oglašajte v najstarejšemu SLOVENSKEMU DNEVNIKU V OHIO ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE OLDEST SLOVENE DAILY IN OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds XXXI. _ LETO XXXI. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), MARCH 30, 1948 ŠTEVILKA (NUMBER) 63 DomaČe vesti Prv, oiojenček Vile sile rojenice so se snoči ogla- Pfvori tere W Mr. in Mrs. Raymond 1383 E. 55 St., in pu-^ spomin krepkega sinčka- ojenca. Dekliško ime mački Genevieve Spiewa-pf'^ j® pa sin Mr. in Mrs. ki st 1241 E. 61 St., stari v tretjič postala Ce- ^®'oka ijjjg ^^likonoč sta se zaročila hčerk Marie Korach, raci] 12^^ Mrs. August Ko-*ard E. 74 St., in Mr. Ed-toiiipt. " Lapuh, sin Mrs. An- Svetek, 768 E. 200 St. ° srečno! za ^jskavo korupcije ^ ^ajni sodnik Samuel H. Sil-pozval veliko -avQ poroto, da prične preis-člaji obtožb, da so gotovi ^^^^^■ndske spre- ^akt od nižinskih iijo ki med zamorci vo- Soijjjik igre "policy." 3® obenem ostro okr-varnostnega di-William F. Smitha, ker ^erjj nekega repor- '^'sveland Pressu" je fOfQjij ^ javnost senzacijska " ^opuD Smith dokaze ^lo7i policiji, naj jih \ me je jmesto za tc, "ilbi % ^^%ithoveg; '®rt, in "kruke" naj čin kazen, ampak ^ithovega postopanja :aoi mu je več za ^']o kot pa za pravico. 'VQj.q, . širite in čitajte '^^aiynostf" Tito podal igavo o odnošajih med jugoslov. in italijanskim ljudstvom v svoji izjavi je obsodil propagando vojnih hujskačev in netenje šovinizma BEOGRAD, 27. marca (Tanjug) — Včeraj je maršal Tito sprejel skupino industrijskih, kulturnih in poljedelskih delegatov iz Italije, ki so prišli na kulturni festival italijanske manjšine v Rovinju in potem prepotovali Jugoslavijo. kar pišejo in pravijo laž; namreč, da so baje čete razmeščene vzdolž cele jugoslovanske meje in da samo čakajo, da vmarši-rajo v' Trst, da je na meji vse polno nekih V-1 in V-2 instalacij itd., ki da so pripravljene, da spustijo svoje rakete v smeri Italije. Vse to je enostavni volilni trik in poskus, da se zaneti sovraštvo italijanskega ljudstva napram ljudstvu Jugoslavije, da se zavede mase ljudstva in, oslabi Ljudsko fronto v Italiji za časa volitev. / ubita v Italiji d) dolžijo papeža, prekršil premirje ^ 2g - Jk • oiarca—Dva komu- % ^ .'1^ danes ubita v vo-so izbruhnili 1 se, da bo prišlo do ^^^irov v Milanu, ki ^'čarska postojanka, krnica je za jutri že Joii^^monstracije. M izjavile, da sta ko- le ^ 25 milj južno ,' Istočasno pa so v ' v ®^i^arji pretepli neke- 'k v je volilna kampanja t^. . -io 3 Sil J® predlog za- C Vtii y^^oitev Trsta Ita- ita 8&0h šovinizem, ^ed desničarji in ^ tesni zvezi s tem Ali jem). Ptfi H|2 k < premier de Gas-a ^tio g. °^Sovoril na komu-da se bo Ljud-^ . P°8lužila vseh sred-rt^ po volitvah I, k v vladi. De Gas- ^ (1%/^ "Vprašanje sile, si- ^8,sopisi so priob-govora, omenil komu-L| italijansko Ijud- Hh proti njim. Levi- "La Republica" ^ Sovqj>^ papež s tem svo-prekršil volilno ' političnimi stran- M ar šal Tito (Jakac) Pri sprejemu so bili prisotni podpredsednik jug o si ovanske vlade Kardelj, minister za notranje zadeve Rankovič in minister brez listnice Djilas. Po predstavljanju delegatov jih je maršal Tito pozdravil s sledečimi besedami: "Pozdravljam vas, dragi prijatelji, in bi želel sJišati kakšni so vaši vtisi o Istri. Mislim, da ste se lahko sami prepričali ne samo v Istri, ampak na celem vašem potovanju v Beograd in v samem Beogradu, da ima italijansko ljudstvo v jugoslovanskemu ljudstvu prijatelje, ne pa sovražnike kot bi to nekateri želeli predstaviti. "Nova Jugoslavija je postavila svojo zunanjo politiko, kar se tiče odnosajev s posameznimi sosednimi državami, na popolnoma drugačno osnovo kot pa je to bila politika stare Jugoslavije. "Nova Jugoslavija je že dokazala, da želi živeti v najboljših odnosih s sosednimi ljudstvi, vključno z italijanskim ljudstvom. Vsled tega smo veseli, da ste smatrali za oportuno, da osebno pridete v Jugoslavijo in da vidite /nalo področje, kjer italijansko ljudstvo živi skupaj z našim ljudstvom, da vidite kako ti Italijani živijo in da se natančno poučite, kakšni so odnosi v naši deželi napram ljudstvu italijanske narodnosti, napram italijanski manjšini. "Govorim Vam to, ker je sedanji položaj takšen, da morajo vse demokratične sile v vsaki deželi biti združene in morajo zatreti vso propagando vojnih hujskačev, vso propagando in sejanje šovinizma v ljudstvu in med ljudstvi." Maršal Tito o kampanji proti novi Jugoslaviji Maršal Tito je v nadaljevanju rekel: "Mi v Jugoslaviji spremljamo z zanimanjem napore demokratičnih sil Italije, da ustvarijo boljše življenje za sebe in da uničijo tiste reakcionarne sile, ki ogrožajo pravice, neovisnost in svobodo Italijanov. Nedavno, ko ste bili na vašem potovanju, se je na primer sprožilo neverjetno, razkačeno, kampanjo proti Jugoslaviji. Toda vi sami ste se lahko prepričali, da je vse "Novi, nenavadni, volilni trik je tudi tako zvana izjava ameriške, francoske in angleške vlade, da se da Trst Italiji. Niso se obotavljali, da bi podali to izjavo kljub dejstvu, da sta poleg Sovjetske zveze tudi Jugoslavija in Italija podpisali to mirovno pogodbo, za katero so vse države podpisnice soglasile, dai je edini način, da se v tem delu Evrope zagotovi mir. Po-služili so se tega trika v nadi, da bodo tako preprečili demokratske sile Italije, da bi skupno branile svojo svobodo in neodvisnost in odstranili iz svoje dežele tiste, ki so prišli nepovabljeni. "Popolnoma se zavedajo, da se mirovnih pogodb ne more enostransko spremeniti kar čez noč, in vi ste lahko prepričani, da oni ne verujejo, ponavljam ne verujejo, iskreno v tisto kar govorijo. To je samo trik, da se prevari italijansko ljudstvo, da se prevari italijansko ljudstvo tako, da bi reakcionarne, ne pa demokratične sile zmagale. Ko smo mi takrat ko pogodba še ni bila podpisana, ko je bila šele v pripravah, poskušali rešiti to vprašanje Trsta na resnično demokratični način, so to "a priori' odklonili; bili so proti temu. Danes so zopet proti temu. Vsa vprašanja, ki lahko ločijo italijansko ljudstvo od jugoslovanskega, lahko rešijo samo demokratične sile Italije in ljudstvo nove Jugoslavije v bo dočnosti, ko bo italijansko ljudstvo postalo resnični gospodar svoje lastne usode in bo sposobno, da vlada v svoji lastni deželi brez vsakega tutorstva in zunanjega vmešavanja. Ni torej ameriška mornarica v italijanskih lukah in ne prazni Marshal lov načrt itd., ampak svobodna volja italijanskega ljudstva, ki lahko reši skupaj z jugoslovanskim ljudstvom vsa vprašanja, ki ovirajo njihovo miroljubno sodelovanje Ljudstvo Jugoslavije želi mir "Zadnje čase, dragi prijatelji," je nadaljeval maršal Tito, "smo morali slišati, kako razni reacionarci velikih zapadnih sil poskušajo ustvariti žarišče nove agresije v tem delu sveta, da zanetijo stalno nezaupanje. Toda jaz sem globoko piepri-čan, da italijansko ljudstvo želi samo mir in zdravljenje ran, ki so mu bile prizadete v vojni kot Mussolinija i n ostalih. Celo še bolj si želimo mir mi, ki smo v vojni dobili najtežje skušnje in ki vemo, kaj vojno uničenje pomeni. Ljudstvo Jugoslavije resnično želi živeti z ljudstvom Italije v najboljših in prijateljskih odnosih. Vi, ko se vrnete domov, izročite to sporočilo našega ljudstva demokratičnim silam in celemu italijanskemu ljudstvu. Povejte' jim, da jugoslovansko ljudstvo želi samo mir in naj italijansko ljudstvo ne veruje kakršni koli propagandi, bajkam ali pa obrekova-njim. Nobenega nesoglasja ne more biti med ljudstvom Jugoslavije in ljudstvom Italije, ki bodo morali večno živeti eden poleg drugega, ako bodo samo odklonili ovire, ki jim stoje na poti njihovega sodelovanja. Povejte jim tudi, da bo jugoslovansko ljudstvo vedno pripravljeno, da na prijateljski način reši vsa vprašanja, ki bi se lahko pojavila med dvema državama in ki bi ovirala njihov pra-vihii in miroljubni razvoj in prijateljstvo ter sodelovanje med obema narodoma, želeli bi, da bi to vedelo celotno italijansko ljudstvo. "Naj dolgo živi prijateljsko sodelovanje med ljudstvi Jugoslavije in Italije!" Maršal Tito je pri zaključku svojega govora izrazil nado, da bo demokracija zmagala v Italiji. Zdravje se ji vrača Poznana Mrs. Mary Kapel iz Chardon Rd., Wickliffe, O., se še vedno nahaja pod zdravniško oskrbo na svojem domu ter še ni zdrava, kot je bilo poročano pro-šli petek. Prijateljice jo lahko obiščejo na domu, mi ji pa želimo, da bi se ji ljubo zdravje čim preje popolnoma vrnilo! Iranska vlada odgovorila na obtožbe Rusije EINSTEIN PRAVI. DA NAS EDINO HENRY A. WALLACE LAHKO REŠI NEW YORK, 29. marca. — Svetovno znani učenjak prof. Albert Einstein je danes izjavil, da je Henry A. Wallace edini človek, ki nas lahko reši pred grozečim domačim in zunanjim položajem. Kot pravi newyorski odbor "Wallace for President" je Einstein rekel: "Samo ljudje, ki so dvignjeni nad malenkostnimi prerekanji današnjih dni in ki so brez vsakih sebičnih interesov nas lahko rešijo pred grozečim domačim in zunanjim položajem. Takš-šna človeka sta bila Roosevelt in Willkie in takšen človek je Henry A. Wallace." !John Lewis prejel sodni ukaz glede stavke j - Zahteva se od njega, da pojasni, zakaj ni prišel pričat pred komisijo, katero je imenoval Truman WASHINGTON, 29. marca — Predsednik majnarske unije John L. Lewis je danes prejel ukaz zveznega sodišča, Ida se javi na sodišču ter pojasni, zakaj je ignoriral pozivni-co Trumanove komisije za preiskavo stavke v rudnikih mehkega premoga, s katero je bil poklican na pričanje. Sodni odlok je podpisal zvezni*" ~ sodnik Richmond B. Keech. V I njem je Lewisu ukazano, da se 'jutri ob 11. uri javi pred sodni-'kop Edwardom M. Curranom. I Zfvezni maršal je izročil Lew-Dvojčki iisu pozivnico zveznega • sodišča Vile rojenice so se zglasile' nocoj na njegovem domu v pri družini Mr. in Mrs. Frank i Alexandriji, Va. W. Pirtz V Madison, O., in pu-j Tožba za sodno akcijo proti stile v spomin dve zali hčerki- Lewisu je bila podpisana od sod-ci-dvojčki. Mlada mamica je hčijnika Shermana Wintona, pred-dobro poznane družine Mr. | sednika predsednikove preisko-Mike Jalovec, ki vodi gostilno valne komisije, vložil pa Jd je že več let na Spilker Ave., sreč- pomožni justični tajnik Graham ni oče je pa sin Mr. in Mrs. Frank Pirtz na 918 E. 76 St., ki sta zopet postala "grandpa" in "grandma". — Čestitamo! Iz bolnišnice Mr. Olga Kaušek iz 15708 Saranac Rd. se je po prestani operaciji vrnila zopet na svoj dom, kjer jo prijateljice lahko obiščejo. Morrison, ki je izjavil, da Lew-, isu ne bo treba priti osebno na sodišče, da pa bo moral biti zastopan po odvetniku. Prosekucija možna, ako bi Lewis ignoroval poziv Morrison je izjavil, da ako bi Lewis ne prišel na sodnijo, ali če bi ne bil zastopan po odvetniku, bi se proti njemu utegnila Marshall dospel v Bogota na med-ameriško konferenco Komunisti so pozdravili ameriškega državnega tajnika z nacističnim pozdravom; konferenca se začne danes TEHERAN, 29. marca—Iranska vlada je danes odgovorila na "neprijateljsko propagando" Rusije, češ, da Iran "potrebuje tuje vojaške svetovalce, "ker je ruska vlada stoletja ogrožala nacionalno neodvisnost Irana." V noti je rečeno, da sedanje rusko stališča lahko vodi samo v zaostritev odnosov med obema deželama. Iranska nota ]e le ena v vrsti not, ki sta jih obe vladi izmenjali vsled vprašanja prisostva ameriških vojaških strokovnjakov v Iranu. V svoji poslednji noti, ki je bila 24. marca izročena ruskemu ambasadorju v Teheranu, iranska vlada pravi, da "prisostvo tujih vojaških svetovalcev ne pomeni, da se je Iran odrekel neodvisni zunanji politiki." Nota odgovarja tudi na napade ruskega profesorja Sten-berga, ki je v svojem članku z dne 18. ijiarča izjavil, da so Američani prišli v Iran z name nom, da bi dobili oljne koncesije. "Kot sovjetske oblasti vedo, iranska vlada je izključila odobritev oljnih koncesij kateri koli tuji vladi," pravi iranska BOGOTA, Columbija, 29. marca — Komunisti so danes pozdravili ameriškega državnega tajnika George Mar-shalla, ki je dospel na med-ameriško konferenco, s plakati, ki so vsebovali nacistični pozdrav "Heil Marshall." Na med-ameriški konferenci,* ki se bo začela jutri, se bo obravnavalo vprašanje komunizma in vprašanje evropskih kolonij v zapadni polobli. Kljub letakom komunistov sta Marshall in trgovinski tajnik W. Averell Harriman bila toplo sprejeta na letališču. Z njima je dospela skoro celotna ameriška delegacija. Delegati so izročili svoje po-verilnice predsedniku Columbi-je Mariano Ospina Perez, ki bo jutri imel pozdravni govor pred otvoritvijo konference. Varnostne mere podvzete za delegacijo iz Zed. držav Na stotine vojakov in poseb- Južno-ameriške države pričakujejo ekonomsko pomoč Akoravno utegne tekom konference priti do nesoglasij glede detajlov, ameriške republike vseeno soglašajo, da je potrebno, z ozirom na položaj v svetu, ustvariti bolj močan kontinentalni sistem. Južno-ameriške države pa kažejo posebno zanimanje za ekonomsko pomoč. Bojijo se, da bo Marshallov načrt za zapadno Evropo odložil pomoč Zedinje-nih držav Južni Ameriki. Tudi glede vprašanja kolonij zavzemajo posamezne države različna stališča. Začasni predsednik in glavni venezuelski de- podvzeti prosekucija na podlagi nekega zakona, ki določa maksimalno kazen $5,000 globe in leto dni zapora. Sodna akcija proti Lewisu je bila podvzeta, ker se ni javil pred Trumanovim preiskovalnim odborom, ki ga je pozval na pričanje ob 2. uri popoldne. Odbor pa je navzlic temu obdrža-val zaslišanje. Kot priča je nastopil new-yor-ški industrialec Thomas E. Murrey, ki je podal izjavo glede nesoglasja, ki obstoji v odboru treh članov, ki upravlja majnar-ski dobrodelnostni sklad. Murray je v januarju podal resigna-cijo, ker v odboru ni moglo priti do zedinjenja glede majnar-skega penzijskega programa. Lewisova zahteva za penzijo na dnu spora =»y je dejal; da se je strinjal z odbornikom Ezra Van Hornom, ki je smatral Lewiso-vo zahtevo za $100 mesečne pen-zije za 60 let stare premogarje, ki so delali najmanj 20 let, za "finančno nezdravo." Lewis v doticnem odboru zastopa premogarje. Van Horn zastopa podjetnike. Murrey pa je bil izbran kot zastopnik splošne javnosti. Stavka 400,000 majnarjev mehkega premoga, stopa v tretji teden. Murray je dejal, da obstoječi spor izvira iz konflikta, ki je bil sklenjen leta 1947, ker se v njem ni dovolj jasno označilo, kako se ima upravljati majnarski penzijski sistem. Baruch priporoča vojaško vežbanje WASHINGTON, 29. marca— Bernard M. Baruch je danes pred senatnim odsekom za oboroženo službo priporočal sprejem zakona za splošno vojaško vežbo, ki bi trajala leto dni, in pa obnovitev zakona za obvezno vojaščino. Baruch je dejal, da so Zedi-njene države po vojni prehitro demobilizirale, ker je ljudstvo želelo, da se možje vrnejo na svoje domove, izkušnje pa da so ni oddelko policije so zastražili legat Romulo Betancourt je iz- pokazale, da končanje sovražno-glavno ulico Bogote. Uradniki javil, da bo njegova država zah- sti ni prineslo miru, in se nade, so izjavili, da so podvzeli te var- tevala, da se vsem kolonijam da da bodo Združeni narodi postali posledica protiljudskih režimov nota. nostne mere, ker so se bali, da bodo komunisti priredili demonstracije. Toda do nemirov ni prišlo in plakati so bili edini znak komunističnih aktivnosti. Na dnevnem redu konference se nahajajo tri glavne točke: Reorganizacija med-ameriške-ga sistema v močni okrajni blok v okviru organizacije Združegih narodov. Ustanovitev pograma za ekonomsko pomoč južno-ameriškim državam. Sprejetje pakta, ki bo predvideval miroljubno rešitev vseh nesloglasij ^led ameriškimi republikami. priliko, da potom plebiscita do- takoj učinkoviti, niso izpolnile, bijo svojo svobodo. Dalje je Baruch priporočal Pri vprašanju kolonij je tudi "osvojitev "totalnega plana za Guatemala obnovila svojo 100 industrijsko in ekonomsko molet staro zahteva, da ji Anglija bilizacijo, tako da bo splošno vrne Honduras, Argentina in i vojaško vežbanje slonelo na so-Čile pa se nahajata v sporu z lidni piramidi totalne priprav-Anglijo glede dela anatrktika. Iljenosti." , Argentina zahteva Falklandske j Baruch je med ostalim rekel, otoke. i da bi šest-mesečna doba voja- Zedinjene države so mnenja, | škega vežbanja, katero je pred-da bi se vsa koloni jalna vpraša- • lagala administracija, bila nja moralo rešiti izven med-1 "manj kot nič," ter da bi se po ameriške konference, | planu za totalno ekonomsko mo- Na letališču je Marshala pozdravila množica 5,000 Columb-čanov, dočim so ga drugi pozdravljali na potu v mesto. bilizacijo moralo sestaviti program za kontrolo industrijske produkcije, mezd, cen, kakor tudi "vzeti profite iz vojne." STRAN 2 ENAKOPRAVNOST 30. marca 1948. "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRn>TION RATES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto) - Fo» Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) -$8.50 - 5.0C - 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države); For One Year—(Za eno leto) For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece) -$10.00 — 8.0G — 3.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office ai Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. KRI CENEJŠA OD OUA Zedinjene države so kar na lepem spremenile svojo politiko V zvezi s Palestino. Pred nepolna dva tedna je ameriški delegat Warren Austin v Varnostnem syetu dramatično naznanil, da je Amerika spremenila svoje stališče in da sedaj zavrača načrt za delitev Svete dežele, ki ga je novembra meseca lanskega leta odobrila Glavna skupščina Z. N. Načrt za delitev Palestine je bil delo Sovjetske zveze in Amerike. Ves svobodoljubni in demokratični svet je takrat pozdravil akcijo Amerike in nove nade so bile položene v organizacijo Združenih narodov. Delitev Palestine je bila človeška, demokratična in edino mogoča rešitev tega vprašanja. Ljudje osvobojeni vseh predsodkov napram Židom, ljudje, ki so seznanjeni z vsemi strahotami, skozi katere so šli Zidje, — otroci, žene in starčki —za časa bestijalne okupacije Evrope s strani podivjanih nacističnih hord, morajo pred svojo vestjo priznati da so Zidje, kot vsak drugi narod, upravičeni na svojo lastno deželo. Okrog 5,000,000 Zidov so nacisti in njihovi hlapci v posameznih deželah pomorili, sežgali in uničili. Le malo število se jih je rešilo iz nacističnega pekla, v kateremu so vladali nest-vori kot Hitler, Mussolini, Tiso, Pavelič, Rupnik itd. Pričakovalo se je sicer, da bodo arabski voditelji, ki so kolaborirali s nacizmom za caša vojne, nahujskali Arabce proti Zidom in proti pravični in demokratski rešitvi. Da, v Palestini je tekja kri dan za dnevom, toda vseeno je bilo upanje, da bodo Združeni narodi v interesu svoje lastne zmage in v interesu človečnosti napram Zidom, umaknili tudi to ovir6 in^da bo razdeljena Palestina končno našla svoj mir. Od izvedbe delitvenega načrta je bila odvisna v mno-gočemu usoda organizacije Združenih narodov, ki danes predstavlja edino nado izmučenega in za mirom stremečega sveta. Ako bi Združeni narodi prestali to večjo prei-skušnjo, bi prav gotovo dobili na ugledu in bi bili v stanju rešiti tudi druga, še bolj zapletena vprašanja. Toda vse nade in vse iluzije je zdrobil ameriški delegat, ki je zavrgel načrt za delitev in s tem dal težek udarec že itak tako oslabljeni organizaciji Z. N. Kot da bi sploh ne bilo nobenih moralnih obvez, da se spoštuje sklepe Generalne skupščine, je Warren Austin v imenu Amerike naznanil, da je naša dežela spremenila svojo politiko. Zakaj je prišlo do te spremembe ni težko uganiti. Arabci so zagrozili, da bodo ameriškim oljnim družbam, v prvi vrsti Standard Oil Co., odvzeli vse oljne koncesije, ki jih imajo na Srednjem vzhodu. In naši diplomati in politiki, ki se toliko sklicujejo na "demokracijo," "humanost," "človeške pravice" itd., itd., so se vdali. Sramotno so kapitulirali pred strahovanjem skupine arabskih teroristov in se ustrašili za interese ne ameriške demokracije in ne njenega ugleda v svetu, ampak za interese ameriških oljnih družb. Ni čudo, da se je, kot poročajo časopisi, svojetski delegat Andrej Gromiko samo nasmehnil, ko je Warren Austin naznanil spremembo ameriške politike v Palestini in vrgel delitveni načrt skozi okno! Tako je zmagala Standard Oil Co. nad ameriško demokracijo! Sami naši predstavniki pri organizaciji Združenih narodov so potrdili, da je kri cenejša od olja. Sedaj celo zadevo premlevajo v Varnostnem svetu brez izgledov, da se bo ustavilo krvolitje v Sveti deželi in našlo neko boljšo rešitev. S takšno omahljivo politiko, ki se jo usmerja v tisto stran, odkoder piha veter, je težko ustvariti resnično močno organizacijo Združenih narodov. Kaj velja ta organizacija, če pa vsi sklepi 56 držav ne štejejo in jih lahko ena sama država kratkomalo,zavrže? Po celi Ameriki govorniki obsojajo takšno stališče naše vlade in naših predstavnikov in popolnoma upravičeno izražajo svoje ogorčenje. Kako se more pred svetom predstaviti našo deželo kot resnično zaščitnico teptanih ljudstev, ko pa je nekaj nad 1,000,000 Zidov pahnjenih v milost in nemilost arabskih teroristov prav po zaslugi te ameriške politike? Ali ni prav temu slučaju najbolj jasno potrjena težka obtožba, da Ameriki ni do ljudstva tujih držav, da ji ni do demokracije v drugih državah, pač pa da ščiti interese ameriških monopolov? Ali niso tudi s tem primerom potrjene obtožbe, da v Grčiji in Turčiji ameriška politika ne brani demokracije, pač pa oljne interese Katoliški skupini našega naroda (Piše FRANK KERŽE v "Glasu Naroda") Karkoli delaš, delaj previdno in pazi, kakšen bo konec.. stari Latinci so postavili to pravilo, ki je smernica za vse, kar dela posameznik ali skupina. Vse naše delo mora biti previdno, kar razume vsak človek z zdravo pametjo. A to ni tako važno, kakor je misel: kaj se bo rodilo iz tega našega dela, kakšen bo konec in kaj bodo posledice. Čitali ste tri članke, ki sem jih pisal v zadevi tožbe Rev. Franc Gabrovška proti trem slovenskim listom, "Enakopravnosti", "Proletarcu" in "Prosve-ti". Misel teh člankov je bila, da to tožbo poravnamo med sabo tako, kakor se spodobi med člani enega naroda. Toda Rev. Franc Gabrovšek misli drugače; on ni dal do danes nobene izjave. Enostavno molči na vse, kar ne more pomeniti drugega, kakor da odklanja vsako spravo. On hoče, da se notranje zadeve našega naroda v Združenih državah nese pred ameriško javnost in tam razkrije, kakšni smo. Jaa bi ne pisal ene same črke, da je to tožba med dvema osebama, ker bi bila to njihova privatna zadeva. Toženi pa so trije slovenski listi, k i predstavljajo in zastopajo velik del naprednega naroda. S tem se povzročajo veliki stroški, kar je v današnjih časih naravnost neodpustljivo. Ves svet je v pomanjkanju in vsak dolar bi se lahko obrnil za kaj boljšega. A to ni vse. Veliko večja nevarnost preti našemu narodu v Ameriki in mogoče je, da bodo stoteri in tisočeri trpeli zastran te tožbe. Vsi veste, v kakšnih časih živimo in kako važno je, da ne storimo nobenega napačnega koraka. Naj nikdo ne misli, da je ta tožba čisto navadna, privatna zadeva, ki pride na površje in izgine brez vsakih slabih posledic. Če bi bilo Rev. Franc Gabrovšku samo za to, da doseže zadoščenje za razžaljeno čast, bi to lahko dosegel s pošteno bratsko spravo. — Cast je moralna vrednota in kot taka je brez primere višja, vrednejša in plemenitejša, če jo vrača narod. Na površju razžaljena čast, pod površjem pa tajni in dogovorjeni nameni, ki streme po mojih mislih za tem, da se uniči progresivna skupina našega naroda, da se podre tri izrazite napredne liste in da se napredni skupini pritisne pečat nelojalnosti napram našim državam in državljanom. S tem seveda ni rečeno, da se bo vse to zgodilo, zakaj Rev. Franc Gabrovšek danes toži — tožbe pa še ni dobil. Na misel mi pridejo besede znanega Big Tim Sullivana: "Never sue for libel, because the son of a gun is liable to prove it." Naj izpade tožba tako ali tako, jaz bi vseeno rad, da bi se vsa stvar poravnala brez vsake sodnije. Težko mi je, da bodo po šestdeset in več let stari člani našega naroda stali pred sodnijo in ameriško javnostjo in s tem javno pričali, da se v vsem svojem življenju niso navadili niti toliko, da bi znali shajati drug z drugim. Naš narod si je v vrsti let dobil toliko spoštovanja od strani Američanov, da smo bili prvi med takoavanimi tujerodnimi narodi. Ali ni bila to čast za nas vse, da so se zadnjih deset let vse velike politične kampanje za Cleveland zaključile v Slovenskem Narodnem domu v Clevelandu? Rev. Franc Gabrovšek toži torej napredno skupino našega naroda s tem, da obtožuje tri slovenske liste: Enakopravnost, Proletarca in Prosveto. Če pravim, da on toži, ni to povsem pravilno; Zakaj on je član in predstavnik katoliške skupine našega naroda in kar dela, mora delati v sporazumu s to skupino. In namen današnjega članka je ta, da izvem, kaj in kako misli ta skupina. Čitam vse liste in do danes nisem našel še nikjer glasu, kaj in kako sodi ta del o koraku Rev. Franc Gabrovška. To je važno, da vemo, zakaj vsi skupaj predstavljamo naš narod. Vsi skupaj uživamo, kar pride dobrega med nas in vsi skupaj bomo trpeli in plačevali, če nas začne zadevati kaj slabega. Tu ne bo mogoče nobenega izgovora. Če prištevaš samega sebe med progresivni element, si tožen, pa če hočeš ali nočeš. Če se tvoje prepričanje strinja s katoliško idejo si tožnik z Rev. Franc Gabrovškom vred in s tem tako odgovoren, kakor tožitelj sam. Če katoliška skupina našega naroda molči v tej tožbi, ne more to pomeniti drugega, kakor da, odobrava korak Rev. Franc Gabrovška. Zato je' pa važno, da govori in sicer govori javno, da jo vidimo, govori glasno, da jo slišimo. Zakaj jaz vem čisto dobro, da bi Rev. Franc Gabrovšek nikdar ne tožil, če bi ne imel tako in take podpore od katoliškega dela našega naroda. In še več: on bi si ne upal odklanjati ponudene mu sprave, če bi mu njegovega koraka ne odobrila njegova lastna skupina. Človeku je žal, da prihajamo na stara leta v tiste nevarnosti, ki smo jih srečno premagali skoro pred dvajsetimi leti. Da boste vsi razumeli, kaj mislim s tem, vam bom povedal svoj slučaj. Pred pol letom so me razni opravki spravili v Cleveland. In tam imam dosti prijateljev in znancev, katere vselej rad srečam. Sicer ni moja navada, da bi jih obiskoval na domu, ker je nemogoče, da bi ustregel vsem. Ustavim se pa rad kje v kaki trgovini, ki je več ali manj ogledalo naših medsebojnih razmer in povprašam, kaj je novega. "Najbolj te bo zanimalo", mi je pripovedaval eden izmed naših trgovcev, "da ni več med nami tiste napetosti in nasprot-stva, kakor nekdaj. Katoliški ljudje prihajajo v napredne trgovine in napredni v katoliške in vsi smo zadovoljni. Nekdanji spori, in nesporazumi so srečno prestali in upam, da se nikdar več ne povrnejo." Ampak trgovine so samo en del našega naroda. Imamo društva, podporna, pevska, dramatična in druga, imamo narodne domove, banke, posojilnice in številne druge ustanove, ki vse skupaj predstavljajo naše gospodarsko, kulturno in socijal-no življenje. Imarflo liste, stranke in vse mogoče stvari, kakor je v navadi med narodom. Vse to uspeva in živi samo zato, ker smo se navadili biti strpni in pošteni napram sebi in drugim. In imam upanje, da bo vsaj Cleveland ostal živ daleč v bodočnost. Dobili bomo kolikor toliko pritoka od različnih strani in ni nobenega dvoma, da bi ne imeli pogojev za stalno centralo našega naroda v Ameriki. Kar je danes živega še po raznih drugih naselbinah, mora prej ali slej priti v Cleveland, če hoče, da živi in ostane naše. In tukaj je točka, ki naj jo vpošteva katoliški del našega naroda. Zakaj tožba Rev. Franc Gabrovška spravlja v nevarnost vse, kar imamo. Če bi se zgodilo, da napredni element izgubi v tej tožbi, se bo v Clevelandu začel ples, ki bo polagoma uničil vse kar imamo. Udarec naprednemu elementu bi bil tako močan in dalekosežen, da bi ga čutil vsak posameznik. In to pomenja posledice, na katere niso mislili tisti, ki so svetovali Rev. Franc Gabrovšku, naj toži skupino naprednega elementa, ki ga predstavljajo trije napredni slovenski listi. Ali ne misli katoliška skupina našega naroda, da pomenja ta tožba nevaren požar, v katerem zgorimo lahko vsi skupaj s tem, kar smo in kar imamo? Ali se vam ne zdi prav, katoličani, da pridete na piano in pomagate preprečiti to, kar razdira našo slogo, naše institucije naše kulturno in socijalno življenje? Ali boste zadovoljni, da pridemo v katastrofalne razmere samo zato, ker je bila baje užaljena čast enega samega človeka? Vse to zahteva odgovora od vas. Zakaj če molčite danes, ko je čas, boste jutri soodgovorni za vse posledice, ki utegnejo nastati iz te tožbe. Rev. Franc Gabrovšek odklanja do danes vsako spravo. Ali jo odklanjate tudi vi, katoliški Slovenci?' Odgovorite in sicer jasno in direktno, da bomo videli pri čem smo in s kom imamo opraviti. Ta tožba rodi že danes posledice, kaj bo, kadar bo končana? Letos bi imel obhajati stoletnico našega narodnega in kulturnega prebujenja. Četudi niso časi za kake posebne proslave, bi vsejedno lahko toliko naredili zase, da se ne bi smešili in ponižali pred tujim narodom. Lepo in častno bi bilo, da bi se ša bolj povezali v celoto in da bi z združenimi močmi okrepili to, kar imamo in če mogoče, postavili še kaj novega, da pospešimo naše narodno in kulturno življenje ,za dolgo bodočnost. Vse to se še lahko stori in popravi, kar je pokvarjenega do zdaj. Ampak dolgo ne bo ostalo tako. Zakaj če se le neti in piha, nastaja ogenj vedno večji. Resna nevarnost je, da pogori vse in da ne ostane drugega v naš spomin, kakor kup pepela. Vse to razmišljajte vi, katoliški Slovenci in sporočite jav nosti, da bomo vedeli, kje ste in kako mislite. SPET DOMA! posameznih ameriških družb. Ali ni s tem zopet potrjeno, da je kri grškega ali pa židovskega ljudstva cenejša od olja? ' Pakovi so se naselili v hiši, kjer stanujem pred dvema mesecema. S starima dven^a, Marijo in Tonetom, som se kmalu seznanila in sprijateljila, zlasti zato, ker me je Marija večkrat prišla vprašat kam naj se obrne za to ali drugi stvar; kmalu pa sem tudi spoznala njunega sina Ivana, ki se je po prihodu vpisal v tukajšnjo gimnazijo in hčerko Milko ter njenega moža Franca. V pogovoru z Marijo sem kmalu opazila, da se živo zanima za našo novo življenje, da : je v tujini ])ridno pomagala v izseljeniških društvih, zato sem jo povabila, naj obiskuje z me-' noj sestanke našega terena, če hoče dobro spoznati novi duh, I ki veje v našem ljudstvu. Po se-' Stankih sva se dolgo pogovarjali o njenih vtisih, pri čemer je vedno primerjala življenje v ' Jugoslaviji in to novo, čisto j drugačno, no osvoboditvi. Silno j ji je všeč velika aktivnost naših žena in mladine v vsem javnem življenju in takoj se je pri-I glasila, da bo pomagala tudi ona v ljudskem odboru, kar je bilo z veseljem sprejeto. Skupno zanimanje za enaka vprašanja me sedaj mnogokrat pripelje k Pakovim. Marija in Tone mi mnogokrat pripoveduje, kako sta živela pred dvajsetimi leti na Dolenjskem. Mož je bil gozdni delavec in čas, ko je bil zaposlen, je bil veliko krajši od onega, ko ni bilo dela. Posledica je bila revščina, velika revščina v hiši, kjer je bilo poleg njiju pri skledi še troje majhnih otrok. Da bi vsaj za hrano nekaj zaslužila, je delala na polju pri« drugih ljudeh in jemala otročičke s seboj, ki pa so bili prenežni za tako življenje. Dva je tedaj pokopala, tretjo, deklico, pa so pri neki bolezni tako slabo zdravili, da je ostala pohabljena za vse življenje. Veliko siromaštvo ju je odgnalo v tujino, črez morje. Tam je Tone dobil delo v rudniku, kjer je takih, ki jih domača zemlja ni mogla preživljati, delalo na tisoče in tisoče; Stekali so se tjakaj iz vseh dežel sveta. Delo je bilo težko in mnogokrat nestalno, toda v veliki armadi njima enakih, ki, kakor onadva, niso nič, drugega posedovali kot svoje delavne roke, se jima je začel pogled vedno bolj odpirati, obzorje širiti in kmalu sta spoznala, da vključuje lahko izkoriščanju s strani kapitala samo solidarnost vsega delovnega ljudstva in da smo njegova solidarnost lahko to izkoriščanje odpravi. Ta vedno globlja zavest ju je vzpodbujala k al.tivnemu sodelovanju v izseljeniških društvih, a tudi k zavestnemu odnosu do boja domačega delavstva, ko je šlo za njegove življenske pravice. Zato sta ob velikih stavkah vedno skupaj z njim koi^kala v vrstah demonstracij. Njuno naj globljo zavest pa je zlasti vzdramila borba, v katero so se na življenje in smrt spustili jugoslovanski narodi proti veliko močnejčemu sovražniku, v 1941. Bila jima je signal, da je napočil zgodovinski trenutek v življenju ljudstev Jugoslavije in da je treba napeti vse sile v pomoč te borbe, zato da jo vsestransko in izdatno podpro. V tujini sta že doživela veliki trenutek osvoboditve, ko ni bil strt samo zunanji sovražnik, ampak popolnoma in za vselej tudi lastni izkoriščevalski razred. Domo« vina se je takoj po zmagi spomnila svojih številnih, po vsem svetu razkropljenih otrok in jih pozvala, naj pridejo pomagat graditi lepše in boljše življenje, kot je bilo prejšnje. Naši Pakovi so se klicu navdušeno odzvali. Zdaj sta doma in ko se ozre-ta skozi okno svojega novega bivališča prati vencu naših gora, ki se od daleč bleščijo v svežem, zimskem snegu, se jima oči svetijo od veselja. Stanovanje pa imata urejeno zelo lepo. Vprašala sem ju, kje sta si že nabavila toliko lepih stvari in sta mi pojasnila, kako velike olajšave in ugodnosti nudi naša država vsem izseljencem, ko se vračajo, s tem, da dovoljuje uvoz pohištva, obleke, perila, živil, gospodarskega inventarja, sploh vse, kar posedujejo premakljivega, brez uvoznega dovoljenja ali plačanja carine. Samo potrdilo morajo imeti od našega prodsedništva v inozemstvu, da so stvari res njihove, ki ga pa lahko izstavi tudi kako izseljeniško društvo, a za prtljago odpadejo tudi potrdila. Z vsem, kar pripeljajo s seboj, tudi popolnoma svobodno razpolagajo. Nekaj stvari so si pa že tukaj nabavili, saj so denar, ki so ga prinesli v tuji valuti s seboj, lahko takoj dobro menjali ))ri Narodni banki FLRJ, ki sprejema devize od izseljencev v neomejenem obsegu. 2e v inozemstvu sta pa tudi mislila na to, da zelo rabijo doma po tako težki vojni, ki je toliko uničila, zlasti pa, ko so začeli graditi novo gospodarstvo na podlagi petletnega na-črta, vsakovrstne stroje in orod- je in sta nekaj prihranjene?^ denarja v to investirala. Tak"] po prihodu sta spoznala, da zelo prav napravila, ker s stroje in orodje tudi lahko dobro prodala. Pak(jve je od začetka skr''^ lo, kako je v Jugoslaviji z homimi rednimi dohodki, ker je mož v inozemstvu že pravica do pokojnine, ki r pa, zaenkrat nočejo semkaj F •šiljali. Temu je takoj odpoi^ glo naše novo socialno zav vanje, ki je določilo za ce še posebne ugodnosti, kler se namreč ne uredi nje prejemanja pokojnine iz zemstva, mu Zavod za zavarovanje izplačuje 1,^0^ ^ mesečne akontacije, a če bo gova bodoča pokojnina iz zemstva manjša od nase nižje pokojnine, mu bo valo dotično razliko. Minulo nedeljo sO kovi malo družinsko in so me pobavili na Njuna hčerka Milka i^ g, Franc sta dobila sinčka. sem jih vse vesele in ne okrog belo pogrnjene le Milka je manjkala, ker la še v ženski bolnici. i« se J cI"! odvalil težak kamen o ko®' jes nem Milkinem porodu se ] odvalil težak kamen o ker so se tega trenut & radi Milkine bolj ® strukcije. V bolnici so Milko obdali s tako skr go, da se niso mogli ° ggg čuditi, kako dobra je že P zdravniška služba. Zet m ka Milka sta imela Jjgod-liki pa še mnogo drugi nosti. Dobra postrežba v bolnici, kakor tudi na3 zdravniška pomoč, ju niti vinarja, vse je to bi plačno. Čeprav je po novega socialnega zavar za to potrebno najmanj cev stalne zaposlenosti, V zadnjih dveh letih secev zaposlenosti, je naša ljudska oblast, da izseljenci vse ugodnos i ^ ^^,g. kega zavarovanja takoj P ^ jem prihodu. Fra'nce, je dobil ob porodu qhjo' tudi izplačano denarno ggO za oprenlo otroka v z^es ^ Din, kot jo prejemajo J gi zavarovanci m bo do_ ti mesecev otrokove staro jemal po 8 Din na dan hrano otroka. Ob vsf ^ ugodnostih, ki jih 'f Ijenci v novi Jugos a^^^, j« France spoznal, kako ° jy s® bila njegova črnoglednos^,^^^^ v ga je polaščalo, ko je gc tujini časopisje, ki je ^ neresnične vesti o razmer -pavi Jugoslaviji. Sedaj -^raŽ"" val vedno bolj in bolj tendencioznost tistega ja. Tu ni več govora ju-brezposelnosti, ta je ^ goslaviji za vedno odp^^^ pr^' a Uipr lA fipln ie tudi J vi ])regovor. Saj se .j št®" v tej letih petletke vilo delavcev za okoli Zlasti pridejo prav K' delavci, taki kot je ^ gjja" . je dobro kvalificiran ^ vS" Naša država zelo paz'- , g p"' izseljenci zaposlijo takoJ vratku, da delajo v in da delajo tam, kjei delali. . ni Franceta je v tujn skrbelo, da bq imel v K" ki jo je zapustil ^ s s g« majhen deček, težko^e-je odučil materinskega^ jg j Ko je prišel, je pa S tudi za to poskrbljeno^^^jjgpc. povsod prirejajo za ' jj,e, ^ tečaji za učenje sloven ^ tii so se ji v dolgem bivali jini odvadili. g( O življenju Pakovi^'^giiK^' pred kratkim vrnili bi se dalo marsikaj pfil"''^ Toda pustimo nekaj (SANS-^° ____" ..J'll" Idili'" . ^ »area 1948. ENAKOPRAVNOST STRAN I PISMO IZ SLOVENIJE (Od našega stalnega dopisnika R. V. iz Ljubljane) Naglo dviganje življenskega standarda v Jugosla,viji izmed bistvenih nalog ju-1 čilne izkaznice) se bo prodaja Movanskega petletnega plana! bombažnih tkanin količinsko ^ splošne blaginje delov-1 povečala za 40.4, volnenih tka- Uudstva. Plan določa i nin povprečnega življenj-a standarda s tem, da do- za 62.5%, nogavice za 44.2%, pletenin za 93.3%, svilenih tkanin za 29.7%, usnjene djL , 'O proizvodnje potroše-! obutve za 34.4%, gumijaste obu-uov ol)seg gradnje sta- tve pa za 300%. Pri razsvetljavi ^^jskili prostorov, prosvet-! bo predvojni standard iz leta IfUlturnih in zdravstvenih! 1939 trikrat prekoračen. oča lih, kakor tudi komunalnih naprav. ^j^jski standard moramo ' tisto količino po- dobrin •^^"■ijskih Polago • ki (kmetijskih in proizvodov) ter so v enem letu na raz- vsemu prebivalstvu. Ne a denarni znesek, ki prebivalstvo v enem le-Tjku za potrošnjo. jJ^^^^^Sotavljanja splošne-■ ^^Nskega standarda lah- ^ob ' docela spremenjenih cenah poka- % ^), V Napačno sliko dejan-•"azvoja (to metodo upo- ^ ^ kapitalističnih drža- ®ašem primeru uporab-metodo in upošte-«a splošno koli- n,- kroži za široko po- •l®' m na ___: ovne ^rednosti, ki so prebi-(usluge, razpolago :vu tve) "'is Tf;j -v ^idric je v članku "O <^enah" navedel zanimi-A ° gibanju življenj-% po vojni. Dvi- Pfika,'^ j^^jskega standarda ^ ^ naslednjih števil-''1939 .^®^3ski standard iz le- K J® označen s 100): ■ I le V številk je torej raz-, \r(i J , ^ bo življenjski,' ihe^^o" samo povzpel marveč jo \ 7%. Delovno k«" že ° letos na raz- k več blaga ši- ^ kalf (blagovnih vred-. vojno in sko- l^i f_. neblagovnih vred-vo, higijena, gle- 100 50.5 77.4 83.7 105.8 100 73.1 89.4 100.0 111.9 100 54.9 79.7 86.9 107.0 K;'" Uo, Indeks blagovnih dobrin za široko potrošnjo se bo v primeri z lanskim letom povečal kar za 26%. Žrtve, ki jih je delovno liudstvo doprineslo za obnovo in izgraditev, prinašajo že sedaj prve sadove. Z velikimi napori so bile zgrajene najprej osnovne panoge industrijske proizvodnje. Povečana je bila zlasti proizvodnja premoga, rud in kovin, železa in jekla, ter elektrike. Obenem je bilo zgrajenih mnogo novih podjetij težke industrije, tvornic za izdelavo raznih strojev, naprav, tehničnih pripomočkov in drugih izdelkov, ki jih je Jugoslavija prej izključno uvažala iz inozemstva. Vse to je šele omogočilo razvoj drugih gospodarskih panog, ki so namenjene proizvodnji po-trošnih dobrin. Omogočilo je tudi povečanje izvoza, zlasti kovin, rudnih koncentratov in rud, kar sedaj dopušča povečanje uvoza strojev in tistih surovin, ki jih Jugoslavija nima dovolj. Na mnogih področjih se bo letos preskrba zboljšala še v znatno Večjem obsegu, kakor je to razvidno iz splošnih indek-stov. Predvsem bo mnogo več tistega blaga, ki ga potrebuje kmet. Letos bo prišlo na trg še enkrat več žfebljev kakor lani, ročnega orodja trikrat toliko, pribora za vozove šestkrat toliko, štedilnikov, plugov in kmetijskega ročnega orodja pa še enkrat več. Tako obsežno zboljšanje preskrbe z navedenimi proizvodi je bilo mogoče spričo povečane proizvodnje železa in jekla, pa tudi radi tega, ker je v glavnem že izvršena obnova domače industrije in prometnih naprav. Lani je znaten del proizvod- radio, prosvetne i nje železa in jekla šel za obno-telegraf in tele ^ v, ' Pošti V f It stano- k Pa 1)0 lY primeri z letom ^fat _ ^^Mjenjski standard % v ^ecji področjih bla-Vs ^ prebivalstva pa rPredek v V primeri z Ha naslednji (v in-or'^agi 1939—100): '02 3 "^^•^ 102.2 97.6 300.7 68.0 r; 80.5% Ing. Boriš Pipan, šef inženir gradilišča hidrocentrale Mar. otok namenjeno izdelavi industrijskih izdelkov za široko potrošnjo. Velika gradbena, cestna in železniška dela so lani zahtevala ogromno količino ročnega orodja (krampov, lopat itd.), ki ga je morala izdelati domača industrija. Ker se bo to orodje v pretežni meri lahko uporabljalo pri letošnjih velikih gradbenih delih, bo lahko industrija izdelala več orodja za kmete. Kmet bo imel od svoje strani več interesa, prodajati svoje presežke oziroma več pridelati, ako se bo zboljšala tudi preskrba delovnega Ijudsva v mestu, utrdila se bo zveza med kmetom in delavcem in bo še globlji prodrlo spoznanje o skupnost^ interesov delavca in kmeta. Lani je industrijska proizvodnja dosegla že 16% predvojnega obsega, kmetijska proizvodnja pa le okrog 98%. Če upoštevamo sedanje približno razmerje med vrednostjo industrijske proizvodnje na eni strani in kmetijske proizvodnje na drugi strani, lahko višino celotne proizvodnje za lansko leto ocenimo na približno 130% predvojnega obsega. 5 kill delnih indek- J' standarda ka- lUMiif ^ lanskim letom IL indeksa za oble-- % :br ^"^krbe vo železnic in tovarn ter za gradnjo novih železnic in tovarn. Samo na mladinski progi Qe je lani potrošilo nad 40,000 ton jekla, ne upoštevajoč velike količine železa, ki so bile potrošene za železobeton. Letos bodo investicije zavzele sicer še večji obseg, vendar se zaradi tega po-trošenja železa in jekla v ta na-58.1 166.6! men ne bo bistveno povečala, ker so železnice in železniški mostovi v glavnem že obnovljeni. Obnovljen in izročen prometu je poslednji veliki železniški most, to je most čez Savo pri Jasenovcu. Ako bo letos ob obči rastoči proizvodnji več železa in jekla sistemu zago-(to je na obla- 7^ To3 killer - VER WIFE SAID HER USED FAT TO THE DEALER AFTER YOU'D WON! Da pa kljub temu življenjski standard že lani ni dosegel predvojnega obsega, je pripisati dejstvu, da se je morala industrija koncentrirati na proizvodnjo tistih izdelkov, ki so potrebni za obnovitvena in investicijska dela. Najprej je bilo treba obnoviti, razviti in razširiti to proizvodnjo, ker je to osnovni pogoj za dvig proizvodnje potrošnega blaga in za dvig življenjskega standarda. Zato pa imamo sedaj že možnost povečati v znatnejšem obsegu proizvodnjo vsega tistega, kar potrebuje človek za boljše življenje. Če govorimo o dvigu povprečnega življenjskega standarda, se moramo hkrati zavedati velikih spremb pri razdelitvi narodnega dohodka, ki nam jih je prinesla osvoboditev delovnih množic v novi družbeni in gospodarski ureditvi. V stari Jugoslaviji je šel ogromen del narodnega dohodka v žepe domačih in tujih kapitalistov in njihovih dobro plačanih hlapcev, ki so razkošno živeli in imeli vsega v izobilju. Danes je narodni dohodek Jugoslaviji mnogo pravičnejše razdeljen. Velike množice najbolj izkoriščanih delavcev in revnih kmetov, ki so pred vojno najhuje občutili ekonomski pritisk kapitalistov, 'si lahko že mnogo več kupijo in se bolje hranijo kakor pred vojno, ko njihovi dohodki niso zadoščali niti za golo življenje. Pravična razdelitev narodnega dohodka je zajamčena z ustavo, ki pravi "Vsak državljan je dolžan de lati po svojih sposobnostih kdor skupnosti ne daje, tudi ne more od nje prejemati!! Z uve Ijavljenjem tega načela pa je obenem zagotovljeno, da^ bodo sadove naporov za povečanje proizvodnje uživali v največj meri tisti, ki skupnosti največ dajejo. Nova peč za p^'oisivodnjo visoko kakovostnega jekla v Rakoviei V okviru borbe za izpolnitev petletnega plana je delovni ko lektiv Industrije motorjev v Ra tovorne avtomobile, dosegel veliko zmago. Z namenom, da obvlada težave pri dobavi visoko-kakovostnega degiranega jekla, ki ga je bilo treba doslej uvažati iz inozemstva, je sklenil zgraditi posebno električno peč, ki je potrebna za izdelavo takšnega jekla. Peč, ki so jo pričeli graditi lani v oktobru v tovarni sami iz domačega materiala, je že začela obratovati. Nova peč dela povsem avtomatično. V peči se topi jeklo v vročini, ki jo povzroča električni tok med elektrodama. Premikanje elektrod in reguliranje napetosti ter vsi mehanični gibi peči so sprožijo z enovrstnim pritiskom na gumbe. Tako so pri obratu potrebni samo štirje delavci. Danes peč že dela brez odmora in daje vsak dan velike količine specialnega jekla, ki ga deloma porabi podjetje samo, deloma pa bo na razpolago tudi drugim pod jet jam v Jugoslaviji, ki so bila doslej prav tako odvisna od uvoza specialnega jekla iz inozemstva. Zato predstavlja zgraditev peči velik uspeh ne le za Industrijo motorjev v Rakoviei, ki bo mogla sedaj neovirano nadaljevati proizvodnjo motornih vozil, marveč tudi za druga industrijska podjetja v državi. Stoti Avtobus "Avtomontaže" v Ljubljani Dne 21. februarja 1948 je delovni kolektiv "Avtomontaže" v Ljubljani skromno proslavil pomemben dogodek v svoji proizvodnji. Dogradil je svoj stoti avtobus. Proizvodnja v tej tovarni skokoma raste. V primerjavi z letom 1946 se je v letu 1947 dvignila za 79%. Lanski plan je delovni kolektiv tovarne izpolnil en mesec pred rokom in ga do konca leta presegel za 7.88%. Avtobusnemu prometu je z do sedaj izdelanimi avtobu- umi I Trikratna udarnica mladinka Slavica Tenko iz Maribora lovne akcije v zvezi z nalogami, ki jih postavlja plan Osvobodilne fronte mesta Ljubljana. Žene rajona Center so sklenile, da bodo pri teh delih sodelovale s 100,000 udarniškimi urami. Enako število delovnih prostovoljnih ur so prevzele tudi žene rajona Rakovnik-Vič. Žene rajona Moste so napovedale tekmovanje v prostovoljnih delov- Tržaškega Ozemlja, ne da bi pri tem upoštevali, da bi Jugoslavija lahko uvažala v Trst živila v vrednosti 10 milijard lir, kar znaša 89% vseh potreb tukajšnjega prebivalstva." Uspehi tekmovanja v premogovniku Senovo Rudnik Velenje je pozval vse rudnike Slovenije k 12-dnevne-mu tekmovanju v proslavo praznika Sovjetske armade. Tekmovanja se je udeležil tudi premogovnik Senovo, kjer so z udarniškim delom, ki se ga je udeležilo 75 delavcev, delavk in nameščencev, dvignili dnevno proizvodnjo za 12.5%. Udeleženci so napravili 413 ur prostovoljnega dela. Prištedili so za 16.6% jamskega lesa, razstreliva pa za 19.8%. Med tekmovanjem se je proizvodnja zvišala za^ 3.75% nad planom. da so nad priporočilom predsednikovega odbora razočarani, seja, ki bo odločila, če se ga sprejme ali zavrže, pa se bo vršila v Clevelandu 5. aprila. Za slučaj, da bi se priporočilo zavrnilo, bodo železničarji enkrat po 26. aprilu odredili splošno stavko. V "Enakopravnosti" dobite vedno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma! ŽELEZNICE ZA 15 CENTOV IN POL MEZDNEGA POVIŠKA Kakor se poroča iz Chicaga, nih akcijah vsem rajonom in so predstavniki železnic skleni- dal 2,917 novih sedežev. Z letošnjim planom bo proizvodnja dvignjena za nekaj odstotkov. Po planu so potrebe avtobusnega prometa zelo velike. Sicer vozi že po sedanjem avtobusnem omrežju lepo število novih, udobnih in moderno opremljenih avtobusov ,toda naval potnikov terja vedno nove avtobuse, ki so potrebni tudi za nove avtobusne proge. Z ozirom na velike potrebe avtobusnega prometa bo treba tovarno razširiti, ker so že sedaj njeni prostori preobremenjeni in prenatrpani. Po kakovosti svojih izdelkov je tovarna dosegla predvojno raven, in to kljub težavam zaradi materiala. Tovarna dela izključno z domačim materialom in se je otresla vsakovrstnega uvoza iz tujine. O kakovosti njenih izdelkov najbolj priča okolnost, da so na nekaterih prograh avtobusi obremenjeni od 100 do 200%, pa kljub temu vzdrže. Ljubljanske žene v drugem letu petletke hočejo letos napraviti kar 156,-00 prostovoljnih delovnih ur. Med nalogami, ki jih je postavil drugi kongres v Beogradu,, sta dve posebno važni, to je pobijanje vojnega hujskaštva ter mobilizacija žena za industrijo. Ob zaključku je plenum mestnega odbora AFŽ sprejel vrsto sklepov obveznosti ter poslal brzojavki maršalu Titu in predsedniku vlade Ljudske republike Slovenije tovarišu Mihi Marinko. Jugoslovanska gospodarska komisija Trsta Tržaška javnost je z velikim zanimanjem vzela na znanje vest o prihodu v Trst jugoslovanske gospodarske komisije. Dnevnik "II Lavoratore" piše v zvezi s tem, da se vsi Tržačani zavedajo velike važnosti, ki jo ima prihod te komisije. "To ni samo važen korak k normalizaciji trgovskih odnosov med našim ozemljem in njegovim zaledjem, temveč dejstvo, ki lahko povzroči velik razvoj in pripomore k takojšnjemu izboljšanju našega gospodarstva. Ugodna rešitev razgovorov bi pomenila konec težke krize tržaškega gospodarstva. Jugoslavija potrebuje ladij, železniških tračnic, jekla, litega železa itd. Te proizvode ji lahko dobavljajo ladjedelnice Sv. Marka, tovarna strojev, ladjedelnice Sv. Roka ter livarna ILVA. "Obnovitev naše industrijske aktivnosti bi koristila najširšim slojem prebivalstva Svobodnega li, da sprejmejo priporočilo Tru-manovega odbora, da se 220,000' železničarjem, ki spadajo k trem velikim bratstvom železniških | delavcev, dovoli 15 centov in > pol mezdnega poviška, ki bi veljal od 1. novembra dalje. Predstavniki unij so izjavili, Oblhk Mover Sc priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca John Oblaka 1146 East 61 Street HB 2730 : ZAVAROVALNINO proti ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6208 SCHADE AVE. Pokličite: ENdicott 0718 Zanimiv program Na zborovanju delovnega ple-numa mestnega odbora Antifa-šističnih žena so ljubljanske že-razpravljale o nalogah, ki jih Dodo izpolnile v drugem letu jugoslovanske petletke. Po otvoritvenem .govoru predsednice mestnega odbora AFŽ tovariši-ce Ziherlove, je tajnica mestnega odbora AFŽ podala obširen refer&t o delu in nalogah AFŽ glede na drugi kongres. Poudarila je, da je poleg nakazanih nalog drugega kongresa narekovalo potrebo po sklicanju ple-numa tudi tekmovanje glavnih republiških mest. Ljubljana bo tekmovala s prostovoljnim delom v izgradnji in ureditvi mesta, v razvijanju ekonomske in kulturne povezanosti s podeželjem, v kulturno-prosvetnem delu ter v fizikulturi. Priprave za tekmovanje, ki go vodi Osvobo dilna fronta, so že v polnem raz voju Kakor lani, so tudi letos ljub Ijanske žene pokazale izredno kovici pri Beogradu, ki izdeluje zanimanje za prostovoljne de DRUGA IZDAJA ENGLISH-SLOVENE DICTIONARY (Angleško-slovenski besednjak) Naročite pri: ENAKOPRAVNOSTI 5231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio CENA $5.00 Nocoj se bo vršil eden najbolj zanimivih programov v ro-koborbi v Centralni orožarni. Spoprijela se bosta "Whipper" Billy Watson in čampijon iz Te-xasa, Dick Raines. Watson, ki ima angleško prvenstvo, še ni bil premagan v Clevelandu. Poleg njiju se bodo spoprijeli Kay Bell in Jack Dillon iz Chata-nooga, Tenn.; Cardiff Giant iz Los Angelesa in Lee Henning iz Davenport, Iowa; Tommy O'Toole iz Kentuckya in Don Mclntyre, ter Fred Bozik in Jack Page. CLEVELAND JE SLOVENSKA METROPOLA V AMERIKI! V Clevelandu so naseljeni Slovenci, oziroma Jugoslovani iz vseh delov Slovenije in sploh Jugoslavije. V Clevelandu izhaja slovenski list ENAKOPRAVNOST ki prinaša dnevno zanimive novice iz vseh delov sveta. Enakopravnost 6231 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio 8TRAR i BNAKOPRAVNOffB 30. marca # — I MIHAIL ŠOLOHOV TIHI DON PRVA KNJIGA (Nadaljevanje) Štokman je dvignil ostri pogled od mape na prečo na sodnikovi glavi, pokrito s prhljajem. — Zaradi udeležbe pri nemirih. — Hm . . . Kje ste delali tisti čas? — V železniških delavnicah. — Vaš poklic? , — Ključavničar, — Ali ste' Jud? Morebiti krščen Jud? — Ne. Zdi se mi sploh .... — Me nič ne zanima, kaj se vam zdi. Ali ste bili pregnani v Sibirijo ? — Bil. Preiskovalni sodnik je dvignil glavo in nekaj časa pregi-bal obrite ustnice, pokrite s črnimi pičicami. — Svetujem vam, da odidete od tod. — In sam zase je dodal: "Sicer ga bom pa že jaz spravil od tod." — Zakaj, gospod sodnik? Sodnik je tudi odgovoril z vprašanjem: — O čem ste se pogovarjali s kozaki na dan pretepa? — Resnično . . . — A, a... Prav, lahko greste. I Štokman je stopil na teraso pri Mohovih (oblasti so se zmeraj ustavljale pri Sergeju Pla-tonoviču, namesto v krčmi) in se smehljaje zastrmel v pološče-na dvokrilna vrata, na čelo pa se mu je začrtala rahla guba. Zima ni nastopila nenadoma, j Po vnebovzetju Marijinem je { prvi sneg skopnel in trope konj so spet prignali na pašnike. —j Skoraj ves teden je nepreneho-j ma pihal topel jug in v stepi j je cvetel pozni mahovnati li-1 sičjak. j Lepo vreme je držalo do sve-' tega Mihela; potem je pritisnil mraz in zapadel je sneg. Mraz je bil čedalje ostrejši, snega se je še enkrat na debelo naletelo in po zapuščenih obrežnih vrtovih so se pokazali zajčji sledovi, prečkajoči žive meje, zakopane pod snegom, podobni vezenim čipkam. Ceste so osamele. Nad vasjo se je raztezala m^-gla od posušenega gnoja, ki so ga uporabljali za kurivo; z raz-kopanih kupov pepela ob cestnih omejkih je bilo slišati kra-kanje vran prav v hiše. Zimska cesta, pokrita z gladkim snegom, se je vila kakor višnjev in obledel trak skozi vas. Na trgu se je nekega lepega dne zbrala skupščina. Približal se je čas delitve in sekanja ho-ste. Kozaki so se nagnetli pred vhodom v občinsko hišo, oblečeni v kožuhe in plašče, podložene z ovčjimi kožami, in slišati je bilo škripanje njihovih klobučevinastih škornjev. Mraz jih je nagnal, na občino. Pri sejni mizi, na obeh plateh atamana in pisarja, so se posedli stari odličniki z dolgimi srebrnimi bradami; mlajši z raznobarvnimi bradami in brez njih so se stiskali v gručah in mrmrali pod kritjem ovčjih ovratnikov. Pisar je pokrival papir z gostimi vrstami, ataman mu je gledal čez ramo in po mrzli sobi so odmevali zamolkli glasovi. — Letošnje seno . . . — Kajpak ... S pašnikov smo ga pospravili za klajo, v stepi pa je tako sama deteljica. — Druga leta so včasih črede lahko ostale na paši do božiča. — Kalmikom to ni mar. — No, že... — Naš ataman ima vrat ko volk, ne more ga zasukati. — Ta hudičev prasec je menda preklo požrl. — Oho, boter; bi iiemara zimo rad pregnal. Poglej si ga no. South Africa Closely Linked to U.S. AZORES NEW YORK (" / ACCRA/ ^ ; Xvt DAKAR LEOPOUOVILLE--V - > , JOHANNESSjiRQ # Liofu block mfllc in Park. Motorittt would b« •t(«ck«d If th«y i«ft car«. # Zulu Princa and aid« in full war ragalim. # Commiaaiooara Scraai* ha«rc of Do** town Johammaabufg. # Map ol Air ronta $» SoDCb Alficft. NEW YORK, N. Y.—A country of extreme contrasts, as shown by the above pictures. South Africa, once weeks from the U.S, has attracted the interest of big business and the travel-starved American tourist, since it is now less than 44 hours from here via the Pan American World Airways Clippers. Trekking down the west coast of Africa are thousands of imml-grank from war-toM Europe, seeking new homes and jobs in l^m. ing South Africa. They're contributing to the rapid development of south Africa as a rich market for the United States; one which pays for U.S. goods with cash on the line, dug from the abundant African {Old mines. The Union government is sponsoring a three point program to foster immigration, encourage tourists and expand industry. Larm Mties, springing up in the open veldt, establishment of South African tubsidiaries by large U.S. manufacturers and the prospect of many American tourists teking advantage of Pan American's magic carpet testify to the success of the program. ^ kakšen kožuh si je naredil! — Cigan pa zdaj prodaja svoje krzno. — Za božične praznike je moralo tudi nekaj ciganov prenočevati v stepi. In seveda, odej niso imeli: zatorej se je eden izmed njih zavil v mrežo in mraz ga je zmrcvaril prav do obisti. Zjutraj se je prebudil, porinil prst skozi luknjo v mreži in dejal materi: "Brr, mamka, kako je zunaj mraz! ..." — Bog obvaruj, sekanje se je začelo! — Dobro bi bilo vole podkovati. — Oni dan sem sekal v Hudičevem kalu raste. Prav lepo je. — Zahar, zapni si hlače . . . Če ti nekaj zmrzne, te bo baba napodila od bajte! — Oo, Avdejič, občinski bik bo ostal letos pri tebi? — Nak, uprl sem se, da bi ga imel. Vzela ga je Paranjka Mrinina . . . "Vdova sem," je dejala; "tako bom nemara manj žalostna ..." Vzemi ga, sem ji dejal. Če bo kaj drobiža . . . — Hahahaha! — Huhuhu! — Gospodje starešine! Torej, glede hoste? . . . Tiho tam! . . — Če bi bilo kaj drobiža, sem dejal ... me pokliči za botra. — Tiho! Molčite, prosim! Posvetovanje se je začelo. ,Ataman si je gladil zbledele na-šive, vpil priimke delivcev in si ■z mezincem česal predenasto brado. Okrog njegove glave je yisel oblaček pare. Zadaj, pri vratih, ki so neprenehoma loputala, je bila vsa gneča sredi pare in preglušlji-vega trobentanja usekujočih se flOSOV. — Sekanja hoste ni mogoče postaviti za četrtek! — je zakričal Ivan Tomilin in poskusil prevpiti atamana; podrgnil si je škrlatno uho, nagiba je na eno stran glavo, pokrito s top-ničarsko kučmo. — Zakaj? — Hej, ti, topničar, ušesa si boš potrgal! — Mu bomo pa volovska nataknili. — V četrtek je pol ljudi namenjenih po seno. Pravijo! . . . — Pojdejo pa v nedeljo. — Gospodje starešine. — Kaj? — Z božjo pomočjo . . . — Hahahaha! — Hohohoho! / — Huhuhuhu! Stari Matvej Kašulin se je nagnil nad vegavo mizo in jezno zakričal proti Tomilinu, vihteč svojo bukovko. — Kar počakaj s svojim senom! . , . Prava reč! . . . Odločila bo skupščina . . . Zmeraj se upiraš . . . Kakor mlado osle si, dragi moj! Res! . . . Kaj pa drugega! Res da!... — Tudi tebi, kakor si star, morajo zmeraj sosedje soliti pamet ... — je zakričal enoroki Aleksej in dvignil betico iz zad njih vrst, pomežikovaje z očesom in krčevito spakovaje lice. Šest let se je že pravdal s starim Kašulinom za kc3 remije. Prijelo ga je redno vsako pomlad, dasiravno je bil košček, ki si ga je bil prilastil Matvej Kašulin, na vso moč majhen. Meže bi lahko pljunil čezenj. — Jezik za zobe; ti migalica, ti! — škoda, da sem predaleč in te ne morem doseči; če ne, bi ti jo primazal, da bi zgubil vedro krvi. — Spaka, pasji rit, samoro-kec, grinta zvežena! — Mir, vsi skupaj! Le poglej jih, kako so si v laseh! — Ven na vrt; tam se boste lahko mikastili. Prav res , . . — Kar pusti, Aleksej: sivcu Trikratna udarnica Julka Lipovec iz Maribora se jezijo lasje, da mu kučma kar pleše po betici. — Ampak to ti povem . . . — Že prav, jutri mu boš raztreščil gobec; zdaj pa mirujte! — Tiste, ki delajo nered, bi bilo treba zapreti. Ataman je udaril s pestjo po mizi, da je zaškripala. — Mir! Če ne, vas bom po metal na.cesto. Hrup se je pomaknil v zadnje vrste, potem je vse potihnilo. — V četrtek ob svitu bodo prišli vsi sekat hosto. — Kako mislite, gospodje starešine ? — Na dobro srečo! — Z božjo pomočjo! — Dandanes ni več kaj prida poslušnosti starešinam . . — Nič se ne boj, da bi ne poslušali. Bomo že našli sredstvo da jih bomo pokorili! Moj Alek-šaška toliko da se me ni lotil s pestmi, ko sem mu oddelil njegov kos: me je bil že pograbil za prsi, pa sem ga brž spravil k pameti: "Pri priči te pojdem naznanit atamanu in starešinam, — sem dejal, — da te bodo prešibali." Pomiril se je in se upognil kakor biček v potoku. — Razen tega, gospodje starešine, je prišla odredba trškega atamana, — je nadaljeval ataman, segel po sapo in sukal glavo sem ter tja, ker ga je visoki ovratnik uniforme, ki mu je dvigal brado, rezal v kožo; — to soboto se morajo fantje zglasiti za prisego. Pri zunanjem oknu, nadalje stran od vrat, je Pantelej Pro kofjevič ob Koršunovu kakor štorklja dvigal svojo bolno nogo. Miron Grigorjevič si je bil odpel kožuh in ga ogrnil čez rame; sedel je na okenski polici, se smejal in mrgodil oči in rušo brado. Na kratkih plavih obrvih je imel nekaj kos mičkov ivja in njegove velike pege, po navadi kostanjaste barve, so mu nekako porumene le zavoljo krvi, ki mu jo je mraz zaplal v lica. Okoli njih so se razpostavili Ali ste naročnik "Enakopravnost?" Če ste, ali so Vaši prijatelji in znanci* "Enakopravnost" je potrebna vsaki druiini zaradi važnih vesti in vedno aktualnih člankov! Šinte "Enakopravnost!" ' Najlepše darilo za vaše sino ve in hčerke je knjiga Robert St. Johna "The Silent People Speak". Ali ste jo že kupili? Dobite jo v našem uredništvu! TEKOM ČASA, ko se zobozdravnik Dr. J. V. Župnik nahaja na St. Clair Ave. in E. 62 St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, doCim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu. Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga hadomditil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora. Njegov naslov je DR. J. V. ŽUPNIK 6131 ST. CLAIR AVE. vogal E. 62nd St.: vhod lamo na E. 62 St. Urad je odprt od 9.30 zj. do 8. zv. Tel.! EN 5013 mlajši kozaki, smejoči se drug drugemu in mežikajoči sosedom, in sredi njih je — s svojo sinjo kučmo s srebrnim križem, potisnjeno na tilnik, kažoč začetek pleše — stopical po prstih vrstnik Panteleja Prokofjeviča, atamanec Avdjejič s priimkom "Čveka", človek, ki se sploh ni staral in je imel lica rdeča kakor jagoda. Svoj čas je služil v gardni stotniji. Prišel je tja pod imenom Sinilin in vrnil se je ... s priimkom "Čveka". Bil je prvi iz vasi dodeljen atamanskemu polku in kozak se je čudno spremenil: v mladosti je bil kakor vsi drugi, dasiravno je bil že iz detinjstva šemast. Ko pa se je vrnil iz vojaške službe, je precej prvi dan začel pripovedovati čudovite stvari iz svojega bivanja na carskem dvoru in o nedavnih prigodah, ki jih je bil doživel v Petrogra-du. Poslušalci so bili spočetka osupli, poslušali so te zgodbe z odprtimi usti in jim verjeli; šele veliko kasneje pa se je odkrilo, daje Avdejič lažnjivec kakršnega še niso pomnili na vasi. Odkrito so se mu posmehoval!, a ta se ni zmedel in, ko so mu lepo dokazali lažnivost njegovih izmišljenih čudovito-sti, ni zardel (že mogoče tudi, da je zardel, ali zavoljo običajne rdečice njegovih lic tega ni nihče opazil) in ni nehal praviti bajk. Na stare dni je povsem zgubil razsodnost. Kadar so nje gove laži razgahli, ga je prizadelo in z dvignjenimi pestmi je navalil na svojega žaljivca; kadar pa mu niso ugovarjali, ampak se mu samo smejali, je dalje pravil svoje povesti, ne da bi opazil, da se smejejo njemu V gospodarstvu pa je bil pameten in dober delavec; vsako stvar je naredil razumno in vča sih celo prepredeno; ali kadar koli je pogovor nanesel na službo pri gardi ... so se ljudem razklenile čeljusti od strmenja, zvijali so se po tleh in kar pokali od smeha. Avdejič je torej, sredi gruče stopal na prste v svojih starih, prestarih klobučevinastih škor njih, krožil z očmi po kozakih, ki so se gnetli okoli njega, in rekel prepričevalno, spreminjaje nizki glas; — Danes ni kozak nič več vreden. Majhen je in suh. Zamahneš s palico, pa ga presekaš na dvoje. Vidite, tako je s to stvarjo. — In z zaničljivo V blag spomin druge obletnice nenadne smrti našega očma in brata Frank Sot ki je svoje mile oči za vedno zatisnil dne 28. marca 1946. Dve leti je že minulo. kar si nas zapustil Ti. nam vsem teško je pri srcu, vsaj smo Te vsi ljubili. Toda v sredini našega srca Tvoj spomin živi ljubeč. zdaj poči vaš v mirnem pokoju in v veselju večnem se radujl Žalujoči ostali: Jennie Gorska, Frances Braidic in Agnes Modic, pastorke Frank Gorsha, George Bradic in Frank Modic, zelje vnuki in vnukinje Mary Kostjančič, sestra v Somerset, Colo. Cleveland, O., dne 30. marca 1948 — Le kar povej! — Bodi tako dober, Avdeji^' — Prosimo te! C Dalje prihodnfi^) Razno kretnjo je s škornjem pohodil pljunek. — V trgu Vešenskaja pa sem imel priložnost videti nekaj izkopanih okostij; tisto, res, tisto so bili pravi kozaki . . — Kje si pa izkopal ta okostja, Avdejič? — je vprašal tolsti Anikuška in sunil s komolcem svojega soseda. — Bolje napraviš, ljubček, če ne praviš takih bajk, vsaj na dan pred praznikom ne, — je omenil Pantelej Prokofjevič, za-1 _ ' ^rni ceni vihal nos in se potegnil za uho.! Prevažanje po zm Ta blebetač mu ni bil posebno IEX 0771 pri srcu. VADNAL'S T Light Trucking — Jaz, dragi moj, nikoli ne pripovedujem bajk, — je odvrnil Avdejič važno in se zagledal v Anikuška, ki je trepetal kakor v mrzlici. — Kar se tiče okostij, sem jih videl, ko so zidali hišo mojega svaka. Ko so odkopavali temelje, so odkrili grob. To se pravi, da je bilo ne koč blizu Dona zraven pokopališče. — In kaj je s temi okostnjaki? — je vprašal Pantelej Prokofjevič in hotel oditi. — Roka, kakor pravim, je bila takale, — in Avdejič" je razširil roke, podobne grabljam, — čepinja takale (prisežem, da ne lažem), bila je kakor vojaški kotel. — Bolje napraviš, Avdejič, če poveš fantom, kako si ujel hudodelca v Petrogradu, — mu je predlagal Miron Grigorjevič, skočil s police in si zapel ovčji kožuh. — Ali je kaj povedati? — je skromno ugovarjal Avdejič. Dvojica želi dobiti v 4 ali 5 sob. yjie Kdor ima ta oddati, naJ po 6. uri zvečer. PO 9582 ^ JOHN ZULICH agency Frances Zulich ,j 18115 Neff Rd.. I* « ^ luo ne gg priporočamo roj ^ cer ve ^ naklonjenost za vsako^ varovalnino. jugoslovans^ poštne znam^ dobite pri AUGUST KOLLANU 6419 St. Clair Ave-Cleveland 3, O__^ MAX'S AUTO BODj/ UTsD lastni". 1109 E. 61st ST. - Max Zelodec,_ feO' Popravljamo ogrod)e avtov vseh ""l pje i Naša posebnost je bar . Nove avte, ki so posko po mo, da zopet VAŠI"ČEVL of BODO ZGLED ALI ^ ako jih oddaste v poP** edo« liht> KONCERT GLASBENE MATICE V nedeljo 11. aprila 1948 v SLOV, NAR. DOMU na St. Clair Ave. Pričetek ob 4. pop. Vstop. $1.00 Dela za ženske sljivemu čevljarju, ki * prvovrstno delo. Frank 16131 ST. CLA^ IZVRSTNA obsegajoča 24 do $5,000 čistega doo iz 20 akrov nanovo sadnim drevjem. 11" , let« po 8 let stare, 400 po g let 600 dreves jabolk P , U 3000 novih jagod, n* , f f ima 2 stanovan^^ je i. nosamezne * ..icoe'-jj' mi, vhodi, posamezne palnice ter 2 HIŠNA OPRAVILA ženska srednjih let dobi delo za opravljati hišna dela. Dober dom. želi se, da bi ostala preko noči. Pokličite zvečer. Chagrin Falls. Hillcrest 620 R SNAŽILKE za delo od 6. zj. do poldne Polni čas. Tedenska plača. Zglasite se na 5. nadstropju EMPLOYMENT OFFICE WILLIAM TAYLOR SON & CO. I« . .obi .. stim vhodom: a*'®-,! termostatom, jjjj vodo in „P jjie* novim grelec za w-w -- ^ kleti. Poslopje r v, traktor, garaža ® ros^i in ^ so nanovo barvaW.^.^jgk ko je iz kamna, k** K $4,000 vrednosti /, in opreme. Izvrs^ ne posuši in P'® j galon vode za njaka. 3 akre Za podatke poklicit« lodi mandel- ^ y 15702 Waterloo Cleveland. O Kažipot na ®, 20 sedem ville do Colls Bd. Coil's Nursery), »"jj's desno (južno)^na ^ pj., dve cesti do Davi: - jg levo in vozite do .y, farma levi. (Ta far«*' proslega novembra » , pr 000, tlda vsled bol«* ,ed" ■ je moral ^ i RKO Keith's E. 105th St Theatre I E. 105th & EUCLID AVE. Vrata te odpre ob 11.15 zj. v sredo in do ponedeljka od 31. marca do 5. ap'*!® se kaže sliko "GENTLEMEN'S AGREEMENT" To je ena najboljših slik tega leta. dobite za $20,00W V vsaki slovenski družini, ki zanima za napredek in razvoj vencev, bi morala dohajati Slo' Enakopravnost Zanimivo in podučno ct'^^ priljubljene povesti