonom in osemletno hčerko Marijo. Naenkrat je poslal Miha Cilar hčer Maričko k precej odaljenemu studenca po vodo, medtem pa je moral sina Antona silovito pretepati ali še verjetneje premetavati, ker je našla Marija Cil^r, ko je prinesla vodo domov, svoj^gr*. bratca Tončka na klopi pri peci sloneti, stoječesra na eni nogi. Silovito je bil prestrašen in je jokal ter pravil, da ga je ata vrgel. Spravila je bratca v posieljo. Ko je ] »risi3. domov mati, je poslala po sosede, ki so doimali, da ima siromašni otrok zlomljeno po enkrat desno roko in no^o. Obdolženec pravi, da je tnoral otrok pasti s postelje. Dalie pa se ima zagovarjati pri nejavni obravnavi tudi radi oskrumbe na svo.ii lastni komaj osemletni hčeri Mariii. Pri tem dejanju sta ga namreč opetovano zasačila njegova žena Frančiška *n njegov komaj petnajstleten sin France. Dognalo se je že v preiskavi, da je doprinaŠnl ta nečista dejanja v popolni pijanosti, ker je strasten častilec žganja. Sodniki so se 2SL septembra pri glavni razpravi prepričali o krivdi Cilarja in so mu prisodili M)» dem mesecev ječe. poostrene vsak mesec z enim trrlini ležiščem. Daje se, da se misli zdaj tudi Sena Cilar jeva ločiti od živinskega mola.
Slovanska pesem v Kočevju In nje posledice. V gostilni neke Marije Peerz v Šalkovivasi pri Kočevju so pili dne 10. t. m. hrvaški delavci Nikolaj Carevič, Jože Porubies, Dr;»-gotin O^ehovac, Juri Stranjiua in Jože Znic. Peli so med seboj hrvaške pesmi. To pa ni bilo prav tam navzočim Kočevarjem Adolfu Temeletu, šolskemu slugi v Kočevju in delavcema Jankotu in Jožetu Brinskelle-tu ter že čez 50 let staremu kajžarju Jankotu Krofu. Peli so kočevske pesmi, ki pa so jih preglasile hrvaške. Temele je šel tedaj k mizi hrvaških delavcev, vdaril po njihovi mizi in jim prepovedal peti hrvaške pesmi na kočevskih tleh. Obenem je vrgel eden Kočevarjev poln vrček v Hrvate. Tedaj so seveda planili Hrvati pokoncu in šli nad izzivače in napadalce. Kočevarji so jo seveda pobrisali urnih krač iz gostilniške sobe. Krof je pa mislil, da bi bilo dobro vgasniti svetilko, da jih Hrvati v temi ne bodo mogli najti ter je vdaril s stolom po luči, da je nastala tema. Medtem so se oboroževa-li Kočevarji zunaj v veži s poleni in stoli. V veži so trčili Hrvati in Kočevarji skupaj in so se lasali *» temi. Adolf Temele je bil zaboden z nožem v levo dlan in v prsi, Janez Brin-skelle je dobil na glavo dva sunka z nožem, Stranjina je tudi dobil s polenom precejšnjo poškodbo na glavi, Jože Brinskelle pa na levi rami majhen vbodliaj. Stranjino so orožniki zaprli, Porubies je pobegnil, Temele pa je šel v deželno bolnišnico kranjsko. Ta je bila dobra, kranjska pesem ali govorica pa ne.
Javno pohujšanje je dajal. Prav ored kratkim smo poročali, da ie komaj dobro 14 let stari France Kump,   doma nekje iz Kočevskega,
hotel posiliti   neko  čez 25 let staro I člane, da se tega sestanka v največ-
'ensko.   Prav podoben slučaj   se je ! jem številu udeleže.
/godil tudi na Kočevskem i, s. med Politično In Izobraževalno dru-
Sp. Skriljeni in Dol. Turkovo Drago, stvo za dvorski okraj priredi v ne-Veki dvajsetletni Jože Zuri iz Zgor- * deljo, dne 1. oktobra 1911 domačo nje žage pri Mozlju je pil in plesal j zabavo z vinsko   trgatvijo   v vseh
ta dan \Vittine v osmih zvečer
vaškimi viniCaricami in vi-
nekoliko dobre volje iz gostilne proti i lu 5. uri nastop župana z domu. Korakala je nič hudega sluteč    dostojanstveniki, viničarica
počasi proti Dol. Turkovi Dragi. Kar io nenadoma napade Jože Zurl kar na javnem potu, pa se ga je ubranila, ker je močno vpilo. Čujemo, da je bil Zurl te dni radi opisanega dejanja pri okrožnem sodišču kaznovan na sest dni strogega zapora. -~ Čudno, da se na Kočevskem taka in enaka dejanja tako pogosto ponavljajo.
Produktivna zadruga mizarjev, ki so je ustanovili socijalni demo-kratje in ki ima na Glincah moderno delavnico, je šla v konkurz. Za kon-kurziiega komisarja je imenovan de-želnosodni svetnik g. Toplak, za upravnika mase pa g. dr. Pire. Zadruga je pred nekaj dnevi poskusila doseči poravnavo s svojimi upniki in jim je ponudila 25%. Zadružniki pravijo, da so pravzaprav aktivni, Ha pa so morali napovedati konkurz, ker niso mogli pokriti nekaj tisoč kron. V koliko je to resnično, se že izkaže.
Hotel Malner na Bleda. Tako je vender prišel najlepši del Bleda v slovenske roke, čeravno se jt^ znana »Sudmarka« trudila na vse pretege, da ji pade ta lepota v žrelo. Sedaj je odvisno od slovenskih in slovanskih letovišcarjev, da si ohranimo ta biser — v večni posesti.
Prešernova koča na Stolu se zatvori v nedeljo 1. oktobra t. 1.
Semenj v Litiji. »Slovenec« je dne 9. septembra poročal, da bo vlada prepovedala semenj v Litiji, ki se vrši vsako leto na ponedeljek po sv. Mihelu. To neutemeljeno poročilo je provzročilo med kmečkim zbeganost in negotovost. Zaradi tega ^mo prisiljeni tu izjaviti, da bomo imeli v Litiji semenj po sv. Mihelu. kakor vedno in sicer na starem sejmišču. Naj se ljudstvo ne da plašiti po takih in makih poročilih, ki izvirajo samo iz strankarske zlobe in zavisti. — Trški odbor v Litiji.
Iz politične službe. Premeščeni so: c. kr. komisar dr. Rudolf Auri rejka p 1. Livnograd iz Postojne v Ljubljano (deželna vlada); okrajni komisar Vincenc B o r -s t n e r od okrajnega glavarstva v Ljubljani v Postojno; konceptni praktikanti: dr. Viktor Schiffer iz Ljubljane v Litijo. Oton Kette iz Radovljice v Kamnik, Ludovik P i n k a w a iz Črnomlja v Radovljico in Lud. Klobčič iz Kamnika v Črnomelj.
Zlat obesek se je našel včeraj zvečer. Dobi se nazaj pri gospici Kristini Ahčinovi, otroški vrtnariei, Florjaaska ulica 27.
Iz vlaka skočil. Danes zjutraj je med postajama Škofljica in Laverca skočil nek neznan človek iz neznanega vzroka iz voza, pri čemur se pa ni nič poškodoval. O tem je bilo takoj obveščeno orožništvo in policija.
Izgubila je služkinja Terezija Bertilova prosi bankovec za 20 K.
V Ameriko se je včeraj hotel odpeljati Janko Badovinar, rodom iz Badovinc pri Jaški, še predno je poskusil vojaški kruh. Nakano mu je
tik pred odhodom preprečil nad--fražnik Kržan s tem, da ga je odve-del v zapor. Fant je imel^tako slabo rast, da je napovedal varnostnemu organu tri napačna imena, kar ga rudi ni rešilo.
V spanju okraden. Včeraj popoldne &e je šel nek slikar na Golovec
Hladit. Z mimo vestjo se je vlegel na Trato in zaspal. Ko se je prebudil, je opazil, da mu je med spanjem iz žepa izginil beležnik, kateri pa uzmo-viču ne bode nič koristil, slikar bode pa vsled tega le imel neprijetne zmede.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z nžnega kolodvora odpeljalo v Ame riko    14 Hrvatov in 30
ničarji. — 3. Trgatev ob sodelovanju kmečke godbe. — Pravo ljudsko rajanje na vinski gorici. — Med trgatvijo in po trgavi petje in ples. — Različne godbe. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor.
V Štepanji vasi se vrši v nedeljo, 1. oktobra, ob 4. uri popoldne pri g. Ivanu B r i c 1 j u ustanovni občni zbor telovadnega društva Sokol za Štepanjo vas in okolico. S tem se izpolni vroča želja mnogih Štepanjcev, ki so že dolgo časa vstrajno delovali, da so pripravili tla Sokolu. Kakor kaže veliko navdušenje, ki i lada med mladimi in odraslimi, je njih delo rodilo obilen sad. Vsakdo mora z veseljem pozdraviti napredek probu jajoče se Štepanje vasi in upamo, da nas bodo po možnosti podpirali vsi, ki znajo, kolikega pomena ie so-kolstvo za slovenski narod. Izkažite nam svojo naklonjenost že ■ tem, da nas obiščete v nedeljo v obilnem številu !
Idrijski odsek akad. fer- društva
»Prosveta« naznanja, da se predavanje gosp. tir. Lončarja »Slovenci v preteklosti«, vsled drugih dveh prireditev istega dne, ne more vršiti j dne 30. septembra t. 1., temveč se vrši v petek, dne 29. septembra t. 1. ob 8. zvečer. Idrijčane se opozarja še enkrat na to zanimivo predavanje in zato je upati, da se ga v velikem številu udeleže.
Pevski zbor zabavnega društ\a »Zvezda« na Dunaju se   že pridno
vadi za prvi društveni nastop, ki bo j 8. oktobra t. 1. Lepo število stalno na Dunaju bivajočih gospod, redno obiskuje pevske vaje, ki so za zdaj vsak torek in soboto ob 7. uri večer v »Budjeviški pivnici« g. Gabrijela na Rennwegu (III. okraj, vogal Rennweg - Strohgasse), od J. oktobra j t. I. dalje pa vsak torek in petek ob istem času.Ker pričakujemo, da bodo tudi gg. akademiki hodili z istim navdušenjem in ravno tako redno k pevskim vajam kot starejši gg., imamo veselo nado, da bomo imeli to sezono prav imeniten moški zbor. Tudi naše čestite dame imajo najboljši namen, sodelovati pri mešanem zboru. Vendar je njihovo število za zdaj nezadostno v primeri s številnim moškim zborom. Vabimo tedaj vse dunajske slovenske dame in gosnode,ki imajo veselje do lepe slovenske pesmi, da pridejo v našo sredo! Izza kulis še lahko povemo, da se pripravlja pod vodstvom g. dr. M. iz Ljubljane j šaljiva igra, tako da bo že prvi večer : nudil slovenski koloniji precej zanimivosti. Pripravite se tedaj dunajski Slovenci, da pridete mnogoštevilno in poplačajte s tem odboru in pevske-. mu zboru obilni trud!
RozileH vo flovonskem svetu.
— Gospodarska razstava v Sofiji. V Sofiji so v nedeljo otvorili češko - bolgarsko razstavo gospodarskih strojev. Pokrovitelj te razstave je prestolonaslednik kraljevič B>ris. Razstava se nahaja v prostorih kraljevske jahalnice. Največjo zaslugo za prireditev razstave imate trgovski zbornici v Sofiji in Pragi Otvoritvi razstave so prisostvovali kraljevič Boris, zastopniki kralja in kraljice, ministri, člani avstro - ogrskega poslaništva, razni državni dostojanstveniki, diplomati, častniki, člani pripravljalnega odbora, mnogo industrijalcev in člani češke kolonije. Pri otvoritvi je govoril naučni minister S. S. Bobčev, ki js zlasti Slovencev, ' naglasal važnost trgovinskih in go-
nazaj je prišlo pa 88 Slovencev.   Iz i spodarskih stikov med   Bolgar*! m Nemčijo se je pripeljalo IlOHrvatov. J avstrijskimi Slovani, zlasti Cehi. Za Ponočni gavrani. Ko je šel sno- j ministrom je govoril tudi avstro-ogr-' i po Karlovski cesti nek ključavni- I *ki nnslnnik. čar, so ga brez vsakega povoda namočili trije ponočnjaki    in    ga na
obrazu znatno poškodovali. Policija je vse tri junake izsledila in ne odidejo zasluženi kazni.
Društveno naznanilu.
ski poslanik.
— Novi srbski konzulati. Trgovska zbornica v Belgradu je poslala poljedeljskemu ministrstvu spomenico, o kateri zahteva, da se ustanove stalni srbski konzulati na Dunaju, v Berolinu in v Braili na Romunvškem. V vseh teh mestih obstoje sedaj samo častni konzulati. Ministrstvo je komori obljubilo, da bo uvaževalo to njeno željo.
Poljsko sokolstvo. Zveza polj-
Slovensko trgovsko društvo .Merkur« priredi, kakor smo že včeraj poročali, jutri 28. t. m. ob polu 9.
zvečer sestanek v društvenih prosto- skih sokolskih društev šteje 218 dru rih. (Narodni dom). Na sestanku se štev s 24.688 člani. Lastne sokolske I>ode razpravljalo o prireditvi učnih dome je imelo 117 društev, zastave tečajev in plesnih večerov v letošnji pa 18. Dohodkov je bilo 1 milijon zimski sezoni. Obenem prosimo tudi 525.966 K. Nepremično imetje sokol-gg. pevce, da se tega sestanka udele- skih društev je znašalo 5 milijonov že in povabijo tudi druge gospode, ki 2410 K, inventar pa 504.340 K. Ci-irnajo veselje do petja, a še niso čla- sto sokolsko imetje je znašalo 2 milili našega pevskega zbora. Z ozirom jona 687.157 K. Zveza poljskih so-na zelo važen razgovor opozarjamo kolskih društev bo imela svoj letni vse trgovske sotrudnike člane in ne- občni zbor v Lvovn dne 15. oktobra
— Bolgarski minister trikrat Izvoljen na poslanca. Bolgarski ministrski predsednik Gesev je bil pri zadnjih volitvah v parlament v treh okrajih izvoljen za poslanca in sicer v Sofiji, v Plovdivu in v Tetevenu. Pridržal si bo mandat v Sofiji, v Plovdivu, kjer so bile proporcionalne volitve, preide mandat na njegovega namestnika, v Tetevenu pa bo treba razpisati nadomestno volitev.
Prosveta.
Is gledališke pisarne. V krasni italijanski drami »Grešna ljubezen«
Giuseppa Giacose v četrtek zvečer (za nepar-abonente) igrajo ga. Danilova, ga. Juvanova, g. Nučič, gosp. SkrbinŠek, g. Bukšek in g. Danil4. Pri predstavi svira orkester »Slovenske Filharmonije«. — V soboto se »Grešna ljubezen« ponavlja«. — V nedeljo popoldne se igra prvič We-stroveva burka s petjem »Talisman« z gdčno. Thalerjevo in g. Povhetom v glavnih vlogah. Ta burka se je igrala letos v »Deutsch. Volksteatru« opetovano zvečer ter je izredno ugajala. — V nedeljo zvečer se igra drugič »Zemlja«, ki je splošno izredno ugajala našemu občinstvu in kritiki.
Književnost
Najnovejše izvirne slovenske muzikalije. Muzikalije »Glasbene Matice x za društveno leto 1911/12 so izšle. Obsegajo prekrasno izvirno slovensko koncertne delo, Simon Gregorčičevo balado »Jeftejeva p rine g«*, ki jo je zložil odličen slovenski ski^aatelj g. p. H. Sattner in ki &3 je v i rok koncertih »Glasbene Matice« v Ljubljani in v Zagrebu izvajala z največjim uspehom. Delo, na katero smerne Slovenci ponosni biti, in katero bodo koncertno glasbo goječa pevska društva z veseljem in največjih iispehom tudi po manjših krajih bodisi s premljevanjem orkestra ali s klavirskim, deloma harmonijskim spremljevanjem lahko izvajala, se dobiva pri »Glasbeni Matici« za ceno 5 K. Besedilo je podloženo tudi v hrvaškem prevodu. — II. del letošnjih muzikalij obsega 20 moških zborov v slovenskem narodnem značaju; zložil Fran Gerbič. Presčrnoljubeznivi spevi, kakor naj-milejše slovenske narodne pesmi, bodo ti zbori vsem pevskim društvom dobrodošli in se bodo kmalu udomačili, kakor so se udomačile lepe Ipav-čeve pesmi. Z veseljem jih bodo izvajala pevska društva po mestih in deželi. Dobe se tudi pri »Glasbeni Matici« za ceno 3 K. Član »Glasbene Matice« dobi obe izdaji skupno za znižano ceno članarine, ki znaša na leto 6 K. — »Glasbena Matica« vljudno vabi slovensko občinstvo, da pristopi kot član k »Glasbeni Matici« in s tem dobi muzikalije za znižano ceno.
»Slovenski Sokol« ima v št. 8. in 9. naslednjo vsebino: 1. Telovadne igre. 2. Sokoski zlet v Domžalah. 3. Hrvaški vsesokolski zlet v Zagrebu.
4. Vestnik   slovenskega Sokolstva.
5. Raznoterosti.
—»Veda« ima v št. 5. naslednjo vsebino: dr. Sagadin: Državnopravna nagodba med Avstrijo in Ogrsko 1. 18f>7; Albin Ogris: Sodobni indivi-dualizem in renesanca romantike; dr. J. Prijatelj: Slovenščina ped Napoleonom; dr. Bog. Vošnjak: Uvod v občna načela državnega nauka: dr. Jos. Vošnjak: Dodatki k ?pominom; Rad. Krivic: K petdesetletnici prof. Drtine; J. H. Z.: Upodabljajoča umetnost; Pregledi in referati.
Rožne stvori.
* Slovenec napravil nov letalni stroj v Ameriki. Ameriški listi poročajo o novem letalnem stroju, ki ga je izumil Slovenec P. Mertel, doma v Domžalah v Kamniškem okraju s sodelovanjem inženirja Saksonca M. Schmidta. Letalni stroj gradita avi-jatika v West - Hoboken in ga bode-ta v kratkem izgotovila. Ta stroj ima veliko popolnoma novih naprav posebno pa se odlikuje v varnostnih napravah in zelo enostavnem vendar veliko boljšem krmilu kot jih imajo sedanji letalni stroji. Stroj je visok 32 čevljev, širok 60 čevljev, dolg 50 čevljev in pokriva ploščo 300 m5. Ogrodje je jekleno, krila svilena, propelerjev ima štiri, ki merijo po 12 čevljev. V sredi stroja je 8 čevljev dolga visoka in široka kabina, v kateri je 11 stolov z dvema sedežema. Kabina je popolnoma zaprta, ima pa velika okna in nudi potniku krasen razgled na vse strani. Tudi avijatik sedi v kabini. V zadnjem koncu kabine sta dva stroja, ki imata 150 konjskih sil. Propelerji so tako vezani, da lahko rabi vse štiri naenkrat ali pa tudi samo po dva. To je popolnoma nova iznajdba Mertelno-va. Njegov iznm so tudi velika krila za vzdrževanje   ravnotežja, Takih
kril ima stroj 6 in so vezana tako, da
se giblje lahko tudi vsako posamezno krilo. Ta krila so vezana s krmilom, obenem pa tudi s stoli v kabini, tako da se za vravnavo ravnotežja ne rabi izključno sila motorja marveč se vpo-rablja največ le teža potnikov. Letalni stroj ima električno razsvetljavo in je opremljen tudi z električnim metalcem luči. Stroj je zgrajen na 8 kolesih in zahteva za vzdig 50 čevljev zagona. Na kolesih so napravjeni tudi mali čolni, tako da se stroj spusti tudi lahko v vodo. Zanimivo je, da se lahko tudi dvigne iznad vode. Cel stroj tehta 2500 funtov in bo nosil 30.000 funtov. Vporabljal se bode gazolin, katerega vzame lahko s sabo 150 galonov. Na stroju je tudi priprava za brezžičen brzojav. — Stro i stane Mertelna in Schmidta okoli 25.000 K. Prve letalne poskuse bode-ta napravila avijatika v kratkem času. Če se jima prvi poskusi posrečijo, bodeta napravila avijatika polet v Washington. V Ameriki vlada za va stroj silno zanimanje. Avijatika sta izdala delnice po 10 dolarjev in sta že skoro vse prodala. Stroj sc zanima posebno tudi ameriška vojna uprava, ki je naročila avijatikoma, da naj jo obvestita o prvih letalnih poskusih.
♦ Zaradi celibata učiteljic. Društvo učiteljic in vzgojiteljic v Avstriji, ki je že pred meseci izročilo dunajskemu okrajnemu šolskemu sveta vlogo glede odprave § 80. dež. zakona od 25. decembra 1904, se je zopet obrnilo s posredovanjem predsednice meščansko - šolske ravnateljice Marije Schwarz na deželne poslance, da razveljavijo v deželnem zboru za Nižje Avstrijsko ta zakon.
Telefonsko in Drzolovna
nnrnflto
Tajnik južnoštajerske hranilnice umrl.
Celje, 27. septembra. Tu je danes opoldne umrl Janko Vavken, tajnik južnoštajerske hranilnice v Celju in posestnik v Cerkljah na Gorenjskem. Truplo prepeljejo jutri ob 5. popoldne v Cerklje, kjer bo v pe^k popoldne pogreb.
Demonstracije v Trstu. Trst, 27. septembra. Pri včerajšnjih demonstracijah je bilo 37 oseb aretiranih. Mnogo šip je bilo pobitih.
Nov spor v krščansko-socialni stranki.
Dunaj, 27. septembra. Kršcan-sko-socialna stranka kandidira v X. okraju, kjer naj se vrše nadomestne državnozborske volitve, komerčnega svetnika H e i g 1 a. Proti temu protestirajo krščansko-socijalni delavci, ki hočejo kandidirati svojega voditelja Kunschaka. Spor v krščansko-socialni stranki se je vsled tega poostril.
Češke šole na Dunaju.
Praga, 27. septembra. »Narodni Listy« poročajo, da namerava vlada nasiloma zaprto češko Šolo v III. okraju na Dunaju zopet odpreti.
Praga, 27. septembra. V češkem deželnem zboru je prišlo včeraj na dnevni red poročilo z Dunaja, nameravajo dunajski češki starši vpri-zoriti, če vlada ne ugodi šolskim zahtevam dunajskih Čehov, Šolsko stavko, ki bi trajala takn dolgo, da vlada dovoli dunajskim Čehom svojo šolo.
Leuger - Molkerei.
Dunaj, 27. septembra. Danes je prišla na magistrat k županu deputacija naprednih dunajskih žena, ki so zahtevale, da občina stori vse, kar je mogoče proti grozečemu podraže-nju mleka. Deputacija je izrekla željo, da naj se porabi fond za Lueger-jev spomenik za mestno mlekarno. Župan je to zahtevo odločno odklonil. Deputacija je na to predlagala, da naj se imenuje mlekarna »Dr. Kari Lueger - Molkerei«. Zupan je damam kratko obrnil hrbet in rekel: »Z bogom, moje dame!«
Češki deželni zbor.
Praga, 27. septembra. Današnja seja deželnega zbora je bila otvorje-na ob pol 1. popoldne. Vršila so se pogajanja glede predloga čeških agrarcev o podporah proti bedi. Ker se stranke niso mogle zediniti, je bila seja prekinjena in *e nadaljuje ob 5. Te nepričakovane težrkoee so napravile mučen v tisk.
Podraženje piva. Praga, 27. septembra. Tu računajo s tem, da se bo pivovarniški kartel razrušil. To pa vsled tega, ker nekatere pivovarne ne marajo zvišati oen za pivo.
Argentinsko meso. Budimpešta, 27. septembra. V ponedeljek se prieno nova pogajanja med ogrskimi in avstrijskimi strokovnimi referenti zaradi uvoza argentinskega mesa. Danes opoldne se je vršila ministrska konferenca, v kateri je ogrska vlada zavzela svoje stališče v tem vprašanju«
Ogrski državni zbor.
Budimpešta, 27. septembra. Klub delavne (vladne) stranke se bavi 51 tem, kako bi bilo treba izpremeniti državnozborski poslovnik, da onemogoči obstrukcijo. Opozicija že dfedaj nastopa proti takim naklepom ter jih imenuje nasilnost.
Italijansko - turški konflikt
Skadar, 27. septembra. Zaradi zadrege, v katero je prišla Turčija napram Italiji, se je iznova pojavilo vstaško gibanje. Po celi Albaniji vlada hndo razburjenje, agitatorji hodijo od vasi do vasi.
Rim, 27. septembra. Potrjuje se vest, da je italijanska vlada že podala Turčiji ultimatum glede svojih zahtev v Tripolitaniji.
Rim, 27. septembra. Prva diviziji sredozemske mornarice, namreč tri oklopnice in nekoliko torpednih čolnov, je že priplulo pod poveljstvom podadmirala Faravcllia pred Tripolis. Druga divizija so nahaja v Egejskeni morju. Po Kima krožijo vesti, da se je vkrcalo v Si-rakuzah že osem polkov vojaštva.
London, 27. septembra. V Matto je prispelo mnogo italijanskih beguncev iz Tripolitanije, ki poročajo, da so turški častniki prisegli, da bodo pomorili vse Italijane. V Tripolitaniji se pripravljajo na guerilsko vojno.
Rim, 27. septembra. Brzojavke iz mesta Tri polisa poročajo, da sc* Turki izpraznili vsa tam se nahajajoča skladišča orožja.
Carigrad, 27. septembra. Turška vlada se je obrnila na vse evropske kabinete za posredovanje. Iz Londona in Pariza sta prišla že negativna odgovora. Turška vlada upa, da se bo Nemčija energično zavzela za turške interese.
Carigrad, 27. septembra. Vesti, da se Italija pripravlja na vojno, so tu vzbudile splošno razburjenje. Z.t pojutrišnjem je bil napovedan velik protiitalijanski shod, katerega pa je vlada prepovedala. Časopisje se ne upa odkrito pisati, ker se boji nemirov. Pri velikem vezirju se vrše neprestano ministrske konference. Danes presojajo vladni krogi položili optimistično.
Berolin, 27. septembra. V vojaških krogih računajo s tem, da se bo končal italijansko - turški konflikt mirno.
Pariz, 27. septembra. Iz "Rima poročajo, da je turška vlada Nemčiji že naznanila, da nikakor   ne mara
vojne z Italijo.
Nezgoda francoske vojne Indije »Liberte«.
Toulon, 27. septembra. Uradno se razglaša, da je bilo pri katastrofi vojne ladije »Liherte« ubitih 2H1 mož, težko ranjenih pa 184.
Nova   politika    Rusije na Daljnem Vzhodu.
Petrograd, 27. septembra. Ruska vlada namerava Amursko pokrajino združiti z Vzhodnjo Sibirijo v upravno enoto ter hoče namestnika v tej novi pokrajini poklicati ob enem v ministrski svet. Da izvede ta načrt, je poklical že Stolvpin generalnega guvernerja Gondattija v Pe* trograd.
Zveza ruskih nacijonalistov in okto-bristov.
Kijev, 27. septembra. Kakor poroča »Kijevljanin«, so se tu združili nacijonalisti in oktobristi.
Po kanoničnih predpisih.
Moskva, 27. septembra. Notranje ministrstvo je izdalo na vse rimskokatoliške župnike cirkular, v katerem jim prepoveduje, da ne smejo brez dovoljenja ministrstva zapustiti svoje župnije. Nadalje je notranje ministrstvo odredilo, da morajo župniki iz svoje srede določiti učitelje za veronauk.
V znamenju neumnosti.
Moskva, 27. septembra. Iz Zari-zyna,    kjer    biva    zloglasni menih Zliodor, poročajo : Predvčerajšnjem je prodajal na trgu neki mlad kmet podobo Matere božje.     Ko je ravno nekdo ogledoval sliko in se je z roko dotaknil, je padel podobi   z glave srebrni venec. Prodajalec je položil nato podobo na neko desko in je hotel venec pritrditi z že b ličkom. Pri tem pa sta opazila oba, da je začela slika krvaveti. Kmalu ju je obkolila nepregledna množica, ki je s svetim strahom opazovala krvavečo podobo. Sliko so prenesli v procesiji v cerkev, Mikroskopična preiskava »krvi«, kj jo je izvedel član dume, dr. Rosanov, je dognala, da je dozdevna kri neko modrikasto barvilo. Kljub temo sin« žijo pred čudežno podobo neprenehoma maše in romajo zaslepljeni ljudje trumoma    Zarizvn. Vlada je od« redila kemično analizo »krvi«. Hi-odora takrat ravno ni bik> y Zari-iynu.
P03f v idroskemu oKmstviL
Podpisani odbor  se obrača tem j potom na slavno   občinstvo,   da ga 'blagovoli   podpirati v njegovih namerah. — Ko je »Prosveta« pričela z svojim delovanjem,   je bila njena prva misel in tudi   njen prvi vspeh [propagiranja javnih stalnih, oziroma potujočih ljudskih knjižnic. Tako je >?Prosveta« s pomočjo naprednih Slovencev ustanovila   že 50 javnih knjižnic    in    pripomogla    veliko k ljudski prosveti.   V idrijskem in logaškem sodnem okraju, kjer ima naš 'odsek svoj delokrog so nujno potrebne vsaj tri javne ljudske knjižnice. Da se temu   od pomore, poživljamo •slavno idrijsko napredno občinstvo, da   nam   pomaga   s prispevanjem knjig. Gotovo je v našem kraju veliko književnega   materijala za ljudske knjižnice,   ki za naše občinstvo nima več toliko   pomena,   kakor ga željno prosi naše ljudstvo. Ugoditev rte želje leži edino le na naših ljudeh, od katerih pa zatrdno pričakujemo izdatne pomoči.
Za odbor idrijskega odseka »Presvete« :
Franc Lapajne, t. č. načelnik. Hinko Prelovee, t. č. tajnik.
Darila.
Ilpravi naših   listov   ^o posla-
Htza:
»Dijaško podporno društvo »Radogoj« (Za e v e 11 i č n i dan) J. Kline v Črnomlju 3 K 12 v, nabrala družbica »pri treh mašencah«; g. Otmar Skale, c. kr. okr. višji živino-zdravnik a- Novem mestu 10 K; g. Mici Lavrenčič v Postojni, nabrala 32 K: »Smeti iz Kranja« 5 K in dva kremenjaka iz Kranja 2 K. Skupaj 52 K V2 v.
»Družbo sv. Cirila in Metoda«: (i. Otmar Skale, c. kr. okr. višji živi-nofflllravjiik v Novem mestu 10 K, ker se ni mogel udeležiti velike skupščine v Trži t* u in g. Dragotin Sirec, trgovski potnik, poslal iz Jesenic 4 K 09 v. Skupaj 14 K 00 v. >Živela Cirihnetodarija«. — Živeli naoiralei in darovalci!
Umrli so v Ljubljani:
Dne 26. septembra: Pavel Dinu**, posestnikov sin, 9 mesecev, Ilovica 45. — Katarina Rozman, uradnik ova vdova, 91 let, Japljeva ulica 2. — Andrej Trškau. posestnik in gostilničar, 06 let Cegnarjeva ulica 4. V deželni bolnici:
Dne 24. septembra: Jakob Smo dil\ premogar, 82 let.
Dne 25. se^>tembra: 171 iza beta Kralj, posestnikova hči. 6 let. — Ivan Legat, pregiednik vozov južne železnice. 52 let.— Ivaua Sinolej. hišna, 28 let.
Dne 26. septembra: Josip Tomo**, dninar. 39 let. — Ivana Valen-tinčič, delavka tobačne tovarne, 37 let.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemšek.
Pa kaj se to pravi, Če trebuh boli?
Pri pametni glavi:
zavžij!
Krepčilo želodca,
potrebno v vsaki skrbni hiši!
Ljodska kakovost liter K 2-40. Kabinetna kakovost „ „ 4*80. Naslov za naročila: „FLORIAN", Ljubljana.
Postavno varovano.
postaja elektr. železnice.
Proti prabajem, luskinam in izpadanju las
deluje m*J bolj se prlsnavsta
inin Mtora
-J*EK!*P 2A COSPOOt:*
katera   okrepduje   lasISće, odstranjuj«
luske in preprečuje Izpadanje las. 1 steklenica z navodom f krono«
Razpošilja se z obratno poŠto ne manj kot dve steklenici.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil, medic, mil, medicinah vin. Specijalitet, najfinejših parfumov, klrurgtiklh obvez, svežih mineralnih vod itd.
Dež. lekarna MIlana Leasteka
v Ljubljani Resljeva ceste št L
poleg novozgrajenega Fran Jožefovega
iubli. mostu 169
V tel lekarni dobivalo zdravila tudi člani bolniških blagajn južne železnice, e. kr. tobačne tovarne in okr. bolniške blagajne v Ljubljani.
Avstrijska špecialiteta. Na želodcu bolehaj očim ljudem priporočati je porabo pristnega „Moflovega Seidlitz-praška", ki je pre-skušeno domače zdravilo in vpliva na želodec krepilno ter pospešilno na prebavljenjc in sicer z rastočim vspehom. Škatljica 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, DUNAJ, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in s podpisom. 5 18
Poslano.
Med notranjskimi novicami v »Domoljubu« Št. 36. se mi očita nekaj radi letošnje kupčije sena med »Gospodarsko zvezo« m menoj. Pravega dopisnika žalibog ne poznam, toliko pa ve vsakateri da sem v hrenoviški fari nekateri milijon kron prinesel ter tudi 50 vinarjev za cent več plačal kakor drugi ter sem dandanes bolši plačnik kakor zadruga. Star sem 74 let in sem se sam preživel ter si sam pridobil premoženje in več dobrega, usmiljenega za kmeta storil kakor posvečeni mlečno-zobi dopisunče, ki Še ni drugega poizkusil kakor hlače v šoli trgati in sedaj namesto maševati kupovati seno, m a kar i med mašo.
Matevž Čehovin vulgo Materi li Sinadol.
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka v Ljubljani".
Uraiii kirzi d majske borze 27. septembra 1111.
■•lelbeel »a»lr|l.
4% majeva renta .... 4-2°/, srebrna renta .... 4°/« avstr. kronska renta . .
4°/o ogr. „
4°,'0 kranjsko deželno posojilo 4% k. o. češke dež. banke .
*>e0*e.
Srečke Is 1.1860 '/• ... •i    m »» 186*1. •   .  • ■ „    tiske ......
„   zemeljske L izdale .
,t       »    n* m
„    ogrske hlpotečne . „    dan. komunalne „   avstr. kreditne . . „   ljubljanske . . . avstr. rdeč. kriza .
ogr.    m m bazilika  . . ;. . *.. . tartke . . V.r. .1 231-50
Ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne družbe . Južne Železnice , . . . Državne Železnice . . . Alpine-Montan . . Češke sladkorne družbe . Zivnostertske banke...
Cekini Marke Franki Lira .
Deuril	BJegOVnl
9165	91-85
9485	95-05
91-65	91-85
90-50	90/70
9410	95-10
9750	98-50
419 —	431 —
606 —	618 —
303-50	31550
29175	27975
273-75	297 75
245 —	251 —
504 —	516—
501 —	513 —
80 50	86 50
68-75	7475
44 —	50 —
35-75	39-75
23150	23650
455-	465 —
642*50	643*50
542*40	543*40
	11625
729-40	73040
803 —	804 —
313-—	315-
280-—	282--
1199	11*43
118-02S	118*22*
96--	96*15
9475	94*95
254 50	255*50
Dne 27. septembra 1911.
Ta psa is.
Pšenica zaoktober 1911.  . za 50 kg 11*78
Pšenica za april 1912   . • za 50 kg 12*06
R2 za oktober 1911 . . . za 50 kg 1007
Koruza za maj 1912 .   .  . za 50 kg 838
Oves za oktober 19H  .. za 50 kg 9*37
ftf ali tlfs.
Trdno.
HeteonMttno porodio.
Vfiisa
■ajca SH-2
SrcdiJI mirni tlak SS*7i ■
septem. 1	Čas •fazo-	Stanje barometra v m«	1* 8 S «* 0 —	Vetrovi	Nebo
26. ■	S.pop. 9.zv.	740-1 741*0	16.8 14*0	slab jug sl.szah.	oblačno
27.	7.xj.	741*5	122	si. jvzh.	pol oblač.
Srednja včerajšnja temperatura 14*3°, norm. 13*4*. Padavina v 24 urah 00 mm.
Ojlii zavod Jot Pb. Oolthlein
Ljubljana, Pod trančo 1
priporoča svojo bogato zalogo naočnikov ščipalnikov, daljnogledov in vse v to stroko spadajoče predmete. 1893
Poštena gospodična,
3259
sa priporoča za dolo na dom. Jožeta Terkali Rotoa ulica 9.
Svoji k svojim! Svoji k svojim'
Albert Feldstein
Radeckega   cesta 12,
vljudno priporoča svojo 3166
knjigoveznico.
Išče so
3307
zastopnik
ki bi na ljubljanskem trgu zastopal Štajerski umetni mlin in imel zalogo proti primerni kavciji. Dotične ponudbe naj se vpošljejo na upravništvo »Slov. Naroda« pod „atajerski mlin".
Išče se dobro izurjena
prodajalka
s kavcijo, katera je zmožna samostojno voditi filijalko mešane stroke in ni stara pod 25 let — Več se izve pri: J. Elsner, Litija. 3305
Dva dobro vpeljana
3276
zastopnika
za prodajo ogrskih in dalmatinskih vin na Kranjskem, se iščeta za dve vinske veletrgovine. Tozadevna pojasnila daje
L Ljubljansko skladišče Krisper & TomažiL
Ha
I
Ha prilika!
posestvo
na Spodnjem Štajerskem, ležeče
na prijaznem kraju ob okrajni cesti pol ure od kolodvora, se radi družin-. . —   skih razmer   — =
x po ugodni ceni proda. :-:
Posestvo obstoji iz njiv, travnikov, gozdov ter vinograda, hiše in gospodarskih poslopij, poleg tega pa daje
trajen postranski dobodek mesečnik E 500 do 600. 3200
Cena je K 50000, več pove iz
prijaznosti g. Frane Strgar, veleposestnik v Leskovcn pri Krikom.
ZAHVALA.
Za dokaze toplega sočutja povodom prezgodnje smrti našega iskreno ljubljenega soproga ozir. očeta gospoda
Ivana Legata
vszaega mojstra jat. žel.
izrekamo tem potom vsem. sorodnikom, prijateljem in znancem najtoplejšo zahvalo.
Posebno pa se zahvaljujemo preblag, gosp. dr. Pregelju, ki si je resno in skrbno prizadeval, pre-blagega pokojnika ohraniti v življenju. Istotako se iskreno zahvaljujemo vsem gg. žel. uradnikom za njih zadnje spremstvo, kakor tudi slav. pevskemu društvu »Slavcu«, za njegov zadnji pozdrav nekdanjemu svojemu članu.
3309
Ve6 sto
bait aa nakup porabnih predmetov in priložnost-daril vsak vrat obe.t. boj gUvm hatMOg s okoli 4000 slikami, ki jih na zahtevo polljem vsakemu gratis
in franko- — C. in kr. dvorni dobavitelj
Jam Kaaraa, Moet M. UST (Čaaao).
Stonovonle
z dvema sobama, kuhinjo 3291 in pripadki se odda s prvim novembrom. Več se izve Gruberjevo nabrežje 18
Prodajalka
išče primerne službe. Vešča je mešane in manufakturne stroke in gre v mesto ali na deželo. Ponudbe „Dobra moč",
Ljubljana, poštnoležeče. 3313
V Borita (žel. postaja pri Trsta)
se proda iz proste roke
pripravna za vpokojenca ali majhnega trgovca. Cena čistih 9000 K.
Dopisi pod ,,R. t5.M na upravništvo »Slov. Naroda«. 3306
AGENTI!
Potniki, zastopniki in vse osebe, ki hoče!o to postati, ter imajo znanje pri privatnih odjemalcih, se takoj povsod zunaj sprejemajo za prodajanje pri vsaki hiši potrebnih in lahko razpečljivih patentiranih predmetov. Visoka provizija in fiksna plača. Tudi kot postransko opravilo. Ponudbe pod „Neaheiten 1911" na Rudolfa Mosse, anončna ekspedicija v Pragi, Pfikopy. 3308
M. Rosner Z C2
i
v Ljubljani
priporoča v lastni žganj ar ni kuhano
2544 Siivovko Tropinovec Brinjevec Hrušovec Vinsko žganje zanesljivih kakovosti
■
GatUtitn damam ptipotoca
239        Sod dianče.
&<xlni &to6u&i vedno pti-pKzvtjcni. Sa&o tudi venci o ftšct&ovi in zct&nc cvetlice A  doma i&gotovif&ne,. .\
cm
*= Najboljša in najzdravejša
barva za lase in brado
je dr. Drallea „NERIL", ki daje sivim in pordečelim lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava in črna v steklenicah z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri
S. STRMOLI
Ljubljana, Pod Trančo št. 1.
Cenovnik lasnih izdelkov in potrebščin se pošlje na zahtevo zastonj.
Na debelo in drobno
po nizkih cenah priporočam svojo
bogato založeno 240
trgovino
1 oalaoferijskim in vseli vrst kramarskim blagom in Miiami.
354 Devocionalife
in vse vrste blago za boija pota.
Tvorniška zaloga kraniskiii olavcikov.
-/foton Škof
Erneat Jevnikarjev naalednik
Dunajska cesta, v hiši gostilne št. 6.
Južno-štajerska hranilnica v Celju, razpisuje
službo tajnika.
Prošnje naj se pošljejo do 15, oktobra t. 1.
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš preljubljeni, nepozabni soprog oziroma oče, stari oče, brat, stric in svak, gospod
Andrej Trškan
posestnik In gostilničar,
danes ob \«6. uro zjutraj, previden s tolažili sv. vere v starosti 66 let, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega rajnika se vrši jutri v četrtek dne 28. septembra t. 1. ob 5. uri popoludne iz hiše žalosti, Cegnarjeva ulica št 4, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi sv. Petra.
Bodi mu blag spomin!
V LJUBLJANI, 27. septembra 1911.
Žalujoči ostali.
L stofeaati pogrevat zarod Jos. Ttrk.
4
JB
573141
4H
«
RAZPIS CERES-NAGRAD
K 30.000-
Da tudi tam vpeljemo jedilno mast »Ceres«, kjer se ista vsled stare navade in neutemeljenih presodkov še ne uporablja, obrnemo se s prošnjo na vse one, ki so iz prepričanja in praktičnih izkušenj naši stalni odjemalci, da nam blagovole odgovoriti na sledeča vprašanja:
1. Kaj je povzročilo, da ste pričeli uporabljati jedilno mast „Ceres"t t. Katere vrline poseduje ta mast napram drugim jedilnim masten? S. Vsled kakih koristi Vam ja ta mast nenadomestljiva? 4. 3 čim prepričate Vate znance o teh koristih?
%Za pošiljatelje takih odgovorov, ki se po obliki in vsebini posebno odlikujejo, razpišemo sledeče nagrade, ki se bodo razdelile:
Za dobre odgovore na ta vprašanja razpišemo sledeča darila, katera
se bodo izžrebala:
1 darilo od K 1000 = K 1000 I 20 daril po K 100 as K 2000 10 daril po   K    '200     K  2000  |  1000 daril po K    20 = K 20000
1 nagrada od K
2 nagradi po K
1000 — K 1000 500 = K 1000
I 5 nagrad po K 200 ■= K 1000 I  20 nagrad po K  100 — K 2000
Skupaj
K 3000
K 22.000
K 2000
K 3000
Posebno razsodišče, kojega sestavo bodemo svoječasno v časopisja objavili, bo odločilo, kateri odgovori da se prepiste k K
izžrebanjn daril v skupnem znesku K 25.000 in med katere pošiljatelje, da se bo razdelilo gornjih 28 nagrad v znesku od K 5000. ■ ■
Tega razpisa se lahko udeleže vsi tisti, ki vpošljejo dobre odgovore na gornja 4 vprašanja najdalje do 15. listopada ion in se s tem izkažejo, da
uporabljajo našo jedilno mast „Ceres*, da priložijo najmanj 5 ovitkov (od zavojev po 1 , kg. ali od kock po »/« Za vsakih nadaljnib 5 ovitkov, dobi pošiljatelj dobrih odgovorov po eno nadaljno številko srečke, tako da ima pri žrebanju dvojni, oziroma večkratni np na dobitek.
Žrebanje se vrši dne 20. grudna 1911 ob 10 uri predpoldne, v § 88 notarskega reda zahtevani navzočnosti c. kr notarja dr. viteza pl. H. Kopetza, v njegovi pisarni v Ustju. Dobitki se bodo izplačali dobiteljem takoj v gotovini, brez odbitka. Imenik vseh dobiteljev se bo tiskal in se
na zahtevo dopošlje.
JURIJ SCHICHT, d. d., »Tekma za nagrade", Ustje, Češko.
Svoji k svojim!
Cenj. g. akademikom in vsem na Dunaju živečim Slovencem
priporoča
svojo trgovino s papirjem
obsegajočo bogato zalogo umetniških in pokrajinskih razglednic, kan-celijskega, risarskega in slikarskega blaga, pisalnih in risalnih potrebščin ter vsakovrstnih kaset, zvezkov in črnilnikov,
NSas*a Strniša,
3243 Dunaj VISI,, Kochgasse 25.
umetni in trgovski vrtnar
naznanja si. p. n. siustw, da s; -*a;a n,wov
cvetlični salon
Pod Trančo.
iii ob 3II VRBI.
izdelovanje mm. mm. traKav iti.
Okusno delo in zmerne cene
Zunanja naročila tečno.
Misiji i Irisi M l )i
J. Zamljen
čevljarski mojster
v Ljubljani, Sodna ulica št. 3
izvršuje vsa čevljarska dela do najfinejše izvršitve in priporoča svojo zalogo
storjenih čevljev.
Izdelale tudi prave  gorske in telovadske čevlje.
Za naročila z dežele zadostuje kot mera priposlan čevelj. 245
Prvi slovenski zasebni
3234
TRGOVSKI TEČAJ
Ljubljana, Gosposka ul. 8 (poprej »Mladika*'.)
Lastnik FR. GARTNER,
strokovni učitelj na gremijalni trgovski šoli, izprašan za knjigovodstvo, korespondenco, računstvo i. dr.
Vpisovanje ob delavnikih od 9. -12, in 3.-5., ob nedeljah od 9.-1, ure.
Zarod je razven onega na liceju edini tO VTStO ter je pod vodstvom strokovno naobraženega lastnika.
Nastanjen je sedaj ▼ hiši, kjer je bil do sedaj internat »Mladika« ter je popoltv ma moderno opremljen.
Učni načrt ie strokovni a ško Izdelan, ter se je natančno po lem na* črtu osnoval slovenski trgovski tečaj v Trsta.
Poučuje se eno in dvostavno knjigovodstvo, računstvo, trgovska korespondenca slovenska in nemška, pouk o blagu, trgovsko in menično pravo, stenografija slovenska in nemška, trgovski zemljepis, manipulacija v notarskih ia edvetničkih pisarnah, lašcina.
Šolnina je letno K 160*-! polletno K 80i—, mesečno « Vpisnina in prispevek za učila 2 K 50 h.
Sprejemajo se samo gospodične.
w*< m mil l k mm
K
Krasna umetniška reprodukcija v već barvan
.% .-. znamenite Groharjeve slike .\ .-.
ustanovitelja slovenske književnosti
visoka 66 cm in Široka 55 cm je najlepši okras vsake slovenske hiše. Ta reprodukcija je sploh najlepša in najdovršenejša kar jih imamo Slovenci.
=  Cena s pošto K 3.20. --
Umetni in tra. vrtnar
tjubljana, Kolezijske n116
1542 izvršuje
i. vence id bukete
za razne prilike.
Delo umetniško okusno Ia po solidnih cenah.
Prodala cvetlice, raznovrstne sadike ne-
Naročila na esielo Utre  ia vestno.
Si. Petra usta
s  fttov. 28 s
M. Kocjan
b. Petra uda
=   *tov. M s
asproti ..Zlate kaplje"
priporoča cenj. damam veliko izbiro bandaž, gumi j. nogavic, ravnodržcev, priprav za bolnice, novorojenčke! potrebščin za babice, kirurg, obvez itd. — Največje zaloga najnovejših stez« nlkov, držcl za kolke, prsi, žlvotke, hlglenlčne životke za otroke, nogavico Itd. ter več speclalltet za dame. — Izdelovanja stez-n nlkov po meri, kjer so tudi snažijo in popravljajo« n
Izposojcranje tehtnice za oororojenčke.    3115    izposoje vanje tehtnice za nofvtjcsčke.
Umno stavbništvo.
Kdor hoče hitro in eOBO zidati, uporablja le 302t>
Skagliol - plošče
_ S lam 8 45ZO* aflaBl»aBl*B
SneT* za napravo ločilnih stan, ki jih vsak lahko postavi.
PREDNOSTI i
Varno proti potresu, ne propušča I prostouoseče, hrani prostor, torej zvoka in jako trdno drži žreblje. I     al treba alkaJdh traverz.
[~lmmit li trnžai todtiim tint (žtltm amlrait jjj h mfa.) I
Preračun stroškov in proračun napravita zastonj arhitekta imetnika patenta
Honigsberg * Dentsch, Zagreb.
Telefon štev. 16.
Telefon štev. 10.
Leta 1837. ustanovljena delniška družba 1 437
RANJSKA STAVBINSKA DRUŽBA V LJUBLJANI
Stavbno podjetništvo | pisarna za arhitekturo in stavbnotohniika delaj tesarstvo In mizarstvo s strojnim obratom za stavbna In fina dela i opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Vituj kamnolomi v Podpeti In v Opati ji. — PHporoča so za stavbna doto vsake vrste.
62
QC7
UCA
D88C
Priporočamo našim ::  gospodinjam ::
mm
L
KOLINSKO CIKORIJO
iz edine slovenske tovarne v Ljubljani
Tehnična pisarna in stavbno podjetje
Ingenieur H. UfflJR
V hiši št. 37 v ulici »Corso Gius* Verdi« v Gorici, ki je last »Goriške ljudske posojilnice,« se Odda S 1. no
ti.
3801
Ljubljana, Resljeva cesta ŠL 26.
Strukovna IivrSitsv vseh vrst načrtov in vraralmoi. strokovni znanstveni Izvili, prevzetja ziniti
Priznano največja, resnična domača! ie 25 let obstoječa eksportna tvrdka.
Fr. Čnden
urar v Ljubljani, Prešernova ul. 1
samo nasproti Frančiškanske cerkve
je delničar
največjih tovarn švicarskih ur »UNION« v Genovi in Bielu
:-: en torej lahko po originalno titniUil cenah :-:
garantirano zanesljive, v vseh legah in temperaturah     po    njegovem    as tronom ičnem regulatorju regulirane, svetovno znane .*.
Aipina ure
z matematično preciznim kolesjem — 7 zlatu, :-: tula, srebru,  niklju  in  jeklu :-:
prodaja.
Nedosežno velika izbiral — Večletno jamstvo. Ceniki zastonj in poštnine prosti.
prirejen 3279
lokal zn trgovino
z zraven spadajočim stanovanjem, obstoječim iz treh seb s pritiklinami.
Lokal se odda eventualno tudi brer stanovanja.
Natančnejša pojasnila daje
»Goriška ljudska posojilnica44
v Gosposki ulici št 7.
Važno za vinske trgovce.
Ml
* a *
l.l
lil
• p;
"s1
ili
l^l
več sto komadov, prav močni in zdravi iz hrastovega lesa, od 400—800 1
se dobivajo po prav nizki ceni
2545        pri tvrdki
JKl. Rosner S 62
v Ljubljani.
Važno za vinske trgovce
. N
I 0»
: JT
1» 5 0+
: t
i?
! «
l?l
C. kr. gla>iio ravnateljstvo tobačne režije.
St. 25896 VIII ex 1911
322 S
Pri l kr. tokari ioni v Litini priiidalo so
na čuvajsko hišo v predvidnem znesku okrog 19.700 kron. V svrho ugotovitve teh del
:: ::  razpisuje se ponudbena razprava  :: ::
s ponudnim rokom do 17. vinotoka 1911, 12 ure dopoludne pri c. kr. tobačni tovarni v Ljubljani.
Natančneje podatke razvideti je iz razglasov v uradni »VViener Zeitung«. Pojasnila daje imenovana tobačna tovarna.
Dunaj, dne 14. kimovca 1911.
C. kr. stktijski lil in glavni ravnatelj:
Scheuchenstuel 1. r.
JafcS; masi©,
kokoši, mleko
kakor tudi fižol in vsakovrstna žita
kupuje na drobno in debelo.
Josip Božič
trgovec .Celovec, Bel jaška cesta 14
saajaajassaaaaaaaaaaaa^ ^assa»SssaaaMssavsaaaa^
[Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
&  Delniška glavnica K 5,000.000.
Stritarjeva ulica štev. 2.
Rezervni fond 610.000 kron.
Podružnice v Spljeta, Celovca, Trsta, Sarajeva in Gorici. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih ^jjj^
obrestnje od dne vloge po čistih
Kupuje in prodaja srečke in vrednostne papirje vseh vrst O po dnevnem kurzu.
odna
Prešernova ulica štev. 7
Prešernova ulica štev. 7
v Ljubljani
m. "* M in šolskimi pot
priporoča slovenskemu občinstvu svojo bogato zalogo kancelijskega, ■ ■.   komptoarskega, risarskega, slikarskega in šolskega blaga   . ■ ■
$gmV najboljše kakovosti In po naSnlžilh c
Papir
kancelijski, konceptni, ministrski in trgovski; kariran in gladek; rastriran z eno in z dvema kolonama; papir za pisalni stroj; mali in veliki oktav za navadna pisma; barvasti papir in papir za zavijanje.
Trgovske knjige
vseh vrst od najpreprostejših do najfinejših vsake velikosti.
Mape
za shranjevanje trgovskih pisem.
Zavitki
vseh vrst in vseh velikosti, barvasti in bdi. Sprejemajo se tudi naročila na zavitke s tiskano firmo.
Šolski zvezki
vseh vrst, domačega izdelka in iz drugih tovarn. Trgovci dobe poseben popust.
Pisalne in pisalne potrebščine
peresa, držala, svinčnike, radirke, risalni papir, risalne priprave, črtala* trikotniki, palete, čopiči, tuši in barve.
Tinte
najpreprostejše in najfinejše, Črne, vijolčaste in barvaste.
Šolske mape
iz platna in iz usnja ter jermena za knjige.
Mape za zvezke.
s pisemskim papirjem avstrijskega in inozemskega izvora v vseh velikostih, za dame in SE gospode, za navadno rabo in tudi za darila«
Albumi
za slike, razglednice in poezije.
Črnilniki in utezi
za opremo pisalnih miz, lično izdelani in po najnižjih cenah
Razglednice
umetniške in pokrajinske, ljubljanske in kranjske. Trgovcem pri večjih naročilih izreden popust
Jtartfoa knjigarna sprejema hrii naročila ga
pisalne stroje
------ vseh sistemov ------
po tovarniških cenah;
dalje naročila na
vsakovrstne tiskovine
namreč  zavitke,  vizitniee,   oznanila, fakture,
itd. itd.
Lastnina in tlak »Narodne tiskarne«.
0N
3
9256
62