9pediz1nne (n aMionamesto postale Leto XXIII., št. 62 Ljubljana, sreda 17. marca !94frXXI Cena cent. 89 wpra.iusivi. <.iuoiuiw fuit iinim ulic* V> Telet oc ta 41 22 II 23 nserairo x!dcieK uuniiana futciniKva ali-ca J - leletor k «129 ti » ■JodružniC8 %ov« tirsto Llunl lanska cest* 42 lafunt a LiuhliansK* DoKrjnm on p<>$tno čekovnem cav>x)ti U P '4*> is »stali Krjit Iratif. vrv)7it *»fifi nn \i ti Ali* '/Mjl CM 11 I v» a JKIo 'ni>/efn«v» nn» »Jnir.n« Piifhliin« S A MTl.ANf'/ lltltll i sit 340 razco poocd e i |t I Naročalo* auii a> e » e t o c tu IS.—. rkliulnc , »Ponedeliskttr. lo-TOIM Lil $6 SO U > e <9 o . « i » o. UMm rtičem ur v» ulica tte» ». celetoe fce* 22 M-23 <1-24 K o k u p • t < < c o t » i a e • | o COM-fcSaU INAKIA tM.UMVA oc, m pub- blictti di provenienza ualians tO mera. CJniont Puhhlior* Ital.ana S A MIIANC i^MM———l—ll Hi ilil IfT-f Bombardiranje sovražnikovih zbirališč v Tunisu V spopadih v zraku so bila sestreljena 3 sovražna letala Nemško prodiranje pri Harkovu In Kurskii Izjalovljeni sovjetski napadi pri Bjelgorodn in Umenskem jezeri? 56 sovjetskih letal sestreljenih Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je cbiavjl 16. marca naslednje 1025. vojio pore čilo: Na južni fronti v Tuniziji Sc bombniki v srtrmoglavnem poletu z vidnim uspehom napadli zbiraVšea sovražnih čet in mehani-j'.iran,h sredstev. Nemški lovci so v ponovnih spopadih sestrelil 3 sovražna letala. V občini Piana degli Albaresi se je zvečer 12. t. m. v plamenih zrušilo na zemljo eno izmed letal, ki so priletela nad Palermo. S puletov zadn jih dni se 3 naša letala niso vrnila. Oftnev poto^ftve psr-nika , Bmpress of Cattada" Berlin, 16. marca, s. Nov odlični u.«;peh ital!ianskega podmornškega orož;a s j oto-pitvijc vel kera angleškega prekooceanske-ga parnika »Emprcss of Canada« tudi tukajšnji jutranji tisk obširno komentira. Vsi Usti objavljajo pod vidnim/ naslovi in velikimi črkami včerajšnje tal:jansko vojno poreči'0, poudariajoč zlasti odstavek o velik'h zmasrah podmornic. »Borzenzetung«, glas:lo nemških oboroženih sil. ki povzema v svojem komentarju misli ostal"'h berlinskih dnevnkov. pše-Nov mogočen uspeh naših in ital jansk:h 2;aveznikov. ki jim odkrito in srčro čestitamo, ponovno kaže. kako zmotna je bila rodba nekat-rih anglešk:-amerrških pom^r skih strokovnjakov, ki so izjavili, da je mogoče odstranit1 pedmorn ško nevarnost Osi z uporabljanjem brzih ladij, kakor so potniški parniki in prekooceansk: parnik'. To mnenje je bilo ponovno ovrž:mo s spretnostjo in drznostjo neke Italijanske pod-rnorn ce, kateri je uspelo pokazati, kako drugačna je praksa od teoretičn:h utvar Tako »Borzenzeitung« k" kor osta'i li"ti poveličujejo ob tej pril!k: hrabrost p_sadk 't? učinkovitost podmorniških enot italijanske vojne mornar'ce. Madrid, 16. marca, s. O nodmomi.ški vojni piše španski tisk. da prizadeva de'ova-tje italijanske mornarice sovražniku ve- dno večje izgube, ki silno škodujejo sovražnikovemu pomorskemu gospodarstvu. Potopitev prekomornika »Empress of Canada« je že sama po sebi silno težak udarec za prevozno mornarico Anglije. Tokio, 16. marca, s. Ves japonski tisk i javlja v velikih člankih, opremljenih s sli-| kami, vest o potopitvi britanskega parrika i »Empress cf Canada«, ki so ga potopile italijanske podmornice. Bern, 16. marca, s. V švicarskih listih ' pišejo dane3 nekateri v:jaški kritki, da i so nekateri ljudje popolnoma pozabili oziroma | podcenjevali podmomiško vojno ki še m kom čana. marveč povečuje z ugodnejšim letnim ča-sem svoje delovanje Nemci stalno javljajo, množične napade na konvoje. Njihovo zadnje poročilo javlja o operacijah, ki sc se razvijale med 12 in 14. marcem ob južnoameriški obali. V teh akcijah jc bilo potopljenih 14 ladij v skupni tonaži 92.000 ton. Ital janske podmornice, k' še niso tako mnogoštevilne kaker nemške. napadaji posamezne sovražne ladje Podjetje »Barbanga«. ki je tor-pediral 32 OOOtonsko ameriško oklopn co »Ma ry!and« jc še vedno živo v sponrnu Vsekakor pa je bilo treba čakati nekolike tednov preden j je Wash ngtcn potrdil to svojr izgubo. Danes I se ie s potopitvijo velikega britanskega preko-1 mern ka »Express of Canada« še enkrat po» kazalo, da je italijanska vojna mornarica vedno budna in prpravljena udariti po sovražni plov-! b' z cbiiajno silo Skrb Narodne ustanove bJjevniktv za delavce Rim. 16. marca. s. Po stanju z dne 1. marca j je Narodna ustanova bojevnikov zaposlovala 1 4476 delavcev, in sicer 2166 on mel oracijskih j delih in 2301 v lastnih agrarnih Dodjefjih Za -! poslenih je bilo v Agro Pontino (Littor a) 481 delavcev v A'banese (Grossetto) 265 v Au-; rani (Zara> 630. v Ccltanu (Pisa) 59 v Monte* grosso di Bari 60. v Sant Cataldu (Lecce) 102. . v San Casariju (Rim) 49, v Tavoglicre di Pu-S glia (Foggia) 732 v Volturnu (Neapelj) 1635 in v ostalih podjetjih 455 delavcev Iz Hitlerjevega glavnega stana. 16. marca. s. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na področju Harkov-Bjelgorod in sever-nozapadno od Kurska je naš napad pridobil na terenu. Jugovzh dno od Harkova je bita obkoljena sovražnikova skupina sil Močni sovjetski protinapadi zapadno od Bjel-goroda so se izjalovili. V b jnem odseku pri Ilmenskem jezeru je skušaj sovražnik z uporabo močnih sil prodreti nemške postojanke. Napadi so bili razbiti v učinkovitem ognja vsega obramb- nega orožja ln deloma tudi v rgorčenih borbah moža proti možu. Sovjetsko letalstvo je včeraj Izgubilo 56 letal, izmoJ kale. rih so 4 sestrelili slovaški kvci. Vrnila, se niso 4 lastna letala. Na severnoafriški fronti je dan potekel mirno. Posamezna sovražna letala so včeraj preletela zapadno nemško ozemlje, ne da bi ' metala b mbe. Preteklo noč so z uspehom napadla težka nemška bojna letala pomembno argleSUo prcskrbovalno luko ln mornariško oporišče Grimsb.v. Zmagovit zaključek nemške prstfcfenzive Japonsko sodelovanje z narodno Kitajsko Izjave japonskega min. predsednika Toja po obisku v Nanklngu Tokio, 15. marca s. Doznava se. da se je ministrski predsednik Tojo vrnil davi s potovanja v Nanking, kjer je skupno z vod teiji nove narodne Kitajske proučil vprašanja- tisoča se nadaljevanja skupne vojne. Fukuoka. 15. marca. s. Na povratku iz Šanghaja v Fukuoko je min. predsednik Tojo podal nekaj izjav zastopnikom tiska in poudaril, da je bil namen njegovega potovanja vrniti obisk Vanč ngveju in razpravljati z voditelji nove Kitajske o vprašanjih, ki se tičejo nadaljevanja skupne vojne. Tojo je podčrtal, da je kitajska narodna vlada zaradi svojega sodelo-vania v vojni dobia narodno neodvisnost in je lahko še napredovala kot neodvisen narod ter kot član družine narodov v vzhodni Aziji. Zaradi tega je Japonska sklenila revidirati kitajsko-japonske odnose na osnov: popolnoma nove politike. Kot očitne dokaze te njegove politike je japonski ministrski predsednik označi japonsko odpoved eksteritorijalnim pravicam in koncesijam na Kitjskem in vr-n tev Zcplenjenega sovražnega premože, nja kitajski narodni vladi. Tojo je dodal, ca je Japonska pripravljena vedno bolj podpirati sporazum s Kitajsko v skladu z bo ločim razvojem med obema državama. P-judaril je tudi, da je bil obveščen o raznih težkočah in neprilikah, ki lahko nastanejo zaradi te politike za japonske državljane. ki prebivajo na Kitajskem, toda Japonska je sklenila nadaljevati to politiko, pa naj bodo ovire, na katere bi naletela, kakršne koli. Japonska razpolaga z vsemi temeljnimi pogoji za zmago Ob zaključku je ministrski pred*edni'K poveličeval osebnost in delo Vančinred-edn;ka Toja je najbo^ši dokaz odkritosrčnosti japonske ooiiike do K'taj?ke. N»nk»ne. 14. lmroa s. Zas+ot>n:k naiVn-Jke vlade fr^av1"! 'nn-»om--W>mu tisku, da bo nova n^eo^b^ med J^pon^ko in narodno Ki+aj^ko za vrnuev koncesij 'n od-top eksteritorialnih pravic podpisana v Nan- [ kingu 30. t. m. Pogodba se že dejansko | izvaja v več mestih, tako v Tientsinu, Fu-kovu, Hankovu in Amoju. Zastopnik vlade je nadalje izjavil, da obstoja popolno i soglasje in sodelovanje med Tokiem in : Nankingom v vseh vprašanjih, ki se tičejo ! vojne. Jap3f*«ka letalska zmaga cb indijski meji Tokio, 16. marca, s. Iz vojaškega v"ra poročajo, da je japonsko letalstvo napadlo na indijsko-birmaiisk meji pri Mondaungu sovražno skup no 10 letal tipa »Hurricane« in 3 letal tipa »Blenheim«. Jap nei so pri tern zbili 4 »Huiricane« in enega »Blen-heima«, sami pa niso imeli nobene izgube. Draginja življenjskih pitrebšdin v Indiji Carigrad, 15. marca, s. Znani turški novinar Atay, ki se je vrni z dolgega potovanja po Indiji, opozarja na draginjo in pomanjkanje v tej državi m ugotavlja, da so b le pred letem dni cene v Indiji najnižje v primeri s katerokoli državo, danes pa so za 150 odstotkov višje kakor seve:-noamer ške cene. Tisk razpravlja vsak dan : o nevarnosti :nflacije in indijsko preblva.l-! stvo sluti, da po izčrpanju rezerv ne bo \ mogoče več z dobavami po morju napol-S niti skladišč. Rim, 16. marca. Nemško Izredno vojno poročilo, ki je objavilo zopetno osvojitev Harkova, ima svoj poseben pomen, ker poudarja veliko važnost te zopetne osvojitve. Dolgo ia hudo razdobje zimske borbe je to pot prekinilo posebno nemško poročilo, ki ga nemško vrhovno poveljstvo ni izdalo, od kar je bilo javilo juneško žrtev nemške 6. armale v Stslingradu. Od takrat naprej, od prvih dni februarja, se je nemški glavni stan omejeval na enost. vno poročanje dogolkov v kronološkem redu. Pa- j dec Harkova pomeni prvi zmagoviti za- j ključek delne nemške ofenzive. Vojaški j krogi zaveznikov res niso dolgo če kali, da se prepričajo o notranji vrednosti laži, ki \ so jih cd novembra dalje trosili o nekakem j uničenju nemške vojske. Nemške čete so sicer izpraznile in zapustile obširna ozem- | lja, toda ohranile so nedotaknjeno svojo oborožitev in svoj borbeni duh, kar je v tej j vojni največ vredno. Nemške čete so bile tako msJo prizadete, la so se v trenutku, ko je prišlo povelje za napad, takoj n' umiku obrnile in z neverjetno silo udarile po sovražniku. To je tem bolj občudovanja vredno, ker so bile iste čete v boju že od decembra meseca. Smeli manever, ki ga je podvzel nemški glavni st:« s svojim udarcem na Harkov ter proti severu na Bjelgcrod, je zaduši rusko ofenzivo v trenutku, ko so bili Rusi že blizu Dnjepra, svojega glavnega cilja. Nemške čete so zsprle v veliko vrečo ostanite sovjetske oklopne armade in jih uničile. To se je zgodilo mel Lozovo in Kremenčugom, nak r se je napad usmeril proti Harkovu, zašoita desnega toka pa je bila poverjena vojski, ki je prodirala proti Vorošilovgi-adu. Hudi boji so se razvili po cest:h Harkova. Rusi niso pričakovali tako bliskovitega ofenzivnega sunka Nemcev in jim še ni uspelo ustvariti utrdb, ki bi bile ustavile pohod oddelkov SS in nemških grenadirjev. Načrt nemškega glavnega stana se n: dal ju je sedaj z novimi ofenzivnimi sunki proti severu ol Bjelgoroda proti Kurslcu. Harkov v oblasti Nemcev predstavlja popolno jamstvo, da je pobuda na I nemški strani in da nemški glrvni stan zo_ i pet odloča o dogodkih na južnem delu ! vzhodne fronte. (D Piccolo) Zmede v francoski Afriki Tanger, 15 marca. s. General Bergeret viso ki komisar za francosko Severno Afriko je da»' nes demisiomal. Ureditev obmejnega prometa med Madžarsko in Eumunijo Budimpešta, 15. marca. s. Med Rumunl- jo in Madžarsko je bil sklenjen sporazum, s katerim se ureja obmejni promet. Madžarsko-bolgarsko kulturna sodelovanje Budimpešta, 15. marca. s. V Budimpešto je prispela bolgarska kulturna deleg:cija s šefom kulturnega odseka bolgarskega prosvetnega ministrstva Štefanom Vasiljevim ns čelu, ki se bo mu lil na Madž;rskem teden dni ter sodeloval v mešani komisiji, določeni z veljavno pogodbo o kulturnem sodelovanju Bolgarije in Msdžnrske. Potres v vzhodni Aziji Jena, 15. marca. s. Močne potresne sunke so zabeležile opazovalnice v Jeni včeraj in sicer ob 13.11, ob 13.55 in ob 18.30, ka^ kor tudi d:vi ob 3.44 in mel 6. in 7. uro. Smatrajo, da je epicenter zabeleženih sunkov na obmejnem področju vzhodne Azije. Najmočnejši sunek je bil zabeležen ob 18.30 včeraj. BJlgarsko-nemška pjgodba v prid delavcem Sofija. 15 marca s. Bolgarska in nemšk» vlada sta sk!enili novo pogodbo o številnih ukrep h soc;a'nega in gospodarskega značaja v prid bolgarskim delavcem, ki delajo v Nemčiji. Hira, 16. marca. s. Londonski radijski komentator W. M. Ewer je govoreč o zopet-ni zasedbi Harkova poud-iril, da je bila : osvojitev mesta po ruskih četah vsekakor j znamenita zmaga. Z:to je treba danes pri-j znati, da je padec Harkova zelo težek uda_ i rec za Ruse. Vsekakor pa to ni kak povod i za pobltost, kajti ta bi bila takisto ne-; umestna kakor misel, da se sovjetska ofenziva nikoli ne bo ustavila. Berlin 16. marca s. Tukajšnji vojašk" krogi ne navajajo še nobenih številk o izgubah, ki so jih utrpeli Rusi po zepetnem zavzetju Har kova. pač pa po_ iarjajo spretnost s katere so nemški oddelki izvršili ta napad , da se je morala njihova obramba zrušiti. (I! Piccolo.) Madrid, 16. marca, s. Ves španski tisk se obširno bavi z nemško zmago pri Harkovu in poudarja, da je pobuda na vzhodni fronti še vedno trdno na nemški strani. To dejstvo je pripisati bolj kakor izpreme-njenim vremenskim prilikam junaštvu in trdni volji osnih čet. Rusko priznanje Izgube Harkova Bern, 16. marca. s. Sovjetsko vrhovno ' poveljništvo ie moralo priznat' oadec Harkova. Moskovski krogi zatrjujejo da je sedaj v tem odseku položaj precej kriti- i čen in da je nemška vojska z zopetno ; osvojitvijo te važne streteške točke dose- i gla velik uspeh. i Obstreljevanje železniškega prometa pri P etre gradu Berlin, 16. marca. s. Kakor p.ročajo iz pooblaščenega vira je včeraj neka protiletalska baterija, zaposlena v bojih na kopnem, obstreljeva'a pri Petrogradu tovorni vlak, sestavljen iz 22 vagonov. Ze po prV/h strelih se je vlak ustavil in vsi tovorri vagoni so bili un.čeni. Ista baterija je potem v zvezj z neko drugo baterijo poljskih to-p:v obstreljevala železniške naprave neke postaje pri Petrogradu. V operat;vneui odseku zapadno od Vjaz-me so manjše sovjetske oklopne skupine poizkusile nekoliko ofenzivnih su'kov vendar pa nis: dosegle nikakršnega uspeha Ko je bila sovražna operacija končana, so nemški grenadirji ugotovili, da je Izmed ok'opnih vez k; so ostali razbiti na bojišču bilo 5 ameriškega izdelka tipa »Matilde ITI«, erten pa je bil angleškega izdelka tipa »Mac-III.<- Med n? padem pr ti nemškim postojankam je sovraž ik izgubil nad 200 padlih in znatno količino vojnega blaga. Aktivnost nemškega letalstva Berlin, 15. mare s. Kakor se doznava iz vojaškega vira. so močne skupine nemškega letalstva včeraj operirale na vseh odsekih vzhodne fronte in podpirale borbe na kopnem ter uničevale zbirališča sovjetski čet. 33 tankov so uničile nemške bombe. Preteklo noč so skup!ne nemških bombnikov napadle v srednjem in severnem odseku železnice in ceste sovjetskega oskrbovanja. Z uspehom ie bilo napadeno tudi pristanišče Murmansk. Doznava se nadalje, da so nemški lovci včeraj prestregli skupino sovražnih bombnikov. ki so operirali proti nevojaškim objektom na zapadnem zasedenem področju. Nemci so sestrelili 4 Spit;fre. 3 nadaljnja letala so bila zrušena preteklo noč, ko je sovražna sl:up:na letela nad nemSk:m ozemljem, ne da bi odmetavala bombe. Učirkovft nemi: i letalski napad na Sunderland Berlin 15. marca. s. O učinkovitem napadu nemških brz h bojnih letal v preteki noči na važno vojaško pristanišče Sunderland in zlasti na pristaniške naprave severno od reke Wear se deznavajo naslednje podrobnorti: Številne bombe so v polno zadele ladjedelnice in pomole- Nemška etala so izkor stila ugodne okoliščine in so se zadrževala nad mestom in pristaniščem pol ure ter metala v zaporednih valovih rušilne bombe velikega in naj* večjega kal bra Zažigalne bombe so povzročile že med napadom velike požare, k- so se naglo širili zaradi vetra. Goreči zadeti objekt- so bili vidni v razdalj 20 milj Lovska 'etaia, ki so se dvignila da bi bran.la pristaniško mesto n.so megla preprečiti izvedbe napada bno sovražno lovsko letalo je bilo zrušeno v morje. Napad na angleško luko G?l2i:sby Berlin, 16. marca s Kakor se doznava iz vojrškjh virov, sovražno letalstvo v pretekli noči ni priletelo nad ozemlje Nemčije, pač pa je nemšk; letalstvo zvečer 15. marca z uspehom napadlo britansko luko Grimsby ob Izlivu reke Humber, kjer je metalo rušilne 'n zaž galne bembe. Izbruhnilo je mnogo obsežnih požarov tudi v središču mesta. Dve nemški letali se nista vrnili s tega poleta. Ameriške brm&e na francoske civiliste BeUIn, 15. marca, s. Ameriški bombniki so v soboto popoldne napadal, kakor se doznava iz vojaškega vira, neko francosko mesto v pokrajini Somme. Leteli so zelo visoko in metali štev lne rušilne bombe in letalske torpede, ne da bi zadeli vojaške objekte. Zadeto je bilo neko veliko taborišče delavcev. 14 eseb je bio ubitih, 30 pa ranjenih. V dveh drugih sosednjih mestih je bilo ob napadu ubitih 12 eseb. Mnogo Francozov pa je b lo ranjenih. Na laž pastavlfena anglosaška propaganda Berlin, 15. marca s. Diplomatski zastopnik nemške poluradne agencije podaja pregled tega, kar so sovražni listi in agencije povedali v zadnjem času o razvoju operacij na vzhodni fronti. Ta množica laži, ugotavlja sodelavec, ponovno kaže, da ni mogoče sovražnemu tisku in propagandi dati niti najmanjše vere. Po navajanju odstavkov iz raznih sovražnih listov in tud »Daily Telegraph«. ki je 3. februarja pisal, da bodo boljševiki kmalu zopet osvojili vse izgubljeno ozemlje in da bodo nemške armade popolnoma uničene, navaja p:sec tudi pisrnje »T mesa«, ki je 18. februarja poudaril, da v bodoče ne bo mogoče več govoriti o tretji nemški ofenzivi in da je irorazn tev Harkova z nemške ani odločilne važnosti za nadaljnji I razvoj operacij. Sodelavec DNB zaključuje svoj pregled takole: To so znaki velikega upanja, ki ga je sovražni tabor imel v zvezi s sovjetsko zimsko ofenzivo in dokaz: metodičnosti v lažnem poročanju anglosaške propagande. Ameriško spoznanje o rorli sil Ori Buenos Aires, 15. marca s. »New York Herald Tribune« piše o vojaški sili Os: in pravi med drugim: Naš evropski nasprotnik je močan in ga bo težko premagati. Ima na razpolago velike kol čine surovin in se lahko upira najhujšim udarcem. Letalstvo Osi je odlično in je še zeio močno. Za premaganje nasprotnika morajo zavezniki postati močnejši v zraku ;n proizvodnja letal združenih rarodov ne bi smela biti manjša od 15.000 ietal mesečno. Ce se bo organizirala invazija na evropsk kontinent, se ne bo smelo pozabiti, da sc kopne sile sovražnika velike, žilave in precej izkušene, ker so si pridobile izkustva v štirih vojnih letih. Nepremagljive ovire v pimorski vojni Monakovo, 15. marca. s. »Abendzeitung« razmotr va o izjavah bivšega predsednika Zedinjenih držav Hoovera v senatu o vprašanju ladijske tonaže, ki ga je označil za izredno težavno, ker bo za Anglosase izostalo kmalu nerešljivo in nepremagljivo. Anglosasom, poudarja list, bo kmalu zmanjkalo trgovskh in petrolejskih ladij, kajti potrjeno je, da v 1. 1942 anglosaške ladjedelnice niso dosegle znatnega povečanja proizvodnje kljub mrzličnim naporom. Prevoz okrog milijona ljudi z vsem orožjem in eskrbo čez morje je zahteval porabo obstoječe tonaže, kar je povzročilo hudo krizo. Bivši predsednik je nato kritiziral politiko proizvodnje in oboroževanja Amerike ter dokazal, da so nesmiselne nameis ameriških oblasti poki cati p:d orožje nadaljnje nriijone ljudi in jih poslati na bojišča s sedanjimi prevozn mi sredstvi. Isto velja za proizvodnjo orožja in diovno silo. ki naj se ojači na drugih jx>dročjih, zlasti v kmetijstvu in v rudarstvu. Hoovrove izjave, zaključuje nemški list, so najboljši dokaz o ogromnih težkočah, ki se kažejo na vseh področjih z neomejenimi možnostmi ln ki so jih povzročile podmornice Osi Vzroki angleških letalskih na padov na civilno prebivalstvo Monakovo, 15. marca. s. »Abendze tung piše o razpravah, ki jih vedijo v Angliji o nujnosti ojačenja letalske vojne preti ci~ vlnemu prebivalstvu nasprotnih držav. List opozarja na mnenje angleških strokovnjakov. ki z vso brutalnostjo trdijo, da je mnogo bolj donosno unič ti stanovanje 500 industrijskih delavcev, kakor zadeti obrate, v katerih delajo. Tudi angleški letalski mimster je izjavil, da je v Nemčiji sedaj nad milijon ljudi brez strehe, čeprav take eksplozije razdiralnega basa in sovraštva niso nov in tudi ne redek pojav v zgodovini angleškega naroda, skuša nemški list označiti razloge, ki silijo prav v tem trenutku Angleže v tako nečl:veški boj. Izjave ministra Sinclaira kažejo zelo očitno poizkus, odvrniti pozornost rojakov od bitke na morju, ki divja v vedno hujšem ritmu in seje smrt med anglosaškim; konvoji od Belega merja do Ind jske^a oceana. Slnclairove iz'ave, poudarja list. imajo tudi namen pokazati bratrancem onstran Atlantika, ki zahtevajo zase oblast v zraku po vojni, da je sedanja prvenstvs-nost angleškega letalstva hipoteka za Anglijo v bodočem mirnodobnem civilnem letalskem prometu. Tretji in zadnji sm"te* angleških piratov je usluga Stalinu, ki vztraja čeprav brez uspeha v svoji ofenzivi na vzhodni fronti. Rumunska obsodba anglosaškega barbarstva Bukarešta, 15. marca s. Razpravljajoč o učinkih sovražnega bombardiranja italijanskih in nemških mest, označuje rumunski tisk napade angleškega leJnlstva za ofenzivo proti civilizac:ji spričo velikega števila spomenikov, cerkev, umetnin ki jih uničujejo angleški in ameriški piloti. Kar dela angleško letalstvo z bombardiranjem Italije in Nemčije, je tako barbarstvo, da bi ga mogla zaukazati samo Morkva. To je barbarstvo, ki ne daje nobene vojaške slave Angležem, tib jajočim ženske, starce in otroke, uničujočim ustvaritve, ki jih noben kapitalnem ne more nikoli več obnoviti in ki nikakor ne odločajo in ne vplivajo na vojaško moč d^nv Kako si zamišljajo v Angliji reorganizacijo Evrope Berlin, 16. marca, s. V zvezi s številnimi sovražnim1 načrti o tako zvani reorganizaciji Evrope po vojni, se »Borzenzeitung^ na kratko bnvi z odstavkom č^arka ki ga je predvčerajšnj m obiavla londonska revija vW"rld Revievv«. Revija trdi, da bo treh? Nemčiji vsekakor po vomi odvzet- tudi njeno trgovsko mornarico kajti Nemčij? n:ma več pravice sodelovati pri iz-nen-&ni in prevažanju blaga iz raznih držav svet?. Berlinski dnevnik ugotavlja, da prešmjn odgovorne Američane ln Angleže isti duh Versaillesa, tako. da so njihove sedanje san-'e, ki so k sreči samo same. še vedno sanje o nekakšnem suoerversaju Jasni je, zaključuje list. da hoče rev;ja. ki p še odstranitvi nemške trgovske mornarice, rezervirat' pomorski promet za An^ijo in sicer v nemška pristan;šča k"kor tudi 1* njih. V tem pogledu pa je še nerešero majhno vpr^špn-e. ugotavlja ronično Tst. in je f H se bo Nemčija tem vre tam misli priključila. Nerazčiščena nesoglasja med anglosaškimi zavezniki Pravo ozadje Edenovega obiska v Washingtonu BerlJn, 15. marca. s. Edenovo potovanje v Wasliirgt;n je predmet kratke pripombe Politično-dnpiomatske korespondence, ki omenja, da je angleški zunanji minister že v svoji prvi 'zjavi zastopnikom tiska priznal, da obstojajo težkoče med tako zva-nimi združenimi narodi v prizadevanju, da bi zmagali nad silami tr.jnega pakta. Te težkoče nikakor niso majhne in prehodnega značaja, temveč se je treba pripraviti še na večja razočaranja in na številne udarce. Portično-dip'omatska korespondenca, ki navaja v potrdilo svojih izvajanj nekatere ostre k. mentarje anglosaških listov o vodstvu vojne in sporrih zadevah med Londonom Moskvo in Washingtonom, zaključuje, da ima novi obisk Edena v Beli hiši povsem značaj potovanja v Kanoso. Eden je prišel prosit predsednika Amerike za pomoč, ki jo Angl:ja potrebuje, da ji ne bo treba preveč popuščati nenasitnemu bolj-ševiškemu imperijalizrnu. Bfm, 15. marca. s. Edenovo bivanje v Washingtonu smatrajo švicarski komentatorji kot potrebno dopolnilo k konferenci v Casablanci, kajti po vsem sodeč sestanki v maroškem mestu nikakor nis; pri-nesP zaželene jasnosti v odnosih med zavezniki, kakor tudi ne v politično-diplo-matskih odrosih in v vprašanjih, ki se tičejo vodstva vojne. Vsekak-r ni manjkalo incidentov med nasprotniki Osi po zadnjem sestanku Churchilla in Roosevelta. Trenja so nastala, kakor s0 lahko vs1 ugotovili, med Rusi in Angl; s as i. Zato dokazuje navzočnost nekaterih osebnosti pri razgovorih angleškega zunanjega ministra in zlasti aktivno sodelovanje Litvmova, da so v ospredju razgovor; v problemi ameriško-angleško-ruskih odnosov. Dopisniki 'z Londona poudarjajo, da v angleškem glavnem mestu z vznemirjenjem ugotavljajo, da so se r jačile operacije podmornic, katerim lahko pomaga tudi uporaba nemških površinskih mornariških edi-nic. S temi operacijami, pravijo v Londonu, se cč"'tno nameravajo desorganizirati oskrbovalni konvoji, namenjeni v Rusijo in transporti sil, s katerimi bi Anglosasi radi vdrlj na kontinent. Ta desorgarizacija se lahko še poudari z udarci, ki jih drzno nemško letalstvo lahko zada AngPji. Nemci laihko zadajo, kakor se v Londonu boje, angleškim otokom in angleškim zaveznikom udarce, ki bi jih zavezniki radi zadali evropski trdnjavi z napadi na rjena industrijska središča in prometne zveze ter razrahljali moralo nasprotnika. Zaveznško poveljn !štvo se popolnoma zaveda te možnosti, pravijo v Londonu, ter bo Churchill nekega dne zbornico in t ari d posvaril glede tega in pozval vse k zaupanju, toda tudi k skrajni budne sti. Lizbona, 16. marca. s. Britanski list »Daily Mail« priobčuje vesti svojega dopisnika iz Newyorka, po katerih bosta Eden in Cordel Huli skušala pojačiti angleško-amerišk; sporazum, da se tako doseže osnova za splošno soglasje med združenimi narodi. Eden bi pri tem deloval kot posrednik med Zedinjenim: državami in Sovjetsko zvezo, da se ustvari načrt, ki bi zadovoljil sovjetske aspiracije. Zatrjevanja dopisnika, ki imajo do gotove mere uradni značaj, dokazujejo ponovno globoki razdor med zavezniki in popolno kapitulacijo angleške vlade glede boljševi-ških načrtov prot: Evropi. Stoekholm, 16 marca s. Dopisnik »Manche* ster Guardian« poroča iz Washmgtona: Ameriško javno mnenje smatra, da pomeni poset Edena v Zedinjenih državah prvi korak za skupno angleško-ameriško akcijo napram Sovjetski Rusiji. S to akcijo bodo skušali spraviti na dnevni red in na najprimernejš. način rešiti cel niz problemov, ki so rodili nevarna trenja. Najvažnejši nesporazumi, ki danes razburjajo ameriško javno mnenje, niso samo on; med Ameriko in Anglijo, marveč predvsem oni ki so nastali med obema anglosaškima velesilama in med Rusijo Spričo nevšečnost; ki ao nastale v odnosih Rusije do anglosaških velesil so te mnogo večjega pomena nego bežni nesporazum med Anglijo in Ameriko. Izvestna nervoznost dasi manjšega pomeaa se opaža tudi v odnosih med Rusijo m med Kitajsko ter med Kitajsko na eni strani ter Anglijo in Ame> riko na drugi. Ameriško javno mnenje gleda z veliko vznemirjenostjo na ta razkol med združenimi narodi, ki ograža celokupnost 'n enotno vojaško ter politično delovanje Zato smatra ameriška javnost, da ie Edenov poset zelo nujen in pričakuje od njega dobrih uspehov. Gospodarstvo Nadaljnje agrarne proizvodnje v Italiji Veliki uspehi Osi v podsnorniški vojni Po podatkih zadnjih petih izrednih poročil Hitlerjevega glavnega stana se je tonaža v zad-niih 14 dneh potopljenih sovražnih ladij dvignila mnego preko 37S.000 ton; potopljenih je bilo skupno preko 63 sovražnih ladij. Mesec marc se torej dobro začenja jn dr. Gobbels je v svojem razgovor z inozemskimi novinarji napovedal te dni, da bodo sledil' v kratkem še hujši udarci. Predvsem se opaža da so se zopet povečala torpediranja ladij, kar je treba na eni strani pripisati zboljšanju vremenskih razmer, na dru> gi strani pa novim metodam in novim sredstvom, ki se uporabljajo na tem važnem — pomorskem — bojišča Naj samo mimogrede omenimo, da je nemška mornarica v L 1942. potopila skupno 1283 ladij, letalstvo pa nadaljnjih 167 ladij, skupno 8 940.000 ton ladjevja, k čemur moramo dodati še 350 poškodovanih la* d i j katerih je večina prav gotovo izgubljena, kakor tudi potopitve po italijanskih in japonskih oboroženih silah. Kakor znano, je samo italijansko torpedno letalstvo od začetka te vojne do danes potopilo milijon ton sovražnega ladjevja. Lahko se torej trdi. da je povprečno končalo na dnu morja po en milijon ten sovražnega ladjevja na mesec, kar gotovo ni pretirana številka, temveč ustreza dejanskemu razvoju pomorske vojne. Ob koncu preteklega leta so natančni računi ugotovili, da je bilo od začetka vrojne dalje potopljenih skupno blizu 27 milijo« nov ton sovražnega brodovja. pri čemer je okoli 70.000 mož ladijskih posadk našlo svojo smrt r valovih. Uspeh podmorniškega orožja je torej očiten. Res je, da so se med tem zboljšala tudi sredstva za pobijanje podmorniške nevarnosti, toda i tehnične in taktične izpopolnitve podmorni- j škega orožja ki mu razen tega vedno pomaga i tudi letalstvo, so se zboljšale še v neprimerno večji men. Razen tega je ritem gradenj novih nemških podmornic neprimerno hitrejši kakor v prejšnji vojni. Celo prvi lord angleške admiralitete Alexander je moral v svojem nedavs nem ekspozeju v lordski zborn ci priznati, da Nemčija sproti eplavlja več novih podmornic v morje, kakor pa jih protipodmorniška sredstva uničijo Tudi amer ška sodba oi v tem pogledu za sovražnika bolj ugodna, saj je na primer admiral Stark ki je vrhovni poveljnk ameriških pomorsk h sil v Evropi, nedavno izjavil, da je »problem podmorniške nevarnosti glavni problem Zedinjen h držav«. Znana revija »Life« pa že dolgo vodi pravo kampanjo o podmorniški nevarnosti v kater opozarja nanjo z vedno novim argumenti Tudi londonski »Times« opozarja na nujnost takojšnjih ukrepov proti podmornicam. Nedavno je za« pisal: »Neuspeh borbe proti podmornicam bi utegnil zrušiti vso organizacijo vojnih naporov zaveznikov.« Navzlic tem pozivom se zdi, da odgovorni krogi še niso našli primernih sred- Italijansko kmetijstvo bo napravilo lotos nove napore za nadaljnje povečanje proizvodnje. Medtem ko so šla doslej prizadevanja v glavnem za tem, da se intenzivira proizvodnja in doseže večjj pri-nos pridelkov na hektar, gre letos za to, da se tudi poviša celotna obdelana površina za okrog 15 odstotkov. Deloma se bo to povečanje površine doseglo na ta način, da se pri plodoredu na polju ne bodo pustili polj neobdelano počivati, predvsem pa na ta način, da bodo pašn:ke tudi v višjih legah preorali. Znanstveni uradi v Italiji so skoraj 10 let delali poizkuse glede boljšega .izkoriščanja pašnikov v višjih legah in so ugotovili, da se da na takih površinah doseči dober pridelek rži, ječmena in raznih krmilnih rastlin, pri čemer se znatno poveča donos dotične površine. Ti poizkusi bodo letos pokazali praktičen rezultat, zlasti v južni in otočni Italiji Tako bo obdelovanje zemlje razširjeno na področja, ki so se doslej le slabo izkoriščala. Razširjenje obdelane površ!ne pa zahteva tudi več delovnih moči, umetnih gnojil in strojev. Ze doslej so vpoklicani kmečki sinovi dobival; primerne dopuste za obdelovanje : emlje. To pa ne zadostuje. Zato so bili izdani že pozimi ukrepi za intenzivnejšo uporabo razpoložlj:vih delovnih moči v industriji. Tako je bil ▼ tekstilni industriji podaljšan delovn; čas, da se na ta način on ros ti delavstvo za druge namene. Številne proste tekstilne delavke bodo uporabili za dela na deželi Tudi pripadnik'" fašističnih mladinskih organizacij. ki jih je več stotisoč, bodo pomagala pri delih, poleg vojnih ujetnikov, ki jih je preko 100 000. Ti delavne moč: sicer ne morejo polnovredno nadomestiti vpoklicane kmetovalce in kmečke delavce, zato bo moralo tud; pravo kmečko prebivalstvo letos trdo prijeti za delo. Nadaljnje razširjenje kmetijske proizvodnje bo zahtevalo seveda tudi dodatne stroške in je izvedljivo le na podlag; revizije dosedanjih odkupnih cen. Kakor smo že poročali. je b'lo to vprašanje prejšnji mesec rešeno, ko je kmetijsk; ministrstvo s pristojnimi korporacijskimi organ' na nevo določilo preko 300 cen za približno 100 različnih kmetijskih proizvod-v. Pri nov' določitvi cen so bile za določena področja oredpisane različne cene in veljajo višje od_ kupne cene v onih področjih, kjer so pri- delovalni stroški višji. Pri tem je Mo uveljavljeno načelo, da mora cena v vsakem primeru krit} p; vprečne stroške pridelovalca. Na drugi strani pa gre politika cen v Italiji za tem, da ostanejo čim nižje ceae za gnojila, krmila to kmetijske stroje. Od vseh cen •ndustrljskth izdelkov so se v zadnjih let'h v najmanjši mer] dvignile cene umetnim gnojilom in sredstvom za pokon-čevanje rastlinskih Škodljivcev. Nedavno so bile ca novo uveljavljene enote cene za umetna gnojila, 'n sicer tako, da je višje proizvajalne stroške deloma prevzela država v svoje breme. Kar se tiče nove določitve cen pridelkom je to vprašanje sedaj urejeno tako, da bodo o6tale nedotaknjene cene. ki Jih plača konsument Odkupne cene za pšenico so bile določene tako, da je bila cena v severni in srednji Italiji povišana za 25%. v južni Italiji, kjer so proizvajalni strožk: višji, za 60%, na Sardiniji in v Siciliji pa za 77%. nasprotno pa je bil cena za sladkorno peso v južni Italiji zvišana le za 11% m v severni in srednji Italiji z 48%. V prizadevanju, da bodo cene pravične tako za proizvajalce kakor tudi za potrošnike, je seveda država vzela nase breme rnznih pridelovalnih premij in subvencij. Ta politika se je že lani prav dobro obnesla. Letos bo še bo4j izpopolnjen sistem oddaje pridelkov preko oddajnih središč in »istem premij za pravočasno oddajo v teh oddajnih središčih (ammassi) V Italiji je bilo doslej v zvezi z žitno bitko m akcijo za povečanje kmetijske proizvodnje zgrajeno 944 žitnih si-lov s kapaciteto 16.3 milijona metrskih stotov. Poleg tega je bilo zgrajenh 620 drugih 6kla* dišč. Ta zbiralna središča so pod upravo agrarnih konzorcijev, ki vrhu tega upravljajo 428 mehaničnih zavodov za sortiranje pridelkov z dnevno kapaciteto 61.000 metrskih stotov 518 sušilnic, 80 obratov za izdelovanje kme» tijskih strojev. 19 tvornic za prirejanje živinskih krmrl z letno proizvodnjo 3.5 milijona stotov m 14 tvornic za umetna gnojila Ti podatki nam nudijo približno sliko o tem. v kakšnem obsegu je že uspela v Italiji organizacija za povečanje kmetijske proizvodnje in za vnov čenje pridelkov. Pri tem je treba še upoštevati, da se je v zadnjih letih še znatno povečala potrošnja umetnih gnojil, ki je že pred vojno dosegla pri fosfornih gnojilih 'ctr "ličino 16.6 milijona metrskih stotov, pri du 7.2 mi- 'i'ona metrskih stotov. Obletnica dveh komunističnih umorov Ljubljana, 16. marca Danes je preteklo leto dni, odkar je padel sredi Ljubljane kot žrtev komunističnega terorizma mladi akademik Franc župec. Dva dni kasneje mu je sledil njegov tovariš m soborec Jaroslav K»kelj. Oba fanta sta izšla iz skromnih rodbin ia sta živela v nadvse skromnih razmerah. Udejstovala sla se v katoliškem akademskem gibanju in Kikelj je bil tudi predsediuk akademske Katoliške akcije. Po svojem svetovnem nazoru sta bila oba prepričana nasprotnika komunizma in tega seveda nista nikjer in nikomur prikrivala. To svoje prepričanje in svoje, iz prepričanja izvirajoče delo sta morala plačati s svojimi mladimi življenji. V naši javnosti takrat, prej letom dni, pojmi še niso bili tako razčiščeni in delitev duhov 6e ne tako jasno in odločno izvedena kakor danes. Komunistična pokret Je dai-Sal z vsem naporom prikrivati svoje pravo lice ter z varljivimi demagoškimi gesli držati ljudi v temi, da bi tem Laže zasledoval svoje cilje. Med onimi, ki se niso dali speljati na led, temveč so neumorno ki ob vsaki priliki skušali ljulem odpirati oči in jih svariti pred komunističnimi spletkami, sta bila v prvih vrstah tudi Kikelj in 2u-pec. Zaradi svojega čistega in ravnega značaja sta imela na znance in tovariše velik vpliv. Zato so se ju začeli komunisti bati in sklenili so ju odstraniti. Njihovo vodstvo je oba idealistična fanta skrivaj obsodilo na smrt ter ju izročilo svojim rabljem. Tem se je na žaiost njihova naloga posrečila. Pred Kikljem in župcem je padlo že več žrtev komunistične zarote. Vedno večji je že postajal krog ljudi, ki so se otresli vpliva brezvestne komunistične propagande in bo spregledaii peklensko igro v lažno nar rolno masko odetega protinarodnega komunizma. Umor obeh akademikov je ta krog čez noč silno povečal in ga utrdil, kar je jasno pokazala že tudi ogromna udeležba pri pogrebu. Odprl je oči mnogim, ki so bili do tokrat še v dvomu. Potrdil je spoznanje onih, ki so uvideli, da se s samo pasivnostjo komunistični načrti ne dado preprečiti, že takrat je začel goreti ogenj ljudskega o i pora proti komunističnim uničevalcem, aktivnega odpora, ki se je potem razrasel v tako mogočen vihar, žrtev, ki sta jo doprinesla Kikelj in župec s svojo krvjo, ni bila šaman. Podeffevassje prispevkov sa nakup strJjev, kmetijskih potrebščin i n za gradnjo kittetjskih stavb Da bi se podeljevanje prispevkov Visokega komisarijata za gradnjo' gospodarskih stavb, nabavo kmetijskih strojev, plemenskih živali in drugih potrebščin (gnojil, semen, sredstev za zatiranje bolezni in škodljivcev) bolj smorrno n sedanj m razmeram primemo uredilo, jc biJo odrejeno: Kmetovalci, zadruge nli občine, ki žele napraviti n. pr. sadno sušilnico, toplo gredo, na« baviti kmetijski stroj ali kako drugo potrebščino in ki rcflcktirajo na podporo Visokega komisarijata. naj to sporoče najprej kmetijskemu oddelku da se j m more dati evtnnielen nasvet glede možnosti nabave izbire sredstev itd in da se jim. ako je prošnja utemeljena odobri v mejah proračunskih možnosti v načelu pednora. ki se potem izplača po predložitvi omejila, kajti odpraviti je itak ne morejo Po vsem tem je seveda razumljivo, ako posveča Os tolikšno pozornost uspehom svojega podmorniškega orožja Pomorsko bojišče ne obrača sicer nase pozornosti najš rših krogov v enaki meri kako ono na kopnem ali v zraku, vendar je za izid te vojne ogromnega in do neke mere celo odločilnega pomena. Predniki današnjih oklopnikov V veliki zmoti je tisti, ki misli, da stari in srednji vek nista poznala vojnih strojev, ki se po svojih učinkih lahko kosajo z današnjimi tehničnimi nestvori La fronti. Kakor danes, so tudi takrat živeli izumitelji, ki so se neprestano trudili, da bi skonstruirali nove naprave, ki bodo rabile v napadalni ali obrambni vojni, že stari Asirci, Grki, Perzijci in Rimljani so poznali mnogoštevilne strojne naprave za napade in obrambo. Te naprave so rabile vojskam zlasti v srednjem veku, dokler niso bili uvedeni topovi. Za lažje približavanje obzidju kakšnega obleganega mesta so uporabljali napadalci posebne vrste ščite in zaščitne strehe. Z dvigalnimi zaboji so dvignili kvišku 12 do 20 vojakov, ki so nato naskočili zidovje s pomočjo sestavnih lestev. Za poškodovanje obzidij so uporabljali posebne naprave, tako zvane »napadalne koze«. To so bila dolga bruna s kovinskimi konicami, ki so tolkle z veliko močjo po zidu, dokler ga niso razmajale. Te stroje so premikali s pomočjo okroglih brun. Imeli so tudi posebne vrtalne svedre za zidove. Pri vseh teh napravah so ščitili vojake, ki so stregli tem konstrukcijam, posebne zaščitne strehe, imenovane »želve«. Stari Rimljani so se posluževali posebnih napadalnih jezov z votlimi hodniki, imeli pa so že na razpolago viseče mostove, katere so prislonili na sovražno obzidje. Posebna tehnična čuda so bili ogromni stolpi, visoki časih do 20 nadstropij, s katerimi so se napadalci pripeljali do mesta, katerega so naskočili. »Nebotičniki« po tem takem niso nikak izum naše dobe. Za napadanje visokih zidov obzidanih mest so rabili tudi posebni žerjavi za obleganje. V primeri z vsemi temi vojnimi napravami lahko rečemo, da se je pojavilo orožje za metanje izstrelkov zelo pozno. Približno 400 let pred našim štetjem so Grki uporabljali nekakšne katapulte, katere so pozneje uporabljali tudi Rimljani za metanje kopij in puščic. Posebne naprave pa so rabile za metanje velikih kamnov. Te naprave so imele nekakšno veliko žlico, v katero so položili kamen, žlico so nato sprožili in kamen je odletel v sovražnikovo ta-borifiče. Naprave te vrste lahko smatramo za predhodnika poznejših topov. Seveda so vlažno vreme, če se niso že prej ogulile zaradi obrabe. Te komplicirane konstrukcije so bile potrebne čestih in dolgotrajnih popravil. Zato je grški katapult, ki je igral pri obleganju trdnjav v starem veku tako važno vlogo, bil pri Rimljanih malo priljubljen ter se je razširil šele v rimski cesarski dobi. S!fl"ik' i bj P^;™orn!fk° nevarnost vsaj j saldi ranega računa in po odobrenem nakupu "i,,.,......1 " ...........----- 1 ozjroma p0 jzvr.^cni gradnji, ko bo fcolavdi- rana od kmetijskega oddelka. Prispevki se pc* deljujejo za napravo sadnih sušilnic, toplih gred, nakup sejalnih strojev trierjev in zati-ralnih sredstev do 50% nabavne cene, za na-.Kup plugov za globoko oranje in kultivatorjev pa do 33 % nabavne ccne. Pri toplih gredah se krijejo stroški za napravo oken (okvir in špe). Zaradi skromnih kreditov sc prispevki za mlatilnicc, slamorcznice in druge kmetijske kroje ne morejo odobravati prav tako ne za gradnje silosov za kisanje krme. gnojišč in hlevov, vendar pa bo kmetijski oddelek dobrohotno proučil primere, ki bi bili vredni po-ebnega upoštevanja. Ako nabavj plemensko žival kmetijski od* delek Visokega komisarijata, mora plačati prosilec, ki želi kupiti plemensko živa! in ki re-fiektira na podporo, kavcijo, ki jo za vsak primer posebej določi Visoki krrmisarijat. Priznavajo se tud' prispevki za nakup prvo« vrstnih plemenskih živali in sicer do 50 %>. Pravilno kolkovanc prošnje je treba nasloviti na Visoki komisarijat za Ljubljansko pokrajino — kmetijski oddc'ck in jih poslati preko pristojne občine in okrajnega civilnega komisarijata ki opremi prošnjo s svojo izjavo (priporočilno ali negativno) V izjavi je treba izrccno navesti, ali je prosilec večji ali manjši posestnik in če je podpore vreden in potreben, j Nakup živine se bo moral izvršiti po navodilu kmetijskega odde'ka, ki bc določil pasmo, kraj nabave itd. Po izvršenem nakupu predloži prosilec račun, ki mora biti pravilno kolkovan in overovljen po okrajnem civilnem komisarijatu, ki potrdi nabavo dotičnega stroja oz. sredstva. Zaradi pičlih kreditnih sredstev se bedo mogli nakazovati prispevki le kmetijskim za« drugam, ki redno delujejo, občinam in manjšim pnscstivkom, ki so podpore res potrebni in tudi vredni V srednjem veku se je napadalno in obrambno orožje spremenilo. Za obleganje trdnjav so uporabljali naprave, ki običajno S niso presegale višine treh nadstropij, zato pa so te naprave imele na vrhu dvigalni most z bruni za rušenje zidov in podobnimi napravami. Tem številnejše pa so bile naprave za lučanje kamenja ali pa za metanje celih sodov gorljivih snovi. V navadi so bile tudi naprave za odstreljevanje gorečih puščic, katere so preparirali s solitrom in žveplom. Posebne »pionirske čete« s tehničnimi pripravami in velikimi metalnimi stroji so prvič privlekli na bojišče Mongoli pod vojskovodjo Batu. Vojvoda Henrik II., ki se je Mongolom postavil po robu, je operiral po večini z napravami iz papirja, pa tudi z zmaji iz blaga, katerim so pri odstrelu položili v kovinski gobec gorečo bakljo. Pošast se je zaradi razvijanja plinov napihnila in plavala kakor kakšen po-zoj nad glavami jezdecev napadajoče vojske. V 15. stoletju so se — seveda šele na papirju — pojavili pravi predhodniki današnjih oklopnikov z živalsko vprego ali pa na veter. Te premikajoče se trdnjave so se zdele kakor nekakšne ladje, ki se pomikajo po suhem z visokimi stolpovi. Neki Francoz si je celo izmislil nekakšne vrste Meduzino glavo na kolesih. Meduzo je spremljal ognjeni zmaj, ki naj bi izzval velikansko zmedo med sovražnikom. Srednji vek je prinesel tudi španske jezdece, ki jih v izboljšani obliki še danes uporablja moderna vojna. Spremembe v romunski diplomaciji Bukarešta 15 marca s Opoinomučem mi mster Georg Carantil ie premeščen z Sofije bile'te naprave neokretne in zaradi veliko- j v Helsinki Nov; rumunsk- ministe* v Sofij-sti so nudile sovražniku izvrsten cilj. Njih j bo imenovan prihodnje dn n verietno ie. da učinek je zavisel v glavnem od elastičnosti i bodo zaradi te spremembe zvedene obsežnejše živalskih žil, na katere pa je silno vplivalo | premestitve v rumunski diplomaciji. Gaspofarske vesti = Doktorat znanosti 0 inozems;vu. Leta 1940 je bila kot osma fakulteta berlinske Jarega ječmena, ki se sedaj razpošilja v posamezna gospodarska središča v državi, tako da bo mogoče ječmen čim prej posejati. V nekaterih krajih Hrvatske zlasti v hladnih področjih, kjer drugo žito ne uspe-! va, sejejo ječmen tudi kot krušno žito. Glavno ravnateljstvo za kmetijstvo v Zagrebu bo dalo ta semenski ječmen kmetom deloma brezplačno, deloma pa proti povratku enake količine pridelka. Nadalje poročajo iz Zagreba, da je že prej prejela Hrvatska iz Nemčije 20 vagonov semenskega ovsa. = Iz hrvatskega gospodarstva. Nemška ljudska banlta v Rumi je povišala svojo delniško glavnico od 3.46 na 5 milijonov kun. — Po podatkih osrednje ustanove za socialno zavarovanje je bilo v decembru na vsem področju Hrvatske zavarovanih 215.783 delavcev in nameščencev. Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala v i tem mesecu 69.46 kune in je bila za 37°/0 j večja nego v istem mesecu lanskega leta. j Skupna dnevna zavarovana mezda pa je i znašala v tem mesecu 374.7 milijona, kun, ! kar je za 24»/„ več nego v istem mesecu j prejšnjega leta, — Hrvatska je ustano\ila velik zavod za gcj tev piščancev. Da se dvigne perut- ■ ninarstvo na Hrvatskem, je hrvatska vlada ustanovila v Jank. miru velik zavod za j gojitev piščancev in plemenske peiutnne, j kj bo izročen v upravo osrednji perutsinar- : ski zadrug'. Zavod gradijo na podržavlje- j nem posestvu, kj obsega 9 oralov zemlje Po načrtu je zavod zamišljen tako, da bo j na leto lahko oddal 100.000 enodnevnih j piščancev. Poslopja za valilnee bodo dograjena še v prvem polletju. Tudi potrebne vaiilne naprave bodo še let;a postavili in z r jim; pričeli obratovati. V prvi etapi bodo postavil'" vaiilne naprave za enkratno valjenje 10.000 jajc, pozneje pa bodo naprave razširili za enkratno valjenje 30.000 jajc še letes bodo dvakrat valili, vsakokrat po 10.000 jajc. Ko bo postaja dograjena, pa bodo valili trikrat na leto po 30..000 jajc Zavod bo največji na jugovzhodu Evr.pe in bo opremljen po najmoderrejših načelih. V prvi vrsti bodo goj'li domačo zagorsko kck, f jo pasmo. = Reorganizacija gospodarskih zbOrnie v Bolgariji. Bolgarska vlada je predložila "obranju načrt zakona o gospodarskih zbornicah, po katerem bo v Sofiji vrhovna gospodarska zbornica, v pokrajinskih upravnih središčih pa bodo pokrajinske go-spo laske zbornice. Vrhovna gospodarska zbornica bo vodila gospodarsko in socialno delovanje vseh po-klicnJi organizacij kmetov, obrtnikov, industrijcev, trgovcev in delavcev ter organizacij kreditnih in zavarovalnih podjetij. Zbornica bo pomagola reševati gospodarska, socialna in finančna vprašanja v smislu gospodarske solidarnosti ter v nacionalnem in državnem interesu. Vrhovna gospodarska zbornica bo kot posvetovalni organ pomagala vladi pri njenem Jelu. = Hrvatska se bo prvikrat udeležila ve-lesejma v plovdivu. Iz Zagreba poročajo, oa se bo letošnjega plovdivskega pomlad- mi lijonov frankov, v treh letih na 750 milijonov frankov, za leto 1939. pa na 100 milijonov frankov. Tako znaša celotni izpo-dek dohodkov od pri četica vojne do konca lanskega leta približno 850 milijonov frankov. -= Posledica ameriške zasedbe Alžira. Alžir je vsako leto dobavil po več milijonov metrskih stotov pšenice za Francijo, iz Maroka pa so odhajale znatne pošiljke ječmena in ovsa. Zato je tem bolj presenetljiva pariška vest, da so na nedavnem zasedanju tako imenovanega »gospodarskega sveta« za Alžir razpravljali o pomanjkanju žita za prehrano prebivalstva in o potrebi racioniranja potrošnje moke in kruha Ta vest najzgovomeje priča, kako se je položaj v Francoski severni Afriki poslabšal v kratkem času amerlško-angleške zasedbe Do pomanjkanja žita je prišlo brez dvoma le zaradi tega. ker je zasedbena vojska pokupila razpoložlji-i ve količine žita, ki sedaj primanjkuje prebivalstvu. Na dragi strani pa so prišli v velike stiske alžirski vinogradniki, k' nimajo kam prodati ogromnih presežkov vina. V normalnih letih so iz Alžira izvozili v Francijo okrog 10 milijonov hektolitrov vina, lanski presežek pa še vedno čaka na vnovčenje. Sedaj nameravajo 4 milijone hektolitrov vina dest:lirati v žganje, 1 milijon hektolitrov pa izvoziti v druge afriške dežele, medtem ko bodo morali ostalih 5 milijonov hI obdržetj v kleteh. GLEDALIŠČE DRAMA eda, 17. marca, od 17.30: Jesen. Red Sreda Četrtek, 18. marca, ob 17.30: Ples v Trnovem. Red Četrtek. Petek, 19. marca, ob 17: Primer dr. Širna* Izven. Znižane cene od 15 Lir navzdoL Sobota, 20. marca, ob 17.30: Veliki mož. Red B. Nedelja, 21. marca, ob 14: V LJnbUano dajmo. Izven. Znižane cene od 15 Tir navzdol. — Ob 17.30: Jesen. Izven. Znižane cene od 15 Lir navzdoL univerze ustanovljena fakulteta znanosti o deluje ^ tri i « MTS^-SKffi-rE ^tor^t^ odvisna Država Hrvatska, Nemčija in Bol- doktorji znanosti o inozemstvu (dr. sc. pol.) Na fakulteti so določena predavanja o tujih jezikih in polit čro gospodarskih vedah. Od političnih ved sj zastopane politična geografija, zgodovina s pot,ebn'm czirom na prekomorske države in kolonialno politiko. državoznanstve, pravne vede in gospodarske vede. Predavanja o zuna-ji poiittkl in o 'nezemstvu na splošno so obvezna za vse dijake. štud:j traja šest semestrov. Po štirih semestrih se izda posebno izpričevalo glede znanja t-zik.v in poznavaj-}« dežel P > šestih semestr h prejme d.jar diplomo in akademsko diplomo tolmača, p i osmih ^-.nestrih pa lahko položi doktorat = Nemško semensko žito za Hrvatsko. Iz Zagreba poročajo. da je Hrvatska fe dni prejela v okviru trgovinskega sporazuma iz Nemčije 200 vagonov semenskega garija bosta na tem velesejmu prirediU skupno nemško-bolgarsko kmetijsko razstavo. = Kriza Švicarske hotelske industrije. švicarska hotelska podjetja so bila od nekdaj navezana na poset inozemskih gostov. Zato je razumljivo, da so ta podjetja v sedanji vojni zašla v težaven položaj. Letno poročilo švicarske družbe za pomoč hotelski industriji navaja v tem pegledu nekaj zanimivih podatkov. Leta 1937. so švicarski hoteli zabeležili 8 milijonov noč-nln inozemskih gostov, leni pa le 1.9 milijonov. V primeri z z?dnjim prelvojnim letom se je skupno število nočnin zmanjšalo za okrog 5 milijonov (poset švicarskih gostov se je nekoliko povečal). Izpadek v pogledu dohodkov se ceni na leto v višini 250 Gherardo Gherardi: »Jesen«. Komedija ▼ trel- dejanj h. Osebe: Riccardo Glosio — VI. Skrbinšek, Grego rio Pasti — P. Kovič, Teresa — Putjata — Nablocka, Giuditta — Sancinova, Stefano — Nakerst, Carlo — Brezigar. Mario — Raztresen, Lena — Remčeva. Giulia — Gabrijelčičeva, Atti-iio — Verdonik, Maria — šimčičeva. Godi se v gorski vili v severni Italiji — danes. Režiser: prof. šest, scenograf: irž. E. Franz. OPERA Sreda, 17. marca, ob 17: Evgenij Onjegfn. Red A. četrtek, 18. marca, ob 17: Janko in Metka. Premiera. Red Premierski. Petek. 19 marca, ob 14 Princeska in zmaj. Mladinska opereta. Cene od 20 Lir navzdol — Ob 17: Beg iz Seraja. Izven. Prvi nastop Nade Stritarjeve sopra-nistke. — Cene od 28 Lir navzdol. P. I. Čajkovski: »Evgenij Onjegin.« Lirična opera v sedmih slikah. Libreto po Puškinovi pesnitvi. Osebe: Larina — Poli-čeva, Tatjana — Vidalijpva, Olga — Golobova, Filipjevna — B. Stritarjeva, Onjegin — Janko. Lenski — Čuden, knez Gre-min — Lupša, stotnik — Ška bar, Zarecki — Dolničar, Triquet — B. Sancin, Gillot — Mencin. Dirigent: Nko Štritof, rcžiia in scena: C. Debevec, zborovodja: R. Si-moniti, koreograf: inž. P. Golovin. Opozarjamo na petkovo predstavo Mozartove opere »Beg iz seraja«, v kateri bo prvič nastopila sopranistka Nada StVtar-jeva v partiji Konstance. Ivanka Ribičeva pa je prevzela vlogo Blonde namesto bolne F '"inarjeve. Sodelujejo še: Anžlovar — Se m paša, L:pušček — Belmonte. Ba-novec — Pedrillo in Betetto — Osmin. Dirigent: A, Neffat. režiser: C. Debevec, načrti za kostume: Jela Vilfanova. KULTURNI PREGLED Deseta skaSaasženl večer Nastop solista Šedlbauer ja Cenda šedib-uer je vidončelist čigar obsežno delovanja obiskovalci koncertov kaj dobro p znajo in cenijo. Nepogrešljivo je njegovo soaelovajije v ljubljanskem komornem kvartetu, v našem komornem triu, obenem je prvi violo, če list v opernem in 'v radijske m orkestru. Njegova tehnika je m:čoo razvita, enakomerna uvežbana, ton sorazmerno mehak, pojoč in v volumnu širok, zlasti pa je vzorna njegova intonacija, ki je sicer eden najtežjih problemov na violončelu. V lepem Tartinijevem koncertu (D-dur), s katerim je sodeloval na zadnjem simfoničnem koncertu in ki je bil nekaka osrednja točka večera, se je šedlbauer izkazal z izredno mirno, uglajeno igro, ki je posebno v liričn:h mestih bila prepričevalna in je poslušalce zelo zadovoljila. Ni mi treba pcecbe poudarjati, da Je Šedlbauer zaenkrat nad edini vUonfieltet, ki more koncertno nastopati ln a svojo' veliko muzi- Kronika Dirigent D. ML Šijanec kalnostjo primerno učtnkovtati. Na našem ▼ečeru smo ga spoznali tudi kot skladatelja, obe kadeaci v dveh Allegro-stavkih je sdstavil namreč sam in s tem dokazal lep smisel za izrabo tehnike svojega instrumenta, pa tudi slogovno sta se kadened (slasti zadnja) veči del lepo ujemali s Tar-tfaljevo glasbo. Izvrsten spremljevalec je bil šijancc, ki je znal odtehtat* delikatni solistov ton od spremljajočega orkestra. Pred Tartinljem smo slišali domače delo Saše šantla, suito za godalni orkester, katera svojega lepega uspeha gotevo ni doživela sa™o zato, ker je domača skladba, temveč zaradi svojih znatnih kvalitet, predvsem zaradi neke poeebne sproščenosti, s katero se glasba razvija in dasi ostaja v zmernih mejah harmon kih s: sledi j kakor tudi v zmernih mejah čustvene razgibanosti, vendar s svojo naravno igrivostjo in spevnostjo dosega prav lep učinek. Zadnji dve točki sta bili Schubertova uvertura Rozamunda in Lasztovi »Les pr6-ludes«, znamenita skladba, ki je obenem s »Tassom« bila tolikšen vzor romantičnim skladateljem. L:szt jc v njej še dosegel znatro umirjenost svojega demoni čnega temperamenta, ki si je poiskal izraza v to. likih fantastičnih klavirskih skladbah, za tisti čas ogromnih tehn:čn!h zahtev in ne-Zaslišanjih akordičnih vrst. Mir in n:tranja ubranost sevata najlepše iz srednjega tri Četrti-skega dela v a-duru, nič manj pa ni prep; čevabie energije v slovesnih zvokih trobent in pozavn v sklepnem delu. Oblika brez določene oblike je idealno odtehtana in s svojim ogrodjem k; t nasprotje h klasični simfoniji jako močno učinkuje ravno v instinktivno zadetem ravnotežju vseh razTčnih delov. Orkester je pod šijančevim vodstvom d-segel izredno lep zvok obenem z znatno poglobitvijo v čustveno stran tega ubranega dela, ki je tako dobilo svojo častno interpretacijo na našem kmcert-nem odru. Od posameznih instrumentov smo bili pozorni predvsem na harfo, ki jo je igrala harfistka Dulka Dcubravska, odlična umetnoa, ed;na zastopnica svoje stroke pri nas. ki s požrtvovalnostjo sodeluje na važnih koncertih omogoča izvedbo marsi-fcakega simfoničnega dela. Ne želimo je torej pogrešat5 na n-berem koncertu, kjer je harfa ne'zogiben in barvno zaželjen instru-ment, ki se le jako nepopolno nadomešča 3 klavirjem. Dvorana je toPa razprodana. Koncertu so prisotvovali tudi: Eksc. general Gam-bara, poveljnik Armijskega Zbora, Zvezni tajnik Orlanclo Orlandini viceprefekt dr. David m mrogo drugih vidnih osebnosti. Dirigentu šijancu, solistu in orkestru pa čestitamo na lepo uspelem večeru. Marijan Lipovšek. • Zaključek jubilejnega leta papeževega škof o vanja. V Rimu pripravljajo svečanosti, s katerimi se bo zaključil papežev škofovski jubiiej. Sklepne svečanosti bodo na dan 13. maja, ko bo minilo 25 let škofo-vanja Pija XIL * Izkaznice za fašiste v Spalatu. V Lektorskem domu v Spalatu so te dni v navzočnosti prefekta in fašističnih hieibjavil lansko leto mladinski 'oma i ~s>Na vasi«, ki ga je 'lustriral Ivan Petrov. Izmed romanov je treba omenit; še prvi del ••rHogije Konstantina Petkancva »Damja-aova cbitelj«. V obširno zasnovanem delu b-> pisatelj obdelal vpliv mesta na kmečko "ušo v teku treh generacij. V bolgarski izdaji je :zšel lirični roman Andreja Prctiča Caprioo;o d' C^pri«, kj gq ie pisatelj ob^a-il 1. 1938. v froncošči-i. Poleg romanov je ršlo- nekaj knjig novel in drugih krajših ~>roz, med nj mi nova zbirka priznanega ^arejšega pisatelja Rajčeva »Zlati ključ«, 'alje zbirka Dimitra šišmanova, dve knjigi -črnih povesti Damjana Kalfova, prvi zvezek zbranih spisov Botja Savova. Ljudmila Valčanova n-vele »Dan na obredju Donave« in prva zbirka nadarjenega mladega *5'-"telja Pa Vi Vež:n~-va »Dnevi 'ti večeri«, izmed starejših liri- v so izdali lani pes--<;ške zb'rke: prijatelja slovenske literature TTsaveta Bamn Ramov in pesnici Kasabova in Mi-tenkova. Izšle so tudi nekatere nove izdaje Tammasa MasolLna, slovitega slikarja iz prve polovice 15. stoletja. * Napredek italijanskega filma. Odkar ao leta 1934. v ministrstvu za ljudsko kulturo ustanoviti oddelek za filmsko umetnost, živi italijanski film od podpore, pa tudi pod nazorstvom italijanske vlade. Leta 1938. je razpolagala družba za izgotav-ljacje filmov z glavnico 80 milijonov lir. To leto so izdelali 45 filmov. Leto dni pozneje se je povišala glavnica podjetja na 180 milijonov lir in s tem denarjem sa izdelali 80 filmov. Leta 1940. je navzlic tež- l klm razmeram kapital družbe dosegel 200 i milijonov Ur ter so izdelali 83 filmov. Značilno je, da se italijanski filmi ne predvajajo samo v Italiji, ampak tudi v inozemstvu, kjer nadomeščajo izpadle filme ameriške proizvodnje. * Razstava italijanskih steklenih izdelkov v Stockholmu. V Stockholmu je bila v prostorih ondotnega muzeja odprta razstava italijanskih steklenih izdelkov. Razstavo je uredil Pietro Chiesa. Občinstvo kaže za razstavo veliko zanimanje. * Verdijeva hiša v kulturnem filmu. »Istituto Luce« je dovršil kulturni film, ki ima za središče Verdijevo hišo, zatočišče umetnikov, ki so bili nekoč slavni in živijo na stare dni v imenovani ustanovi. »Verdijeva hiša« leži sredi vrtov v Milanu. * Nemški profesorji na turški univerzi. Na vseučilišču v Carigradu je bilo ustanovljenih več novih stolic. Tri izmed njih bodo zasedli nemški profesorji iz Reicha. Stolico za turško islamsko umetnost bo prevzel v najkrajšem času profesor dunajske univerze Dietz, stolico za nemško filologijo dobi profesor Brinckmann. stolico za grško filologijo pa prevzame profesor Kranz. Pogodbe z imenovanimi profesorji so že podpisane ter bodo začeli nemški profesorji predavati na turški univerzi najpozneje čez mesec dni * 100 letna starka. Iz Vere ne poročajo, da je dovršila Angela Sona, ki je bila roječa 7. marca 1843. v Sandri di Castelnuo-vo pri Veroni, prošli teden 100 let svojega življenja. Starka je bila ob svoji stoletnici deležna pozornosti prijateljev in znancev, ki so ji prišli čeetitat z željo, da bi ostala še dolgo živa in zdrava. Stoletn;ca se je na dan svojega rojstva udeležila maše v domači cerkvi. Spremljali so jo sinovi, 24 vnukov, 30 pravnukov ter mnogo prebivalstva. * Dve smrtni obsodbi. Posebno sodišče na Dunaju je obsodil; na smrt 53 letnega zločinca Jožefa Brinerja, ki je že 23 let prebil za zamreženimi okni. in 47 letnega Franca Magerja zaradi vele:zdaje. Sodba nad Magerjem je bila izvršena 26. februarja. * Ob 30.000 lir je prišel. Armio Mezzo iz Sassella je prispel te dni v Savcno po poslovnih opravkih. Opoldne se je podal v neko restavracijo k obedu. Ko je odhajal iz restavracije, je na ulici opazil, la nima v denarnici 30.000 lir, ki jih je vzel s seboj, ko je šel h k osi Ju. Mezzo si ne ve pojasniti, kam je izginil denar. SREDA. 17. MARCA 1943 XXI 7.30: Slovenska glasba 8 00: Napoved časa; poročila v italijanščini 12.20: PVče 12.30: Poročila v slovenščini 12.4v Lahka glasba 13.00: Napoved časa; poročila v italijanščini 13.10: Poroč'!o Vrhovnega poveljivštva Oboro-ženih sil v slovenščini 13.12: Klasičm orkester vodi dirigent Manno. 13 45: Operetna glasba 14.00: Poročila v italijanščini 14.10: Pesm in napevi. vodi dirigent Segurini 14 30: Harmo-niko-solo igra Vlado Golob 15.00- Poročila v slovenščni 17.00: Napoved časa, naročila v italijanščini 17.15: Koncert tria Slaj=-Burgers Lipovšek. 17.50' Komcrna glasba 19 00: »Govorimo talijanskoa. poučuje proi dr Stanko Leben. 1930: Poročila v slovenščini. 19.45: Pisana glasba 20.00: Napoved časa. poročila v 'talijanščini. 20 20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini 20.30. Romantično glasbo za klavir izvaja pianist \Viiheim Kempff. 21 10: Pisana glasba 21.40: Pesmi za vse okuse, vodi dirigent Segurinv 22.05: Piedavanje v sloven= šč:ni. 22.15- Klasični orkester vodi d;rigent Manno. 22.45: Poročila v itaiijanšč n:. * Iz groba Izkopana zapuščina. Gospodična Ida Belli iz Milana je pri preučevanju oporoke, ki jo je zapustila že prel časom umrla mati, prišla do zaključka« da je mati pred svojo smrtjo zašila 200.000 lir v obliki treh hranilnih knjižic v blazinico, katero je imela ves čas bolezni pod vzglavjem. Ko je mati umrla, je hči položila blazino pod materino glavo v krsto ter so jo s pokoj -nico vred zakopali. Da ne bi denar propa«-del, je dala gospodična Belli odpreti grob svoje matere in vzeti iz krste blazinico, v kateri so v resnici našli, kar so iskali. De-dična je predložila hranilne knjižice pristojnim ustanovam, ki so ji takoj izplačale 200.000 lir. Iz hvaležnosti je nato poklonila četrtino dediščine nekemu dobrodelnemu zavodu. IZ LJUBLJANE u— Diplomirana sta bila na pravni fakulteti gg. Krejči Dimitrij in pisatelj Krivec J°že, oba iz Ljubljane. Čestitamo. u— N»vi grobovi. Na kliniki je preminul posestnik in gostilničar z Vrhnike gosp. Franc Dolenc. Truplo pokojnega bo ležalo do srede ob 8. zjutraj v kapelici sv. Antona na 2alah, od koder ga bodo z avtofur-gonom prepeljali na Vrhniko. Pogreb bo v sredo popoldne ob 16. na domače pokopališče. — Nenadno je preminil dolgoletni uslužbenec tvrdke I. Pielick & Co. gosp. Ivan Ciber. Pogreb bo v sredo popoldne iz kapele sv. Ahaca na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Za vedno je zapustila svojce ga. Uršula Vebrova. K večnemu počitku jo bodo spremili v četrtek cb 16. iz hiše žalosti. Rožna dol na c. XV. št. 9. na viško pokopališče. — Umrla je ga. Marija MilhOferjeva. Na zadnji poti jo boAo spremili v sredo ob pol 17. iz kapele sv. Petra na Žalah, na pokopališče k Sv. Križu. — Pokojnim bomo ohranili blag spomin, svojcem pa Izrekamo naše iskreno sožalje. u— Spet je posijalo toplo sonce. Letos se nad vremenom res ne smemo pritoževati. Število lepih sončnih dni je v primeri z oblačnimi in deževnimi mnogo večje. Po cele tedne vzdržema nam sije toplo sonce in le za dan, dva ga prekine neprijazno oblačno ali deževno vreme. Tako je bilo tudi v ponedeljek. Cez dan se je nekajkrat začel ponujati dež, toda burje mu ni pustila do veljave. Noč na torek je bila še oblačna, a že zgodaj dopoldne je prodrlo oblake sonce in nas spet ves dan osrevalo. Najvišja temperatura v ponedeljek je znašala 9 stop. C, v torek zjutraj pa je živo srebro padlo na 3 stop. C. Danes goduje sv. Jedert. Za ta dan imamo nekaj ljudskih rekov, ki smo zlasti enega močno veseli. Kaj bi ga tudi ne bili, če nas tako lepo tolaži: Sv. Jedert lepa — dobro letino obeta. Na-dalnja reka pravita: Ce ne prej, o sv. Jederti gotovo gorka sapica pripihlja in kolikor ima ovca o sv. Jederti jesti, toliko krava o sv. Juriju. u— Za koncert Poltronierijevega kvarteta, ki bo v sredo. 17. t. m., točno ob pol 7. v veliki filharmonični Ivorani. vlada veliko zanimanje. To pa odlični umetniki tudi zaslužijo, ker je njihov sloves največji: spored, katerega bodo izvajali, pa izredno lep. Na sporedu je Boccheiinijev Kvartet v Es-duru, Beethovnov Kvartet op. 74 (Harfenkvartet) in Smetanov kvartet: Iz mojega življenja. Vstopnice za ta koncert so v teku dneva na razpolago v knjigarni Glasbene Matice od 6. dalje pa v veži fil-harmoničnega poslopja. Občinstvo opozarjamo in prosimo, da zasede prel pol 7. uro svoje prostore, da se koncert ne bo po nepotrebnem zavlekel. u— Dr. Fr. S. Košmerlova ustanova za dijake drž. tehnične srednje š°Ie. Ljubljansko županstvo je razpisalo eno mesto dr. Fr. S. Košmerlove ustanove za dijake drž. tehnične srednje šole v Ljubljani ter so natančnejši pogoji razvidni iz razpisa na uradnih .leskah mestne občine in na raz-glasni deski v veži tehnične srednje šole. u— Umetnostna razstava v Jak cp cevem paviljonu. Retrospektivna razstava £st voljd so te dni dvaj^etič uprizorili veseloigro »Blaž >šče svojega očeta«. Gostovali so v različnih krajih celjskega okrežja. V ženski del vni službi prideta letoftnjo pomlad na vrsto letnika 1925 in 1926. V delovno službo bodo dekleta vpoklicana od 15. marca do 10. aprila. Umrla je spravljena z Bogom naša ljuba mati, stara mati, prababica in tašča, gospa MARIJA vdova MILHOFER Pogreb drage pokojnice se bo vršil v sredo, dne 17. marca 1943 ob %5. uri popoldne z žal — kapele sv. Petra — k Sv. Križu. Venci se hvaležno odklanjajo. Ljubljana, Zagreb, Beograd, dne 15. marca 1943. Ing. ZVONIMIR MILIIOFER, višji svetnik dir. drž. žel. v imenu vseh sorodnikov HALI OGLASI Kdor i!£« »luž bo plača aa wtmic oesedo L —30 za drt in pro* takso —-®0. ca dajanje naslova »11 ttfro L 2.— Na.lmaujSl tirno? sa te oglase Je L T— - Za tenltve 111 dopisovanja Je plačati m vaako besedo L za vse druge oglase L —.60 ta be- sedo za drt in prov takso —.60. za dajanje naslova ali Mfro L 3.— Najmanj«' lenn« n te oglase Je L 10 — ^ri^ffc \\ v OlttiV ČIS11 Hišni jhtslf nohijo sluibo Sobarico dobro moč .-p. t.m< hotel. Po-i.-tilbe na ogl. odd. Jutra pod »Hotel«. 4317-la Dekle za vsa 'iti a spiejme Hoti Sirukel. 431«-:» Undici «rb« per curare inlesiino. sfomaco. fegalo • reni Enajst relišc ta zdravljenje črevesja želodca. jeter in obisti t. «.«0 1* SCAT01A l. 0.73 U BUSTA CON 4 OOSI L »60 ŠKATLA L 0.7) ZAVOIČEK S I DOZAMI Lab. G. MANZONI S C. - MILANO via Vela S Drobce zanlmivcsti Italijani iz čila na povratku. Iz Santiaga de Chi.e poročajo, da sta italijanski poslanik FiJipo Lion Nero ter nemila poola-nik von Schon zbraJa pripadnike svojih držav, ki se bodo v kratkem s posebnimi ladjami odpeljali proti Evropi. K°nec lep h časov v H3lly\voodu. Neki dopisnik šve iskih listov iz Hollyvvooda poroča, da začenja tudi kinematografska industrija v Ameriki vedno bolj čutiti posledice vojne. Kinematografske delavnice v Hollywoodu so zaprli m ne snemajo skoro nobenih novih filmov. Zdi se, da se je zaključila doba velike ameriške filmske produkcije. Usodno svatbeno potovanje. 351etni Egi-dio Foresti iz Milana je šel s svojo 301etno ženo Vero, s katero se je bil pravkar oženil, r.a poročno potovanje. Stopila sta na vlak, ki vozi iz Bologne proti Florenzi. Gospa Vera je stopila k oknu. kjer je nastal prepih ter ji je sunek vetra posnel klobuk z lasuljo. 2enin, ki mu je dotlej bilo neznano, da je njegova žena plešasta, je v tem trenutku videl, da je osleparjen za lepoto. Prekinil je poročno potovanje, oJvedel ženo k njenim staršem in vležil težbo za lojitev Predčasno določanje spela novor jenčkov. Znani nemški učenjak dr. Oskar Kampel. profesor na visoki poljedelski šoli na Dunaju, je nedavo objavil zanimive ia le.ike svojih raziskovanj na p.dročju predhodnega določevanja spola novorojenčkov Prof. kampel je seč nosnih žena vbrizgal samcem, odnosno sam cam neke vrste rib in je na podlagi jprememb, ki s se pokazale na telesu teh rib, sklepal kakšnega spoia b: rovorojenček dotične žene. Dosedanji poizkusi so pokazali, da je metoda prof. Kam-pela bila v 86.5 odstotka primer; v uspešna. Zvonovi za vojno. Z dekretom rimske vlade od 23. aprila lanskega leta je bilo določeno, da se mora de! cerkvenih zvonov izročiti za vojne namene. Zvonovi so sedaj popisani v smislu določb, ki pravj-\ da se ne smejo odvzeti za vojne namene zvonovi zgodovinske vrednosti, takšni, ki predstavljajo umetniško delo ter zvonovi katedral. Zvonovi v rstallh cerkvah se bedo pobrali pribl žno do polovico. Oddaja zvonov se bo vršila na ta način, da bodo cerkvam, ki razpolagajo s štirimi ali petimi zvonovi, vzeli tri do štiri zvonove. 83 let stara ženska hoče biti nvbilizra-na. Nemški listi poročajo o neki 83 letni starki iz Kufstelna. Starka Je po vsej sili hotela, da ce uvrsti med civilne mobil zi-ranke. Obvlada namreč ruščino in je izra-zla željo, naj bi jo uporabili kot tolmača, čeprav hi morala zaradi tega zapustiti ož1o domovino. Mcteorit v bližini Brlogne. Pri Montev«?-g:u blizu Bologne so pred dnevi opazovali nenavaden nebesni pojav. Iz vsemlrja Je pade! v zapadni smeri na zemljo mrteorit ki je zapuščal za sabo močno svetlobo Pa-dcc se je lzvrfiil z velikansko brz;no Neni-vadno pr' tem meteorttu je bilo dejstvo, da je priletel z neba podnevi. 200 mrtvih pri gledališkem požaru na Japonskem V nekem majhnem mestecu n: japonskem otoku Hokkai lo Je nedavno izbruhnil gledališki požar, pri katerem j? zgorelo 200 oseb. Ko so ljudje hoteli iz gledališča na prosto, se je utrgal nad zasilnim Izhodom še snežni plaz s strehe ter je zaprl ljudem pot iz gledališča. Nesreča se je s tem hudo povečala. Dekle ] ki zna tivati. »pri.mem k 6 uira. otroku. Naslov v vseh ,0.-1. Jutra. 43H-U Išče se postrežnica dihvuo lj celi lau. Naslov v vseh poti. Jutra. 4306-la Postrežnico za par ur diii-vuu. iščem. Na t lev v vseh pori. Jutra. 4295-3a Iščem kuharico pošten j. p. niiio. t lOlguictnimi epričevnli k boi.fi ? 41. dru lini. Ponudbe oa ogl. odd. Jutra pod »3^0«. 429i-la Postrežnico xa dopol jiii-kt- ure išc« m. Pia um |tr dogovoru. Zgasiii te je v Trdinovi ul.ci pi-a-iia, Cesno. 4306-1a Zimo za modroce vs«?h Kvalitet Kup te ie -»d 32 Lir naprej pri »Zima«. Mlan Jiger. mehanična pred lmca ži me Treovna Sv Petra 17. predlln ca: Fu* ne J-237 M6 Topinambnr krompir a Lir 2 50 dobite pri Sever Si Komp 4158 6 Frigidair elektroav.uiua.ivAU ui eicer j kuimJ vei.i ta guctiluo io 1 k iiiiuj za izik-lovanje fekuMe-ca, popolnoma dot, pre ,voj-1 do blago, (K> ugodni ceni na j oda . Rudolf Ze f. Ljubi.ina. ulcdulUlu aiica 12. 4320-6 Predvojno blago ln bro_ kupun j« lahko le rabljen. Ponadbv na ogl. odd. Jutra pnd »Snbrn pribore. 4279-7 Pohištvo Samska soba zcio l»ia c tavcijr., 3 i :nar,. itd. zeo ugodno rmiirnia;. Sn. eieršii — -jv.ikpi; delavnica. Bleiwrii-ova 13. Fijrov«"-. l.vo ovoriffe. 42S7-12 Več omar vboklj in kuhin fkih krel rir ter b>Io tamfku milnico u;ro!-no pro-m jermenčkn je bila it- r 'hljfrMi 11 .marca na poli od cavni? ifie- rr/ t:voifr'i park \ Ro/.r Hil-no Poštenega 'i l:tfl;a prn--:.m da ;o vrne j: -nti nagradi v unravi Jntra. 43-r.-2S Parcele že od 23 Wi> ur proda real pisarna Pnstavec Krtnjo Ljubljana Ce >ta Anelle Rea it 3 ibivSa OosposvetsKa ce su) J 235 M 20 Vzeta mi je bila pimot '!ra v kinet^ki družb' cenarnica. vinsko nidrfs. ka ira of< b3 ;e d^bro znana na; j) odla v utiravi Jutra. 4305-18 Zlato damsko uro mestno sem naS> I Certa ne i Rožnik 41, German. 4^S-2S Zemljišče suvbno iu Uotns-kem. pro-.in. i'otiudb» na ogl. o Id. Jutra pod »Dobm temi n«. 4311-90 ca M Hn Opremljeno sobo - |*x.t:uUUU kUluUUi W UpO nbu kopu.iiixe v ceutru, ličilu, rouudbe aa ogi odd. Jutra |od »Častnik*. 4,^32-iia Opremljeno sobo i (i\. UiH pu-UlwUUd 6011**010. če mogoče s ko;aici:co in umno. iščem z> 1. ali 15. april, flaf-atn lobro in točno. Ponudbe na ogi odd. Jutra pod »Plačam točnoc. 4302--3a Sobo na Mirjn v Gradišču di v (vn.ru mesta. iščem. Ponu lbe na o^. edd. Jot»a pod »Tako «. 43^23a Opremljeno sobo # posebnim vhn om v centru iščem Ponudbe na opl. o>M. J-if-a pod »Gospr»d«. 9 Sf TJ o e Ž? IA o cl Cl > > o Mi a "e ia X _o s X K G. V C Q tU " C-K- 1 l a « U m jr ta C as C > X ac ut lobro d 3 -i 4! > —» E •O U Pisalni stroj v dobrem stanju al: ▼ neuporabnem, lahko tudi c.rilca, stalno Kupuje in plača njJvoje cene Everest, Prešernova 44. 211 N J 29 Kupim strojček ; 2fl ši-.eu.e evui. uiku* Po-! n;i !be n« ogl. oJd. Jutra pc4 i »Svinčnik« 4307-2» Glasbila Šiviljsko vajenko tpie.m. m takoj l\ nu b- na ogl. o