http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si tednik 1165 ČETRTEK 18,AVGUST 2016 / ŠTEVILKA 1165, LETO XXII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,50 EUR smobil iko Pnvni nolzoi Innona | ^||ii miiin Mjjii n m Obiščete nas lahko vsak delavnik od 8.30 do 19.30 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2 telit. 040 410 743 Povej nekaj lepega POOBLAŠČENI PRODAJALEC Veni TOPLE MALICE IN KOSILA tel. 05 6416 333 / mob. 041 684 333 www.fastfoodveni.com ANDRAC IN REKLAMACIJE d§6/211-434 Doma nimamo nobenega orožja Razen knjig, ki so, po Bertoldu Brechtu, najmočnejše orožje. S knjigo nikogar ni mogoče ustreliti v srce, lahko pa ga ustrelimo v možgane. Povsem neboleče, vendar učinkovito. (Mef) V trenutku, ko smo izvedeli za tragično smrt znanca in prijatelja, ki je iz Mehike prišel v varno Slovenijo in končal pod streli psihopata iz vasi, ki se ji je včasih reklo Pridvor, smo pomislili na knjige. Zakaj ravno na knjige? Zato, ker nas prav pomanjkanje knjig vodi v svet, ki si ga, vsaj tisti iz povojnih časov, nismo želeli. To je svet, ki je v resnici zgolj kopija sveta, ki ga poznamo pod imenom Združene države Amerike. Nekoč smo rekli, da smo pol stoletja za Ameriko, potem je bila razlika med nami vse manjša in zadnje čase smo skoraj »on date«. Američani so že pred drugo svetovno vojno poznali mikrovalovne pečice in hladilnike, k nam so prišli v šestdesetih. Računalnike so imeli v sedemdesetih, mi smo jih dobili deset let kasneje. Američani so dobili nepojasnjene množične morilce pred kratkim, mi smo jih dobili zdaj. Med nami in Ameriko ni več nobene razlike. Premoremo vse, kar premorejo oni. Kako tudi ne, saj nam je servirano takorekoč »v živo« z različnimi nadaljevankami, resničnostnimi šovi in podobnimi nebulozami, ki so namenjene poneumljanju ljudi, da ne bi opazili, kako so nehote postali statisti sodobne družbe. Samo vprašanje časa je bilo, kdaj bo k nam prišel prvi junak takoi-menovanih strelskih pohodov, posameznik, ki so mu odvzeli vse, razen ideje, da ima vsak človek svoj trenutek slave. Pa čeprav mora zaradi tega umreti nekdo, ki ni čisto nič kriv, da je on postal nič, čeprav ni bil nič. In je to, da ni nič, želel povedati vsaj vesoljni Sloveniji. Amerika se je na takšno grožnjo odzvala z oboroženimi varnostniki na vsakem koraku. Pa je bilo vse zaman. Zato res ne vem, zakaj bi jih še enkrat posnemali. Saj so vendar dokazali, da tako ne gre. Namesto tega predlagam, da v Sloveniji sprejmemo zakon po katerem lahko orožje nosijo le policisti, vojaki, varnostniki in aktivni lovci, pa še ti bi morali vsakih nekaj let opraviti poseben pregled pri psihiatru, ki bi hitro ugotovil, če so dovolj pri sebi za tako odgovorno lastnino. Po kratkem postopku bi morali orožje odvzeti vsem, ki ga imajo zaradi takoimenovane samoobrambe, saj se pošteni ljudje, na načelni ravni, nimajo česa bati. Potem ne bi vsak neprištevnež ali baraba s pištolami hodil naokrog. Pa niti orožarskega lobija nimamo. Poletja ni konec Čeprav se je prijelo spoznanje, da je z Ribiškim praznikom konec glavne turistične sezone in poletja, to še zdaleč ni res. Dokaz je že ta konec tedna, ki prinaša celo vrsto dogodkov, da o pravem poletnem vremenu niti ne govorimo. Že drevi bomo domačini in turisti na Lonki lahko poslušali eno boljših kopij nekdanjih Beatlov, v Hangarju pa se začenja tridnevni Blues in | rock fest, ki ga bodo v soboto za-f] ključih z Beer festom, ki ga Hangar £ pripravlja v sodelovanju s hotelom Delfin. Nadaljuje se poletni god-S>beni tabor in udeleženci le tega, se | bodo predstavili v soboto dopoldne £ na Lonki, ob 19.00 pa bosta na Man-S ziolijevem trgu zaigrala Pihalni or-kester Izola in Pihalni orkester Tolentino (Italija). V Kulturnem domu bodo v soboto ob 18.00 uri predstavili produkcijo Mednarodne poletne gledališke šole, ki se prav zdaj dogaja tudi v našem mestu. Še vedno si lahko ogledate filme v letnem kinu Arrigoni, prihodnji četrtek se bo Pr špini predstavila nova izolska jazz skupina Rare, prvo soboto v septembru prihaja tradicionalna Bazilikijada. Vmes bomo doživeli še odprtje novih razstav v galeriji Alga in Plač Izolanov pa še kaj se bo našlo. g BANKA KOPER C OGLAŠEVANJE in REKLAMNA SPOROČILA tel. 040 600 - 700 J P0J.3 33m ?).06.20lč tft-jn« IK^n.Uvio Bmk «.- UufrL *. JjvmUu.) • Mucu* I uit. UktevJ--) M 76.01.2CI6 C««k * trt-jl (Koper;. frank ilet (Ital#a) ME 7/.01.2016 Buek> Baa* 3«.el ll4uL.jMim) Vasilij je bil prehiter V prejšnji številki smo, na prošnjo organizatorjev sprejema, v zadnjem trenutku zapisali, da bo Vasilij Žbogar prišel v Izolo v ponedeljek. Pa je letalo prišlo prej in tako je bil sprejem že v nedeljo. Vsem bralcem, ki smo jih, ne po naši krivdi, zavedli, se iskreno opravičujemo. Posnetek sprejema si lahko ogledate na kanalu Mandrač TV danes ob 20.00 Pisma iz metropole Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja, zgodovinska dejstva in razmišljanja. Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki pa ni nujno enako mnenju uredništva. DRŽAVA ENAKIH MOŽNOSTI Spet smo sestavni del in jedro EU, vodilni, MI z Nemčijo. Tako je vsaj prepričana naša vlada oziroma takšno mnenje ima o sami sebi. Smo namreč v istih okopih in rovih, ograjah in tehničnih ovirah, kakor se humano imenujejo sredstva za mesarjenje in klanje živih bitij. Nemčija se pripravlja na novo svetovno vojno, ki se je zaveda, čeprav ni definiran klasični zunanji sovražnik, kar pomeni, da je to lahko vsak. Vlada (nemška, ne naša) državljanom priporoča, da naredijo vsaj desetdnevne zaloge hrane in vode - dva litra za vsakega družinskega člana dnevno, kar pomeni dvajset litrov za vsakega družinskega člana za deset dni. Predlog tega zakona so v teh dopustniški dneh pripravili ministri, državni sekretarji, državni uslužbenci, in ostali pri koritu in jaslih, ki so verjetno lastniki delnic velikih trgovskih verig, kar je pošteno. O drugih tekočinah ni slišati besede. Verjetno so druge tekočine običajen del družinskih zalog. Tudi naša vlada se pripravlja na vojno. Kupuje nov vodni top, ki bo, razen z vodo, sovražnike pošprical še s solzivcem, barvami in podobnimi priboljški. Kar pomeni, da je edina razlika med Nemčijo in Slovenije v tem, da se prva pripravlja na zunanjega, še nedefiniranega sovraga, naša država pa se pripravlja za spopad z notranjim sovražnikom. To pomeni, proti lastnim državljanom, tudi tistim, ki nimajo denarja za nabavo desetdnevnih zalog hrane in pijače, da se skrijejo pred novim vodnim topom, s katerim jih bo država špricala v vročih poletnih dneh. Včasih denarja nimajo tudi za enodnevne zaloge hrane, vsaj če pomislimo na nekaj več kot sto tisoč nezaposlenih, par sto tisoč prekarnih in pogodbenih delavcev, ki jim sužnjelastniki - delodajalci ne plačujejo nobenih prispevkov ali pa na vsake kvarte izplačajo par sto evrov, kot plačo za, recimo, april lanskega leta. To početje pa država mirno tolerira, dopušča in prikrito spodbuja. Da ne omenjamo 300 tisoč upokojencev, ki imajo pokojnine manjše od 500 evrov, pa ostale reveže, ki živijo z manj denarja, kot znaša življenski minimum. Dobro je, daje VLADA kupila vodni top. Tisti stari je bil uporabljen enkrat samkrat v tridesetih letih, ko je z oblasti odletela kriptofašistična vlada z ministrom Gorenakom in njegovim predsednikom vred. Ponižni užaljeni, in vsega oropani, se bodo morda zbudili in šli na ulice. Tudi top vreden milijon evrov bo tam. Namesto, da se milijon evrov nameni izboljšanju pogojev dela policistov na cesti, bo zaščitil fotelje njihovih šefov in šefov njihovih šefov, oblastnikov. Lahko, da bo ministrstvo za delo in vse drugo, tudi za enake možnosti, s svojim projektom »Za pošteno delo«, poželo uspeh. Vsaj tako se je zdelo na začetku, ko so predlagali (in še predlagajo), da med delodajalcem in delojemalcem, oziroma med gospodarjem in delavcem, preneha sodelovanje, če ni več medsebojnega zaupanja. To bi bila scena za nove filme o zmagi delavcev nad kapitalističnimi izkoriščevalci: delavci izrečejo nezaupanje lastniku in ta mora oditi, ostati brez službe, se prijaviti na Zavod in živeti od tega, kar dobi od Zavoda. Ampak, ministrstvo za delo in vse ostalo, pa tudi za enake možnosti, ni imelo v mislih nič takega. Enake možnosti naj imajo samo delodajalci in sužnjelastniki, raja ostaja raja. Raja ostaja brez dela in vsega, ker je šef, gazda, gospodar, izgubil zaupanje. Oni ne morejo in ne smejo izgubiti zaupanja vanj. Ker živijo v državi enakih možnosti, za kar je država celo oblikovala ustrezno ministrstvo. Ministrstvo, ki piše neumnosti in proizvaja revščino. Tako kot vlada. Enaki med enakimi, enakopravni med enakopravnim. MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 040 211434 elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. AVVISO VALIDO PER LE SCUOLE ELEMENTARI Dl ISOLA „LIVADE“, „VOJKA ŠMUC“ E „DANTE ALIGHIERI" Gentili genitori, Vi informiamo che giovedi 1 settembre 2016 le lezioni avranno inizio alle ore 8:20 (per gli alunni dalla seconda alla nona cla-sse); lagiornata si svolgera’ poi secondo una programmazione di eni gli alunni saranno informati il giorno stesso. Le lezioni termineranno, al pin’ tardi, alle ore 12:30. II servizio scolastico di trasporto šara’ conforme a tale orario. Gli alunni sono pregati di portare con se’ lo zaino contenente Toccorrente scolastico e le ciabatte da utilizzare a scuola. Durante il primo giorno di scuola la merenda e il pranzo saranno organizzati per tutti gli alunni che ne hanno fatto richi-esta. Altre eventuali informazioni saranno pubblicate sui siti internet delle rispettive scuole. Gli alunni di prima classe, insieme ai loro genitori, saranno accolti: Alle ore 10:00 presso la scuola „Livade“ Alle ore 10:00 presso la scuola »Vojka Šmuc“ Alle ore 9:00 presso la scuola »Dante Alighieri" segreteria SE Dante Alighieri OŠ Livade OŠ Vojke Šmuc OBVESTILO velja za OŠ Livade, OŠ Vojke Šmuc in OŠ Dante Alighieri Izola Spoštovani starši! Obveščamo Vas, da bo v četrtek, 1. septembra 2016, pričetek pouka ob 8.20 (za učence od 2. do 9. razreda), in sicer po urniku. ki ga bodo učenci prejeli istem dne. S poukom bomo zaključili najkasneje do 12.30. Vozni red šolskega avtobusa bo prilagojen urniku pouka. Učenci naj s seboj prinesejo torbo s šolskimi potrebščinami in šolske copate. Na prvi šolski dan bosta na šoli organizirana malica in kosilo za vse prijavljene učence. Vse ostale informacije bodo objavljene na spletnih straneh šol. Prvošolci so skupaj s starši vabljeni na sprejem v: - Osnovno šolo Livade Izola ob 10.00 - Osnovno šolo Vojke Šmuc Izola ob 10.30 - Osnovno šolo Danteja Alighierija Izola ob 9.00 tajništvo SE Dante Alighieri OŠ Livade OŠ Vojke Šmuc Četrtek, 25.avgust2016, št. 1166 ---------------------------------------------Črni ponedeuek------------------- Ustvarili smo družbo, ki je nismo hoteli Ponedeljkovi dogodki v izolski bolnišnici, kjer je pacient z orožjem in sejanjem smrti želel dokazati nek svoj namišljen prav, pričajo o tem, da smo se znašli v družbi za katero smo bili prepričani, da obstaja samo tam na drugi strani oceana. Dogodek je pretresel slovensko Istro in celo Slovenijo. 70-letni Darko Gregorič iz Svetega Antona je v ponedeljek popoldne, s strelnim orožjem, vzel življenje zdravniku in policistu, enega policista je težje ranil nato pa si je po streljanju policistov PP Koper menda sam vzel življenje. Izolski ponedeljek je bil ovit v črnino. Zaradi tega, ker si je nekdo vzel pravico v svoje roke, sta življenje izgubila 36. letni dr. Luis Guil-lermo Martinez Bustamante, oče dveh otrok in policist PPP Koper, 43. letni Ivo Žnidarčič, medtem ko so zdravniki uspeli rešiti življenje 46. letnemu policistu PP Izola Ljubu Krajncu. Po nekajdnevni preiskavi, ko so se v javnosti pojavljale povsem različne zgodbe o tem, kaj se je zgodilo, so na PPP Koper sklicali tiskovno konferenco, kjer so razjasnili potek dogodkov. »Po do sedaj zbranih obvestilih in dokazih izhaja, da seje 70-letni osumljenec iz Sv. Antona pri Kopru med 13:00 in 15:00 uro od doma s svojim osebnim avtomobilom znamke Chevrolet Aveo, srebrne barve, pripeljal do Splošne bolnišnice Izola, do tamkajšnjega zdravnika, ki je osumljenega že dlje časa zdravil. Osumljeni je s seboj imel pištolo izbrisanih identifikacijskih oznak, za katero ni imel nobenih dovoljenj. Okoli 15:00 ure seje na pritličnem hodniku pred recepcijo srečal z zdravnikom in ga po krajšem pogovoru na pritličnem hodniku pri recepciji, kljub zdravnikovem begu, večkrat ustrelil v zgornji del telesa in v glavo. Zdravnik je kasneje, isti dan, zaradi poškodb umrl. Po streljanju se je osumljeni namenil v prostore novega dela urgence. Strele je slišal tudi 43-letni policist Postaje prometne policije Koper, ki je bil v SB Izola v tistem času zaradi drugih službenih nalog in je prihitel v smeri streljanja. Osumljeni je policista na hodniku urgence SB Izola pričakal v prehodu iz prostorov SB Izola v urgentni del in ga enkrat iz neposredne bližine ustrelil v prsi. Policist je kasneje zaradi strelne rane, navkljub nudeni zdravniški, pomoči umrl« Kot je še povedal Dean Jurič, vodja Sektorja kriminalistične polcii-je PU Koper, je osumljeni, Darko Gregorič iz Svetega Antona, sicer stari znanec policije, ki je že sedel za zapahi po dveh ropih domače pošte v Pobegih, po strelu v policista ostal brez nabojev v svoji pištoli, zato je v nadaljevanju vzel službeno pištolo ustreljenega policista, svojo prazno pištolo pa pustil na kraju umora policista. Na dvorišču SB Izola je osumljenec sprožil še najmanj en strel iz odvzete policijske pištole, za kar sumijo, da je šlo za preizkušanje orožja, nato pa odšel do svojega avtomobila, srebrnega Chevroleta Aveo in se odpeljal proti izhodu. »V tem trenutku je na kraj zaradi obvestila o streljanju prišlo več policijskih patrulj, med njimi tudi patrulja Policijske postaje Izola v kateri sta bila dva policista. Policista sta zablokirala izhod iz parkirnega prostora SB Izola, pri tem pa zaznala izstop dveh osebnih avtomobilov Chevrolet Aveo, srebrne barve, s parkirnega prostora. Ne vedoč v katerem od vozil se prevaža osumljeni kaznivega dejanja umora, sta vsak od policistov pristopila k enemu ustavljenemu Chevrolet Aveu. Pri tem je osumljeni, ki je bil v drugem Chevrolet Aveu, skozi odprto okno vozila, pričel streljati na 46-letnega policista in ga, kljub oblečenemu neprebojnemu jopiču, ustrelil pod pazduho. Policista sta na streljanje od- govorila s streli, vsak iz svojega orožja, storilec pa se je nato po do sedaj zbranih obvestili še sam ustrelil v glavo in obležal v vozilu, kjer je umrl še pred prihodom zdravniškega osebja na kraj.« Kaj je bil motiv? Osumljeni Darko Gregorič je, na podlagi dosedaj zbranih obvestil in dokumentacije, v ponedeljek bil sprejet v bolnišnico, kjer je iskal svojega zdravnika urologa. Menda mu je očital slabo zdravljenje in predolgo čakalno vrsto, čeprav, po mnenju stroke in glede na zbrano zdravniško dokumentacijo, je bilo zdravljenje opravljeno strokovno brezhibno. Zdravnik, 36. letni dr. Luis Guillermo Martinez Bustamante, po rodu iz Mehike a že dolgo časa stanujoč in poročen, z dvema otrokoma v Sloveniji, kjer je tudi opravil specializacijo za urologa, je bil tako med osebjem, kot tudi med pacienti izjemno priljubljen strokovnjak. Kot je povedal predstojnik kirurškega oddelka SBI, dr. Mladen Gasparini, je tragedija večplastne narave, saj ne samo, da so izgubili mladega, zelo nadarjenega kolega in zdravnika, ampak bo tragično dejanje še kako vplivalo na celo regijo, saj je dr. Martinez predstavljal 50 odstotkov, če ne več, urologije v tem delu države. Kot je dodal vidno pretreseni direktor SBI Radivoj Nardin, je dr. Martinez veljal za strokovnjaka, ki je v SBI že uvedel več novosti na področju urologije. Ministrica Milojka Kolar Celarc je M/IdViOR/M: 3 povedala, da bi morala biti varnost tako policistov, kot tudi zdravnikov na prvem mestu, govorila pa je tudi že o novih ukrepih: »Družinskim članom tragično preminulih zdravstvenih delavcev, predvsem mislim na otroke, bomo poskušali zagotoviti brezplačno šolanje, finančno pomoč in prednosti pri zaposlovanju.« Morali bi si seči v roke Tako dr. Gasparini, kot tudi strokovni direktor SBI in izolski podžupan dr. Felice Žiža, pa sta še posebej poudarila, daje prvi naslednji korak, ki ga je potrebno narediti ta, da bi ponovno vzpostavili sproščeno zvezo med pacientom in zdravnikom. Pozvali so tudi medije, naj se vendarle ne obešajo na vsako slabo novico v zdravstvu, saj je na tem področju bilo narejenega tudi veliko dobrega. »Nihče ne dela škode namerno, a ne moremo samo brati negativno o zdravstvu, sicer pa bo konca eskalaciji. Partnerstvo med pacienti in zdravniki je bilo skrhano in čeprav verjamem, da gre za izoliran primer, moramo poskrbeti, da do tega ne bi ponovno prišlo. Dr. Martinez je tistega dne sprejel že 60 pacientov in kljub temu si je vzel čas za pogovor s tistim, ki se je kasneje izkazal za njegovega morilca.« Ne razmišljajo še o detektorjih kovin Na vprašanje, če razmišljajo o dodatnih varnostnih ukrepih, napri-mer postavitvi detektorjev kovin, kot naprimer v sodiščih, je ministrica odgovorila, da to res še ni potrebno, saj bi s tem le še dodatno ločili paciente od zdravstvene stroke. Je pa Nardin poudaril, da so doslej iluzorno živeli v prepričanju, da se jim ne more nič zgoditi in zato že razmišljajo, da bi uvedli varovanje vsaj za tiste dele bolnišnice, kjer je osebje najbolj izpostavljeno. To pa je vsekakor območje urgentne medicinske pomoči, kjer se lahko zgodi, da ponoči dežurata naprimer dve mladi medicinski sestri in mlada zdravnica, ki morajo obvladati paciente, ki so vedno bolj agresivni. Za začetek pa bo treba doseči, da se tako zdravniško osebje, kot tudi ostali zaposleni v javnih službah, ne bodo počutili ogrožene vsakič, ko bodo morali nekoga zavrniti iz takšnih ali drugačnih razlogov. In to je naloga predvsem politike. In tistih medijev, ki ne ločijo več med informativno novico in internetnim klikom. am Zadnje ribištvo Mala barka kot spomin na ribištvo Z otvoritvijo interpretacijskega centra Mala barka v Simonovem zalivu so občinske strokovne službe postavile temelje za spomin na ribiško kulturno dediščino, Tako je, ostal nam je le še spomin, V petek je Izolska Občina o tvorila interpretacijski center o ribiški in pomorski dediščini, poznan pod imenom Mala barka, ki ga v zadnjem obdobju srečujemo skoraj povsod, saj je med drugim prevzel tudi tradicionalno ime Ribiškega praznika. In ravno ob prvem dnevu Ribiškega praznika je bila slavnostna otvoritev, na kateri so prerezali trak ob nekdanji ribiški barki Biser, ki po novem krasi park ob Simonovem zalivu. Barka Biser je takorekoč zadnja ribiška ladja nekdaj ponosne flote izolskega Delamarisa. Z interpretacijskim centrom v Simonovem zalivu, katerega poglavitni del je ravno Biser, poskuša Občina obuditi spomin na bogato izolsko ribiško dediščino. Ribiški muzej Parencana? Da si Izola zasluži ribiški muzej seveda ni dvoma, moramo pa vseeno pohvaliti razstavo namenjeno ribištvu, ki so jo pripravili v muzeju Parencana. Številni prisotni so se namreč ob koncu programa v Simonovem zalivu odpravili v središče mesta, kjer je vodja društva Histrion Srečko Gobač, ki vodi muzej, o tvoril še drugi izolski interpretacijski center v okviru Male barke. Multimedijska razstava o ribištvu in pomorstvu je namreč vrhunsko opremljena, sredi glavne dvorane pa kraljuje interaktivna kabina ribiške ladje, ki obiskovalcem omogoča (skoraj) pravo izkušnjo plovbe po mirnem morju AM. JuL, Aii ISk Za kulturni program je poskrbela Vokalna skupina Tamariska, prisotne, med njimi tudi delegacijo iz Primorsko-Goranske županije, ki je eden od partnerjev v evropskem projektu Mala barka, pa je pozdravil izolski podžupan Gregor Perič, ki je poudaril pomen ribištva in ribiške dediščine za Izolo. Prisotne je nagovorila tudi-Nadja Terčon iz Pomorskega muzeja Sergeja Mašere iz Pirana, ki je poudarila pomen morja za vse štiri obalne občine, predvsem pa za izolsko. “Vsekakor je ribja industrija tista, ki je Izolo najbolj zaznamovala. Prva tovarna, ki je bila v Izoli ustanovljena je današnji Delamaris. Ustanovljena je bila namreč leta 1879 kot Societe Generale Francaise. Druga je bila tovarna Varhane, ki jo je ustanovil Čeh in je kasneje postala Arrigoni. Med obema vojnama se je ribja predelovalna industrija zelo razširila. ” Terčonova je tudi omenila, da bi lahko v kratkem času prisostvovali otvoritvi nekega krovnega ribiškega muzeja, ki si ga Izola tudi zasluži. Zadnji Biser izolske flote O barki Biser je nekaj besed povedal Marino Šinkovič, ribič in glasbenik, ki je na barki tudi delal, a, kot sam pravi, je na njej najlepše trenutke preživel s harmoniko v roki. - Barko Biser so zgradili v ladjedelnici na Bernardinu leta 1955, še preden se je ladjedelnica preselila v Izolo. Spominjam se, da je bil prvi kapetan Frane Otešič iz Dalmacije, ki se je ravno takrat preselil v Izolo. Vedeli so, da je izkušen ribič, in so ga zato postavili za kapetana te takrat najnovejše ladje Delamarisove ribiške flote. Na njej je lovil nekaj let, s pravo posadko, v kateri so bili sami pravi Izolani, kasneje pa je bila ta barka privezana v Vrsarju, saj so imeli tam najboljše pogoje za lov sardel. Takrat je postal kapetan Bisera Gianni Pisak s svojo ekipi Vrsaranov. Jaz sem v tistih časih delal na matični barki in še danes se spominjam, kako je Biser vedno prvi prišel z morja z 800 kašetami sardel in to vsak dan. Mi smo to nato sprejeli na našo tehtnico, ribo smo dali na led, za tem pa so jo tovornjaki odpeljali do Izole, v Delamaris. - Danes se zdi ulov 800 kaset sardel nekaj nepojmljivega. - Z velikimi barkami smo jih ulovili tudi po 1000, vse dokler te barke niso šle v razrez, manjše pa so večinoma preoblekli v turistične barke. Počasi so vsa ribiška plovila izginila in danes lahko vidimo, kje smo. - Kakšen je občutek, ko gledaš Biser na kopnem? - Mislim si, da je še dobro, da je tukaj, saj sem jo zadnja leta gledal v ladjedelnici, kjer je dobesedno propadala. Dejstvo je, da bi bilo vzdrževanje te lesene barke na morju izjemno drago. Zdaj pa so jo plastifi-cirali in ji podaljšali življensko dobo za kakšnih dvajset ali trideset let. - Pa bi si lahko z njo pomagali v primeru vesoljnega potopa? - Ja, seveda, ampak tisti les, ki je v notranjosti, bo počasi strohnel in bo ostala samo zunanja skorja plastike. Veliko pa bi bilo odvisno tudi od vetrovnih pogojev. Ampak ja, veliko lepše bi jo bilo videti v morju, kot na kopnem. AM Četrtek, 25.avgust 2016, št. 1166 ----------------------------------------------------------- Izolske specialitete Zahvala muzeja Parenzana Ob ribiškem prazniku sta Občina Izola in Turistično združenje Izola organizirala otvoritev Interpretacijskega centra v okviru projekta Mala barka tudi v Muzeju Parenzana. Poglavitna vsebina tega centra je naša zbirka o ribištvu in konzervni industriji obogatena z novim razstavnim pohištvom, slogovnim preoblikovanjem, z interaktivnimi video zasloni z novimi vsebinami ter z novostjo, atraktivnim eksponatom po našem predlogu z imenom Kabina stare ribiške barke, ki deluje kot nekakšen simulator plovbe. m Strokovna vedenja za postavitev razstave smo črpali iz del dr. Nadje Terčon, dr. Flavija Benina, objav Bruna Volpija Lisjaka, Vinka Oblaka in Slobodana Simiča, starejših hrvaških avtorjev, kot sta Petar Lorini in Fabijan Grubišič, pa tudi italijanskih avtorjev, kot so Tommaso Fortibuoni, Giovanni Tassoni, Cheri-ni. De Nicolo in drugi. Seveda bi zbirke o ribištvu in konzervni industriji ne bilo brez prijateljske pomoči ustanov Pomorski muzej Sergej Mašera iz Pirana in Pokrajinski muzej iz Kopra, predvsem pa ne brez pomoči izolskih članov in prijateljev muzeja, ki so: Jože Černelič, Dare Brezavšček, Vlasta Beltram, Zdravko Maren-čič, Anka Bitenc, Robi Turk, Marino Sinkovič, Suzana Grižon, Giulio Sinkovič, Mitja Sluga, Ivo Pivac, Jože Hameršek, Jože Zalokar, Guido Radolovič, Liza Pušpan, Tiberio Chelleri, Rajko Jakomin, Janja Sever Gombač, Boris Rener, Leon Čebulj, Radovan Bilas, Marjan Pohlen, Edio Tognon, Marino Kralj, Egidio Krajcar, Darijo Peroša, Dragan Sinožič, Valter Soša, družina Pu-gliese-Bonassa, Marko Bergamasco, dr. Ivan Smerdu, dr. Alenka Janko Spreitzer, Janez Skok, Senada Jusufspahič, Marjan in Barbara Motoh, Nino Sinožič, Vlado Štrukelj, Dušan Simič in drugi. Hvala vsem. Muzej Parenzana. Izletna Brione Člane in podporne člane obveščamo, da bomo v soboto dne 03.09.2016 organizirali izlet na Brione, kjer si bomo ogledali Brij one s strokovnim vodenjem s panoramskim vlakom. Izlet zajema: - Prevoz z avtobusom, - Ladja in panoramski vlak, vodenje, - Malico in kosilo Prijave sprejemamo do zapolnitve mest. MEDICINSKI CENTER PORTOROŽ MEDICAL CENTRE PORTOROŽ / CENTRO MEDICO PORTOROSE OKULISTIKA/ OČESNA KIRURGIJA OPHTHALMOLOGV/ EVESURGERV CENTRO OCULISTICO CHIRURGICO ESTETSKA MEDICINA AESTHETIC MEDICINE MEDICINA ESTETICA ■MKH DERMATOLOGIJA DERMATOLOGV DERMATOLOGI A +386 (0)31 394 224 / www.mc-portoroz.eu HOTEL METROPOL (ATRIJ / ATRIUM / ATRIO) Ribiški praznik in Vaskova nedelja Ribiški praznik 2016 si bomo vsekakor zapomnili tako po lepem vremenu, kot tudi po nedeljskem sprejemu srebrnega Vasilija Žbogarja. Če je sam praznik v Izolo privabil veliko število obiskovalcev, je bilo v nedeljo preprosto »noro«. e J ■ ' \ ■ v ' <-> M . " I I r.x -1 ^ Letošnji Ribiški praznik lahko štejemo med bolj uspešne. Tako petkov, kot tudi sobotni večer sta bila nenavadno »suha«, nedelja pa je postregla z veličastnim sprejemom Vasilija Žbogarja, na katerega se je odpravil očitno sleherni Izolan. Program Ribiškega praznika je sicer prinašal nekaj novosti in če bi sodili po odzivu obiskovalcev, so bile dobro sprejete. Glasbeni program je sicer pomemben spremljevalec takšnih prireditev, vendar je najpomembnejši le v primeru, če res ponudi velike glasbene zvezde, ki same po sebi privabijo obiskovalce. Letos bi to lahko bil Rudi, ki je prišel z izjemno ekipo slovenskih glasbenikov, ki jo je upravičeno poimenoval XXL. Obiskovalci so jim malo zamerili pozen začetek, toda Rudiju nikoli res ne zamerijo. Na Lonki so tradicionalno igrali Primorski fantje in Roxie band, na Velikem trgu pa naslednji dan Ne me jugat Gustafi, ki so v ples spravili tudi tiste, ki sicer ne plešejo radi. Veliki oder na Velikem trgu je nedvomno bil dodana vrednost letošnjemu prazniku, kot tudi samega kulturnega, zanimivi pa so bili tudi drugi nastopi v organizaciji lokalnih gostincev. Argo je imel svoj praznik V opuščenem Argu je skupina mladih uredila del ruševin nekdanje tovarne Argo in po nekaterih nekoliko bolj »zaprtih« kulturnih dogodkih, so zbrali pogum in se povsem odprli navzven. Odziv mladih in manj mladih je bil res dober. Ob prijetnem in razposajenem vzdušju je nekaj lokalnih in manj lokalnih »žagaških« zasedb dokazalo, da Obala še kako potrebuje več tovrstnih prizorišč. Uradni zaljuček Ribiškega praznika je bil v soboto, neuradno pa je nedelja pripadla Vaskotu, ki je v Izolo privabil skoraj 10.000 glavo množico. Izola je Sloveniji dokazala, da je Sredozemski temperament nekaj unikatnega. Vaško je bil v nedeljo katalizator za emocije. Upamo, da ne zadnjič- A.M. Moj, drugačen Ribiški praznik Mimo je Ribiški praznik, ki je kljub napovedovanju poslabšanja vremena, minil skoraj brez kapljice dežja. Pa nenavadno usmiljeno vreme ni bila edina posebnost letošnjega praznika. Poleg vremena je bilo letos še nekaj posebnosti. Severni pomol se je spremenil v Pomol izolskih okusov s kulinarčnimi specialitetami in dobrotami različnih izolskih gostincev, kar pomeni, da ni dišalo zgolj po morju. Novost je bilo tudi dogajanje v nastajajočem Argo placu, ki so ga poimenovali “Težki ološ fest” in je privabil kar nekaj mladih, ki jim ni do tradicionalnih fešt. Zame pa je bila največja novost dejstvo, da sem tokrat, na pol službeno, preživel praznik na drugačen način kot običajno. Kljub predhodnemu planiranju tradicionalnega žurerskega vikenda z druščino, sem se v zadnjem trenutku odločil, da bom letošnji ribiški preživel drugače. Najbolj množično izolsko prireditev sem namreč, večernih in nočnih urah, s trezno glavo opazoval skozi objektiv, kozarec vina, ki bi ga običajno držal v rokah, pa sem zamenjal za fotoaparat. Fotografsko pohajkovanje sem v petek in v soboto začel na Velikem trgu. Ob glasbi Rudija Bučarja v petek, oziroma Ne me jugat in Gustafov v soboto, sem se, med vonjavami že omenjenih dobrot, prebijal skozi gnečo domačinov in obiskovalcev, ki je za naše malo mesto značilna le enkrat na leto - za Ribiški praznik. Stojnice so bile obkoljene, mize pa zapolnjene. Ljudje so uživali v jedeh in pijači, v družbi prijateljev in sorodnikov ter poskakovali ob ritmih nastopajočih. Ko sem od stojnice Ribarjev, v počasnem tempu, krenil proti izolski promenadi, sem vsake toliko pozdravil kakšnega znanca ali naredil fotografijo, vendar sem se le redko zadržal. Pred Bariero me je malo dlje zadržala gneča, ki je bila očitno zadovoljna ob skupini Pizza Connection, ki je preigravala italijanske hite. Tudi ostali lokali na promenadi so bili nabito polni. Različna športna in kulturna društva so predstavljala svoje delo ali organizirala srečelov na stojnicah Sončnega nabrežja. Tam se je gneča nekoliko sprostila in, kljub zelo razigranim Primorskim fantom, prizorišče na Lonki ni bilo tako nabito polno, kot nekatera druga. Verjetno zato, ker so bili tam predvsem tisti iz starejše generacije. Policijski ter rešilni avtomobili v bližini zapore na cesti so bili v pripravljenosti, saj je bila Izola živahna kot le redkokdaj. Na poti proti osvetljenemu dimniku s spreminjajočimi napisi bivše tovarne Argo, se je gneča vse bolj umirjala, toda prihod v novonastali alternativni kulturni center je bil prijetno presenečenje. Že ob pogledu na veliko število ljudi, ki so bili zbrani pred vhodom sem vedel, da se tam očitno nekaj dogaja. Del tovarne, ki je bil doslej zaprt, je bil lepo urejen v nekakšno ložo, kjer so se obiskovalci lahko družili, takoj za njo pa je t.i. koncertna dvorana, ki je bila med vsakim nastopom več kot dobro zapolnjena. Uspel sem slišati skupini Dance Mamblita in Omega Sun, več pa ne. V soboto, ko sem v zgodnjih jutranjih urah zbiral zadnje utrinke letošnjega praznika, je le začelo rahlo kapljati. Seveda so bile ulice bistveno bolj prazne kot zvečer, a so, kljub zgodnji jutranji uri, dajale prej občutek poznih večernih ur, kakor jutranjih. Še enkrat sem se ustavil pred glasno Bariero, ki je imela še vedno veliko gostov in opazoval promenado, ki je bila polna plastičnih kozarcev in krožnikov, pločevink in ostale embalaže. Kmalu so se po cesti s čistilnimi stroji pripeljali komunalci in z njimi so s cest in pločnikov začele izginjati smeti in zadnji ostanki letošnjega praznika. Tudi Veliki trg je bil že prazen, z izjemo tistih, ki so še vedno pospravljali svoje stojnice oziroma zapirali še odprte lokale... Toda, prazničnega razpoloženja v Izoli še ni bilo konec. Z nedeljskim sprejemom Vaskota se je napovedoval še en prazničen dan. Vanja Breč Zelo veselo, zelo urbano Vaško Prvi dan se je še basal, medalja ima pač svojo težo. Drugi dan je presenetil samega sebe. Tretji dan je rahlo podvomil vase. Četrti dan se je prepričal, da cvika brez zveze. Peti dan je utrujen obležal. Šesti dan z vsemi polnimi baterijami v polno jadro Sedmi dan je bil že naslovnicah Osmi dan je naredil samo toliko, kolikor je bilo potrebno... ... 12 dan je Izola eksplodirala: Vasco io či kasko (F.H.) Sprejem dobitnika olimpijske medalje je nekaj, kar k medalji gre. Tako se dogaja vsem, tistim z zimske in onim z letne pa tudi s kakšnega prvenstva vmes. Vasilij je sprejemov že vajen. Konec koncev, to niti slučajno ni bil njegov prvi sprejem. Prvi namreč sega že v davno leto 2003, ko je v Izolo prijadral naslov evropskega prvaka v razredu Laser, potem pa so postali skoraj stalnica. Olimpijske igre, svetovna in evropska prvenstva.... Toda takšnega, kot je bil nedeljski sprejem, pa v Izoli še ni bilo. Verjetno nihče ni štel koliko ljudi je prišlo pozdraviti olimpijskega viceprvaka, z okna redakcije pa lahko ocenimo, da jih je bilo skoraj 7 tisoč. Potrpežljivo so čakali, saj so nekateri prišli že pred napovedano peto uro popoldne in vzdržali vse do 19.00, ko se je dogajanje počasi selilo v prostore JK Burja. Potrpežljivost je bila potrebna tudi zato, ker se je pot od letališča do doma in nato do središča mesta, zelo vlekla. Najprej so Vasilija pozdravili Ribari že pri avtokampu Jadranka, nato pa je šlo po polžje proti Velikemu trgu. Med čakanjem na olimpijca je zbrane najprej razveseljeval izolski pihalni kvintet, potem so Primorski fantje predstavili pesem, ki so jo napisali posebej za Vasilija, nato pa je Nataša Benčič napovedala prihod kolone s slavljencem, na Veliki trg. Odmevalo je Vaško, Vaško, še najbolj takrat, ko je prišel na veliki oder in pozdravil zveste navijače in se jim, skozi solze sreče, poskušal zahvaliti za vso podporo. Za konkretnejšo podporo se je zahvalil tudi sponzorjem in seveda staršem ter družini, potem mu je župan, ob neprimernem, vendar zelo glasnem negodovanju, podaril priznanje Občine Izola, na koncu mu je čestital tudi predsednik države, Borut Pahor. Sledilo je vsesplošno fotografiranje in zbiranje podpisov, kar je Vasilij, kljub vidni utrujenosti, opravil z veseljem, medtem pa so mu na odru igrali: Rudi in Gaber, Enzo Hrovatin, Sottomayor in Primorski fantje. H V *; * -' >vi. 1 ■%> v v f ’ - t - v ^ -A*' * A | A ^ I | Nihče ni štel, koliko selfijev je naredil Vasilij v naslednji uri in kolikokrat se je podpisal na razglednico, ki so mu jo, v rekordnem času, izdelali, skupaj s priložnostno znamko in pečatom. Regate za medalje sploh gledala nisem Tako pravi Maja Žbogar, žena Vasilija Žbogarja, najuspešnejšega slovenskega jadralca in nasploh izolska športna legenda. Maja je uspeh moža spremljala doma, z malim Talinom v naročju, čeprav si regat skorajda ni upala gledati. - Kako si doživljala olimpijado? Bila si doma v Izoli, kajne? - (Maja) Ja, bila sem doma z otrokom in bilo je kar stresno. Od prvega dne, ko je vodil, je lahko šlo samo še navzdol, tako da sem vsak dan čakala na regato v krču, v upanju, da bo ohranil prvo, oziroma drugo mesto. Od trenutka, ko sem se zbudila, sem stalno gledala vremensko napoved, koliko bo vetra. Nato sem čakala, da se zbudi in mi pove, kako se počuti, kaj ga boli, kje ga boli. Oddahnila sem si šele zvečer, po regati, a naslednji dan ponovno vse od začetka. (Smeh). Najhuje je bilo, da je vso to nervozo začutil tudi Talin, ki pa mu seveda ni bilo jasno, kaj se dogaja in mu mu iiiomu 2^oli vložiti - Drugi in tretji dan je bil izjemno močan veter. Kakšen je bil slišati po teh regatah? - (M) Posnela sem celo video, na katerem je videti povsem izčrpan. Ne vem, če sem ga kdaj videla tako utrujenega. Ko sem ga videla sem ga vprašala, kaj je narobe, saj deluje, kot da je tri dni spal, on pa meni, da se tudi sam počuti, kot da bi tri dni ležal v postelji in zdaj, ko se je dvignil, ga vse, ampak prav vse boli. - Tista dva dneva sta bila najhujša, kajne? - (Vasilij) Po močnem vetru preprosto nisem več konkurenčen. Kar se hitrosti tiče, lahko vsak jadralec potrdi, da sem bil med zadnjimi tremi in moral sem narediti vse, da dobim čim manj pik. Sploh ne vem, kaj bi naredil, če bi imeli še en takšen dan. Na srečo smo nato imeli prost dan. - Marsikateri športnik ima partnerja rad ob sebi ob takšnem tekmovanju. Je takšen tudi Vaško? - (M) Je, ja. Sicer ga spremljam na večini regat kot tudi njegovi starši. Ampak tukaj je bilo nekoliko drugače. Težava je v tem, da ko smo mi napeti, Talin slabo spi in Vasilij si tega preprosto ni mogel privoščiti. - Kaj si mu povedala pred regato za medalje? V Sloveniji so vsi govorili, da gre le za formalnost. - (M) Nič, ker se sploh nisva slišala, seveda, ker je on tako želel. Preprosto je izključil telefon, jaz pa ga dovolj poznam, da je v teh trenutkih res napet in tako ali tako, karkoli bi rekla, bi bila jaz kriva (smeh). - Je imel brat Jure vlogo strelovoda? - (V) Jure je naredil točno to, kar je bilo najboljše, in to je, da ni rekel ene besede, kot tudi jaz ne, ker karkoli bi rek.!, nravi Maja, bi bilo narobe. Že tako sem un živčen da smo imeli ta dan počitka, ker sem na vsak način hotel samo zaključiti s tem. Tako pa sem se vrgel pred televizijo in gledal filme, enega za drugim. Ja, vsi so govorili, da bo regata za medalje, a jaz sem hotel to regato odjadrati najboljše, ne glede na to, kako sem bil uvrščen. - Ko ste doma videli, da Američan vodi, ste pomislili na najhujše? - (M) Sploh nisem gledala regate za medalje! Bili smo v Burji, a jaz sem se kar zaprla v pisarno in gledala samo obrate okoli boj, na telefonu. Preveč živčna sem bila za vse tiste kamere, za vse tisto dogajanje. Seveda sem se zavedala, da je skoraj zagotovo medalja, ampak vseeno to ne pomeni, da je zagotovo medalja. - Ti si z Vasilijem preživela največ časa v zadnjih štirih letih. Koliko je zares verjel v to medaljo? - (M) Mislim, da smo v to verjeli bolj mi, ki smo mu bili blizu, kot pa on sam, ki se je prepričeval, da je prestar, da telo ne bo vzdržalo... Iskal je vse možne probleme in kaj vse ne more več, medtem ko smo ostali vedeli, kaj vse zmore in vedeli smo, da ko je najbolj pomembno, je najboljši. Takrat stisne zobe in gre z glavo skozi zid. Ampak ja, bolj se je bližala olimpijada, bolj je bil pesimist. (Vasilij) Ampak mislim, da o vsem skupaj niti nisem preveč razmišljal. Je pa dejstvo, da na določene stvari pred Olimpijskimi igrami sploh niso šle od rok, ampak to je tako. Eno so treningi. eno pa regate. Eno je sproščenost na treningih, eno pa presing na regati. - Vasilij, v Riu so ti leta bolj pomagala, kot pa škodila. - (V) Vsekakor so veliko naredile izkušnje. Ostali favoriti so kar naprej ''Mali napake, ki jih ne bi smeli. Jaz sem se temu izogibal, čeprav sem zaradi tega vsake toliko izgubil kakšno mesto. - Lahko bi rekli, da si zmagal. Gi-les Scott namreč deluje nepremagljiv, skoraj nečloveški. - (V) Na koncu mi je Giles povedal, da sem jaz »Champion«. Povedal mi je, da sem mu bil samo še jaz nevaren tistih nekaj zadnjih regat. Sem pa pazil že na zadnji regati pred regato za medalje, da bi bilo med nama dovolj točk, da mu ne bi bil več nevaren. Regato pred tem sva bila namreč kar skupaj in sem začel računati. Vedel sem, da je nevaren Hrvat, nevaren je tudi Američan, na Šveda pa priznam, da nisem pomislil. Tako sem raje pustil, da Giles zmaga zadnjo regato, ker sem vedel, da če obstaja minimalna možnost, da bi ga prehitel v regati za medalje, bi me on prijel, kot je to že enkrat naredil in sem vedel, da če pride do tega, lahko zares izgubil vse. Preprosto je premočan, fizično premočan, da bi se spustil z njim v dvoboj. Na žalost sem se tisti dan uštel in sem bil mesto slabši, kot sem računal, sicer bi šel v regato za medalje povsem sproščen. - Kateri olimpijski ciklus vama je bil težji? Zadnja leta imata namreč otroka, Talina, ki vama vsekakor vzame nekaj energije. - (V) Vsekakor nama je bilo lažje zadnja štiri leta, ker otrok ti tudi veliko energije da. Jaz osebno sem bil veliko bolj sproščen, ker sem vedel, da če gre karkoli narobe, imam doma družino, ki me čaka. Je pa res, da sem se jaz čudil Maji, zakaj je tako utrujena po celem dnevu s Talinom, če pa je bilo meni tisto nekaj časa, ki sem ga uspel preživeti z njim tako lepo (smeh). Takrat nisem razumel, zdaj pa to bolj razumem. (Maja) Ja, najtežje je bilo v Valencii, kjer sem bila večino časa s Talinom doma, ker je v vrtcu razsajala gripa, Vasilij pa si ne more privoščiti, da bi zbolel. Bilo je kar naporno, ker sem morala narediti vse, da Vaško ne bi občutil moje utrujenosti, čeprav moram priznati, da ko je opazil, da res nisem mogla več, si je vzel veliko časa zanj. Žal, drugače ni šlo. - Vasilij se še ni odločil o nadaljevanju športne kariere. Imaš pri tem kakšno besedo? - (M) Seveda jo imam, a dejstvo je, da je to njegovo življenje, to je cilj njegovega življenja in ni na meni, da sprejmem odločitev zanj. Spoznala sem ga kot jadralca, kot športnika, takšnega ga poznam. Bolj me je strah, kaj bo, ko bo končal kariero! (smeh). Tega njegovega dela ne poznam. Vsekakor pa vem, da ne bo kar tako zaključil s to zgodbo, vedno bo našel nekaj za delati. Je pa dejstvo, da sem se navadila na tak način življenja, ko vem, da lahko vsak dan dobi kakšen klic in moramo hitro skočiti na drugi konec sveta. Ljudje me sprašujejo, kako mi to uspe, a lahko le rečem, da sem se pač navadila. - Si se na to prilagodila ali si bila od vedno takšen tip? - (M) Mislim, da sem se prilagodila. (Vasilij) Na začetku so bile take muke (smeh). Na začetku je veliko težje sprejemala improvizacijo. (Maja) Res je, danes poskrbim le za to, da imam vse za Talina. - Kdaj sta imela nazadnje obdobje brez jadranja? - (V) Ravno pred nekaj dnevi sva se o tem pogovarjala. To je bilo poleti leta 2008, ko sva šla za tri tedne z barko. - In spet si jadral... - (V) Dobro, ma to ne šteje! (smeh). - Vasilij, praviš, da je lahko to konec kariere. Bo Talin naslednji jadralec v dinastiji, ali navijaš, da bi se odločil za drug šport? - (V) Vsekakor navijam za to, da bi se odločil za kakšen drugi šport. Zavedam se, da bi ga kot jadralca stalno primerjali z mano, kar bi znalo biti naporno. Nič hudega torej, če se odloči naprimer za rokomet, tudi zato, ker je že zelo dobro motorično razvit in mislim, da bo tudi bolj krepak od mene, ki sem bil pravi suhec. AM Sp** Mladi balinarji se kalijo na griču BcDCMfflBO’ V ponedeljek skupščina RD Izola Zdaj je definiran dokončni datum skupščine Rokometnega društva Izola. Ta bo v ponedeljek, 29. avgusta ob 20.00 v prostorih društva. Gre za pomembno zborovanje, na katerem gre pričakovati več novosti in pomembnih sklepov za delovanje RD Izola v prihodnje. Sicer pa se članska ekipa vneto pripravlja na začetek nove sezone v 1. ADRL, s katero bodo startali 10. septembra. Naši fantje bodo prvi dve tekmi gostovali. Najprej v Trebnjem, zatem pa še pri novincu Dravi iz Ptuja. Prva domača tekma bo 24. septembra z Ribnico, prvi obračun obalnih prvoligašev pa bo 15. oktobra v Kraški. V članski ekipi ni veliko sprememb. Moštvo vodita trener Borut Hren in njegov pomočnik Matej Marinac, v ekipi pa bomo poleg Andraža Velkavrha (Maribor) pogrešali še dolgoletnega igralca Elvina Čosiča, ki bo z igranjem nadaljeval v Trstu. Trenerski kader seveda dela na okrepitvi moštva. Nekaj novih fantov smo že videli, sicer pa s potencialnimi kandidati še potekajo razgovori, tako da tačas o imenih še ne moremo pisati. Domač poraz proti Slovanu Rokometaši članske ekipe RD Istrabenz plini Izola nadaljujejo s pripravami na novo sezono. Po porazu z Umagom je bila v dvorani na Kraški na vrsti še tekma z novim drugoligašem Slovanom in tudi ta se je končala z zmago gostov, bilo je 23:25 (13:11). Naši so dobro odigrali prvi polčas, drugega pa malce slabše. Velja poudariti, da gre za prijateljske tekme, da igralci še niso povsem pripravljeni in da trener daje priložnost prav vsem. Za izolsko ekipo sta zaigrala tudi 19-letni Hrvat Matija Ščepanovič in nekdanji igralec sežanskega Mitola Marko Fičur, za Slovan pa so nastopili tudi nekdanji Izolan Dušan Fidel (5 golov) ter bivša vratarja Kopra Martin Kocjančič in Dušan Podpečan. RD Istrabenz plini Izola: Gregorič, Matijaševič, Madžarevič, Božič 6, Stopar, Ščepanovič 5, Selišnik 1, Žgavec, Logar, Konig 1, Kecman 3, Poberaj, Vukovič, Redžič 5, Fičur, Čolič 2. Smirne Eurosaf mladinsko prvenstvo Na avstrijskem jezeru Neusiedel se je včeraj zaključilo EUROSAF mladinsko evropsko prvenstvo, kjer so se za čim boljše uvrstitve potegovale tudi mlade slovenske jadralke in jadralci v razredih 29er, laser radial in RS:X. Najbolje sta prvenstvo zaključila Rok Verderber in Klemen Se-melbauer (JK Portorož), ki sta v razredu 29er po desetih odjadra-nih plovih osvojila tretje mesto, Matej Potokar in Žiga Mrak (JK Pirat Portorož, JK Jadro Koper) pa sta prvenstvo končala na devetem mestu. V ženski konkurenci razreda 29er sta nastopili Lana Semelbauer in Karolina Pečenko (JK Portorož), ki sta regato končali na desetem mestu. Pod romunsko zastavo pa je Mara TVtrin s flokistko Ebru Bolat dosegla šesto mesto. V razredu RS:X, olimpijski jadralni deski, je Toni Vrščaj (WSC Črnomelj) po 12 odjadranih plovih regato končal na skupnem šestem mestu. V razredu laser radial slovenske barve pa sta jadrala Martin Peternelj (JK Jadro Koper), kije zasedel deveto mesto in Liam Orel (JK Jadro Koper), ki je končal na 13. mestu. Balinarski klub Korte v sodelovanju z Balinarsko zvezo Slovenije in Občino Izola, je v nedeljo 21. avgusta 2016 v Kortah izpeljal prvo tekmovanje v kategoriji U-10 dečkov in deklic v balinanju. Tekmovanje je potekalo v balinarski disciplini bližanje v krog. Udeležilo se je 13 otrok iz treh klubov. Korte-Izola, Skala Sežana in Pliskovica. V lepem sončnem vremenu in številnimi obiskovalci je zmagal Nik Štajner (BK Korte) pred drugo uvrščenim Luka Brišar (Skala Sežana) in tretjim Jakob Pan-ger (BK Korte). Vse pohvale gredo Balinarskemu klubu Korte za organizacijo tekmovanja. Miran Kleva XI. Ribiški maraton - mladi prevzemajo pobudo V okviru Ribiškega praznika je v prijetni noči in ob mirnem morju iz 19. na 20. avgust potekal XI. maraton v organizaciji našega kluba Menola. Tekmovanja se je udeležilo dvanajst ekip iz matičnega društva Menola in društev Marinar Kranj, Solinar Strunjan, Aero Celje, PLK Koper in RPD Piran. Ulov je bil zavidanja vreden čeprav ne rekorden. Številnim primerkom lepih ribonov in orad so se pridružile tudi kavale, mormore ušate in špari. Manjkalo ni niti picev, ugorjev, iglic bob, lumbrakov, in pirk. Prepričlivo sta zmagala mlada člana društva Solinar iz Strunjana Andrej Kristan in Jan Krajcar. Jan Krajcar je prejel tudi pokal za največjo ulovljeno ribo in sicer 2727 g težkega ugorja. Srebro je pripadlo naši ekipi v sestavi Kristina in Joško Mattias, bron pa lanskoletnima zmagovalcema Štefki Cvirn in Tonetu Veseliču iz društva Marinar, Kranj. Sodniško vlogo je z odliko opravil naš mladi Luka Maslo. Tekmovanje se je zaključilo v prijetnem druženju pri Perotu. Iskrene čestitke vsem udeležencem predvsem pa zmagovalnim ekipam. Iztok Čuk. ŠPORinn ŠOLA mRESTRRL »PRVI KORAKI V ŠPORT« ŠPORTNE DELAVNICE ZA OTROKE STARE OD 2 * 8 LET NOVOST: VADBA ZA OTROKE 6 - 8 LET VADBA ZA OTROKE 00 3. LET SKUPAJ S STARŠI INFO: ZAVOD ZA ŠPORT IN PRIREDITVE P0LANJA Premrlova 1, IZOLA, Gsm: 041/644 817 (Tone Barič) SP0RTNAS0LAMAESTRAL@GIVIAIL.C0M m/uwk/m: 10 ----------------------------------------- Dogajalnik Tartini bo prišel v Tartinijevo Piran je Tartinijevo mesto, ima tudi njegov trg in kip, ima tudi njegov festival in skupino, ki poustvarja tisti čas. Ampak, mi v Izoli pa imamo Tartinijevo ulico. Dolga leta in verjetno še sedaj, najlepšo in najbolj povezano v starem mestu. Tam, kjer ljudje živijo v skupnosti, nikoli ne zmanjka idej, kako preživeti čas, ki ga imajo zase in v Tartinijevi so to vedno znali. Dolga leta so se zbirali ob najrazličnejših priložnostih, od rojstev do smrti in od porok do ločitev. No ja, za slednje ne vemo, vemo pa, da so znali pripraviti marsikatero srečanje, ki ga ne more pripraviti nobena inštitucija. In tudi tokrat se je ideja o gostovanju Tartinija v njihovi ulici, porodila njim samim. V svojo ulico bodo namreč povabili “ Tartinijevo družino “ iz Pirana, ki bo prišla v značilnih kostumih tistega časa. Predstavili bodo delo in življenje Giuseppeja Tartinija ter tudi nekaj plesov iz takratnega obdobja. Vsi skupaj, piranski in izolski “Tartinijevci” bodo na ta način počastili 120 obletnico odkritja Tartinijevega spomenika v Piranu. Stanovalci Tartinijeve ulice, ob tej priložnosti, pripravljajo zanimiv program, ki ga bodo predstavili “članom družine”. Najprej bodo pripravili zanimiv sprejem z glasbo, nato odprli razstavo o zgodovini njihove ulice, prikaz dogodkov, tradicionalnih slavolokov, dolgoletnih druženj ter še mnogo zanimivega, kar ostaja morda še kot skrivnost. OBVESTILO 0 SPREMEMBI PROMETNEGA REŽIMA Obveščamo vas, da se bo zaradi fotografiranja reklame na cesti Bolnica Izola - križišče avtokamp, skladno z dovoljenjem Urada za okolje, prostor, gospodarstvo in nepremičnine Občine Izola za zaporo občinskih cest, št. 371-332/2016 z dne 22.8.2016 izvedla med 25.8.2016 in 26.8.2016 v trajanju enega dne med 12.00 in 19.30 uro: • delno zaporo ceste za bolnico Izola z izmeničnim tokom z ročnim usmerjanjem prometa, • 15 minutno popolno zaporo odseka ceste za bolnico Izola. Vse udeležence v prometu prosimo za strpnost ter dosledno spoštovanje prometne signalizacije in odredb pristojnih služb za urejanje prometa. irikstrd.o.o. Stegne 5, Ljubljana Slikar Edvvard Belsky bo v živo slikal dogodek z oljem na platnu, seveda pa ne bo šlo brez tradicionalnega “špikanja”, tudi s figovim topom. Pa vendar bodo sledili ideji o sodelovanju in prijateljstvu, zato bodo, kljub figovemu topu, goste iz Pirana in druge obiskovalce prireditve, povabili pod figo, ki raste iz ene izmed hiš v ulici in se bo odslej imenovala “ figa prijateljstva “.. Dogodek se bo zgodil v petek, 2. septembra ob 17. uri, s sprejemom na zgornjem delu ulice in se nadaljeval na osrednjem placu Tartinijeve ulice. Stanovalci Tartinijeve ulica vabijo na obisk in ustvarjalno sodelovanje na prireditvi. Hangar bo poln glasbe Prihajajo (skoraj) Beatli V četrtek, 25. avgusta 2016, ob 21.00, bodo na Lonki nastopili HELP! A Beatles Tribute skupina, ki energično in z veliko natančnostjo izvaja glasbo legendarnih The Beatles. Z neoporečnimi, izjemno natančnimi in obenem energičnimi izvedbami skladb skupine The Beatles, bodo HELP! A Beatles Tribute v vas vzbudili občutek, da ste dejansko na koncertu liverpoolske četverice. Koncert vsebuje zaščitne znake skupine The Beatles, vključno s kostumografijo ter glasbenimi inštrumenti, uporaba slednjih pa omogoča rekonstrukcijo kvalitete zvoka skupine The Beatles, ki publiko ponese nazaj v šestdeseta. Skupino sestavljajo basist in glavni vokalist Ernie Mendillo, soustanovitelj skupine The Brandos iz New Torka, ki je svoj komercialni uspeh požela v ZDA leta 1987, z izdajo prvenca Honor among Thieves in sin-glom ”Gettysburg”. Zadnja leta živi v Sloveniji, kjer je spoznal svojega newyorškega kolega Roberta McKenzieja. McKenzie (kitara in glavni vokal) je bil pevec, avtor in kitarist skupine The lodine Raincoats in Velmas, ki prav tako živi v Sloveniji. V zasedbi sta še solo kitarist in spremljevalni vokalist Žiga Stanonik ter bobnar in spremljevalni vokalist Gašper Oblak. Redno se pojavljajo na odrih po vsej Evropi, avgusta 2015 so bili povabljeni tudi v Liverpool v Angliji, na festival Inernational Beatleweek, ter tam nastopili na devetih koncertih, marca istega leta pa v Obertauern v Avstriji, kjer so se spomnili petdesete obletnica snemanja celovečerca skupine Konec avgusta bo v Hangarju potekal že tretji BIues’n'Rock festival. Tridnevni festival blues in rock glasbe bo potekal od četrtka 25.08 do sobote 27.08., spored po dnevih pa je naslednji: Četrtek 25.08.2016, od 20h dalje Wrong Generation (Koper) / Livio Berak & Dupli Jack (Hrvaška) / Primož Turk (Kočevje) Petek 26.08.2016, od 20h dalje Čepek & Frišni (Koper) / Frank Get (Italija) / Šinobusi (Srbija) Sobota 27.08.2016, od 20h dalje OK Band (Koper) / Hornets (Obala) / Emšo Blues Band (Ljubljana) / Bluesback (Koper) V sodelovanju s hotelom Delfin bo v sklopu festivala potekal tudi drugi Izola beer fest. V soboto 27.08 boste lahko od 17h dalje degustirali in nazdravljali s številnimi malimi in velikimi slovenskimi mikropivo-varji. Vabljeni, vse dneve bo vstop prost! The Beatles-“HELP!” Lendava sploh ni tako daleč Lendava je med najbolj oddaljenimi kraji za Izolane, toda v petek, prvi dan ribiškega praznika, je bila preklemansko blizu. Za nekatere pa vseeno še vedno predaleč. -- Zagotovo je bila tudi tokrat predaleč za vse, ki so prepričani, da predstavljajo izolsko politiko in oblast, saj ni bilo, z izjemo podžupana Gregorja Periča, kije tako ali tako zadolžen za protokolarne zadeve, nikogar iz Sončnega nabrežja 8 ali Kristanovega trga 1, ki bi prišel pozdraviti župana občine Lendava, kije s svojimi ustvarjalci vrnil obisk našemu mestu. Skrito v Smrekarjevi Pred dobrim mesecem se je namreč v Lendavi predstavila Izola in Društvo likovnikov Insula, ki je v tamkajšnjem prelepem gradu in atraktivnem kulturnem domu pripravilo razstavo pokojnega slikarja Zvesta Apollonia. Že pred tem je bilo dogovorjeno, da bo dolgoletno sodelovanje med In-sulo in lendavsko galerijo doživelo izmenjavo na ustvarjalni in turistični ravni, vendar je pomen srečanja zbledel ob dejstvu, da, razen Insule in Italijanske narodnostne skupnosti, ter turistične zveze, dogodek ni bil deležen nobene prave pozornosti. Pa bi lahko bil, saj smo v petek zvečer ob ribiškem prazniku, doživeli tudi pravo prekmursko čago, z izvrstno razstavo zelo cenjenega prekmurskega kiparja Kiraly Ferenca, z bogračem, ki so ga, kar na preddverju galerije Insula, skuhali gostje iz drugega konca Slovenije, ter z nastopom perfektno razpoložene skupine Kontrabant, ki je ubirala vse mogoče, od prekmurskih ljudskih do akustičnih priredb rock uspešnic. 4, ižsF fi 'k Na odprtju razstave je Anton Bala-žek, župan Lendave, ki kandidira tudi za kulturno prestolnico Evrope, povedal naslednje: “Na poti v Izolo sem razmišljal, kaj je skupni imenovalec obeh mest. In se mi je utrnilo, da imata tako Izola kot Lendava visoko kulturno ponudbo. Takšna mesta so bogata in Izola in Lendava sta takšni. V Lendavi smo zelo ponosno na svoje likovne umetnike, na Ferenca Kiralyja in druge. Zelo negujemo umetnost, pazimo na kulturno dediščino in s pomočjo kulture želimo iz našega mesta, ki razmišlja sodobno in je tesno povezan s kulturnim turizmom." m.i. Ta je na področju storitev največ, kar lahko ponudiš tako lokalnemu prebivalstvu kot turistom. Po drugi strani pa sta bogastvo obeh tudi narodnostne skupnosti, ki povezujeta mesti s širšim, obmejnim prostorom. Morje kot življenje V četrtek, 1. septembra 2016 ob 19.00, bodo v Galeriji Alga odprli likovno razstavo KDLU LIK iz Izole z naslovom: MORJE KOT ŽIVLJENJE Na razstavi se predstavljajo klasični slikarji in keramiki - kiparji: Jadranka Andrijašič, Milenka Arsenov, Majda Bandelj, Dada Čurin, Zorko Dežjot, Ne-via Falkner, Eda Forca, Jadran Furlanič, Tulio Furlanič, Irena Jelenčič, Oskar Jogan, Kristina Klecin, Boženka Knez, Vida Kušče, Otilij Lasič, Monika Lepoša, Edo Lesjak, Božena Logar, Slavica Nastovski, Zdenka Ramuševič, Karmen Rojc, Silvij Tuljak, Zlatica Udovč. Kulturno društvo likovnih umetnikov LIK Izola je letos dopolnilo 41 let delovanja, sestavljajo pa ga tri likovne sekcije: keramiki -kiparji, klasični slikarji in sodobni slikarji. Tokrat se na razstavi predstavljajo klasični slikarji in keramiki - kiparji. Naslov teme, ki so si jo izbrali, je »Morje kot življenje«- življenje v in ob njem. Vinski pokrovitelj otvoritve je Kmetija Markovič. Za Birbo v Senegalu Pobuda Dieynabe Ndongo, Senegalke, ki že vrsto poletij preživi v Izoli in si prizadeva, da bi v mestu Touba, kjer sicer živi, tudi s pomočjo Izolanov, uredila igrišče po vzoru naše Birbe, je bila, v sodelovanju z izolskim Rdečim križem, doslej dokaj uspešna. Dieyna babi namreč v mestu Touba rada postavila ograjeno igrišče, nekakšen dnevni center za varstvo otrok, kjer bi se lahko varno igrali, učili in preživljali čas, ko njihovi starši prodajajo na tržnici ali kako drugače skušajo zaslužiti za preživetje. Urediti želi ograjen prostor v katerem bi ti otroci bili na varnem, se igrali, učili in ukvarjali s športom. Občina jim je odobrila zemljišče na katerem lahko postavijo njihovo Birbo, več od tega pa jim ne more dati. Poleg denarja za postavitev ograje potrebujejo tudi opremo za dnevni center, predvsem šolske potrebščine (zvezke, pisala in torbe), športne rekvizite, preproge, brisače, posteljnino, pripomočke za osebno higieno in morda kakšen star pralni stroj ali gospodinjski pripomoček. Na Rdečem križu so povedali, da so v tednu dni zbrali že nekaj potrebnih artiklov, ki jih bo Dieynaba, skupaj z drugimi ženami iz njenega mesta, s kontejnerjem poslala v Senegal iz pristanišča v Trstu. Za informacije jih pokličete na telefonsko številko 051 672-160 ali 051 683-125, oziroma na elektronski naslov izola.ozrk@ozrks.si Transakcijski račun Rdečega križa je 1010 0002^90 108, s pripisom, namen zbiranja fin. sredstev- SENEGAL-TOUBA. 25.8. četrtek 18.00 Mestna knjižnica Izola Ljudska pravljica - simbolna govorica pravljic Tema srečanja bo Ljudska pravljica - simbolna govorica pravljic. Srečanje bosta vodili mentorica študijskih krožkov Marina Hrs, bibliotekarska specialistka, Pa-mela Jere, diplomirana babica in študentka magistrskega študija aplikativne ki-neziologije. Udeležba je brezplačna. Vabljene nosečnice, matere in očetje z dojenčki, drugi skrbniki otrok. 20.00 Hangar Izola BluesVRock festival Wrong Generation (Koper) Livio Berak & Dupli Jack (Hrvaška) Primož Turk (Kočevje) 21.00 Letni kino Arrigoni Film V senci žensk (drama) 20.30 Lonka KONCERT Help! A Beatles Tribute 26.8. 20.00 Hangar Izola BluesVRock festival Čepek & Frišni (Koper) Frank Get (Italija) Šinobusi (Srbija) 20.00 Galerija Herman Pečarič Piran otvoritev razstave Mednarodni ex-tempore keramike 2000-2015 Keramika iz zbirk Obalnih galerij Piran je prva javna predstavitev obeh zbirk v celoti. V letu premora in refleksije o novem konceptu vključevanja umetniške keramike v program Obalnih galerij Piran je to tudi priložnost za vnovično vrednotenje keramičnih del danes, ko so nekatera odložena v depoju že več kot desetletje. 27.8. sobota 10.00 Lonka KONCERT - Musiča creativa 11.00 Galerija Plač Izolanov otvoritev razstave »Aroma želja / Želje arome« Bagrat Arazyan (artist and curator), Natalja Zinčenko (perfumer) 18.00 Kulturni dom Produkcija Mednarodne poletne gledališke šole 19.00 Manziolijevtrg KONCERT - Musiča creativa Pihalni orkester Izola in Pihalni orkester Tolentino (Italija) od 17.00 Hangar Izola in okolica hotela Delfin dmgi Izola beer fest Od 17h dalje degustacija piva številnih malih in velikih slovenskimi mikropivo-varji. 20.00 Hangar Izola BluesVRock festival OK Band (Koper) Hornets (Obala) Emšo Blues Band (Ljubljana) Bluesback (Koper) 29.8. ponedeljek 18.00 Mestna knjižnica Izola Govorica otroške risbe in otrokova ustvarjalnost Tema srečanja bo Govorica otroške risbe in otrokova ustvarjalnost. V srečanju bo lutkarica Aljoša Križ iz Lutkovno kulturnega društva Izola Mari o ne.te. predstavila LUTKE OD A DO Ž in izvedla delavnico izdelovanja lutke MUCA COPATARICA. Srečanje bosta vodili mentorica študijskih krožkov Marina Hrs, bibliotekarska specialistka, Pamela Jere, diplomirana babica in študentka magistrskega študija aplikativne kineziologije. Udeležba je brezplačna. Vabljene nosečnice, matere in očetje z dojenčki, drugi skrbniki otrok. 21.00 Letni kino Arrigoni film: Dobrodušni velikan (komična drama) 30.8. torek 21.00 Letni kino Arrigoni Galerija Insula razstava FERENC KIRALV "KIPI IN RISBE" Galerija Plač tjubijanskaiz razstava Lino Grbec razstava modelov tekmovalnih veslaških čolnov Galerija Alga skupinska fotografska razstava POKRAJINE Roberto Franco, Luigina Zotti, Luciano Bertocco, Diego Dainese Kava bar TISA razstava fotografij Irena Lorget Lipovec UTRINKI Z MADAGASKARJA Četrtek, 25. avgusta, ob 20.30 - v x , rr Prepustite se glasbi, ki je za vedno spremenila svet! HELP! A Beatles Tribute bodo v vas vzbudili občutek, da ste dejansko na koncertu liverpoolske četverice: Can't Buy Me Love, Yesterday, She Loves You, I Want To Hold Your Hond, Here Comes The Sun, Hey Jude... Vstopnine ni! Doživite Poletje v Izoli! http://center-izola.si http://www.odeon.si Center za kulturo, šport in prireditve Centra per la cultura. lo šport e le manifestazioni Izola - Isola film: Dobrodušni velikan (komična drama) TURA »Aroma želja / Želje arome« Bagrat Arazyan (artist and curator), Natalja Zinčenko (perfumer) V soboto, 27.avgusta ob 11.00 uri, Galerija Plač Izolanov v slovenski Izoli odpira novo čutno in erotično interaktivno razstavo, kjer arome prvič dajejo smisel celotnemu projektu. Umetnik in kurator Bagrat Ara-zyan ter parfumarka Natalia Zinčenko predstavljata projekt, za katerega so bile ustvarjene nove in nenavadne arome. Čutno se povežejo s slikami in vloga gledalca te razstave je ravno tako pomembna, kot so slike in arome. MEDNARODNI EX-TEMPORE KERAMIKE 2000-2015 Keramika iz zbirk Obalnih galerij Piran Galerija Herman Pečarič Piran Otvoritev razstave v petek, 26. 8. 2016, ob 20.00 Obalne galerije Piran so Zbirko Mednarodni ex-tempore keramike zasnovale leta 2002 z odkupno nagrado za mladega avtorja. Mladim, ki so s svojimi deli izkazovali velik ustvarjalni potencial, je bila tako ponujena možnost za razstavljanje v Obalnih galerijah Piran, galerije pa so v tem videle priložnost za zasnovo nove zbirke za likovno zvrst, ki v zbirnem fondu še ni bila zastopana. Tako je nastala zbirka keramičnih skulptur Mednarodni ex-tempore keramike, ki seje bogatila vse do zadnje prireditve leta 2015. Nagrado za najboljše delo mladega avtorja je pozneje nadomestila nagrada za najizvirnejše delo. Vzporedno je od leta 2008 do 2012 z odkupnimi nagradami nastajala Zbirka Art-invest, ki je po ukinitvi podjetja postala last Obalnih galerij Piran. Od leta 2013 galerije podeljujejo tudi grand prix, najpomembnejšo nagrado za keramiko, ki predstavlja presežek na vsakoletnem natečaju. Zbirki keramike sta nastajali načrtno in se bogatili sorazmerno s številom odkupnih nagrad, ki so jih podeljevale Obalne galerije Piran. Heterogeno podobo zbirk danes sestavljajo skulpture različnih keramičnih zvrsti in likovnih poetik domačih in tujih avtorjev, različnih poklicev in generacij, zato ponujata zbirki dober vpogled v sodobno ustvarjanje na tem področju. Opozarjata na nove pristope v likovnem mediju in na pomembne premike, ki jih zaznavamo v času nastanka posameznega keramičnega dela. Razstava Mednarodni ex-tempore keramike 2000-2015 - Keramika iz zbirk Obalnih galerij Piran je prva javna predstavitev obeh zbirk v celoti. V letu premora in refleksije o novem konceptu vključevanja umetniške keramike v program Obalnih galerij Piran je to tudi priložnost za vnovično vrednotenje keramičnih del danes, ko so nekatera odložena v depoju že več kot desetletje. KNJIŽNICA MED OLJKAMI - do 31. avgusta Le streljaj od morja, v čudovitem okolju, kjer je v rimskih časih stala obmorska vila, knjige, dnevni časopisi in revije čakajo, da jih prelistate in preberete. Izberite si senco pod svojim drevesom in v udobnem naslanjaču uživajte v prebiranju najljubših knjig. Pripravili smo izbor literature s področja: arheologije, kulturne dediščine, umetnosti, turizma, zgodovine, leposlovja, poezije, knjige za otroke in mladino, manjkale pa ne bodo niti knjige za poletno branje in literatura v tujih jezikih. Vsak dan bo poskrbljeno za aktualne dnevne časopise in revije. Knjižnica med oljkami bo ob lepem vremenu odprta vsak dan med 8.30 in 11. uro ter popoldne med 17. in 20. uro. Vstop je prost. .....................Prebrano......................... .....................Poslušano........................ .....................Doživeto......................... Izolan Lino Grbec v Plaču Zgodovinski spomin je najcenejši učitelj, zato je ohranjanje dediščine koristna dejavnost, še posebej, ko gre za spomin na domača dogajanja. V ta sklop lahko uvrstimo tudi zanimivo razstavo, ki jo te dni ponuja Plač v Ljubljanski ulici. Izolan Lino Grbec tam razstavlja svoje modele in fotografije v zvezi s tem pomembnim morskim športom, ki ga Izolani že skoraj sto let vzdržujejo na najvišji svetovni ravni. Grbec je bil čolnar, specializiran za izdelavo športnih veslaških plovil. Kot tak je še vedno odličen poznavalec lesa ter postopkov in tehnik njegove obdelave. To znanje je prenesel tudi na razstavljene modele, pri katerih z izbiro različnih barv lesa poudarja posamezna sestavne elemente čolnov, ki smo jih mnogi Izolani v mlajših letih z dolgimi vesli poganjali po morju tod naokrog. Enojci, dvojci, četverci, osmerci in jole, nekateri s krmarjem, nekateri brez so vrhunsko izdelani, z mnogimi podrobnostmi. Tudi modeli batan in ostalih plovil odražajo mizarsko mojstrstvo, s katerim je Grbec želel izpostaviti predvsem naravno lepoto lesa, zato ga ni prekrival s tradicionalno živimi barvami, ki jih videvamo vsak dan v mandraču in ni opremil z običajno ladijsko opremo in okovjem. Modeli dajejo iztočnice tudi za izdelavo nekaj izvirnih lokalnih spominkov. Dodatna obogatitev razstave so tudi velike fotografije v ozadju. Te nas popeljejo v čas ponovnega obujanja tega izolskega športa v desetletju po drugi svetovni vojni, s čolni in ljudmi, ki smo jih pred leti poznali iz mnogih tekmovanj, zadnje čase pa jih srečujemo vse manj. Srečko Gombač Muzej Parenzana Izola Mestna knjižnica Izola ZIMSKI URNIK od 1.9.2016 PONEDELJEK - PETEK 9.00 - 18.30 SOBOTA 8.00 - 13.00 Razstava ilustracij Kaje Berden, razstava ročnih del Sandre Martinuč in Nide Du-dine in razstava slik izolske ljubiteljske slikarke in pesnice Sonje Gombač. Cikel slik v tehniki akril na platno nosi naslov Ljubkost rastlinja. SREDIŠČE ZA SAMOSTOJNO UČENJE Središče za samostojno učenje je namenjeno vsem, ki se želite samostojno učiti ali izpopolniti svoje znanje s pomočjo multimedijskih programov (npr. za učenje tujih jezikov, računalništva), iskanju informacij prek spleta, pisanju dopisov, vlog za zaposlitev, seminarskih, raziskovalnih ali diplomskih nalog ter tiskanju. Učenje v središču je brezplačno, pogoj je članstvo v knjižnici ter vnaprejšnja rezervacija datuma in ure učenja. Dodatne informacije na telit: (05)6631-282. BORZA ZNANJA IZOLA Borza znanja Izola deluje v okviru Mestne knjižnice Izola. Če se želite nečesa naučiti, vam borza znanja posreduje podatke o ljudeh, ki vas lahko želenega naučijo. Če želite s svojim znanjem pomagati drugim, vam borza znanja nudi podatke o ljudeh, ki potrebujejo vaše znanje in izkušnje. Znanja, ki se posredujejo preko Borze znanja Izola so zelo raznolika in segajo od znanj tujih jezikov, najrazličnejših ročnih del ali vrtnarskih in drugih tehničnih spretnosti, poznavanja različnih oblik sproščanja, nasvetov za bolj kakovosten življenjski slog, astrologije in alternativnih metod zdravljenja ter številna druga uporabna znanja. Ljudje o uudeh Izola je bila in je mesto veslačev V Plaču Izolanov so v soboto odprli razstavo modelov tekmovalnih veslaških čolnov, ki jih je izdelal znan izolski modelar in čolnar, Lino Grbec. Čeprav živi v Truškah ne zdrži brez Izole. O Linu Grbcu, Kortežanu s poklicem čolnarja in prvem izdelovalcu tekmovalnih čolnov v tem delu Slovenije, smo že pisali v prejšnjem Mandraču. Toda samo odprtje razstave je bilo res nekaj posebnega. Prišli so namreč številni nekdanji veslači in tisti, ki jim je bilo veslanje blizu, ter si z zanimanjem ogledali modele čolnov, ki jih zdaj izdeluje Lino. Tisti Lino, ki je nekoč skrbel za njihove prave tekmovalne skife, dvojce, četverce in seveda jole, s katerimi je tudi začel svojo čolnarsko zgodbo, saj z njimi začenja tudi pot vsakega tekmovalca. Opazili smo številne znane obraze, vključno z nekdanjimi reprezentanti in prvaki, med njimi je bila tudi nekdanja županja Breda Pečan, mimo pa je prišel tudi Lucijan Kozlovič, ki je bil nekoč predsednik Občinske športne zveze in na nek način delodajalec izdelovalcu čolnov iz Kort. V imenu očeta in sina in svetega duha se bo od ledih stanu poslovil naš nekdanji sodelavec in obvolilni urednik, Darjan Gorela. Blagoslov mu je na fantovščini v Izoli dal tudi Boris Šuligoj, dopisnik Dela. Seveda sta si imela nekdanja sodelavca marsikaj povedati, tako kot bi lahko povedal upokojeni športni novinar Just Ivanovič, ki je o izolskem veslanju nekoč napisal celo knjigo, ki pa ni nikoli izšla. Kdo ve, morda bo to priložnost, da bi le ugledala luč dneva, saj skriva številne podatke, ki zdaj že bledijo iz spomina. Razstava modelov v Plaču Izolanov v Ljubljanski ulici bo na ogled še do petka popoldne. Vmes si jo bodo menda ogledali še mladi veslači izolskih klubov in vabimo vas, da si jo ogledate tudi vi. Odšla je Fani Rižnar Še vedeli nismo. Kar naenkrat je prišla med nas novica, da se je poslovila Fani Rižnar, pogumna ženska mnogih idealov, ena najbolj cenjenih esperantistk pri nas, organizatorka mnogih srečanj esperantistov pa tudi izolska aktivistka, ki smo jo srečevali na številnih kulturnih in javnih dogodkih. Čeprav je bila dolga leta zelo bolna ni pustila bolezni, da ji odvzame duha in moči za nove in nove zamisli. Bila je ponosna na čase, ko je v Ljubljani pomagala graditi znano pionirsko progo, spominjala se je številnih delovnih akcij in vztrajno je ponavljala, da bi jih potrebovali tudi danes, saj delo ni zgolj garanje ampak predvsem učenje. Fani si je v Izoli ustvarila dom in dobila številne prijatelje in prijateljice, ki jo bodo pogrešali na otvoritvah razstav in na srečanjih v Mestni knjižnici. Fani ni bila Izolanka, toda s svojim delom je to postala, čeprav zdaj počiva nekje drugje, kjer se je morda počutila celo bolj zdoma kot med nami. Ostala nam je njena fotografija s srečanja esperantistov, ki ga je organizirala v Izoli, leta 2014. Obvoz skozi grmovje Ob koncu tedna smo v uredništvo prejeli dopis krajana Cetor v zvezi z zaporo njihove ceste. Žal nismo imeli možnosti preveriti ali so težavo medtem odpravili, vendar pismo objavljamo tudi kot primer odnosa nekaterih izvajalcev do navadnih občanov. Takole je zapisan naš bralec: Živim v izolskem zaledju. Natančneje v delu vasi Cetore kjer je danes že tretji dan dostop po asfaltni cesti čez Šared onemogočen zaradi gradbenih del. Gradbeniki nas sicer usmerjajo na obvoz po makadamski cesti, ki povezuje naš del vasi s centrom vasi. Sicer to zveni kot "rešitev” a je ta pot nevzdrževana, mestoma zaraščena in srečanje dveh vozil sploh ni možno kot tudi vzvratna vožnja v primeru srečanja ne. Prebivalci teh nekaj hiš smo sicer gradbince opozorili na problem jim celo predlagali, da naj porabijo morda pol ure in zasilno počistijo pot, ki bi naj bila obvoz in vsaj rastlinje obrežejo. Odziva seveda ni bilo. Lahko le upamo, da nihče v tem delu vasi ne bo potreboval rešilca saj ta v večjem delu dneva zelo verjetno sploh ne more v ta del Cetor. Problem gostinske in namestitvene dejavnosti, ki jo ima eden od sosedov in je pri tem popolnoma onemogočen ter nedostopen za goste pa očitno nikogar ne zanima. bralec (naslov v uredništvu) Zahvala Zapustil nas je nono, oče in brat MARJAN SIROTIČ (23.4.1945 - 14.8.2016) Po dolgotrajni bolezni nas je zapustil brat, oče in nono Marjan Sirotič iz Izole. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti na izolskem pokopališču. Hvala govorniku in izolskemu župniku za opravljen obred. Za vedno bo ostal z nami. Vsi njegovi Izola, avgust 2016 Predzadnja Dobri smo tudi v kamisibaju Fulvia Grbac in Martina Ljubič sta sodelovali na 4. slovenskem festivalu kamišibaja, ki je potekal od 19. do 21. avgusta v Piranu. Na tekmovalnem programu je nastopalo 20 kamišibajkarjev iz vse Slovenije. Festival je pripravilo Društvo Zapik iz Ljubljane, ki se s kamišibajem zadnja leta intenzivno ukvarja. Festival je potekal v sodelovanju z Občino Piran, ZKD Piran ter Društvom Kamišibaj Slovenije. Kaj je kamišibaj? Kamišibaj je poseben način pripovedovanja zgodb ob slikah na majhnem lesenem odru. Prihaja z Japonske kulture, kjer kami pomeni papir in šibaj pomeni gledališče. Pripovedovalca teh zgodb imenujemo kamišibaj kar. Naši avtorici sta predstavili svoji mali umetnini prvič na tem festivalu. Martina Ljubič je predstavila poezijo Rdeča raketa Srečka Kosovela z lastnimi, zelo ekspresivnimi ilustracijami. Fulvia Grbac pa je nastopila s svojo avtorsko zgodbo II buio alVimprovviso, kot tudi z avtorsko ilustracijo, seveda izdelano v grafični tehniki. Obe sta prejeli posebno priznanje strokovne žirije, ki so jo sestavljali: dr. Vida Udovič Medved (profesorica mladinske književnosti), Ubald Trnkoczy (snemalec in kulturni delavec), Maja Bavdaž Gross (lutkovna ustvarjalka in selektorica PUF-a). Žirija je zapisala: Fulvia Grbac dobi posebno priznanje za izbrano temo, ki jo je likovno in dramaturško odlično izpeljala. Martina Ljubič dobi posebno priznanje za subtilno likovno in sporočilno izpoved, skladno z motiviko Kosovelove pesmi. Za radovedne otroke kot tudi odrasle, ki bi radi izvedeli kaj kamišibaj je in za čem Fulvia in Martina stojita, ste vabljeni to nedeljo ob 19 uri v Studio FolarT na Koprsko ulico. Večera se bosta udeležila tudi predstavnika Društva Zapik ter ustanovna člana, izvajalca in ustvarjalca v Društvu Kamišibaj Slovenije Igor Cvetko in Jelena Sitar Cvetko. Oba že desetletja ustvarjata v svojem gledališču, kjer gojita komorno interaktivno minimalistično lutkovno gledališče. Oba sta z Japonske prinesla kamišibaj ter tako navdušujeta in izobražujeta slovenske izvajalce tega čudovitega tipa gledališča.. Vabljeni. ZAHVALA Center za kulturo, šport in prireditve Izola se zahvaljuje vsem sodelujočim pri izvedbi Ribiškega praznika - Mala barka, ki je potekal od 19.8. do 21. 8.2016: Občini Izola, Tedniku Mandrač, Komunali Izola, Redarski službi Občine Izola, Policijski postaji Izola, Reševalni službi slovenske Istre, Reševalcem iz vode Sretan Stanišič s.p., Radiu Koper, Adriatic Slovenka d.d., Varnosti Maribor, Team WC-KO, podjetju Elektroprimorska, TiC-u Izola, Upravi za pomorstvo, Bluenet, Alen Poniž s.p., Srednji šoli Izola, vsem sodelujočim gostincem in vsem nastopajočim znotraj kulturnega programa. Posebna zahvala pa gre Upravni enoti Izola za potrpežljivost pri izdaji dovoljenja ter vsem prostovoljcem iz domicilnih društev (Rokometno društvo Izola, Veslaški klub Izola, Veslaški klub Argo, Jadralni klub Olimpic, Jadralni klub Burja, Jadralni klub Izola, navijaško društvo RIBARI Izola, Gledališče Steps Izola, Športna zveza Izola) pri izvedbi športnega programa in sprejemu našega srebrnega olimpijca Vasilija Žbogarja. Nazadnje pa se zahvaljujemo vsem izolskim občanom in občankam za vašo strpnost pri izvedbi tridnevne prireditve. Center za kulturo, šport in prireditve Izola ■■■ Nesreča na obvoznici Ob 14.42 smo bili obveščeni, da je na Izolski obvoznici osebni avto zbil peško. Policisti so na kraju ugotovili, da je 84-letna peška nepravilno prečkala cesto, vanjo pa je trčila 26-letna državljana Nemčije z osebnim avtomobilom. Peško so huje poškodovano odpeljali v bolnico, sledi ji plačilni nalog. Začasni Izolan Ob 0.14 nas je poklical udeleženec v prometni nesreči iz Sečovelj in povedal, da je pobegnil povzročitelj prometne nesreče na Valeti. Glede na opis so policisti povzročitelja izsledili. 39-letnemu državljanu Bolgarije, ki prebiva v Izoli, je alkotest pokazal rezultat 1,04 mg/l. Sledi mu obdolžilni predlog za nepravilno stran vožnje, pobeg s kraja prometne nesreče in alkohol. Nekaj je manjkalo Ob 0.51 so policisti v Izoli ustavili 32-letnega domačina z osebnim avtomobilom, ki nima vozniškega dovoljenja. Vozilo so mu zasegli, sledi mu obdolžilni predlog. Prikolica prav pride V Izoli je nekdo lastniku z Gorenjske ukradel prikolico za osebni avto, na kateri je bila nameščena tretja registrska tablica. Prikolica je pocinkana in ima lesene podaljšane stranice, vredna pa je 500 evrov. Drink kontrola v noči s sobote, 20. 8. 2016, na nedeljo, 21. 8. 2016, so policisti PU Koper izvajali poostren nadzor nad udeleženci v cestnem prometu, s poudarkom na preizkušanju voznikov z alkotestom. Policisti so v tej akciji odredili 74 preizkusov alkoholiziranosti. V devetih primerih so ugotovili, da so vozniki vozili, ko so imeli v organizmu več alkohola kot ga dovoljuje zakon o pravilih cestnega prometa. V vseh devetih primerih je bila izmerjena koncentracija do 0.52 miligrama v litru izdihanega zraka. Dvem voznikom so zasegli osebni avtomobil, ker sta vozila brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Policija svetuje voznikom, naj ne uživajo alkoholnih pijač, ko nameravajo voziti motorna vozila. Razstava in večerja ob prazniku Ob Ukrajinskem državnem prazniku so nekateri ukrajinski umetniki, ki živijo in delajo v Izoli, pripravili razstavo svojih del in s svojimi slikami dobesedno prekrili Ljubljansko ulico. V petek zvečer pa bodo predstavili tudi nekatere dobrote ukrajinske kuhinje. PRODAMO - v Semedeli PRODAM garsonjero (22,53 m2) brez balkona, blok 1 nadstropje + klet 3m2, adaptirana leta 2010 z vso pitrebno dokumentacijo. Ogrevanje klima ali drva. Prodam za 55. 000 evr ali zamenjam za podobno v izolski ali piranski občini. Informacije na mail: inesmayer67@gmail.com - V starem mestnem jedru oddam študentki v najem sobo s souporabo kopalnice in kuhinje. Informacije na tel.: 030 292 956 KUPIMO - Iščem garsonjero v starem delu Izole. Lahko tudi podstrešno z oknom na sončno stran. Možnost odkupa do 30.000 eur. Tel. 051/399-970 NAJAMEMO - Za daljše obdobje iščem manjše stanovanje v Izoli ali Kopru, kjer so dovoljeni hišni ljubljenčki. Največ 350 eur skupaj s stroški. 040/896-509 - Iščem garsonjero za daljše obdobje, možnost subvencioniranja. Tel.: 051 877 541 +386 (0)41 858 473 Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi bogate MALICE 4,00 €- 5,00 € okusna KOSILA 7.00 € prava nedeljska KOSILA 8.0 € Saj veste kje? Med parkom in Lonko. Izolski rokometaši se zahvaljujejo vsem, ki ste jim kakorkoli pomagali ali kakorkoli pripomogli k izvedbi njihovega srečelova. Posebej se zahvaljujejo najboljšim sosedom, Ribarom, ki so tako kot vedno poskrbeli za prijetno vzdušje, mladim rokometašem.ki so dva dneva praznika tako pridno delali in vsem, ki ste prispevali z nakupom srečke. Na nedeljskem sprejemu po vrnitvi z olimpijskih iger je predsednica Športne zveze Izola, Alenka Šarkanj, srebrnega jadralca Vasilija Žbogarja presenetila s prav posebnim darilom - spominsko filatelistično razglednico z osebno poštno znamko in priložnostnim poštnim žigom. Na zadnji strani razglednice so zapisani vsi Žbogarjev! največji uspehi. Projekt so na izolski športni zvezi izvedli v sodelovanju s Filatelističnim klubom Koper in Jadralnim klubom Burja, navdihnil pa jih je podoben projekt koprske športne zveze, kjer so maksimum karte - kot tako spominsko razglednico imenujejo v zbirateljskih krogih - za svoje olimpijce natisnili že pred odhodom v Rio. Posebnost te razglednice je, da ima znamko nalepljeno na sprednji strani in da je na njej izrez iz same razglednice. “S tem smo Vasilija Žbogarja zapisali tudi v zbirateljske kroge in verjamemo, da bo razglednica, tako kot on sam, prepotovala zemeljsko kroglo in razveselila marsikaterega zbiratelja,” se nadeja Šarkanjeva. Od 2500 Žbo-garjevih maksimum kart jih je nekaj še na voljo ... Foto: Vanja Breč Fotografija tedna - Črno in belo. Ve pa se, kdo je glavni / foto: Mandrač