Iz naše vasice
(PiSe Janko Barle
                                vnr.

I il je vestsljak od uog <lo glave, švepasti Matoivžek OiciTiij. Vi si vže mislile vaškega berača, bmr ali to ni bil naš Matevžek, njegova bišica je stala sredi vasi in je bila še preeej lična jn prostoma, da-si ni bila iiikaka graščina. Všega je bilo za potrebo švepastemu Matevžku in njegovej zeni, ati ker ni imel otrok in ker je bil vedno vesel. ni nm nobeden drugate rekel, kakor Matevžek.
Bog si ga vedi zakaj, ali zato, ker sam ni imel otrok, ali zato, ker je bil vedno vcsele naravi. Nii bodi si terau kakor koli, to je stalo, da nismo imeli vaški otroci boljšega prijatelja. kakor nara je bil Matevžek. G'e je bilo le mogoei', smtiknili smo k ujemu. Kes, da nam je vžasili dal siihih kililjev ali pa češpelj, iu potresel kožato jablano ali pa visoko hruško, vender kar nas je posebno gualo k njemu, bil je njegov dobro namazani jezifek. Hm, pripovedke je sipal, kakor orelie iz vreče, hm. in kake pripovedke, moj Bog! To vam je bilo veselega smeha, kli-cauja in hohotanja, tako. da bi morali skoraj trebušček z obroči zavarovati. 0 jej, pripovedovati je zaal naš dobri Matevžek Cicifuj! —  —
V ncdeljo popoludue je bilo, lepega vzporaladanskega dne. Zlato soluiece jo sijalo na uebn in z njiin se je veselila vsa narava božja, ki se je budila v novo življenje, a veselili smo se tudi mi, ki smo se porazvrstili na ualožemli hrastovili deblib pred Matevžkovo hiSo in se greli na gorkem solncu. Ni mi treba omeujati, da je bil tudi Matevžek z uarai. Sedel je na najvišje debto, one svoje švepaste noge je (ioli obesil in pripovedoral. Poslušajte ga nekoliko tudi ?i!
—  Tristo drenovih klincev!  — vzkliknil je Matevžek gori nad nami in takisto nekako iuodro pomcžiknil — zopet ni miru! Saj sem znal, povem jedno — mislim to bode dosti — še dobro ne dovršim, a evo oni me raoledvajo vže za drugo. —
—  Ali strijc — prosili smo ga mi. Mimogrede naj omenim, da smo m« rekli vsi le strijc Matevžek.
~ Ni6, dosti! —
—  Strijiok, lc jedno! - -
—  Naj se pes obesi, sitneži mali. Ali da mi nobeden niti z očesom ne trene. Tako! Jedna, dvo, tri!
Bil som takov. kakoršni ste zdaj vi. poredueži mali. Majben deček, modra glava. Dobia moja mamica odšla je na polje, a odhajaje govorila: — Matevžek, priden bodi, doma ostani. Vidiš na dvorišči kokljo s piSCeti, pazi ua nje, dokler se ne vrneni. Prileti lebko vrana in odncse raalo pteče, a znal, da bi to bila kvara. Ce bodeš priden, ne bode ti žal, 6e pa ne, vže veš, kaj te čaka! —
Res, pohajkoval sem nekoliko časa po materinem odhodu po dvorišči in pazil na i>ne male stvarce, ki so se kakor rumeni žgancki porazvrstili okrog skrbne kvočke, in dobro bi bilo, da ni priuesla nesreča ondot Matizeljnovega Andrejčka.
-- Matevžck, pojdi z mano, grera erežnje zobat! —
—  Ne niorem, pišoeta varujeui! —
—.¦< 46 >¦•—
—  Kaj bi tisto, piščeta naj varuje koklja a ne ti. Pojdi, pojdi!
Hni, rudeče črešnje ondii, ali tu rumena pižfeta. Kaj naj storim ? Kj bil je tudi AndrejSe modra butica in kaj sva sklenila? Da piščeta poloviva iii zveževa, iu potem jim ne raore vrana nič. Ali kdo bi jih polovil? Koklja kar blizu ne da, tako varuje evojo drobujad. E jej, priuesla sva mrežo, s katero se lovijo ribe, po-trosila drobtinic in ko so jih piščeta zajfela pobirati, pokcila sva jih i mvežo in tako ulovila. Navezala sva je na nitko. jedno k drugemti in potem zopet izpustila. Vrana jili vender vseh ne odoese!
Dobre so bile čre&nje in kar nifi mi se ui dalo doniov. Nii, ko je bilo na-posled vender vže dosti, hajdi profci d6mu. Gledam po dvorišči, gledara sem, gle-dam tja, a piščet — nikjer. Kaj je to, vrana jih je odnesla vseh dvanajst ali ko-likor jih je vže bilo. Ti grda vrana! — dejal je Matevžok in zopet onako pomežikoil.
Malo čuduo se uani jo zdelo, kako hi mogla vi-ana odnesti tuliko piščet na jedenkrat. nii, nobeden ni se npal niSosav liniti, monilo je biti vie tako, ket je to povedal Matovžek.
—  0 joj, tristo dreuovih klineev — nadnljeral je Matevžek — kaj pa zdaj ? Drugih piščet nisem raogel dobiti. a kaj poreče mati. Ko bi bila vrana odnesla le jedno pišče,   vže bi bilo joj, kaj pa zdaj, ker jib je odnesla vseli dvanajst.    0 ti nesrečna neposlušnost! —
Brezovka mi jo bila vže od nekdaj moja največja sovražnica in kako naj se jej zdaj odtegnero? Mislil sem, mislil in dornislil sem si, da bode najbolje, da umrem. Kaj pa mi je še veselega na svetu biez pižžet? Umreti moram, umreti, govoril sera. Ali kako! Vlegel sem se na tla in nekoliko časa onako ležal. a!i vender nisetn mogel umreti. Oj snirt, oj grenka sinrt. kje si? —
Nam so se ustniee širilo na smeh, a!i se nismo upali sm^ati, ker smo poprej tako obljubili, in strije Matevžek je nadaljoval:
—  Znate, kaj sem storil. Odšel sem v materino shrambo, odprl tam omaro in naSel v njem toliko dobrih   stvarij.    Hilo je  tn smetane.  kislega  raleka,  sira, medu kruha in kaj vera, kaj Se vse drugega. Nii, 6e vse to pojiim, potem bodem pa izvestno umrl. Vxel sem veliko sklpiio, vlii id stresel vse ono vanjo, dobro imežal in se spravil na junaško delo — —    - hotel sem vse ono pojesti,  da bi umrl. Jedel sem, jede!, tako dolgo, da se mi je mračilo, potem sem vse pnstil, odšel v sobo, vlegel se ondii na tla in mislil, zdaj. zdaj bodein pa umrl. In nmrl sera — —
--- Kaj ste uinrli — vzkliknili smo mi, glasno se smijaje — saj st«> že tn.
—  Nii, poeakajte uii, da izgovorim.   Hotel sem reči:  in zaspal sem, čvrsto sem zaspal. Moral sem preeej časa gpati, ker, ko se je vrnila mati iz polja, nasla me je še spečega. Zbudila me je.
—  Omrl sem. nmrl sem — govoril sem jai, pvistite me!  —
—  Kaj noriS — dejala je mati — raeša se ti! —
—  Ne, umri sem umrl.                                                              ^
—  Kje so pa piščeta? —
—  Kaj me briga, vrana jih je odnesla. a jaz sem uiurl.
—  Oakaj,   nagajivost razposajena,  ali  ne  bodeS povedal? — Toda jaz seni le trdil, da 6em umrl.    Nii, ko je pogledala raati v omaro,  takrat je še 1« imela kaj videti.
-  •¦< 47 >¦•    -
—   Kdo je snpdel smetano, sir, med in mlcko, kdo?
Nisem tajil. — To sem storil jaz, da umrem. Šel sem z Andrejčkom uad čre&iije, v tem }c. vrana odnesla pišMa, zato sein pa pojedel vse ono, da bi umrl. Zdaj me pa pustite, jaz sera umrl — govoril sem iu zopet oči zatisnil.
—  Toraj tako si posluŠ&l mater,  Cakaj, cakaj — dejala je rnati iu vzela iz poliee hrezovko. 0 jpj, da ste videli, kako me je hrezovka hitro obudila k novemu življenju. Skofil seni in skakal okolo matere, v Umii ko mi jo žiba zasluženo kazeu pela. In dobil sem jilj takrat dobil. tako da seni od tislega ^asa še daues švepast — koufial jfl Matevžek, a mi smo Be mu smijali in ga nekako čudno glcdali, saj smo v^iieli, da je Matevžek vže od rojstva žvepast.
—  Tako je, tako ouemu.  kdor matere ne sluša.    Zapomnitc si to vi uaga-jivci mali! — pristavil je še Matevžek.
Še dolgo smo sedeli na onib drvili. A ko je bilo uaposlecl vender vže cas, da otidemu dornov, težko smo zapušfali našepi 7*rnvornega strijčka Matevžka Oicifuja. Saj je ztial toliko lepega pripovedovati!------------