The Oldest Slovene Daily in Ohio Bssf Advertising Medium VOLUME XXIII._ ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni LETO XXIII. SLEVELAND, OHIO, MONDAY, (PONDELTEK) SEPTEMBER 30, 1940. ŠTEVILKA (NUMBER) 230 "gibki letalci bom- bardirali nemški rajh ^gleži so v gostem dežju prileteli nad Berlin in nad nemške baze ob Rokavskem prelivu. 2avrnjen nemški napad na london HITLERJEV SOVRAŽNIK 29- sePtembra. — nemške "in-naPadm Z0Pet predmet ki go j ^n§leških bombnikov, dež h,6 T s^ozi gosto padajoč Celtrar-m ar^ra^ nemške kon-ob Kanalu. L°NDqn 29. septembra. — ci so lete skozi silno deževje to Po4letalci 80 leteli v sobo- U ttlil • J v---MU11U UCZ.CVJC $0 hnrJ a'e^ nad Berlin, kjer Obaram,, elektrarne, ob ter v« T" invazijske ba-^unicijske tovarne v Ha- le. ,t"ski obali S kjer ;a j, „T -•]e ogledal kraj kot z Sferna." ^ eski bombniki so dalje nekatere najvažnejše t Zelezniške centre in le-^ v jj ervP°VZr°čili veliko ško- SCs„kiJoini ,luki v wn- -e vidci,• 0„' Plameni požarov so 1 611 80 milj daleč. Bombardiranje "debelih Bert" Angleški bombniki so bombardirali tudi Le Havre, Fecamp, Boulogne, Calais in Dunkirk kakor tudi pozicije "debelih Bert", nemških težkih topov, v Cap Griz Nezu. LONDON, 30. septembra. — Bombe nacijskih letal, ki so eks-i plodirale danes v sredini Londona, so potresle cela poslopja, toda obrambno topništvo in angleško letalstvo je preprečilo na-cijskim bombnikom povzročitev večje škode. Neka oljna bomba je povzročila v sredi Londona požar, katerega pa so gasilci pogasili tekom tridesetih minut. Dve težki bombi sta padli na neko plinsko - dovodno cev v jugozapadnem i William Green pravi, da bo Adolf Hitler je te dni razpisal nagrado $10,000 na glavo "Ru-dolpha," ki ga -predstavlja gornja slika. "Rudolph" je avstrijski patriot ter je bil načelnik 'avstrijske svobodne radio-po-staje" v Franciji. Boj proti raketirstvu v delavskih organizacijah EVAKUACIJA OTROK IZ BERLINA BERLIN, 30. septembra — Nacijske avtoritete so dovolile roditeljem v Berlinu, da premestijo svoje o-troke v kraje, ki šo varnejši pred bombami angleških letalcev kot je Berlin. Poročilo naznanja, da bodo vladne avtoritete pomagale roditeljem pri premestitvi njihovih otrok. Otroci iz Berlina bodo premeščeni na deželo, kjer ni pričakovati napadov angleškega letalstva. Ko je Hitler pričel svoj blitzkrieg na Anglijo^ je izjavil, da bo Anglija V začetku septembra ali najkasneje s 1. oktobrom na kolenih in da ne bo padla na1 Berlin nobena angleška bomba . . . Rusija komentira pakt fašističnega osišča NAČELNIK DRAFTA <30 gorje ameriki! fašisti jo bodo zmleli in štrli! Mussolinijev list grozi, da bodo Zedinjene države poražene in uničene, če se vmešajo v vojno proti osišču. ALI BO SOVJETSKA RUSIJA ODOBRILA PAKT? predmestju, toda večina bomb je padla na zemljo izven londonskega okrožja. fInčija svari Sovjetsko Rusijo in Zedi-'e"e države pred vmešavanjem v vojno 'tooskv Hih . - --~vww j^/vwruii" 1 RUs]ene ^ržave in Sovjet-%jo lj0 Pr°ti poizkusom, da j1 Kitaj^?110^0 Veliki Britaniji % *2°ine. 8v"aHl% vplivata na izid se- , Drv,- -----je namenje- ^ ^rs_ti Zedinjenim dr- V svoja letala. t^ci-;8 !ngtonu Pa sta admi-% a !n kongres pospešila 1 ®° na kratko omenili vest o novi zvezi totalitar-rzav, toda je niso komentirali. — Sovjetska Ja tvori veliko in najvažnejše vprašanje. a Je v soboto posvari- vprašaj in najpotencialnejši faktor v totalitarnem ustvarjanju "novega reda." Prizadevanja Japonske V Moskvi je bjla v časopisju objavljena vest o novi zvezi, toda o nji ni bilo niti najmanjšega komentarja. Iz Tokija pa se poroča, da si Japonci prizadevajo navezati čimbolj prijateljske stike s sovjetsko Rusijo, da bi lahko nadaljevali s svojo ekspanzijo v Kitajsko, ne da bi se jim bilo pri tem bati Rusov. Poročila iz Šanghaja naznanjajo, da Japonci upajo, da se jim bo posrečilo skleniti z Rusi pakt, sličen nemško-ruski prijateljski pogodbi. Japonski ministrski predsednik je imel po radiu govor, v katerem je dejal, da je Japonska pripravljena za vsako eventual-nost, kakor na primer na vojno z Zedinjenimi državami, če slednja izbruhne med obema deželama. slednje prenehajo po- , sv ^shingt % in k odredb za obram- !° NoA?,6 ** večJ° in hitrej- % i i Britaniji v nje-totalitarnim na-%ne ' Mv°žno je, da bodo Zeti 6 An»v.ZaVe nemudoma po-^ sv°jih 25 največjih °V| tako zvanih letečih v ^acis^ !n fužna Amerika s' Prizadevajo prepri-^kih ? "^meriko, da nimajo h1' hem- nanienov proti za-- lsferi in da si ne žele ;irn anieriškega Rusija ozemlja, največji zahteval na seji eksekutiv-nega odbora A. F. of L. boj proti gangsterstvu v organizaciji. Major general Allen Gullion, katerega bo predsednik Roosevelt imenoval za načelnika ameriškega draftnega odbora. ^iZapwki pastor na- til, ker je bila že predhodno informirana o njem. MOSKVA, 30. septembra. — Oficijelna ruska časopisna a- --' gencija Tass, ki kvotira uredni- WASHINGTON, 28. septem-1 ški članek v časopisu Pravda, bra. — William Green, predsed- pravi, da je bila Sovjetska Ru- nik Ameriške delavske federacije, je danes izjavil, da bo zahte- sija predhodno obveščena o trojni zvezi osišča, in da ta "zveza poveduje tretji termin Trditev, da bi pomenila ponovna izvolitev Roosevel-ta, diktaturo, je bedasta, je rekel pastor. val na seji eksekutivnega konci- j ne predstavlja ničesar, kar bi bila federacije, ki se sestane tukaj v ponedeljek, da se zavzame odločno akcijo proti "gangsterski penetraciji," ki se je vtihotapila v unije. "Mi smo odločno nastopili proti gangsterski penetraciji pri naših federalnih delavskih unijah v Chicagu in New Yorku, kjer smo imeli moč, storiti to," je izjavil Green. "Moj namen je, zahtevati od intemacijonalnih unij, da prav tako učinkovito nastopijo proti gangsterstvu v svojem delokrogu, kakor smo nastopili mi v internacionalnih unijah." Federalne unije so pod direktno kontrolo uradnikov Federacije ter se razlikujejo od internacionalnih unij v toliko, ker so slednje avtonomne in imajo samovlado v svojih notranjih zadevah. lo nepričakovano' *ža "Sovjetsko Rusijo." "Pravda", organ komunistoč-ne stranke, je objavila o tem paktu uredniški članek, v katerem pravi, da ta pakt vsekakor pomeni nadaljnje razširjenje in ekspanzijo vojne. "Pakt ne reprezentira ničesar, česar Sovjetska Rusija ne bi pričakovala, in sicer, prvič, ker ne omeni ničesar drugega kot potrditev zveze ki je že obstojala kakor tudi zveze med Ameriko in Anglijo, in drugič, ker je bila Sovjetska Rusija predhodno informirana o nameravanem podpisu tega pakta." o wgleški letalci napadajo italijane AIHo m ®^ipt. 28. septembra. bombniki, ki nepre-olv v Afjv0 italijanske opera-h ^te n-1 *' So napadli vojaške v' Vtyje !ara^ub okraju v bliži-rtin' Jer so imeli zaznamo-» .direktnih zadetkov, \ ailja angleški glavni apab ^ ki je blizu egipčan- ske meje, leži približno 200 milj od sredozemske obali. Angleške bojne ladje so ob obali z uspehom obstreljevale italijanske motorizirane koncentracije. Angleški letalci se poslužujejo nove vrste letalskih bomb, ki jim pravijo "thermos", ker so podobne velikim thermos steklenicam. i ^re$ivne Slovenke oktobra se vrši seja Slovenk, krožek K' I' "K L °b 7.nn , H# ^>5 Uri zvečer. Ker je v' ^ s6Se^a' ste članice proše- ,j Mi v ^°t°vo udeležite. Seja ^gp^ostorih Slovenskega R a doma. — Tajnica. a društev S.D.D. "Muh % ^ ' Ponedeljek, 30. sep- I>> V^čer o — ™x; /Cer ob 8. uri, se vrši chei-em društvenem domu t,jA (jo Ave., seja kluba Slov. 6' in a" Prosi se vse odbor-^^st°pnike, da so na-ajnica. MRTVECI PREPREČILI LOV NA RIBE LONDON, 29. septembra. — Neka škotska rodbina je prejela danes pismo od svojih sorodnikov na švedskem, ki poročajo, da so švedski ribici prisiljeni, prenehati z ribolovom, ker plavajo v vodah južne švedske obale velike množine trupel nemških vojakov. V pismu je rečeno, da so nemške oblasti razpisale približno 75 centov nagrade za vsako truplo, ki se ga najde v nepoškodovani uniformi. — Uniforma je torej glavna stvar . . . Nedavno so eksekutivni uradniki Ameriške delavske federacije izjavili, da so brez moči v zadevi kontrole notranjih zadev internacionalnih unij. Morris Plan v Collinwoodu Jutri, 1. oktobra, otvori Morris Plan Bank novo bančno podružnico na St. Clair Ave. in E. j vati od motoristov pregled njiho- LICENCE ZA VOZNIKE COLUMBUS, 28. septembra. — V ponedeljek (danes) je zadnji dan, da si vozniki avtomobilov nabavijo svoje licence ali dovoljenja za vožnjo avtomobila. V Ohio je še 675,000 avtomobili-stov, ki še niso prišli po novo dovoljenje. Izdajanje dovoljenj bo ustavljeno v ponedeljek (nocoj) o polnoči. Oblasti izjavljajo, da se ne ho podaljšalo tega roka. Policija je dobila ukaz, da mora nemudoma v torek zahte- 147th St. Banka bo odprta jutri od 9. zjutraj do 9 zvečer. Ljudje, ki živijo in delajo v tej na- vih licenc. Kdor ne bo imel tega dovoljenja in bo zasačen po po-j lici ji, bo strogo kaznovan. Za- selbini kakor tudi trgovci, sojkon predpisuje do $500 globe in vljudno vabljeni, da pridejo k do šestih mesecev zapora, otvoritvi. Naslov je 14707 St. Clair Ave. prej Collinwood Post Office. Poslopje je bilo prenovljeno. Mr. W. J. Eble iz 18802 Cherokee Ave. bo manager tega novega urada. Tu boste dobili vso postrežbo, ki jo dobite v glavni banki. Imeli bodo vsakovrstna posojila za vse namene. Plačalo se bo lahko tam tudi za plin, telefon in Cleveland Electric Illuminating brez vsake odškodnine. Čas pogreba Pogreb pokojne Jennie Bajt se bo vršil v torek zjutraj ob 8:15 uri iz Jos. Žele in sinovi pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. in v cerkev sv. Vida oz 9. uri. Smrtna nesreča V soboto je bil ubit v avtni nesreči 36 let stari Louis Caponi iz Westlake. Pri njem v avtu sta bili tudi njegovi dve hčerki, dve leti stara Patsy in šest let stara Betty, ki sta bili nevarno ranjeni, ko se je njihov avto zaletel v neko konkretno škarpo na Lorain Rd. Ko so Caponija pripeljali v bolnišnico, so mogli tam konstatirati samo še njegovo smrt. Zadušnica V torek 1. oktobra ob 8. uri se bo brala 30 dnevnica za pokojno Frances Sterle v cerkvi sv. Vida. Rev. Joseph Gomez, zamorski pastor St. James cerkve, 8401 Cedar Ave., je napovedal včeraj, da bo predsednik Roosevelt ponovno izvoljen. "Jaz vam danes napovedujem ponovno izvolitev predsednika Roosevelta," je rekel pastor vernikom. "Tega ne trdim na podlagi Gallupovega glasovanja, temveč zato, ker vem, da je o-gromna večina neodvisnih volil-cev, kakršen sem tudi jaz, prepričana, da zdaj ni čas za delati tako važne fundamentalne iz-premembe. . "Argument, da bi pomenila ponovna izvolitev Roosevelta, diktaturo, je bedasta. Ako ga ljudstvo hoče, in če ga hoče za milijon let, bo to še vedno demokracija. Roosevelt je spiritualni emancipator zamorcev, kakor je bil Abraham Lincoln njih telesni ali fizični emancipator. Zedi-njene države so danes na pragu vojne. V tej krizi bodo izkazali zamorci državi isto lojalnost, kakršno so izkazovali vedno v preteklosti," je rekel Rev. Gomez. RIM, 29. septembra. — Mus-solinijev list Popolo d'ltalia je danes očitno posvaril Ameriko, da bo "poražena in uničena," če se udeleži evropske vojne proti totalitarnim državam. Naglašajoč da je nemško - italijansko - japonski pakt instrument miru in da si omenjene države prizadevajo, ohraniti mir z Zedinjenimi državami, list svari, naj Amerika, nikar ne prisili o-menjenih držav, aa izpremene Svoj pakt v vojni instrument. List pravi, da sta angleško ži-dovstvo in ameriška plutokraci-ja spravili v pogon "diaboličen načrt" svojih sebičnih interesov, da se zaplete Zedinjene države v vojno. Zdrobitev Zedinjenih držav "Ti krogi hočejo spraviti Zedinjene države v pozicijo, ki bi povzročila njihovo "zdrobitev in uničenje," pravi Mussolini jev list. "Ako pride do tega, bodo Zedinjene države popolnoma zdrob Ijene in bodo ob vse svoje posesti, ki jih imajo v različnih delih sveta." Kje stoji Rusija? RIM, 29. septembra. — Visoki fašistični krogi v- Rimu so danes namignili, da bosta Rusija in Španija v taboru držav, ki tvorijo nov vojaški pa^kt, in sicer bo postala Španija aktivna partnerica v vojni proti Veliki i Britaniji. Italijanski minister j Ciano, ki je podpisal v Berlinu j nemško - italijansko - japonski ! pakt, in španski minister notranjih zadev Ramon Navaro Su-ner, sta na potu iz Berlina v i Rim, kjer se bo vršila nadaljna važna tozadevna konferenca. — (Walter Winchell, znani komentar na radiu, ki je v naprej napovedal že nešteto važnih razvojev, ko ni časopisje še nič poročalo o njih, in ki so se tudi uresničili, je izjavil snoči na radiu, da mu je iz zanesljivega vira znano, da bo Sovjetska Rusija v naj-i krajšem času v taboru demokratičnih držav. — Opomba ured-! ništva). Poročila, ki jih je prejela francoska vlada v Vichyju, na-! znajnnjajo, da bo Rusija najbr-! že še tekoči teden odobrila nemško - italijansko - japonski pakt, Španija pa da bo v kratkem aktivno nastopila proti Veliki Britaniji. Napadi na Ameriko MADRID, 29. septembra. — Špansko časopisje, ki smatra kot nekaj samo po sebi umevnega, da je Španija že postala del -osjšča, je obnovilo danes svoje napade na Zedinjene države. Časopis ABC izjavlja, da bo osišče najbrže smatralo ameriško pomoč Angliji kot vzrok za vojno proti Zedinjenim državam. Atene poročajo o zadnjem načrtu osišča glede reorganizacije Balkana Italija bi dobila grški Epir in dalmatinsko obalo, Bolgarija pa vso Trakijo in kos Jugoslavije. Bolgarija pa bi dobila na podlagi tega načrta vso Trakijo in izhod na Egejsko morje kakor POSPEŠENA CENZURA POŠTE V EVROPO HAMILTON, Bermuda, (JK) Vsled nezadovoljstva, ki je nastalo zaradi zadrževanja ameriške pošte v Evropo in obratno, in na prijateljsko zahtevo ameriških uradnih in trgovskih krogov, je angleška vlada poslala še 200 pregledovalcev na Bermudo, ki bodo censurirali transatlantsko pošto. S pomočjo 120 dosedanjih pregledovalcev se bo cenzuro lahko zelo pospešilo. Med njim so tudi taki, ki prav dobro znajo srbo-hrvaški in slovenski jezik in tudi cirilico. Delo se opravlja v treh največjih hotelih, ki so vsled pomanjkanja turistov bili zaprti že od začetka vojske. ATENE, Grška, 29. septembra. — Nemške oblasti so dovolile, da se lahko izve, da sta nemški minister zunanjih zadev Ribbentrop in italijanski minister Ciano razpravljala tekom svojih zadnjih razgovorov tudi o reorganizaciji Balkana. Na podlagi tega načrta bi I-talija, ki je postala z zavzetjem Albanije balkanska sila, vzela skoro vso grško provinco Epir, dalje najboljše dele grškega Io-nianskega otočja, Jugoslaviji pa bi ugrabila njeno dalmatinsko o-balo. tudi kos Jugoslavije. Turčiji pa bi bilo povedano, če bi se kaj u-sajala, naj zahvali Boga, da se tudi nji ne stavi nobenih zahtev. Nemčija ne zahteva v tej kupčiji ničesar zase, razen ekonomske koncesije in zagotovilo, da prekinejo balkanske države vse svoje stike z Veliko Britanijo. Grški bi bilo ukazano, da mora prenehati z oddajanjem svojih ladij v najem Veliki Britaniji. KAROLOVI PRISTAŠI POD POLICIJSKIM NADZORSTVOM .... BUKAREŠTA, 28. septembra. — Danes je bilo aretiranih na njihovih domovih pet generalov in devet politikov, pristašev bivšega kralja Karola. Omenjeni so bili postavljeni pod nadzorstvo policije po naročilu vlade, i ki noče ugotoviti sleparije pri upravi ljudskega denarja. Med veljaki, ki so pod policijskem nadzorstvom, je tudi general George Argesanu, bivši premier, ki je nasledil Armandu Galinescu, katerega so ubili že-lezogArdisti. V Rock Springs, Wyo., je 10. septembra za influenco in meni-gitis naglo umrl Stanley F. Ju-govič, star 16 let in rojen tukaj. Zapušča starše in pet sester. Pueblo, Colo. — Tukaj je u-mrl Mr. John Knafelc, v starosti 30 let in sicer je izdihnil po e-nem tednu hude bolezni. Zapušča ženo in dva otroka, stara 6 in tri leta. Poleg teh še žalujoče starše, tri brate in več drugih sorodnikov. Seja društva St. Clair Grove V torek, dne 1. oktobra se vrši seja društva St. Clair Grove, št, 98 Supreme Forest Woodmen Circle v sobi št. 1, novo poslopje Slov. nar. doma, točno ob 8. uri zvečer. Navzoča na seji bo Mrs. Mayme Hippler, State Manager, ki nam bo pojasnila o naši kampanji za pridobitev novih članic. Na seji bo treba tudi u-krepati, kje se bomo zbrale in koliko vas bo šlo ogledat si o-krajni zapor v četrtek 30. oktobra zvečer. Pridite vse. — Tajnica. Buenos Aires, Argentina. — Vesel družinski dogodek so imeli pri družini Andreja Mavca, delovodje v Escobar ju, ko so jih o-biskale vile rojenice in jim podarile za spomin prav lepo deklico. — Umrl je rojak Ivan S. Mermolja, doma iz Vojščice na Krasu. Zapustil je ženo in dva sina. 2. ENS80PSAVN0S1 30. septembra, 30 UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI »enakopravnost« Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto....................................................................$5.50 za 6 mesecev ......................................$3.00; za 3 mesece ..........................................$1.50 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi in Mexici, za celo leto........................................$6.00 za 6 mesecev ......................................$3.25; za 3 mesece............................................$2.00 Za Zedinjene države, za celo leto....................................................................................$4 50 za 6 mesecev ........................................$2.50; za 3 mesece ............................................$1.50 Za Evropo, Južne Amerike in druge inozemske države: £a celo leto .......................................$8.00; za 6 mesecev .......................................$4.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Južna Amerika zre na Zed. države za pomoč tični nacijem, temveč jih zani- v mednarodnem smislu. Pred let. Zaradi sedanje vojne pa pri- V STARE ČASE SE NE POVRNEMO VEČ... Ameriški časnikar, ki se že par mesecev nahaja na opazovalnem potovanju v Južni Ameriki, tekom katerega je obiskal sedem latinsko-ameriških republik, piše, da je prišel do zaključka, da je temeljni položaj v vseh teh republikah izvanred-no sličen: Vse producirajo več surovin kot pa so jih sposobne porabiti; vse so v skrbeh radi svojih zunanjih trgov in gospodarstvo vseh je vsled vojne v Evropi resno prizadeto. Vse brez izjeme torej zro na Zedinjene države in pričakujejo pomoči od njih. Omenjeni časnikar nadaljuje: V sleherni teh držav se najde iz tujine dirigirano nacijsko gibanje, ki je često odprto in živo, včasih pa podtalno in zahrbtno. Povsod tudi najdemo domačo stranko ali kliko, ki je bistveno fašistična in pripravljena delati roka v roki z naciji. Vse južno-ameriške republike, se akutno zavedajo nacijsko opasnosti in večina izmed njih se boji, da jim preti aktivno in neposredno zarotništvo. Ampak po pretehtan ju vse evidence brez histerije pride človek do zaključka, da nemški naciji sami niso niti dovolj številni niti dovolj močni, da bi strmoglavili katerokoli izmed južno-ameri ških vlad. Njih aktivnosti so razširjene, vztrajne in nadležne ampak vršijo se največ v znamenju propagande, špijonaže, subvencije časopisov, družabnih organizacij in diplomatskega pritiska. Splošno se poroča, da so naciji v nekaterih državah vojaško organizirani in oboroženi, toda dokazov za to je malo. Celo v Urugvaju, ko je bila država Ideologi nove dobe tudi pri nas te besede vsaj po zmislu večkrat ponavljajo. Tudi mi ne želimo, da se povrnejo stari časi, v katerih so vihteli mogotci bič nad glavo človeka in osebno odločali o njegovem življenju. Teh časov ne želimo več. Ne želimo si tudi ne časov, ko je liberalni kapitalizem snoval za svojo krinko politične stranke, se bahal z liberalnostjo, demokracijo in vsemogočimi vrlinami, ali na drugi strani držal trdno v svojih lokah "gospodarske vajeti" ter izigraval v svoj lastni privilegij programe in ideologije demokratičnih strank. Resni, progresivno napredni programi, ki so strmeli za demokracijo človeške družbe, politično in gospodarsko, £0 bolj in bolj postajale peto kolo v razvoju. Sila gospodarstva, potentnost kapitala se ni nikdar ozirala na potrebe človeštva, ki so vznikale v razvoju političnega življenja. Tako je prišlo do krize med kapitalom in političnim življenjem. Kapital ni dopuščal, da se politika vmešava v gospodarstvo. Da se pa ne bo mogla v bodoče vmešavati, se jo mora odpraviti in uničiti, da bo gospodarstvo zopet na konju. Boj za to oblast se danes vrši. Proč s politiko, da bo posegala v delokrog "gospodarstva." Zato naj se ne povrnemo več v stare čase, kakor modrujejo in govore filozofi novega reda. Zakaj pa je nastala ta kriza? Za nas je to jasno. Kriza je nastala zaradi socialnih razmer, ki jih bolj in bolj poslabšuje kapitalistično gospodarstvo s svojo eksploatacijo. Vedno več milijonov ljudi je, ki stradajo kruha. In ti žele nov družabni red. Tudi kapitalistična družba na drugi strani pravi, da želi nov red, ali razlika med obema novima redoma je velika. Proletarski svet želi red, v katerem mu bo zajamčena socialna eksistenca in enakopravnost, gospodarski ali kapitalistični svet pa želi nemoteno dosedanjo oblast in pravi zaraditega, da je treba politično uveljavljanje odpraviti in preprečiti. Govoriti in odločati smejo po njihovem mnenju samo "gospodarstveniki," vsi drugi pa moja j o molčati, da tie bodo motili njih poslov. Tako se razume novi red iz izjav, ki vse vprek pravijo, da mora služiti vse gospodarstvu, ker je delo in gospodarstvo eno. Načelo, da je delo in gospodarstvo eno, temu bi niti ne ugovarjali, ker je dejansko tako. Ali tukaj gre tudi za to, kdo bo odločal o gospodarstvu in delu. Ali samo gospodarstvo ali samo delo. Za to pravico gre v novem redu in tu stojimo mi na stališču, da mora veljati v novem redu, v kolikor pride do njega, gospodarska demokracija, torej absolutno enakopravno soodločevanje dela, delavca, [e razmere postanejo še slabše ker je vsak drugačen novi red le uvod v novo krizo. I — kar se bo najbrže zgodilo — "Novoredarji" hočejo odpraviti "politično" politiko,' se bo socialna nemirnost pove- hočejo pa monopolizirati gospodarsko politiko, z drugimi |čala in Poloza.i bo zrel za ustva-, . , . , ii« -i i v . , , • , . i «... 1 ritev fašisticno-nacnske fronte besedami bi to rekli, da hočejo negospodarski svet izločit, ^ strmoglavljcnje oBstoječi» iz politike. I več ali manj demokratičnih re- Ta preokret v javnem mišljenju in propagandi je žimov. trenutno pomemben, ker se človeštvo ne zaveda svojega Raba sile morda sploh ne bo položaja. Neizogibno pa je, da bi se napredek ustavil in potrebna. Nevzdržne gospodar-pravtako neizogibna je nova z močnim poudarkom obnov 1 jena zahteva po demokraciji. KHza ovira napredek, ustavi ga pa ne. — "D.P." majo le dobički in blagostanje, utegnejo priti do zaključka, da bi bila sprememba k totalitarni formi vlade pametna kot korak za pridobitev nemške naklonjenosti. Poleg tega sta nacijska filozofija in ekonomija po naturi taki, da jima je stalna ekspanzija pogoj življenja. Pod okol-ščinami, kakršne so, bi gospodarska dominacija neizogibno prinesla tudi politično dominacijo. Vse to bi prineslo črne dni za Zedinjene države. Ako bi Nemčija postala odjemalka za večji del južno-ameriških odvišnih produktov, za katere bi plačevala z izdelki svojih industrij, bi ostalo zelo malo svobodne valute v Južni Ameriki za nakupovanje v Zedinjenih državah. Zastopnikom ameriških firm v Južni Ameriki bi ne kazalo drugega kot pobrati svoje kovčke in iti. Ves naš trg v Južni Ameriki bi bil ubit in mi vsi bi se morali sprijazniti z dejstvom da nas čaka nižji standard življenja. Kaj smo v stanu storiti, da preprečimo to katastrofo? Problem je silno težaven in skoro nepremagljiv, kajti Južna Amerika prideluje ono, kar pridelujemo mi m torej ne moremo kupovati nekaj, česar imamo že v izobilju. Mi ne moremo osvoboditi Južne Amerike odvisnosti na evropski trg in kupovati od nje stvari ki jih ne potrebujemo, dalje ako ne znižamo naših carinskih tari'fov in ako ne žrtvujemo politično mogočnih ameriških grup. Nekaj bi se dalo napraviti c tem, da bi se pomagalo Južni Ameriki razviti produkcijo, ki ne tekmuje z našo, in nekaj se v tem pogledu dela. Brazilska njo se bomo kmalu znašli; mor- manjkuje Nemčiji tudi indu da preje kot si mislimo. IZ PRIMORJA v Podrobndsti o veliki nesreči Trstu Trst, avgusta 1940. —Nesreča se je zgodila v tovarni strojev pri Sv. Andreju. V livarni kovin je nenadoma počil ventil. Šest delavcev je bilo pri tem težko opečeno od litega železa. Detonacija je bilo silovita. Pri tem se je razvil tudi majhen požar, ki pa je bil takoj pogašen. Vseh šest delavcev je bilo'takoj prepeljano v bolnišnico, kjer jih je pet v kratkih presledkih u-mrlo. Umrli so: Josip Forza, 41 let; Salvatore Parasucco, 43 let; Mihael Riccardi, 33 let; Ivan Akanfreda, 57 let; in Peter Viš-njevec, star 33 let. Stanje šestega delavca, to je Franca Bizjaka, starega 30 let, ni vznemirjajoče in zdravniki upajo, da ga bodo rešili. Žrtvam so napravili zelo lep pogreb, ki se ga je udeležilo ogromno število tržaškega ljudstva. strijskih delavcev, ki jih je morala poslati na fronto. Da bi te nadoknadila vsaj v neki meri, je pozvala italijanske delavce v svoje tovarne. Tako bodo letos poleg že pri vsakoletnih poletnih poljedelskih delih bili italijanski delavci zaposleni tudi v nemški industriji. Prvi vlaki z italijanskimi delavci so že pred nekaj tedni odšli v rajh. Pred nekaj dnevi pa je odšlo iz Trsta 120 tržaških delavcev v Nemčijo. Odpotovali so preko Vidma. To nedeljo pa so odpotovale nove skupine delavcev iz Trsta. Prav tako bodo odposlani tudi delavci iz raznih pokrajinskih mest. ŠKRAT Jaka: "Kako vam je snoči v gledališču nova^ :č Mati: "Najzanimivejši ,, zadnji prizor, ki sO P'sa gel iz gledališča." resno vznemirjena ob odkritju I zemlja n. pr. je ugodba za pro-nacijske zarote za nasilno re-1 dukcijo kavčuka, in Henry Ford volucijo, se ni po temeljiti preiskavi odkrilo nikakega orožja. V pokrajini Messiones v Argentini se je pri nacijih našlo strojnice in bombe, ampak orožja ni bilo dovolj niti ni bilo dovolj moderno, da bi pomenilo nevarnost za odločno in dobro oboroženo državo. Nevarnost očividno ne preti toliko od strani nacijske revol-te, kot od kombinacije nemških nacijev s totalitarno razpoloženimi skupinami, ki se najdejo v južno-ameriških republikah. Ekonomske razmere sirom Južne Amerike so slabe radi odvisnosti na zunanji trg in propada evropskih trgov. Akt ske razmere bi mogle večji del ! teh držav vreči v totalitarni ta-• bor potom navadne politične ; evolucije in brez borbe. I Ako Nemčija izide zmagovit VOJNA PROPAGANDA j i2 v0jne, se bo spremenila ce- Vojna se prične zaradi spora med državami. Voju-;iotna politična mapa, in danes joče se države se bore za svoje pravice ali pa le za po- 111 vlade v Juzm Ameriki, ki bi ,v vi i- , ■ • • • , | ne razmišljala o tej možnosti in vedanje svoje oblasti, ki je v zvezi z njenimi kapitaliste- ^ bj ^ ^ ^ vslM nimi gospodarskimi cilji. _ ! ga zmagovita Neihčija bi kon- Da uveljavljajo tudi v javnem mnenju oporo zveznih troliraia trgovino vse Evrope, in podrejenih držav, -vrše propagando, ki ima namen utrditi javno mnenje zanje neglede na to, kakšni so stvarni razlogi za vojno ali proti vojni. Propaganda, vsaka s gvoje strani, slika zase angela za nasprotnika pa belce-buba. To potrjuje zgodovina vseh važnejših vojn. Današnja vojna propaganda je potencirana. Imamo tov" eim bi "postale gospodarske časopisje in radio, ki je vse odvisno od vojujočih se odvisne na dobro voljo Nemčije, strank. Kolikor ni direktno odvisno, je odvisno in- bi bilo malo upanja, da se bi direktno. Vsa propaganda je odvisna, ne le od podkupo- * bile sposobne dolgo zoper-(ko daleč smo pripravljeni iti to stavljati političnemu prodiranju prizadeti koristi naših lastnih vključivši Velike Britanije. Te latinsko-ameriške dežele, ki živijo od izvoza, bodo prisiljene sprejeti nacijski sistem ižinenjave, ako se bodo hotele | iznebiti svojih odvišnih produk- že več let eksperimentira s ko mercialno kultivacijo te suro vine v Braziliji. Prvi eksperi menti niso uspeli, ker kraj, ki se ga je izbralo, ni bil prime ren. Nasadi so bili premeščen: in nekoliko kavčuka se seda. producira, ampak ne na debelo Ironično je, da največji pro blem Forda v tej deželi, katere prebivalstvo je silno revno, je bil, kako dobiti in obdržati delavce. Banane, mango sadje ir ribe so v Braziliji takorekoi zastonj, in brazilski delavec he rad ostane na samotnih kavču-kastih nasadih, ko se lahke vsak čas vrhe v mesto ter pre- j živi skoro brez truda. Ampak I celo za slučaj, da se problem dela reši ž uvažanjem portugalskih delavčev, kar se poizkuša bo vzelo mnogo let, predno bc produkcija kavčuka v Brazilij za izvoz dosegla upoštevanje vredno stopnjo. Isto velja za eksperimentira nje s kvininskiihi drevesi. Via da Zed. držav je dala ferazilij tisoč kvininskih dreves kot začetek za nekompetativno indu strijo. Večina drevja je umrla Vželo bo mnogo let, predno bc kvinin kaj štel kot nekonkureri čno izvozno blago. Medtem pa čas beži. Vodilni pridelki južno-ameriških držav so žito, meso, volna, sadje, bombaž, v slučaju Cile pa baker in nitrat. Vsi ti pridelki tekmujejo z našo lastno produkcijo. Ameriški živinorejci postanejo zaripli v obraz, ako se jim le omeni argentinsko govedino, in druge grupe so enako na straži in odločene, da se prepreči uvoz pridelkov, ki jih oni producira- jo. Problem je mučen, ampak zelo enostaven. Vprašanje je, ka- Nesreča na morju Zaradi močne burje je prišlo na morju nedaleč od Rogoznice pri Omišu do hude nesreče, v kateri je našel smrt Gregor Ja-ger, upokojeni višji revizor, star 63 let, po rodu iz Rojana pri Trstu. Jager je živel v Splitu s 35-letno Mileno Avguštinovc iz Ljubljane. Že pred mesecem se je podal Jager v Mileninem spremstvu s svojo majhno jadrnico na križarjenje vzdolž jadranske obale. Pri Makarski je naenkrat začela razsajati močna burja. Ladjico je ponoči prevrnilo in oba sta se nato krepko držala na valovih skoro do jutra, ko je Jager izginil v globini. Mileno Avguštinovo so pozneje rešili. Norme za prijavo imetja, ki pripada sovražniku Trst. — Prefektura je izdala v skladu s členi zakona, ki predvidevajo prijavo imetja, denarja, blaga itd., pripadajočega sovražnim državam ali njihovim državljanom, društvu itd. posebne prijavne tiskovine. V rumeni prijavni tiskovi je treba navesti vse dolgove napram sovražni državi, društvom, družbam in državljanom. V belo prijavno tiskovino je treba prijaviti vse premičnine in nepremičnine vrednostne papirje, itd. ki pripadajo sovražnim državam ali njihovim državljanom. Prijava mora biti narejena na v štirih izvodih. Izguba zad Ko je Boltežar —= ;e da se mu bliža zadnja u < ^ pravil oporoko, v ka#n _ ^ čil, naj mu postavijo spomenik z napisom • "Tukaj počiva i««"*, ba. Živel je 50 let ko ^ devet let kot zakonec- Kvartopirci na divje® du. — A: gra je moja.' Pet adutov i septembra. — Franco8 _ ^ gentje so odkrili v # childovega gradu na , frankov (približno $1 ' (P ameriški denarni valu skril y kem zlate palice, dehai" ritete v vrednosti - Zopet nesreča s strelivom Trst. — V zelo težkem stanju so prepeljali v tržg^ko bolnišnico 11-letnega šolarja Angela Rutarja iz Novega grada v Istri. Deček je imel številne rane na obrazu, prsih, zmečkano levo roko in ranjeno oko. Oče, ki ga jte spremljal, je povedal, da se je njegov sin igral v nekem gozdu v bližini Novega grada, kjer je našel neeksplodiran projektih Ker ni vedel za veliko nevarnost, je deček pričel tolči po predmetu s ka-menom, dokler ni nastala eksplozija. V bolnišnici so izjavili, da je le malo upanja, da bi deček ozdravil. Izvori nafte v Albaniji Na mnogih krajih v Albaniji nadaljujejo s sondiranjem terena ter postavljanjem strojev za pridobivanje nafte, ker so ugotovili, da se je nafta pojavila na nekaterih krajih v zadostni , , . , kolicihi. Največja sondiranja ^ vršijo v bližini Berata, Elbasa-na, Dumrea in Potosa. Italijani domnevajo, da bodo sedanja nahajališča dajala 10 do 11 milijonov ton sirovega petroleja. Poskuševanje siren Vsa italijanska biesta imajo zaradi napadov z zraka sirene, da bi pravočasno obvestile prebivalstvo. Ker so sirene živ-ljensko važne, morajo ha jih strogo paziti, da se ne pokvarijo. Ž&radi tega jih večkrat preizkušajo, Tako še sedaj izvajajo preizkusi vsako nedeljo ob 10.1 kor so prej. njeno bogastvo je Maurice De Rothsch^ ^ Gazeatu v Pirenejih, P zbežal iz Francije. i-lt V t> j Tajni agentje so p0 . du neki nanovo orne ^ po' katerem so našli sk? schildov zaklad Vlada maršala chyju je dala Rothsctu ^ možen je zapleniti ž 111 jc da je zbežal iz dežele-slednji približali Nemc uri zjutraj. Poskusi ^ trajali 20 sekund i° 11 vanja, kakor v prejšnjih dobah, ampak od političnega m gospodarskega pritiska in groženj. Svobode javnega mnenja torej ni. Vse človeštvo je pa vendarle za mir in mirni razvoj. nacijev. prodilcentov, da Južna Amerika Nacijske grupe bi bile v tem ne pade v nacijsko žrelo? To ni slučajh silno ojačene, in ljudje, več samo gospodarski problem, dasiravno morda niso simpa- temveč gre za politično dilemo Pozor! Važno! - Registrirajte Avtomobilska nesreča pri Gorici Gorica. — Uradna italijanska agencija poroča, da je pri po-nočni vožnji tovornega avtomobila, na katerem se je vozilo 15 delavcev, prišlo do nesreče na ovinku blizu Gorice, ter da se je avtomobil prevrnil v 50 m globok prepad. Pri tem je bilo ubitih 5 oseb, ranjenih pa 12, med njimi tudi šofer in njegov poihočnik. TrSbški delavci odšli v Nemčijo Trst. — Znano je, da bo tudi letos Ne rtiči ja vzela na delo več nji dve leti bodisi Prl , primarnih ali posebnih ^ p je kvalificiran za voli mu ni treba registrirat1, ^ Prav tako se ni tre^f strirati onemu volilen ^ ki je tekom zadnjih znanil ha Board of izpremembo svojega 118,1 \ ot # Morda ni bilo se nikoli tako volilka, ki je volil ali v° ^ važno kakor letos, da gredo vsi nrl •* volilci na volišče, zlasti naši slovenski volilci, da oddamo svo-Ije glasove za predsednika Roo-seVelta, proti kateremu bodo napeli reakcionarji in kapitalisti vse sile da ga porazijo. Pomnite, da bo vsak glas važen in vsak glas bo doprinesel k odločitvi. Zato naj ob letošnjih volitvah lahče ne ostane doma, češ: bodo že brez mene opravili.. Zato je pa skrajno važno, da se volilci registrirajo. Oni, ki se morajo registrirati, to lahko štore vsak delavnik od zdaj pa do 7. oktobra, če gredo v U-rad Board of Elections, ki se nahaja v Mestni hiši (City Hall) v prvem nadstropju. Po novih odredbah se ni tre- tisoč italijanskih delavcev, kot ba registrirati sledečim volil-se je to dogajalo že več zadnjih cem in volilkam: Tisti volilec ali mM Toda ženska volilka Pa ^ ■eeisi bi •adi registrirati, ako je &1 zadnjih dveh let zarfll ^ poroke ali razporoke njeno njeno ime. Registracijski urad ^ ^ hiši je odprt vsak dan J ; ob sobotah od 8:30 4:30 popoldne, ob sobota ^ f 8:30 zjutraj do opoW6^ deljah in praznikih P cijski urad zaprt. Torej, registrirajte S6v 30- septembra, 1940, HNAKOPRAVNOil STRAN & 10 HUDA URA SPISAL FRANCE BEVK °pila sta iz gozda. Pred nji-t* ****** gmajna. Dišati živini, ki se je čez dan presnov' P° praproti in Dice. zraku so letale kres- Počaka j va ostale!" uj® sedel na hlod, ki je Dri ? poti- Zalki ni rekel, naj TrPko je stisnila ustni-bi p-1 a navrhana nemira. Da pav^a zatrIa> Je lovila kresnice. PodčeiT ^ m°1Če °Pazoval iz- Tin - . 1L ^žal ko primrzel na deneia pa.kri mu Je bila Porokami Si se Je dvignil. Z »jen je nekoliko UP°^- besed m Zalko. Nobena šla. q ?6 kretnja mu ni bila u- liu n F Se -*e P° ostalih: ali se *K*mehujejo? tiii. rekIeto'" je zaškrtal z zob-gl^Weta C Sen°žeti. Fantom se se ni ''Tih ^ b°do že še dohiteli, peli" e' S*°P* sem, bomo za- "Noc so se zadrevila po Glas, '.eg Sp • ; "■ 1,1 "jcguv. i>c dal se • U m Peti. Zave- s tem izdaja svoje a kaj mu je bilo tedaj Dc°j se mi res noče." res se\kak0rda ni njegov. Ne, |se čUtke, 2^ to KislimVzel ^ ^rablje in se za jo ohr lvnaP°til po rebri, ki so W mlade smreke. taki s"1 s^-°Pal navzdol. Ko-"e Ure° p111 ^ ko nihaji nevid-je fasj °§rezal se je v temo, ki )lj a 'z doline in se je vedno ki°Stila'. PotaPljal se je v mi-fj. ,S° trgali občutki ko 6; meglo. Bilo mu liti," je hlinil ravnodušnost. "Če si je izbrala drugega, kaj hočem?" Lovrenc ga je nejeverno premeril. "Drugega?" se je strupeno podsmehnil. "Prekleto! Lepo si je prebrala. Toliko je Pavletu do nje kot meni, ki se nikoli ne bom ženil. Njemu je do zemlje. Če bi mogel, bi vzel samo zemljo, njo bi pa pustil ..." Tine je obstal nad gozdom. Fantje in dekleta so bili že izginili med drevjem. Iz teme so se razlegali vriski, govorjenje, hi-hitanje. Lovrence je stal pred njim ko okleščen trš. "Kako za zemljo?" "Kako? Ali si res tako kratke pameti? Zalka pojde k Slivarju, a Ivancu ne bo treba šteti dote. Zemljo dobi, saj je ne ponese v žepu v krtovo deželo. To je vsa lopovščina." A! Tine je stal ko vkopan v zemljo. Gledal je ko bebec. A? Da, Tine se je vprašal več nego enkrat, še ta dan, če pojde mar Zalka k Slivarju, ali se bo Pavle, dedič, priženil k Franconu. Zdaj se mu je zjasnilo. Ne, Lo- te zemlje polakomnil nekdo drugi? Postal je in izbuljil oči v temo med drevesi. Glasovi fantov in deklet so se čim dalje bolj izgubljali v dnu gozda. Zdrznil se je ob neki misli. "To moram povedati Zalki," je rekel zamolklo. "Dekle je vse trapasto na o-nega." Skozi tihoto noči se je razleg-nil smrtni krik ptice, ki je ječe utihnila, a za tem zmagoslavno vpitje skovirja. Fanta sta za hip obstala, a nato sta molče hodila dalje. Med drevjem se je medlo zasvetilo. Gozd, pobočje drugega hriba . . . Fantje so bili že odpeli in odvriskali proti vasi. 12. Na nizkem zidu pred Mlakar- bili le hipi, v resnici je bilo tež- j kdaj najljubše godalo, a tako ko. Izuri naj ostale čute do tiste potankosti in občutljivosti, da bodo nadomeščali vid? Poznal je že vsak klanec, vsako drevo ob njem. Dolgo je trajalo, da je spoznal vsako grapo, vsak kamen, vsak grm . . . Vsak? Ne. to še dolgo ni bilo vse. Vseh posameznosti, ki ustvarjajo svet, nikoli ne bo mogel zajeti. S koraki je izmeril vsako razdaljo. Vedel je, koliko je od vrat do kamre, od doma do Zalke, od vrta do polja. Toda včasih se je zmedel, kakor da ga je nenadoma zapustil spomin. Bil je ne- ljubo še nikoli kot zdaj. Z njo se mu je zdelo, je lahko izrazil vse, kar ga je mučilo. Ljudem je dajal kos sebe, kot bi jim rezal kruha. Poslušajte! Med godbo je lovil vse, kar se je godilo o-krog njega. Tudi šepetajoče besede vzhičenja in vzdihe. Kakor da so med posameznimi glasovi vrzeli, skozi katere prodirajo šumi vnanjega sveta. Glavo je nagibal na ramo, prsti so mu tekli po tipkah. Čutil je, da je nastal večer. In da je soparno in so zvezde zastrte z mrčem. Pred jutrom bo nevihta bogljen kakor otrok. Neredko so | In da po vrtu letajo kresnice. In ga motile predstave iz preteklo- j da so se fantje in dekleta med sti in ga delale še bednejšega. i tem že vrnili s senožeti. Eni so Da, če bi nikoli ne bil videl • • ■ j posedali po klopi pred hišo, a A on je vedel, kaj je sonce, kak- drugi ga stoje gledajo in poslu- jevo hišo je sedel Mohor in i- šna je zemlja, kakšni so človeški j šajo. Čutil je. da stoji med nji- obrazi, četudi so mu bile vse te ! mi Zalka in da ga tudi ona gle- predstave že rahlo pobledele. Ti- j da in posluša. Obraz in nasmeh, sti meseci v zavodu: pletenje ko- i kakor ga je videl pred leti. šev, branje vzboklih črk; vse ti-i , . . ..i , . , , Misel nanjo mu je vlila novih sto prizadevanje, da bi mu na- J J ' gral harmoniko. Sključen nad godalom je prebiral tipke in se med igranjem zibal, ko da nekoga uspava. Bil je skoraj neviden. Temo so rezali le trakovi luči skozi okno. Podnevi bi ga zlepa ne bil kdo pregovoril, da bi vzel harmoniko v roko, šele na večer se je razživel. V nočeh so se razlegali zvoki njegovih pesmi daleč po vasi. Ljudje so postajali pred hišami in ga poslušali. Taka godba, taki glasovi, da so jim bridko sladko segali do srca. Bila je godba za radost, a bila je tudi godba za solze. Tisti večer se je bilo njegovi pesmi primešalo še nekaj dru- Da, Zalka ga je gledala. In poslušala. Stala je v skupini deklet, se z roko naslanjala sosedi na ramo. Nagibala je glavo in lovila glosove. Tako žalostno ga je bilo poslušati. In tako lepo. Ni mislila na Mohorja, on ji v tistem trenotku nič ni bil. S strast no melodijo se je pogrezala v omamo, v nekaj lepega do solz. "Zalka!" či. Namigaval ji je z roko in z glavo, naj stopi za njim. Iztrgana iz godbe se je Zalka z muko prebudila v sedanjost. Temu fantu bi se bila najrajši izognila. Da si še upa po vsem, kar se je bilo ta dan zgodilo. Toda bala se ga je. Da je znova ne osramoti pred vsemi, je pristopila bliže. "Kaj mi hočeš?" Bila je nejevoljna, da jo je ne- V glasu ji je trepetala mrž-kdo zmotil. Ozrla se je. Za njo nja. Ozrla se je pt> Pavletu. Stal je stal Tine. Kaj ji hoče? V pa- je pred pragom in se polglasno su svetlobe mu je videla blesk o-' razgovarjal s fanti. -ost ■ 86 mu Je razbila pre-Pesti ] m. ^akor da zdaj tišči v e^ene drobce. % tw6. 3e zaslišal korake in 1° zdrznil. Kdo hodi za hi? t • a^aj ga ne puste v mi-k(j!?*ta, ki ga je čez dan %% baba." k ' HM vrenc ni lagal. Ko dobiš mlade- gega. Kaj? Tega bi nihče ne ga, bo še trša. Besede, ki sta ] znal povedati. Bilo je, kakor da jih Slivar m Ivane govorila ti-1 si je prislonil uho na prsi, da sto jutrn, pričajo dovolj. Ves posluša in posnema neke notra-dan ni prav vedel, kam bi jih' nje glasove. Kakor da sta se mu del, zdaj pa so dobile obraz in radost in bridkost zlili v eno pe-roke. sem . . . Harmonika je pela. Od- Segel si je z roko na čelo in potegnil z dlanjo preko obraza. "Pa kje si to izvedel?" "Kaj ju nisem slišal, ko sem j vlačil seno v svisli? Ivane mi je že kar smilil. Slivar ga je obdelaval kot obad privezanega vola." "Ali je on, Ivane privolil?" "Privolil. Saj ga je tako zalival z žganjem, da je bil ko ma-vra. Ni več vedel, ali je dedec domestili oči, je bilo ko zasmeh. Čutil ga je do mozga. Če so mu vzeli vid, bi mu bili morali vzeti tudi predstave o življenju in o svetu, iztrgati mu brezplodno hrepenenje po luči. Ostala mu je le noč in harmonika. Že pred vojsko je bil kdaj pa kdaj poskusil nanjo zaigrati. V bolnišnici ga je učil neki Čeh. Da, na harmoniko more igrati tudi slepec. Vsi so trdili, da jo more igrati celo bolje od drugih. sil in novih bridkosti. Harmonika je zaječala. Nape v se je spremenil. Zdelo se je, da je segel za pesmijo nekam v neznane globine, ki jih je dotlej zaklepal, a jih zdaj kaže. Vidite! Čujte! Morda ga razumejo. Morda ga razume vsaj dekle . . . Harmonika je pela. V najem Odda se v najem tri čedne sobe za manjšo družino. Kdor želi, naj se zglasi na 1035 East 70th Harmonika mu je bila že od ne-' St. IME COMHUDER SaSdn° p°šledovala ?~Radbi! Tine se 3e molče okreniL Sto" ?u-ie*h-iSam' ^ se ozrk A ko všf ga je spoznal s kon- Vrai,ne hodil sam hi. pil je na stezo, ki je vodila skozi gozd. Med drevjem je bila tako gosta tema, da sta morala fanta z grabljami otipavati pot. Tine je razmišljal. Pred očmi mu sem krivala je stvari, o katerih ni- ] koli ni govoril. Slepote ni prena- j šal kot nesrečo. Bila je zanj ve-• lika krivica, ki so mu jo nare-, se j dili. V neki težki minuti ga je j bila obšla misel na samomor. Da i ni tega storil, ga je zadrževala j skrivnost večnosti. Saj je bil ša- j mo trenotek, ki .je izginil kot o-1 blaček na soncu. Bil je zdravih korenin. V njem je tičala močna volja do življenja. Notranji vid mu je včasih pričaral nove svetlobe. Takrat se je smehljal predse. Toda to so vra, "uuii sam. -----•> i.Bn te jasi! Rekel pa tega Je PIaval Zalkin dom' k' f P°: roke. Ne, saj Lovrenc, s katerim stanza v Shvarjeve : noč prevasovala,ne- "i hlepel po zemlji. Ko je mishl V p0t Pohodila. Star zbad-jna dekle, ni računal. A bilo mu vtu1: nfrSač, ki se je rad vtikal'je umevno samo po sebi, da se \ ^*ri, a zvest tovariš. 13-1 bo priženil k hiši. T/ tistem tre-SJ, katerim i* kdaj pa kdaj "^ku je poleg srda, Ijubosum-Sw k° Zalki. če bi bil kdo ; ja in Snusa le^la nanj tudl skrb S, Z Poslal k vsem hudi-za bodočnost. Ali bo mar vse |°Pal je navzdol in mol-j življenje polegal v supi in lovil *S* Je dolgo s stra-! *ime? Ali naj se oženi na go-al- ! stijo ? In to radi tega, ker se je .Vid^? ju videl? Trava naprodaj Imamo naprodaj Washington Creeping Bend travo, 75c sq. yard.— John Hrovat 23001 Ivan Ave. Tel.: KEnmore 6978 J. Išče še ženska Ženska dobi stalno delo pri slovenski družini brez otrok. — Lahko ostane čez noč. Splošna gospodinjska dela. Sprejme se tudi z enim otrokom. Istotam se odda tudi dve sobi, pripravne za pečlarja. — Za več pojasnila se obrnite na 434 East 157th St. /N°. da. "Saj nisem Tine odhrkal, kakor Je srd dvignil v grlo in leB •> C % li A ^ t'Ustif mV norec si, če boš ta- ' IVT ' bi. \pa norec! Saj je t ^'Sov- V- njem- Ce bi mu ne n^al j} ar-'a^ trezen glas, bi bil j gle^ desno in na levo pozor pozor V, Ne, ,%1 dekleta se ni varal. ti W mu ni Posebno na-. ' °da poslednji čas ni- h '^Uh>^0rn's^'' da bi ga mo-; ^4 bi v-'' tistega'dne. Od Ln, 11 ■ Pljuval . . . Pogledal h Ca" ^ mu maral kaza-dlani. ne mara, je nočem si- KADAR želite postati denar v Jugoslavijo in Italijo; vsaka pošiljatev je garantirana; KADAR rabite krstni ali rojen list iz starega kraja; KADAR-koli rabite informacije glede vašega denarja ali imetja v starem kraju; KADAR potrebujete notarske listine ali notarski podpis; KADAR želite napraviti prošnjo za prvi ali drugi državljanski papiruse vedno obrnite na: august hollander 6419 St. Clair Ave. v Slov. Narodnem Domu j e Za Vašo udobnost morris pun branch bank St. Clair Ave. pri East 147th Street Jutri je otvoritev nove bančne podružnice na St. Clair Ave. pri East 147th Street, da bolj postrežemo naše stare in nove prijatelje v Collinwoodu in bližnji naselbini. Popularen Morris Plan vam da najboljšo postrežbo v vaši okolici. Prihranite si voznino v mesto Morris Plan ima nizko ccnena posojila za vsak namen (do 20 mesecev za plačati) ... popularne nizke cenene "Checking Accounts"... in Morris Plan Savings Accounts, ki zasluži ugoden del obresti za vas. ,,,,, Morris Plan Bank ST. CLAIR PRI EAST 147th "Člani Federal Deposit Insurance Corporation" ALLOWANCE eld washer Get the washer that makes light work out of your heaviest washings_the new Maytag Commander. Besides 50% greater washing capacity, the Commander gives you all these other Maytag advantages: gentle gyrafoam washing-action, roller water-remover, quick-drain hose, sturdy mechanical excellence, and the famous square* tub in gleaming white porcelain. Like any other Maytag, it must make good in your own home. Come in and see it—or phone for fees trial. NAROČITE SE NA Mesečnik za leposlovje in pouk cankarjev glasnik NAROČNINA JE: Za celo leto $3; za pol leta $1.50; za 3 mesece $1 Z avgustovo številko sve bo pričelo objavljati zgodovino naših kulturnih, gospodarskih organizacij in drugih naših ustanov. Pozneje pridejo na vrsto podporna društva, klubi i.t.d. Sedaj je še čas, da si zasigurate prvo številko v kateri se bo pričelo z zgodovino. Ko bo zgodovina končana boste imeli zbirko na katero boste upravičeno ponosni — bo vredna več kot boste plačali za naročnino. Pošljite naročnino na naslov: cankarjev glasnik 6411 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 15704 Waterloo Rd. KEnmore 1282 O Ravnokar je izšla ... ^ velepom'embna knjiga "the slovenes: a social history" •pisal Dragotin Lončar prestavil v angleščino Anthony J. Klančar Ta knjiga bi morala biti v vsaki hiši kjer je tu rojena mladina, da se mladina seznani z zgodovino Slovencev. : c % i o o HAIR-BREADTH HARRY ^inning "THE UTOPIAN ~ Candidate president Km I CAN TELL BETTER HJtECE.AFTER THE % DOCTOR WAS MADE AN EXAMINATION 1 WHAT HAPPENED? UNCLE. WARDUEEL A<-S->xtil\L je vezana stane $1 > ; Dobi se v uradu Enakopravnosti, 6231 St. Clair Avenue OS [ocaoi % e 1 yd STRAN 4. ENAKOPRAVNOST ŽENSKI VESTMI! sloni na njih kakor na zakonskih otrokih. Ni dovolj, da o teh vprašanjih samo razpravljamo, njihove rešitve se moramo tudi dejansko lotiti. Pri nas imamo na stotine humanitarnih ustanov in društev, ki delujejo že desetletja, toda med njimi ni niti e-na, ki bi se tega vprašanja dejansko lotilo drugače, kakor z razpravljanjem! Po ženskem svetu Žene v Quebecu v Kanadi so nedavno dobile volilno pravico. Doslej namreč niso imele ne aktivne ne pasivne volilne pravice, ki jim je sicer po kanadskem državnem zakonu pripadala, ni pa se doslej izvajala. * Mrs. Alice Press je dobila prvo nagrado za najboljšo "short short story" — časopisni podlistek. Več ameriških časopisov je namreč razpisalo natečaj za najboljši podlistek, ki se ga je udeležilo na tisoče konkurentov, kar ni nič presenetljivega, če pomislimo, da je podlistek v Ameriki najbolj priljubljena pa tudi najbolj razširjena litera-turna pripovedna oblika. Razsodišče je imelo pri tako številni udeležbi težko nalogo izbrati najboljše delo. Toda odlika, ki jo ,je dosegla ga. Alice Presso-va je zato tem večja in pomembnejša. v Ga. Mary Frank, ki poseduje v Avstraliji farmo, je iznašla nov električni stroj za striženje ovac. Njena iznajdba je tem važnejša, ker je ovčjereja v Avstraliji izredno razvita in morajo v nekaj tednih postriči na gtotisoče ovac. * Ameriška kemičarka Jaqueli-na S. Front je iznašla nov postopek, s katerim je mogočfe v nekaj urah tako preparirati to-bakovo listje, da se ga lahko takoj uporabi za izdelavo cigaret, dočim je preje ta postopek trajal nekaj tednov. * Mrs. Dorothy Clark, ki je bila pred letom kot edina žena v vsej Novi Angliji odbrana in izvoljena v svojem rojstnem mestu Warrenu za policijskega načelnika, je bila letos zaradi svojih odličnih uspehov iznova izvoljena na isto mesto. Kot policijska načelnica pa ne zanemarja svojih gospodinjskih in materinskih dolžnosti, ki pri štirih otrocih niso ravno majhne. * ljudje res že tako podivjali, daj zagreše enega najostudnejših' zločinov ki ga more človek za-j grešiti, da ubije svojega last-; nega otroka ali ga, brezbramb-' nega in brez pomoči, pusti nekje na cesti. In vendar postanejo taka dejanja razumljivej-ša, če si jih ogledamo pobliže. Ni naključje, marveč dejstvo, da rode otroke izven zakona največ dekleta iz revnejših slojev in da so med njimi najpogostejše služkinje. Pustimo moralo ob strani, ker doslej, v kolikor mi je znano, ni še izpreme-nila dejanskega stanja, marveč si oglejmo suha dejstva. Vzemimo revno kmečko dekle — pri premožnih običajno visoka dota prekrije in izravna takle pre-grešek. Če zanosi služkinja, izgubi v 99 slučajih službo. Prihrankov nima ali pa za dobo njene nosečnosti ne zadostujejo. In tako ostane na cesti brez dela, brez denarja in brez zaslužka. Dekle iz delavske rodbine, ki jo čaka nezakonsko materinstvo, ni na mnogo boljšem. Od vseh strani grozi nezakonski materi strah pred bodočnostjo, brezposelnost in revščina. Temu se pridruži še sramota, ki na vsakem koraku spremlja nezakonsko mater in njenega otroka. Nekoč so nezakonske matere kaznovali s smrtjo tako, da so jih žive pokopavali. Nam, ki se smatramo za kulturne ljudi, se zdi tako dejanje ne^ kaj strašnega. In vendar nismo do nezakon. mater usmiljenejši, kakor so bili ljudje pred nekaj stoletji. Tudi mi jih žive obsojamo na smrt s tem, da jih obsojamo na lakoto in sramoto, da jih naženemo v brezposelnost na cesto in s prstom pokažemo za njimi. Kjer koli se tako dekle zglasi, ni mesta za njo. A-li je potem kaj čudnega, če rodi nekje na polju, v gozdu ali v hlevu brez pomoči, v slabših o-koliščinah kakor domača žival in svojega lastnega otroka zaduši ali pusti nekje na cesti? Bedna kakor je, ne najde drugega izhoda. Oglejte si kako tako zgodbo pobliže, če vam zgodba iz Prek-murja ne zadostuje in potem Društveni UC'l'OBEit i v Slovenskem društvenem do- oktobra, sobota. — Društvo mu na Recher Ave. "Svoboda", številka 748 S. N. .26. oktobra, sobota. — Camiola V nekem ameriškem mestu blizu Los Angelesa so občinski | boste verjeli, kako strašno je možje našli nov vir dohodkov, življenje, na katero so obsodili ki morda ni toliko donosen kot i ljudje nezakonsko mater. Mor- je zanimiv. Mestna kopališka uprava je namreč sklenila, da morajo posebni, nalašč za to nastavljeni uradniki pregledovati moškim in ženskam v kopališču noge in ugotoviti, ali so te podvržene obdavčenju. Vsakdo brez izjeme, ki se nahaja na njihovi gostoljubni plaži, mora namreč plačati pet dolarjev takse za kopalno sezono, če so njegovi nohti na nogah rdeče ali kako drugače pobarvani. v Vojna je zadela tudi nevtralno državo Brazilijo in sicer s tem, da jo ovira pri izvažanju kave, ki so jo zato prisiljeni v velikih množinah pometati v morje. Pred leti je Brazilija počenjala s kavo isto, toda ne radi vojne, marveč zato, da bi obdržaja ceno kavi na isti višini. Vsakdanje zgodbe Neko dekle je rodilo in svojega nezakonskega otroka zadušilo. Drugo dekle je rodilo in svojega nezakonskega otroka pustilo ležati nekje v gozdu ali ob cesti. Pred dnevi smo čitali v časopisih : starši so do smrti pretepli svojo petnajstletno hčerko, ker je bila noseča. To se je zgodilo v Prekmurju, lahko pa bi se zgodilo tudi nekje drugje. Takih zgodb je brez števila. Človek, ki jih čita, se nehote zgrozi in se vprašuje, ali so P. J., priredi ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 5. oktobra, sobota. — Clair-woods, št. 40 SDZ priredi ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 5. oktobra, sobota. — National Order of CCC, priredi ples v Twilight Ball Room. 5. oktobra, sobota. — Praznovanje 3. obletnice Slovenskega narodnega doma v Maple Heights. — Vinska trgatev in ples. 5. oktobra, sobota. — Klub Ta-herites priredi ples v Slovenskem domu na Holmes Ave. 6. oktobra, nedelja. — Loyal Comrades SNPJ priredi ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 6. oktobra, nedelja: Proslava 30-letnice društva Mir št. 142 SNPJ s programom v Slov. domu na Holmes Ave. 6. oktobra, nedelja. — Prireditev mlad. pev. zbora "Slavčki" v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 12. oktobra, sobota. — Martha Washington, št. 38 S. D. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 12. oktobra, sobota — Gray Eagles priredijo ples v Twilight Baal Room. 12. oktobra, sobota. — Jugoslo-venski delavski narodni dom v West Parku priredi zabavo s plesom in dvajsetletnice premikajoče slike. 12. oktobra, sobota: — Društvo Betsy Ross, SSCU priredi ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 13. oktobra, nedelja. — Plesna veselica Gospodinjskega kluba na Jutrovem SDD, v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. 13. oktobra, nedelja. — Dramatično društvo "Anton Verov-šek" priredi igro in ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 19. oktobra, sobota. — Podružnica št. 3 S. M. Z. priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave. 19. oktobra, sobota. — Utopians S. S. P. Z. priredijo ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 19. oktobra, sobota. — Društvo Kristusa kralja, plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 19. oktobra, sobota. — Društvo Zumberak HBZ priredi ples v Twilight Ball Room. 19. oktobra, sobota. — Dom Za-padnih Slovenskih Društev na 6818 Denison Ave., priredi Vinsko trgatev v lastnih prostorih. 20. oktobra, nedelja. — Pevski zbor "Sloga" priredi jesenski koncert in ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 20. oktobra, nedelja. — "Žegna-nje" v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. pod vodstvom Kluba društev. 20. oktobra, nedelja. — Koncert Mladinskega pevskega zb&a "Kanarčki" v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. Zabaven večer Slovenske Zadružne Zveze v Slovenskem domu na Holmes Ave. da niti tega ni treba. Poglejte okoli sebe in videli boste, s koliko radosti v največjih mukah rode zdrave, prave žene, če vedo, kam bodo položile in v kaj bodo zavile svojega otroka! Z nič manjšo radostjo bi ne rodi le nezakonske matere, če bi jih življenje ne prizadejalo tako trdo. Tolikokrat povsod in ob vseh mogočih prilikah govorimo o vzvišenosti materinstva, z zakonom smo ga zaščitili, nezakonske matere pa poganjamo na cesto, prepuščamo jih samim sebi. Ali niso vse te besede zelo prazne in celo žaljive, dokler vemo, da je med nami ena sama mati, ki nima, kam bi položila svojega otroka?! Nešteti žalostni primeri nujno kličejo da se problem nezakonskega materinstva na kar mogoče zadovoljiv način reši. Predvsem bi morali postaviti dom, kjer bi dekleta, ki so zaradi nezakonskega materinstva o-stala na cesti, našla streho vsaj do takrat, da rode. Vse moralne pridige ne morejo izpremeniti dejstva, da se iz leta v leto rodi več nezakonskih otrok. S tem dejstvom moramo računati. Nujno bi morali povečati število domov, v katerih bi našli zavetje otroci, ki jim ga starši 26. oktobra, sobota, iz kakršnega koli razloga ne morejo nuditi. Ni vseeno, kakšno usodo doživljajo ti otroci, kajti tudi oni so člani človeške druž- 26. oktobra, sobota. — Modern be in naša bodočnost prav tako Knights, 57 SDZ priredi ples Tent, št. 1288 T. M. priredi maškeradno veselico v avditoriju S. N. Doma. 26. oktobra, sobota. — SVS Cadets priredi ples v Twilight Ball Room. 26. oktobra, sobota. — Društvo Waterloo Grove, WC priredi ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 27. oktobra, nedelja. — Hrv. Ivat. Zajednica, priredi ples v S. D. D. na Waterloo Rd. 27. oktobra, nedelja. — Društvo Napredne Slovenke, št. 137 SNPJ Proslava 30-letnice v avditoriju SND. NOVEMBER 2. novembra, sobota. — Slovenske Sokolice, št. 442 SNPJ Plesna veselica v avditoriju Slov nar. doma. 2. novembra, sobota — Društvo Commodores, štev. 742 S. N. P. J. priredi ples v Domu Za-padnih Slovencev na 6818 De-nison Ave. 2. novembra, sobota — Cavalier klub priredi plesno veselico v Twilight Ball Room. 2. novembra, sobota. — Društvo "Stragglers", SNPJ priredi ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 2. novembra, sobota — Društvo "Kras", št. 8 S. D. Z. priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave. 2. novembra, sobota. — Društvo "Kras" št. 8 S. D. Z. priredi plesno veselico v Slovenskem domu na Holmes Ave. 3. novembra, nedelja. — Pevski zbor "Jadran" priredi koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 3. novembra, nedelja. — Glasbena Matica (Sam. Zarja) priredi oratorij v avditoriju Slov. nar. doma na St. Clair Ave. 3. novembra, nedelja. — Pevsko društvo "Zvon", priredi jesenski koncert v Slov. nar. domu na E. 80th St. 9. novembra, sobota — Društvo Collinwood Hive, Maccabees, priredi ples v avditoriju Slov. del. doma na Waterloo Rd. 9. novembra, sobota. — Svobo-miselne Slovenke, št. 2 S D Z Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 9. novembra, sobota. — Pev. ski zbor "Adrija" priredi koncert in ples v Slov. društ. domu na Recher Ave. 9. novembra, sobota, — Društvo Hrvatske Sestare, priredi ples v Hrvatskem domu 9. novembra, sobota. — Društvo Vipavski Raj, št. 312 SNPJ priredi ples v Slovenskem do mu na Holmes Ave. 9. novembra, sobota. — Maria Prisland Cadets priredijo plesno veselico v Twilight Ball Room. 10. novembra, nedelja. — Društvo "Slovenec", št. 1 SDZ. Proslava 30. letnice v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 10. novembra, nedelja. — Društvo "V Boj" SNPJ priredi ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 16. novembra, sobota. — Druš-, tvo Složne Sestre št. 120 S. S. P. Z. priredi ples v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 16. novembra, sobota. — Statuettes klub SDD pridi ples v SDD na Waterloo Rd. 16. novembra, sobota. — Buc-kye Stars priredijo plesno ve- selico v Twilight Ball Room. 16. novembra, sobota. — Društvo "Velevit" štev. 544 S. N. P. J. priredi veselico v Domu Zapadnih Slovencev na 6818 Denison Ave. 17. novemnra, nedelja. — Mladinski zbor SDD priredi koncert v SDD na Waterloo Rd. 17. novebmra, nedelja. — SKPP "Lira". Koncert in ples v avditoriju Slovenskega narodne-go doma. 23. novembra, sobota. — Društvo "Glas Clevelandskih Delavcev", št. 9 SDZ priredi plesno veselico v avditoriju Slov. nar. doma, na St. Clair Ave. 23. novembra, sobota. — Roustabout klub priredi ples v Twilight Ball Room. 24. novembra, nedelja. — Oreški klub. Prireditev v Slov. del. domu na Waterloo Rd. 24. novembra, nedelja, — Slovenska Dobrodelna Zveza. — Proslava 30-letnice v avditoriju Slovenskega nar. doma na St. Clair Ave. 24. novembra, nedelja — Oreški Klub. Prireditev v Slovenskem delavskem domu na Wa terloo Rd. 24. novembra, nedelja — Jesenski koncert mlad. pev. zbora "Kraljički" v Slovenskem narodnem domu, Maple Heights 28. novembra, četrtek. — Zahvalni dan. Social, pevski zbor "Zarja", priredi koncert in ples v avditoriju Slov. nar. doma na St. Clair Ave. 28. novembra, četrtek. ■— Pev. društvo "Cvet" priredi koncert in ples v SloVenski delavski dvorani na Prince Ave. 28. novembra, četrtek — Young League SDZ. Prireditev v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 30. novembra, sobota. — Društvo "Ložka Dolina (Lož Valley) priredi veliko plesno ve-nem domu na St. Clair Ave. selico v Slovenskem narod- 29. 30 nov. i. dec. petek, sobota in nedelja. — Razstava ročnih del Progresivnih Slovenk krožek št. 1 v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 30. novembra, sobota. — Vantage Raquet klub priredi ples v Twilight Ball Room. DECEMBER 1. decembra, nedelja. — Združeni Bratje, SSPZ, priredijo ples v SDD na Waterloo Rd. 1. decembra, nedelja. — Blaue Donau. — Koncert in ples v avditoriju SND-7. decembra, sobota. — Sunny i Ray Orchestra. Ples v avditoriju SND. 7. decembra, sobota. — Društvo "Blejsko jezero" št. 27 S. D. Z. priredi plesno veselico v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 7. decembra, sobota: — Klub Gay Knights priredi plesno veselico v Twillight Ball Rom. 8. decembra, nedelja. — Dram. društvo "Abraševič" — Predstava in ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 8. decembra, nedelja. — Pevski zbor "Slovan" priredi koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 14. decembra, sobota. — Wrong Club. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 14. decembra, sobota. — Shar-pey's Klub priredi ples v Twillight Ball Room. 15. decembra, nedelja. — Društvo Croatian Pioneers, H B Z. Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. 15. decembra, nedelja. — Zveza kulturnih društev Slovenskega delavskega doma. Prireditev s plesom v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 21. decembra, sobota. — Cleveland Athletic SNPJ. Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 22. decembra, v nedeljo. — Ml. pev. zbor škrjančki priredi koncert v Slov. društ. domu na Recher Ave. 25. decembra, sreda. — Socija-listični klub, št. 49 JSZ priredi ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 25. decembra, sreda. — Klub št. 49 JSZ priredi plesno veselico zvečer v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 25. decembra, sreda. — Društvo "Loyalites" SNPJ priredi ples v Slovenskem domu na Holmes Ave. 28. decembra, sobota. — Društvo. ",Spartans", še. 198 S. S. P. Z. Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 28. decembra, sobota. — Društvo Srca Jezusovega S. D. Z., priredi plesno veselico v Twillight Ball Room. 31. decembra, torek. „■— Pev. vski zbor "Jadran" priredi Silvestrov ples v S. D. D. na Waterloo Rd. 31. decembra, 'torek. — Slov. nar. dom in Klub društev S. N. D. Silvestrov večer v obeh dvoranah Slovenskega narodnega doma. v avditorij i Sluveiis'^ rodnega doma na Ave. pram. 19. januanrja, nedelja-- zbor "Ivan Cankar . ^ va in plesna veselica v : riju SND. gjjj, 25. januarja, sobota. pevski zbor "Zarja , bena Matica-ca v SND. pčV«ti 25. januarja, sobota. -- , zbor Adrija priredi p»> , selico v Slovenskem Bnem domu na Recher 25. januarja, sobota. — ^ klub priredi ples v .1 Ball Room. bj0| 26. aprila, sobota. -- , Fishermen priredijo P selico v Twilight Ba 1. februarja, sobota. gj France Prešeren, s ■ ^ Z. Plesna veselica ■ ju Slovenskega naro< ma na St. Clair Ave. 8. februarja, sobota. ^ klub priredi ples v ^ ^ v ava Slovenskega narodne?4 januarja, sreda. — Novo leto. Maccabees Red Jackets, priredijo plesno veselivo v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 4. januarja, sobota. — Društvo "Napredne Slovenke", št. 137 S. N. P. J., priredijo veliko plesuo veselico v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 4. januarja, v soboto. — Rupert Kadets priredijo ples v Slov. društ. domu na Recher Ave. 4. januarja, sobota. — 23rd Ward Civic klub priredi ples v Twilight Ball Room 11. januajra, sobota. — Društvo "Danica", štev. 11 S. D. Z. j Plesna veselica v avditoriju j Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 11. januarja, sobota. — Društvo Zumberak, HBZ priredi ples v Twilight Ball Room. 12. januarja, nedelja. — Dramsko društvo "Anton Verov-šek" priredi igro in ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. 18. januarja, sobota. — Klub Jollv Jesters priredi ples v Twilight Ball Room. 18. januarja, sobota. — St. Vitus Boosters klub priredi ples i na St. Clair Ave. ^ g!( 9. februarja, nedelja- " ^ nar. čitalnica.Proslav y nice v avditoriju ° ^ nega doma na St. 15. februarja, sobota- " ^ Ray Orkester. PleS riju Slovenskega- n doma na St. Clair ^ 16. februarja, nedelja- " ^ pev. zbor "Slavč 1 ' T^0ri koncert in ples v Slovenskega narodn na St. Clair Ave. ^ gjij 22. februarja, sobota- ^ na društva fare Plesna veselica J Slovenskega narodne na St. Clair Ave. ^ 23. februarja, nedelja- ^ zbor "Ivan Cankar ^ va in ples v avditorij skega narodnega- 0 Clair Ave. _ pp 2. marca, nedelja. niča. Prireditev s P in plesom v slove Jt rloo skem domu na Wa^ 9. marca, nedelja. ~"..,ero' društvo "Anton ^ gjo1 priredi igro in una' skem delavskem d° terlo Rd. n JS 12 tiKl fSE Lon M K ^ je Salo; N« je živ % N( % N > ■ Ly, h-K k % % Chi % * % 30. marca, nedelja- < ^ zbor "Sloga" Priredld0,/ in ples v Slov- nar" St. Clair Ave, NAJLEPŠI VRTOVI SO TISTI, KI SO OBDELANI Z najboljšim ORODJEM V trgovini Superior Home Supply Superior Ave., Cleveland, O., dobite najb°^e orodje za obdelovanje vrtov, kakor vsako^6 grablje, vile, motike, ogrdbalnike, stroje , zanje trave, škarje za prirezavanje žive ^ sploh vse orodje, ki se ga potrebuje za hlS° vrt. Velika zaloga raznega semena. 6401 .^X-BEAfV THE HANDLE THAT WONT BREAK RAY VIEW SHOWING THE STEEL BEAMS INSIDE THE / SOLID ASH HANDLE superior home suppl' 6401 Superior Ave. Frank Oglar, lastnik