183. številka.
f Liolillaiil, i Metek, IZ. avgusta 1915,
XL¥III. leto
•
.Slovenski Narod* velja v Liubljanl
na dom dostavljen: *io leto naprej • • • • K 24*— pol leta
četrt leta m ca mesec „
12-— 6*— 2--
v upravništvu prejeman: celo leto naprej • B • . K 22*— pol leta     „     • • • •  m 11*— četrt leta    „     • •  . .   » 5-50 na mesec   .     • • • • 1*90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. UrednUtro; K&allova ulic* it 5 (v pritličju J:vo) telefon St 34.
Izhaja vsak dan sv Mer iivzemSl nedelje in praznike.
'nserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat no 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upiavništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L 1 d* to je administrativne stvari.
■ Posamezna številka velja 10 vinarjev. —
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira, »narodna ttskzrss" telefon št 85.
za Avstro-Ogrsko
celo leto skupaj naprej
pol leta     m       *   • *
četrt leta    „       „    • *
na mesec   m       m    « <
.Slovenski Narod- TOlfa pO poifl:
za Nemčijo: celo leto naprej      ...  K 30*— za Ameriko in vse druge dežele : -' celo leto naprej   ....   K 35.—
K 25-— . 13*— . 6-50 . 2-30
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka« Upravnistvo (spodaj, dvorišče levo), Saallova ulica št 5, telefon
■e
ARTILJERIJSKO IN NAPADALNO DELOVANJE   ITALIJANOV POSTAJA  VEDNO ŽIVAHNEJŠE.
Dunaj. 11. avgusta. (Kor. urad.) Uradno se razglaša 11. avgusta opoldne:
Italijansko bojišče.
Artiljerijsko in napadalno delovanje Italijanov na primorski fronti je postalo včeraj zopet bolj obsežno. Ob robu Doberdobske planote so napadle močnejše sovražne sile naše pozicije vzhodno od Tržiča. Te so ostale po srditih bojih brezizjem-no v naših rokah. Odbiti sovražnik je pretrpel zlasti vsled topovskega ognja z boka težke izgube. Dva napada proti onemu delu planote, ki se razprostira proti zapadu, ie udušiia že naša artiljerija.
Proti goriškemu mostišču so se poskusili Italijani pri Pevmi približati oviram. Tu smo jih pregnali z ročnimi granatami. V temi pri Zagori (jugovzhodno od Plavi) pričeti napad se le kakor predvčerajšnji ponesrečil.
V tirolskem in koroškem obmejnem ozemlju je položaj neizpre-menjen.
Namestnik načelnika generalnega štaba p!. H d f e r, fml. * *
RAZPOLOŽENJE V RIMU.
Lugano, 11. avgusta. »Corriere di Ticirio« priobčuje neko pismo iz Rima, v katerem se čita: »Nemško-avstrijske zmage so napravile povso-di globok vtisk. Upanja onih, ki so mislili, da treba le kratkega pritiska na vzhodnji fronti, pa bo Avstrija njihova posest, so se popolnoma izjalovila. Vojna je bila komaj napovedana, že so se začeli Rusi umikati in sedaj so že za Varšavo. Vsakdo pravi: Z Rusi je konec. Predno bodo mogli misliti, da bi se začeli zopet približevati, pride spomlad. Vojna bo trajala najmanj še eno leto. To je, kar ljudi posebno teži. Računali so, da bo trajala vojna največ pet mesecev, sedaj pa vidijo, da so se varali in gledajo s skrbjo v bodočnost.
DROBNE VESTI IZ ITALIJE.
Lugano, 11. avgusta. Pri napadu na straži milanskega kraljevega dvorca je šlo za postopanje antimo-narhičnih elementov po določenem načrtu. Med policijo in atentatorji je prišlo do borbe, v katerih je bilo aretiranih 12 napadalcev. Časopisje v Milanu označa ta napad za dogodek očitnega odpora antimonarhičnih elementov.
Lugano, 11. avgusta. »Gazzetta del Popolo« poroča iz Rima: Papež je poslal vojaškemu škofu monsigno-ru Bartolomasi pismo, v katerem hvali zadržanje duhovnikov v vojni in želi, da se mu poroča o požrtvovalnosti in hrabrosti duhovščine na bojišču. V Vatikanu napravijo poseben oddelek, v katerem bodo imeli v evidenci vse duhovnike, ki so v vojni službi in ta oddelek bo skrbel tudi za to, da bo duhovščina za svoje delovanje deležna tudi zasluženega priznanja.
Lugano, 11. avgusta. Prebivalce sedmih nemških občin v provinci Vi-cenza, 25.000 oseb, je italijansko vojno vrhovno poveljstvo odpeljalo v notranjost Italije, češ, da so ti italijanski Nemci sovražni Italiji in da pomagajo sovražniku. Vojno sodišče je oprostilo tri nemške župnike in osem kmetov obtožbe radi vohunstva, samo dva kmeta sta bila obsojena, ker se nista držala vojaških predpisov.'Javni obtožitelj je predlagal za vse smrtno kazen.
Potres v Italiji.
Budimpešta, 11. avgusta. Potresni inštrumenti so zaznamovali danes dopoldne zopet dva katastrofalna potresa; prvega ob 10., drugega ob 11., distanca znaša približno 1700 kilometrov. Epicentrum e nahaja najbrž v okolišu Sredozemskega morja, morda v Italiji. Največja amplituda je znašala 1 in pol milimetra.
Lugano, 11. avgusta. V noči 10. avgusta ob 1. uri 50 minut in ob 3. uri 10 minut sta bila na italijanski južno-vzhodnji obali dva nova valovita potresa, ki so ju čutili posebno v Brin-disi. Observatorij v Brindisi kaže, da je prvi potres   seismične instru-
mente tresel 17 minut in da je bil drugi tako mečan, da so kazalci udarih' eden Čez drugega. Vendar italijansko časopisje ne poroča nič o kaki potresni škodi.
Chiasso, 11. avgusta. »Stampa« poroča iz Rima, da odpotuje Salan-dra prihodnje dni zopet na fronto na pogovor s kraljem in Cadorno, kateri je potreben glede na mednarodni položaj. V ministrstvih vlada velika živahnost.
ITALIJANSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 11. avgusta. (Kor. urad.) Iz vojnoporočevalkega stana se poroča: Poročila sovražnih generalnih štabov. Italija, 10. avgusta. Splošni položaj je neizpremenjen. Naše baterije so napravile veliko Škodo v zarezi Ruaz pri Puchensteinu. Na Kraški planoti smo odbili že navadne male ponočne napade, s katerimi skuša sovražnik motiti naše utrjevanje in naša približevalna dela.
V avgustu 1915.
Lepa poletna noč. Zvezde žarijo na jasnem nebu in lahki zefir hladi od dnevne vrđčine, boja, skrbi, napora in dela razbeljeno čelo. Na bližnji postaji premika oklopni vlak, ter se pripravlja na nov drzen pohod v sovragove vrste. Na peronu izla-gajo ranjence iz avtomobilov Rdečega križa došlih z bojišča, ter jih spravljajo v pripravljene vlake »Rdečega križa« in »Reda Malteških vitezov«, deloma odpeljejo v bližnji lazaret. Ni slišati ječanja in stoka! Svečano tihoto motijo le drsajoči koraki nosačev, službujočih zdravnikov ter prostovoljnih strežnic »Rdečega križa«. Preko gričev grmi in treska, kakor bi se pekel odpiral. Granate in šrapneli sikajo po zraku. Za najbližnjim gričem regljajo strojne in navadne puške, tu pa tam se pa začuje vik »Hura« pomešan z »Eviva« - klici — bajonetni napad. Kri, smrt! . . .
Loteva se te melanholija. Misel na dom in družino ter na brate, prijatelje in znance na treh bojiščih, eni že onkraj sovraštva in nestrpnosti, drugi ranjeni, vjeti ... Jih bc-deš li še kdaj videl? Kako se jim godi? Kdaj in kakšen bo konec?...
Iz tužnih misli vzbudi te rezek pisk, kmalu na to krik »alarm«. Za silo brleče svetilke so takoj pogas-njene. V zraku začu ješ drdranje zračne pošasti. Temu drdranju se uho tako privadi, da ga razločuje že iz velikanske daljave od drdranja avtomobilnega motorja. Je namreč zelo jednakomerno in monotono, med tem ko se ono avtomobilnega motorja spreminja, odvisno od talnih in krajevnih razmer, koder vozi. Spimo na prostem. Po cesti mimo nas drve noč in dan avtomobili in vozovi vseh mogočih vrst. Ne prehude nas; pač pa uho takoj čuje rahlo regljanje znabiti na 10 km oddaljenega zrakoplova. Dvignemo se, vemo kaj pomeni! Iz skalnega pobočja severnovzhodno ležečega griča vlije se po nebu bel žarek našega žarometa in kakor nasajeno oko išče in sega po obnebju. Nenadoma šššš-bum, pet- šest- osemkrat zaporedoma — bombe! Med tem ga že oblizuje žarek žarometa — ravno nad nami je pošast! Z vseh strani začne pokati. Rrrravs — salve stotnij, ratatatata - regljanje strojnih pušk iz oklepnega vlaka in skrivališč, vmes pa bum - žžžžžž - beli oblački ped zvezdami in za nekaj trenotkov poki šrapnelov. Pošast se je nagnila, a motor deluje. Z velikansko naglico se oddaljuje in polagoma pada — drsalni polet — žal že preko naših' postojank. Svetlobni trak ga več ne doseže — izginil je v daljavi — odnesel smrt! Bil je izven strelne višave — ušel je. Vedno ni tako srečen!
Oddahnemo se, živčna napetost poneha, ozremo se za žrtvami. Ena bomba ni razpočila, k njej postavijo stražo. Zarila se je precej globoko v kamenje. Drugo jutro jo častnik-iz-vedenec izkoplje. Precej težak, jeklen, koničast lonec, 30 cm premera z napisom »Venetia 1915« ter nekaterimi drugimi podatki. Smrt je ostala v okovu, trdna snov se ni spremenila v plin, v plin tako nedolžen v prostosti, a tako grozen v sponah. Druge bombe so popadale po neplo-dovitem kraškem svetu okolu kolodvora ter napravile v kamenju po 1 in pol metra globoke ter 3—4 šti-rijaške metre velike luknje. Drobci bomb in kamenja usmrtili in ranili so nekaj vojakov in konj. Ni pomoči -r- vojska je! . . .
Nosila poleg nosil ranjencev. Iz enih se s težavo dvigne težko ranjeni
Bošnjak. Ko ugleda tretjega ranjenca poleg sebe, pogleda začudeno name ter vpraša: »Pa šta je ono, Tali-janac« Na moje zatrdilo da je, odgovori z divjim pogledom in proti Lahu
žugajoč: »I.....! Zar nismo još sve
pobili?!?« Morali so ga tolažiti, de ni planil nanj.
Naliia
Frankobrod, 11. avgusta. Vojni poročevalec »Frankfurter Zeitung« poroča iz vojnoporočevalskega stana 8. avgusta:
Vojni   poročevalci,   ki so imel) priliko, bivati v slikoviti,   kakor v lovorjevem gaju počivajoči Gorici so mogli vgotoviti, kako škodo je prizadejalo mestu pogosto obstreljevanje težke italijanske artiljerije. Škoda v primeri z dolgo dobo obstreljevanja pravzaprav ni znatna. Državna poslopja, vojašnice, skladišča, kolodvor, mostovi čez Sočo in na hribu stoječi grad, vse to je bilo do 24. junija glavni cilj obstreljevanja; od tega dne dalje so začeli obstreljevati tudi mesto. V ulico Trento in v ulice Morelli so padli granatni zadetki; v prvi je porušen cel vogel neke hiše; istotako je bilo mesto izpostavljene večkrat zračnim napadom. Nekaj časa je trajala strašna vročina do 42 stopinj. Strehe kažejo mnogo sledov obstreljevanja, mostovi so bili stalno obstreljevani, tudi infanterijski izstrelki so zadevali  mesto; nekega oficirja je  tak infanterijski izstrelek ubil v kavarni Corso.   Kljub temu opravlja prebivalstvo, ki je še ostalo^ svoje posle in na dva kilometra dolgem, s krasnimi plantanami obdanen? Korsu Franca Jožefa,  se sprehaja vsak dan množica občinstva. Gorica^ vrtno mesto, goji v obilni meri cvetlice in sočivje; nebrojna steklena pr> krivališča so sedaj razbita, zračni pritisk težkih granat je storil to. Kostanjevica nudi krasen  pregled čez venec višin, ki obdajajo Gorico. Krasen gozd,  ki  je pokrival začetkom vojne višino Podgore, je popolnoma izginil. Italijanske granate so višine popolnoma ogolile.  V  bojih druge bitke ob Soči je padlo tukaj tekom 10 dni na frontnem prostoru ene kompanije tridesettisoč   težkih artiljerijskih izstrelkov. Ogenj je bil tako živahen, da je vsako sekundo pade! en izstrelek, ali škodo, ki so jo napravili izstrelki v naših kritjih, so sproti popravili ponoči naši hrabri
LISTEK.
Odvetnihova skrivnost.
Angleški spisal J. K. L e y s.
(Dalje.)
»Kar se mene tiče, sem Vam seveda tudi ves dan na razpolaganje, toda — ne zamerite mi, če to omenim — kaj pa bedo rekli ljudje?«
»Ah, Vi mislite na zlobne jezike!«
2e je hotel Hugh povedati, da zlobni jeziki v desetih slučajih navadno devetkrat resnico povedo, toda premislil si je in se samo zasmejal.
»Nikar se ne zamerite zlobnim jezikom,« je svetoval napol resno, napol šaljivo.»Še nikomur se ni izplačalo. Kaj mislite, ali bi ne bilo najbolje, da si greva ogledat kako galerijo slik? Tako bi nama čas najhitreje minil.«
»Misel je izvrstna.«
Hugh je med tem pogovorom spoznal, kar mu je bilo tudi že prej znano, da je Ada žena, ki ima svojo voljo in jo rada drugim vsili, da je živahna in celo nekako nasilna, a spomini na nekdanje dni so mu branili to omeniti.
S kolodvora sta šla v galerijo slik v Boud Street. Hugh je bil ves čas žrtev svojih čustev;  zdaj je bil
vesel, da je Ada v njegovi družbi, zdaj ga je to zopet vznemirjalo. Ada pa je bila vesela in je hodila ž njim, kakor hodi dobra prijateljica z dobrim prijateljem. V trenotku, ko je Hugha najbolj občarovala, ga je vselej sprele-tavala želja, da bi se prijel njene roke, samo da bi se prepričal, če se mu ne sanja.Vedno se je vpraševal :Kaj je to res tista Ada, ki sem jo nekdaj ljubil, potem pa jo vrgel iz svojega spomina, kakor da je umrla, ki pa koraka zdaj tako veselo kraj mene in kramlja tako prijazno in mirno, kakor da se nama ni ničesar primerilo?
»Ali naj vas kam spremim?« je vprašal Hugh, ko je potekla ena ura in sta odhajala iz galerije slik.
»Če vam ni preveč nadležno, potem vas prosim,spremite me v Chan-cerv Lanc,« je rekla Ada, a ni nič natančnejšega povedala.
Hugh je poklical izvoščeka in peljala sta se do ulice Fleet, kjer je Ada ukazala voz ustaviti.
»Zdaj se moram od vas posloviti; naprej pojdem sama,« je rekla Ada. »Zahvaljeni za izkazane prijaznosti.«
»Kdaj se zopet vidiva?« je vprašal Hugh in zadrževal roko, ki mu jo jo bila dala.
»Če nas obiščete doma — Roby Chase ni daleč — kaj ne, saj pridete!«
Predno je mogel Hugh odgovoriti, je zapazil, da se je obraz ladv Boldonove naenkrat ves premenil. Ada je zapazila gospoda Feliksa, ki je gredoč čez cesto, šel naravnost proti njej. Hugh se je še čudil, kaj je to provzročilo, ko mu je že Ada rekla:
»Tu prihaja gospod, ki sem ga hotela obiskati, ker se imam ž njim o važni stvari pogovoriti. Torej, če Vas prinese pot v bližino mojega bivališča, potem ne pozabite name in* oglasite se pri nas. Zdaj pa zbogom!«
Gospod Feliks se je ravno v tem trenotku ustavil pred Ado. Pogledal pa je najprej Hugha in ga premeril z nezaupnim pogledom, kajti zapazil je bil, kako prijateljsko sta občevala Hugh in Ada, potem šele je Ado pozdravil. V srcu se mu je pa že porodila ljubosumnost.
»Dober dan, gospod Feliks!« je začela lady Boldonova. »Prava sreča, da sva se že tu dobila. Sama bi morda težko našla pot do Vaše pisarne, tako pa pojdem kar z Vami.«
Rekla je to zelo prijazno in prikupno, a vendar nekako zapovedujoče, kakor da ima pravico, izrekati poljubne želje, odvetnik pa ima dolžnost, izpolnjevati jih brez ugovora. Odvetnik je ponudil Adi roko in jo je popeljal proti svoji pisarni skoz Chaucery Lane v malo ulico Norfolk Street. Da je krasno mlado ženo
peljal pod pazduho, mu je pogrelo kri in navdalo dušo s slastnimi slutnjami.
»Kako se godi siru Rikardu?« je vprašal spotoma.
»Mnogo bolje, saj bi sicer sploh ne bila mogla v London priti,« je odgovorila Ada.
Prišla sta pred veliko hišo, v kateri je bilo vse polno prodajaln in pisarn. Gospod Feliks je s starodavno galantnostjo peljal Ado v drugo nadstropje in odprl vrata, na katerih je bila tabla z njegovim imenom. Lady Boldonova je bila zelo razočarana, ko je vstopila v hišo in v pisarno. Mislila je, da pride v lepo hišo in \r prostorno pisarno, polno pomožnih sil, a gospod Feliks jo je peljal v nizko, temno sobo, kjer je stala na eni strani velikanska pisalna miza, na drugi strani so bile police, napolnjene z zaprašenimi papirji, pri oknu pa sta ob pultu sedela dva pisarja. Eden je bil že prileten mož ozkega, pergamentnorumenega obraza in globokoležečih oči. Temu možu je bilo ime Matheu Fane. Drugi pisar je bil kakih dvajset let star.
Ko je vstopil odvetnik v sobo, je hitro zapustil svoj sedež in je ponižno odprl vrata v zasebno sobo gospoda Feliksa, najprej navadna, potem pa druga vrata, prevlečena z zelenim suknom. ,
»Ne pustite nikogar k meni,« je naročil odvetnik pisarju in je zaprl vrata za seboj.
Pisar Fane se je spravil na svoj sedež, pobrskal med svojimi papirji in po kratkem premišljevanju rekel mlajšemu pisarju:
»Najbolje bo, če neseš Randol-phu in Biggeju še pred obedom pozivnico. Kar pojdi.«
Mladi pisar je svojega starejšega pisarja nezaupno pogledal, a kaj si je mislil, tega ni povedal. Oblekel se je in iz množine aktov na mizi vzel papir ter odšel.
Komaj so bila vrata zaprta, se je že Matheu Fane splazil od svojega sedeža k vratom, vodečim v odvet-nikovo sobo. Odprl je prva vrata tako tiho, da ni bUo slišati niti najmanjega šuma. Potem je s peresom odprl druga, z zelenim suknom prevlečena vrata. Tudi to je opravil neslišno. Pokazalo se je, da so bila vrata čudovito dobro mazana z oljem. Odvetnik Feliks je imel mizo v svoji sobi postavljeno tako, da je bil njegov hrbet obrnjen proti vratom. Matheu Fane je iz mnogih izkušenj vedel, da se lahko pravočasno odstrani, čim zasliši, da se v sosednji sobi kdo premakne.
Fane je prislonil uho k odprtini in slišal jasno in razločno prijeten ženski glas.
\DalJe. prihodnjič.)
C6+F
Stran 2.
»SLOVENSKI NAROD-, dne 12. avgusta 1915.
183. štev.
branitelji in ta kritja so tudi sedaj v neoporečnem stanju.
Čete so pri vsem tem ognju dobre volje; oskrba je izborna: sveže meso in vino imajo vsak dan, kave in čaja, kolikor hočejo. Samo strašni mrliški smrad je skrajno neprijeten in neznosen, kajti skoro do žičnih ovir leži neštevilno italijanskih trupel, katerih se ne more spraviti proč. Moštvo je dobilo sedaj neko s kletom namočeno pokrivale (Haube), katero denejo na glavo, kakor hitro pridejo v sprednje vrste; tako so za-
varovan! proti smradu, katerega se k sreči ne čuti v strelskih jarkih.
Zaupanje in ponos radi uspehov vlada povsodi, kamor se pride, tako pri četah, tako pri voditeljih. Italijanska armada ob Soči utegne tukaj doživeti še marsikako težko razočaranje. Izjalovil se je zopet v noči na 5. avgust silen napad na podgorsko višino in velike izgube so imeli Italijani, tako da se razteza sedaj velikansko polje trupel pred fronto zmagovalcev - braniteljev.
nost, izpolniti to nalogo. Poljska državna misel nam na eni strani veleva boj proti Rusiji, . na drugi strani nam kaže poljsko državo kot cilj našega hrepenenja in vsakega dela. S stališča centralnih držav je stvar ravno tako. Popolno oslabljenje Rusije je za nju pogoj obstanka, in pogoj tega oslabijenja — če naj bo trajno je obnovitev poljske države. Danes, po zavzetju Varšave in Lublina (Ivangoroda) sredi dalnjega zmagovitega prodiranja združenih armad, ko se bliža razbitje Rusije, je silno mnogo na tem ležeče, da se poljska družba ne da po okolščinah, ustvarjenih po vojnih potrebah, odmakniti s pota, na katero je stopila 16. avgusta 1914. To razglašamo, dasi z vso družbo vred čutim težo mnogih odredb, ki so bile zaukazane vsled vojnih odredb in ki bi se bile po naši sodbi lahko opustile, i e besede razglašamo le zato, ker smatramo silo poljske stvari in njen pomen za Evropo za prevelik, da bi mogli odkriti in skriti nasprotniki našega naroda s spletkami, zlohotnostjo in hudobijo našo stvar zadušiti. Govoriti o mejah poljske države pred koncem vojne, ni stvar realnih politikov. Pribiti pa je vendar treba, da je združenje nerazdeljenega kraljestva z nerazdeljeno Galicijo podlaga poljskih prizadevanj. Razdelitev teh dežel bi bila rana, ki bi se nikdar ne zacelila. Namesto pomirjenja in ustvarjenja mirnih pogojev razvoja, bi taka rešitev provzročila trajno nevoljo in v narodu ustvarilo bolest, katere bi nič ne moglo olajšati. Prepričani smo, da je mogoče doseči sporazum-ljenje glede državnopravnega razmerja poljske države z monarhijo in zato svarimo pred razširjanjem vesti o baje obstoječih težavah, ki nam jih slikajo pesimisti ali pod masko baje dozorele kritike skriti nasprotniki,« —      ' *
ZAPADNO BOJIŠČE.
POLOŽAJ NA FRANCOSKI FRONTI.
Berolin, 11. avgusta. (Kor. ur.) VVoIffov urad poroča:
Veliki kiavni stan, dne 11. avgusta:
Zapadno bojišče.
Severno od Soucheza smo odbili francoski napad s ročnimi granatami. Pri Courcv, severno od Reim-sa, so skušali Francozi zasesti vdrti-no, ki so jo izstrelili pred našo fronto. Preprečili smo jim to. Vdrtino smo zavzeli mi. Naša infanterija je pozno zvečer odbila napad na Lingekopfu.
Frenchovo poročilo.
Marial French poroča 9. avgusta: Artiljerija je razvila na obeh straneh severno in vzhodno od Yper-na živahno delovanje; boj je potekel za nas uspešno. Po ljuti artiljerijski predpripravi, pri čemer nas je na levem krilu francoska artiljerija naj-krepkejše podpirala, smo napadli strelske jarke pri Hooge, ki jih je sovražnik zavzel 30. julija. Vse jarke smo zopet osvojili. Severno in zahodno od Hooge smo prodrli in osvojili tam ozemlje v frontni razdalji 1200 jar do v. Ujeli smo tri častnike in 124 mož ter vplenili dve strojni puški.
Potopljena nemška pomožna križarka.
Berolin, 11. avgusta. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Nj. V. pomožna križarka »Meteor« je, ko je pogumno prodrla sovražne bojne moči, na raznih krajih angleške obali vrgla mine ter pričela potem boj proti trgovini. V noči od 7. na 8. avgust je zadela jugo - vzhodno od Orknejskih otokov na angleško pomožno križar-k »The Ramsev«, jo napadla ter uničila, pri čemer je rešila 40 mož posadke, med temi 4 častnike. Naslednji dan so jo ustavile štiri angleške križarke. Ker bi bil vsak boj brezupen in je bilo nemogoče, uiti, je poveljnik potopil svojo ladjo, potem ko je rešil posadko, angleške vjetnike in moštvo kot pomorski plen potopljene jadrnice. Vsa posadka »Meteorja« je srečno dospela v nemško pristanišče.
Namestnik šefa admiralskga štaba pi. Behnke.
(»Meteor« je bila trgovska ladja srednje velikosti, ki je bila opremljena kot ladja za polaganje min.)
Nemški podmorski čolni ne vozijo brez zastav.
Berolin, 11. avgusta. (Kor. ur.) Od verodostojne strani poročajo Wolffovemu uradu: V norveških listih se nahaja trditev, da nimajo nemški podmorski čolni nobene zastave in da so odstranili številke, da morejo potapljati nevtralne ladije, ne da bi jih zato poklicali k odgovorno-
sti. Ta trditev, v kolikor se tiče zastav, je napačna. Trditev, da nemški podmorski čolni nimajo nobene številke več, je resnična. Vzroki za to so vojaškega značaja. Godi se z ozi-rom na sovražnika, pa ne z ozirom na nevtralce.
Angleški torpednl rušilec se potopil.
London, 10. avgusta. (Kor. ur.) Admiraliteta poroča: Angleški tor-pedni rušilec »Lynx« je v Severnem morju zavozil na mino ter se potopil. Štiri Častnike in 22 mož so rešili.
Municijski parnik »Adriatic« prispel v Liverpool.
Rotterdam, 10. avgusta. Kakor sporoča tukajšnje zastopstvo White Star - proge, je dobilo iz New Yorki sporočilo, da je prispel pasažirski parnik »Adriatic«, ki je bil popolnoma obložen z municijo ter imel 339 pasažirjev na krovu, srečno v Liverpool.
Angleške izgube.
London, 10. avgusta. (Kor. ur.) Včeraj izišli seznam izgub izkazuje 181 častnikov in 2547 mož.
Boj za Carigrad.
Večje bojne moči pred Dardanelami.
Berolin, 11. avgusta. Kakor poroča »Temps« iz Haaga, so zvišali bojne moči zavezniških držav pred Dardanelami na 100.000 mož. Govori se, da je več nego 60 vojnih ladij zbranih v vodovju okoli polotoka Galipoli.
Sklicanje srbske skupštine.
Berlinski listi poročajo iz Ni|a: Srbska skupština je sklicana na 16. avgust k izrednemu zasedanju. Vlada ji hoče predložiti predloge četvero-zveze glede rešitve makedonskega vprašanja. Srbski vojaški krogi še vedno ostro odklanjajo vsako teritorijalno kompenzacijo Bolgariji. Pašid je zadnje dni opetovano konferiral z bolgarskim poslanikom in z zastopniki srbskih političnih strank. Med srbsko in grško vlado se vrše pogajanja radi skupnega odgovora. Kakor znano je tudi grški parlament sklican na 16. avgust.
Srbija in četverozveza.
Preko Ženeve poroča »Zeit«: Pariški listi konstatirajo, da je zahtevala Srbija revizijo pogodbe med tripleentento in Italijo, v kolikor se tiče jugoslovanskega ozemlja. Srbija je ostala vojaško nedelavna, da to svojo zahtevo tembolj podkrepi. »Gazette de Lausanne« ve povedati, da je Četverozveza že obljubila, da bo celo jadransko vprašanje po miru še enkrat diskutirala.
Stališče Bolgarije.
Iz Sofije poročajo: Tukajšnji krogi ne pričakujejo od Srbije in Grške nikakega ugodnega odgovora, ki bi omogočil Bolgariji meritorno razpravljanje četverozveznih ponudb. Opozicijonalne stranke bodo najbrž zahtevale sklicanje izrednega zasedanja sobranja.
Garancija četverozveze.
Lugano, 11. avgusta. (Kor. ur.) »Tribuna« javlja, da se četverozveza v Sofiji pogaja poglavitno zaradi garancij, ki jih naj da za izpolnitev doslej niti natančno niti končno določenih obvez Grške in Srbije. To garancijo bi tvorila obvezna obljuba Četverozveze, da eventuvalno izpolni obljube z lastnimi nasilnimi sredstvi.
Turško - bolgarska pogajanja.
»Frankfurter Zeitung« javlja: Sofijski sotrudnik bernskega »Bunda« poroča, da so obstala turško-bol-garska pogajanja na mrtvi točki, ker se Turčija upira odstopiti Bolgariji kolodvor v Odrinu.
Grška je predloge entente že odklonila?
»Berliner Tagblatt« javlja iz Aten: V nedeljo se je vršilo triurno posvetovanje ministrov. Grška se sploh ne bo spuščala v razpravo o teritorijalnih koncesijah Bolgariji ter bo četverozvezi negativno odgovorila brez ozira na to, kaj storite Srbija in Bolgarija.
Preganjanje Židov na Romunskem.
»Pester LIoyd* poroča preko Bazileje: Romunska vlada je pregnala židovsko prebivalstvo iz obmejnih okrajev v notranjost države. V Galacu so priredili Židi protestno zborovanje proti temu ukrepu. (Kakor znano se nahajajo Židi v Romuniji v prav čudnem položaju; državna ustava jih namreč ne smatra za državljane in jim prepoveduje celo posest zemlje. Posestnik postane Žid v Romuniji le na podlagi špeci-jelnega zakona. V balkanski vojni so
obljubili romunski državniki Zidom enakopravnost, storili pa dosedaj še niso ničesar. Op. ur.)
Angleški mornariški ataše — v Bukarešti.
Berlinski »Lokalanzeiger« jav-lja: Angleška vlada je pridelila svojemu bukareškemu poslaništvu posebnega mornariškega atašeja. »Lokalanzeiger« smatra to za jako čudno dejstvo, saj nima Romunija drugega brodovja, kakor par obrežnih oklopnic.
Clemenceau napada Romunijo.
Splošnemu razočaranju francoskih krogov nad »neodločnostjo« Romunije je dal izraza bivši francoski ministrski predsednik Clemenceau, ki pišev svojem »L' homme enehaine«, da je Romunija tako prožeta ostudnega orijentalizma, da če-tverozvezo od nje sploh nima pričakovati kakšnega haska. Clemenceau dolži Romune izdajstva na latinskem plemenu ter sumniči ministr. predsednika Bratiana, da sproti informira nemško diplomacijo o svojih pogajanjih z entento.
Nekateri romunski listi odgovarjajo na Clemenceanjeva očitanja prav ostro. Konzervativna »Politi-que« piše: Gospod Clemenceau torej ne rabi Romunov; povemo mu lahko, da je itak med Romuni 89% takih, ki nočejo biti kandidati samomora. »Stengul« pravi: Kadar služimo Francozom, takrat smo »latinski brati«, kadar pa se upremo jemati za druge kostanj iz žerjavice, ter se držimo politike lastnih interesov, potem smo »orijentalci«. Francija naj le skrbi zase, in naj ne uči Romunije, kaj je njena naloga. Ali kotLatinci orijenta se moramo upreti ekspan-zivnemu slovanstvu, ki hoče Carigrad in ogroža Donavski izliv, ne pa se bojevati z Rusi proti Nemcem in ž njimi vred tepeni biti.
Naročila četverozveze v Ameriki.
Madrid, 10. avgusta. Časopis »Epoca« poroča, da so dosegla naročila četverozveze v Ameriki 8 milijard frankov. Naročila Francije, Anglije in Rusije znašajo po 2 in pol milijarde in Italije pol milijarde. Ta naročila vojnega materijala so le en del dobička, ki ga ima Amerika od vojne. K temu pride še zvišanje izvoza vseh ostalih produktov Amerike, s čemer je imela Amerika tudi velik dobiček.
Nemiri v Mehiki.
VVashlngton, 10. avgusta. (Kor. urad.) Na prošnjo poveljujočega ameriškega častnika v Veracruzu, je ukazala vlada, da vojni ladji »Ne\v Hampshire« in »Louisiana« takoj od-ploveta v Veracruz, kjer se boje nemirov proti tujcem. Druge ameriške vojne ladje so na razpolaganje, če treba.
Dalmatinski junaki.
Z b o j i š č a, 28. iuliia.
Dragi moj gospodar! — Zopet se je zasvetil novi »alem - kam« v lovorjevem vencu dalmatinskih levov! Trebalo je pregnati sovražnika iz važnega položaja, v katerem se je bil vgnezdil. Ta težka naloga je bila poverjena majorju Turudiji in njegovim junakom.
Dne 23. julija ob 8. zvečer je za-donel po brdih in dolinah običajni »Avanti Savoia!« Ali ti »avanti« se niso hoteli prikazati iz jarkov, marveč so tičali v njih kakor miši. Naš Turudija, znani mojster v streljanju, je naperil nanje nič manj nego 7 naših baterij in jih z ljutim ognjem povsem oplašil. — Dne 24. julija opoldne je dal ukaz: »Juriš!« Da ste videli sedaj maščevalce pravde iz svojega naroda, te vrle sine kršne Dalmacije in višnjeve Adrije! Sovražnik je bil v kratkem času iztiran, strt, uničen. Naši so vjeli sto vojakov in enega oficirja. In kdo se_ je boril in proti komu? *
. , Woti trem celim italijanskim polKom (26., 27. in 28. italijanski polk) m petim bataljonom šestega italijanskega vojnega zbora. — Medtem je po vinogradih razpršene Italijane naš Tu-rudija še dalje obdaroval z vročimi darili Dne 24. julija ob 6. zjutraj se je prikazala nova italijanska kolona v jakosti ene brigade in po ljuti artiljerijski pripravi začne naskakovati zavzete okope. Na klic: »Napried, Dalmatinci!« so navalil naši na sovražnika kot levi, ga odbili s silnimi izgubami in vjeli so celo kompanijo. Ob 10. uri 15. minut dopoldne se je boj odloČil nam v prilog.
V teh bojih se je posebno odlikoval nadporočnik Perlendić, nadpo-ročnik Benda in kadet Budimić. Vjet-niki so poljubljali roke nadporočniku
NAŠE ČETE SO PREGNALE RUSE PRI KOCKU TER JIH ZASLEDUJEJO PROTI SEVEROVZHODU.
Dunaj. 11. avgusta. (Kor. urad.) Uradno se razglaša 11. avgusta opoldne:
Rusko bojišče.
Avstro - ogrske čete, ki so prodrle čez VVieprz, so pregnale včeraj sovražnika iz okolice severno-zapadno od Kocka ter so nadaljevale zasledovanje v severnovzhodn smeri.
Med gorenjo Tvsmienico in Bu-gom, kjer so se Rusi znova ustalili na črti Ostrow - Uhrnsk, je napad zaveznikov v teku.
Sicer na severovzhodu ni nič novega.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml.
* •
*
RUSKO UMIKANJE JUŽNO OD LOMŽE. BOMBE NA NOVO GE-ORGIEWSK IN BREST LITOWSK. ZMAGOVITI JURIŠ WOYRSCHO-VE ARMADE. NAVAL NA RUSKO FRONTO OB TYSMIENICI.
Berolin, 11. avgusta. (Kor. urad.) VVoIffov urad poroča:
Veliki glavni stan, dne 11. avgusta.
Vzhodno bojišče.
Armadna skupina generala feld-maršala von Hindenburga.
Zapadne sunke, ki so jih izvršili Rusi zadnje dni ob cesti Riga - Mita-va, smo z lahkoto zavrnili. Sicer severno od Njemena nobene izpre-membe.
Napad močnih ruskih sil iz Kow-na, se je ponesrečil. Število tamkaj od 8. avgusta vjetih Rusov se je zvišalo na 2116, število strojnih pušk pa na 16.
Vzhodno od Lomže prodirajo naše čete proti črti Bobr - Narew. Sovražnik je držal še obmostje Wystra.
Južno od Lomže se cela ruska fronta umika. Sovražnik ni mogel držati močno zgrajenih pozicij Czer- j wony Bor. Naše zasledujoče armade so prekoračile Cerwony Bor ter so prodrle vzhodno od njega. Vzeli smo železniško križišče južno - vzhodno od Ostrowa.
Vzhodno od Novega Georgiew-ska smo zasedli od sovražnika opuščeno utrdbo Benjaminow. Naši zrakoplovi so bombardirali trdnjavi Novo - Georgiewsk in Brest Litowsk.
Armadna skupina generala feld-maršala princa Leopolda Bavarskega.
Zavezniške čete so dospele v ostrem zasledovanju s svojim levim krilom do okolice Kaluczina. Na desnem krilu je jurišala armada general-obersta von Woyrscha danes zjutraj pozicije sovražnih zadnjih čet na obeh straneh Jerdlanke (zapadno od Lukowa). Vjela je nad 1000 sovražnikov.
Armadna skupina generala feld-maršala von Mackensena.
Zavezniške čete napadajo sovražnikove pozicije za odsekom By-strice, južno - zapadno od Radzyna, ob Tysmienici, zapadno od Parcze-;wa ter na črti Ostrow - Uhrusk.
Ob gorenjem Bugu in na Zloti Lipi je položaj neizpremenjen.
Medtem, ko so skušali Rusi na svojem dolgem umiku iz Galicije In v pravi Poljski domovja in pridelke na polju na najbrezumnejši način uničiti, kar se jim je sicer vsled naglice, s katero so se morali gibati, dostikrat le deloma posrečilo, so sedaj, ko so dospeli v ozemlje, katerega prebivalstvo ni več čisto poljsko ali ru-sinsko, s tem delovanjem prenehali. Vrhovno armadno vodstvo.
USPEHI NEMŠKEGA BRODOVJA V VZHODNJEM MORJU.
Berolin, 11. avgusta. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča:
10. avgusta so napadle naše pomorske bojne sile v Vzhodnem morju utrjene skjerenske otoke Uto, ki leže i
pri vhodu v Alandski arhipel. S svojim ognjem so prisilile v vhodu stoječe ruske bojne sile, med njimi oklopno križarko razreda Makarov, da so se umaknile, in so povzročile z več dobro namerjenimi streli, da so umolknile sovražne batarije na obali.
Isti dan so druge nemške križarke prepodile ruske torpedne čolne, ki so se pojavili pri Zerelu v vhodu v Rigaški zaliv, v tega nazaj. Na nekem sovražnem torpednem rušilcu smo opazili požar. Sovražni podmorski čolni so opetovano napadli naše ladije. Nobeden od izstreljenih torpedov, ni zadel. Naše ladije niso utrpele niti škode niti izgub.
Namestnik načelnika admiralskega štaba: v. B e h n c k e.
POLOŽAJ NA SEVERNEM BOJIŠČU.
Iz poročila vojnega poročevalskega stana je posneti: Položaj je za Ruse neugoden, ker se ruska armada ne more odtrgati od zasledujoče je nemške in avstrijske armade ter je vsak čas prisiljena se lotiti novih bojev. Trnjava Novogeorgijevsk je popolnoma obkoljena in leži že za fronto zveznih armad. Z zavzetjem Lomze, z zavojevanjem treh pre-utrdb trdnjave Kovno in prepode-njem Rusov z zadnjega njihovega oporišča južno od Dnjestra pri Czer-nelici, se je položaj združenih armad še znatno zboljšal.
Vest o umikanju Rusov iz vzhodne Galicije.
Iz Kodanja poročajo, da so Rusi začeli zapuščati vzhodno Galicijo. Civilna uprava za Galicijo, ki je imela svoj sedež v Brodvju, je raz-puščena.
RUSKO URADNO POROČILO.
Dne 9. avgusta: V smeri na Ri-go smo pregnali sovražnika iz okoliša med Duno in Ekavom. Na potih vzhodno Poniewec se nadaljujejo boji, a brez bistvenih prememb. Dne 6. avgusta odbiti napad sovražnika na Kovno in Osoviec se naslednji dan ni ponovil. Iz linije ob Narevu napada sovražnik ljuto in je glavni napad naperjen na ozemlje Loenva-Ostrov. Na desnem bregu srednje Visle je minil 7. avgust brez posebnih bojev. Na levi Wieprza hudi boji zadnjih straž. Tekom protinapadov smo napravili več sto vjetnikov. Med Wieprzom in Bugom ni bistvenih prememb. Na levi Buga, med rekama Turija in Lug, smo z uspehom pritiskali na široko fronto sovražnih prednjih straž. Na zgornjem Bugu ob Zloti Lipi in ob Dnjestru je mestoma prenehalo artiljerijsko streljanje.
Ruske vesti.
V Vilni je bilo posvetovanje vojne potrebščine izdelujočih industrijalcev, ki so sklenili, premestiti vse privatne tovarne iz Vilne. Bielosto-ka in Minska v notranjost Rusije, da bi ne prišli izdelki, surovine in kuriva v sovrašne roke.
Na Vilno je nemški letalec metal bombe. Če je kaj škode, ni znano.
Iz Kodanja poročajo, da so v Pe-trogradu začeli preiskavo proti več socijalističnim članom dume, ki so obdolženi veleizdajniške propagande med petrograjskimi delavci.
OKLIC POLJSKEGA NARODNEGA ODBORA.
Kakor smo že omenili sta priobčila v Krakovu izhajajoča časopisa »Czas« in »Nova Reforma« oklic najvišjega poljskega narodnega odbora (načelnik JLadislav pl. Jawor-ski), v katerem je rečeno: »Varšava je osvobojena ruskih verig! Po celi Poljski, kakor je dolga in široka, provzroča ta vest ginjenje, povzdig in približanje včeraj še sanjanemu, danes že resnica postajajočemu cilju. Dejstvo pa, da se zavzetje glavnega mesta Poljske ni zgodilo tako, kakor bi bili mi želeli, provzroča, da se mora stvar s poljskega stališča preiskati in pojasniti. Najvišji poljski narodni odbor smatra za svojo dolž-
36
183. Štev.
„SLOVENSKI NAROD-, ane 12. avgusta 1915.
Stran '&
Perlendiću: »Gratie signor ufficiale,« reče eden, »siamo distrutti! Evviva Y Austria!« (»Hvala, gospod poročnik, uničeni smo! Živela Avstrija!«) Poleg tega so rekli, da hočejo ubiti vse svoje častnike in jih ne marajo več poslušati. — Pozdravljam vedno Vam vdani
Prof. L o v r i ć »N. Jedinstvu«.
•> - .
Vesti iz jiMdI H.
Padel le na južnem bojišču učitelj, častniški aspirant Alojzij Brav-ničar, doma iz Tolmina. Ta je drugi goriški učitelj, ki je umrl junaške smrti za domovino.
Na Rakeku je umrla v veliki bedi begunka iz Gorice, zapustivši pet otročičev. Mož se nahaja že leto dan pri vojakih. Dobri ljudje so darovali 21 K za mleko in kruh drobnim otrokom. To je vse hvale vredno. Rakek je imovit kraj in ubogih otročičev ne bo zapustil.
Dva Kobaridca sta se oglasila iz Italije, in sicer brata Šlunder iz znane rodbine. Nahajata se v starosti 20 do 30 let. Italijani so ju odpeljali s seboj in se nahajata nekje blizu Milana. Pišeta, da sta zdrava in pozdravljata svojce, drugega nič. Eden Šlunder je mizar, drugi kmetovalec. Vedno bolj se kaže, kako malo zanesljiva je bila prvotna precej razširjena vest, da je v Kobaridu vse na svojem mestu. Ako so pobrali oba Šlundra, dva navadna mladeniča, so pobrali gotovo tudi vse veljake, kakor župana itd. Iz nekega drugega pisma, ki je došlo iz Kobarida, je razvidno, da tam ni skoro nič moških, pozdravi so od samih žensk. Poročajo, da se je neki avstrijski vpokojenec v Kobaridu, mož, ki je že v letih, zglasil pri italijanski oblasti, naj mu dajo pokojnino in so mu jo res izplačali.
Nagle smrti je umrl v Št. Petru na Krasu goriški begunec Fran Li-pic iz Števerjana doma.
Narodna  društva  in slovenski
— Boji ob Soči. »Az Est« javlja iz vojnega poročevalskega stana za južno bojišče: Na celi fronti si pripovedujejo sledečo ginljivo izjavo armadnega zapovednika generala in-fanterije Svetozarja plem. Boroevi-ča: Vsak mojih vojakov, ki se je bitke pri Gorici udeležil do konca, zasluži hrabrostno svetinjo. Če se bomo po premaganju sovražnika vrnili domov, bo največja slava za vsakega, kdor bo mogel reči, da je služil pri armadi ob Soči.
— Italijanska bajka o porabi ruskih vojnih v jetnikov v avstrijski armadi. Italijansko časopisje razširja bajko, da se uvrščajo ruski in srbski vojni vjetniki v avstrijsko armado na južnem bojišču, da bi se lovili proti Italiji. »Corriere della sera« prijavlja najbrž v njegovi redakciji izmišljena pisma od fronte. V enem teh pisem pripoveduje neki seržant Ginuti, da je sam videl več v avstrijske uniforme oblečenih srbskih vojnih vjetni-kov. Že pred napovedjo vojne je Italija kazala posebno zanimanje za naše, v rusko vjetništvo padle vojake italijanske narodnosti, kar opravičuje sum, da hoče dobiti pravni naslov, da vtakne v italijansko armado od Rusije ji velikodušno darovane avstrijske vojne vjetnike, ki imajo zaradi svoje italijanske narodnosti nesrečo, da jih Italijani reklamirajo za svojce.
— Nastop vojaške službe, ki je
določen za črnovojnike letnikov 1878—1890 ter 1892—1894 na 16. avgust, je za bosansko - hercegovske vojne obvezance odložen na poznejši čas.
— Iz vojnega vjetništva. J. B a-1 e n t i n se je oglasil iz Taškenta v vroči turkestanski deželi svojcem v Trstu. Piše, da se nahaja zdrav v vojnem vjetništvu v daljni Aziji. — Iz istega mesta se je oglasil tudi Al. D e b e 1 i č, ki poroča, da je zdrav, in da sta ž njim vred v vojnem vjetništvu tudi Božič in Komar iz Loga. — Ludovik Volk, Slovenec iz tržaške okolice, se je oglasil iz Kazana.
denarni zavodu v Trstu so na sestanku sklenili, da se udeležijo  slo- I Mesto Kazan leži na Volgi v kazan-vesne proslave cesarjevega rojstne- | ski guberniji in šteje 132.000 prebi-
ga dne 18. t. m.
Dalmatinski državni konceptni uradniki morajo vsled predpisa za-derske namestnije nositi v bodoče v službi in izven službe svoje uniforme.
Dalmatinsko učiteljišče se preseli za čas vojne iz Arbanasov pri Zadru v Makarsko.
Mnogo furlanskih in istrskih beguncev je bilo iz Lipnice odpeljanih in raztresenih v razne kraje na Ogrskem. Dne 20. t. m. začno te begunce spravljati z Ogrskega na Štajersko in Dolenje Avstrijsko, kjer je za nje že dobro preskrbljeno; in dobijo sobe, postelje, hrano, perilo, obleko in odeje za zimo. Bivališča za nje so urejena po vseh modernih zahtevah stavbenih in higijeničnih.
Novi reški župan. Kakor poroča »Pester Lloyd« bo izvoljen v prihodnji seji nove reške rappresentanze reški drž. poslanec dr. Anton Vio za župana. Dr. Vio bo svoj državno-zborski mandat odložil.
Dnevne vesti.
—  Ljubljanski   »Železni ščit«.
Na cesarski praznik postavi mestna občina svoj »Železni ščit«, v katerega se bodo zabijali žeblji  v spomin na sedanje velike čase in v prid vdovam in   sirotam naših   na bojiščih padlih  kranjskih   junakov. Mestna občina bo pričela   to spominsko in dobrodelno patrijotično akcijo s slovesnim aktom 18. avgusta dopoldan. Na stopnišču mestne hiše bo v ta namen postavljena bogato dekorirana lopa, v kateri se bo nahajal od domačega podobaria Pengova okusno izdelani   »Železni   ščit«. »Železen« postane Ščit seveda še le. kadar bo pobit s spominskimi   žeblji, ki bodo troje vrste in cene. Ščit ima namreč na sredi velik črn takozvani avstrijski križ z mestnim grbom. V ta križ se bodo zabijali črni žeblji (po 20 v), obrobljen bo pa z žoltimi (žeblji po 1 K): v ostali prostor se bodo zabijali beli žeblji (po 50 v).  Da se občinstvu udeležba pri tej patrijotič-ni akciji čim najbolj olajša, se bodo prodajali po mestu zlasti 18. avgusta in pozneje primerni kuponi, katere bo treba oddati pri zabijanju. — Na zadnji strani je izrezana v ščitu spominska letnica 1915. Čim bo ščit postal »železen«, ga hrani mestna občina v veden spomin na veliko vojno leto.
valcev, ki so povečini Rusi,  je pa precejšnje število tudi Tatarov, Če-remisov,Votjakov in Kalmikov. V Kazanu je velika ladjedelnica in več tvornic za milo in usnje. V kazanski guberniji so prostrani črni gozdi, po katerih je mnogo divjačine,  40 odstotkov vsega njenega  površja pa zavzemajo polja. — Peter R u t a r se je oglasil iz vojnega vjetništva na Ruskem svoji ženi Frančiški, ki biva v Polejah, pošta Št. Peter na Krasu. Piše: . . . ter ti naznanjam, da sem sicer vjet, a zdrav pa še zmeraj. Pozdrav vsem vkup. — Anton D e b e -v e c je sporočil svoji ženi Ani, ki biva v Padežu hišna št. 10 pri Borovnici, da je premeščen v   drugi kraj, kjer popravljajo tamošnjo cesto. Piše: ... Zdrav sem, semkaj mi ni treba nič pisati, ker noben  ničesar ne dobi od doma ... — Ivan B e j a se je oglasil svojcem v Selcah, pošta Sava na južni železnici. Piše iz Borisovkl, ki leži ob sibirski železnici, med drugim tudi to-le: Ljuba žena in otroci! ... nahajam se v daljni Sibiriji kakor vojni vjetnik. Zdrav sem, samo dolgčas mi je po tebi in otrocih. Na veselo in srečno svidenje po vojski. Z Bogom! — Alojzij Pauša se je zglasil svojcem iz Samarkanda. Piše: ... Prej ko vam nadalje pišem vse vkup prisrčno  pozdravljam in vam naznanjam, da sem v ruskem vjetništvu. Gre mi še precej dobro, ker znam nekoliko po rusko govoriti. Z menoj vred se nahajata tukaj tudi Šnideršič Adolf in Blažič Andrej . . • Pozdrav vsem vkup. — Fran Z a -v a d 1 o v, doma iz Vojščice pri Ru-biji na Primorskem, piše da je vjetnik v daljni Aziji, da je zdrav, in da se mu dobro godi. Svoje sporočilo je sklenil z besedami: Želim, da bi bili vsi vkup zdravi in da bi se   še videli. — Jožef U km a   se je oglasil svojcem v Branici na Primorskem. Piše: .. . Naznanjam vam, da sem še med živimi. Dne 19. sušca sem bil vjet. Zdrav sem, samo dolgčas mi je. V Samarkandu, dne 26. maja 1915.
— Pomiloščenje. Cesar je odpustil 96 kaznjencem v kaznilnicah ostalo kazen. V Begunjah je bilo po-miloščenih pet žensk.
— Mati 10. sinov vojakov. Za vdovo A. Drolc so darovali: Tovarna patron v Hirtenbergu 100 K; generalni ravnatelj Hirtenberške tovarne dr. Aleksander Mandl 100 K; ravnatelj Hirtenberške tovarne dr. Nabl 50 K: uradniki Hirtenb. tovarne 50 K: Henrik Weiss, Dunaf, 4. okraj, Schelleingasse 17 20 K: Avstrijska družba za izdelovanje orožja, Dunaf, Tainfeltstrasse 7 20 K; Optični,zavod Karol Zeiss, Dunaj, 3. okraj, Pailnogasse 13 20 K; generalni major Josip Tomšič pl. Savskidol, Dunaj 10 K; Ribek 10 K; skupaj 380 K in že prej izkazanijdenas. ' ~~~~~ '
— »Mati desetih sinov«. V izkazu daril za vdovo Drolc, mater 10 sinov - vojakov, je popraviti v tem smislu, da je dr. Aleksander Spitz-miiller ravnatelj c. kr. priv. avstrijskega zavoda za trgovino in obrt na Dunaju, in ne, kakor je bilo pisano, ravnatelj kreditne banke
— Čista pšenična moka na — Ogrskem. Budimpeštanski magistrai naznanja, da se bo pričenši zli. avgustom moglo kupiti za vsako tedensko krušno nakaznico 30 dekagra-mov čiste pšenične moke za kuho ali fine moke za peko. Fina moka za kuho velja na debelo 78 kron 100 kilogramov, na drobno pa 88 vinarjev kilogram, moka za kuho 100 kilogramov 60 kron in kilogram 70 vinarjev. Pri nas pa se prodaja pokvarjena koruzna moka, ki je niti prašiči nočejo, iz znanih zalog po 84 vinarjev kilogram.
— Petroleja ni! V celi Ljubljani ni dobiti petroleja. V listih čitamo, da se petrolej izvaža v inozemstvo, v Ljubljano pa ga ni dobiti. Revnejši sloji so s tem hudo prizadeti. Kilogram sveč velja skoro 5 kron, petroleja pa ni dobiti.
— Na trgu v Sp. Šiški so prodajale včeraj zjutraj nekatere kmetice jajca po 16 vin., mleko po 28 in 32 v liter ter po 3 drobne krompirje za 10 vin. Preteklo soboto je neka ku-povalka mleka opozorila kmetico na tarifo maksimalnih cen, nabitih na občinski hiši. Prodajalka pa se ji odreže: »Kaj meni mar maksimalna cena! Če ne smem mleka prodajati dražje ko za 12 krajcarjev, pa ga bom mešala z vodo; potem pa bom dobila za liter 18 krajcarjev. Manjka se jih, ki mi bodo kupili mešano mleko!« In res se slišijo med gospodinjami že nekaj dni pritožbe, da je mleko vodeno, da se sesira in ima slab duh.
— Pozor! Trgovci in obrtniki, ki imajo gumi (kavčug), se opozarjajo, da je to naznaniti pri mestnem magistratu od 15. t. m. v teku treh dni. Tozadevne tiskovine se dobe pri obrtnem oddelku mestnega magistrata.
— Nevihta in toča. Včeraj popoldne je nagloma nastala nevihta in med dežjem je padala toča. Zrna, debela kakor Šrapnelske kroglje in tudi debelejša, so odskakovala čez meter visoko od tlaka. Toča je pobila precej šip v mestu, zunaj mesta je ponekod ležala v razorih, kakor sneg. — Ponoči je nastala nova nevihta in zopet je bila toča. Koliko škode je napravila na poljih, se še ne da presoditi.
Ukradenih 100 kron je dobila nazaj posestnica Marija Čuden v Dragomeru, katere jej je odnesel pred dnevi neznan tat. Denar je položil skesani tat na desko na oknu.
Na tuje stroške pohajkujeta po svetu dne 4. avgusta 1884 v Železnem Brodu, okraj Semil na Češkem rojeni in pristojni Rudolf RvdI in leta 1880. v Meseriču rojeni ter v Tronbek, okraj Kromeriž na Češkem pristojni Otokar PrrkrvI, po poklicu godbenik. Oba zlorabljata milosrčnost ter izvabljata pri raznih županstvih na račun svojih domovnih občin potnine. Kjer se še pojavita, naj se z njima postopa po vlačugarskem zakonu.
Iz štajerske poštne službe. Poštni praktikant Pavel Krulej v Zidanem mostu je imenovan za poštnega asistenta.
Smrtni telefon«; ta učinkovita, velemoderna detektivska drama, je vzbudila s svojo senzacijsko uprizoritvijo in svojim prav umetniškim predvajanjem tudi pri včerajšnji predstavi v Kino - Ideal izvanredno pozornost in žela zasluženo splošno navdušenje. — Velik uspeh je dosegla tudi izvrstno izdelana ter izborno predstavljana veseloigra »Cu-ker in cimet«; ravnotako velezani-miva »Straža ob Gardskem jezeru« v najnovejših posebnih vojnih posnetkih iz južno - zahodnega bojišča, ter izvrstna dodatna burka »Stričeva oporoka«. — Ta spored se predvaja samo še danes. — Kot senzacijska točka pri jutrijšnjem specialnem sporedu se prednaznanja ginljiva drama enega otroka v dveh dejanjih »Dušica«, koja se predvaja poleg dfugih velezasrtimivih slik.
Nesreča na Dunajski cesti. Danes zjutraj so se splašili na Dunajski cesti konji neke vozne kolone. Dva konja st* so pfmmtf^ Enemu vz-
niku Je šel voz čez prsi ter ga težko poškodoval. Baš ta čas je bila cesta precej prazna, sicer bi se bila zgodila lahko še večja nesreča.
Povozil je predvčerajšnjim neki vojak - kolesar v Čevljarski ulici vrt-narjevo ženo Marijo Cerar, katera se je pri padcu poškodovala na dveh prstih desne roke. Kolesar je vozil neprevidno.
Govori se, da je za nakup varnih in priporočljivih srečk z zajamčenimi dobitki (do 630.000 K) sedaj že radi tega najugodnejši čas, ker dobi vsak naročnik v srečnem slučaju 4000 frankov popolnoma zastonj. — Opozarjamo na današnji zadevni oglas »Srečkovnega zastopstva« v Ljub-! Ijani.
Razne stvari.
* Milijarde vojnih dopisnic. Nemška vojna pošta je ekspedirala tekom prvega leta vojne 4 milijarde vojnih dopisnic. Poštnega osobja je bilo lani 3i 00, letos pa 13.000—14.000, sedaj odhaja na bojno polje dnevno 4500 vreč raznih dopisnic.
* Italijanski sanitetni vojaki ne vrše svoje dolžnosti, marveč so strahopetci, ki beže pri vsaki najmanjši nevarnosti in puste ranjene na cedilu. Neki višji italijanski štabni častnik, katerega so iz bojev za Dober-dobsko planoto prenesli na avstrijsko obvezovališče, ranjenega na prsih, rokah in na vratu, je pripovedoval, da so ga njegovi sanitetci, dasi jih je klical in rotil, pustili na cedilu in zbežali, ter da se ima samo avstrijskim sanitetcem zahvaliti, da je rešen. Držanje naših vojakov označa on na dopisnici, katero je poslal domov, z besedo: miracoloso (čudovito).
* Italijanski oficirji v boju z Avstrijci. Zanimivo je, kaj pišejo italijanski oficirji s fronte. — »Corriere della sera« priobčuje pismo nekega poročnika. Ta pripoveduje, da so že avstrijsko - ogrski šrapneli »strahopetne beštije«, kajti že s svojim šibkim glasom izdajajo, da se bojijo italijanskih šrapnelov. Ti slednji namreč tako brenče, da vsakemu sovražniku takoj srce v hlače pade. »Noč in dan mečemo lačnemu »Beppisu« (zmerjanje za Avstrijce, »Beppis« pomeni »Pepe«) svoje goreče hlebe na glave, da beže v divjem begu iz svojih lukenj. Boj, ki ga bijemo, je res titanski boj, kajti nas je 1 proti 100. Borimo se proti sovraž., potem proti tisoč iznajdbam vojne vede in tretjič proti naravi. Nelojalni sovražnik se nič ne straši, da bi se ne poslužil pomožnih sredstev, ki mu jih nudi narava in umetnost, ta sredstva še z zvitostjo barbarstva ojačuje in po-ostruje. K sreči nima sovražnik tega kar imamo mi v taki meri, moralič-nega poguma. Avstrijski strelci so tako strahopetni, da iz svojih varnih strelišč postreljajo naše ljudi potem pa bežijo, da se odtegnejo bajonetom naših vojakov!« — Lagati pa zna ta italijanski oficir. Predlagamo ga kralju v odlikovanje.
* Ali je cesar udeleženec vojne.
Neka tožba proti cesarju Viljemu je sprožila vprašanje, ali je postopanje zaustaviti,   ker je toženi   cesar na bojnem polju? Predlog, da se postopanje zaustavi, se je opiral na § 247. nemškega civilnega pravdnega reda in pa na paragraf zak. od 4. avgusta 1914, ki posebno ščiti udeležence na bojnem polju pred procesi. »Justiz-rat« prve instance je odredil zausta-vo procesa. Tožitelj se je pritožil in »Juristische Wochenschrift« v Bero-tfnu javlja, da je   »Justizrat« druge instance razsodil, da je pritožba dopustna ter je odklonil razsodbo prve instance. V razlogih je rečeno: Ce-sarrja je sicer po zakonu od 4. avgusta   1914.  smatrati udeležencem vojne. Ali ta zakon ščiti h tiste civilne pravne spore, ki imajo redne sod-nije odločati o njih. »Justizrat« pa ne spada k rednim sodnijam, marveč je posebna sodnija. Ni treba razmotri-vati o tem, ali je toženca smatrati za osebo, ki je v vojni službi. Ker se toženec očividno ne peča direktno ne z vodstvom pravnega spora, ne z vsebino, ki se ima razpravljati, za-ustava ni dopuščena.
* Ruski vjetniki na Hrvatskem.
Iz hrvatskih listov posnemljemo: Na posestvih djakovaškega škofa dela 1200 ruskih v jetnikov. So sami močni in razviti ljudje plavih las. Jako so flegmatični, če tudi je večina njih bila že 5, 6 in 8 mesecev v boju, ni na njih niti sledi kake nervoznosti. V jutro, ko so vstali, si umivajo roke in obraz in se brišejo z brisačami. Potem se zbirajo in molijo ter peva-jo nabožne pesmi. Ko so prišli z dela, si zopet umivajo roke in pred obedom in večerjo zopet molijo in pe-vajo nabožne pesmi. Isto delajo po ledi in pevajo potem v skupinah otožne narodne pesmi, jako skladno in od srca. Jedo več nego naši ljudje, ali nočejo piti opojnih pijač, ker to da ni za poletje. Najraje pijejo hladen čaj. Jaka težka so se DrjvAdiB na.
kruh iz ječmenove in koruzne moke Od teh ruskih mužikov ne slišiš nikdar osorne besede, posebno pa ne psovke. Celo zgražajo se, ako čujejo da naši ljudje psujejo. Tudi kot vjetniki spoštujejo svoje šarže in jih ubogajo. Tako mirni so, da na 300 vjet-nikov pazi samo pet vojakov. Na delu so okorneji nego naši ljudje, ali za to delajo zanesljivo, se hitro uče in razumevajo. S štokavci se težko razumejo; čim pa si začel govoriti ž njimi kajkavski, so jako veseli, ker. razumejo skoro vse. Pripovedujejo, da so dobili nalog, naj se vsikdar udajajo, čim vidijo, da se ne morejo prebitL
* Ženske v moških službah. Vojna je vzela mnogo moških in posledica tega je, da so ženske zavzele različna mesta, na katerih so bili doslej moški. Ko je pred nekaj časom na Nemškem postala ženska začasna namestnica moškega mestnega uradnika, se je vse začudilo. A zdaj se takim pojavom ne bodo ljudje nič več čudili. V Zvolenevsi na Češkem je postala sedaj ženska občinska tajnica, torej prva uradnica v občini; nekje na Francoskem pa so, kakor smo že svoj čas javili, izvolili neko gospodično za županjo. Ženskih sprevodnic na cestnih železnicah je že vse polno. Nastavljenih je 400 na Dunaju, nad 2000 v Berlinu in v raznih drugih mestih opravljajo svoje službe jako dobro, a njih položaj je težaven. Moški sprevodniki so se brigali samo za svoje službe; žene so jim pripravljale hrano, skrbele za obleko in perilo in držale dom v redu, sprevodnice pa morajo poleg službe še vse to same preskrbeti. — Sodeč po poročilih listov, imajo sprevodnice najtežje stališče na Dunaju, kjer ljudje prav radi zbijajo šale in ne vedno okusne in spodobne, dočim se priznava, da se vedejo na Danskem moški jako spodobno tudi napram kondukterkam. Tudi za pismonoše so ponekod že vzeli ženske. Najprej v Zagrebu, potem pa tudi na Dunaju in na celem Nižjem Avstrijskem ter na Češkem. V Londonu imajo ženske policaje in splošno jih hvalijo, da vzdržujejo vzoren red in so jako energične. Zdaj vežbajo v raznih avstrijskih krajih ženske za gasilsko službo in to na poziv dunajske osrednje organizacije gasilskih društev. Pa tudi v tovarne, kjer so doslej porabljali samo moške, so začeli sprejemati ženske. Na Angleškem dela 30.000 žensk v tovarnah za izdelovanje orožja in 20.000 žensk v tovarnah za izdelovanje municije. V Moravskih Ostrovicah porabljajo ženske za kopanje premoga (seveda ne v rovih) in v Vitkovicah pri Pragi so v železarno, iz katere je odšlo 15.000 delavcev k vojakom, vzeli mnogo žensk.
* Življenje v bombardiranem mestu. Neki švicarski dopisnik opisuje življenje v Reimsu na sledeči način: Bombardiranje Reimsa niti ni nevzdržljivo. Nemci streljajo iz šest do sedem kilometrov daljave. Iz take daljave se čuje strel kot daljnji grom in ako bi granate ne žvižgale, bi se človek niti ne spomnil, da se sploh mesto bombardira. Ljudje brez strahu hodijo po ulicah, sedijo pred hišami, in otroci, ki sedijo na asfaltu, se zanimajo bolj za avtomobile nego za žvižgajoče granate. Nekoč je granata neki ženi odbila obe nogi. Navzlic takim dogodkom so ljudje povsem hladnokrvni. Na glavnem trgu stojijo kočije in čakajo na potnike. Deset mesecev fijakarji niso zapustili svojih mest, samo pomaknili so se malo na drugi kraj trga, kjer jih granate ne morejo tako kmalu doseči. V vežah stojijo ženske in se zabavajo s tem, da ugibajo, iz kakega kalibra je padla granata, ki jim žvižga nad glavami: Od oktobra dalje jim je to najljubša zabava. Vojaki se pritožujejo, ker je občinstvo tako lahkomišljeno in radi tega je pogostoma več povsem nepotrebnih Žrtev. Prebivalstvo je fatalistično in
se nič ne briga za svojo varnost. Večkrat se spominja neka žena, kako je pred dežjem granat vtekla z otroki v pivnico. Isti trenotek se je porušila hiša in morali so jih potegniti iz razvalin, pravi čudež je bil, da niso bili poškodovani. Nekoč pred-poldne so Nemci bombardirali mesto mnogo hujše. V eni uri so izstrelili 300 granat. Največ jih je padlo proti nadškofijski palači. Na kolodvoru je nekdo pripovedoval: Ena granata je padla v drugo nadstropje moje hiše in sicer prav v mojo spalnico. K sreči sem bil v pivnici. V istem času se je asfalt na kolodvoru razpočil in raztrgal neko drevo. Nadškofijsko palačo je vojna težko zadela. Komaj da se še spozna, da je bila to nadškofijska palača. — Drugi dopisniki pa so slikali razmere v bombardiranem mestu mnogo hujše. Ako je res tako, kakor pravi ta švicarski dopisnik, potem je življenje v Reimsu rajsko vkl^iineri z . življenjem
Stran 4.
•SLOVENSKI NAROD*, dne 12. avgusta 1915.
ioo siev.
Darila.
»Rdeči križ«. V času od 1. do 31. fulija so dospeli v centralno skladišče »Rdečega križa« sledeči darovi: Gospod lekarnar Piccoli 100 steklenic železnega vina in 100 steklenic mali-novca; baronica Helena Rechbach in baronica Marija Rechbach 32 srajc,
5 parov nogavic; ekscelenca Linner, Begunje, 25 parDv nogavic, 5 parov nogavic za obveze, 4 srajce, 1 spodnje hlače; zbirka gospe višjega zdravnega svetnika dr. Bocka 60 parov nogavic, 60 robcev; gospa Ivana Gerstner 12 steklenic jabolčnika; ekscelenca Anka Schmidt - Fussina
6 parov nogavic; gospa Lotte See-mann 7 parov nogavic; gospa Elsa Galle 22 parov nogavic, 24 srajc, 24 hlač; gospa dr. Hoglerjeva za okrep-čevalno postajo na kolodvoru 20 vzglavnikov, 20 prevlečkov za vzglavnike; gospa Irmengarda Kli-nar 20 parov nogavic, 6 robcev, 6 srajc in staro platno za obveze; ga. višjega zdravnega svetnika dr.Bocka 9 rjuh, 3 prevlečke za vzglavnike; baronica de Kober 13 parov nogavic; gdč. Balbina Smole 3 vreče charpi, 6 srajc, 6 hlač; gospa pl. Tor-nago 6 steklenic soka iz črnih jagod; Neimenovan 6 steklenic mineralne vode; c. kr. kaznilnica po gospodu ravnatelju Rabitschu 2 veliki vreči charpiia; Neimenovan 100 cigaret; gdč. Eckert nogavic za obveze; gdč. pl. Renzenberg iz starega platna: 60 robcev, 12 parov nogavic za obveze, 23 parov obvez za noge; baronica Dubskv 500 cigaret, 3 pare nogavic: ga. Betti pl. Laschan 2 steklenici kompota; ga. pl. Zhuber 20 vreč; ga. pl. Radisc nogavice za obveze; baronice Helena, Marija. Pavla, Jela Rechbach Kreutberg 23 srajc; gdč. pl. Renzenberg 17 parov nogavic za obveze; 26 prevlečkov za vzglavnike, 33 robcev, 17 vzglavnikov: tovarna za vozove Keršič, Spod. Šiška, 1 vrečo češpelj; Neimenovan 2 vreči charpija.
J*!ajbcljšo uslugo storite svojim Bragim na bojišča, če jih naročite na „Slovenski NaroB", ker le na ta način redno dobivajo poročila iz domovine.
Sanainj! list obsega 4 strani.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Odda se ▼ najem večji In manjši
Najboljše
3Ct
negovanje zob.
Mefgorologlcno poročilo.
Višina nad morjem 306-2 Sreda i zračni tlak 730 n,n
n
12.
2. pop. 9. zv.
7. zj.
7354 738 5
7373-
28*0 si. jug 19 8  si. szah.
155   sr. jug
del. oblač oblačno
megla
Srednja včerajšna 'emperatura 22 6°, norm. 192°. Padavina v 24 urah mm 55-8. Ob 4. uri popoldne nevihta z debelo točo, od 10 H% do polnoči močna nevihta.
Krcpkesa dečka
s prim.. Šolsko izobrazbo, ter pridnega
trgovsK. pomočnika
sprejme
k m v Mokronogu, Doli
1863
1 o lszei.1
v Vegovi ulici št 12, pral S L BO vembrom, dragi takoj. Več se po
izve na licu mesta. 196*
mi*
Injtia
SANATORIUM -.EMONA /J rve vrste so sprejme pri tvrdU
\. KUNC, Ljubljana.
Išče so mirno
1943
ZA- NOTRANJE IN- KIRURGCNE -BOLEZNI. ■PORODNIŠNICA-
' LtJUBLtJANA • KOMENSKEGA ULICA- 4
1958
stanovanje
z 2 sobama in kuhinjo v Ljubljani aH najbližji okolici. Posudbe pod „stanovanje** na uprav. »Slov. Naroda«.
Sprejme se
1965
sobarica
k 2 damama Kam. pove uprav. »Složen. Naroda«.
Službe za vsa hišna dola, tndi
k otrokom išče 1964
starejša žena
v bližini Ljubljane. Ponudbe se prosi na Evcrcnijo Bergman, Poljanska cesta štev. 52, Lfnbljjana.
obstoječe   iz 4 sob z vsemi pritikli-
nami v Sodni nlfel št 2, Je za novembrov termin oddati v najem.
Več pove Drago ti n Hribar, Du-naiska cesta 9. 1946
Sprejmem 2 dobro izurjena
proti dobri pileči. Nastop lahko takoj.
Emerik Štricel,
dimnikarski mojster,
Ljubljana, Sv. Petra cesta št 33.
Ako naročite
Škotski ovčar, 1 leto dresiran in veliko !
eveiijic
na predaj v Marmontovi cl. 14
liiga vrtnarja
ki bi vzel vrt v najem, ISČC gfraŠČin« !
sko oskrbništvo v Radovljici. Do-
tičnik naj se po možnosti zglasi osebno j ali pa naj pošlje svoja spričevala s pri- ? mernimi   pojasnili.   Rok   zglasitve  do \ konca avgusta t.   L       19C6 ;
in to nemudoma storite,
1 srečko agtag jjjjjng fajji
1 srgčlc; IdJgđgh baifrte
1 debirnl M 3° o mM. srečk g loti l!flH
1 dobirni lis* 4P o ocrsk. hio. srečk iz L 1684
Mesečni ib-rsk»i sen
pst srečk oz. dsbitaih li-stov imt 5 kron.
—" 12 Mrt vsakB leto, glavni dobitki 630"300 K. ~"■
dobite igralno pravico do dobitkov ene turške srečke v znesku
do 4.000 frankov popolnoma zastonj I
PotasnUa In Igralni načrt veiilja bretp!a«no
Srečk ovna zastopstvo l.t Ljubljana.
mEZNATO VMOSKINO
feharmtja PlCCOLI-jd v Ljubljani
tatstabeta osebe
Vsibuje navedeno množino železa.
kerje pri sličnih vinih molokdmj.
1 staklenica 2 kroni.
NA IZBIRO pošilja tudi na deželo r Krasne 3521 plašče, jopice, krila, kostume, nočne halje,
perilo In modne predmeie.
Zelo solidna tvrdka:
M. Krištof ič - Bučar
LJubljana, Stari trg 9. Lastna hiša.
Neprekosljiva v
otroških oblekcah
:: in krstni npravi. n
5000 sekto belega In rdečega hrvatskega
od letnikov 1912,1913 in 1914 ponuja po dnevnih cenah veletrgovina z vinom
Aiex, Breyer i sinodi, Križna tlruntsko.
o o*
parfum eri j a, fotografična manufaktura itd.
D&]2Sf¥efiQ koncesiionirana srodaia stropov.
Ustanovljena leta 1897.
Jnton Kane
Ljubljana, Židovska ulica 1.
Ceniki na razpolago.
Ceniki na razpolago.
Automobil
v dobrem stanju
se takoj proda
zaradi  bolezni.   Naslov pove uprav. »Slovenskega Naroda«. 1947
za nun m r
VILA
na Bledo se da poceni v najem.
Leži pri jezeru,  lastna jezerska kopel, j 2 čolna, vodovod, dobre peči, pripravna tudi za prebivanje pozimi.  Naslov v uprav. »Slov. Naroda«. 1916
Zlata ura
1952
steklenico
od rogaške kisle vode z zaboji vred
kupi v vsaki množini
Rastlinska  destilacija „JELEN"
Anton Jelenec, Logatec
1955
Sijajna naložitev kapitala.
v zdravi solnčni legi, poleg postaje elektr. cestne železnice, 3 nadstropna, nova. še 13 let davka prosta s kosmatim doneskom 12.000 K, čistim doneskom 10000 K, se pod ugodnimi pogoji proda- 1886 Glavnica se obrestuje čisto po 5xh°io. Naslov pove upravn. »Slov. Naroda«.
v jermenčku je bila
zgubljena v središču mesta.
Pošten najditelj jo izvoli oddati pri tvrdki F. M. Schmidt, Pred Škofijo.
Spre i me se
prodajalka tobaka
starejša, zanesljiva oseba, ki tudi lahko položi kavcijo. Prednost imajo take, ki so že služile v tej stroki. Kje, pove uprav. »Slov. Naroda«. 1957
Deklica
stara 16 let, sirota, ki je dovršila trgovski tečaj Jos. Chrištofa z odličnim uspehom, slovenskega in nemškega jezika, strojepisja, slovenske in nemške stenografije popolnoma zmožna, prosi za Uako primerno mesto. Ponudbe pod „Vestna 66 1950" na uprav.
»Slovenskega Naroda«. 1950
Suhe gobe, fižol, vinski kamen
sploh vse deželne pridelke kakor tudi
prazne dobro ohrani ene vreče kupi ANTON KG LEN C ¥ Celju, Graška cesta 22« 1686
GdvstnisM
koncipijen
z  večletno  prakso   išče službe.
Ponudbe na upiavništvo »Slovenskega Naroda« pod številko „1099/1942'-.
natakaric
donašalk za !. in II. razred kolodvorske restavracije St. Peter na Krasu, dobi takoj dobro službo. Pogoji: srednja starost, iz-vežbanost v stroki in eleganten nastop. Temeljito opremljene ponudbe s sliko in spričevali je nasloviti naravnost na:
Mat. Dolnlčar,
kolodvorski restavrater v St. Petru na Kr.
Peke za črn kruh
sprejme tvornica kraha
JNKER" na Dunaju, ADsberiissse štev. 35.
Voznina se po sprejemu vrne.
r
1826
Iza častnike in moštvo se Dobe v vsaki množili v zalogi tovarne:
I Peter Kozina & Ko.
I LJUBLJANA, Breg štev. 20.
Ioni
Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po najraznovrstnejSih kombina-kocijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 11 vplačili.
______ _
•■■ ■ ••• Vzajemno zavarovalna banka v Pragi. .-. -
Bozervni fondi S 71,946.3i2-a0. — Izplačane odškodnine in kapitalno s 145,150.178*29. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica niše države z vseskozi slovansko-narodno opravo.
--Vsa pojasnila daje: -
Genialne zastopstvo v LieMjaii
čigar pisarne so v lasmi ban-
• čni hiši .
v Gosposki uliti štev. 12.
mi
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode ceni takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte".
3*1
Telefon štev. 16.
Leta 1873. ustanovljena delniška družba
V
Telefon štev. 16. 129
Stavbno podjetništvo; pisarna za arhitekturo in stavbno-tehniška dela; tesarstvo in mizarstvo s strojnim obratom za stavbna in fina delaj opekarne s strojnim obratom v Kosezah in na Viču; kamnolomi v Podpeči in v Opatiji. —
s s za stavbna dela vsake vrste. - asa
1963
192
L1A
16