LETO XXXIII. —Številka 23 4. junija 1981 Cena 5.—šil. (7 din) Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Podjunski kulturniki proti Kulturnemu domu v Celovcu! stran 3 Pod Obirjem so odkrili nove jame stran 4 Milijonska škoda pri požaru v Globasnici stran 5 V_______________________J Vedno več prijav nekorektnosti pri ljudskem štetju: V Velikovcu so kratko-malo izbrisali podatke! • V uredništvo Našega ted- • nika dnevno prihajajo poro- • čila o nekorektnem posto-J panju števnih komisarjev, ki • očitno kršijo zakonska dolo- • čila. „Ne pričakujem si, da 2 bodo izvajali števni organi • nedopusten pritisk, ker je to 2 kaznivo dejanje,“ je Narodne- • mu svetu pisal notranji mini- • ster Erwin Lane. Gospod mi- • nister, števni organi so kršili • predpise in „popravljali“ po-2 datke. V okraju Velikovec je • neki števni komisar, ki je • uredništvu znan, kratkomalo 2 izbrisal pogovorni jezik „slo- • vensko“! Od številnih primerov, ki nam jih javljajo s podeželja, je uredništvo NT raziskalo verjetno najbolj nesramni primer, ki se je zgodil v ve-likovškem okraju. Števni komisar je pred pričami izbrisal podatek „slovensko“: „Bei uns get nur taič“. O tem primeru smo že obvestili Avstrijski statistični urad, ki je za ljudsko štetje pristojen. Vodja referata Ladtstätter je upravičeno zahteval dokaze, ki smo jih imeli v rokah. Po začetnem „tega ne verjamem“, je moral Ladtstätter priznati, da na tak primer sploh niso pripravljeni, in nam je svetoval, naj se povežemo s pristojno občino. Župan pristojne občine je občinskemu tajniku, potem ko smo Slovenska gimnazija — koroški prvak! Prvič v zgodovini so nogome-teši Slovenske gimnazije prvak koroških srednjih šol. To čast So si priborili gimanzijci v torek, 26. maja, na Košatovem igrišču Po napeti in dobri tekmi proti moštvu HTBL iz Celovca. V fi-nale so naši gimanzijci prodrli Po zmagah nad BORG (3 : 0), HAK II (2 : 0), BG II (7 : 3) in v Polfinalu nad HAK Beljak (2 : 1). proti tem moštvu so lani zgubili in so igrali samo za tretje oz. četrto mesto. Ogromno dijakov in navijačev, med katerimi so bili tudi starši naših gimnazijcev, je v torek močno podpiralo slovenske gimnazijce. Profesor Malle je svoje moštvo izvrstno pripravil, kar se je takoj pokazalo. Naši gimnazijci so igrali zelo dober nogomet in tako presenetili navzoče. Odločna obramba in hitri napadalci, to so bili aduti gimnazijskega moštva. Te prednosti je moštvo v igri odlično izkoristilo in tek- mo odločilo že v prvem polčasu, ko je po ostrem strelu Mirka Wieserja in krasni akciji med Rihardom Grilcem in Nantijem Travnikom — taki akciji bi lahko rekli „cukrček“ — vodilo z 2:0. V drugem polčasu pa je ponovno N. Travnik prodrl in dal tretji gol. Zmagali so 3 : 1. Veselje nad prvim mestom je bilo nepopisno. Igralci so izjavili: „Zdaj pa v Pinkafeld, kjer bomo igrali za avstrijsko prvenstvo!“ Želimo jim mnogo uspeha! občino konfrontirali z dejstvi, prepovedal, da karkoli ukrene, v pogovoru z našim listom pa je občinski tajnik sploh cinično dejal, da ne vidi nobenega vzroka, da bi karkoli ukrenil! Seveda ne, saj je šlo le za načrtno pačenje podatkov, ki je menda po § 9 zakona o ljudskih štetjih kaznivo, kot je pisal minister za notranje zadeve Lane Narodnemu svetu! Tudi vodja deželnega statističnega urada, dvorni svetnik Brandt-stätter, je v pogovoru z našim listom dejal, da ne more verjeti, da je prišlo do takega primera, vendar je priznal, da številke, ki so jih do-sedaj producirali, govorijo le posebno govorico. Brandtstätter dobesedno: „Vedno spet pa opozarjam, da iz ljudskega štetja ni možno sklepati na številčno moč narodne skupnosti“. Iz prakse pa vemo, da ravno podatke iz ljudskih štetij vedno znova zlorabljajo v odštevanje manjšine. Zato ponovno prosimo, da se javijo vse osebe, ki so doživele nekorektnosti. Narodni svet bo izdelal točno dokumentacijo za pritožbo na ustavno sodišče. Skupnost južnokoroških kmetov bo kandidirala Ob navzočnosti predsednika ZSO, Francija Zwittra, in predsednika NSKS, Matevža Grilca, je imela Skupnost južnokoroških kmetov v četrtek, 28. 5. 1981, pri Hojniku v Mokrijah svoj načelni sestanek o kandidaturi v Kmetijsko zbornico, ki bo letos novembra. Oba predsednika osrednjih političnih organizacij sta poudarila nujnost enotnega nastopa naših kmetov pri volitvah v Kmetijsko zbornico. ZSO in NSKS bosta z vso močjo podprli kandidaturo Skupnosti južnokoroških kmetov. Navzoči kandidati Skupnosti južnokoroških kmetov pri zadnjih volitvah so si bili enotni v tem, da je interesno zastopstvo kmetov slej ko prej potrebno in da moramo izkoristiti složni in enotni vse možnosti, ki se nam odpirajo. Naš zbornični zastopnik, Ignac Domej, ki je sestanek vodil, je poročal o delovanju v zbornici, o svojih pobudah in pogojih delovanja ter kandidature; na tem sestanku so sprejeli kmetje na pobudo predsednika ZSO Zwittra za načelni program za nadaljnje priprave organiziranje našega interesnega zastopstva — Skupnosti južnokoroških kmetov. Pošta je našla zadovoljivo rešitev: Selani bodo redno dobivali pošto Kot smo poročali, imajo Selani poseben problem s pošto. Zdaj se kaže sprejemljiva rešitev za vse prizadete! Problem pošte je sprožil občinski odbornik EL Hanzi Užnik, občinski svet pa je soglasno sklenil, da je treba nekaj ukreniti. Naš tednik je informiral poštno direkcijo, saj smo bili tudi mi mnenja, da ne gre, da Selani dobijo redno pošto dan kasneje, tednike pa sploh šele v ponedeljek, namesto v petek. Poštna direkcija je reagirala v čim krajšem času. Po sestanku, na katerem so se zbrali 21. maja v Selah podžupan EL Mirko Oraže, župan Peter Hribernig, podžupan dr. Zdravko Velik in občinski tajnik Nante Pristovnik ter predsednik koroške poštne direkcije, so se domenili za rešitev, ki bo zadovoljila vse prizadete. Sedaj bo pošta raznašala pisma in poštne pošiljke še isti dan iz pošte Borovlje, tako da Selani ne bodo v nobeni časovni izgubi. Le za pisma, ki bodo prihajala iz sodišč in upravnih organov, se bo pošta morala še vnaprej posluževati pomoči občinskih na-stavljencev. V pogovoru z našim listom so zastopniki poštne direkcije zagotovili, da bo nova ureditev začela veljati v „najkrajšem možnem roku“ ter da bodo seveda redno dostavljali tudi že ob petkih naš list, ki je bil seveda najbolj prizadet, naši bralci pa so zamudili obenem vse sobotne in nedeljske prireditve. „Že dalj časa smo skušali najti rešitev, zdaj pa smo končno našli tudi prave ljudi,“ je dejal po omenjenem pogovoru selski župan Hribernik. Do hitre in zadovoljive rešitve je prišlo tudi zaradi tega, ker so vsi podprli iniciativo Enotne liste in skupno nastopili, tudi poštna direkcija je tokrat dokazala, da je res „v službi prebivalstva“. 11 ■ naš tednik] Friedrich Heer v Dunajskem krožku: Nemški rasizem izhaja iz bojazni po lastnem propadu S predstavitvijo svoje najnovejše knjige „Boj za avstrijsko identiteto“ v 34. Dunajskem krožku je znani dunajski zgodovinar in pisatelj univ. prof. dr. Friedrich Heer pred navzočimi razgrnil del svojih številnih idej in soočenj z Nemčijo in nemštvom, ki se mu kot modernemu avstrijskemu katoliku porajajo v zvezi z različnimi periodami zgodovinskega razvoja njegove matične dežele. Friedrich Heer se vsekakor počuti kot Avstrijec in to svojo poudarjeno obliko narodne zavesti tudi v vseh delih utemeljuje in izpričuje. Že omenjeno, obsežno zadnje delo, ki ga avtor sam dramatično označuje kot svoj testament, vsebuje tudi zemljepisno karto, ki prikazuje obseg avstro-ogrske monarhije v letu 1910. G. Hinteregger bmowwm MM Irm« Oeselltcheft M.b.N. • r Herrn Kuchler Gottfried Hochbau Tiefbau Stahlbetor Stollenbau SfraBenba Waaeerkre Betonwerk Sonnenviesen 9702 Ferndorf l- J Owe ZMOWI ihre Naduidit vom Uem tei«ee *a/LB iMf M (Von* 13.! Btino; Bestätigung Cipalatcki paupalitschki schlavenski gulacki 14.7.4* ÜU1 raci eivapcici raanioi. Slavenskl pro 9«1*80 la $.6.80. ) HINTEREGGER IteR. BREGENZ Vsakdanji rasizem v Avstriji poganja vedno nove „cvetke“: Tako se je norčeval predarlski industrialec iz koroškega delavca, ki je hotel dobiti delovno potrdilo. In ne samo iz njega ... Na splošno se lahko reče, da pada z naraščajočo premožnostjo jočo premožnostjo (Wohlstand) delež cen poljedelskih produktov v primerjavi z izdatki za živila. To zakonitost potrjujejo tudi mednarodne primerjave. Bistveni vzrok temu je, da pride na trg vedno manj neobdelanih produktov. Razkošna embalaža (Verpackung), dragi procesi predelave zgolj zaradi videza, pa vodi dolgoročno do neprepričljivosti ali nezaupanja konzumenta. To nezaupanje je povzročilo mednarodno opazni trend predvsem mestnega prebivalstva k povpraševanju neobdelanih kmetijskih produktov. V Avstriji pa je pričakovati v bližnji prihodnosti še nadaljnji porast pre- in obdelave živil in s tem povečanje tržnih Škarij. To bo imelo za posledico še zmanjšanje kmečkega šilinga. Da ta razvoj ne more biti v interesu kmetovalcev, je očividno. Ta negativen razvoj mora kmet torej tudi v bodoče izenačiti samo s povečanjem svoje produktivnosti. Posledica bodo še večji presežki kmečkih pridelkov in redukcija čistih kmetovalcev. Nastradali bodo seveda kmetje z neugodno lego ali majhno površino. MIHA ZABLATNIK: 7. del Kmet v stiski Enostranska agrarna politika, prodajni interesi industrije in konkurenčni boj kmetov pospešujejo naraščanje pridelkov in presežkov Pridelki Presežki 1950 1976 Pšenica 1,7 ton na hektar 4,0 1950 1976 Mleko Pšenica Poraba Zapravljanje Visoki stroški zalaganja v prenapolnjenih skladiščih Eksporti: ali nemogoči ali z viskokimi izgubami Krmljenje s krušnim žitom z visokimi izgubami Mleko Stroški presežkov ponudba povpraševanje Poprečna dajatev mleka 1 krave 834 kg na leto 2245 kg 1960 ponudba povpraševanje 1977 Toda kaj naj najprej razumemo pod besedo „narodna identiteta“? Srečamo jo, seveda, zlasti tam, kjer se podjarmljeni narodi bojujejo za svojo osvoboditev. Pod narodno identiteto pa lahko razumemo tudi vsakodnevno prizadevanje za poglobitev naše zakoreninjenosti v tistih tradicionalnih narodnih vrednotah, ki so jih upoštevali, spoštovali in po njih živeli naši očetje in matere. Med drugim je predavatelj govoril o štiristoletni avstrijski državljanski vojni — „Bürgerkrieg Österreich“, za katerega je predvsem značilno, da so se nemškogovoreči narodi med seboj bojevali in si nasprotovali dostikrat tudi v takšnih oblikah, ki so pri posameznih narodih zapustile nepogasljive rane. Poleg trdno stoječih zgodovinskih dejstev, kot jih je predavatelj navedel v zvezi s sa-moizdajo Avstrije pod vplivom hit-lerjanske, mesijansko napihnjene velikonemške ideje v začetku druge svetovne vojne (zvezni kancler Schuschnigg — kardinal Innitzer), srečamo pri Friedrichu Heeru tudi vrsto originalnih ugotovitev, ki pa bi jih bilo resnici na ljubo verjetno treba vrednotiti kot hipoteze. Takšna je na primer trditev, da dejansko nikoli ni bilo Svetega rimskega cesarstva. Kaj ni na Dunaju v dvorni zakladnici še vedno shranjena cesarska krona kot otipljiv dokaz v nasprotnem smislu? Posebne omembe vreden problem je tudi istojezičnost: Trije narodi, vsak s svojim specifičnim zgodovinskim razvojem, govorijo isti nemški jezik. Ta istojezičnost je otežkočala konstituiranje narodne zavesti pri manjših etničnih vrednotah, kot so bile avstrijske sedanje zvezne dežele. Verski reformator Martin Luter je s svojim prevodom Svetega pisma dal Nemcem dobro artikulirano nemščino. Za tem je pisatelj Friedrich Heer poskušal poiskati za izbruh hitler-janskega fašizma in sovraštvo do Judov in drugih, zlasti slovanskih narodov, psihoanalitično ozadje. Govoril je o patološkem, nevrotičnem ozadju vsakršne vojne med narodi, pri čemer je označil „voljo, da bi uničil neko drugo ljudstvo kot obliko največjega zla“, ki izvira iz določene šibkosti — iz strahu napadajočega naroda pred svojim lastnim propadom! Na svetu ne bo bolje, pa tudi nobena demokracija ne bo dolgo uspevala, dokler ne bosta družinska in šolsko-družbena vzgoja takšni, da bosta porajali iz svoje sredine erotičnega, srčno toplega človeka, ki je sposoben ljubiti, kateremu se upira vsaka oblika sovraštva in radikalnosti v medsebojnih človeških, pa tudi širših narodnih in družbeno-političnih odnosih. TEDNIKOV KOMENTAR Skoraj štiri ure so trajala pogajanja zastopnikov osrednjih organizacij koroških Slovencev s šefi treh koroških strank, torej razgovori med najvišjimi forumi koroških Slovencev ter koroške deželne vlade. Skoraj štirih ur mučnega sejanja, o katerih je predsednik NSKS, Grilc, sodil, da „ne moremo verjeti samo lepim besedam, slediti morajo dejanja!“ Presneto kruta resnica: Medtem ko so zastopniki koroških Slovencev nakazali celo vrsto trenutno najbolj perečih problemov, so se vsi tri zastopniki koroške „večine“ zabarikadirali za praznimi formulacijami, kot na primer Wagner, ki je trdil, da tudi on zastopa manjšino (?), ali pa Ferrari, ki se je venomer skliceval na stališče partijskega predsedstva, ki zahteva kot pogoj za nadaljnje razgovo- Koroške senčne igre HERBERT SEHER re vsaj „provizoričen vstop v sosvet“. In celo VP-šef Knafl je ugotovil, da si je on pričakoval „več pripravljenosti od koroških Slovencev“... Torej čisto po devizi deželnega šefa „naj manjšina preskoči svojo senco“. Koroške večinske stranke se skrivajo za olimpijskim skokom, ki naj bi rešil avstrijsko manjšinsko politiko iz svoje zagate ... Ravno tako prazna pa ta „runda brez rezultatov“ v resnici ni bila, vsaj za nas koroške Slovence ne, četudi so se naši kontrahenti posluževali formule „brez sosvetov ni nobene rešitve“. In to zelo v škodo celotni stvari: kajti, tako postavljena „conditio sine qua non“ je le premočno zasenčila jasno izhodišče za pozitivno rešitev, ki bi morda že pomenila razčistitev problema sosvetov: prezentacija že za realizacijo sposobnega odgovora s strani dežele in države na konkretna vprašanja: podpora zasebnih otroških vrtcev, dvojezičnost v javnih (občinskih) otroških vrtcih, ter ustrezno šolanje vrtnaric, končna ureditev problema šolskih pripomočkov za dvojezični pouk na obveznih šolah, vzdrževanje ter nadaljnji razvoj glasbene šole, izdatna podpora kulturnega ter izobraževalnega delovanja naših organizacij, slovenske oddaje v avstrijskem radiu in TV. Življenjsko važni problemi, na katere bi „koroška trojica“ lahko že dala konkretni odgovor, če bi le jemala resno zahteve manjšine v že skoraj dve leti starem operacijskem koledarju! Le razumljivo, da besede (tudi obljube), ki obvisijo v zraku, niso le preveč ugodne za „klimo zaupanja“. Tudi, če smo se morali soočiti s konkretnimi (in skoraj nepremostljivimi) problemi v zvezi z nakazanimi vprašanji na področju šolstva: Zakonsko opredeljena pristojnost med deželo in državo, ki pomeni dvotirnost pri pogajanjih ali pa delegiranje pristojnosti od enega na drugo mesto, bi bil za nas še najmanjši problem! Bolj kočljivo pa se mi zdi stališče, češ da temelji obisk otroških vrtcev, glasbene šole ter dvojezičnega pouka na prostovoljnosti, katere se poslužujejo le socialno višji sloji, za katere pa posebna subvencija le ne bi bila tako potrebna kot za druge ... Zgovoren primer za zgoraj navedene formalne zapreke, je brezdvomno glasbeni pouk v obliki prov. glasbene šole, ki deluje zaenkrat ob podpori s strani obeh kulturnih organizacij, Slovenske prosvetne zveze ter Krščanske kulturne zveze. Nad 20 učiteljev poučuje več kot 250 dijakov širom dvojezične Koroške. Kljub samoprispevkov je šola — kot povsod — precej deficitarna: deželna vlada, ki sicer vzdržuje koroško glasbeno šolo (Kärntner Musikschulwerk) pa teh stroškov ne plačuje, pač prihaja pretežni del učiteljskega kadra iz glasbenih šol v Sloveniji. Deželni glavar Wagner se je pokazal širokogruden: obljubil je plačanje osebnih stroškov glasbene šole, če se le-ta integrira v (nemški) Musikschulwerk, če prevzamejo občine vse stvarne stroške in če so vsi učitelji, ki bi poučeva- li, deželni nastavljene! oz. avstrijski državljani. Toda rešitev, ki ima tudi svoje senčne strani: Ker nam primanjkujejo kvalificirani glasbeni pedagogi (dvojezični), bi morali poučevati le nemški učitelji ali pa, delovanje naše glasbene šole bi morali omejiti tako, da bi s poučevanjem mogli utegniti tisti „naši“ učitelji, ki jih nimamo zaenkrat niti pet... „Slovenci nismo proti sosvetom, pač pa zahtevamo konkretna dejanja!“ Namesto opozoril na radikalizacijo politične scene v zvezi z NDR in ANR, poskusov izpodbijanja mandata osrednjih organizacij koroških Slovencev ter strankarsko-oportunističnega taktiziranja na račun manjšine, je res potrebno, da končujemo s koroškimi senčnimi igrami: Seveda šele potem, ko bodo koroške stranke preskočile svojo senco! In to so dolžne nam, koroškim Slovencem! Samo tako bomo uspešno končali skupno rajžo, ki smo jo morda že začeli na ponedeljkovem sestanku. Cilj naše skupne hoje pa naj bo „državna pogodba“ med državno oz. deželno vlado in koroškimi Slovenci! TEDNIKOV KOMENTAR 9. Globaški kulturni teden: Društveniki proti Kulturnemu domu v Celovcu! Kar se je že na Rožanskem izobraževalnem tednu prav dobro obneslo, je tudi na Globaškem kulturnem tednu bilo za opazovalca posebno doživetje: prireditelji so sklicali posvet podjunskih kulturnikov. V skoraj treh urah so kulturni delavci razpravljali pod vodstvom odličnega diskusijskega voditelja dr. Pavleta Apovnika o težavah, ki tarejo društva. V disciplinirani diskusiji — k besedi se je javilo kar 31 diskutantov — so pozdravljali društveniki terminske koledarje, kljub temu pa ugotovili, da koordinacija terminov slej ko prej šepa. Brez izjeme so vsi nasprotovali centralnim prireditvam, nekateri pa so bili celo mnenja, da so „celovške prireditve“ nepotrebne. Ob njihovih ugotovitvah, ki imajo sigurno odločujočo težo, pa se je treba resno vprašati, čemu naj potemtakem sploh gradimo kulturni dom v Celovcu. V naslednjem objavljamo del prispevkov, v takem vrstnem redu kot so se javili diskutanti. Milena Gröblacher (SPD Vinko Poljanec, Škocijan): Pri nas lahko z dvorano razpolagamo dejansko le poleti, čeprav je večina prireditev pozimi. Mladino je treba navajati k branju, zelo dobre so izkušnje z lastno knjižnico. Prav tako primanjkuje dobrih predavanj, za oboje pa ni treba imeti velikih dvoran. Janez Hudi: „Centrala pušča bazo na cedilu“ Jožko Hudi (SPD Edinost, Pliberk): V Pliberku so zgradili mrežo za izposojevanje knjig, ki zajame vso občino. Ni več prave ra-lacije med centralo in društvom: marsikateri aktivist naredi več kot nastavljene! v centralah. Tudi centralne prireditve ničesar ne prinesejo. Požrejo preveč denarja, pridejo vedno isti, novih ljudi pa komaj pritegnejo prireditve v sterilnem Celovcu. Tine Wastl: „Šteje edino delo“ Jože Golavčnik (SPD Trta, Ži-tara vas): Izpostaviti je treba ravnotežje rned petjem in dramskimi nastopi, primanjkuje tudi družabnosti — več društvenih izletov Po Koroškem! Karel Grill (KPD Šmihel): Pri nas izhajamo iz napačne predpostavke: Dvorana mora biti polna, potem je prireditev uspela. Zato šmihelski društveniki odstopajo od množičnih vabil in svoj delokrog omejujejo na društveno območje. Luka Hudi (SKD Globasnica): Društvo mora delati tudi za širšo okolico, ne samo zase. Zato globaški kulturni teden nagovarja vso Podjuno, ne morejo pa se prireditelji vedno ozirati na druge termine in stalno predstavljati Globaški kulturni teden. Blaž Kordesch (predsedstvo NSKS): Opažati je, da so vedno isti ljudje v istih odsekih, zato naj bi društva polagala težišča, ampak tudi ne zanemarjala ostalih dejavnosti. Stanko Wakounig (SPD Danica, Šentprimož): Ne kaže, da v prihodnje še natrpamo maj s posebnimi prireditvami. Tradicionalne prire- Stanko Wakounig: „Lastni problemi ne rešijo vseh težav“ ditve kot je akademija Slovenske gimnazije in materinske proslave naj imajo prednost pred ostalimi. Društva, ki nimajo dvoran ali kulturnih domov, naj ne sanjarijo o tem, da bodo vsi problemi rešeni, ko bodo imeli dvorano ali kulturni dom. Franc Wedenig (posiovodeči tajnik NSKS): Če so nastale za Globaški kulturni teden terminske težave, naj bi prireditve raztegnili na celotni maj v vsej Podjuni in vključili tudi ostala društva. Za osrednje prireditve v Celovcu je treba najti pravo mero. Bazo lahko širjamo le na robu jezikovnega ozemlja. Avgust Brumnik (SPD Obir, Obirsko): Društvo nima svojih prostorov, kljub temu ima kvaliteten ženski oktet in mladinski zbor. Močan poudarek dela leži na športu, kjer zajemajo mladino iz Milena Gröblacher: „Mladino navajati k branju“ vse občine v štirih sekcijah: skakanje, namizni tenis, športno sankanje in šah. Nameravajo graditi 30-metrsko skakalnico. Franc Kuežnik (Oder 73, Pliberk): Če se pripravlja prireditev na podeželju, je velikokrat problem propaganda. Pri centralnih prireditvah objavljata oba tednika že mesec prej članke in se na dolgo in široko poroča. Leni Katz (KPD Žvabek): Čeprav v Žvabeku deluje izvrstna mladinska pevsko-instrumentalna skupina, nima niti prostora za vaje. Razen odbornika EL so vsi občinski mandatarji odklonili prošnjo, da bi društvo lahko vadilo v šoli. Kljub temu društvo dobro napreduje. Tine Wastl (SPD Srce, Dobrla vas): Ne pomagajo vsi prostori, če ni ljudi, nobeni terminski koledarji, če ni koordinacije. Bolj vajno je širjenje baze. Primer iz Dobrle vasi pove mnogo: na prireditev v Dobrlo vas pride kvečjemu 10 ljudi iz Kazaz. Na koncertu v Kazazah je bilo 100 obiskovalcev... Franci Polzer: „Izdelati ponudbo o subvencijah“ V vsej Avstriji težko najdeš dve taki amaterski kulturni manifestaciji kot sta Rožanski izobraževalni teden in Globaški kulturni teden. Letos so v Globasnici priredili ta teden že devetič, slavnostno obeležje prireditev pa je bilo še posebno slovesno, saj je 9. kulturni teden sovpadal s 25.-!etnico mešanega pevskega zbora „Peca“. Mešani pevski zbor so ustanovili leta 1956, od ustanovitve naprej pa ga vodi Janez Petjak, ki je s požrtvovalnostjo in vnemo dvignil zbor na dobro ravan, kot jo doživljamo danes. 9. kulturni teden so začeli z igro „Kje je meja“, ki je pritegnila gledalce od blizu in daleč, kar pa je še posebej razveseljivo, veliko domačinov, ki jih sicer redko vidimo na kulturnih prireditvah. S svojim obiskom so domačini pokazali, da še vedno radi gledajo igre, treba pa je tudi zapisati, da igro odlično igrajo domači igralci. O posvetu podjunskih kulturnih društev poročamo na posebnem mestu. Dobro se je obnesla tudi ideja o otroškem popoldnevu, škoda je le, da so morali otroci gledati lutke na filmu, ker Lutke mladje KDZ niso nastopile. Mešani pevski zbori iz Podjune so oblikovali tretji dan 9. kulturnega tedna v Globasnici. Ljubitelji slovenske pesmi so napolnili Šoštarjevo dvorano do zadnjega kotička. Med poslučal-ci je bilo tudi mnogo častnih gostov, ki jih je pozdravil predsednik SKD „Globasnica“, Luka Hudi. Mešani pevski zbor „Peca“ v Globasnici je slavil 25-letnico ustanovitve. Ob tej priliki so člani zbo- ra prejeli za sodelovanje bronaste, srebrne in zlate Gallusove značke, ki jim jih je podelil zastopnik Zveze kulturnih organizacij Slovenije. Kar dvanajst pevcev sodeluje pri mešanem pevskem zboru že vseh 25 let. Po pozdravnem govoru je nastopilo šest mešanih pevskih zborov iz Podjune. MPZ „Peca“ iz Globasnice, ki ga vodi Janez Petjak, MPZ „Zarja“ iz Železne Kaple, pod vodstvom Stanka Wrulicha, MPZ „Srce“ iz Dobrle vasi, dirigent je Albin Krajnc, MPZ „Podjuna“ iz Pliberka, pod vodstvom Toneta Ivartnika, Mešani cerkveni zbor iz Šent-lipša, vodi ga Janez Petjak ter MPZ „Gorotan“ iz Šmihela, pod vodstvom Miheja Sadjaka. Omenjeni pevski zbor je najstarejši slovenski zbor na Koroškem. Letošnji kulturni teden so zaključili z ziljsko svatbo, ki so jo menda zadnjič uprizorili v pesmi, besedi in plesu pevci MPZ iz Šentjakoba skupaj s folklorno skupino „France Marolt“. Med kulturnim tednom je razstavljala svoje slike domačinka Ema Hudi, ki pretežno slika podjunsko pokrajino, posebno pa presenečajo njeni portreti. Marljivi globaški društveniki tako vsako leto pokažejo s svojim kulturnim tednom, ki ga skupaj prirejata SKD Globasnica in SPD Edinost iz Štebna, nekaj novega. Dobra je tudi ideja, da iščejo vedno nove oblike kulturnega dela. Če so nastajale težave s termini, se nam zdi, da bi v tem primeru morala imeti prednost Globasnica in bi se nove prireditve naj le ozirale na že tradicionalni kulturni teden. Koncert „OD KLASIKE DO NARODNE PESMI“ Prireditelja: Klub slovenskih študentov v Gradcu in KZZSM v Borovljah Kraj: Velika dvorana v Mestni hiši v Borovljah Čas: binkoštni ponedeljek, 8. 6. 1981, ob 14.30 uri Nastopajo: Bruno Petrischek (klavir), Martin Koschutnik (klavir), Engelbert Logar (klavir), Roman Verdel (flavta), moški zbor iz Borovelj, otroški cerkveni zbor iz Borovelj, „Trio Oraže“, ansambel „Drava“, Plajberški kvartet, mešani in moški zbor Kluba slovenskih študentov v Gradcu. 10. LETNICA MATURE NEKDANJEGA 8. b razreda prof. Močilnika Srečamo se na binkoštno nedeljo, 7. 6 .1981, ob 15. uri v restavraciji Tigerwirt v Celovcu, Paradeisergasse 5. Slovensko planinsko društvo Celovec vabi na TRADICIONALNO SREČANJE ZAMEJSKIH PLANINSKIH DRUŠTEV Prireditelj: Beneško planinsko društvo. Srečanje bo v nedeljo, 14. junija, s pričetkom ob 12. uri v Brdu (italijansko ime za ta kraj je Lusevera) v Terski dolini. Omnibus na to srečanje bo vozil iz Celovca (glavni kolodvor), ob 7.30 uri. Vračali se bomo preko Čenta (Tarcento), Gumina (Gemona) in Kanalske doline. Zadnji rok prijave je 10. junij! Strokovna šola za ženske poklice zavoda šolskih sester v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu vabi v soboto, 20., in nedeljo, 21. junija 1981, ob 14.30 uri na ZAKLJUČNO PRIREDITEV z geslom: O Rož, Bog te je ustvaril za domovino veselemu narodu ... Od sobote popoldne in v nedeljo do 18. ure si lahko ogledate razstavo šolskih izdelkov učenk. Jadralni klub „NAUTIC-KOROTAN“ prireja od sobote, 11.7.1981,do sobote, 18. 7. 1981 PRAKTIČNI TEČAJ ZA JADRANJE v Istri Prijave: do 26. 6. 1981 Cena: 800,— šil. (s prenočiščem) Naplačilo ob prijavi 500.— šil. na konto Športna zveza Posojilnica Celovec, konto štev. 2911 Prijavite se čimprej, ker je število udeležencev omejeno. Igra „KJE JE MEJA“ Prireditelj: farna igralska skupina v Kotmari vasi Kraj: farna dvorana v Kotmari vasi Čas: nedelja, 14. 6. 1981, ob 20. uri Gostuje igralska skupina SKD iz Globasnice POLETNA VESELICA z zabavno glasbo in kulturnim sporedom Prireditelj: SPD „Jepa-Baško jezero“ v Ločah Kraj: gostilna Pušnik v Ločah Čas: binkoštna nedelja, 7. 6.1981, ob 20. uri KONCERT Prireditelj: SPD „Srce“ v Dobrli vasi Kraj: kulturni dom v Dobrli vasi Čas: sobota, 6. 6. 1981, ob 20.30 uri Nastopajo: MPZ „Ljubljanska banka“, folklorna skupina iz Ljubljane in MPZ „Srce“ iz Dobrle vasi. ZAKLJUČNA PRIREDITEV IN OGLED ŠOLSKIH IZDELKOV Prireditelj: Učenke strokovne kmetijsko-gospodinjske šole zavoda šolskih sester v Šentrupertu pri Velikovcu Kraj: Kmetijsko-gospodinjska šola v Šentrupertu Čas: Ogled razstave: v soboto, 27. 6. 1981, od 14. ure naprej, v nedeljo, 28. 6. 1981, od 18. ure Kulturna prireditev: v soboto. 27. 6. 1981, ob 15. uri, v nedeljo, 28. 6. 1981, ob 13.30 in 16. uri Družinski izlet „Kočne“: Lep je Rož od zgoraj V nedeljo, 31. maja, se je zbralo lepo število „planincev“ ob prekrasnem vremenu na sveškem sejmišču, da bi se povzpeli na višino 1600 m in si ogledali našo lepo pokrajino iz ptičje perspektive. Z avtomobili smo se peljali v Rute, kjer so nekateri izstopili pri Jožofu (Stouhütte), od koder so imeli daljšo pot kakor drugi, ki smo se peljali do Pvavca, ker še nimamo potrebne kondicije. Dobro uro smo prehodili po romantični stezi, dokler nismo prispeli na „Sadvo“. Tu smo se kratko odpočili in se z zadnjimi močmi ' zagnali v strmino Mačinskega vrha. Na vrhu smo se dobro pogostili, nato pa smo pod modrim nebom in pripekajočim soncem obhajali sveto mašo (prvič na tej gori), pri kateri smo navdušeno peli. Maševal je Jože Andolšek, katerega smo skupno z Lojzetom Zupanom že kar preveč vzljubili. Vzdušje je bilo prijetno in veselo, ker smo po skupnem trudu le dosegli cilj in se lahko veselili prelepega razgleda. Upam, da se bodo družine odločile za takšen izlet še večkrat, kadar se jim bo nudila prilika, in da se bomo naslednje leto zbrali še v večjem številu na kaki drugi gori. Marja Fejnig Nove jame na Spodnji Šeflarci: „Jezero“ pod Obirjem Najlepše nove dele jam, kar jih dosedaj na Koroškem poznamo, so v soboto, 16. maja 1981, našli trije člani prirodoznanstvenega društva KONCERT Prireditelj: SRD „Bilka" v Bilčovsu Kraj: gostilna Miklavž v Bilčovsu Čas: nedelja, 7. 6. 1981, ob 20. uri Gostuje moški zbor KUD Svoboda iz Žalca, oktet Savinja iz Žalca in recitatorska skupina iz Žalca BINKOŠTNI PLES Prireditelj: MPZ „Podjuna“ v Pliberku Kraj: gostilna Schwarzl v Pliberku Čas: nedelja, 7. junija 1981, ob 20.30 uri Igra ansambel „Koroški odmev“ (Kärntner Echo) MLADINSKI DAN pod geslom „Prizadet je, kdor ne zna ljubiti“ Kraj: REBRCA Čas: nedelja, 14. junija 1981 Zbirališče: Ženeško jezero, ob 6.30 uri Galicija ob 6.30 uri Začetek: ob 9.00 uri KONCERT Prireditelj: Prosvetno društvo v Velikovcu Kraj: dvorana gospodinjske šole v Šentrupertu pri Velikovcu Čas: binkoštna nedelja, 6. junija 1981, ob 20. uri Gostuje mešani pevski zbor „Jakob Petelin-Gallus“ iz Celovca pod vodstvom Janeza Tratarja. za jamarstvo na planini Spodnji Šeflarci pod Obirjem. Po dolgem in napornem iskanju smo v soboto našli vhod v eno najlepših jam, kar jih poznamo na Koroškem. Najprej se nam je pokazalo kakih 60 metrov globoko brezno, v katero curlja voda. Približno v sredini tega brezna je nekak naravni most. Seveda se tja dol ne pride brez posebnih jamskih naprav. Na nasprotni strani brezna pa se nam je odprl pogled kakor v pravljično deželo. Že na tleh je videti na nekaj krajih jamske bisere; to so majhne kroglice iz sige. To je apnenec, ki se je stopil v vodi med curljanjem skozi skalovje in se nato okoli peščenih zrncev pri stalnem sukanju v vodi zopet strdil. V zadnjem delu te izdolbine je večja skala, na tej se svetijo trije snež-nobeli stalagmiti. Vse to je podobno sneženemu gradu s tremi stolpi. Za njim je majhno jezero, katerega voda je kristalno čista; iz njega štrlijo ravno tako trije stalagmiti, ki imajo na površini vode kristalizirane obroče. Tudi na stropu visijo lepi kapniki in se zrcalijo v vodi. Seveda to ni pravo jezero v tem smislu, saj je samo štiri metre dolgo, tri metre široko in kak meter globoko. Jamarji pravimo jezero, že če je samo pol metra dolgo. To lepoto je težko opisati, če je kdo ni sam videl. Na žalost pa še nimamo nobenih slik teh podzemskih lepot, kar pa še lahko nadoknadimo. Oto Jamelnik Šmihel Že več let goji Katoliško prosvetno društvo v Šmihelu prijateljske stike s prosvetnim društvom v Braslovčah. Preteklo nedeljo so Šmihel zopet obiskali igralci iz Braslovč in zaigrali komedijo „Zakonci stavkajo“, katero je naštudirala režiserka Anica Brišnik. Igra prikazuje na smešen način spor med zakonci in njegove posledice. Kljub lepemu majskemu večeru so gledalci napolnili dvorano do zadnjega kotička. Minulo soboto pa je skupina imela samostojen celovečerni nastop v Šentjakobu v Rožu. V imenu prirediteljev, domačega društva „Rož“ in Krščanske kulturne zveze je nastopajoče in navzoče gledalce pozdravil predsednik društva Franci Janežič. Nastopajoči so začeli z ziljskimi ljudskimi plesi, ki so jim sledili še drugi slovenski narodni, ter ples iz Šumadije (Srbija) in iz Bosne. Na vsak način je bil ta večer zelo pester. Program, ki je bil zelo posrečen, je povezovala Zalka Steiner. Na žalost se je koncerta udeležilo le majhno število ljudi, Sveče V nedeljo, 7. junija 1981, bo obhajal 50-letnico profesor dr. Anton Feinig iz Sveč. Slavljenec poučuje na Slovenski gimnaziji v Celovcu slovenščino in nemščino, veliko svojega prostega časa pa žrtvuje kulturnemu in političnemu delu. Vodi moški pevski zbor sveške „Kočne“ in cerkveni zbor v Svečah, ukvarja pa se tudi z raziskavami domačih narečij ter ledinskih in hišnih imen. Je tudi skupno z Boš-tejem Mallejem, Šinkovcem na šentjanških Rutah, slovenski občinski odbornik na Bistrici v Rožu. Antonu Feinigu želimo ob srečanju z Abrahamom vse najboljše, predvsem pa veliko uspeha pri vzgojiteljskem, kulturnem in političnem delu. Iskrenim čestitkam se pridružujeta tudi NSKS in uredništvo NT. Brnca Po težki bolezni, v starosti 99. let je minuli četrtek umrla Ludmila de Reggi. Pokopali so ja na Brnco. Župnik Maksimilijan Hindi se je rajni ob grobu zahvalil za njeno pomoč, nakazal njeno žviljenje ter se ji posebno zahvalil, daje vsa leta skrbela, da so bile v cerkvi na oltarju vedno rože. Starši rajne Ludmile so bili zvesti bralci mohorjevih knjig in slovenskih časopisov. Tudi rajna je redno prebirala slovenski tisk. Ko je zbolela, so zanjo skrbeli otroci njene sestre Mojce. Sele Pred dvema mesecema je igralska skupina iz Sel gostovala s komedijo „Randevu“ v kulturnem domu KUD „Ivan Cankar“ pri Sv. Duhu pri Škofji Loki. Občini Sele in Škofja Loka sta pobrateni in že več let gojita prijateljske stike. Tokrat se je porodila ideja, da bi tudi tamkajšnji igralci prišli gostovat v Sele. Idejo so uresničili v nedeljo, 31. maja, ko je igralska skupina KUD „Ivan Cankar“ zaigrala na selskem odru komedijo „Janez s hriba“. Po igri so prijatelji iz Škofje Loke še nekaj časa posedeli v družbi Selanov. Šentjakob v Rožu Akademska foklorna skupina „France Marolt“ je v zadnjih letih skupno z mešanim pevskim zborom „Rož“ iz Šentjakoba v Rožu izvajala stilni koncert „Vascit pr’ Žile“ po naših krajih. Ledince Ponavadi prinašamo iz našega kraja le bolj žalostne novice. Tokrat pa lahko povemo eno razveseljivo. Te dni se je srečal z Abrahamom zvest pevec in vodja cerkvenega zbora, Martin Ressmann, pd. Tratnik. S 14 leti se je že pridružil cerkvenim pevcem. Petje je postalo v teku časa, poleg skrbi za družino in Tratnikov dom, pozneje še odgovornost za Posojilnico važen del njegovega življenja. Pred dvajsetimi leti pa je prevzel tudi še skrb pevovodje. Od srca rad je prevzel nase vse napore, ki so povezani s petjem in zbiral pevce, ter tako pomagal olepšati božjo službo v naši fari v teku cerkvenega leta. Rad je pomagal olepšati marsikateremu mlademu paru slovesnost ob vstopu v skupno življenje. Prav tako pa olajšal slovo od marsikaterega zvestega farana in rojaka ne le naše fare in mu zapel v slovo na zadnji zemeljski poti. Veliko je tudi doprinesel, da se je poživilo petje v okrilju društva „Jepa-Baško jezero“. Pomagal je zbirati prijatelje iz šolskih let in izseljeni-štva, da so postali znani in priznani „Fantje od Baškega jezera“ doma in prav tako v matični Sloveniji. Tako želimo našemu jubilantu, da bi še dolga leta lahko prepeval in se z nami veselil naše lepe slovenske narodne pesmi. Pred zakonski oltar sta stopila Vinko Pečnik, pd. Biol z Rut v občini Pliberk in Erika Hobi z Vesel v občini Škocijan. Mlademu zakonskemu paru želimo vse najboljše na njuni skupni življenjski poti, želje pa povežemo s prošnjo, da bi še naprej ostala tako aktivna člana narodne skupnosti! * Naš dolgoletni zvesti bralec Alojz Krištof iz Vidre vasi v občini Pliberk je prejšnji teden praznoval 65.-letnico. Mnogim čestitkam, ki jih je prejel slavljenec, se pridružuje tudi uredništvo Našega tednika. * Vesela novica iz družine dr. Manice in mag. Janka Uranka: celovški zdravnici in možu učitelju se je rodil prvi sin Marijan. Veliko sreče mladima zakoncema želijo vsi prijatelji in uredništvo NT! Pred kratkim je delegacija Koroške dijaške zveze obiskala mladino Novega Beograda. Vezi med Beograjčani in KDZ trajajo že nekaj let. Takoj po prihodu so si mladinci ogledali impozantni Sava-Center, ki danes šteje med najmodernejše kongresne centre sveta. Ogled Kalemegdana, stare beograjske utrdbe in centra mesta so bili prav tako na programu kot finalna tekma za kup maršala Tita med Veležem in sarajevskim Železnjičarjem. Beograjski mladinci so z delegacijo obiskali tudi Dedinje, hišo cvetja, kjer počiva maršal Tito in je sedaj urejen muzej. Navzoči pa so bili tako pri mladinskem srečanju v Sava-Centru kot tudi pri veliki mladinski manifestaciji ob dnevu mladosti na štadionu JLA. Delegaciji sta prerešetali dosedanje stike, ki so po obojestranskem mnenju dobri in prav tako prediskutirali možnosti nadaljnjega sodelovanja. KDZ je povabila Beograjčane na Koroško. {•••••••••••••••••••••••••M Milijonska škoda v Globasnici V Podjuni pri Globasnici je ogenj, ki je izbruhnil v kmečkem poslopju Luke Jenschatza povzročil milijonsko škodo. Poleg skednja in hleva so zgoreli še razni stroji, k sreči pa so živino pravočasno rešili iz gorečega hleva. Ker so domnevali požig, so se vključili kriminalisti, ki so iskali morebitne sledi požigalca. Domnevo so kmalu lahko potrdili — posestvo je bilo zažgano. Nesrečni otrok se je igral z ognjem ... Milena Merlak: Večer slovenske lirike na Dunaju Zelo aktivna Avstrijska družba za literaturo je v povezavi z Jugoslovanskim kulturnim in informa-sijskim centrom na Dunaju v torek, 5- maja, ob osmih zvečer v Veliki dvorani palače Palffy priredila večer slovenske lirike. Pravzaprav je bila za to neposredni povod izdaja dvojezične knjige slovenske poezi-ie. ki je pod naslovom „Na zeleni strehi vetra“ pred nedavnim izšla Pd založbi Johannes Heyn v Celov-C|J. Kljub določenim pomanjkljivostim literarno-zgodovinskega značaja predstavlja omenjena knjiga nemško govorečemu svetu reprezentančno podobo razgibane slovenske literarne situacije. Po pozdravnih besedah predsednika Avstrijske družbe za literaturo dr. W°lfganga Krausa, se je profesor slavistike na ljubljanski univerzi Boris Paternu v daljšem pregledu [azvoja slovenske literature od Prešerna do danes dotaknil osnovnih s'lnic, ki so pogojevale in vedno znova določale specifičen razvoj slovenske poezije. Za svoj narod in izoblikovanje njegove duhovne podobe je bila pesem pri Slovencih vedno večjega pomena, kot bi to mogli ugotoviti pri drugih, zlasti germanskih narodih. Moderna slovenska poezija se izraža v slogovnem pluralizmu in še vedno predstavlja kisik novih osebnih impulzov v sivini vsakdanje in vsesplošne problematike. Po uvodnih besedah prof. Borisa Paternuja je znana avstrijska igralka Marion Degler občuteno prebrala večje število pesmi; skoraj vsak v knjigi predstavljen pesnik je pri tem prišel vsaj enkrat na vrsto. Kako težko je izpolniti vrzel, ki nastane med originalom in nemškim prevodom, nam je postalo zlasti jasno, ko sta navzoča slovenska pesnika Kajetan Kovič iz Centralne Slovenije in Gustav Januš kot pesnik koroških Slovencev prebrala vsak po eno svojo pesem v nenadkriljivo lirično ^oljska znamenja so zrcalo naše kulture in zavesti 'J cerkvenem listu „Nedelji“ sem či-ai dolgi, lepi članek: »Pozdravljajo nas križi in znamenja“. .Pam, da ne bo zamere, ako tu pono-Vlrn pomenljive besede pisca — M. J. ~~ z „močno črnimi črkami na belo“: ■ obnova križev je tudi pomembna na|oga 2a posestnike, kjer so križi in Za župnijski svet. To dolžnost nam na-a9a že ozir na tujce, ki nas pri svojem disku naših krajev presojajo pač po em, kar na nas vidijo. Če vidijo razpa-ajoče in umazane križe, bodo imeli v ^as drugačno sodbo kot tedaj, ko bo-' ° križi res znamenja božje bližine in °žje posesti na zemlji... No, vei* mencja ne p0 treba pred- 5 avUati, kar je še pisano v Nedelji 17. jHaja. Dostavil bi še, da naša znamenja aznamujejo tudi našo srčno kulturo in versko zavest. ( Vzemite torej v roke Nedeljo in beri- 6 članek s Suhe, preštejte vse imeno-®ne suške križe in kapelice in se za- I lsHte, kako nečastno je, da stoji ob Pem britofu na vasi, ob glavni cesti, anemarjena napol podrta kapelica naibrž že desetletja ... !) mimo nje dr-I nešteta vozila (mnogokrat tudi mo-^a kolesa, in se mi zasmili božja podo-.. ■ • ■ h Kdo je odgovoren za vaško bo-16 znamenje (v Spodnjih Libučah) — c 1 lastnik njive, ob kateri stoji kapeli-a> ali občinski urad; morda župnijski ^v®h Vsi bi morali ukrepati, da bi ta °zja slika ne bila kot v posmeh na Etilnem kamnu. Bolje bi bilo, da ^ 0 podrtijo nekdo z usmiljeno roko dsmiljeno poruši, da se končno sra-zakrije z rodno grudo. Nekomu sem že omenil zadevo o Sp. nou®kih kapelicah, ki so nekoč ponos-: stale, in menda negovane in s cveti v^okrašena 0p cestj _ pa je dotični mnil: „Ja tako je — zadnja kapelica Sv2Padal kam je odromal s kapelico les "danez Nepomuk' ne vem. Nekaj enih bogov pa so si z lesenih križev ob cestah naropali brezvestni, neznani roparji, da jih, nekje (?) prodajo kot modo za hišnega boga — za svoj žep." Večni popotnik Žila ali Zilja? Dolgo me že mika, da bi sporočil nekaj, kar mi ne da mirovati že mesece. To ne mika samo mene, ampak tudi še druge rojake od Žile. Mislil sem sprva sporočiti to ustno, toda točno vem, da bi ne bilo odmeva. Zato pismeno. Kadar odprem četrto stran NT, mi šine v oči beseda ZILJA. To je rubrika novic iz vseh treh dolin južne Koroške. Tokrat se pa le malo bolj začudim kot kdajkoli prej. Na isti strani pišete (štev.: 21. 21. 5. 1981) ŽILA s pravim izrazom — brez vrinjenim -j-. Tu se je treba vprašati, zakaj se ne piše tudi Rož z enim vrinjenim j. To vprašanje se mi je zato stavilo, ker se je ŽILI vrinil j, kar pa nikakor ni prav in ne bo nikdar moglo biti prav. Sicer razumem, da se lahko zgodijo napake; toda vedno enake, to pa mi na žalost ne gre v glavo. V očeh NT to seveda ni in nikoli ne bo napaka. V protidokaz, da je ŽILA pravilno, naj omenim samo dve ljudski pesmi: „Tam kjer teče bistra Žila" (Žila brez j) in pesem „Rož — Podjuna — Žila" (tokrat ponovno brez j) in še NT piše v ženitvenem oglasu Žila pravilno. Pogledal sem tudi v pravopis in tam je zapisana ista napaka, toda nisem obupal; gledal sem naprej in nekje na zadnjih straneh pravopisa je zapisano, da pravopis nikakor ni popoln in da je možno, da so nekatere besede tudi napačne. Tako vsaj upam, da se NT ne bo skliceval na pravopis. Saj, kdo drug pa je pisal pravopis, kakor ljudstvo. Zapisal ga je pa nekdo drug. Pri Žili se nikdar ne uporablja v govorici beseda ZILJA, ampak vedno le ŽILA, in ravno to mora biti razlog dovolj, da ZILJA ne more biti prav. Ob branju NT sem se dal že v marsičem poučiti, kar sem jih prej delal napačno, tako tudi, da se ne piše zvone-nje brez -j- ampak z -j-, torej zvonjenje; toda tega pa se ne bom pustil poučiti, toda da se Žila piše z j? Tega pa ne! Upam, da se bo našla rešitev. Vincenc Gotthardt zveneči slovenščini. Pri pojočem besednem skladju v Kovičevi pesmi „Dežela mrtvih", je bila razlika za slovenskega poslušalca že skoraj boleča; zato pa so Kocbekovi „LIPICANCI“, ki so po izrazu manj lirični, s svojo široko razvejano problematiko in zgodovinsko konkretnostjo živo nagovorili tako avstrijsko kot nemško publiko in so predstavljali učinkovit zaključek večera slovenske lirike na Dunaju. Velikovec: Občni zbor kulturnega društva Brez dvoma v najtežjih okoliščinah deluje Prosvetno društvo v Velikovcu in kljub temu je zabeležilo od zadnjega občnega zbora naprej vrsto kulturnih prireditev. Tako je predsednik Hanzej Kuchling med drugim omenil lanskoletni „Velikovški kulturni teden". Program je bil pester, od filmskih predavanj za otroke, nastopa otroške in mladinske skupine, literarnega branja Valentina Polanška, predavanja predsednika NSKS dr. Matevža Grilca, pa tja do koncerta mešanega pevskega zbora „Rož" iz Šentjakoba v Rožu, ki je bil na Djekšah. Občni zbor je v glavnem potrdil stari odbor, malo se je pomladil. Predsednik je Hanzej Kuchling, podpredsednik dr. Pavel Apovnik, Mira Einspieler: Otroci nimajo predsodkov Oder mladje Koroške dijaške zveze se je s svojo dejavnostjo vsi-dral v srca mladih in starejših po vseh krajih južne Koroške, posebno pa tam, kjer ni rednih kulturnih prireditev. Dijakinje in dijaki Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu, ki sestavljajo igralsko skupino, so si namreč zastavili cilj, da ponesejo slovensko besedo predvsem v kraje, ki so tradicionalnemu kulturnemu ustvarjanju že malo odmaknjeni. Letos igra Oder mladje komad „Štirje fantje muzikantje“, pred dvema sezonama pa so navdušili svoje gledalce s „Hišo tete Barbare“. Vsem v spominu je ostala „kokoš“, ki jo je prepričljivo podala Mira Einspieler, sedaj študentka na pedagoški akademiji v Celovcu. NT: Kako gledaš danes na svoje delo na odru? Mira: Zelo rada sem sodelovala pri odru. To delo je bilo tudi zame osebno velikega pomena. NT: Pela si tedaj „Lepo je biti kokoš, na svetu lepšega ni“. Kakšen nastop si si najbolj zapomnila? Mira: Nastop v farovškem skednju na Ziljski Bistrici. Tam so se otroci najbolj veselili našega igranja. Škoda se mi zdi, da smo se v tistem sestavu razšli po maturi. Premalo smo se potrudili, da bi ostali skupaj in nadaljevali svoje delo, čeprav so „zanamci“ tudi zelo pridni. NT: Kako gledaš na ostalo kulturno delo? Mira: Mislim, da se kulturno dejavnost ne bi smelo izrabljati v politične namene. Pripadniki tega ali onega tabora naj ne bi gledali na pripadnost posameznega kulturnika, temveč bolj na njegovo delo, ki ga opravlja. NT: In kako je s študenti? Mira: Študent naj bi se spet začel bolj povezovati s svojim domačim krajem. Skupna misel naj nam bi bila vsem ta, da se ohranita naš jezik in kultura. NT: Kakšne načrte pa imaš za svojo bodočnost? Mira: Če bom na Koroškem dobila službo, bom skušala predvsem delovati za odpravo predsodkov med obema narodoma na Koroškem. Vidim, da otroci sami ne poznajo predsodkov — šele odrasli jih jim vcepijo. Bodisi predsodki med narodoma na Koroškem kot tudi predsodke napram črncem in drugim ljudem, ki se razlikujejo od množice bodisi po jeziku, barvi, svetovnem nazoru ipd. NT: Hvala za pogovor. tajnica Zalka Kuchling, blagajničarka Nežka Warasch, knjižničarka Micka Žlinder, ostali odborniki: Pavle Buch, Jože Kopeinig, Štefan Lobnik, Franc Hafner, Krista Kopeinig, Rosenzopf in Hilda Keber. V razpravi so udeleženci občnega zbora iznesli vrsto predlogov, tako da bo novi pomlajeni odbor imel dosti dela za izvedbo teh idej. Za Krščansko kulturno zvezo je tajnik Nužej Tolmajer obljubil društvu vso pomoč pri izvedbi kulturnih akcij in se zahvalil za vso prizadevnost, ki jo člani in odborniki društva kažejo za obstoj narodnega življenja v tem dvojezičnem kraju. PIŠE MIHA ZABLATNIK Ml ZA VAS KLUB SLOVENSKIH OBČINSKIH ODBORNIKOV KEL KOROŠKA ENOTNA LISTA Višja zavarovalnina s 1. januarjem 1982 Ustanova za socialno zavarovanje kmetov bo upoštevala vrednosti enot, ki bodo za kmetijska premoženja na podlagi ugotavljanja s 1. januarjem 1979 na novo določena, šele od 1. januarja 1982 naprej. Ustanova za socialno zavarovanje kmetov bo dobila podatke direktno od Zveznega računskega urada (Bundesrechenamt) in bo predpisala za 1. kvartal 1982 dajatve za socialno zavarovanje že na podlagi na novo določenih vrednosti enot. Istočasno prosi zavarovalnica že danes za razumevanje, če bo prišlo do zavlačevanja, ker bo na podlagi velikega števila določanje novih osnov za dajatve zamudno. V nasprotju s plačevanjem zavarovalnine pa so veljavne nove vrednosti enot za plačevanje davkov in dajatev že od 1. januarja 1980 naprej. Podpora pri nezgodah Naš zastopnik v Kmetijski zbornici, Ignac Domej, me je opozoril, da daje Kmetijska zbornica kmetom podporo do 5000,—.šil. v primerih nesreč v hlevu ali družini. Če zboli ali pogine kmetu kaka žival, lahko stavi dotični prošnjo na Kmetijsko zbornico, odnosno okrajno poslovalnico (Bezirksstelle) s točnim opisom nesreče in posledic za finančno podporo. Ta se odobri do višine 5000.— šil. Kakor sem razbral iz Domejeve informacije se v naših krajih zelo malo kmetov poslužuje te podpore. Torej, dragi bralci, izkoristite to možnost. Zbornični svetnik Domej vam tudi radevo-Ije svetuje, pokličite ga: tel. (0 42 35 - 22 43. Noseče kmetice Kmečka zavarovalnica plača v celoti stroške zdravniške preiskave v zvezi z mati-otrok-knjižico (Mutter-Kind-Paß). Če predpiše zdravnik še druge preiskave oz. zdravljenja, jih morate same plačati. Zato se zasigurajte prej, če ima zdravnik pogodbo z Ustanovo za socialno zavarovanje kmetov, da boste dobili povrnjenih 80% stroškov. V celoti plača kmečka zavarovalnica tudi vse stroške ob porodu, bivanja v bolnici, porodniškem domu in zdravniško ali babičino (Hebamme) pomoč. Kmečka zavarovalnica ne plača karenčnega denarja, daje pa za pomoč v gospodinjstvu ali na kmetiji podporo šil. 80,— na dan, če pomaga nekdo iz sorodstva, drugače pa šil. 160.— na dan; največ za 70 dni. jnaš tednik! Ivan Cankar: O domovina, ti si kakor zdravje Petnajst let in dlje ni videl Jure domovine. Dečko krepak in zdrav, dela in sreče željan, se je napotil v svet. Delo je našel, sreče ne veliko. Pleča so mu bila široka pa je nosil breme, kakor mu ga je Bog dodelil. Komaj se je še dobro ogledal tod in ondod, je stopil v novo tvor-nico kraj velikega mesta ter ostal tam petnajst let in dalje. Zjutraj, ko se je danilo, je hodil v tvornico, zvečer, ko se je mračilo, je hodil iz tvornice: belega dne ni videl. In vselej, kadar se je vračal iz tvornice, je bilo njegovo telo za tri kaplje krvi siromašnejše: eno kapljo so popili silni stroji, druga kaplja se je izgubila v črnem prahu, tretja se je raztopila v žganju. Nekoč, prav ko je vzdignil roko, da bi si obrisal z rokavom pot od čela, so nenadoma zaplesali stroji pred njim, kakor da so oživeli; tudi sam se je zavrtel v kolobarju in, ko je pokleknil na tla, se mu je ulila iz ust črna kri. „Kaj se je zgodilo?“ je vprašal tovariša. „Konec je, prijatelj, konec! Kmalu, se mi zdi, boš počival!“ „Kako — počival?“ „A prijatelj, petnajst let in po tri kaplje na dan, po tri kaplje krvi, ni šala! Tudi jaz pojdem za teboj, vsi pojdemo — kdo bi se cmeril? Delal si, dodelal, pa umri!“ „Če je treba umreti, bom ubogal!“ je rekel Jure pa je šel in se ni več vrnil v tvornico. Dokler je delal, ni čutil in ni pomislil, kako je vrela iz telesa mlada moč v zmerom tanjšem curku. Zdaj je sedel brez dela na postelji, pa je bil ves truden in je spoznal, da je izžet in nadložen starec. Hudo se mu je storilo pri srcu. „Glej, Jure!“ je pomislil. „Tako si delal petnajst let in dalje, nisi videl belega dne, ne užil veselja. Zate ni bilo praznika, jama izkopana bo tvoj praznik in tvoj počitek!“ Tisti večer je slišal, kako so iz dalje, iz domovine zabučali lesovi. Prosto sezonsko delovno mesto Iščemo za poletno sezono na-takarja(-ico). Nastavitev od 1. julija do 30. avgusta. Prehrana in prenočišče brezplačno. Plača od 7000 naprej. Slovensko podjetje v okolici Baškega jezera. Ponudbe pod šifro „Baško jezero“ čimprej na upravo NT, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt/Celovec. „V pomladnem viharju me pozdravljajo!“ ga je spreletelo prav do srca. Takoj je povezal culo in se odpravil na pot. Dolga je bila, tri dežele je premeril črni železniški voz. Ko se je belilo tretje jutro, je zadel Jure culo prek rame in stopil iz voza. Komaj se je dotaknila noga rodne zemlje, je vzkipelo v njem in zaigralo kakor mlado življenje. „Petnajst let in dalje te niso gledale moje osirotele oči, mati! Pozdravljeno, ti polje neizmerno, blago dišeče, pozdravljeni, ponosni gozdovi, do neba pojoči, in od srca pozdravljen, rodni kraj, ki se beliš na zelenem brdu!“ Kje je bolezen? Kje utrujenost? Ogenj se je povrnil v oči, moč je vzkipela v prsih. „Blagoslovljena, zahvaljena, mati domovina, rednica, usmiljena preporodnica!“ Z veselimi koraki je stopal vkreber. Na klancu mu je prišel naproti sosed, mlad fant nekoč, zdaj mož brkat in mrk. „He, Janez!“ je vzkliknil Jure. Sosed je molčal. „Kaj me ne poznaš več? Jure sem!“ — „Jure? Kateri Jure?“ „Petnajst let in dalj —“ — „Glej no, tisti Jure? — Hudo si se spremenil, bolan si in suh, rodna mati bi te ne spoznala!“ Juretu je segla žalost v srce. Pod vasjo je srečal drugega soseda. Tudi drugi sosed ga ni spoznal. „Tisti Jure, praviš? Pa čemu se vračaš zdaj, Jure, iz nemških dežel?“ „Da umrem v domovini.“ „Ali si dosti prislužil tam?“ „Bolezen sem prislužil.“ „Kar dovolj za smrt. Kako boš živel, ko nimaš ne koče ne polja in tudi že kmalu ne rok?“ Jure je povesil glavo. „Nemški deželi si dal življenje, domu pa si prinesel smrt, Jure!“ Žalosten je šel Jure dalje. „Kam bi?“ je pomislil. „V šumo pojdem med tujce in žganjarje, tudi sam tujec v domovini.“ Srečal je tretjega soseda in povesil glavo pred njim, še preden ga je ogovoril. „Pa kam zdaj, Jure?“ je vprašal sosed. „Siromaki smo in težko je hraniti človeka, ki je v tuji deželi potrošil mladost!“ „V šumo pojdem!“ „Kako v šumo? Saj komaj stojiš pred menoj, kakor si! Ne, v šumo ne pojdeš, še na polje ne, temveč na gorko slamo!“ Juretu se je zdelo, da nosi kamen na hrbtu. Truden je bil in je sedel kraj poti na culo, da bi počival. Pobral je grudo prsti in jo pobožal kakor lice otroku. „Zemljica, mati!“ Solza je pala na grudo: takrat je bil Juretov obraz vel in mrtvaški kakor obraz starca, sedečega pred jamo, zanj izkopano. Dolgo je počival Jure in, ko je vzdignil glavo, so stali sosedje pred njim. „Tako je, Jure, ne bomo ti kratili gorke slame, tudi kruha ne; in ne bomo ti očitali, Jure, da ne žanješ, kjer si sejal. Pozdravljen nam!“ Jure je vstal. „Ljudje božji, bratje, domovino sem imel in zdravje. Ko sem oboje izgubil, so spregledale moje oči in videle, da sem imel zdravje in do- -movino ... Pokažite mi, bratje, kje f je jama, zame izkopana!“ s Truden je bil in je legel v hlev ne ^ gorko slamo in zaspal in se ni več . predramil. ^ Slika iz popotne torbe Na cesti med Vrbo in Porečami ob Vrbskem jezeru se ob kamnolomu odcepi ozka cesta v hrib nad jezerom. Na kažipotu piše „St. Martin am Techelsberg“ (Šmartno na Dholici). Prav v farni cerkvi na Dholici so odkrili preteklo leto kulturno zgodovinsko zanimive stenske slike z napisi v slovenščini iz 18. stoletja. Kot je ugotovil deželni ekspert za spomeniško varstvo dr. Hartwagner, bodo slike ohranili. Objavljamo stropno sliko z napisom „SHIUI IESUSH SHIUI MARIA USERZIEH VSAHLVDI“ (živi Jezus, živi Marija v srcih vseh Ribiška sreča se je nasmehnila Gregorju Reich-mannu iz Želuč v občini Bilčovs na mednarodnem tekmovanju ribičev pretekli konec tedna. Gregor Reichmann je na svoj trnek ujel na dvodnevnem mednarodnem prvenstvu na Baškem jezeru 1,99 kg težko postrv „ša-renko“ (Regenbogenforei- y,1 nad tem je Reichmann zali sedel na prvenstvu | odlično 2. mesto med 61. tekmovalci in postal najboljši Korošec. Reichmann je član dvojezičnega ri- Valentin Polanšek Križ s križi 115. — Veš kaj je premi sod? Piber je bil najbolj obveščen o dogajanju po drugih barakah. — Da te lahko za vsako malenkost počijo! je jezno izbruhal dijak. — Tako je, her arbajcman številka tri trop VI! se je hotel pošaliti Piber, čudno pa je izzvenelo, ko je praviloma označil bivšega dijaka pianista in sanjača in zaljubljenca in kaj le še vse . . . RAD oddelek Josef Ressel se nahaja tik pred vasjo St. Peter am Kammersberg 12 km severozapadno od železniške postaje Trofajach v Zgornji murski dolini. Komandant oddeleka je bil Berlinčan oberstfeld-majster Ricke, namestnik pa oberfeldmajster Hend-ling z Dunaja, šef biroja oberfeldmajster Zizzmann, gizdalinski Prus, in potem cela vrsta trupfirerjev, hauptformanov, oberformanov in formanov. Ni jih bilo moč spoznati prvih štirinajst dni. Le po krutosti so jih bivši dijaki najprej spravili v preglednost. Samo dva sta bila, ki bi jima skoraj zaupal, da sta tudi človeka, to je bil trupfirer Werner, ki je imel trop VI pod seboj, in oberfeldmajster Hendling, za katerega se je kar prve dni zašušljalo med učiteljiščniki, da je po civilnem poklicu srednješolski učitelj. Vse drugo pa je bilo skupek nevarnih zveri, pifkiji, sudetski folksdojčerji, lotrinški renega-ti in neke južnoštajerske zmesi. Vojaški stroj je deloval v vseh podrobnostih. Nihče ni več tistega pomiloval, ki je moral kazensko eksercirati. Arbajcman štev. 3 trop VI! se mu je že tako ute-plo v pamet, da bi se tudi sredi noči avtomatično tako predstavil, če bi ga kdo nadrejenih butnil s slamnatega pograda. Elegično mu je zapalalo srce, če se je kradoma zazrl v svoje dnevnikove zapiske, polne kratic in intimnih šifer. Takšen je bil prvi mesec skozi mraz in še enkrat mraz: 15. 1. 45: Po 12 km maršu skozi gluho noč in snežni metež smo okoli polnoči na cilju. Sam sem brez Karla, brez klavirja, brez vsega, samo sanje so še in spomini . . . 17. L: Ne bi želel, da me Charlotta vidi v takih capah. Vse je staro in preveliko, kar se reče uniforma. Vsak dan pišem. Domov in Kranjčanom in kamor se še zatečem v mislih. 18. 1.: Vstajamo že pred peto. Sneg je treba kidati. Vas je zametlo. Tako si še prej lačen. Ko bi vaščani saj pomije dajali. 20. 1.: Komaj smo odkidali vas, je spet nov sneg. Ni konjev za pljuženje, ne avta, samo naše roke in težke lopate. Vedno nove kazni, ker spimo kot ubiti, da ne slišimo prvega žvižga, drugi pa je že kazniv. 21. L: Vedno ista „rogengriitze" juha. V glavnem l\ voda. Neslana. Kaj bo, če poidejo dobrote, ki seiT t jih prinesel iz domovine? 23. 1.: Prenašamo velikanske omare v izpraznje- g nem RAD-Maiden-lagerju v 5 km oddaljenem Fei' n stritzu pri Beierdorfu. Novi zavaljen hauptformafl’ s menda študent teologije, nas priganja in je krut- ^ Kakšnega boga pa bo oznanjeval, če preživi vojno? ^ Tistega nemškega, ki je hotel, da železo raste za bo- ä jevite moške? 1 24. 1.: Redno dobivam pošto od Charlotte. S krati' k co mi piše „Charlo”. Razne razglednice mi pošilj3 tako vmes. V pismih je vedno bolj zgovorna. Pisala _ je, da mirne duše lahko čakava, kajti prihodnj0 lj pomlad bo vsega konec. P 25. L: Naš hauptforman Werner je dober. Doslej nas še nikdar ni kaznoval. Na lep, uviden način p°' 1 ve, mi pa mu skušamo še bolje narediti, kar želi. T3' i ko je bil že naš trop pohvaljen. Zato nas pa drugj n dihurji ogrožajo. Kakšen jezik se govori tukaj pd 1 RAD, da me je še na stranišču sram. Samo psovU' ^ nje, poniževanje, zmerjanje in traktiranje. Vse kriči- __ Normalno tudi sanjamo ne več. Sredi spanja plaUe zdaj ta pokonci, zdaj ta. Nekaterim se že skoraj ble' " de. Zlasti neizkušeni tuji fantje, ki so v našem trO' pu, so bedaki. Zaradi njih napak pa nastradamo še mi. Eden za vse, vsi za enega! 26. 1.: Krajman, jaz in dva zanikrna kmetavzarja - 24 ur na straži. Onadva se v prostih minutah prek»' šata v spolzkih spolnih baharijah. Dežurni nedostopen diseldorfer. Klavrna hajot figura. \ |naš tednikj PETEK, 5, junija 1981: 9.00 Poročila ; " 9.05 Am, dam, des — 9.30 Ruščina i " 10.00 Šolska TV — 10.30 Grad stra-j hov v Via Venelo — 12.05 Janez in Le-na — 12.20 Klub seniorjev — 13.00 Poročila — 17.00 Am, dam, des — 17.30 Medvedi so pripravljeni — 17.55 Za 'ahko noč — 18.00 Pan-oplikum — 18.25 ORF danes — 18.30 Mi, družinska oddaja — 19.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Za mrtvega ai denarja — 21.20 Jolly-Joker — 22.10 Sport — 22.20 Nočni studio — 23.20 poročila. , SOBOTA, 6. junija: 9.00 Poročila — 9-05 Angleščina — 9.35 Francočšina ~~ 10.05 Ruščina — 10.35 Mladina igra ~~ 11-25 Nočni studio (pon.) — 12.30 ^99enberški glasbeni koledar — 13.00 Poročila — 15.05 Manuel — 17.00 športni abc — 17.30 Stari parni konj ~~ 17.55 Za lahko noč — 18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Heinz Conrads — ^9.00 Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sli-ki — 19.50 Šport — 20.15 Astro-shovv ~~ 21.50 Šport — 22.10 Newport-jazz-estival 1970 — 22.50 Poročila. NEDELJA, 7. junija: 11.00 Katoliška Sv- rnaša — 12.00 Binkošti v živalskem vrtu — 13.30 Igra — gradbeni kamen življenja — 14.25 Veseli svet živali — 6-°0 Slike v ogledalu — 16.15 Risanka " "16.35 Pinokijo — 17.00 Don in Peter ~~ 17.05 Tir — 17.40 Za lahko noč — '■45 Klub seniorjev — 18.25 ORF da-nes — 18.30 Operni vodič — 19.00 Avstrija v sliki — 19.25 Kristjan v času — '9-30 čas v sliki — 19.50 Šport — °-15 Stine — 22.00 Nekatere besede 30 neslišne ... — 22.30 Poročila. PONEDELJEK, 8. junija: 10.30 slanini Marquis — 15.05 Sleparji in Šmarne zadeve — 16.30 Risanka — 6.50 Don in Peter — 16.55 Modri Na-, P0|eon — 17.55 za lahko noč — 18.00 arodi Gospoda „Slavite in hvalite“ — ■25 ORF danes — 18.30 Dokumenti iq^ 2ernljo — 19.00 Avstrija v sliki — *,25 Kristjanov času — 19.30 Čas v 2l J ~~ šport — 20.15 Salome — •45 Mozart in narodna glasba — 22-20 Poročila. 9 fI0FtEK’ junija: 9.00 Poročila — ^ Am, dam, des — 9.30 Angleščina M th ^ k' lahko postal? — 10.30 athieu, Gaston, Peluche — 12.15 Ce- Am StrUn ~ 13-00 Poročila — 17-00 'dam, des — 17.25 Oddaja z miško Av' 7 ^ahk° noč — 18.00 Dekle z M|l9H0na ~ 18-25 0RF danes - 18-30 v ’ družinska oddaja — 19.00 Avstrija I p Sliki — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Mavtf ~ 21Videoteka — 21.45 la x Prisch: žurnal l-lli — 23.45 Poroči- 10. junija: 9.00 Poročila — n'a3 * * * Oddaja z miško — 9.35 Francošči-svet -10"05 šolska TV - 10.35 Veseli Pri 2|vali — 12.05 Risanka — 12.15 j6 ma — 13.00 Poročila — 17.00 Bilo latik 0Č ■ ’' ~ 17-30 Viki - 17.55 Za dan ° n°č ~ 18 00 p°Pi — 18-25 0RF 19q®s " 18.30 Mi, družinska oddaja — k,' Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sli-~~ 20-15 Maigret — 21.45 Poročila. J9EnTRTEK, 11. junija: 9.00 Poročila ljudi Am’ dam’ des ~ 9-30 Dežela in Pari 10-00 Šolska TV - 10.30 Sle-in , ln denarne zadeve — 11.55 Janez P0ro^na ~ 12-15 Waltonovi — 13.00 I7 * 30 '»a ~ 17-00 Am, dam, des — 180o d arko ~ 17-55 Za lahk0 noč ~ nes _09ied v lonec - 18.25 ORF da- 19 0n~Ä 18'30 Mi’ družinska oddaja — ki _ Avstrija v sliki — 19.30 Čas v sli-nastn20'15 Sončni konji — 21.05 Vaš - 50. prosim - 21.50 Večerni šport 22-40 Poročila. junija: 9.00 Ekumenska — 14.00 Int. prvenstvo v te- nisu (Paris) — 17.25 ORF danes — 17.30 Šolska TV — 18.00 Igra — gradbeni kamen življenja — 18.30 Vi želite, mi zaigramo — 19.00 Mupped-shovv — 19.25 Kdo me hoče — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Izgubili so tradicijo — 21.20 Politika ob petkih — 22.20 Infam — 0.05 Poročila. SOBOTA, 6. junija: 14.00 Int. prvenstvo v tenisu — 17.00 O jahačih in vitezih — 18.00 Dvakrat sedem — 18.25 Nogomet — 19.00 Trailer — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Slučaj za ljudskega odvetnika? — 20.15 Razbiti vrč — 22.05 Vprašanja kristjana — 22.10 Angel zasledovanih — 23.40 Poročila. NEDELJA, 7. junija: 13.55 ORF danes — 14.00 Športno popoldne — 18.00 Zapoj z nami — 18.30 Okay — 19.30 Čas v sliki — 19.50 Tedenski pregled — 20.15 Muzikanti — 22.00 Šport — 22.15 Waterloo — 0.25 Poročila. PONEDELJEK, 8. junija: 14.15 ORF danes — 14.20 Ura koncerta — 15.45 Športno popoldne — 17.15 Zapoj z nami — 17.45 Mathieu, Gaston, Peluche — 19.30 Čas v sliki — 19.50 „Not uči moliti“ — 20.15 Umor v Orient-eks-presu — 22.20 Šport — 22.35 Grof Thun vabi —- 23.35 Soap — 0.00 Poročila. TOREK, 9. junija: 17.55 ORF danes — 18.00 Dialogi s Herodotom — 18.30 Galerija — 19.00 Kavbojka od včeraj — 19.25 Kdo me hoče? — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Prepoznate melodijo? — 21.03 Zaklet — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Club 2. SREDA, 10. junija: 17.55 ORF danes — 18.00 Dežela in ljudje — 18.30 Na poti po Avstriji — 19.00 Kavbojka od včeraj — 19.25 Kdo me hoče? — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Cafe Central — 21.05 Šok moderne — 21.05 Deset pred deseto — 22.20 Izven sezone — 23.50 Poročila. ČETRTEK. 11. junija: 17.55 ORF danes — 18.00 Brez nagobčnika — 19.00 Kavbojka od včeraj — 19.25 Kdo me hoče? — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Velika šansa — 21.50 Deset pred deseto — 22.20 Club 2. LJUBLJANA PETEK, 5. junija: 17.15 Poročila — 17.20 Družina Smola — 17.45 Čez tri gore — 18.15 Obzornik — 18.25 Vidiki socialnega dela — 18.55 Ne prezrite — 19.10 Risanka — 19.24 TV nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Ustvarjanje Titove Jugoslavije — 20.55 Propagandna oddaja — 21.00 Buddenbrookovi — 22.00 V znamenju — 22.25 Nočni kino: Casanova SOBOTA, 6. junija: 8.00 Poročila — 8.05 Vrtec na obisku — 8.25 Kapitan Kuk — 8.35 Z besedo in sliko: Moje akcije — 8.55 O deklici, ki ni znala krave pomolsti — 9.25 Pisani svet — 9.55 Po sledeh napredka — 10.25 Jezik v javn rabi — 11.05 Bolnišnica na koncu mesta — 12.00 Poročila — 13.00 Tenis — 17.10 Poročila — 17.15 Barčica — 18.50 Naš kraj — 19.05 Zlata ptica — 19.10 Risanka — 19.24 TV nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 19.57 Propagandna oddaja — 20.00 Dnevi slovenske zabavne glasbe — 21.10 Stanovanjska oprema za jutri — 21.15 Zvezna akcija NNNP — Celje 81 — 21.45 Propagandna oddaja — 21.50 Hladnoroki kaznjenec — 23.50 TV kažipot. NEDELJA, 7. junija: 9.05 Poročila — 9.10 Sezamova ulica — 10.10 Tale — 11.10 TV kažipot — 11.30 Narodna glasba — 12.00 Kmetijska oddaja — 13.00 Poročila — 13.05 Pariz: Tenis, finale — 15.45 Atletika za pokal evropskih prvakov — 18.00 Snemalec — 19.10 Risanka — 19.22 TV nocoj — 19.24 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 20.00 Tobačna pot — 21.00 Dve himni za eno srce — 21.30 V znamenju — 21.50 Športni pregled. PONEDELJEK, 8. junija: 17.15 Poročila — 17.20 Minigodci v glasbeni deželi — 17.30 Mroži — 17.55 Človek in duševna stiska — 18.20 Na rehabilitaciji — 18.35 Obzornik — 18.45 Pop godba — 19.15 Risanka — 19.24 TV nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 20.00 Potovanje na konec pomladi — 21.30 Kulturne diagonale — 22.15 V znamenju. TOREK, 9. junija: 17.15 Poročila — 17.20 Kapitan Kuk — 17.30 Gorska folklora — 18.00 Ko utihne šolski zvonec — 18.30 Obzornik — 18.40 Mostovi Hi-dak — 18.55 Knjiga — 19.10 Risanka — 19.24 TV nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 20.00 Skupno — 21.05 Bojni tovariš Hans Beimler — 22.25 V znamenju. SREDA, 10. junija: 17.35 Poročila — 17.40 Zbis — Moje akcije — 17.50 Pionirji modernega kiparstva — 18.15 Okrogli svet — 18.25 Obzornik — 18.40 Republiška revija MPZ Zagorje — 19.10 Risanka — 19.24 TV nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 20.00 Zbiralci perja — 21.25 Miniature: temna vrata — 21.50 V znamenju. ČETRTEK, 11. junija: 17.25 Poročila — 17.30 Čas za pravljice — 18.00 Mozaik kratkega filma: krog brez korakov — 18.30 Obzornik — 18.40 Na sedmi stezi — 19.10 Risanka — 19.22 TV nocoj — 19.24 Zrno do zrna — 19.30 TVD — 19.55 Vreme — 20.00 Studio 2 — 21.30 Propagandna oddaja — 21.35 Naši baletni umetniki — 22.15 V znamenju. NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naro- ča se na naslov: »Naš tednik«, Celo- vec, Viktringer Ring 26. 9020 Klagen- furt. — Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave 72 5 65. Naš zastop- nik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61.000 Ljubljana, tel. 22207. Naroč- nina znaša letno: za tuzemstvo 180,— šil., za Jugoslavijo 200.— din, za osta- lo inozemstvo 300,— šil. (po zračni pošti 550.— šil.). — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Borut Sommer-egger. — Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu. Vsi Viktringer Ring 26. Petek, 5. junija: 14.10—15.00 Koroški obzornik Kar po domače. Sobota, 6. junija: 09.45—10.30 Od pesmi do pesmi od srca do srca. Nedelja, 7. junija: 07.05—07.35 Duhovni nagovor -Naj pesmica naša darilo vam bo. Ponedeljek, 8. junija: 07.05—07.35 „Med vernike jih svoje razlij.. Tor^k, 9. junija: 09.30—10.00 Za našo vas. 14.10—15.00 Koroški obzornik — Napoved sporeda — Otroci, poslušajte! — Mladi pojo in igrajo. Sreda, 10. junija: 14.10—15.00 Koroški obzornik — Da jih ne pozabimo — Cerkev in svet. Četrtek, 11. junija: 14.10—15.00 Koroški obzornik — „Kulturna vzajemnost — Naša sila“ (posnetki akademije Slov. gimnazije - 3. del). PETEK, 5. junija: 18.00 Glasbena medigra — 18.15 Namesto top liste — 18.45 Staroste — 19.30 TVD — 20.00 Narodna glasba — 20.30 Zagrebška panorama — 20.55 Družina in družba — 21.40 Kultura srca. SOBOTA, 6. junija: 15.00 Atletika za pokal evropskih prvakov — 17.25 Nogomet: Velež : Željezničar — 19.30 TVD — 20.00 Dokumentarna oddaja — 20.45 Poročila — 20.55 Feljton — 21.25 Športna sobota — 21.45 Glasbeni atelje — 22.45 Kronika Sterijevega Pozor-ja. NEDELJA, 7. junija: 9.00 Oddaje za JLA — 15.15 Nedeljsko popoldne — 17.30 Bratje Marx na dirkah — 19.00 Retrospektiva animiranega filma — 19.30 TVD — 20.00 Čas jazza — 21.00 Včeraj, danes, jutri — 21.25 Odrske luči — 22.15 Kronika Sterijevega Pozorja. PONEDELJEK, 8. junija: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Gledališče strička Brane — 18.00 Bajke daljnih ljudstev —18.15 Narodni park Durmitor — 18.45 Telesport — 19.30 TVD — 20.00 Znanost — 20.50 Zagrebška panorama — 21.15 Martin Eden — 22.15 Iz sporeda TV — 22.45 Kronika Sterijevega Pozorja. - TOREK, 9. junija: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Pisani svet — 18.15 Književnost — 18.45 Narodna glasba — 19.30 TVD — 20.00 Zabava Vas Benny Hill — 20.55 Legende danes — 21.30 Zagrebška panorama — 21.55 Glamoč — 22.25 Kronika Sterijevega Pozorja. SREDA, 10. junija: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Kaj je novega pod streho — 18.15 Splošna ljudska obramba — 18.45 Amaterski studio — 19.30 TVD — 20.00 Reportaža o Pulju — 20.05 Igre brez meja — 21.30 Izbor v sredo — 22.45 TVD. ČETRTEK, 11. junija: 17.10 TVD v madžarščini — 17.30 TVD — 17.45 Družba rdečelaske Zore — 18.15 Znanost — 18.45 Ugrabitev — 19.30 TVD — 20.00 3-2-1 Gremo — 23.00 Poročila. A-9020 Klagenfurt/Celovec, Viktringer Ring 26 Koroški zbori in tamburice na kasetah Kočna - Hodiški tamburaši Šentjakobski otroci Danica 8/šport Zrelec : SAK 1:2 gpaRT SAK zmaguje naprej Slovenski atletski klub je slavil tretjo zmago po vrsti. Tokrat je bilo poraženo moštvo iz Žrel-ca. Poletno, vroče vreme nikakor ni bilo prijetno ne za nasprotnika, sploh pa ne za SAK, ki mu bolj „leži“ mrkasto vreme. Nasprotno moštvo je že v 13. minuti povedlo z 1:0. Toda veselje je trajalo le dobrih deset minut. SAK je še v prvem polčasu sprva rezultat izenačil, par minut navrh pa so slovenski nogometaši vodili 2:1. Za zadetek V torek, 9. 6., ob 18. uri SAK 23 — Annabichl 23 v sredo, 10. 6., ob 18.30 uri SAK I — Annabichl I sta poskrbela Drnovšek in Hobel. Druga polovica tekme se je končala brez zadetka. Slovenski atletski klub je igral v drugi polovici zelo „zadržano“ in se ni trudil, da bi rezultat izboljšal. Po celem južnokoroškem znani, marljivi blagajnik SAK-a Milan Blažej v pogovoru z mednarodnimi sodniki. Podliga vzhod 1. Borovlje 24 12 7 5 43 17 31 2. ASK 25 12 7 6 39 24 31 3. Mostič 23 8 11 4 39 26 27 4. ASV 25 8 11 6 27 23 27 5. Velikovec 24 10 7 7 33 30 27 6. Grabštanj24 10 7 7 26 33 27 7. SAK 24 9 8 7 31 36 26 8. Dobrlavas24 7 10 7 32 30 24 9. Kotm. vas25 6 12 7 35 39 24 10. Breže 24 9 6 9 47 33 24 11. Žrelec 24 6 10 8 26 35 22 12. Sinča vas 24 6 10 8 19 28 22 13. KAC 24 6 6 12 29 34 18 14. Šentpavel24 6 6 12 24 39 18 15. Možberk 24 4 6 14 24 47 14 Nasprotnik se je vedno spet zatekal v dobro organizirano obrambo SAK-a, bilo je videti le malo lepih možnosti za zadetek. Obramba SAK-a pa je tokrat igrala premišljeno in ni dopustila nasprotniku, da bi zadel Ahlinov gol. Posebno pa je treba pohvaliti Pero, ki menda doživlja „drugo pomlad“, saj postaja iz tekme v tekmo boljši. Vsekakor je bila zmaga zaslužena in je želeti, da bo SAK serijo zmag nadaljeval. Postava: Ahlin, Velik, Kreutz, Lampichler, Perc, Zablatnik, Babšek, Luschnig (Zdouc), Drnovšek, Fera, Hobel (Gregorič). Kapetana moštev izmenjata darila Za dan mladosti je Slovenski atletski klub letos spet gostoval v Ljubljani. Lansko leto so nogometaši SAK-a igrali proti pobratenemu nogometnemu klubu, prvoligašu ljubljanski Olimpiji. Letos pa sta se v prijateljskem srečanju pomerili SAK in nogometna ekipa slovenskih pravnikov. Naši so tekmo odločili zase in premagali dobrega partnerja s 4 : 1. Po nogometni igri so si SAK-ovci lahko ogledali tekmo med Olimpijo in Ri-jeko. Nato pa jih je Telesno-kul-turna skupnost mesta Ljubljane povabila na skupno jed in pijačo. V imenu nogometnega kluba Olimpije je spregovoril Peter Žagar, za pravnike pa njih kapetan Popovič. Predsednik Slovenskega atletskega kluba, Walter Gutovnik, se je zahvalil organizatorjem in gostiteljem srečanja. Nato pa so nogometaši pokazali, da so tudi odlični pevci. Skupno so prepevali koroške narodne. Le težko so se razšli. M ponedeljek, 8. junija 1981 s pričetkom ob 16.30 uri Sodelujejo: SAVA Kranj TRIGLAV Kranj DSG Sele _________„