Z01. številna
V Ljubljani, v torek, Z. septembra 1913.
XLUI. leto
„Slovenski Narod' velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
<zelo leto.......K 24—
ool leta . 12 —
četrt leta.......6-
na mesec _ 2*—
v upravništvu prejeman:
celo leto . K 22-—
pol leta . II"—
četrt leta . 5-50
na mesec .*••••   . 1*90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Brednidtros Knaflova ulica 55. 3 (v pritličju levo,) telofon St. 34.
Izhaja vsak dan zvečer Izvzsmši nedelje in praznike.
lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po *6 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin  Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih inserciiah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati i. t, d, to je administrativne stvari.
—————— Posamezna številka velja 10 vinarjev. ————-
Na pismena naroČila brez istodobne iposlatve naročnine se ne ozira. »Harodna tiskarna" telefon št. 89.
.Slovenski Narod" velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto . pol leta . četrt leta na mesec
K 25-• 13— . 6-50 . 2-30
za Nemčijo: celo leto ...          .   -   K 30" za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 35.-
Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravništvo (spodaj, dvorišče levo). Knaflova ulica it 5, telefon it 85.
Vihar iz Trsta.
Naraščanje slovenskega življa v Trstu je povsem naraven pojav, kajti vse ozadje Trsta je slovensko. Italijani se trudijo, da bi paralizinii to naraščanje slovenskega življa in kličejo v ta namen svoje rojake iz Italije v Trst. Kraljevina je nreobljude-na in eksponira koloniste na vse strani sveta, zlasti na južno Francosko, v Argentinijo in v Tunis. Tudi Trst je poln »regnicolov«. Najboljši elementi to pač niso. toda Italijani so hladni računarji in vedo, da podoro italijanstvo v Trstu tudi če se morajo zadovoljevati z najslabšimi elementi. Naj življenje tudi 70 in več odstotkov teh priseljencev zopet iz-pahne, ostane jih še vedno in preostali pomnože in utrde italijanstvo v Trstu. Sicer pa pridejo za izpahnje-nimi vedno novi. Trst ima mnogo kruha in tudi dobrega kruha in je torej sam po sebi močna privlačna sila za proletarijat iz domovine poletne.
»Regnicolom« gre v Trstu vse na roko, kar pripada italijanskemu taboru. Povsod imajo prednost in celo pri občini. Tržaška občina jemlje v svojo službo ljudi, ki so tuji državljani, dasi je na razpolaganje dovolj domačinov. To bije v obraz vsaki pravici. Kje na svetu jemljejo v javne, državne ali občinske službe tuje državljane? Nikjer! Najmanj, kar se zahteva od tujega državljana, kadar vstopi v kako javno službo, je to. da si pridobi domače državljanstvo. Tržaška občina pa ima v službi ljudi, ki so tuji državljani, ki jim še mar ni, da bi si pridobili avstrijsko državljanstvo, dočim pohaja po Trstu na stotine avstrijskih državljanov, ki ne morejo dobiti službe in zaslužka.
Tržaški namestnik princ Hohen-lohe, ki se sploh jako ugodno razlikuje od običajnih avstrijskih birokratov višjih činovnih razredov, je poskusil narediti temu konec in je tržaški občini zaukazal, da mora odsloviti iz svoje službe vse tuje državljane. Kar je tržaški namestnik odredil, je utemeljeno v postavi, je naravno in pravično in da je to šele sedaj storil, je samo dokaz, kako popustljiva je avstrijska uprava kadar se gre za — Italijane.
Ta ukaz tržaškega namestnika je pa provzročil vihar, kakršnega že dolgo ni bilo, vihar ne samo v krogih tržaškega italijanstva, ki s kolonisti iz Italije pospešuje prizadevanja iredente, nego v celi Itaiiji. Ta vihar je pravzaprav najinteresant-nejši moment v celi tej aferi, kajti iz njega spoznamo, kako velika je moč javnega mnenja, kaka sila tiči v spretni agitaciji in kako mogočen je vpliv tuje države na avstrijske notranje zadeve.
V tržaškem slučaju se gre za čisto notranjeavstrijsko zadevo, v katero se tuje države nimajo nič vtikati. Slovenci lahko to stvar čisto objektivno presojamo, zakaj to je gotovo, da bo tržaška občina, dokler bo v italijanskih rokah, vedno jemala v svojo službo zgol Italijane, če ne iz kraljevine, pa iz Furlanije ali iz južne Tirolske: Slovenec ne bo nikoh prišel na vrsto. S tega objektivnega stališča sodeč pa moramo vendar priznati, da je nekaj nezaslišanega, kar se sedaj godi.
Nič se ne čudimo, da je časopisje v Italiji zagnalo velik krik. To je njegova neoporečna pravica in če porablja to priliko, da hujska zoper Avstrijo, tudi temu ni ugovarjati. Vsak kakor ve in zna. A dva momenta sta, ki zaslužita pozornost.
Tisto veliko dunajsko časopisje, ki hoče predstavljati vse avstrijsko javno mnenje in govoriti v imenu vseh narodov, se je postavilo v tem, na sebi pravzaprav neznatnem vprašanju na italijansko stran in zagovarja ter pospešuje vmešavanje Italije v naše notranje zadeve. Ofici-jalna Italija pa je po svojem dunajskem poslaniku Kar intervenirala pri avstrijski vladi in ne brez uspeha, zakaj »pojasnilo«, katero je dunajska vlada o tej stvari priobčila v »Fremdenblattu«, pomeni vzlic vsem klavzulam vendar očitno odnehanje. Vojvoda d' Avarna se je za to odne-hanje v imenu italijanske vlade tudi posebe zahvalil.
V zadnjih mesecih smo slišali in čitali malone vsak dan lepe epistoie o avstrijskem prestižu. Ta avstrijski prestiž je na pr. zahteval, da je morala mala Črna gora zapustiti Ska-der in vlada je bila celo pripravljena začeti vojno, da izsili to svojo zahtevo. V Trstu pa gre za popolnoma
notranjo zadevo avstrijsko in tu si pusti naša država dopasti nesramne provokacije v italijanski javnosti in se nazadnje še ukloni intervenciji italijanske vlade!
Ta vihar iz Trsta je pa tudi jako podučen pojav. 700.000 Italijanov je v Avstriji, a njihovo stališče je ugodnejše kakor stališče šestmilijonske-ga češkega naroda, da o Slovencih niti ne govorimo. Zdaj vidimo zakaj — ker imajo za seboj Italjio, kakor imajo Nemci za seboj Nemčijo. V tržaški zadevi je interveniral vojvoda d' Avarna, v zadnji »Armee-Zei-tung« pa je čitati, da je Nemčija v zunanji politiki sicer pustila Avstrijo na cedilu, v notranjo politiko pa da se vedno vtika. Kako naj potem v tej nesrečni državi nastanejo zdrave razmere!
zseljesanje iz lanjske.
„ Statistični izkazi o izseljevanju prihajajo vedno jako pozno na dan, vedno šele za nekaj let nazaj, kar je spričo ogromnega materijala pač naravno, povrh pa podajajo vse bolj skupne rezultate zapisovanja, tako da si je težko napraviti količkaj de-tajlirano sliko. Ti izkazi imajo še to napako, da niso popolni, kajti na stotine in stotine izseljencev zapusti domovino nekako skrivaj, ne da bi oblastnije zato vedele.
Letos so ljudje s posebno strastjo bežali iz domovine. Samo z novomeškega kolodvora — torej iz novomeškega in črnomaljskega volilnega okraja — se jih je od novega leta do sedaj odpeljalo okroglo 480G!
Vzroki temu begu so najrazličnejši. Pisatelj teh vrstic je govoril z 78 izseljenci in jih je vprašal, kaj je vzrok, da gredo v Ameriko. Odgovori teh vprašanj bodo morda koga zanimali, naj bodo torej zabeleženi:
12 izseljencev je reklo, da gredo v Ameriko, ker jim na domu ni več izhajati. Povedali so. da so njih posestva prezadolžena, tako da dohodek iz zemljišča in od kmetijskih pridelkov komaj za obresti in za davke in doklade zadostujejo.
11 jih je reklo, da so že bili v Ameriki in da se vračajo tja, ker doma ni mogoče živeti. Će v Ameriki človek dela,   zasluži tudi toliko, da
lahko izhaja in če je količkaj varčen, tudi kaj na stran dene. Doma pa se delo ne plača, kmetija ne nese toliko, da bi človek izhajal, drugih zaslužkov ni ali pa so tako slabo plačani, da se jih ne bo oprijel, kdor ai prisiljen. Trije izmed teh izseljencev so priznali, da so iz Amerike prinesli nekaj denarja seboj, pa ga porabili za življenje — ne za posestvo, olačilo dolgov itd., ker tako slabega življenja, kakor je doma, več ne preneso.
16 izseljencev je reklo, da so »vsega siti«, najbolj pa domače be-račije. Amerikanci zaslužijo toliko, da še kaj prihranijo, pri tem žive dobro, so dobro oblečeni, imajo tire in prstane in se hvalijo, da kaj imajo od življenja, doma pa ni nič zaslužiti, same skrbi tarejo kmeta, samo plačuje naj, živi pa pri tem po pasje. Ti možje so bili sami mali posestniki in so vse skupaj pustili ter odšli čez S morje, rekoč, da se ne vrnejo naj se i jim potem v Ameriki kakorkoli godi.
i
9 izseljencev je reklo, da gredo v Ameriko, ker doma kot hlapci ničesar ne zaslužijo. Ti pravijo, da še grajščinske in gostilniške službe niso za nič, kaj šele kmečke in da »samo norec še služi za hlapca na Kranjskem«.
IS izseljencev je reklo, da gredo v Ameriko, ker so jim sorodniki pisali, kako dobro so tamkaj zaslužili. Ti upajo, da si bodo toliko prislužili, da se bodo čez nekaj let mogli vrniti na Kranjsko.
. 2 izseljenca sta rekla, da gresta v Ameriko, ker sta bila po krivici sodnijsko obsojena in zato ne marata nič več vedeti o svoji domovini.
1 izseljenec je rekel, da ga župnik tako preganja, da mu ni več doma obstati.
9 izseljencev je reklo, da gredo z doma, ker se z svojimi ženami ne razumejo.
Izmed teh 78 izseljencev jih je 57, ki so oženjeni in imajo mala posestva. Po obsegu njihovih posestev jih je vse šteti med kmečki proletarijat.
55 izseljencev je zapustilo doma žene in otroke, 3 vdovci pa z otroci, ostali so samci.
Na vprašanje, če jim je kaj hudo, zapustiti žene in otroke, jih je 22 odgovorilo, da prav nič. Ti so se bridko pritoževali, da je bilo njihovo
rodbinsko življenje žalostno, češ, žene so sicer dobre za delo, a sicer da so jim zagrenile življenje s prepirlji-vostjo, tercijalstvom, zanikernostjo v gospodinjstvu in večnimi prepiri s sosedi. Izmed vseh jih je pa le sedem reklo, da sploh ne marajo nič več vedeti o svojih družinah, vsi drugi so zagotovljali, da bodo pošiljali denar domov in skrbeli za svojce. 18 lih je reklo, da pokličejo svoje družine v Ameriko, če se jim bo tam dobro godilo, 19 jih je reklo, da se na vsak način vrnejo domov.
Houi scinograšhi deželni predsednik.
Kakor se uradno razglaša, je bil imenovan sekcijski načelnik v notranjem ministrstvu dr. Feliks pl. Schmitt-Gasteiger za solnograškega deželnega predsednika.
Dr. Schmitt-Gasteiger se je rodil leta 1865 v Mariboru o. D. ter je vstopil po končanih pravniških študijah leta 1889 v Gradcu k namest-ništvu. Več let je bil pri raznih okr. glavarstvih uslužben in leta \S9l) je prišel v notranje ministrstvo. Leta 1904 se mu je poverilo vodstvo pie-zidijalne pisarne tega ministrstva, v kateri službi je ostal do lanskega leta, nakar se mu je poveril oddelek v notranjem ministrstvu. Novi solno-graški deželni predsednik ni oženjen.
Županska volitev v Tridentu.
2e v drugič ni vlada potrdila izvolitve grofa Maksimiljana Mancija za župana v Tridentu.
Prvič ni bil potrjen leta 1911. Takrat je mesto Trident, seveda brezuspešno, protestiralo proti takemu vmešavanju vlade v mestno avtonomijo in tedanji notranji minister grof VVickenburg ie izjavil, da bo vlada namesto vsakega odgovora prisiljena vzeti mestu posle prenesenega delokroga. Enako se je izrazil tudi baron Gautsch ter je dostavil, da je tozadevni dekret že podpisan. Afera Manci spada med največje politične napake namestnika Spiegel-felda, ki je priporočal izprva najra-dikalnejša   sredstva,   končno pa je
LISTEK.
Dolga rok.
M. Gardenhire.
(Dalje.)
»Ker je bil poročen in ker je zdaj vdovec,« je bil odgovor. »Kakor sem vam že povedal, mi je bil slučaj zanimiv. Vsled tega sem se ž niim temeljito bavil, predno ste se vi vrnili v mesto. Dejstva, o katerih so poročali časopisi in katerih pomen sem natančno preiskal, so vzbujala v meni sum. Posrečilo se mi je izvedeti, da se je Sadler pred šestimi meseci poročil. Vsled tega je moral svojo ženo kar hipoma izgubiti.«
Čudil sem se, kako se je Conners izpremenil. Giedal me je skoraj s humorističnim izrazom. Da se bo o tej stvari šalil, nisem pričakoval. In ko se je zdaj okrenil sem molče čakal, kaj bo še povedal.
»Zdi se mi, da sva za danes dovolj storila,« je pripomnil. »Zdaj moram dejstva, ki sem jih zbral, lepo urediti ter jih morda predložiti svojemu prijatelju, nadzorniku Pavlu. Ta je dober detektiv — do gotove meje. Svojim damam vsekako morete povedati, da rodbina  ne bo več
dolgo omadeževana, kar se zdaj damam dozdeva.«
»To bi nas seveda zelo potolažilo,« sem rekel dvomeče. »Obe dami vam zelo zaupati...«
»Kar me tudi tolaži,« je pripomnil ter se zasmehnil.
Šel sem iz atelijeja ter slišal na hodniku še ostro zvonenje telefona. Kaj je hotel Conners pravzaprav sporočiti nadzorniku, mi ni bilo prav jasno. V to zamišljen sem šel v svojo pisarno in kmalu na to domov.
Niti svoji ženi, niti tašči nisem povedal o obisku v Banning Street, niti jima nisem povedal, kar mi je Conners naročil. Kar sem siišal, me je le motilo, kajti v tem nisem videl niti najmanjšega migljeja o tem, kje je doktor Haslam in kar bi vsaj nekoliko olajšalo njegov zločin. Da je bil Sadler lopov, po mojem nazira-nju ni prav nič izpremenilo vse zadeve.
Noč je bila precej nemirna za me. Jennie in mrs. Barristcr nista bili popolnoma dobro razpoloženi. Vsled tega sem spal precej dolgo in sem prišel k zajtrku, kakor drus*i precej slabo razpoložen. Odkar smo se vrnili s potovanja, kar nismo uredili svojega hišnega reda. In nekako nerad sem se spominjal prejšnjega miru in prejšnje sreče. Žalostna obraza obeh žensk pa sta izpremeni-la mojo jezo v sočutje.
Toda jutranji časopis nas je zelo iznenadil. Objavil je dolg članek, ki sem ga prečital damama in ki me je tako zelo vznemiril, da nisem mogel prav čitati. Medklici in vprašanja so povzročila, da sem moral večkrat ! ponavljati. Dotični članek je imel de-| belo tiskan naslov in se je glasil: »Tajnost, ki je obdajala smrt doktorja Haslama, se je vendar končno pojasnila. Niti misliti ni, da bi umoril svojo .gospodinjo mrs. Marto Sands, kakor se je s plošno mislilo, pač pa je bil doktor Haslam sam umorjen. Njegovo truplo so včeraj našli v nekem cementnem stebru pri dvoriščnih durih njegove hiše v Banning Street. Doktor Jerome Sadler, adop-tivni sin doktorja Haslama, je izvršil samomor in je s tem jasno pokazal, da je umoril moža, ki mu je ".oliko dobrega storil, in tudi ženo, ki jo je kratko pred tem poročil.
Vsa ta žaloigra ustvarja enega izmed najžalostneiših poglavij v zločinski kroniki našega mesta. Le redkokdaj smo slišali o takih groznih in odurnih dejstvih, kakor so dejstva, ki se nanašajo na umor mrs. Marte Sands v hiši doktorja Charlesa Haslama v Banning Street v Brooklv-nu. Groznemu zločinu, ki je povzročil smrt nesrečne žene. je sledil šffa-šen samomor. — Zločinski in nehvaležni lopov, kateremu je velikodušen, nič hudega sluteč star mož preveč zaupal, je uničil tri  osebe. Do
včeraj je občinstvo, pa tudi policija mislila, da je doktor Haslam umoril mrs. Marto Sands. Nepoznan vpis v zakonski register Westchestra; knjiga o potovanju po oriientu, ki je bila komaj vidno preluknjana, da se je mogla dati skozi to luknjo žica; dobro premišljen, z zelenim suknom pokrit mehanizem, da drži konec cevi v isti višini, kakor je obraz človekov; košček medene žice, ki so ga opazili na puškini cevi, ko se je ta še kadila: vse te posameznosti v zvezi z drugimi nedokazanimi dejstvi, ki pričajo o zločinstvu morilca, so, premišljeno združene, izpričale resnico ter odkrile dogodek, ki se čita kakor kak italijanski roman srednjega veka.
Tu slede dejstva: Pred približno dvemi leti je doktor Haslam sprejel v svojo hišo ter pozneje adaptiral mladega medicinca z imenom Jero-me Sadler, kojega oseba in nadarjenost sta mu ugajala. Doktor Haslam je imel tedaj v hiši v Banning Street štiri posle, med temi gospodinjo mrs. Marto Sands, zelo prikupljivo osebo. Ta žena je bila za par let starejša nego rejenec doktorja' Haslama. Ta razlika v starosti pač ni ovirala, da bi se med njima ne razvilo nežno razmerje, o katerem pa je doktor Haslam šele pred kratkim izvedel.
Mladi mož se je med tem časom tako zelo priljubil osamelemu dobrotniku, da se mu je s priliznjenost-
jo in spretnostjo posrečilo, da ga je p-emotil. Tajil je, da ima kako razmerje z lepo gospodinjo ter izjavil, da se dela mrs. Sands velika krivica, če se jo tega dolži. Tako je potolažil svojega nevoljnega dobrotnika; pozneje pa je mrs. Sands sama naravnost priznala, da se je mladi mož poročil z njo in da jo je hotel zastrupiti v strahu, da se zadeva odkrije, s čemer bi bilo omajano njegovo stališče v hiši njegovega rednika. Šla je celo na policijo, da izroči zadevo sodišču, toda doktor Haslam, ki se je bal škandala in ki ni hotel, da bi se izvedele njegove žalostne domače razmere, je posredoval.
Vsled teh nastopov je stari gospod zbolel. Med boleznijo sta se baje oče in sin pobotala. Nekega popoldne se je čutil doktor Haslam krep-kejšega in je šel v spremstvu doktorja Sadlerja v hlev in v remizo za vozove, kjer so delali nova tla. Kočijaž, ki je bil navzoč, ko je doktor Haslam vstopil, je šel kmalu na to proč, hlapca pa tudi ni bilo v hlevu. Ta treno-tek je bil torej zelo pripraven za zločin. Doktor Sadler je od zadaj s sekiro udaril svojega rednika, ki je bil na mestu mrtev. Vražjo priliko je imel tedaj mladi mož, da skrije zločin. In to je tudi izrabfil. Splošno domnevajo in imajo celo dokaze, da mu je mrs. Sands, ki je bila kmalu nato tudi umorjena, pomagala pri njegovem delu.
(Konec prihodnjič.)
poskušal vse, da doseže ugodno rešitev konflikta. Mestu ni bil vzet preneseni delokrog in končno je našel bivši namestnik Spiegelfeld napram Manciju samo formalnosti, ker leta 1909 ni bil sprejel izvolitve v občinski svet, vsled česar je izgubil po statutu mestne občine pasivno volilno pravico. Povod, da Manci tudi sedaj ni bil potrjen za župana, pa leži v tem, da je bil dosegel Manci v svoji mladosti italijansko državljanstvo, da tako tudi na zunaj pokaže svoj radikalizem. Pozneje pa je zaprosil zopet za sprejem v avstrijsko državljanstvo.
Važen je ta dogodek zaradi posledic, ki jih lahko ima. Ni namreč izključeno, da bodo Italijani zopet pričeli z obstrukcijo v tirolskem deželnem zboru, vsled česar bo tirolski deželni zbor pomnožil število onih deželnih zborov, ki ne bodo delali.
Kar se tiče Južne Albanije in Egejskih otokov, poročajo iz rimskega vira, da ne obstoja nikakršna pogodba med Italijo in Grško glede južnoalbanskih mej. Zlasti vest, da se je izjavila Italija pripravljeno prepustiti Grški Argirocastron in nekatere druge točke ob južnoalban-ski meji, če sme Italija obdržati otoka Rodos in Stampalijo, je absolutno neresnična.
Da zapusti Delcasse svoje vele-poslaniško mesto v Petrogradu, je skoraj gotovo. V Petrogradu sicer še taje to možnost ter pravijo, da se bo z dopusta zopet vrnil na svoje mesto, kjer bo ostal tako dolgo, da bodo vsa vprašanja, ki so v zvezi z balkanskimi dogodki, rešena, k čemur spadajo zlasti dela pariške finančne komisije, ki se bodo zavlekla do konca leta.
Delcasse sam odklanja vsako izjavo o svojem odstopu. Svojim prijateljem nasproti pa je izjavil, da z izjavami noče odkriti dogodkov prihodnosti, ki bo pokazala, da v Petrogradu ni izgubljal časa. To njegovo izjavo je smatrati pač napol za pri-poznanje, da ne bo ostal na svojem mestu.
Kot njegovega naslednika imenujejo v pariških političnih krogih bivšega generalisima in sedanjega sourednika »Tempsa«, Lacroixa, sliši se pa tudi ime bivšega ministra Jonnarta. _
Dogodili no Bolim
Turčija in Bolgarska.
Pričela so se torej oficijozna pogajanja med Turčijo in Bolgarsko. Popolnoma osamljena, je morala Bolgarska ukloniti tilnik, da morejo evropski diplomati nemoteno počivati po letoviščih. Kdor bo pisal zgodovino teh zadnjih dveh let, bo imel interesantno poglavje o značajnosti. Odrinsko vprašanje je torej tcliko kakor rešeno. Vprašanje je samo, koliko ozemlja v Trakiji ostane Bolgarski. Osamljena, kakor je, Bolgarska pač ne more imeti dosti upanja, da bi ji pripadel večji kos zemlje na levem bregu Marice. Niti to sedaj ni gotovo, ali bo tvorila reka Marica res mejo med Bolgarsko in Turčijo.
Nemiri v Sofiji.
V Sofiji spoznava ljudstvo počasi svoje zapeljivce, ki so krivi nesreče Bolgarske. Prvi znaki grozeče revolucije so se že pokazali in poulični boji med vojaki so se že začeli. Tako prinaša romunska >-Epo-ca« poročilo nekega politika, ki se je vrnil iz Sofije v Bukarešto. Glasom tega poročila je zadnjo sredo obkolilo veliko število vojakov hišo bivšega ministrskega predsednika dr. Daneva. Vojaki so razbili s kamni vse šipe na hiši ter tudi streljali z revolverji. Nekaj vojakov je hotelo s klicem: Smrt izdajici! vdreti v hišo. En oddelek je zasedel bližnji most, da prepreči na ta način, da bi mogla poseči policija vmes. Policija, ki je prihitela, demonstrantov ni mogla razgnati. Vlada je zato poslala tja konjenico pod poveljništvom generala Boteva. Pričela se je prava bitka med vojaki. General Botev je za-povedal svojim konjenikom atako in z ostrimi sabljami so se vrgli konjeniki na množico. Mnogo demonstrantov je bilo več ali manj ranjenih, nekaj je bilo tudi mrtvih. Smrtno ranjen od strela je bil tudi general Botev. Le počasi se je posrečilo napraviti v Sofiji vsaj nekoliko miru. Daneva ni bilo za časa te demonstracije v hiši.
Tudi carjevo palačo stražijo dan in noč močni vojaški oddelki. *
Grška.
Kakor se zatrjuje, se hoče grški ministrski predsednik Venizelos za nekaj časa umakniti iz javnega življenja. Merodajno za ta njegov sklep je bilo pač dejstvo, da hoče kralj sam prevzeti vodstvo zunanje politike zlasti ker je kralj sam dosegel, da je pripadlo mesto Kavala Grški, dočim je hotel Venizelos pustiti mesto Bolgarski v spoznanju, da bi mogel na ta način nakloniti bolgarsko politiko Grški.
Štajersko.
Izvrševalni odbor Narodne stranke je imel v soboto zvečer v Celju svojo sejo. Po otvoritvi in pozdravu navzočih članov glavnega odbora se je spominjal predsednik dež. posl. dr. V. Kukovec zaslug, ki si jih je pridobil pokojni dež. odbornik Franjo R o b i č za spodnje-štajerske Slovence. Na njegovo mesto bo poklican dež. posl. dr. Karel Verstovšek. Iz njegovega dosedanjega političnega delovanja pa je dobila spodnještajerska javnost žalibože vtisk, da ni računati na njegovo nepristranost napram vsem štajerskim Slovencem in da bo za časa Verstovškovega odborništva praktično zavednejši del našega naroda brez zastopstva v deželnem odboru. Kriza v štajerskem deželnem zboru je s tem dogodkom na vrhuncu in najbolje je, da se ga razpusti ter povpraša volilstvo po mnenju o dogodkih v deželnem zboru in odboru. Temu naziranju so se soglasno pridružili vsi navzoči člani izvrševalnega in glavnega odbora Narodne stranke. Obenem se je razpravljalo o glavnem strankinem zboru, ki se vrši nepreklicno dne 5. oktobra v Celju. Zveza narodnih društev je javila, da priredi isto nedeljo popoldne svoje »oktobrsko slavje«, katero je lani tako krasno uspelo in za katerega so se že tudi letos začele obširne priprave.
Lep uspeh Narodne stranke v slovenjgraškem okraju. Iz Smartne-ga pri Slovenjgradcu nam poročajo: »Pri volitvah občinskega odbora v nedeljo dne 31. avgusta so zmagali kandidatje Narodne stranke v vseh treh razredih z naravnost ogromnimi večinami. Živila Narodna stranka!« Ta volilni uspeh je toliko pomembnejši, ker je Šmartno največja občina v slovenjgraškem sodnem okraju in županuje tam od klerikalcev toliko obsovraženi bivši držav-nozborski kandidat Narodne stranke g. Ivan K a c. Vrlim svojim pristašem v Šmartnem prisrčne častitke k tako častnemu izidu občinskih volitev!
Umrli dež. odbornik Robič in učiteljstvo. Pišejo nam iz spodnje-štajerskih učiteljskih krogov: S smrtjo dež. odbornika Robiča zgubi slovensko učiteljstvo toplega zagovornika svojih narodnih in stanovskih teženj. Poznal je pokojnik posebno dobro skrbi in težave učitelj-stva, saj je izšel iz našega stanu. Bil je najprvo ljudskošolski učitelj in šele na Dunaju se je kot vadnični učitelj usposobil za profesuro na učiteljišču, kojo je dobil 1. 1872. v Mariboru. Bil je tudi v mariborskem političnem okraju dalje časa šolski nadzornik ter je prav dobro izhajal z učiteljstvom. V deželnem zboru se je živahno udeleževal debat o šolskih in učiteljskih vprašanjih, tako zlasti L 1897. in 1898., ko se je razpravljalo in sklepalo o regulaciji naših službenih prejemkov. Baš pred koncem dobe prejšnjega deželnega zbora je še vložil predlog za regulacijo učiteljskih plač. Nekaj pa mu štejemo v posebno zaslugo: ni se dal v Gradcu izrabljati za denuncijanta slovenskega učiteljstva, kakor so to pogosto iz strankarskega sovraštva zahtevali od njega duhovniki. Prepustil je ta umazani posel drugim gospodom klerikalnim poslancem. Blag mu spomin!
Na Bregu pri Celju je priredila mlada C. M. podružnica v nedeljo prav lepo uspelo narodno siavnost pri »grenadirju«. Občinstva je privrelo toliko, da so komaj in komaj dobili prostora. Narodna godba je koncertirala, mešan in moški zbor Celjskega pevskega društva je pa zapel pod vodstvom g. Perca nekaj krasno predavanih pesmi. Urednik L e s n i č a r je spregovoril o namenu in ciljih C. M. D. ter o drugih narodnih vprašanjih. Za Breg pomenja ta lepa siavnost naroden uspeh, ki bo še nosil lepe sadove. Ljudi se mora k našim prireditvam pritegovati in bo od leta do leta manj nemškutarije. Kakor slišimo, dobi C. M. D. od te veselice nekaj okroglih stotakov. Podružnici čestitamo in ji kličemo: skrbite za živahno družabno in društveno življenje na Bregu!
Iz Šmarja pri Jelšah. Politično in gospodarsko društvo za šmarsko-rogaško-kozjanski okraj se po našem okraju prav živahno giblje in vedno
kaj prireja. Zadnjo nedeljo je priredilo pri Sv. Štefanu domačo veselico z gledališko predstavo, godbo in nagovorom. Nastopili so kmečki di-letantie od Sv. Štefana, ki so svoje vloge prav dobro rešili. V nedeljo dne 7. septembra priredi društvo nekaj podobnega v Loki pri Dobo-višku. Želeti bi bilo zelo, da bi se naši Šmarjani bolj kazali med ljudstvom in podpirali politično društvo. Na takih malih prireditvah se' da agi-tatorično veliko doseči. Pri marsikaterem kmečkem človeku najde dobra, prijazna beseda rodovitna tla in mu omaje vero v duhovniško stranko. Marsikdo si naroči naroden časopis, ako se mu ga priporoči. In krvava dolžnost je naše gospode, da kaj stori za politično probujo ljudstva, ne pa samo tarna, da bo kleri-kalizem vse preplavil. Ni tudi hudič, da ne bi, ako ga nikdo pri njegovem rokodelstvu ne ovira. Pripomnim pa, da te vrstice nikakor ne veljajo samo za Šmarje, temveč za celo vrsto trgov in mest po Sp. Štajerskem.
S Štajerskega smo na dopis »ta naša ljuba pohlevnost« prejeli sledeči odgovor: V frančiškanskem samostanu sredi vinorodnih Slovenskih goric je slavil g. p. gvardijan svojo godovino. Sedelo je pri obedu blizu trideset duhovnikov in petorica po-svetnjakov. Ti so bili že neštetokrat rned povabljenci, a še nikdar izziva-ni. To pot je vstal g. kaplan B. iz sosednje fare, poagitiral za »Slov. Stražo« in apeliral na navzoče naprednjake, ki so baje »tako vzorni narodnjaki«, naj tudi oni sežejo v svoje žepe in darujejo. Eden izmed »pohlevnih« vstane, prekine govornika in izjavi, da je takoj pripravljen darovati, če postavi vzgled narod-njaštva tudi g. B. sam in daruje nekaj za družbo sv. Cirila in Metoda. Govoranca g. kaplana je bila na ta način presekana in njen efekt polomljen. Celo omizje — blizu 30 duhovnikov in petorica naprednjakov — je zbralo na to le 35 K za »Slov. Stražo«, petorica naprednjakov z enim samim gospodom duhovnikom pa 26 K za družbo sv. Cirila in Metoda. Mislim, da razmerje ni ravno prepohlevno. — Primerjanje »Slov. Straže« z »Siidmarko« je prav otročje zlobno. V Slov. goricah — ni napredne stranke. (Ustanavlja se komaj politično društvo, ki pa bo šele jajce, iz katerega se stranka morda izvali.) Boj zoper nemškutarstvo vodijo torej klerikalci, ki pa ga tako strašansko zanemarjajo, da je že zaradi tega ustanovitev liberalne stranke več kot nujna. A do zdaj je ni. Naprednih časnikov ljudstvo niti ne pozna. Pač pa pozna prav dobro »Štajerca«. In edina protipeza proti temu je — »Slovenski Gospodar«. List je skrajno klerikalen, a prihaja v tisočerih izvodih med ljudi in vsaj deloma opravlja tudi svojo narodno dolžnost. Brez njega bi ljudstvo še mnogo bolj zapadalo nemškutar-stvu nego mu zapada. Če ga torej podpira »Slov. Straža«, to vsaj s stališča teh obmejnih krajev ni tako neskončen greh, da bi jo bilo treba primerjati z »Siidmarko«. Ali more sploh kdo tajiti potrebo »Slov. Straže«? V tistem hipu, ko se ie S. L. S. odrekla družbi sv. Cirila in Metoda je bila naravnost njena dolžnost, da ustanovi svoje lastno obrambno društvo. Ali se naj raje popolnoma odtegne obrambnemu delu? Napadajmo jo v toliko, da jo prisilimo, vporabljati denar »Slov. Straže k le samo v obrambne namene; v ostalem pa skrbimo, da bosta delali obe-dve društvi vzporedno ne pa drugo proti drugi, ko sta vendar obedve ustanovljeni proti — »Siidmarki« in »Schulvereinu«.
Zadnja naša beseda k otvoritvi dravskega mostu v Mariboru. »Straža« postaja s svojimi zagovori ponesrečene in po nastopu škofa ter poslancev soditi, nalašč zavožene klerikalne akcije za nastop Slovencev ob otvoritvi novega dravskega mostu, vedno ponižnejša. Sedaj je došla že do prepričanja, da je bil »nastop pri kolodvoru prav časten in glasen.« Od »triumfalne manifestacije« do »prav častnega in glasnega nastopa« je pa dolga pot. će bi »Straža« tako primerno ocenila slovenski nastop ob kolodvoru že poprej, bi sicer s tem priznala neprijetno blamažo svojih ljudi, a reči bi ji ne imel nikdo ničesar. Dalje pravi »Straža«, da je hotela tudi Cirilova tiskarna razobesiti slovensko zastavo, a je dobila od namestništva isti odgovor kakor Narodni dom. Dobro, ali »Straža« je vendar dobila na intervencijo nekega g. Žebota zagotovilo, da je namestnija slovenske zastave dovolila! Vsaj tako je ponovno pisala. In sedaj pa tolče samo sebe po zobeh! O tistem »hotenju« pri Cirilovi tiskarni niti ne bodemo dalje govorili! In da bi konstatirala »Straža« neko zvezo med nami in »Marburger Zeitung«, trdi, da smo slov. nagovor  posl. Piska  na ko-
lodvoru zamolčali v poročilu »Slov. Naroda«. To je seveda prav nesramna laž, kajti mi smo slovenski pozdrav Pišek-Lorberjev na nadvojvodo v št. 195. izrecno omenili. Bili smo pa mnenja, da bi bilo gotovo bolj pomembno, če bi se ta pozdrav izvršil brez pajdaštva z nemškutar-skimi župani; smo pa tudi odločno grajali škofa dr. Napotnika, da je pri otvoritvi mostu govoril kot Slovenec in škof slovenske Sp. Štajerske samo nemški. S tem smo polemiko s »Stražnimi« klavrnimi in lažniivimi zagovori in odgovori končali. Klerikalec je vedno enak: proti vladi in Nemcem servilen, napram lastnim rojakom pa, kakor kaže »Stražino« pisarenje o naši zvezi z »Marb. Zeit.«, obrekovalec, ko mu zmanjka drugega orožja. Ni čuda, da ima vsakdo strah pred opravki s takimi »poštenjaki«.
Drobne novice. Poljedelski minister je uvrstil okrajnega živino-zdravnika Jožefa Volavška v Konjicah v 8. činovni razred državnih uradnikov. — Zapoštne nad-o f i c i j a 1 e so imenovani poštni oii-cijali Vincenc Winkler v Celju ter Adolf Schmidt in Kari Benedikt v Mariboru. — U m r 1 je v Mariboru hišni posestnik in občinski svetnik Juri Lendler, star 51 let.
Horoško.
Celovška porota. Poletno zasedanje porotnega sodišča v Celovcu se otvori v ponedeljek 15. septembra.
Aretacija. V Grebinju so aretirali 471etnega kajžarja, ker se je pregrešil proti svojim lastnim otrokom. Mož je vspričo izpovedi svoj.h otrok krivdo priznal.
Ponesrečen ribič. V potoku Malta je utonil veterinar Josip Sax, star 21 let. Lovil je v naraslem potoku postrvi, padel v vodo in zašel v hud vrtinec, ki ga je vrgel ob neko skalo. Ponesrečenca je našel in izvlekel iz vode neki pastir.
Ponesrečen planinec. Iz Malnice poročajo, da se je ponesrečil v tamošnjih gorah 251etni železniški uradnik Ritzler. V spremstvu inženirja Hoffmana je plezal po neki pečini. V višini približno 100 m se mu je odtrgala skala na kateri je stal in mož je padel v 100 m globok jarek. Obležal je na mestu mrtev. Truplo ponesrečenca so še isto noč prepeljali v Malnico, kjer bo ponesrečenec pokopan.
Nečloveška hči. Iz Trbiža poročajo: Pred nedolgim časom je baj-tarica Marija Mošic svojega testnega 831etnega očeta Martina zaklenila v umazano izbico. Starec je bil bolan in oslabel in je popolnoma do kosti shujšal. Pred par tedni ga je tako zelo sunila, da je padel pod klop, kjer je ves dan ležal. Še le potem ga je hči zavlekla na slamnjak, je bil pa že ves gnil. Dajala mu je le vodo in suho polento, ki je pa starec naposled ni mogel uživati. 30. avgusta je vendar umrl ter se na ta način rešil.
Primorsko.
Črnogorski princ Mirko,   ki je
prišel v soboto z Llovdovim parni-kom »Baron Gautsch« v Trst, je obiskal Portorose, in se odpelje s par-nikom »Grof Wurmbrandt« v Benetke.
Mornariški poveljnik admiral Haus, ki je inspiciral sedaj vse mornariške oblasti v Trstu, se je odpeljal včeraj s torpedovko št. 20 v Tržič, kjer si je ogledal tamošnjo ladjedelnico. Vrnivši se v Trst, je napravil v Trstu več obiskov in se odpelje s parnikom »Lacroma« v Dalmacijo, kjer bo inspiciral vse mornariške urade.
Trčila sta v tržaškem pristanišču parnika »Quieto« in »Gianpaolo«. Oba parnika sta dobila lanke poškodbe.
Raziskavanje Jadranskega morja. Včeraj se je vrnil v Trst parnik »Najade« z desetega potovanja po Jadranskem morju v svrho raziskavama morja. Potovanja so se udeležili linijski kapitan pl. Kesslitz. kot vodja ekspedicije, prof. A. Grund, šef za oceanografična dela, dr. Kleb, oceanografični asistent, prof. Cori, šef za biologična dela, prof. H. Jo-seph kot zoolog in prof. I. Schulk-r kot botanik. Kot gosti so se udeležili ekspedicije prof. Seidenfrost iz Budimpešte in prof. Czar in Gavazzi iz Zagreba. Dne 9. septembra odpluje »Najada« zopet v Jadransko morje z ogrskimi učenjaki.
V zapor. Splitski listi poročajo, da so dobili vsi, ki so bili v zadnjem času obsojeni zaradi veleizdaje, raz-žaljenja cesarja in zaradi kaljenja javnega miru od sodišč poziv, da naj nastopijo kazen.
Oproščen je bil pred splitskim sodiščem bančni uradnik Ljubo Pe-trič, ki je bil obtožen žaljenja cesarja.
Vabilo
na
mil mirno veli mm
8ra2te s». tiilla in Hetada»LlilUini
v ponedeljek, dne 8, septembra 1913 1.
ob 11. uri dopoldne
v Domžalah, v Sokolskem domu.
SPORED:
1. Nagovor prvomestnika.
2. Tajnikovo poročilo.
3. Blagajnikovo poročilo.
4. Poročilo nadzorništva.
5. Volitev članov v družb, vodstvo. 0
6. Volitev nadzorništva. (5 članov.)-)
7. Volitev razsodništva. (5 članov.)3)
8. Slučajnosti.4)
Vodstvo Jružbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani",
dne 4. avgusta 1913.
*) Iz vodstva izstopijo leios gg : Andr. Senekovič, dr. Ivan Merhar, dr. Iv. Tavčar. Ivan Kejžar, dr. Karol Koderman.
V odboru ostanejo še gg.: Fr. Crnagoi, dr. Ern. Dercani, Aleksander Hudovernik, Matija Prosekar, Luka Svetec, dr. Janko Šlebinger, Ivan Vrhovnik.
2) V   nadzorništvu  so   bili   gg.: dr. Fr.
Ilešič, dr. Alojzij Lavš, dr. Vladimir Ravni-har, Matija Rode, Miloš Stibler.
3) V razsodništvu so bili gg.: dr. Vinko Hudelist, Jakob Kogej, Fr. Pahernik, dr. Fr. Tekavčič, dr. Karol Triller.
•*) Samostalne predloge, o caterih naj se obravnava na veliki skupščini, je v smislu § 12. družb, pravil predložiti vodstvu vsaj 10 dni pred glavno skupščino.
DOSKAVEK: Dne 7. septembra ob 7. uri zvečer bo zaupno zborovanje po § 2. društv. zak. v mali dvorani »Narodnega doma" v Ljubljani, h kateremu je dostop dovoljen samo proti osebnemu povabilu. Za pokrovitelje in podružnične delegate veljajo „zglasnice", ki so jih dobili za veliko skupščino, obenem tudi kot legitimacije k zaupnemu zborovanju.
Dnevne vesti.
'+ Kako se časi spreminjajo. Iz
krogov ljubljanskih obrtnikov se nam piše: Kdo ni poznal pokojnega Jurja Cerneta, mesarja na šentpeterskem predmestju, ali pa pokojnega Lebna, mesarja na Poljanah? Prihajala sta k vsaki volitvi, in vselej sta volila narodno-napredno! V tem se bi ne bila dala omajati, in naj bi bilo nad nju prišlo desettisoč fajmoštrov z vsem ognjem, kolikor ga je v peklu! Vdovi teh mož korenjakov pa kar norita od klerikalnega fanatizma. I >a sta obesili zastave ob katoliškem shodu, bi še nič takega ne bilo, ker vemo, da v obeh hišah gospodari šentpeterski rdečelični gospod župnik. Ce ta duhovni oče samo prst dvigne, se Cernetova in Lebnova topita kakor sneg, kadar padajo spomladanski žarki na njega! Posebno gospa Cernetova je za katoliški shod prenovila celo življenje v svoji hiši. Hči je morala pod pečo. Vi pa veste, kako je s pečo: če ni obraza, ne postave, potem ustvarja peča strašila! Deklica se je sicer branila ali končno je pa le morala capljati v sprevodu. Pač se je moral pokojni Jernejka obračati v grobu, če je opazoval z nebeških višin ta teater! Gospod sin je bil svoj čas Sokol — in da se niso splašili obili prijatelji stare, napredne hiše — bil je tudi član naprednega političnega društva. Izstopil je in članarine ni hotel plačati, »češ, da mama tega ne puste!« Nič ne rečemo! Mama ima to pravico, in v to mater-no oblast se ne vtikamo. Tudi sokolski kroj je moral v culico in je sedaj spravljen pod streho. Treba je samo druge čepice in gospod sin nastopi kot orlic pod blagoslovom gospoda župnika Petriča in pod zaščito ma-ternega predpasnika. Vsak po svoje, kakor se mu zljubi! In zatorej bi mi
0 vsem tem ne bili ničesar pisali, da nista gospa Cernetova in Lebnova na mesarskem   trgu pravi agentinji za
1 Slovenčeve« proskribcije. Kdor ni razobesil zastave, ter ga je radi tega »Slovenec« vzel pod svoje zobe, ta pride prav gotovo tudi Černetovi in Lebnovi pod zobe. Od veselja se skoraj jokata pri vsaki proskribciji, in kolikor imata moči, potrudita se, da razširita ime proskribiranega obrtnika na ljubljanskem trgu. Proti takemu nastopu pa moramo odločno ugovarjati, da ti fanatični ženski morda ne zagazita v vero, da sta nedotakljivi, ker sta nam še vedno v blagem spominu pokojna gospoda moža!
+ Branitelj svoje časti — suspendiran od službe. Čujemo, da je paznik v prisilni delavnici Bučar suspendiran od službe in da bo odslej prejemal samo polovico svoje plače, dokler ne bo končana disciplinarna preiskava^, ki jo je proti njemu predlagal dr. Susteršič. Znano je, kaj se je zgodilo. Poklican je bil k vojakom in moral je iti na srbsko mejo, kjer je trpel in stradal dolge mesece. Ko je v tem času prišel enkrat na dopust je izvedel, da je župan v Mostah \v
49
GY
čestilec Brezmadežne, zloglasni Ora-žem, poskusil njegovo ženo zapeljati. Oražem je ženo nagovarjal v za-konolomstvo, ji obetal podpore in denar in se je naposled dejansko lotil. Poštena žena se ni dala premotiti ne z lepa, ne z grda, ostala je zvesta svojemu možu in ko je mož prišel na dopust, mu je vse povedala. Ker je bila stvar že po postavi zastarana, ni Bučar mogel Oražma dati zapreti, pač pa je dovolil svojim prijateljem, da spravijo celo stvar v časopisje, da tako vsaj javnost izve za svinjar-stva katoliškega župana in čestilca Brezmadežne.   Svariti javnost pred tem pohotnežem   in   sebi pridobiti vsaj majhno zadoščenje,   to je bil namen, ki ga je imel Bučar, ko je svojim prijateljem dovoli,   da spravijo stvar v časopise. To je storil Bučar takrat, ko je bil vojak, ko je prišel na dopust od srbske meje, in se je potem zopet vrnil   na srbsko mejo. Kar je storil Bučar v času, ko e| bil vojak, za to je odgovoren samo vojaškim oblastnijam. Toda pri kranjskem deželnem odboru se malo menijo za postave. Ko se je Bučar vrnil od vojakov in zopet nastopil v prisilni delavnici, ga je prijel deželni odbor in ga na predlog dr. Šuster-šiča vtaknil v disciplinarno preiskavo iz očitnim namenom, da ga kot deželnega uslužbenca kaznuje za to, kar je storil kot vojak. To postopanje deželnega odbora je nekaj vnebovpi-jočega in mora razburiti tudi najmir-nejšega človeka.   Vsak   človek in tudi vsak deželni   uslužbenec ima pravico, da brani svojo čast, kakor ve in zna in kakor se mu zdi prav, samo da se giblje v postavnih mejah. Bučar ni storil nič nepostavnega, ko je dopustil, da so njegovi prijatelji dali dogodek iz njegovega rodbinskega življenja, ki ni v nobeni zvezi z njegovo službo, v časopise. Vzlic temu pa je deželni odbor začel proti njemu disciplinarno preiskavo in ga zdaj še suspendiral iz službe. Pravnega in službenega povoda za tako barbarsko   postopanje ni nobenega, to postopanje izvira zgol iz namena, maščevati se nad   Bučarjem,   da je kompromitiral klerikalnega pristaša Oražma in ga izročil javnemu zaničevanju.   Zgol osebni, strankarski, umazani nagibi so vodili te Suster-šiče in Zajce, Lampete in Pegane; k večjemu da so pri Peganu vplivale tudi še specijalne simpatije do Oraž-movih nagnenj; a maščevanje nad človekom,   ki je spravil v javnost, kako je steber klerikalizma vere in cerkve Oražem hotel zapeljati pošteno ženo, to je bilo odločilno. To čestilce   Brezmadežne v deželnem odboru nič ne ženira, da so pravzaprav   vzeli   v   zaščito kurbirstvo, menda zato, da tako ilustrirajo principe katoliškega življenja,   ki jih je oznanjal katoliški shod. Vsa brez-stidnost, vsa maščevalnost   in vsa brutalnost klerikalne stranke se zrcali v tem slučaju. Čestilci Brezmadežne kot zaščitniki kurbirstva — to je prizor za bogove!
+ Ce pride v Ljubljano kaka slovanska družba, da se seznani z našimi deželami in našimi razmerami, so vsi nemški časopisi polni de-nuncijatoričnih dopisov. Zdaj je pa bilo v Ljubljani 14 članov društva »Verein zur Forderung des Deutsch-tums in Ausland«. To društvo je središče vse pangermanske agitacije v Nemčiji, iz tega društva dobiva pan-germanska agitacija bogata sredstva, to društvo je zlasti med Nemci na Češkem največ storilo za razvoj tistega radikalizma, ki stremi za združenjem »nemških« pokrajin Avstrije z Nemčijo. To društvo seveda ni poslalo 14 članov v Ljubljano samo, da si ogledajo kazino in nemško gledališče, ampak brez dvoma z resnejšimi nameni. No, mi nimamo nič proti temu; zapomnili pa si bomo to, če bodo Nemci zopet kdaj tako čeljustali, kakor ob času obiska ubožnih ruskih ljudskih učiteljic in par srbskih Sokolov. Zdaj smo doživeli obisk velepolitične pangermanske družbe v Ljubljani in to je kaj drugega, kakor par ruskih učiteljic in par srbskih Sokolov. Upamo, da bo v prihodnje tudi »Laibacherica« posvetila slovanskim obiskovalcem vsaj toliko pozornosti, kakor sedaj tej pangermanski politični družbi.
-f Kamila Theimer contra »Gorenjec«. Kakor smo že včeraj poročali, se porotna obravnava o tožbi Kamile Theimerjeve proti »Gorenjcu« ni mogla vršiti, ker je toženi gro-bokop in odgovorni urednik »Gorenjca« v zadnji uri prosil za delegacijo drugega sodišča. To prošnjo je seveda vložil samo zato, da bi preprečil obravnavo. Sodišče je sicer hitro obvestilo porotnike, da izostane za včeraj določena obravnava, a vsem porotnikom ni bilo pravočasno to naznanjeno, tako, da so čisto po nepotrebnem prišli na sodišče. Po- i rotniki so vendar možje, ki imajo svoja opravila in znajo svoj čas bolje porabiti kakor z nepotrebnimi poti na sodišče. Kranjski grobokop, ki posoja svoj hrbet, da tehant Koblar
lahko iz varnega skrivališča strelja, je seveda na tej stvari nedolžen. Mož bi najraje imel, da bi bila stvar hitro pri kraju, a klerikalni voditelji se obravnave tako boje, da jo hočejo na vsak način zavleči. Dr. Pegan je imel dosti časa, da bi bil že prej prosil za delegacijo, pa tega nalašč ni storil, ker mu ni nič za delegacijo, nego le na tem, da se obravnava preloži. Zato je šele zadnjo uro prosil za delegacijo, ko je natančno vedel, da ta prošnja ne more biti pravočasno rešena. Tako je hitel, da je še pozabil »Slovenca« obvestiti, kajti včeraj je stikal na sodišču tudi »Slovencev« poročevalec, okinčan na svojih hrabrih prsih s spominskim znakom na »katoliški shod«.
-f- Nemško naseljevanje v južni Avstriji. »Miinchner Neueste Nach-richten« je objavilo pod goreniim naslovom sledeči članek: »Ugodne prilike za naseljevanje nemških kmetovalcev so v Južni Avstriji, predvsem na Spodnjem Štajerskem  in Koroškem.«   Cene zemljišč so tam vsepovsod nižje, nego v južni Nemčiji, ravnotako je rodovitnost   večja in podnebje milejše in zdravejše. Cene so   za   en  avstrijski oral, t.  j. 57 arov, v štajerskih krajih, ki pridejo zdaj vpoštev za naseljevanje južno-nemških   kmetovalcev, povprečno 800 do 1200 K, pri čemer je navadno že vpošteto poslopje, živina in inventar. Na Koroškem so zemljišča še nekoliko cenejša, ker tam nimajo vino-reje. Kar se tiče rodovitnosti, uspeva na Štajerskem   predvsem   vino in sadje najboljših kvalitet, pa tudi pšenica in živinoreja poleg gozdarstva kar najbolj uspevata. Razpečavanje je tudi ugodno, ker je popraševanje po živilih v zadnjih letih tudi v Avstriji tako zelo narastlo, da je ta dežela že danes precej  nakazana na tuji uvoz in se za naravne produkte plačujejo visoke   cene. Avtohtono prebivalstvo Spodnje Štajerskega je izvzemši večinoma nemških mest in trgov po večini, slovensko, vendar pa miroljubno in prijazno Nemcem, vendar pa še na tako nizki stopinji« da  nemški   kmetovalci, predvsem Nemci iz rajha, lahko z njimi konkurirajo. To je tudi nemško obrambno društvo »Siidmark« v Gradcu izkusilo, ko je pred šestimi leti z naselit- j vijo par poljedelskih rodbin iz Vir-temberškega v šentiljski   občini v Slovenskih Goricah začelo svoje na-seljevalno delovanje. Danes je ram in v okolici Marbega v Dravski dolini 57 naseljenih rodbin, ki štejejo 355 glav, ki vse jako dobro izhajajo, tako da nobena rodbina ne misli več na to, da bi se vrnila nazaj v domovino, temveč, nasprotno, še nadaljne naseljence od časa do časa privabi. Tam so tudi dobre šole in nemško-evangelska služba božja, ravnotako žive avtohtoni nemški   prebivalci s I priseljenimi rodbinami v največjem prijateljstvu in jim v vsakem oziru pomagajo s svetom in dejanjem. Na Koroškem so razmere popolnoma podobne, samo da pride tam predvsem poljedelstvo in živinoreja   vpoštev. I Posebno živinoreja   donaša mnogo vsled pašnikov, na katerih se past poleti živina.  Z vinorejo se skoraj prav nič ne pečajo, nasprotno pa izvrstno uspevajo razne vrste sadja. Tudi s čebelorejo se mnogo pečajo. Tako torej vabi »Siidmarka« nemške naseljence v naše lepe slovenske dežele. Naše ljudstvo pa beži v Ameriko. Pa pridejo klerikalci in ubijajo ter    uničujejo     naše slovensko obrambno delo. To so vidni sadovi pogubne klerikalne politike, ki znajo samo lepo govoriti, dejanj na mejah pa ni.
— Zadoščenje je dalo uslužben-stvo z ozirom na nesramni napad, iz- I vršen od neke surovine, v prilogi »Grazer Tagblatta« svojemu načelniku gosp. inž. Ign. Šega, inšpektorju in načelniku kurilnice, ko mu je iz- j reklo obžalovanje, da se je izvršil podli časnikarski napad na njegovo osebo. Poslavljajoči se gospod Ign. G. Jurmann, namestnik načelnika, je izrekel globoko obžalovanje, da se je izvršil tak napad v nemškem listu, — on kot prepričan in odločen Nemec, najstrožje obsoja take laži. Tri leta je služboval kot namestnik gosp. inž. inšpektorja I. Šega in mora priznati, da tako taktnega in nepristranskega predstojnika še ni našel. Nemško uslužbenstvo, bodisi prideljeni uradniki, nastavljenci ali nemški delavci, nimajo niti najmanjše pritožbe, ker v narodnem oziru ni bilo nobene razlike. Će je pa uslužbenstvo njemu kot Nemcu priredilo v areni Narodnega doma, kjer so popolnoma nevtralna tla, odhodnico, je to le njemu v čast, ker si je po vzgledu svojega predstojnika gosp. inž. Sega znal pridobiti simpatije vseh uslužbencev, ne glede na narodnost. Njegova nemška čast in prepričanje pri tem nista niti najmanje trpela. Glede cvetličnega dneva na južni železnici pa je bil sklep tako od nemškega uradniškega društva, kakor tudi od »In-genieur-Verbanda« južne   železnice, 1
da se te prireditve člani ne udeleže. Gosp. inž. I. Šega je bil že vezan kot član »Ingenieur Verbanda«, se te prireditve ne udeležiti, kakor se tudi I drugi inženirji   južne   železnice v Ljubljani niso udeležili. Tudi gospod strojevodja Putz — rodom Nemec — je izrekel gospodu inž. I. Šegi svoje globoko obžalovanje radi surovega napada, in zatrdil, da z ozirom na I simpatije, ki jih gosp. načelnik uživa, pisca gotovo ni med službenci ljubljanske   kurilnice iskati.    Gosp. inšpektor Šega se je zahvalil za izražene  simpatije in rekel, da ga taki napadi čisto nič ne motijo. Članek v »Deutsche Stimmen« pa priča, da je pisec na jako nizki kulturni stopinji in da je že vsled tega nemogoče, da bi bil dopisnik med njegovimi uslužbenci, ki so vsi, ne glede na narodnost in prepričanje, dostojni in značajni, ter odkritosrčni, da se jim ni treba za anonimnost skrivati. S kako lažjo dela dopisnik, se razvidi iz tega, da trdi, da je cvetlični dan na južni železnici vprizorila uprava železnice sama, dočim je res, da je neki komite uradnikov imel zadevo v rokah in da je prometno ravnateljstvo z   odlokom 31.276 od 26. julija 1913 prepovedalo pri prireditvi cvetličnega dneva vporabljati firmo uprave južne železnice. Taka je resnica.
— Jubilej »Zaveze učiteljskih društev«. Stanovanjski odsek. Dragi tovariši — tovarišice! Vsi, ki ste priglasili, da se vam zagotovi primerno stanovanje, izvolite se ob svojem prihodu oglasiti v naši tiskarni, pisarna načelstva, kjer dobite svoje stanovanjske izkaznice in vsa tozadevna potrebna pojasnila. Banket. Preko sto prijav k banketu sem do danes že prejel. Gospodične tovarišice, ki so prevzele skrb za banket, že tekmujejo s svojimi pripravami. To bi bilo dobro; oh, ono je še boljše; jaz bom pa napekla slaščic; jaz pa torto. Pridružile so se jim tudi tovarišice z dežele. Prejeli smo košarico lepega namiznega sadja. Tovariš lovec je obljubil divjačino. Tovariš barjan stavi na razpolago svoj bogati vrt z vsem, kar sploh'isti nudi. In kaj še! Tovarišica gospodična Hrastova nam iz prijaznosti zapoje par lepih pesmic. Ob njenih priznano ljubkih zvokih nam
I bc juha še bolj teknila in obedovanje bo tem prijetnejše. No, to bo res pravi tovariški banket. Po pravici mu pristoja pridevek — slavnostni. Na j svidenje! Tovariški pozdrav! — Za odseka: D e r m e 1 j.
— »Nepošteni«, drama v treh dejanjih, ki se predstavlja danes v deželnem gledališču za odhodnico gospe Danilove v Ameriko, je psihološka drama, ki utegne zanimati vsakega inteligenta. Razvoj te drame je zelo naraven in tretje dejanje učinkuje z veliko vehemenco. Ne gre pa tu samo za dramo, nego da izkažemo čast gospe Danilovi, ki je dolgo vrsto let bila steber naše drame in se s to predstavo poslavlja morda za vedno od nas.
— V nedeljo, dne 7. septembra se vrši zadnji variete - večer v park-hotelu »Tivoli« ob priliki »Zaveze jugoslovanskih učiteljskih društev«, s sodelovanjem g. Tereze Thaler-jeve, Vere Danilove in dr. Nove točke: Tango, Poljub in še več drugih novosti.
— C. kr. policijsko ravnateljstvo
ni zaračunalo prirediteljem katoliškega shoda za policijsko asistenco nikakih pristojbin, kljub temu, da je bilo vse moštvo dva dni nepretrgoma v službi. Družba sv. Cirila in Metoda je pa morala o priliki jurjevanja na ljubljanskem Gradu plačati vse pristojbine. Treba si je zapomniti to dvojno mero c. kr. policijskega ravnateljstva za prihodnje leto, ko se bo vršil v Ljubljani vsesokolski zlet.
— Obešenec v policijski stražnici. Priobčili smo minuli teden vest, da se je v ječi policijske stražnice v Vodmatu obesil v petek teden, to je 22. t. m., zjutraj med 4. in 5. uro neki mož, ki je bil aretiran zaradi razgrajanja. O tem slučaju se je mnogo pisalo in govorilo, posebno o vzrokih samomora, o kakovosti ječe in o ravnanju z jetniki na policijskih stražnicah. Toda to pustimo danes pri miru, dokaže pa naj resnico le-to, kar nam je povedal očividec: V sredo popoldne okoli 5. ure so pokopali tega nesrečneža kot psa. Za krsto je smrdelo, kot bi peljali mrhovino. Vsiljuje se nam vprašanje, zakaj in kako je prišlo do tega, da se je pustilo obe-šenca od petka do srede, torej skoro pet dni, nepokopanega in zakaj se je vršil pogreb na način, ki ni za človeka. Če bi bil še tak hudobnež, s smrtjo je plačal vse in na vsak način se lahko zahteva, da se mu dovoli, vsaj človeku primeren pogreb, ne pa, da se ga pusti gniti in trohneti več dni v mrtvašnici in ga pokopljejo še le po tolikem času na tako nedostojen način. Dolžnost bi bila tudi, da se obvesti o pogrebu vsaj njegove sorodnike, toda v tem slučaju ni vedela niti žena, kdaj ji bodo zagrebli moža. Obenem s krsto tega nesreč-
neža so pripeljali na vozičku tudi krsto z nekim otrokom. Čigav je bil ta otrok, in kaj je napravil, da se ga je zagrebo tudi brez blagoslova na tako nedostojen način? Čudno je to postopanje, odijozno in ostudno, in naj se vrši še tako skrivaj in pod bog zna kakim plaščem. Javnost zahteva o tem pojasnila in je tudi upravičena, da je dobi.
— Slaba vest starega lisjaka. V petek smo priobčili kratko opozorilo na izkopavanja vojvodinje meklen-btirške. Rečeno je tam, da nadzoruje izkopavanje Jernej Pečnik. Kdo je Jernej Pečnik, ni treba praviti. Cela dežela ga pozna od vseh plati. Staremu lisjaku naš migljaj seveda ni bil po volji in poslal nam je popravek, ki se glasi tako - le: Slavno uredništvo »Slovenskega Naroda« v Ljubljani. Sklicujoč se na § 19. tiskovnega zakona z dne 17. decembra 1862, prosim, da sprejmete na notico »Izvoz kranjskih starin« v št. 19S z dne 29. avgusta t. 1. nastopni stvarni popravek: Ni resnica, da nadzorujem jaz izkopavanje starin vojvodine meklenburške na Magdalenski gori pri Šmarju. Jaz že dve leti nisem bil v Šmarju, sem odvisen od ravnateljstva deželnega muzeja, ter se moram samo njegovim odredbam pokoravati. Z velespoštovanjem — Jernej Pečnik. — Ljubljana, 30. avgusta 1913. — Verjeti pa seveda Jerneju Pečniku ni treba.
— Zadružni inštruktor v Ljubljani uradu je začasno do l. novembra t. 1. v Šelenburgovi ulici št. 7 (pri Maliču) in od 1. novembra dalje stalno v Gledališki ulici št. 10 (v pritličju).
— Umrl je v Ljubljani gosp. Ivan Ostermann, modelni mizar v predilnici, star 7S let. P. v m.!
Konj je udaril 701etnega, vulgo Polajnarja iz Gorenj, občine Pre-doslje na Gorenjskem, s tako silo v trebuh, da je starček naslednji dan umrl.
Avtomobili naj bi vozili vsekako vsaj v mestih in po klancih počasneje. V soboto popoldne pridrvel je po klancu proti valjčnemu mlinu v Kranju avtomobil s tako hitrostjo, da se ljudje niso imeli čas izogniti. Na eni strani mostu peljalo je več tovornih voz, med njimi so šli ljudje, med koje je zavozil avtomobil ter pri tem zadel od strani neko žensko, katera je odletela na roki poškodovana v ograjo pri mostu. Ko bi jo bilo malo bližje zagrabilo, prišla bi bila pod kolesa, kjer bi našla gotovo smrt.
Zapuščeno ljudstvo.   Iz Novega mesta se nam piše: Porotna obravnava proti ženskim roparicam, ki so se preoblekle za moške, je pokazala, v kaki moralni temi živi naše ubogo ljudstvo.   Roparice so ženske in ob sebi se razume, da vsaka izmed njih vse do pičice verjame, kar duhovniki oznanjajo. Ena teh roparic je bila celo članica Marijine družbe. Ko je neki gospod roparice opozoril, kako so mogle storiti tako hudodelstvo in če ne vedo, da je rop po katoliški veri smrten greh, so dale te ženske odgovor, nad katerim je strmeti. Rekle so, da so mislile, da rop po katoliški veri ni greh.    Ali je mogoče misliti, da so to rekle kar tako, da bi olajšale svojo krivdo? Najbrže ne. Morda so se kdaj v otročjih letih učile, da je rop greh, a to jim je davno prišlo iz spomina. Tisti katekizem, ki se ga uči v šolah, je kmalu pozabljen in verouk je sploh čisto mehaničen — moralnega pouka pa   naše ljudstvo sploh ni deležno. V cerkvi sliši samo hujskanje in samo politiko, a nikjer se   niti   ne  poskuša, dvigniti ljudstvo na višji nravni nivo in utrditi v njem moralična načela.    Po ti poti smo prišli zdaj tako daleč,  da ve vsak otrok, da je smrtni greh brati »Slov. Dom«,   a da je rop smrtni greh, tega pa   brezpogojno verne ženske ne vedo ...
— Klerikalen poraz na Polju. Iz Gor. Straže se nam poroča: Z razdelitvijo občine Dol. Toplice so klerikalci mislili si osvojiti obe občini: Toplice in Polje, katera slednja je bila doslej kot podobčina združena z občino Toplice. Pa kakor so pokazale zadnje volitve v novi občini Polje (ki morda dobi ime Soteska), so se glede te občine prav grdo zaračunali. Tu je nova občina stala pred vprašanjem: komu ljudje več zaupajo, ali župniku ali domačinu, posestniku in gostilničarju gosp. Klincu. Natihoma se je razvnel boj med obema možema. Župniku je prišel na pomoč poslanec Jarc in so ga še posebej »v roke vzeli« njegovi duhovni sobrat-je, zlasti topliški politični petelin iz »župnega dvorca«. Soteski župnik iz-početka namreč ni bil ravno prena-pačen človek. Se je dalo z njim kaj pametnega govoriti. Pri zadnjih občinskih volitvah, ko je podobčina Polje bila še vtelesena v občino Toplice, je soteski župnik celo osebno pomagal v boju proti topliškemu fanatičnemu tovarišu. Seveda to škofu ni bilo po volji in odposlal je Jarca, da ga spreobrne. Lotili so se tudi drugi duhovniki. Toliko časa so ro-
tili in rotili, da so ga ukrotili in ga pognali v boj. Kmalo pa je videl, da z očitnim bojem ne bo dosti opravil in je poskusil s kompromisom. Hotel je za svojo stranko imeti od 12 vsaj pet mandatov, drugih sedem je prepustil Klinčevi stranki. V skrivnosti tega boja nepoučeni krogi so g. Klincu zamerili ter mu očitali, da je uskočil v farovško stranko. Ker se je to razmerje zdaj ob volitvah pojasnilo, to tudi lahko zdaj javno pribijemo. Vendar pa je ta nezaupljivost do gosp. Klinca imela le zanj in za njegove pristaše dobre posledice. On namreč kljub sklenjenemu kompromisu župniku ni popolnoma zaupal. In to je bilo pametno. Ka>ti zdaj se je zvedelo, da je župnik še zadnji večer pred volitvami poskušal svojo srečo. To se je pa še pravočasno zvedelo in nad župnikom samim maščeval. Kajti namesto že zagotovljenih 5 madatov je dobil samo štiri. Župnik si nad porazom občinskih volitev ne more drugače pomagati, kakor da se bo — pritožil.
Obrtno gibanje v Ljubljani. Meseca avgusta je pri mestnem magistratu priglasilo svojo obrt 12, odgla-silo pa 8 obrtnikov. Priglasili so: Jožefa Markovič, Dunajska   cesta št. 43, prodaja sadja, slaščic, sodovice in   galanterijskega   blaga. Tvrdka Dragotin Gerdes in   sin, naslednik Norber & Minibek, Rimska cesta št. 6, izdelovanje in prodaja kavinih su-rogatov. Frančiška Pirnat, Sv. Martina cesta št. 8, trgovina z manufakturnim, drobnim   in galanterijskim blagom    ter    pleteninami. Jakob Tome, Karlovška cesta št. 14, trgovina   z mešanim   blagom. Alojzija Rozman, Cesarja Jožefa trg   št. 11, prodaja živil in slaščic ter pive v steklenicah. Gabrijel Jurasek, Poljanska cesta št. 13, trgovina s klavirji, glasbili in njihovimi potrebščinami. Uršula Klančar, Marije Terezije cesta št. 11, prodaja živil, sodavice in pive v steklenicah. Karel Seljak, Hil-šerjeva ulica št. 10, trgovska agentura in komisijska   trgovina. Jožef Stare, Orlova ulica št. 7, sobno slikarstvo. Simon Kunčič, Sv. Petra cesta št. 45, izdelovanje sodavice. Jožefa Brožič, Pred škofijo št. 21, branjenja in prodaja pive v steklenicah. Jožefa Šusteršič, Sv. Petra cesta št. 46, žensko krojaštvo. — Svojo obrt so odglasili: Filip Cerar, Poljanska cesta št. 26, prodaja   voz. Helena Ženko, Vodnikov trg, prodaja zelenjave. Pavla Golob,   Mestni trg 10, trgovina z železnino, kuhinjsko posodo,  ključavničarskimi   izdelki in kovinskim blagom. Dominik in Ferdinand Lettig, Zaloška   cesta št. 3, brusaštvo. Tvrdka J. Giontini, Mestni trg št. 17, knjigoveški obrt. Marija Tomec, Karlovška cesta   št. 14, branjarija. Tvrdka Gustav Fischer (Roza Till in Oton Windeis), Kongresni trg št. 14, izdelovanje sodavice in Fran Novak, Gradaška ulica št. 4, trgovina z zeljem.
Kinematograf »Ideal«. V torek 2., sredo 3. in četrtek 4. septembra: 1. Želva, iz sladkih voda. (Znanstveno.) — Samo popoldne. 2. Vprašanje velikosti. (Amer. veseloigra.) — Samo popoldne. 3. Žurnal Pathe. (Najnovejše o športu, modi itd.) — Samo zvečer. 4. Mirko molči. (Velekomic-no.) — Samo zvečer. 5. Človeški krokodil. (Varietetni film.) 6. Skrivnost medvedje globeli ali »Kamnolom«. (Kriminalna novela v 3 dejanjih.) — Pri vseh predstavah. 7. Mo-ric in njegov prijatelj. (Velekomično, s Princem.) — V petek specialni večer.
Tat na Gradu. V nedeljo popoldne sta v grajskem sprehajališču na klopi sedeli dve dami, od katerih je ena položila poleg sebe ročno torbico z denarjem. Ko sta nekaj časa tam sedele, je prišel tja nek neznanec in se prisedel k njima. Ko sta dami hotele oditi, ni bilo torbice več la klopi, marveč v neznančevem žepu. Odšle sta, ne da bi bile o tem nepovabljenemu družabniku kaj o torbici spomnile, toda ne domov, ampak na policijo. Le-ta je neznanca pozneje aretovala. Pri identifikaciji se je vse ujemalo, možakar, vsota in kakovost denarja, le torbice ni bilo. Šli so še enkrat nazaj in našli prazno torbic;j, v senci, kjer so možakarja preje »vzignili«. Ker je bila tatvina s tem deloma dokazana, so neznanca vtaknili v zapor ter ga potem izročili sodišču.
V znamenju alkohola. V soboto se ga je bil na Do.'enjski cesti nek delavec preveč navlekel, kar je hotel potem javno pokazati. Ko je stopila v akcijo policija, je prismojenec v svoji razburjenosti izvršil hudo razžaljenje Nj. Veličanstva, vsled česar se je moral preseliti iz policijskih v sodnijske zapore.
Zopet tatvina na trgu. Včeraj je bila gospej Angeli Šulčevi na trgu iz žepa ukradena denarnica, v kateri je imela 6 K denarja. Osumili so dve ciganki, ki sta se klatile po trgu in so še pravočasno odnesle pete.
Prvi divji zajec na trgu. Včeraj
se je odprla letošnja sezija za divje zajce in je bil danes eden že na trgu. Prodan je bil za 3 K.
Tvrdka Kassowltz & Drug., Dunaj, napravila bode na sredo, dne 3. tega meseca pri F. r. S t u p i c a v Ljubljani, trgovini z železnino in poljedelskimi stroji, Mar. Terezije cesta št. 1 (na dvorišču) za vsakega popolnoma neobvezno in brezplačno predavanje o avtogeničnem varjenju s pomočjo acetilen-oglje-kisika, ter pri tej priliki demonstrirala neki novi patentovani prevozni acetilenov aparat za varjenje in prežigalce, s katerimi se zamore za materijal do 25 mm debelosti v 45 sekundah zvariti. Dalje bode imenovana tvrdka razkazovala tudi neki novi rezalni prežigalec s katerim se zamorejo kovine do 100 mm gladko v nekaj minutah prerezati. Ker so te priprave nekaj posebnega in popolnoma nove ter do sedaj le malo poznane, se interesentje vabijo, da se udeležijo predavanja; zlasti se vabijo ključavničarji, kovači, industrijama podjetja, mojstri itd. Na željo je tvrdka tudi pripravljena podati pouk o teh pripravah v lastnih obratih interesentov.
V kavarni »Central« koncertu je danes in vsak večer od pol 10. ure naprej vso noč novo angaževan elitni damski orkester. Glej inserat.
Društveno naznanilo.
Posebni vlak ob priliki zleta ljubljanske Sokolske župe dne 7. t. m. na Vrhniko se odpelje iz Ljubljane ob 9. uri 10 min. dopoldne in se vrača iz Vrhnike ob 10. uri zvečer. Cene vlaku priobčimo jutri.
Slovensko pevsko društvo v Litiji priredi v nedeljo 7. septembra gozdno veselico z raznovrstnim sporedom. Veselični prostor v gozdičku poleg predilnice. Začetek ob 3. uri popoldne.
Prosveta.
Koncert »Zaveze jugosl. učit. društev«. Moški zbor »Dan slovanski« je skladatelj E. Adamič napisal pred nekaj leti kamniški »Liri« za njeno petindvajsetletnico. Besedilo je priobčil »Dom in Svet« iz rokopisa zapuščine S. Jenkove. Vsebina tega speva priča o globoki domovinski ljubezni pesnikovi ter je navdušila mahoma tudi skladatelja, da se je lotil besedila ter ga, primerno pevskim zmožnostim naših boljših pevskih društev, uglasbil. Skladba je tridelna. Prvi in zadnji del se glasbeno krijeta, srednji del pa se, kot nekak trio, ponavlja. Prehod iz prvega dela v drugi del bi zamogel nekoliko nagajati, ker je neposreden (iz Es v H - dur), še bolj pa morda zopetna ponovitev. Stopnjevanje v tempu in dinamiki koncem drugega dela zanima vsled vedno silnejšega pritiska prvih basov ter konča s krepkim unisonom vseh glasov v prvotnem tempu. Konec je kolikor mogoče širok in silen, uprav veličasten. Skladba, peta z istim razumevanjem besedila, s kakršnim ga je uglasbil Adamič, mora učinkovati ognjevito in navduševalno.
Na prošnjo »Zaveze« je z\damiČ uglasbil za učiteljski pevski zbor dvoje skladb: moški zbor »Kralj Matjaž« in mešani zbor »Moravska narodna«. Koncertni odsek je »Kralja Matjaža« moral odkloniti, ker je, četudi prelep, izredno težek, ter bi bil spričo nezadostnega števila vaj neizvedljiv. — »Moravska narodna«, besedilo Dragotin Kettejevo, je balada, ki jo je skladatelj osnoval že v predpretekli dobi, jo sedaj predelal, ter ji dostavil figuriran koralni konec. Besedilo se naslanja na vsebino znane Kfižkovskega »Utopljenke«. Skladba je pisana skozinskoz lahko-tekoče, vendar v novem duhu. Le konec je vsled polifonske zgradbe precej kočljiv, a izredno dramatično učinkovit. Delo je skladatelj skiciral, ko Kfižlovskega »Utopljenke« še niti poznal ni, zato naj se sodi samo zase. — Fanfaram podobno prične živahno v 2/4 taktu ves zbor:
»Huda, huda vojska bo, kdo bo, kdo bo šel na njo?« V 3/4 taktu nadaljuje ljubko:
»Ktera ima ljubega,
ljubega, prijaznega,
bode reva jokala.« V hitrejšem tempu doni naslednji del:
»Bože, tudi jaz bi šla,
da imela bi doma
oj, konjiča vranega,
prelepo sedlanega,
da bi sedla nanjega!« Prijazno vprašuje moški zbor:
»Kaj bi, ljubica moja,
kaj pa*bi tam delala?« Mešani zbor odgovarja:
»Ob Donavi stala bi, bele srajce prala bi, to bi, ljubček, delala.«
Tolažeče in proseče svari moški zbor:
»Beži, ljubica, domu, priporoči se Bogu! Ko iz vojske prišel bom, ženko vzamem te na dom ako da nebeški Bog!«
Zopet zadone fanfare kot v začetku:
»Sedmo leto je že tu, a od njega ni glasu.« Iz globine srca in iskreno vdano, pa obupno vzdihne ljuba:
»Ah, moj Bog, nebeški Bog, kdaj bo konec teh nadlog,«
Zbor pripoveduje z dramatičnim izrazom:
»K Donavi bežala je,
Donavo vprašala je:
»Ali si mi le čez pas,
ali višja, nego jaz,
da se v tebi potopim?« Zbor, ponavljajoč temeljni glasbeni motiv, pripoveduje   z velikim občutkom   v  krasnem figuriranem koralu:
»Njene bele so noge
peska se dotikale,
njene bele so roke
proti bregu segale,
njene črne kite so
po vodici plavale,
njene črne so oči
proti nebu gledale.
Lepše, kot s tem zborom, Adamič ni mogel počastiti jubileja »Zaveze« in njenega pevskega zbora.
—Z.
Zanimiv koncert »Lj. Zvona« in kamniškega sai. orkestra v Kamniku,
v nedeljo dne 7. septembra t. 1. se vrši v kopališčni dvorani, kakor se je prvotno nameravalo, marveč v Društvenem domu. Svoje sodelovanje je obljubila tudi gdč. Milka Novak, nadebudna pianistka, gojenka ljubljanske »Glasb. Matice« in učenka pianista Antona Trosta. Svirala bo na klavirju Chopinov »Rondo«. Med izvajanji kamn. sal. orkestra moramo omeniti tri klasične skladbe Mendelssohnovo »Svatbeno koračnico«, Wagnerjev »Prihod gostov na Wartburg« iz »Tannhauserja« in Beethovenovo »Andante« iz 5 simfonije. 2e te tri točke pričajo, da si je orkestrov dirigent-skladatelj Adamič dal lepo in hkratu težko nalogo. Da jo izvede izvrstno, smo prepričani. — O mešanih zborih, ki jih prednaša »Ljublj. Zvon« bomo v prihodnjih dneh poročali. Priznani društveni moški oktet, ki je lani na Prošeku med vsemi pevskimi društvi odnesel lovoriko zapoje Ant. Hajdrihovo »V sladkih sanjah« in dr. B. Ipavčevo »Prošnjo«, pozabljeno skladbo s krasnim tenorskim samospevom, ki ga je svojčas neizrečeno lepo pel znani tenorist Meden. — Upamo, da bo kamniško občinstvo obiskalo koncert v kar najlepšem in mnogobroj-nem številu, želimo pa tudi, da Ljubljančani ta dan v Kamnik poletijo! Nikomur ne bo žal!
Razne stvari.
* Avtomobilska   nesreča. Iz
Munkača poročajo: Avtoomnibus, ki vozi med Munkačem in Beregsasom, je padel v obcestni jarek. Dvanajst oseb je bilo težko poškodovanih.
* Rodbinska drama. Iz Inomo-sta poročajo: V Telfsu je ključavničar Anton Artovara ustrelil svojo od njega ločeno ženo in svojo 23Ietno hčer, na kar je še samega sebe usmrtil.
* Žrtev aviatike. Iz Londona poročajo: V Bravu je v nedeljo ponesrečil francoski aviatik Depussin. Padel je 300 metrov visoko. IJepus-sin in oba njegova pasažirja so smrtnonevarno ranjeni.
* Nesreča na Reki. Iz Inomosta poročajo, da je sedem oseb iz Inomosta napravilo predvčerajšnim izlet po reki Inn proti Kufsteinu.Pri Kirch-bichlu je čoln zadel ob neki steber. Vsi so padli v vodo. Dva gospoda in ena dama so utonili, ostali so se rešili.
* Samomor majorja. Iz Lvova poročajo: Major 40. pehotnega uolka Peters, ki je stacioniran v Przemvslu, se je zaradi slabih financijainih razmer prerezal žile ter se na to dvakrat ustrelil. Bil je takoj mrtev. Eden izmed strelov je prodrl v sosedno stanovanje, ne da bi koga zadel.
* Delavci napadli vlak. Iz Rima poročajo: Na progi Rim-Neapolj je prišlo do delavskih nemirov. Delavci so napadli železniški vlak, razbili dva voja in poškodovali lokomotivo. Karabinerje so napadli s kamenjem. Več oseb je bilo poškodovanih. Progo stražijo vojaki.
* Strela udarila med vojake. Iz Ljutiha poročajo: Pri vojaških vajah pri Ljutihu je udarila strela med vojake. Poročnik in en vojak sta bila zadeta in se jima je pretreslo živčevje. Več vojakov se je onesvestilo, vendar pa so se kmalu zopet za-.vedli.
* Drag časopis. Kakor poročajo iz Berolina, nameravajo tam ustanoviti nov imperialističen list, ki bo vsak dan izhajal pod naslovom >Zei-tung der Zeitungen, tagliche \Velt-iibersicht der internationalen Politik, Kultur und Wissenschait«. List bo zastopal imperialistično politiko. Naročnina znaša, ker reflektirajo le na velekapitaliste in oblasti, 300 mark na leto.
* Princ bo obiskoval ljudsko šolo. Začetkoma novega šolskega leta bodo opisali v ljudsko šolo v Stonu princa Henrika, tretjega sina angleškega kralja. To je prvič, da bo kraljevski princ šolo obiskoval z drugimi otroci vred. Razentega sta kralj in kraljica odredila, da se z njihovim sinom ravnotako ravna, kakor z drugimi učenci. Vršiti mora iste naloge, dobivati iste kazni, kakor ostali otroci. Sam bo moral snažiti čevlje in obleko, sam bo moral kuhati čaj in čokolado. Imel bo tudi kos zemlje, da jo obdeluje.
* Duhovnik bo poročil nuno. Iz Bekesgvule na Ogrskem poročajo: Duhovnik Martonfy je javil svoji oblasti, da izstopi iz duhovniške službe, ker se bo oženil. Zaljubil se je v neko ondotno nuno. Ljubezen se je pričela pri neki pridigi, ki jo je imel v župni cerkvi. Mlada nuna, hči bogatina, je prišla nekega dne v cerkev ter pokleknila blizu oltarja, pred katerim je Martonfy pridigal. Od tega dne sta se večkrat shajala. Zdaj je pa tudi nuna naznanila svoji prednici, da izstopi iz samostana. Koncem tega meseca se bo vršila poroka na posestvu njenega očeta.
Telefonska in brzojavna
poročila.
Deželni zbori.
Bregenc, 2. septembra. Predarl-ski deželni zbor se sestane dne 23. septembra k 14dnevnemu zasedanju, da reši proračun za leto 1914.
Dunaj, 2. septembra. Nižjeav-strijski deželni zbor se sestane* dne 18. septembra za štiri do pettedensko zasedanje.
Češko.
Praga, 2. septembra. Nemška agrarna stranka sklicuje za 14. septembra veliko nemško kmečko zborovanje v Chcmutov.
Praga, 2. septembra. Češki agrarni državni poslanci Prašek, Zdarskv, Rataj, Rvdlo in Rvchtera so sklenili, če se izreče eksekutivni odbor agrarne stranke za udeležbo pri spravnih pogajanjih, ustanoviti oficijozen agrarni list.
Forgach. Dunaj, 2. septembra. Neue Freie Presse« izve, da se poslanik grof Forgach ne vrne več na svoje mesto v Draždane, marveč da bo imenovan za sekcijskega načelnika na mesto grofa Szaparvja, ki bo najbrže imenovan za avstrijskega veleposlanika v Petrogradu.
Požar.
Dunaj, 2. septembra Danes ponoči je vladala nad mestom huda nevihta. Strela je udarila v cerkev Mi-noritov in zažgala streho. Velik del strehe je zgorel.
Izpremembe v diplomatičnih službah.
Dunaj, 2. septembra. »Neue Freie Presse« poroča, da pride bivši srbski poslanik na Cetinju, znani učenjak Gavrilović kot poslanik v Sofijo.
Dunaj, 2. septembra. Balkanska kriza je provzročila tudi več osebnih izprememb v diplomatični službi. — Avstrijski veleposlanik v Petrogradu Thurn - Valsassina zapusti svoje mesto. Na njegovo mesto pride grof Czaparv.
Dunaj, 2. septembra. Cesar je izrekel avstrijskima veleposlanikoma v Rimu grofu Merevu In v Londonu grofu Mensdorffu svoje posebno priznanje.
Po avstrijskem vzorcu.
Petrograd, 2. septembra. Veliko pozornost vzbuja tu razpust tukajšnje juristične družbe, ki je imela nekako pred sedmimi tedni disknzij-ski večer o balkanskih vprašanjih, katerega se je udeležilo tudi več gostov, med njimi tudi bivši srbski poslanik GenČič, ki je fulminantno govoril proti Bolgarski. Kot formalni vzrok za razpust navajajo, da društvo ni imelo pravice vabiti gostov. Perzija.
Petrograd, 2. septembra. Iz Teherana poročajo, da je dospel princ Šalah ed Douleh v Sermelžab ter se je zatekel v ruski konzulat. Ruski konzul je svetoval princu, da se vda.
Nemiri na Portugalskem. Pariz, 2. septembra. »Journal« poroča iz Lisabone, da je prišlo v provincijali Porto in Vincent do mo-narhističnih nemirov. Prišlo je do spopadov med vojaštvom in revolu-
cionarji, pri čemer je bilo na obeh straneh več oseb ranjenih. Mnogo revolucijonarjev je bilo aretiranih. V Porto del Gardo je poskusila oborožena množica napasti ječo, da oprosti jetnike. Vojaštvo je oddalo več salv, pri čemer je bilo več oseb ubitih. Uredništva dveh vladnih listov je množica demolirala in razdejala stroje. Pri hišnih preiskavah so našle oblasti mnogo dinamitnih bomb. Španci v Maroku.
Madrid, 2. septembra. V Cevti so španske čete obkoljene od domačinov. Vsled tega je odšlo nadaljnih 3000 mož v Maroko. Izgube Špancev od 1. aprila do 1. avgusta znašajo 832 mož in 213 častnikov. Nemiri na Kitajskem.
Petrograd, 2. septembra. Petro-gradska brzojavna agentura poroča iz Šangaja, da so vladne čete zavzele Nanking. VstaŠi so pobegnili.
London, 2. septembra. Iz Tokija poročajo: Japonska vlada je odklonila kitajsko zahtevo, da naj izroči vstaške voditelje. Japonska ima sedaj v kitajskih vodah 5 oklopnic, 12 križark in 21 drugih ladij. Japonske konzulatne straže na Mongolskem so bile ojačene. Japonski listi pišejo zelo razburjeno proti Kitajski ter groze, če se državljanska vojna nadaljuje, z japonsko intervencijo. Mobilizacija japonskih čet na Koreji je končana. Vlada je nakazala za to mobilizacijo kredit 45 milijonov.
Berolin, 2. septembra. Juanšikaj je baje izjavil nemškemu poslaniku, tla želi kitajska vlada reorganizirati svojo vojsko na podlagi splošne vojaške obveznosti in pod vodstvom nemških častnikov. Po nemškem vzorcu naj se uvede dveletna vojaška služba ter naj šteje kitajska vojska v mirnem času 800.000 mož. Zedinjene države in Mehika.
VVashington, 2. septembra. Državni tajnik Brvan je dobil od Lin-da pomirljivo brzojavko, ki pravi, da bo ostal Lind delj časa v Veracruzu. Wilsonova bojazen, da grozi državljanom Zedinjenih držav nevarnost, se naslanja na finančne težkoče, s katerimi se mora boriti mehikanska vlada in na nezadovoljnost v armadi.
* *
ESogadki na Baikanu.
Odrinsko vprašanje.
Carigrad, 2. septembra. Neki vpliven član turške vlade se je izrazil napram časnikarjem, da se pogajanja med Bolgarsko in Turčijo ne bodo začela pred četrtkom, da pa mora komisija končati svoje delo najdelj v enem tednu, ker vojaška situacija ne pripušča nikakršnega za-viačevanja. — Imena bolgarskih delegatov turški vladi še niso znana, kadar pa bodo. ti delegati imenovani, bo tudi porta imenovala svoje deJe-gate. Odrin, Lozengrad in Dimotika morajo pripasti Turčiji. Do tedaj bo ostala turška vojska v svojih pozicijah in naj so te tudi na desnem bregu reke Marice.
Carigrad, 2. septembra. Bolgarsko mirovno misijo pričakujejo tu koncem tega tedna. Bolgarski delegat Načovič ni dobil iz Sofije nikakršnih novih instrukcij, zato v zadnjih dneh tudi ni konferiral s turško vlado. Turški krogi zatrjujejo, da bo stavila turška vlada bolgarskim zahtevam svoje protipredloge.
Bodoča bolgarsko - turška meja naj bo črta Enos - Mustaia Paša, 15 kilometrov zapadno od reke Marice, oziroma severno od Odrhia 15 km jugozapadno od železnice. Dimotika in Ortakej naj pripadeta iurčiji. Od Mustafe Paše naj bi ostala v veljavi stara bolgarsko - turška meja.
Sofija, 2. septembra. Po informacijah generalnega štaba so Turki zasedli v petek Gumuldžino z regularnimi četami. Včeraj so Turki zasedli tudi Ksanti.
Dunaj, 2. septembra. Vesti raznih dunajskih, zlasti nemških listov, da je bil dosežen med Bolgarsko in Turčijo popolen sporazum "m da bodo oficijozna pogajanja samo formalnega značaja, ne odgovarjajo resnici. Nasprotja med bolgarskimi in turškimi zahtevami so izredno velika, tako da je kompromis, ki bi vsaj delno zadovoljil obe stranki, skoraj nemogoč.
Najhujši bo diplomatični boj za Lozengrad in za dolino reke Marice.
Lozengrad zahtevajo Bolgari, da rešijo vsaj eno svojih slavnih bojišč, napojenih z bolgarsko krvjo. Turčija pa se sklicuje na dejstvo, da je Lozengrad po svoji večini turško mesto.
Ta boj bo bolj moralnega značaja, hujši pa bo boj za Diinotiko in dolino reke Marice. Bolgarska stoji odločno pri zahtevi, da ostanejo ti dve poziciji Bolgarski, ker je sicer Egejsko morje za Bolgarsko za du-gleden čas nedostopno in brez pomena. Tudi za Turčijo pa je Dimotika in Marica velikega pomena zaradi železnice, ki tvori edino zvezo med Ca-
rigradom in Odrinom. V varstvo te železnice zahteva Turčija tudi Diinotiko in Ortakej.
V diplomatičnem boju, ki se ho vnel, bo Imela Turčija toliko boljšo pozicijo, ker se bo lahko sklicevala na svojo 300.000 mož broječo armado.
Bogarsko so zapustile tudi v tem za Bolgarsko res življonskem vprašanju celo oni krogi, ki so jo s svoječasnimi skrivnimi nasveti in podpihovanji pripravili v današnji položaj.
Kralj Peter odpotoval v kopališče, Belgrad, 2. septembra. Kralj Peter je odpotoval s svojim dvorom za štiri tedne v kopališče Ribarska Banja.
Grška in Turčija. Atene, 2. septembra. Glasom zanesljivih poročil, so se nasprotja glede obnovitve diplomatičnih stikov med Grško in Turčijo izdatno ublažila. Točke, glede katerih se ni prišlo do sporazuma, se sedaj še ne dajo precizno označiti. Rcšid beg, eden izmed turških delegatov, bo odpotoval te dni v Carigrad po nove instrukcije.
Medsebojna odlikovanja.
Atene, 2. septembra. Grški kralj je podelil srbskemu kralju veliki križ Zveličarjevega reda, srbski kralj pa je odlikoval grškega kralja z velikim kordonom Karagjorgjevega reda in z zlato hrabrostno medaljo.
Grška demobilizacija. Atene, 2. septembra.   Izšel je kraljev ukaz, ki odrejuje demobilizacijo 11 starostnih   letnikov vojne mornarice, začenši s 7. septembrom.
Reorganizacije v Grški. Atene, 2. septembra. Viada je sklenila nastaviti priznane inozemske uradnike, da prevzamejo upravo v novih grških pokrajinah in reorganizira jo tudi pomanjkljivi upravni aparat v Grški sami.
Potovanje grškega kralja.
Atene, 2. septembra. Grški kralj je odpotoval včeraj s kraljico v Nemčijo. Pospešil je svoje potovanje, da se lahko še udeleži nemških velikih manevrov.
Turški predujmi.
Carigrad, 2. septembra. Kakor se zatrjuje, se pogaja turško finančno ministrstvo z »Banque nationale de Turquie« zaradi predujma 700.000 funtov. Povodom bližajočih se baj-ramskih praznikov je vlada izplačala uradnikom polovico plače za mesec maj.
Carigrad, 2. septembra. Uradni list priobčuje sultanovo naredbo glede delokroga že štiri leta obstoječe finančne reformne komisije, katere delokrog se razširi tako, da bo ta komisija najvišja oblast za vodstvo in nadzorstvo splošne državne finančne službe. Število tujih članov komisije, v kateri so bili sedaj po en Francoz, Anglež in Italijan, se bo povečalo.
Carigrad, 2. septembra. Z ozirom na to, da zapade kupon turškega posojila meseca septembra, je uprava »Dette publique« odklonila porti predujem 200.000 funtov.
Carigrad, 2. septembra. Drugi ravnatelj »Otomanske banke« Du-puis je odpotoval včeraj v Pariz. Seboj ima za 1,500.000 funtov turških zakladnih bonov.
Arabski kongres.
Carigrad, 2. septembra. V kratkem se baje sestane v Carigradu arabski kongres, da se posvetuje glede sporazuma Arabcev z vlado. Trije Arabci naj postanejo ministri, 13 Arabcev pa pride v senat. Poleg tega naj se imenuje večje število arabskih valijev in mutesarifov.
Za albanske roparje.
Dunaj, 2. septembra. Zunajni minister grof Berchtold je sprejel včeraj posebno albansko deputacijo, v kateri sta bila tudi dva albanska ministra. Grof Berchtold je zagotovil deputaciji podporo avstrijske vlade v vprašanju južnoalbanskih mej ter obljubil, da bo podpiral in skrbno negoval mlado Albanijo.
Rim, 2. septembra. Mednarodna komisija za določitev južnoalbanskih mej je dospela včeraj v Brindisi, od koder odpotuje danes v Albanijo. — Njeno delo bo trajalo 2 meseca.
Gospodarstvo.
— Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu avgustu 1913 je 210 strank vložilo 98.398 K 12 v, 225 strank vzdignilo 95.825 K 25 v, torej več vložilo 2572 K 87 v. 4 strankam se je izplačalo hipotečnih posojil 16.400 K. Stanje vlog 3,631.244 K 76 vin. Denarni promet 440.271 K 76 v. Vseh strank bilo je 915.
— Žrebanje. Srečke ogrskega rdečega križa: Glavni dobitek 20.000 kron je dobila serija 184, št. 60. — Bazilika — srečke: glavni dobitek 20.000 K serija 803, št. 38.
Prečita časopise v šentjakobskem oferaju
sprejema vsako sredo zvečer od 7. do 8. ter vsako nedeljo dopoldne od 11. do 12. »Gospodarsko napredno društvo za šentjakobski okraj« v društveni sobi, Vožarski pot 4, da jih potem odda ljudem, ki drugače ne pridejo do branja, pa radi bero.
iBtL !2l. Iti
M »mul
Ljuit>lja.ni
vabi svoje člane na redovne vaje, ki se vrše v sredo, dne 3. t m. ob pol 9. uri zvečer v telovadnici »Nar. doma«.
v Ljubljani.
vabi svoje člane na sestanek, ki je danes v torek dne 2. septembra t. 1. ob pol 9. uri zvečer v restavraciji „Zlatorog". Razgovor o udeležbi odseka zleta na Vrhniko bratske Ljubljanske sokolske župe. ODBOR.
Današnji list obsega 6 strani.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Izredno  učinkovito sredstvo proti zastarelim želodčnim boleznim in zagatenjn.
Hitri in zanesljivi uspehi, ki so se dosegli s Stomoxygenom. so ga daleč priljubili za domače zdravile Stomoxygen je popolnoma nedolžen kisikov preparat in se dobiva v vsaki lekarni. Najbolje ga je uživati trikrat na dan in sicer vselej eno ali 2 tableti med obedi. Uspehi pri slabem želodcu, zagatenje in mnoga trpljenja, ki jih privedejo ta zla, so naravnost sijajni. Kislina v želodcu premini, srce ne tolče več močno. Bolezni jeter in ledic ter križa ne nastopijo več. Živci se okrepe. Stom-oxygen odrejajo mnogi odlični zdravniki, ker zbuja kisik, ki ga obsega, učinek, kakor si ugodnejšega ni misliti. Splošno je znano, da kisik zbolj-šuje zrak, čisti in jači pa tudi želodec in ledice in pomori kali, ki so pogosto vzrok težkih bolezni. Vsak iekarnar prodaja Stomoxygen, ako ga ni ga vam preskrbi Učinek bo vsakogar prepričal o izbornosti tega preparata. (Prosim izrežite!)
Negovanje las s Pixavonom
na znanstveni podlagi.
Resnično najboljši način za ja-čen]e kože na glavi in krepitev las.
Steklenica stane K 2-50. Zadosti za več mesecev.
Serravallo
vo
železnato Kina-vino
HigijeniČna razstava na Dunaju 1906: Državno
odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni.
Povzroča voljo do jedi, okrepča
Aživce, poboljša kri in je rekonvalescentom in malokrvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet
: Izborni okus. ::
Večkrat odlikovano.
:: Nad 8000 zdravniških spričeval. ::
J. SERRAVALLO, c. in kr. dvomi dobavitelj TRST-Barkovlfe. 87
524 K 13 v
Dohodki in stroški „Družbe sv. Cirila in Metoda".
Družba sv. Cirila in Metoda v Ljub
Ijani je imela meseca avgusta 1913. sledeči promet
I. Prejemki:
a) Redni prejemki:
1. ) Prispevki iz nabiralnikov
2. ) Prispevki podružnic i. s.
a) Kranjska 1916 K 37 v
b) Štajerska 2369 „ 56 „ č) Koroška      10 „ — „
d) Primorska 1785 „ 05 „
e) Niž. Avstr.   — „ — »
Skupaj ....
3. ) Razni prispevki ....
Skupaj ....
b) Izredni prejemki:
4. Prispevki za obramb, sklad._
Skupaj   .   . .
6080 K 98 3341 K 80
9946 K 91 v
14S9 K 60 v
11436 K 51 v
17043 K 89 v
H. Izdatki
a) Redni izdatki:
1. ) plače, remune-
racije učiteljskemu osobju, razni računi itd.
b) Izredni izdatki:
2. ) naložitev na
glavnico, ozir.
obrambni sklad   1489 K 60 v Skupaj .
torej prim&nikliafa   .   .   .     7095 K 98 v
Opomba : Pri obrambnem skladu naloženi zneski in zapadle obresti so nedotakljiva glav niča toliko časa, dokler ne dosežejo vplačani zneski 200.000 kron.
V Ljubljani, dne 1. avgusta 1913.
18533 K 49 v
Borzna poročila*
Lftt&lianska
»Kreditna banka v Ljubljani*,
Uradni knrzi dnnajstce bone 2. septembra 1913.
Halslbsn! papirji.
4°/„ majeve rentn   . .  . .
4-20/0 srebrna rent« .  .  . .
4% avstr. kronska renta . . 4% ogr.
4°/0 kranjsko deželno"posojHo
4% k. o. češke dež. banke .
Spaflko.
Srečke \z I.       «/,   . . »»    91  11 -864 . •  •  • •
"s**......
„    zemeljske L Izdaje .
t»      •»    H-  ii .
„ ogrske Mporečne . .
„ dun. komunalne .
avstr. kreditne . . .
„ ljubljanske ....
„ avstr. rdeč. križa   . .
11 ogr.     ,j     >f     . .
„ bazuka  . . I . .
„ ttirSke......
ljubljanske kreditne banke . Avstr. kreditnega zavoda . . Dunajske bančne družbe . . Itižne železnice ..... Državne železnice ....
Alplne-Montan.....
Češke sladkorne družbe . . Zivnostenske banke.  .  . .
Vsici'O.
Cekini Marke Franki Lir^ . RnbHL
Denarni
82-— 85-85 82 20 81-40
84-50
453-665-— 292 — 278 — 251 — 274-75 474-— 474 — 6550 53-75
234*50
422 — 632 — 522 50 133 — 710-60 937-50 355-— 264-25
11-44 117-95
95-45 9375 253 75
0Ja?Ovna
8220 8605 82 40 81-60 9450 85 50
463-675 — 302 — 288 261 284-75 484-— 484 — 69 50 57-75
237*50
424 — 633 — =23 50 134-— 71160 938-50 358 — 26525
11-48 118-2^ 95 65 94 05 254 75
Žitne ©ene v Budimpešti.
Dne 2. septembra 1913. Termin.
Pšenica za oktober 1913.  . za 50 kg 11 34
Pšenica za april 1914.  .  . za 50 kg 11-85
za 50 kg
, za 50 kg
, za 50 kg
, za nO kg
. za 50 kg
Rž za oktober 1913 Oves za oktober 1913 Koruza za avgust 1913 Koruza za sept. 1913 Koruza za maj 1914 .
8-47 8 97 8-04 832 743
MeieoroioSiino poročilo.
Višina nad morjem 306-2 Srednji zračni tlak 736 mm
Čas opazo-cj vanja
Stanje I £ baro- j g metra v mm
Vetrovi
Nebo
2. pop. 9. z v.
735-6 735 7
7. zj. 736-4
25-8 193
14-5
brezvetr. del. jasno si. jzah. oblačno
si. svzh. brezobl.
Srednja   včerajšnja temperatura 19 7% norm. 16 9° Padavina v 24  urah 0*0 mm.
Zahvala.
Za vse tjubeznjivo dokaze blagega sočutja ob dolgi bolezni in smrti našega nepozabnega soproga in očeta, gospoda
Alojzija Hutha
c. kr. fin. komisarja v p.
zlasti pa za ljubeznjivo spremstvo na zadnji poti in za lepe vence izrekamo svojo najtoplejšo zahvalo.
V Ljubljani, dne 2. sept. 1913
Žalujoči ostali.
Slszoro nov
3102
Pil in preioran klavir
se ceno prodasta na voglu Sv. Petra ceste, vhod Radeckega cesta 2 3.
dijetna
se sprejmeta k boljši rodbini na lepo, svetlo in zračno stanovanje, dobra hrana in skrbno nadzorstvo pri 3098
Herina Suss, Stari trg štev. 34., I. nadstropje levo  nad pošto
Ma prodaj je dobro ohranjen
Več se izve na Starem trgu 24 II. nadstr.
3095
Spretna
Išče v Ljubljani ali na  deželi službe.
Ponudbe pod „H. V. Poštno ležeče Spodnja Šiška. 3096
Odda se takoj
(gostilna) in 1 večja soba s štedilnikom, brez oprave s prostim vhodom v Še-lenburgovi ulici štev. 6. Poizve se isto-tam  II.  nadstropje   desno. 3089
Išče se
3105
za modno stroko in perilo, prva moč, zmožna slovenskega in nemškega jezika. — Kje pove iz prijaznosti uprav-ništvo »Slovenskega Naroda«.
Sprefme se fakog
S 3097
v trgovino Josip Seunig, Ljubljana.
Popolno znanje prodaje usnja na drobno (Anschnitt). Ozira se samo na popolnoma izvežbane moči. Plača po dogovoru.
Samostojno, inteligentno gospico ali vdovo, ki uživa pokojnino ali ima druge stalne dohodke in bi hotola vod ti skupno gospodinjstvo, želi spoznati 34 let star, dobro situiran, soliden samec, mirne a vesele narave, ki službuje v prijetnem kraju in ima lepo stanovanje, Cenjene ponudbe, če mogoče s sliko ki se takoj vrne, se prosi na uprav. »SI. Nar.« pod »Prijeten dom" do 10. sept.
Od dne 2. septembra naprej
3077
nanovo pridobljenega slovitega
(kapelnica Jerica Borancke.) Začetek ob lh 10. uri. Vstop prost.
Vsa noč odprto.
Sestanek tujcev!
Dijak-realec
se sprejme na hrano in stanovanje
k dobri rodbini. Na razpolago je klavir, Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«
3092
Preigran,   dobro ohranjen
klavir
se ceno proda na Starem trgu 22/11.
3103
Vodenico,
bolezni na ledicah in na srcu, katarje v mehurju, kamen, sladkosečnost, otekle noge odstrani hitro dr. Nevilleja
(8j proti srčni kolesi ii vodenici
Cena 4 K, 3 zavitki 10 K. Edino razpošiljanje
Stadtapotheke Pfaffennofen a liin 71 (Bavarsko). 3ico
iz dobre in poštene rodbine ter boljšo šolsko naobrazbo, 3106
regme.
£n9. Ccrne, fjubljana, Woifova ulica 3.
Mirna
stranka brez otrok
isce stanovanje
obstoječe iz 2 sob in kuhinje
za novembrov termin v sredini mesta.
Cenjene ponudbe pod 3091 „Stanovanje" upravništvu »SI. Nar.«
se sprejmeta Ga hrano in stanovanje
pri učiteljski rodbini — v bližini realke.
Klavir na razpolago. 3104 Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«
z dobro meščansko Mm
v bližini Mestnega trga.
Ponudbe pod 3084 Staitio nameščen, poštni predal 71.
sprejme v trgovino z meL blagom
Oton   Homan   v Radovljici.
Ofertu naj se prilože prepisi izpričeval in naznani mogoči nastop. 3066
Prodajalka
dobro izvežbana tudi v manufakturni stroki,
dobi mesto. 3090
Samo dobre moči naj pošljejo ponudbe — po mogočnosti tudi fotografijo katera se vrne — na trgovino:
Josip Rožič v Pregradi kraj Rogatca.
Učenec
ki ima veselje do trgovine 13—14 let star,  čvrst,   nekoliko   tudi nemščine zmožen ter poštenih staršev sprejme Se v polno oskrbo ali pa
učenka
v starosti 14—15 let, s hrano in stanovanjem, drugo od doma, sprejme »   V trgovino z mešanim blagom ::
Iv. Razboršek v Smartnem pri litiji.
oddam dobri rodbini, hi jo vzame za svojo.
Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«.
3050
Dijak
iz boljše rodbine, 3073
se sprejme na lepo stanovanje in hrano
Kje, pove upravništvo >Slov. Naroda«.
Na rejo vzame
2 — 3Ietno punčko
zdravih   staršev,  boljše rodbine, zak. ali nezak., proti zmerni odškodnini uradnikova soproga brez otrok. Ponudbe pod: „Ljubljana" na upr. »Slov. Nar.«. 3015
Sprejmeta
cbes dijetna
iz boljših rodbin na dobro brano in lepo stanovanje.
Gosposka nI. štev. 9., II. nadstr.
Prej sem imela deklice.
3052
s sodno prakso išče mesta.
Ponudbe pod „Koncipijent" Gradec, —glavna pošta. - —
pod jako ugodnimi pogoji 3064
3. £apajne v Cerkljah pri Kranju.
Naprodaj je
pes fermač
posebno dober vodni aportćr. Izve se
v restavraciji Schmidt (Friedl), Ljubljana. 3013
Absolventinja
trg. tečaja v Ljubljani, ki ima tudi štiri licejske razrede in nekaj trgovske prakse, želi vstopiti v kako boljšo trgovsko hišo kot kontoristinja ali v odvet. pisarno.
Cenjene ponudbe pod „Stenografima 3039" na upravn. „Slov. Naroda 2039
ISee
V«
dveh letos šoloobveznih otrok uradniške rodbine na Dolenjskem. Vsa oskrba v hiši. Ponudbe z označbo plače pod „Učiteljica 3058" na upravništvo »Slovenskega Naroda« 3058
Dva
3014
sprejme takoj pekarlja
rev ? ii,
sls.
Od c. kr. deželnega šolskega sveta kooces.
nadaljevalna šola in
Kristina Joanowits, Dunaj VIII., Pfeilgasse 5 (vhod Lerchengasse).
Vestna  vzgoja in  pouk. — Poučujejo srednješolski  profesorji. — Velik vrt. Razkošno opravljeno. — Izvrstne reference-1982
Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
I
Zlasti je doživetje
12
ugodno  zavarovanje na in smrt z manjšajočimi se vplačili.
66
mmm ■ .-.   v z a i e m n o zavarovalna banka v Pragi.        - .".
Rezervni fondi K 58,461.432*56 — Izplačane odškodnine in kapitalije K 123,257.695-77
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
1 '       Vsa   pojasnila   daje: —^~~^"~
čigar pisarne so v lastnej bančnejhiši
i Diici štev. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte!
70
75
51
6647
Stran 6.
»slovenski NAROD", dne 2. septembra 1913.
201 štev.
Optik in specialist. K. JURJVJL A£ST Optik in specialist.
Pogrešno navadno steklo
za očala. 2688
LJUBLJANA,
Aparati, poljska kukala, —    daljnogledi. es=5=
Optični zavod z električnim obratom,
•v
Selenburgova ulica št. 4.
- —j-----. , ;
»m Za prvovrstno optiko se jamči.
ar% Pravilna lega piošč, brušenih
Popravila se izvršujejo v lastni delavnici.       po sistemu Perpha.
parfumerija, foiografična manufaktura itd.
0Hasf¥3B§ Koncesljonlrana prodaja strupov.
Ustanovljena leta 1897.
niču f^onc
IiJt£MJa&2; židovska ulica 1.
Ceniki na razpolago.
Ceniki na razpolago.
Na vse prijatelje
dobre kave!
Ste pokusili kavo z kavinim pridatkom : Franck: ? Dobite na mizo čvr-stejši ter barvovitejši zvretek — : Franck: iz zagrebške tovarne je le pravi z kavinim mlinčkom.
cmp 160/26.643
Narodna tiskarna
v Ljubljani.
Telefon št. 85.
M  P P
S
Se priporoča v izvršitev vseh tiskarskih del, kakor : časopisov, knjig, tiskovin za urade, hranilnice in posojilnice, cenikov, okrožnic, jedilnih listov, mrtvaških listov itd. itd.
i
Telefon št. 85.
PRH
Uradniško hranilno društvo v gradcu
Osebni kredit
uradnikom, profesorjem, učiteljem, umirovljenim itd. ob najugodnejših pogojih. Nič predstroškov. Več v razvidih.
HraniEne vloge se obrestujejo dnevno po
5
0
od zneskov nad 1000 kron ob 60-dncvni odpovedi:
Oi 4 0
od zneskov nad 2000 kron ob 90-dnevni odpovedi:
I'
Obresti se polletno prištevajo glavnici. Pri vlogah preko 10.000 K se morejo dvigati obresti četrtletno. Nič rentnega davka. Vložne knjižice se sprejemajo v shrambo. — Razvidi in položnice brezplačno. Stanje vlog: K 5,350.000. Jamstvo zadružnih deležev: K 6,500.000. Reservni fondi in vrednostni papirji:  K 575.000.
Pojasnila daje brezplačno:
Josip Kosem v Ljubljani, Krakovski nasip štev. 22,
::    vsak ponedeljek, sredo in petek med 1h3. in '/24. uro popoldne. ::
r
mm
M
Ljubljana, M M 2LS »Z m* V* M H Liub,iana>
Marile Ter. ttt $| f£P|f H Marije Ter.
cesta št. II M 1 1AII IJU A H cesta št* 11
: (Koiizej). : H R * B»V»^ WV . (Kolizej).
pohištva i« tapetniškega
3 Zuloaa sDulnib ter g
:: v različnih najnovejših slogih.
M
o -        i-aL hiM„ 2 otroških vozičkov,
Priznano solidno  blago H 7
ter najnjžje cene. M
Zajamčeno trpežni izdelki. M
različne kakovosti.
Velika izbira
3408
ti
Mestna učiteljica sprejme za prihodnje šolsko leto
na stanovanje in hrano.
Klavir na razpolago. Oglasi na: „1. K. 69" poštno ležeče, samo proti izkazilu inseratm^a lista. 2337
M 1
1533
i Doiierle! i Lila,
j-rai
priporoča pohištvo vsake vrste
solidne izvršitve in po nizki ceni.
kojega otvoritev je vzela visoka c. kr-deželna vlada na znanje,
vpisuje ves mesec september
vsak dais cd 12. do 3. popoldne
v Sodni ulici štev. 1, I. nadstr.
Najbolje obiskovan zasebni učni zavod. Gojenke in gojenci tega zavoda pridejo najhitreje k dobremu kruhu. — Pouk v obeh deželnih jezik:h
Šolsko leto prične 1, oktobra 1913
in traja samo 10 mesecev. Šolnina nizka.     3010      Šolnina nizka.
srojac gne vrste
LjuteSjana £ 2092
Biiii nn i 23
(nasproti kavarne ,£urepa
ss se priporoča. :
osa miiei ip
fotografske aparate
kakor tudi vse v to stroko spadajoče potrebščine ima v zalogi 2387
fotomanufaktura in drogerija
„Adrija"
oblastveno koncesijonirana prodaja strupov v Ljubljani, Selenburgova ulica 5.
Temnica na razpolago. Zunanja naročila z obratno pošto. — Zahtevajte cenike.
Od dobrega najboljše! je še vedno izvirni
Singerjev šivalni stroj
Dobi se samo v naših prodajalnah s takim izveskom
Ljubljana, Sv. Petra c. 4, Novo mesto, hiša lekar ja
Bergman, Kranj, Glavni trg 119 in Kočevje, Glavni trg 79 ali pa po našib potnikih.
C, kr. avstrijske
državne železnice.
Veljaven od 1. maja 1933.
Podaja: Ljubljana južni kolodvor. Odhod.
6'54 zjutraj. Osebni vlak na Kran;, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec. St. Vid ob Glini, Dnnaj.
7-32 zjutraj. Osebni vlak na Grosuplje,
Kočevje,   Trebnje,   Št.   Janž, Rudolfovo,
Stražo - Toplice
9-03 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, (z zvezo na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Koln, Celovec, Line, Dunaj, Prago, Draždane, Berlin,) [direktni voz Reka-Opatija-Solnograd.]
1H-30 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzenfeste. Solnograd, Celovec, Dunaj.
1-20 popoldne. Osebni vlak na Škofjo Loko, Kranj, Radovljico, Jesenice. (Zabavni vlak, vozi samo ob nedeljah in praznikih).
1-30 popoldne. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje St. Janž, Rudolfovo. Stražo - Toplice.
3-40 popoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak. Franzensfeste, Celovec,
S-35 zvečer. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Vlissingen. (London), Celovec,-Line Dunaj
7»46 zvečer. Osebni vlak, na Grosuplje. Kočevje, i rebnje, St. Janž, Rudolfovo.
P° noči- Osebni vlak na Kranj, Jesenice, Gorico, Trst Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Franzenfeste, Inomost, Solnograd, Monakovo, Line, Prago, Draždane, Berlin.
Prihod.
7-25 zjutraj. Osebni vlak iz Trsta, Gorice, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Ber-
lina, Draždan, Prage, Linca, (Londona) Vlissingena, Monakovega, Solnograda, Ino-mosta, Beljaka), Tržiča, Kranja.
8- 59 zjutraj. Osebni vlak iz Rudolfovega, St Jan*a, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega,
9*52 dopoldne. Osebni vlak iz Trbiža. Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaja, Linca, Celovca, Monakovega, Solnograda. Inomosta. Beljaka.
11-14 dopoldne. Osebni vlak iz Gorice Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca, Beljaka Tržiča, Krania
3-CO popoldne. Osebni fz Straže-Toplic, Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega, Kočevja. Grosuoljega.
4«33 popoldne. Osebni vlak oa Trsta, Gorice, Trbiža, Jesenic, Linca, Celovca, Solnograda. Franzenfeste Beljaka. Tržiča, Krania.
5-5i_ zvečer. Brzovlak iz Jesenic c zvezo na brzovlak iz Berlina, Draždan, Prage, Dunaja, Linca, Celovca, Kolna. Monakovega, Solnograda, Inomosta, Fran-zensfesta, Beljaka, (direktni voz Solnograd-Opatija-Reka).
S«t9 zvečer. Osebni vlak iz Trsta, Gorice Trbiža, Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca Reljaka, Tržiča, Kranja.
9- G3 zvečer. Osebni vlak iz Jesenic, Radovljice, Kranja, Škofje Loke. (Zabavni vlak, vozi samo ob nedeljah in praznikih).
9"10 po noči. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Rudolfovega, St Janža, Trebnjega Kočevja, Grosupljega.
11-3^ po noči. Osebni vlak iz Trsta, Gorice, Trbiža.Jesenic, Celovca, Beljaka, Kranja
Postaja; Ljubljana dri. kolodvor. Odhcd  na Kamnik:   7-32,   11-50, 3-12, 7-1S, (11-oo ob nedeliah in praznikih).
Prihod iz Kamnika- 6*42, 11-00, 2-41, s'l5s (10-30 ob nedeljah in praznikih).
C»krB stržavno-železnišlio ravnateljstvo v Trstu.
rasna umetniška reprodukcija v več barvah 1a X \ 11E \ IT E GROSIilMEVI] * 1,1 Si K
=   USTANOVITELJA SLOVENSKE KNJIŽEVNOSTI =
RUBARJA
Visoka 66 cm in široka 55 cm je naj-lepši okras vsake slovenske hiše. Ta i   reprodukcija je sploh najlepša in nai-dovršenejsa kar lih imamo SlovencL
Cena s pošto kron 3-20
AMONA KNJIGARNA ?3X S5
:omol>ily
Laurin & KBement
Tvornica v Mladi Boleslavi.
NaroćiJa sprejema A. Parzer - Muhlbacher, Imperialgarage, Gradec, Pestalozzistrasse 37.
.D
FL
0