Svoje pravice bodo uveljavili železničarji le z združeno močjo. Zavedajte se tega, trpini in organizirajte se vsi v USŽJ
Intervencija predsedstva „Ujedinjenega saveza“ pri ministrstvu saobraćaja.
Predlog za finančni zakon, da se s 1. aprilom 1927 ukine 20°/o eksekutivna doklada nastavljenemu eksekutivnemu osobju, bo minister umaknil. E-ksekutivna doklada ostane. — Delavski pravilnik leži v finančnem mini> strstvu. — Bolniška blagajna v nevarnosti. — Generalni direktor Ilič hoče ukiniti vse vozne ugodnosti za rodbinske člane delavcev. Režijska vožnja se poviša. — Ilič je zakrivil, da vlakospremno osobje ne dobi premika. — Intervencije organizacij se sprejemajo.
Čim je bil imenovan za ministra saobraćaja aktiven general, je izdal cel kup okrožnic, s katerimi hoče doseči povišano produkcijo, apelira na ljubav do domovine, zahteva strogo disciplino, a končno v vseh grozi z drakonskimi kaznimi. Prva okrožnica ter njegov pozdrav sta ukinila vsake intervencije ter predpisala za vse uslužbence edino le službeno pot.
Ker so bile s tem pogažene ustavno in z zakonom o zaščiti delavcev nam zagarantirane pravice, smo proti tem odlokom dvignili protest v našem časopisju ter tudi v javnosti, zajedno pa smo se brzojavno obrnili do ministra, da sprejme našo deputacijo radi rešitve več za železničarje vitalno važnih vprašanj. Že dne 13. jan. 1927 smo dobili odgovor, da nas minister sprejme 18. januarja.
Ker je bil minister dotični dan ravno pri pogrebu umrlega prof. Cvi-sPrejel deputacijo najprvo pomočnik ministra inž. Bora Popovič, generalni direktor Ilič, načelnik ‘finančnega odelenja Nedeljkovič in upravnik bolniškega fonda Duduko-vič.
Deputacija je posameznim faktorjem predložila in nato skupno ministru saobraćaja predala naslednje predstavke:
1.	Predlogi k budžetu in finančnemu zakonu za leto 1927/28:
»Iz predloga budžeta za leto 1927/28 je razvidno, da so predvideni personalni izdatki za izplačilo prejemkov nastavljen-cev in delavcev daleko prenizko odmerjeni, vsled česar preti nevarnost novih redukcij osobja ali prejemkov.
Povodom tega se obračamo do Vas, da se v predlog budžeta vnesejo zadostni krediti za vse železniško osobje, ki se danes nahaja v službi, a isto tako, da se predlože krediti i za vse one uslužbence, ki so bili radi pomanjkanja kreditov iz službe odpuščeni in katere je treba zopet sprejeti nazaj v službo.
Nadalje prosimo, da se v tozadevnih partijah osigurajo krediti za vse one u-službence, ki danes stalno vrše službo nastavljencev, ki pa še vedno* prejemajo urnine, da se jih prevede na zakon o državnem prometnem osobju.
Iz predloga za finančni zakon za leto 1927/28 naj se takoj odstrani člen, ki go-vorS o ukinjenju čl. 26 in 107 zakona o državnem prometnem osobju, s katerim se namerava ukiniti eksekutivnemu osobju 20°/o eksekutivna doklada. Enako naj se vsemu neregulisanemu osobju v ekse-kutivni službi povrne popolnoma nezako-
s 26. jun. 1926 ukinjena eksekutivna doklada, ki mu je še vedno zagarantirana z zakonom,«
Pomočnik ministra inž. Popovič je tozadevno razložil, da zahteva finančni minister v vseh resorih čim večje štednje ter na povišanje bud-žetnih postavk ni misliti, ampak da smo lahko zadovoljni, ako ne bo finančni odbor proračun ministrstva saobraćaja še znižal.
Pripravlja se reorganizacija mini-®trstva in posameznih direkcij, kjer ,e odveč oddelkov in ko bo ta reor-gnnizacija končana, se bo šele lahko ugotovilo, koliko osobja je v resnim Potrebnega in .se bo lahko izvedla nastavitev onih, ki stalno vrše služ-oo nastavljencev.
Pomočnik ministra se je začudil rugemu delu gorenje predstavke, ki oven o nameravanem ukinjenju 20-odstotne eksekutivne doklade na-stavljencem ter dejal, da se mi goto-
vo motimo, ker o tem ne more biti govora. On stoji na stališču, da se zakon spoštuje. Ko smo mu končno pokazali, da je ta člen res v finančnem zakonu, je takoj poklical referenta, načelnika finančnega odelenja Nedeljkoviča, ki mu je pritrdil, da se ta predlog res nahaja v finančnem zakonu ter da bo s tem država profitirala nad 20 milijonov dinarjev. Popovič je izjavil, da se je to zgodilo brez njegove vednosti in mu je da] striktem nalog, da takoj pripravi referat za g. ministra, da bo ta predlog sam umaknil iz finančnega zakona, da bo toraj 20-odstot-na eksekutivna doklada ostala neokrnjena.
S tem je dosegel »Ujedinjeni_ Savez Železničarjev Jugoslavije« velik uspeh ter odvrnil grozeči napad na prejemke vsega eksekutivnega o-sobja.
Ker pa v Beogradu tako radi kaj obljubijo, potem pa na svoje obljuoe pozabijo, smo se še ponovno obrnili na vse kompetentne faktorje, da u-krenejo potrebno, da bo ostala 20-odstotna eksekutivna doklada. Opozarjamo pa tem potom tudi vse parlamentarne klube, da pri debati proračuna železničarskega ministra in finančnega zakona pazijo na to, da se ta člen sigurno črta iz finančnega zakona, zajedno pa osigura za izplačilo potreben kredit.
Ukinitev 20-odstotne eksekutivne doklade za delavce, ki je bila odvzeta 26. junija 1926, sta povzročila popolnoma nezakonito gospoda Ilič in Nedeljkovič, ki sta prav za prav glavna škodljivca v vseh vprašanjih, a^ upamo, da bo upravno sodišče v Celju o tej zadevi drugače odločilo ter odredilo, da se spoštuje zakon in neupravičeno odtegnjena 20-odstot-na doklada vsem delavcevm v ekse-kutivni službi povrne.
2. Novi pravilnik o voznih ugodnostih.
S členom 125 Finančnega zakona za leto 1926/27 je bttl minister 'saobraćaja pooblaščem, da v sporazumu z ministrskim svetom izda nov pravilnik o voznih ugodnostih. Tozadevno smo ministrstvu že večkrat predložili naše predloge.
Iz izjav, ki jih je minlister dal novinarjem dne 15. januarja 1927 razvidimo, da se je ministrski svet že bavil s tem vprašanjem ter usvojil pravilnik, ki ga je predložil mirtister saobraćaja.
Iz izjav pa smo doznali, da se namerava dosedaj veljavne ugodnosti že-ležniškemu osobju zmanjšati in odvzeti.
Odvzemanje voznih ugodnosti vstvar-ja med železničarji veliko1 nerazpoloženje, ker so bile te ugodnosti že parkrat reducirane in odvzete davno nam zajamčene pravice.
Mi Vas, g. minister, prosimo, da pri končni redukciji novega pravilnika delate na to, da se zasigura osobju vse dosedanje pravice, a da se istočasno osobju povrne vse preje pridobljene pravice.
Posebno apeliramo, da se v novem pravilniku zagarantirajo legitimacije za režijsko vožnjo vsemu nastavljenemu in upokojenemu osobju in njih družinam.
Da se delavskemu osobju .in njih družinam povrnejp ukoričene .legitimacije, ker je izdajanje listnih legitimacij zamudno in stane upravo precejšnje denarne izdatke in veliko delavnih .moči več, kot pa pri ukoričenih legitimacijah.
Končno naj se povrnejo vozne ugodnosti in legitimacije vsem provizionistom, katerim so bile z dosedanjim pravilnikom pomotoma odvzete.
Pomočnik ministra je izjavil, da je neopravičena bojazen, da bi se vozne ugodnosti reducirale, nasprotno, z novim pravilnikom dobi osobje nove ugodnosti kot:	,
otroci dobe proste karte za vožnjo v šolo, žezelničarji, ki stanujejo izven službenega mesta, dobe tem-porerke za vožnjo v službo, vpo-kojenci dobe vozne ugodnosti itd.
Ko smo ga opozorili, da to že davno imamo ter ga vprašali, ali dobe legitimacije provizionisti, je lakonično odgovoril, da teh ljudi ne pozna. Ko smo mu povedali, da so to vpokojeni delavci, je dal isti odgovor.
In kljub temu je on sposoben za pomočnika ministra in nekatere organizacije ga imajo še za častnega člana in pokrovitelja.
Vse drugače je bilo pri generalnemu direktorju Iliču. On je bil pri tej točki popolnoma v svojem elementu, saj se je zadnje čase vrgel le na Studiranje voznih ugodnosti. Dejal je, da ne rabi poročil komercijelnih oddelkov, in da si je sestavil točno statistiko o vseh vprašanjih glede voznih ugodnosti.
On stoji na stališču, da se vozne ugodnosti reducirajo v prvi vrsti rodbinskim članom delavcev, nabavlja-čkim zadrugam ter da se poviša režijska vožnja, ker bo pri tem država profitirala 100 milijonov dinarjev.
Pokazal je obširen predlog, ki ga je tozadevno predložil ministru in kjer je izračunal, da stanejo stroški za prevoz ene osebe in za en kilometer celih 75 par in da država vendar ne bo prevažala ljudi v svojo izgubo.
Vrgel se je na nabavljalne zadruge, češ, od kod imajo denar, da zidajo kar cele palače, ki stanejo milijone. One prevažajo na sto in sto vagonov blaga po železnicah zastonj ali po znižani ceni, železnica pa ima vsled tega velike deficite.
In končno, kaj rabi žena delavca legitimacijo, da se vozi zastonj iz Pirota do Beograda, Zagreba, Ljubljane, tam kupčuje, prevaža cele pakete blaga zastonj domov, tam poceni prodaja in konkurira trgovcem.
Vse to je treba ukiniti in po njegovem naj ima načelnik jedinice blok prostih kart, in kadar bo uvidel potrebo, da se delavec kam pelje, mu bo eno izstavil.
Z obžalovanjem je nato konstatira!, da s svojim predlogom pri ministru ni popolnoma uspel, vendar bo delal naprej, da ga prepriča, da je njegov predlog edino pravilen in v interesu države.
Vsi naši prigovori, da je na napačnem potu, da bo to izzvalo velikansko nezadovoljstvo med osobjem, da naj pač kaznuje one, ki vozne u-godnosti zlorabljajo, ne pa da odvzame enostavno vsem, so bile bob ob steno, on je zopet privlekel ven statistiko, kdo se vozi v brzovlaku ter je ugotovil, da se vozi v I. in II. razredu tričetrt potnikov brezplačno, v tretjem pa polovica in da se s tem mora enkrat nehati.
Pravilnik o voznih ugodnostih je medtem izšel ter ga prinašamo na drugem mestu, bati pa se je, da bo sedaj Ilič k temu pravilniku izdal pojasnila, ki bodo osobju odvzele in omejile dosedanje pravice. Zato opozarjamo ministra saobraćaja na to, da ne nasede Iliču, ker naj se zaveda, da bo imelo vsako poslabšanje voznih ugodnosti dalekosežne posledice pri izvršenju službe.
Zadnji čas je, da minister sledi vzgledu svojega predhodnika Radojeviča in izvrši temeljito čiščenje v generalni direkciji, Id je danes popolnoma nepotrebna in le za to tu,
da zavlačuje vse delo, prvi korak čiščenja pa naj naredi s tem, da takoj upokoji Iliča in Nedeljkoviča.
Mi ne bomo mirovali preje, dokler se to ne izvede.
3,	Delavski pravilnik.
Delavsko vprašanje je še vedno nerešeno. Začasni pravilnik vedno bolj zgublja na aktualnosti, a nov pravilnik se kljub opetovanim obljubam ne sprejme, kar povzroča nered in neorientiranost.
Vprašanje pravilnika, s katerim naj se regulira delavski položaj, naj se pokrene iz mrtve točke s tem, da se nujno skliče anketa vseh železničarskih organizacij, katere naj o tem razpravljajo. Na osnovi mišljenja in predlogov te ankete naj se čim preje izdela in izda definitivni pravilnik.
Pomočnik ministra nas je v tem vprašanju napotil na generalnega direktorja, ki pa o kaki anketi noče nič slišati. O pravilniku ve le toliko: »da je več davno izradjen te se nalazi od 1. septembra 1926 god. u ministarstvu financija na proučavanju«.
Pravilnik, katerega oče je Nedeljkovič, odločno odklanjamo ter tudi tem potom apeliramo na ministra saobraćaja, da on skliče anketo, ki naj ta pravilnik predela, ker le na ta način se da to vprašanje zadovoljivo rešiti.
4.	Izmenjava pravilnika sporednih prinadležnosti.
Pravilnik sporednih prinadležnosti, ki ga je predpisal ministrski svet na predlog ministra saobraćaja je nejasen in potrebuje tolmačenj.
Tolmačenja, ki jih je generalna direkcija pod F. O. br. 17.857 od 10. decembra 1926 izdala, so nepravilna ter odzvemajo osobju davno zagarantirane pravice.
Da se to ne zgodi in da se prepreči nerazpoloženje med uslužbenci radi nespoštovanja zadbbijenih pravic, naj se čim preje izdajo nova tolmačenja in sicer:
1. Kilometraža: S členom 48 je zagarantirana kilometraža strojnemu osobju za premik v medpostajah, a člen 50, ki predvideva zaračunanje vlakosprem-nemu osobju, ne odreja točno, da se mora tudi temu osobju zaračunati premik v medpostajah, dasi prihodnji čltfn točno govori: da se voznemu osobju premik pod četrt ure ne računa, a vsaka začeta nova četrt računa se kot cela četrt.
Ker vrši vlakospremno osobje premik v medpostajah po 60 in več mesečno, za kar je preje dobivalo premik, mu sigurno tudi sedaj pripada ista odškodnina za čas premika kot strojnemu osobju.
Gori citirano tolmačenje generalne direkcije pa popolnoma izvzema zaračunavanje premika za vozno osobje po vzorcu italijanskih železnic, ali pri tem pa se je pozabilo na dejstvo, da tam vrše premik v medpostajah posebne za to določene skupine, in ne vlakospremno osobje.
Naše mišljenje je, da je bilo gori citirano tolmačenje pomotoma izdano ter pričakujemo, da se prekliče in izda novo, ki bo vlakospremnemu osobju zagarantiralo zaračunavanje premika v medpostajah po postavki za tovorne vlake.
Nočne doklade:
S členom 55 so odrejene nočne doklade za prometno, skladiščno, postajno in mašinsko osobje. Tudi ta člen je popolnoma nejasen, ker ne določa točno, katero osobje vse spada pod prometno, skladiščno itd. itd.
Tolmačenje, ki je bilo tem povodom izdano, odreja, da pripada nočna doklada le onemu osobju, ki jo je prejemalo dosedaj po starem pravilniku. Smatramo, da je se tem kršen smisel novega pravil-nika ter istotako pravice železničarjev, ki vrše službo v turnusih, to je redno tudi nočno službo. Prosimo, da se izda podrejenim direkcijam novo tolmačenje in da se osobje specificira in sicer:
a)	Prometno osobje:	Vlakospremno
osobje in progovzdrževalno osobje poleg prometnih uradnikov.
b)	Postajno osobje:	Kretniško, pre-
mikalno osobje, lampisti in postajni delavci.
c)	Skladiščno osobje:	Skladiščniki,
pazniki, čuvaji, skladiščni delavci sploh.
d)	Strojno osobje: poleg ostalih tudi nadkurjači, čuvarji stabilnih kotlov, pre-mogarji, pepelarji, snažilci strojev itd.
Ker je to zajedno doklada za težjo in napornejšo nočno službo, smatramo, da pripada ta doklada, ne oziraju se na prejemanje kilometraže.
Potni pavšal: Po členu .16 pripada potni pavšal onim uslužbencem, ki redno mesečno najmanje 10 krat prehodijo progo. Ta odredba je bila tudi v starem pravilniku. Medtem pa do danes potnega pavšala še niso prejeli progovnli ob-hodniki, ki redno mesečno najmanje 20 krat obhodijo progo po 10 in več km samo na eno stran.
Prosimo, da se izda oblastnim direkcijam nalog, da se začne s 1. decembrom 1926 izplačevati potni pavšal po Din 300.—, oziroma 350.— mesečno progovnim obhodnikom.
O teh treh točkah smo razpravljali kake pol ure z generalnim direktorjem Iličem, ki se je postavil na stališče, da vse te sporedne prinad-ležnosti ne dosegajo svojega namena, ker se plača n. pr. za premogovne premije težke milijone, a prihranka na premogu ni nobenega. On se je postavil na stališče, da premik vlakospremnemu osobju ne pripada, ker premika vendar strojno osobje (čudne pojme ima ta generalni direktor), da pa nikakor ne posnema fašistov. Po daljši debati in po konstataciji, da vrši ves premik na progi izključno vlakospremno osobje, kar dokazuje tudi statistika o nezgodah, iz katere je razvidno, da je največji procent nezgod ravno pri premiku in to pri vlakospremnemu o-sobju.
Po dolgi debati je prišel na to, da ima vlakospremno osobje pravico na premik, je rdeče obrobil našo vlogo ter poklical neizogibnega Nedeljko-viča, kateremu je dal dotično vlogo, da preštudira, ako je iz budžetnih ozirov mogoče odobriti izplačilo premika, to se pravi, ako je kredit na razpolago.
Nedeljkovič nas je takoj potolažil s konštatacijo, da nema pare, da je letos skoro 800 milijonov manj dohodkov, kot se je pričakovalo in da ima poleg tega polno neporavnanih računov. Vzel je to vlogo, a dokler bo reševal to vprašanje Nedeljkovič, ni pričakovati godnih rezultatov, saj je ravno on tisti, ki povsod išče možnosti, kjer bi pri osobju kaj »pri-štedil«.
Glede nočnih doklad se je razvila zanimiva debata, ko je Ilič izjavil, da nam ni nič prav in da vedno trdimo, da so pravilniki nejasni. Ali naj 'izdamo francoski pravilnik, je vprašal, nakar se mu je odvrnilo, da direkcije še srbskega ne razumejo, ko si ne znajo tolmačiti, kaj je »saobraćajno osobje»!?
Nato je generalni direktor Ilič hitro odvrnil: Pa saobraćajno osobje jest še! stanice, njegov zamjenik, saobraćajni činovnici, vozno, skretni-
Člen. 1
Uslužbenec drž. prom. naprav naprav dobi, kadar službeno potuje kakor tudi povodom selitve, orez-plačno vožnjo, odnosno brezplačen prevoz pohištva. Za službene potrebe bo izdal minister saobraćaja letne brezplačne karte na ime, oziroma na donosilca.
Člen 2.
Poleg brezplačne vožnje za službena potovanja uživajo uslužbenci državnih prometnih ustanov (čl. 6 zakona o drž. prom. osobju) aktivni, kakor upokojeni, brezplačno vožnjo za se in svojo družino (zakonsko ženo in zakonske ter adoptirane otroke) tri krat letno za svoja privatna potovanja.
Člen 3.
Otroci uslužbencev, ki obiskujejo šolo v bližnjih mestih, dobe brezplačno vožnjo od kraja stanovanja do kraja šolovanja.
Člen 4.
Dijaki železniške šole dobe štiri proste karte letno.
Člen 5.
Vsi uslužbenci drž. prom, naprav, ki z odobrenjem stanujejo izven svojega službenega mesta, dobe brezplačno vožnjo od kraja stanovanja do službenega mesta.
Člen 6.
Vdove in mladoletni otroci bivših aktivnih in penzioniranih uslužbencev, kateri prejemajo penzijo in draginjske doklade, imajo pravico na tri brezplačne karte letno.
čarsko, manevarske osoblje, kar smo
mu seveda pritrdili in zahtevali, da naj pač da to tolmačenje direkcijam, da bode to osobje dobilo nočne doklade.
In zopet ga je reševal iz zagate Nedeljkovič, češ, da po pravilniku nikdo ne more dobiti dveh postranskih prejemkov, v tem slučaju kilo-metraže in nočnih doklad. Dasi smo ga opozorili na dejstvo, da ravno novi pravilnik ne izključuje prejemanje dveh prinadležnosti in da so nočne doklade namenjene za vse kaj drugega, kot pa kilometraža, dosegli smo le to, da je tudi to predstavko dal Nedeljkoviču, da jo preštudira in mu referira . . .
Glede potnega pavšala za progovne obhodnike je Ilič zahtevo kategorično odbil, češ, da progovni čuvaj itak nima drugega dela kot zapiranje ramp, eventualno telefon in obhod proge, da se ga toraj za to ne more še posebej nagraditi.
5.	Poprava napak pri prevedbi, katere je zagrešila direkcija.
Povodom prevedbe osobja na novi zakon so prevedbene komisije naredile mnogo pogrešk na škodo osobju. Te pogreške so se pripetile deloma vsled preobilice posla, deloma pa vsled površnosti pri sestavi službenih listov, na podlagi katerih se je izvršila prevedba.
Prizadeti so se večinonma pritožili na državni svet, ali ker je državni svet vse pritožbe reševal izključno le na podlagi informacij, dobljenih od posameznih oblastnih direkcij, ki so seveda temeljile večkrat na napačno spisanih službenih listih, je državni svet te pritožbe odbil. Obnove postopanja niso uspele in tudi prošnje, da bi se administrativnim potom popravile te krivice, je minister saobraćaja odbijal.
Ker je bilo v teh slučajih osobje o-škodovano vsled napak prevedbenih komisij, oziroma napačnih podatkov oblastnih direkcij, prosimo, da se izda vsem direkcijam nalog, da pozovejo prizadete,, da vlože ponovne prošnje za popravo krivi in da se jim te administrativnim potom popravijo.
Tozadevno pomočnik ministra ni mogel dati nikakega definitivnega odgovora, ker to spada v kompetenco ministra, izgovarjal se je le na glavno kontrolo, ki pravi, da je prevedba, v kolikor je ni popravil državni svet, že postala izvršna.
Zaprosili smo, da dobimo na to predstavko pismeni odgovor.
Intervencija se je izvršila še radi razmer v bolniški blagajni, nove u-redbe, starostnega zavarovanja, o čemur poročamo v posebnem članku ter radi prava intervencij, na. kar smo dobili odgovor, da ministrstvo pripozna organizacije in da bo sprejemalo ter reševalo njih intervencije.
Člen 7.
Železniški zdravniki in drugi honorarni uslužbenci uživajo iste vozne ugodnosti kot regulisani uslužbenci, razen ako se ne bo vprašanje honorarja drugače rešilo.
Člen 8.
Vozne ugodnosti, predvidene s pogodbami, se dovoljujejo le onim o-sebam, ki imajo z ministrstvom poslovne zveze (liferanti, podjetniki).
Člen 9.
Minister saobraćaja bo naknadno predpisal način in pogoje, po katerih bodo zamogli železniški uslužbenci, aktivni kot upokeni in njih družine, uživati režijsko vožnjo na podlagi legitimacij.
Režijske postavke se bodo določile s tarifo.
Člen 10.
Aktivni uslužbenci drž. prom. naprav, ki službujejo v mestih, v katerih si sploh ali le s težavo morejo nabaviti živež, dobe brezplačno prevoz za živež in zaboje iz drugih mest. Minister saobraćaja bo določil potrebo in količino živeža, katerega se bo smelo v takih slučajih brezplačno prepeljati.
Enako sme minister, v koliko on smatra za potrebno, odobriti uslužbencem z številno družino vozne u-godnosti za prevoz potrebščin (živež za zimo, kurjava).
Člen 11.
Družini železničarskih uslužbencev pripada takoj po smrti brezpla-
čen prevoz trupla umrlega uslužbenca radi pogreba.
Člen 12.
Nabavljalne zadruge uslužbencev državnih prometnih naprav dobivajo znižano vožnjo za prevoz živežnih potrebščin, katero odreja minister saobraćaja, a katera ne sme presegati 25 odstotkov popusta od redne tarife.
Ti členi zadevajo v prvi vrsti železničarje. Nadaljni člen pa govori o ostalih državnih nameščencih in privatnih društvih.
Gospod minister je dobro poskrbel za sebe in »višje ličnosti«, saj odreja člen 16, da imajo vsi aktivni ministri in državni podsekretarji stalne brezplačne karte. Enako dobe stalne brezplačne karte še: patrijarh, kardinal, univerzitetni rektorji, armijski generali, predsednik državnega sveta, glavne kontrole, kasa-cijskih sodišč, načelnik generalštaba, načelnik prometnega in obveščevalnega oddelka generalštaba.
Pa še to ni zadostovalo, ker čast aktivnega ministra je minljiva, vlada se tekom leta saj šestkrat menja in gospod minister je poskrbel tudi za čas penzije z odlokom, da uživajo bivši železniški ministri sfalne brezplačne karte (I. razreda, veljavne za brzovlak, S. O. E) celo življenje do smrti.
Kaj, ko bi eden zračunal, koliko železniških ministrov smo že imeli pri nas in koliko bo treba sedaj za te »reveže«, ki komaj žive do ministrskih pokojnin, brezplačnih kart.
Gospod Ilič pa, ko bo delal statistike, koliko »železničarjev« se vozi brezplačno v brzovlakih, naj loči preje naštete gospode z »doživotni-mi brezplačnimi kartami« od železničarjev in nato naj izračuna,, koliko milijonov je prištedil.
Vsem železničarjem v Sloveniji so dobro znani koraki, ki so jih pod-vzeli naši sodrugi za zboljšanje položaja železničarjev, zlasti delavcev in profesionistov, v bolniški blagajni.
Na skupščini lansko leto so bili soglasno sprejeti vsi naši predlogi, katerih oživotvorjenje bi v resnici podprlo delavstvo in njih družine v slučaju bolezni.
A glavna skupščina v Beogradu, kjer je imela večino »Zveza«, je šla preko njih, češ, da bo vse to rešila izredna skupščina. Minister je ni dovolil, na kar so se naši sodrugi poslužili pravic uvedbe in zahtevali sklicanje izredne skupščine. O-stali delegati iz ljubljanske direkcije so se odzvali našemu pozivu, a drugi so molčali in skupščina ni bila sklicana, kar je dokaz, da ostali de-legatje drugih direkcij niso sledili našemu vzgledu.
Začel je delati oblastni upravni odbor v Ljubljani, sprejel je marsikaj, kar je bilo v interesu zavarovanih železničarjev, kot n. pr. brezplačno zdravljenje v toplicah, a centralna uprava v Beogradu (ki je popolnoma v rokah Zveze) je te sklepe odbila. Že davno se je sklenilo, da se nastavi zobozdravnike v Celju, Ptuju, Novem mestu, Jesenicah, a Beograd na ta sklep ne da odgovora, železničarji pa pri tem trpe.
Med tem pa se v Beogradu dela nova uredba v zavarovanju železničarjev zoper bolezen brez sodelovanja prizadetih, katero bo enostavno minister uzakonil.
Z ozirom na vse to se je oglasila v Beogradu v humanitarnem odseku ministrstva posebna deputacija našega Saveza, ki je predložila naslednje zahteve:
»Na prvi letni skupščini bolniškega fonda v Beogradu dne 12. aprila 1926 je bil poleg ostalega sprejet tudi sklep, da se izmenja pravilnik bolniškega fonda. V to svrho bo izdelala centralna uprava bolniškega fonda poseben projekt in ga dostavila vsem oblastnim u-pravam v svrho stavljenja proti-predlogov.
Člen 40 pa končno preskrbi, da ne bo pritožb iz »uplivnih krogov«, ker določa, da sme minister saobraćaja na predlog resortnega ministra po odobrenju predsednika ministrskega sveta izdajati brezplačne karte tudi preko tega pravilnika.
Danes moramo konštatirati le to, da se s tem pravilnikom pričenja u-darec na zadnje železničarske pravice. Pravilnik garantira osobju le proste voznice, a vse drugo bo odvisno od ministra in generalnega direktorja. Vse, kar se tiče režijskih vozovnic, cen, kdo bo dobil legitimacije, se bo uredilo s posebnimi »uputstvi«, ki jih bo podpisal minister saobraćaja ali pravilno rečeno Ilič.
In ko bo ta minister šel in prišel drugi, bo seveda izdal nova »uput-stva« in naše ugodnosti bodo skopnele.
Čudimo se danes gotovi organizaciji, ki potom časopisja pošilja svojim članom ministrske pozdrave in ga hvali, posebno še, ker se to godi v času, ko nas vedno huje tepe bič uprave.
Proti pravilniku, kakršen je, protestiramo, ker izroča osobje samovolji posameznikov tei zahtevamo, da se izpopolni in vnese vanj vse določbe o voznih ugodnostih, da nam jih ne bo danes ali jutri ukinil Ilič z navadno brzojavko.
Poleg z zakonom zagarantiranih ugodnosti se mora v pravilnik vnesti, da dobe ukoričene legitimacije ne samo nastavljene! in upokojenci, ampak tudi vsi profesionisti, delavci, miloščinarji, provizionisti ih njih družine..
Savez bo delal na to, da se ta soglasna zahteva železničarjev uresip-
v *
Cl.
Dolžnost železničarjev pa je, da Savez z vsemi svojimi močmi pod-pro.
Najkasneje tekom julija pa bo izredna glavna skupščina, ki naj definitivno sklepa o teh spremembah.
Tedanji minister Jovanovič ta sklep glavne skupščine ni odobril, ampak je odredil, da se pri humanitarnem odseku izdela nova u-redba in predloži njemu v odobrenje.
Humanitarni odsek je izdelal projekt nove uredbe, vendar bi se z uzakonjenjem tega projekta položaj v bolniški blagajni zelo poslabšal, ker bi se z njim bolniški blagajni navalila nova bremena.
Ker bi s tem projektom bilo o-groženo celo zavarovanje železničarjev v slučaju bolezni, prosimo, da se ta projekt ne odobri, ampak da se ga nujno pošlje vsem oblastnim upravam, da ga preštudirajo, stavijo svoje predloge, nakar naj o njem definitivno sklepa prihodnja glavna skupščina dne 20. marca 1927.
Na vsak način naj se v novp u-vedbo sprejmejo sledeči principi:
1.	Da se v vseh institucijah bolniškega fonda spoštuje samouprava železničarjev;
2.	da se izplača hranarina za dobo 52 tednov in sicer s 100 odstotkov ustavljenih prejemkov;
3.	da se vsem članom osigura brezplačno zdravljenje v sanatorijih in kopališčih;
4.	da generalna direkcija pra-vočasnosno in v polni meri izpolnjuje svoje materijalne obveznosti napram fondu;
5.	da se prispevki osobja delavnic plačujejo direktno v fond dotične oblastne uprave, na katere teritoriju se nahajajo delavnice.«
Te zahteve je predložila deputacija glavnemu upravniku Dudukoviču ter jih v daljšem razgovoru utemeljila.
Iz razgovora podajemo v kratkem vsebino, iz katere izhaja, da se tudi naši bolniški blagajni bližajo zopet slabi časi.
Novi pravilnik o voznih ugodnostih.
Intervencija pri bolniški blagajni v
Beogradu.
O razpošiljanju projekta uved-, be posameznim upravam ni govora, ampak jo bo minister saobraćaja sporazumno z ministrom socialne politike uzakonil, — Pripravlja se z novo uvedbo popolna centralizacija vsega premoženja, s katerim bo prav za prav upravljalo ministrstvo saobraćaja, O kakem povećanju dajatev ni govora, pač pa je pričakovati, da se bodo že prihodnje leto poslabšali pogoji za zdravljenje v toplicah in zobozdravljenja, ker se ti dve panogi zdravljenja ne smatra za neob-hodno potrebni.
Glede nerednega plačevanja pri-^ spevkov od strani generalne direkcije po izjavi Duduk'ovića ne zadene te nikaka krivda in o kakem dolgu države prav za prav (po njegovem) ne more biti govora, ker bolniška blagajna še ni predložila generalni direkciji obračunov, koliko vplačajo člani. Na vprašanje, zakaj tega ni naredila, smo dobili odgovor, da oblastna uprava Sarajevo in Subotica še nista predložili obračunov.
Torej vsled brezbrižnosti in malomarnosti dveh uprav naj trpi 75 tisoč železničarjev in naj se jim reducirajo zadnje ugodnosti?
Ako železničar zamudi službo, je drakonično kaznovan, delavcu odtegnejo zamujene ure, ga kaznujejo kar s 50 D. Ali ni nikake kazni za dotične gospode v Sarajevu in Subotici, ki svoje dolžnosti ne vrše? Kaj pra-
vijo tamkajšnji oblastni upravni odbori?
Kaj pravi k temu ministr saobraćaja, ki izdaja okrožnice o redu?
Na vse to je bil odgovor, zmiga-gavanje z rameni.
Zahtevali smo končno, da se ima dati vsaki oblastni upravi ves denar, ki ji pripada zajedno z državnim prispevkom, ker bi na ta način lahko v naši oblasti n. pr. lahko poskrbeli za zidanje stanovanjskih hiš.
Tudi za to v Beogradu ni razumevanja, ker jim bolj konvenira, da leži ves denar v Hipotekarni banki, kjer se posoja raznim bankam in tovarnam, kakor pa da bi imeli v sedanji težki stanovanjski mizeriji zaslombo in pomoč železničarji.
To nam obeta bližnja bodočnost in vsa ta poslabšanja se bodo izvršila, ako bodo ostali železničarji nezavedni, razcepljeni in neorganizirani ter izrabili vse svoje sile le v medsebojnem boju.
Niso dosegli avstrijski sodrugi dobrega položaja s prepiri in razcepljenostjo; vse svoje pravice so si priborili v enotni, močni, razredno bojevni organizaciji.
Na nas, sodrugi, je, da soodloču-jemo o svojem položaju, da uveljavimo svoj glas, da si priborimo pravice in boljšo bodočnost. Da to dosežemo, je edini izhod, da se združimo vsi pod zastavo »Saveza železničarjev Jugoslavije«, naše razredno bojevne organizacije.
General pred finančnim odborom.
Pretekli teden je finančni odbor razpraljal o proračunu ministrstva saobraćaja, povodom katerega je imel železniški minister general Milosavljevič daljši ekspoze.
Izvajal je, da je od prevrata dalje šlo železniško ministrstvo skozi mnogo faz, da se je mnogo delalo in naredilo, vendar promet še zdaleka ni tak, kot bi moral biti, da bi zadostil državnim ekonomskim potrebam.
On noče opisovati preteklosti, ampak povdarja položaj kot je: Pred vsem železniška služba ni organizirana, kot bi bilo potrebno, V ministrstvu so oddelki, ki niso potrebni ih ki se bodo ukinili. (Smo radovedni, kdaj se bo to izvršilo? Op. ured.) Med tem pa Generalna direkcija še ni zadostno razvita, da bi mogla vršiti vse posle. (Kaj je pač delalo 20 železniškeh ministrov od prevrata sem, da niso organizirali niti svoje najbližje okolice? Op. ured.) Oblastne direkcije so drage in birokratske. Za to bodo potrebne redukcije. Ne-obhodno potrebna je reorganizacija celokupnega resora, ki se mora sprovesti na podlagi največje štednje.
Drugič, postojeća železniška mreža ni tehnično tako dovršena in o-premljena, kot to zahteva promet. Iz rednih budžetskih dohodkov so se gradile nove proge in restavrirale v vojni uničene proge, a tehnično spo-polnjevanje se je odlagalo na boljše čase, S tem se mora prenehati. Da pa bi se obstoječe proge izpopolnile kot potrebno, da bi odgovarjale zahtevam rednega prometa, bi bilo potrebno dve in pol milijarde dinarjev.
Njegov program za bodoče leto je: izvršiti reorganizacijo železniškega resora in železniške službe sploh. Ko je nastopil kot minister, je že dobil sestavljen tozadevni načrt, ki ga
je preštudiral ter prdeložil parlamentu, da se bo postavila naša železniška služba na komercielno bazo. Za to sem postavil v finančni zakon člen, da sme minister saobraćaja postaviti železnice na komercielno bazo. (Domovina je rešena! Bo pa zopet g. Nedeljkovič izdelal nov pravilnik o računovodstvu in komercializacija bo rešena! Op. ured.)
Končno je izjavil, da bo delal tako, da se bo našla prilika povečati prejemke dobrin (!) uslužbencem (kdo to verjame?), ker se bodo vsled predstojeće reorganizacije dosegli gotovi prihranki. Zasledoval in razčistil bo vse korupcije, ki so se izvršile. Končno je povdaril, da je proračun premajhen, da uvideva sicer potrebo štednje, da bo sprejel nekatere redukcije pri osebnih izdatkih, kjer bo z reorganizacijo lahko nekaj prihranil, a nikakor ne more priznati redukcij pri materialu, ker brez premoga, delavnic, brez strokovnega in tehničnega osobja ne more biti dobrega prometa.
Tako je izjavil minister, a iz celega proračuna, kot ga imamo pred seboj, je razvidno le eno:
Brezglavna politika, ki se vodi v ministrstvu saobraćaja od prevrata sem, ki grozi popolnoma uničiti naš promet, se bo nadaljevala tudi v letu 1927; hranilo in štedilo se bo pri osobju in plačah, reduciralo se bo naprej, a nujna in neizogibna posledica bo — nadaljno propadanje naših prog in prometa sploh,
»Komercializacija«, ki se je pojavila v besednjaku ministra saobraćaja, po osmih letih propadanja in nazadovanja naših prometnih prilik, se ne bo izvedla, ker ji nasprotujejo ravno tisti, ki bi jo morali skušati izvesti in to so — vodilni faktorji naše Generalne direkcije.
Zmaga železničarjev.
V Zavidovičima v Bosni je izbruhnila stavka privatnih železničarjev na progi gozdno-industrijskega podjetja »Krivaja«, ki je trajala čez mesec dni, O tej stavki smo v eni de-nemberski številki pisali obširneje, i^° 80 se železničarji vsi solidariziran Za	Stavkalo je okrog
3000 delavcev. Uprava je celo pozi-da se mora železničarje mili-tanzirati in je hotela, da se uveljavi-,0 ^s^?akoni proti stavkujočim.
Vršili so se razni pregovori, katerih so se udeleževali predstavniki delavcev in podjetja inšpekcija dela in elavska zbornica ter upravne oblasti. Dne 20. jan. tl. pa je bil podpi-
san zapisnik, s katerim se sprejemajo vse zahteve delavcev. S tem zapisnikom je podjetje obvezano, da zadosti vsem zahtevam delavcev v pogledu higijenskih uredb, njihovih stanovanj in drugo; da nabavi za železniške nameščence zimske čevlje in kožuhe; da bo sporazumno z delavskimi zastopniki uredila vprašanje konzuma, cene živilom. Da prizna železniškim uslužbencem in delavcem isto plačo in prinadležnosti, ki jih imajo delavci in nameščenci pri državnih železnicah v smislu zakona o državnem prometnem osobju. Da bodo službo uredili tako, da se čezurna dela zve-dejo na minimum a eventualno dela
čezurno delo se nagradi. Da se osnuje starostno zavarovanje. Da se celokupnemu osobju puste današnje deputate v stanovanjih, razsvetljevanju in kurjavi. Da v dobi enega leta ne bodo preganjali niti odpustili nobenega delavca, ki je sodeloval v stavki, da se po podpisu tega zapisnika osnuje skupna mešana komisija, ki bo o vseh teh vprašanjih naredila poseben pravilnik.
S tem sporazumom so železniški delavci »Krivaje« dosegli brezdvom-no velike uspehe in to je nagrada za njihovo solidarno in vztrajno držanje v tej borbi. To treba, da vsak železničar in vsak delavec zna in se uči,” da je le lastna moč in lastno delo prineslo te uspehe, a ne kdo drugi. To si naj zapomnijo tudi vsi neorganizirani in oni, ki so v napačnih organi-I zacijah.
Delavci! Pozor na starostno zavaro
vanje.
Kljub opetovanim opozorilom v časopisu, okrožnicah, marsikateri delavec in profesionist ne polaga važnosti na sprejem v provizijski fond ter odlaša z vložitvijo prošnje. Drugi zopet se od leta do leta zanaša na nastavitev in tako teko leta naprej in so v več slučajih zgubljena, oziroma mora prizadeti potem trpeti velike stroške. Ne smemo se zanašati na nov delavski pravilnik, ne na nastavitev, ampak sleherni delavec in' profesionist, čim je star 21 let, vojaščine prost, najmanj eno leto na železnici in stalen, naj takoj vloži prošnjo za sprejem v provizijski fond in gre k načelniku, da ga s posebnim poveljem pošlje k železniškemu zdravniku na pregled. Enako naj istočasno nese kot prilogo k prošnji načelniku krstni list, domovnico iin vojaško izpustnico, da se stvar ne zavleče.
Kaj se delavcu lahko zgodi, ako odlaša s prošnjo?
Prvič, da se ga sprejme v provizijski fond šele z dotičnim mesecem, ko je vložil prošnjo in ko so vsi dokumenti v redu. Tako lahko zgubi več let, katere more dokupiti šele po petletnem članstvu v provizijskem fondu. In pri dokupu pa mora plačati dvojne prispevke in še obresti po 4 odstotke. Torej dvojna izguba.
Drugič lahko z odlašanjem prekorači starost 35 let in mora nato pri sprejemu za vsako prekoračeno leto nad 35 let plačati še poseben prispevek.
Tretjič se lahko pripeti, da prekorači celo starost 55 let in sploh ne more biti več sprejet v provizijski iond.
In če odlašaš s prijavo, pa pride bolezen in Ti umreš? Kdo bo preskrbel družino?
Toraj v interesu slehernega je, da takoj ko izpolni uvodoma navedene pogoje, vloži prošnjo za sprejem v provizijski fond.
AH ste že dokupili leta v provizijski fond?
Za ljubljansko direkcijo so uveljavljali glede sprejemanja v provizijski fond predpise bivše Stb, katerih marsikateri bivši južni železničar ne pozna in se radi tega tudi ne more poslužiti tozadevnih ugodnosti.
Vsakdo je lahko sprejet v provizijski fond, ako je zdravniško sposoben, čim ima eno leto službe, je 21 let star in vojaščine prost ter stalen. Veliko pa jih je, ki so zaprosili za sprejem šele kasneje, ko so imeli že po 3 ali več službenih let, ter so tako zgubili po par let, a tudi vsi ti lahko ta slžbena leta dokupijo in sicer največ pet let.
Vložiti morajo, ko so enkrat že 5 let člani provizijskega zavoda, na administrativno pravno odelenje direkcije posebno prošnjo, v kateri prosijo za vštetje toliko in toliko službenih let. V tej prošnji morajo izjaviti, da so pripravljeni plačati za ta leta dvojni prispevek s 4 odstot. obrestmi ali na enkrat ali v obrokih.
Nikoli naj se toraj ne zanašate na razne obljube, nikar ne zavlačujte s temi prošnjami. Čimpreje si zasigura-te pravo na provizijo, toliko boljše je.
Iz okrožnic.
1. Dojilska podpora.
Št. 4589/H. F. 5/1 27. Centralna uprava humanitarnih fondov je izdala pod št. 1666 na vse oblastne uprave nastopno rešenje: Neka oblastna uprava je zahtevala principielno rešenje, da li se ima plačati dojilska podpora tudi onim ženam, ki ne doje svojih otrok. V smislu § 45 zakona o zavarovanju delavcev imajo žene, ki svoje otroke doje, pravico na denarno podporo za dojenje, a katere ne doje, imajo pravico na hrano za otroke v naravi, katere vrednost pa ne sme biti večja od denarne podpore za dojenje.
Po § 58 naredbe o zavarovanju saobračajnega osobja in § 69 pravilnika boln. fonda ima žena pravico na denarno pomoč za dojenje in sicer za vsakega otroka, ne ozirajo se na to, ali ga sama doji, ali dojilja, ali ga umetno hrani.
Za direktorja: Inž. Schneller, s. r.
Ta okrožnica je izšla na podlagi tozadevnega sklepa ljubljanskega upravnega odbora.
2. Oddaja železniških žemljišč v zakup.
Vsem službenim edinicam! Gelede oddaje zemljišča v zakup se odredi sledeče:
Oddaja v zakup železniških zemljišč se vrši potom progovnih sekcij, katere vodijo tudi v tem oziru vso evidenco in sestavljajo potrebne re-verze. Zakup železniških zemljišč se razdeli med vse aktivno osobje v eksekutivi, ne oziraje se pri tem na okolnost, da najemniki sami obdelujejo predmetna zemljišča, ali pa se pri obdelovanju poslužujejo najetih delavcev.
Prepoveduje se pa vsako trgovanje s pridelki, pridobljenimi na najetih ploskvah.
Istotako je zabranjena vsaka oddaja najetih železniških zemljišč v podzakup.
Pri oddaji zakupa se je ozirati na število družinskih članov in na druge okolnosti, ki bi upravičevale najemnike za večje zemljiške ploskve.
Pri razdelitvi železniških zemljišč se upoštevajo tudi šefi sekcij in postaj, kakor tudi ostali uslužbenci sekcij in prometa, ako so oženjeni in so dejansko potrebni dohodkov iz zakupa železniških zemljišč. Strojno osobje pa, v kolikor uživa druge u-godnosti (premije), bi se v danem slučaju upoštevalo v zadnji vrsti.
Na mestih pa, kjer je veliko zakupa na razpolago, naj se ozira tudi na stalne delavce, upoštevajoč pri tem družinske razmere posameznikov.
Zemljišča, ki se nahajajo med u-vozno in izvozno kretnico postaj in ozigibališč, oziroma največ med u-voznimi signali, se v prvi vrsti pri-deljujejo s šefi postaj prometnemu o-sobju, ako stanuje na postaji.
Ako je dosti zakupa na razpolago, naj se v območju med uvoznimi signali in uvoznimi kretnicami upoštevajo poleg prometnih tudi progovni uslužbenci.
Najemnina, ki velja za ar in leto, se določa sledeče:
1.	prvovrstne njive Din 5.—;
2.	drugovrstne njive Din 3.—;
3.	prvovrstna trava Din 2.—;
4.	drugovrstna trava Din 1.50;
5.	za vsako plodonosno drevo letno Din 10.—, če se nahajajo izven vrtov, ki spadajo k upravnemu stanovanju;
6.	za vsako plodonosno trto Din
1,—.
Sadni vrtovi in vrtovi za zelenjavo, ki spadajo k upravnemu stanovanju, se izločijo iz tega zakupa ter bo glede njih v najkrajšem času izdano posebno navodilo glede zaračunanja zakupa.
Zakup železniških zemljišč se odda za dobo 1 leta, ki se lahko podaljša do dobo 6 let proti vsakoletnemu podpisu zakupnega reverza.
Ker je dosedanja zakupna doba prenehala z 31. oktobrom 1926, se morajo novi zakupni reverzi pri podpisu datirati s 1. novembrom 1926.
Kolkovina znaša 2odstot. letnega zneska zakupa.
Direktor: Knežević, s. r.
3, Interpelacija o pogrebnini.
Vsem službenim edinicara in gg. želez, zdravnikom!
Nekatere službene edinlice ne razločujejo zakona o zavarovanju delavcev, priobčenega v »Uradnem Listu« pokrajinske uprave za Slovenijo z dne 13. junija 1922 pod štev. 169 od Naredbe M. S. 16.276/22, odnosno Privremenega pravilnika bolniškega ionda, čeprav so vse službene edi-nice dobile Naredbo, odnosno Privremeni pravilnik bolniškega fonda pravočasno v posebni knjižici in je bila Naredba M. S. 16.276/22 še posebej razglašena v službenem listu direkcije štev. 26 od 28. junija 1924. Nekatere službene edinice so mnenja, da velja »Zakon o zavarovanju delavcev« tudi za delavce, ki so člani bolniškega fonda za državno saobraćajno osobje. Vsled tega tudi za te delavce napačno tolmačijo okrožnico štev. 130/VI-1926 od 18. oktobra 1926 (štev, 3382/VI/H. F.-1926) ter sploh odrekajo pogrebnino po § 59 Naredbe, odnosno § 71 Privremenega pravilnika bolniškega fonda.
»Zakon o zavarovanju delavcev« določa v § 58: »Za člana, Ici je izčrpal bolezenske podpore po tem zakonu, se plača pogrebnina samo, ako je nastopila smrt kot posledica bolezni, za katero je dobival podporo in ako je nastopila v dveh letih od tedaj, ko je prestala podpora.«
Ker ta določba ni sprejeta v Naredbo o zavarovanju državnega saobraćaja osob-ja za slučaj bolezni in nezgode, odnosno Privremeni pravilnik bolniškega fonda, ne pritiče za člana bolniškega fonda po izčrpanju 26, oziroma 52 tedenskih bolezenskih podpor in s tem združenem prestanku članstva pogrebnina, če tudi je umrl na isti bolezni tekom 2 let po izčrpanju podpor; na primer: progovni delavec Peter Žmitek, član bolniškega fonda od 1. januarja 1915, je obolel na tuberkulozi 1. januarja 1924 in je dobival bolezenske podpore nepretrgoma 26 tednov. Po tem roku je prenehalo pravo na bolezenske podpore in če Žmitek umrje vsled tuberkulöse tekom dveh let po prestanku 26-tedenske bolezenske podpore, ne pritiče zanj pogrebnina, dočim izplačuje Središnji, oziroma Okrožni urad za zavarovanje delavcev na podlagi § 58 Z. Z. D. za svoje člane tako' pogrebnino, pač pa pritiče za Petrom Žmitkom pogrebnina, če umrje še zadnji dan 26-tedenske bolezenske podpore.
Povdarjamo, da ostane neokrnjena pogrebnina za vsakega člana bolniškega fonda po § 59 Naredbe, odnosno §7 1 Pravilnika bolniškega fonda z upoštevanjem § 21 Naredbe, odnosno § 16 Privremnega pravilnika bolniškega ionda.
Naročamo, da službene edinice o tem obveste člane bolniškega fonda s pripombo, da se, naj službene edinice obrnejo na Oblastno upravo humanitarnih fondov za pojasnila, če si glede dajatev bolniškega fonda v konkretnem primeru niso na jasnem.
Za direktorja: Inž. Schneller, s. r.
Ta okrožnica je bila izdana na tozadevno intervencijo s. Stanko-ta za izplačilo pogrebnine po umrlem otroku nekega delavca, kateremu se je postaja Zalog branila zaračunati pogrebnino, ker pač ni ločila »Zakona o zavarovanju delavcev« od »Naredbe o zavarovanju drž. prometnega osobja«.
4. Zborovanje oblastne skupščine bolniškega ionda.
Vsem službenim edinicam in gg. skupšči-narjem!
Z okrožnico štev. 7/VI-1927 sklicana redna oblastna skupščina bol. fonda se vrši po že objavljenem dnevnem redu 20. februarja 1927 ob 9. uri v dvorani Mestnega doma v Ljubljani pod predsedstvom gosp. inž. Ivana Miiller-Petriča kot predsednika oblastnega upravnega odbora bolniškega fonda.
Ako je predsednik skupščine zadržan, predseduje po rangu najstarejši član upravnega odbora.
Na skupščini smejo sodelovati samo skupščinarji, katerim dostavi uprava humanitarnih fondov legitimacije z drugimi predpisanimi prilogami potom pristojnih službenih edinic. V skupščino spada tudi oblastni upravnik humanitarnih fondov kot poročevalec brez pravice glasovanja, upravni in nadzorstveni odbor, katerih člani pa nimajo pravice glasovanja, ako niso skupščinarji in ako se sklepa o njih. Ker je skupščina javna, se je morejo udeležiti tudi ostali .člani bolniškega fonda v isti dvorani, kjer jim bo na razpolago poseben prostor.
Skupščina more poslovati, če je prisotna najmanj ena tretjina skupščinarjev. Ako na skupščino ne pride zadostno število skupščinarjev, preloži predsednik skupščino za 10 dni, ki se potem vrši po istem dnevnem redu brez ozira na število navzočih skupščinarjev.
Skupščina razpravlja samo o predmetih, ki so na dnevnem redu. Po izčrpanem dnevnem redu se razpravlja še o predlogih, katere je predložilo najmanj 10 skupščinarjev pismeno oblastni upravi humanitarnih fondov vsaj osem dni pred skupščino. Vsak skupščinar more samo enkrat govoriti o predmetu, ki je na dnevnem redu. Predlagatelj ima pravo zaključne besede, a izve-stitelj predmeta, predsednik upravnega in nadzorstvenega odbora ter oblastni upravnik humanitarnih fondov imajo pravico, da govore v svrho pojasnila, kadar smatrajo to za potrebno. Ako želi predsednik sodelovati v razpravi, mora za ta čas prepustiti predsedniško mesto svojemu namestniku. Ko je izčrpana lista govornikov in završena razprava o pojedinih predmetih pa tudi prej, ako 10 skupščinarjev (med katerimi mora biti 5 izvoljenih in 5 imenovanih) predlaga, da se razprava konča, stavi predsednik zadevo na glasovanje. Glasovanje je v skupščini po pravilu javno in se vrši s vstajanjem, a tudi imenoma, kadar se na prvi način ne more ugotoviti večina. Tajno se glasuje, če to zahteva 20 prisotnih skupščinarjev in pri tajnem glasovnju mora glasovati tudi predsednik. Pri tajnem glasovanju prevzameta glasovnice 2 skruta-törja, od katerih eden odpira glasovnice, a drugi jih javno prečita, delovodja skupščine pa vpisuje glasovnice v zapisnik. Pri glasovanju odločuje prosta večina glasov. Ob jednakosti glasov se smatra, da predlog ni sprejet. Izid glasovanja ugotovi in objavi predsednik.
Predsednik skupščine imenuje po otvoritvi skupščine izmed skupščinarjev tričlanski odbor v srho pregleda in verifikacije le-glitimacij skupščinarjev. Nato izvoli skupščina delovodjo, ki piše skupščinski zapisnik, 2 skrutatorja in 3 overovatelje skupščinskega zapisnika, na kar se prične z razpravljanjem o predmetih dnevnega reda. Skupščinski zapisnik podpišejo predsed-sednik, delovadja in 3 overovatelji. Zapisniku se priložijo overovljeni spisek pristo-nih skupščinarjev, referati, predlogi in ostali spisi.
Posel skupščinarjev sc smatra za častnega ter se ne nagraja. Toda oni skupščinarji, ki ne stanujejo v kraju skupščine, dobijo dnevnice, ki jim pripadajo za uradno potovanje po veljavnih službenih predpisih. Te stroške in pristojbine za izstavitev brezplačnih kart povrača takim skup-ščinarjem uprava humanitarnih fondov v breme bolniškega fonda na podlagi potnega računa, kateremu je treba priložiti od predsednika vidirano legitimacijo. Računi se predlagajo upravi humanitarnih fondov najkasneje do konca februarja 1927.
Gospodom šefom službenih edinic naročam, da dajo skupščinarjem potrebno odsotnost, da morejo priti pravočasno na skupščino in da poskrbe, da dobe skupščinarji brezplačne karte za potovanje v Ljubljano in nazaj v smislu § 17 Privremenega pravilnika bolniškega fonda.
O tem razpisu naj službene edinice obveste člane bolniškega fonda.
Za direktorja: Inž. Schneller, s. r.
Opozarjamo na to skupščino vse sodruge s pozivom, da se je v obilnem številu udeleže
Iz intervencij
1.	Davek za leto 1925,
Na tozadevno intervencijo smo dobili naslednji odgovor:
Št. 60.479/27.	18/1 1927.
Ujedinjeni Savez Železničarjev Jugoslavije, centrala
Ljubljana.
Na Vašo vlogo od 11. t. m. štev. 613 se naznanja, da so se davčna okrajna oblastva Ljubljana okolica, Maribor in Ptuj naprosila, da podrejenim davčnim uradom naroče, da opuste prisilno izterjanje dohodnine, predpisane železniškim delavcem za leto 1925.
V ostalem se pripominja sledeče: Po dosedaj znanih ugotovitvah zadeva predpis Filipič Karol dohodnino za leto 1923. Imenovani ima toraj znesek Din 767.89 poravnati. Zoštna položnica se vrača. Istotako je dohodnina Pasetzky iz leta 1923. Ker pa je slednji predpis pomotem, se bo ta popravil, oz. znižal, kar bo davčno okrajno oblastvo v Mariboru uradoma izvršilo. Seveda bo moral Pasetzky ostanek še poravnati.
Za Perat Franca (kur. Lb. II) in Smole Alojza (kur. Lb. I) smo poslali na davčno okrajno oblastvo Ljub-Ijana-okolica ponovni dopis za povračilo plačanega davka.
Načelnik admin. pravnega odelenja: Dr. Fatur, s. r.
S to intervencijo je tudi rešeno vprašanje iztirjave davčnega zaostanka ss, Barin in Oblak iz Borovnice, katerim se zaostanek ne bo iz-tirjaval.
2.	Izplačilo tračnim delavcem km.
Lb. I, ki hodijo nadomestovat v Borovnico
bc v kratkem rešeno ter dobi s. Hrovatin tračnine izplačane.
3.	Radi povišanja najemnin za želez-
niški svet
je izšla posebna okrožnica( glej odstavek: iz okrožnic).
Novo vložene intervencije:
1, Strojnoopremni delavci v Logatcu.
Zahtevali smo vpeljavo turnusa 12/ur in proste dneve.
2.	Kurilnica Jesenice.
Intervencija je vložena radi a-kordnih premij za premogarje, povišanja urnine, prostih dni in dežnih plaščev.
Sigurno bo uspešno rešeno vprašanje premij in povišanje urnine.
Glede nočnih doklad pa je intervencija brezuspešna, ker dobe po novem pravilniku nočne doklade le dotični delavci, ki vrše službo na-stavljencev na sistemiziranih mestih.
3,	Pri ministrstvu saobraćaja je vložena intervencija za uvrstitev vlakospremnikov, ki izpolnjujejo vse pogoje čl, 8 zakona v III. kategorijo činovnikov brez ponovnega polaganja inteligenčnega izpita.
4.	Premije nadkurjačev v kur. Borov-
nica.
Ker je direkcija na ustmeno intervencijo najbrže pozabila, smo vložili obrazloženo pismeno vlogo z zahtevo, da se nadkurjačem v Borovnici premije po Din 400.— za nazaj izplačajo.
Centrala SŽJ.
Internacionalni pregled.
Angleške železničarske organizacije pobirajo posebne prispevke.
Povodom generalne stavke oh rudarski stavki je železničarska organizacija porabila skoro ves stavkovni fond. Da se ta fond zopet okrepi, bo pobirala organizacija skozi celo leto 1927 še poseben prispevek, ki bo znašal v našem denarju okoli 14 Din mesečno,
Volitve v bolniško blagajno na Češkem.
Letos so prvič volili tudi uradniki. Oddanih je bilo 188.365 glasov.
Od tega so dobile ITF priključene (nam sorodne organizacije) okoK 96.500 glasov skupno s komunistično organizacijo, a nacionalne organizacije so dobile 61.900 glasov. Ostanek je padel na manjše organizacije.
Poravnava mezdnega konflikta na kanadskih železnicah.
Pred dvema mesecema so stopiK kanadski vlakospremniki v mezdno gibanje, zahtevajoč isto regulacijo plač, kot jo ima osobje v Združenih državah.
Ker pogajanja niso uspela in je grozila stavka, je železniški minister ukrenil ponovne korake za pogajanja, ki so se vršila začetkom decembra in končala s kompromisom. Železniške družbe so se izjavile pripravljenim, povišati prejemke vsemu vlakospremnemu osobju. Skupno je bilo pri tem gibanju prizadetih okoli 15.000 železničarjev.
Zvišanje plač pri vzhodnih železnicah v amerikanskih Združenih državah.
Že celo leto je trajalo mezdno gibanje pri vzhodnih železnicah, kjer so železničarji zahtevali 10—20 odstotkov poviška. Družbe so prvotno zahtevo odklonile, a so se nazadnje zadovoljile z izrekom razsodišča, ki je sklenilo okroglo 7 in pol odstotno povišanje prejemkov. To povišanje znaša:
Dosedanja	Nova
dnevna	dnevna
plaća	plaća
Dolarjev:	Dolarjev:
Vlakovodje	oseb. vlakov	6,70	7.20
Sprevodniki	oseb. vlakov	5.50	5,91
Vlakovodje	tovor, vlakov	6.16	6.62
Prtljažniki	4,86	5.22
Sprevodniki	tovor, vlakov.	5.24	5.63
Tega povišanja bo deležno skupno ^ 90.000 železničarjev in bodo znašali višji izdatki nad 12,000.000 dolarjev.
Ta uspeh bo imel posledice tudi pri zapadnih železnicah, kjer so železničarske organizacije	že započele mezdno	gibanje.
Kako se napreduje.
Nekdo je dobil od svojega vplivnega prijatelja iz Ljubljane pismo naslednje vsebine:
»Čast mi je Vam sporočiti, da je imela intervencija od strani Dr. Ravnikarja zaželjen uspeh in Vi ste prestavljeni za načelnika v Velenje. A-peliram na Vas po nalogu izvrš, odbora, da stopite tam s .... v stik in ustanovite radikalno stranko.
Vsekakor pa držite zadevo za tajno toliko časa, dokler ni premestitev od strani generalne direkcije potrjena.
Pozdrav ---------«
Ker je uradnik, ki je dobil to pismo in za katerega se je izvršila intervencija, tudi odbornik in vpliven funkcionar neke organizacije, se čudimo, kako da ne ukrene potrebnih korakov za druge delavce. Na drugi strani pa je res čudno, da pri »nepolitični direkciji« tako uspejo intervencije gospodov radikalov, ako gre za imenovanje načelnikov. Ali tu ne odločuje sposobnost, daljša služba, boljša kvalifikacija?
pridobivajte nove žlane za našo organizacijo!
Železničarji iz Siska
prirede v soboto, dne 5. febru- S arja 1927 ob 8. uri zvečer v prostorih „Narodne gostione“ (Stampf)
ZABAVNI VEČER.
Na sporedu je ples, šaljiva pošta, tombola I. t. d.
Maskam dovoljen vstop proti legitimiranju
Čisti dobiček Je namenjen v korist zgradbi „Železničarskega doma“.
K obilni udeležbi vabi
Odbor.
vjosat m umi BSV rvv nv&r-vmjr* ww«j rr£
Grobovi tulijo . . . Nova žrtev svoje naporne službe je legla v grob. Naš dolgoletni sodrug, član Jeseniške podružnice „Ujedinjenega Saveza Železničarjev Jugoslavije“
IVAN HLADNIK,
vlakovodja državne železnice, zvaničnik,
je umrl 30. januarja 1927. Ubil ga je stroj. Pogreb je bil v sredo, 2. februarja 1927 iz hiše'žalostni.
Zapuščeni ženi in otrokom naše globoko sožalje.
Počivaj v miru, dragi sodrug.
Centrala U. S. Z. J.
Tiskar Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru. Predstavnik: Josip Ošlak v Mariboru. — Odgovorni urednik: Franc Mikec v Ljubljani. — Lastnik in, izdajatelj: Konzorcij
»Ujedinjeni Železničar«. Predstavnik: Martin Pušnik v Ljubljani.