s N H Z N I K TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 6250 Ilirska Bistrica l< Banica Koper Moja dežela - lepa, urejena in čista TRANSPORT MED TREMI NAJBOLJ UREJENIMI PODJETJI 'rtt're*ki Mie uveljaviti celovito kakovost. GZS s tem projektom ustvariti pozitiven gospodarstva, ocenjujejo pa jih v ijk -"Omočnih gospodarskih zbornic. Tri f 111 ed svojim članstvom in uveljavitev j)!1 v atlja o nujnosti ustvarjanja prijetnih ter |iz i®11'*1 klovnih okolij, ki so pogoj za # S| v°stno življenje, delo ter učinkovito °vanje. Sodelujejo izključno podjetja s -.“čja, S,* uv.. ... i Jc uvrščena podjetja prejmejo 'a 'n se uvrstijo v ocenjevanje na j b,'škem nivoju. |j ^ed dobitniki priznanj za urejeno ig je gospodarskih, industrijskih in ov'dh objektov na državni ravni so if a vPreteklih treh letih (toliko namreč kip a-cVa) podjetja: Lek Ljubljana, 5 Nova Gorica, Krka Novo mesto, ■ nJe Velenje, Mitol Sežana ... L Ujetja sicer tekmujejo v dveh l, y v skupini malih in skupini srednjih L 'kih podjetij. Točke pa podjetju naslednji elementi: celostna ':je a (napisi, smerokazi, informacije), ij °st in čistost vratarnice oz. vhoda, .... iiM05' okolja (receptor, telefonist, jC ^tlpM)’ podoba zgradbe (fasada, iiH korit ipd.), izgled ograjenosti i0(jJ °z- dvorišč, urejenost klopi, posod ' 's B 1 |is 39° S § S S l > <| §| >!= §s ■f 2 3 5 $ s 2 S 1 s h h P Vpk * sev. % rti j. 1 J J 4 i 4 7 « f >» H 11 b 14 is 14 11 1 KS H.Bi«. 787 449 57% 31 7% 418 9 $08 76 13 3 45 50 20 10 0 6 20 2 30 3 15 8 2 318 212 67% 22 10% 190 9 53 28 7 5 16 $ 14 6 0 7 10 1 7 2 12 5 3 OSO H BiH 41$ 268 65% 16 6% 252 $5 60 33 12 5 19 20 11 9 0 6 13 0 36 0 $8 5 4 327 198 61% 14 7% 184 6 35 31 4 4 20 20 17 l 2 8 7 2 18 2 6 $ 5 oSoku.b. 476 254 53% 18 7% 236 10 41 41 5 8 25 26 18 5 2 3 n 0 27 1 H 2 i> Cin. MUL 679 415 61% 25 6% 390 19 62 37 13 4 27 64 3$ 9 6 15 20 3 26 2 45 7 7 AMD ILBl 79! 463 59% 35 8% 428 22 106 72 27 10 28 40 8 9 1 12 24 j 30 7 17 12 Jmm 211 149 71% n 7% 138 2 33 8 5 3 15 21 5 4 4 4 2 0 6 0 11 15 9 Vrbovo 260 146 56% 15 10% 131 5 35 10 6 0 7 21 8 1 0 2 10 0 6 2 14 4 ib Vrbici m 121 100% 20 $7% $01 4 21 19 1 2 10 7 $3 4 0 2 5 0 4 0 6 3 It 1*61*0 ic» 134 110 82% 21 $9% 89 3 16 4 l! 1 7 8 3 6 0 4 5 0 6 1 6 10 12 224 134 60% 12 9% 122 3 22 8 16 1 7 7 4 8 1 6 13 0 3 0 7 16 15 TrpČete 104 76 73% 7 9% 69 4 16 2 2 1 4 11 3 3 1 5 3 0 2 1 4 7 14 ZiBičt 275 178 65% 21 12% 157 7 15 8 6 1 36 11 $0 11 3 5 19 0 6 1 3 15 15 Podgrejc 239 198 83% 34 17% 164 2 29 14 8 1 15 12 12 10 1 2 31 0 6 0 9 22 H> 80 59 74% 9 15% 50 2 18 0 1 0 1 3 4 1 2 2 3 0 1 0 4 8 15 Novokračine 218 160 73% 24 15% 136 4 29 21 8 4 13 1$ 16 0 1 2 $ 0 1 1 7 13 IS klia« 239 141 59% 15 11% 126 2 38 17 3 3 22 6 13 3 5 4 1 0 2 0 9 0 19 173 125 72% 24 19% 10! 4 31 5 4 2 7 16 1 2 1 5 10 1 3 0 5 4 2« VeBeB«t» 104 92 88% 6 7% 86 4 41 4 2 7 3 7 6 3 0 3 4 0 0 0 2 0 21 M Bukovici 140 90 64% 11 1284 79 4 23 3 4 0 5 n 5 2 2 6 6 0 3 0 1 4 22 Kflie« m 242 76% 21 9% 221 1 34 7 7 2 22 35 23 6 7 37 17 0 12 0 8 3 2? V. Bukovici 153 142 93% 11 8% 131 4 52 10 6 0 4 22 4 0 2 5 9 0 4 0 2 7 24 Stta 26 24 92% 2 8% 22 i 0 1 0 0 5 8 0 3 0 3 0 0 0 0 1 0 25 Dolimoa 373 215 58% 23 11% 192 7 45 13 4 3 21 19 13 12 2 11 11 0 10 i 10 10 26 GotZmoa 92 56 61% 9 16% 47 3 10 4 4 0 6 1 1 l 3 4 3 2 $ $ 2 l 27 Palici 42 38 90% 0 38 2 7 2 1 0 1 16 1 0 2 4 0 0 2 0 0 0 2S Starod 44 43 98% 6 14% 37 0 4 1 3 0 0 12 3 2 0 1 2 0 1 1 8 0 25 Podgrad 483 249 5234 40 16% 209 5 28 14 8 1 21 23 15 3 51 10 1$ 0 3 1 10 5 30 Pcdbeič 105 98 93% 10 10% 88 0 1 4 3 1 1$ 9 2 8 38 6 0 2 0 l ‘ 1 1 31 Račke 127 124 98% 40 32% 84 4 4 9 1 2 4 36 2 6 8 1 0 1 3 0 i 2 32 Stboaje 78 62 79% 13 21% 49 1 3 3 0 1 6 23 1 t 0 9 0 0 0 0 1 0 33 Hniltci 233 137 59% 23 17% 114 4 18 5 3 2 29 15 4 0 12 3 6 1 2 0 8 2 34 Pmgnje 334 226 68% 20 9% 206 3 44 57 1 4 27 20 $6 8 8 4 4 0 2 6 1 1 35 Pmkic 61 37 60% 3 8% 34 2 5 3 4 1 2 0 3 3 0 11 0 0 0 0 0 0 36 5! 51 $00% 4 8% 47 0 16 6 0 0 0 10 I 0 2 9 0 0 1 0 2 0 37 Tommje 10! 7! 70% 5 7% 66 0 40 2 I 2 0 6 3 0 5 0 3 3 1 0 0 0 3* Harije 217 143 66% 15 10% 128 11 26 10 i 2 10 19 14 5 1 8 8 $ 2 $ 8 1 70 Režic* 406 238 59% 12 5% 226 13 46 16 6 5 15 28 5 7 1 13 $0 $ 11 2 42 5 41 0*t. Brdo 91 91 100% 13 14% 78 7 7 3 1 $ " 5 26 6 2 0 10 0 1 0 2 0 42 Jan. Strin 18 17 94% 0 17 0 2 1 0 1 J 3 4 0 0 2 1 0 0 0 $ 1 43 Kifovče 44 43 98% 4 9% 39 2 2 5 0 5 7 4 4 0 0 0 4 3 0 44 Din GBilnji 97 91 94% 14 15% 77 3 8 6 0 15 16 1 0 10 0 3 3 2 45 Rat Brdo 26 25 96% 6 24% 19 3 0 0 0 J 0 2 0 c 1 46 Prta 147 115 78% 21 18% 94 18 2 22 6 0 3 1 47 Celje 51 47 92% 4 9% 43 4 9 3 0 0 0 0 4t Smije 103 93 90% M 12% 83 14 37 0 2 49 Topole 269 168 62% 21 13% ir 28 14 12 32 I 0 Ui Mereč« 56 53 95% 5 9% 48 11 14 0 0 0 M Podtitnjc 58 58 $00% 2 3% 56 24 0 0 52 Senbgt 198 170 86% 10 6% 16C 11 84 10 11 53 Keciik 412 269 65% 29 11% 240 17 16 61 28 2C 29 16 6 54 B*Č 38! 298 78% 13 4% 285 37 14 89 11 46 17 K 6 55 Kontakt 154 104 68% 9 9% 95 24 12 4 «Xll Predčatno voliiče 901 79 6% 74 14 1 2 'm V pčju zdravstva, šolstva, cest, čistoče in podobnih skupnih potreb. qCPbujemo torej tudi dobre, uspešne ljudi, ki vodijo taka podjetja. L^torji podjetij se kalijo v neizprosnem tržnem boju - in taka \pprosnost je nujen pogoj njihovega uspeha. Župan se kali ob p*Urnevanju ljudi, občanov, ob usklajevanju različnih interesov, %eZ°Vanje raznolikih idej, prepričanj. Zupan mora ustvarjati pogoje, L'a odpirati prostor za nastanek novih podjetij, za razvoj obstoječih k a ki potem lahko ta podjetja samostojno bila boj za svoj obstanek k> a^v°j- Župan mora razumeti, odpirati, povezovati in omogočati, ! \^.r se mora boriti. Gre za dve različni osebnosti. Dragi soobčani, Jamem, da se boste odločili za pravega. >Pj ^aJ se navsezadnje zahvalim vsem in vsakomur od vas 618, ki ste k; namenili svoj volilni glas. Srečen sem ob vsakomur, ki me razume, h^Zutne moje preteklo delo, in ki mi je namenil zaupanje tudi za A haež Razumem vas kot prijatelje, ki z mano vred vidite svojo J i/j °d,iost in prihodnost občine v strankarski neodvisnosti, v jasnem \j°ltenem delu brez političnega balasta. Verjamem, da bomo v ji j? n^j° oddali glas neodvisnemu kandidatu Antonu Šenkincu skladno r. prepričanjem. Vem, da ima podobne ideale in podobno tuje prihodnost naše Občine. Stanislav Prosen MLADI - neodvisna lista Zahvala volilcem in volilkam Vsem volilcem in volilkam, ki so v nedeljo, 22. novembra, glasovali za MLADE - neodvisno listo, se zahvaljujemo za izkazano zaupanje. Zdaj je prišel čas dejanj. Seveda se zavedamo, da en glas v občinskem svetu ne pomeni veliko. Vendarje naša prednost v strankarski nevezanosti in neobremenjenosti s preteklostjo. Izražamo pripravljenost sodelovati z vsemi strankami in listami, ki so zastopane v občinskem svetu, za dobrobit naše občine. Prav posebej pa pozdravljamo dejstvo, da ima predstavnika v občinskem svetu tudi druga mladinska lista MLADA NADA, s katero imamo pravzaprav mnoge stične točke. Področje, ki mu nameravamo posvetiti še posebno pozornost, je kontrola porabe občinskega denarja. Tu nismo pripravljeni delati nikakršnih kompromisov. Volilni rezultatjemljemo kot uspeh in kot zavezo. Nočemo poslušati volilcev le v času pred volitvami in zato vabimo vse občane, da nam posredujejo svoje predloge in mnenja. V informaciji je moč. Dobro informirani svetniki lahko sprejemajo kvalitetnejše odločitve. Bodimo realni - zahtevajmo nemogoče. MLADI-neodvisna lista Zanje: Dejan Ujčič LOKALNE VOLITVE '98 Ilirskobistriški študenti s pogledom v drugo tisočletje “NI NAM VSEENO” Čeprav so že znani rezultati prvega kroga letošnjih lokalnih volitev, ne moremo mimo uspešno organizirane in zelo dobro obiskane javne tribune, ki jo je v soboto, 14. novembra, z devetimi kandidati za župana ilirskobistriške občine organiziral Klub študentov Ilirska Bistrica. “Ni nam vseeno, kakšno pot bo ubrala naša občina v drugem tisočletju in kakšno je mesto je namenila študentom, ” je uvodoma izjavil Alen Mladinov ter prepustil besedo kandidatom za župana in obiskovalcem v dvorani Doma na Vidmu. Dve uri in pol, kolikor je trajala javna tribuna, sta bili prekratki, da bi lahko obiskovalci vsem kandidatom za županski stolček zastavili vsa vprašanja. Očitno je, in to je pokazala tudi javna tribuna Kluba študentov Ilirska Bistrica, da se ilirskobistriška občina ubada s precejšnjo količino problemov. Javna tribuna je pokazala, da ljudem na Ilirskobistriškem ni vseeno, kaj se dogaja v občini, in kar je še bolj spodbudno, pokazala je, da ni vseeno mladim. Prvi krog je za nami in javna tribuna je že zgodovina, vendar si pred drugim krogom volitev za župana vseeno obnovimo, kako so kandidati odgovarjali na nekatera vprašanja. Po predstavitvi vsakega posameznega kandidata (vsak kandidat seje predstavil sam) je voditeljica Suzana Lovec vprašala vse kandidate, kako se bodo ravnali kot župani - NA OBČINSKEM SVETU PRESENETLJIVO HITRI Tako hitro kot se je končala 44. redna seja, ki naj bi bila predzadnja seja starega občinskega sveta, se verjetno ni končala še nobena. Svetniki so na njej in na njenem nadaljevanju obravnavali kar 18 točk dnevnega reda in pri vseh točkah tudi sprejeli ustrezne sklepe. Verjetno so bili nad takšno naglico presenečeni tudi člani občinskega sveta sami. In o čem so razpravljali? Zavedajoč se dejstva, daje ta seja predzadnja oz. zadnja (zadnja sejabo dejansko imela poslovilni prizvok), je župan Stanislav Prosen predlagal razširitev dnevnega reda z dvema točkama: sprejetjem rebalansa proračuna občine za leto 1998 in imenovanjem direktorja oz. v.d. direktorja Komunalo-stanovanjskega podjetja. Po hitri razpravi so se svetniki odločili, da bodo ti dve točki obravnavali na nadaljevanju seje. Naslednje točke dnevnega reda so obravnavali hitro in brez večjih pripomb in daljših razprav. Med njimi je bilo kar nekaj takšnih, ki bi mogoče na neki drugi seji prej sprožile med svetniki takšne in drugačne debate, nestrinjanja ali odklonilna stališča. Tako j e občinski svet sprejel kar tri osnutke odlokov zazidalnih načrtov: za območje Mikoze -II. faza (CN4-ZN/2) in za urejanje širšega območja dveh mejnih prehodov: na Starodu in v Jelšanah. Poleg tega pa je občinski svet sprejel še predlog programa priprave zazidalnega načrta za industrijsko cono Pl-2 v Ilirski Bistrici - II. faza. Nato so na predlog Odbora za varstvo okolja razdelili malo manj kot dva milijona tolarjev iz proračuna občine Ilirska Bistrica za sanacijo divjih odlagališč v krajevnih skupnostih. Na predlog Odbora za komunalo in promet so za urejanje zelenih površin razdelili med krajevne skupnosti še 2,5 milijona tolarjev proračunskega denarja. Sprejeli so spremembe Pravilnika o pogojih, načinu in kriterijih za pridobitev sredstev za pospeševanje in razvoj drobnega gospodarstva in podjetništva ter razpisali sredstva za dodelitev posojil za pospeševanje in razvoj drobnega gospodarstva in podjetništva. Tudi predlog Odbora za gospodarstvo, kmetijstvo, drobno gospodarstvo in turizem za dodelitev sredstev za pospeševanje kmetijstva v občini ter predlog za dodelitev sredstev za odpravo posledic zaradi pozebe, žledu in neutja so svetniki sprejeli brez večjih pripomb. Na podlagi novega zakona, ki je začel veljati 29. septembra letos, so občinski odloki o turistični taksi veljali le do 29. novembra, zato so svetniki sprejel predlog novega Odloka o turistični taksi v občini Ilirska Bistrica. Zataknilo seje pri zadnji točki prvega dela seje - pri rekonstrukciji lokalne ceste Sušak - Fabci. Iz razprave seje lahko razbralo, da z rekonstrukcijo omenjene ceste ne bo nič, če se lastniki zemljišč, ki jih rekonstrukcija zajema, ne bodo dogovorili glede trase nove ceste. Nekateri svetniki so se zavzemali za to, da bi se sredstva, predvidena za rekonstrukcijo ceste v Fabcih, namenila za obnovo drugih lokalnih cest v občini; cesta v Fabcih pa bi bila prenovljena šele takrat, ko bi krajani in lastniki spornih zemljišč sklenili medsebojni dogovor. Sprtim stranem so dali še eno možnost, da krajani Fabcev oz. sprte strani dosežejo dogovor do nadaljevanja te seje oz. najpozneje v roku osmih dni. V nasprotnem bodo sredstva namenili za rekonstrukcije lokalnih cest Mereče -Podstenjšek, Dolnji Zemon - Jasenska pila in Dolnja Bitnja - Pristavca. V Fabcih so svetniki s svojo odločnostjo naredili očitno dovolj močan vtis. Do nadaljevanja 44. seje je bil dosežen dogovor in rekonstrukcija lokalne ceste v Fabcih je dobila zeleno luč. Ob rebalansu občinskega proračuna za letošnje leto so svetniki razpravljali, ali ima smisel sprejemati rebalans na tej seji ali naj ga prepustijo bodočemu občinskemu svetu. Ivan Boštjančič, predsednik Stanovanjskega sklada, je opozoril na nekaj nejasnosti in napačnih številk glede postavk t.i. stanovanjskega tolarja. Končno so svetniki sklenili, da bodo sprejemali rebalans od točke do točke in pri tisti točki, kjer obstajajo nejasnosti, opozorili občinsko upravo, naj jih natančno razčleni in razloži pri zaključnem računu. Z nekaj pripombami in napotili upravi so občinski svetniki sprejeli rebalans proračuna za letošnje leto. Komunalno-stanovanjsko podjetje Ilirska Bistrica pa ima po sklepu občinskih svetnikov od 1. decembra letos novega direktorja. Za dobo štirih let je to postal varnostni inženir Igor Maljevac iz Kuteževega, sicer dolgoletni član kolektiva KSP in tudi svetnik občinskega sveta. O članih upravnega odbora KSP pa bodo svetniki odločali na zadnji seji, ki bo predvidoma po drugem krogu volitev. Sejo so svetniki zaključili s sklepanjem o raznih premoženjsko-pravnih zadevah. K. M. ali po svoji vesti ali po volji predlagateljev. Odgovori so bili zelo podobni. Večina je odgovatjala, da so najprej zavezani zakonom, statutu občine, odločitvam občinskega sveta ipd. in šele nato svoji vesti. Le eden izmed njih je rekel, da bo ravnal izključno po volji predlagatelja. Zanimivi so bili tudi odgovori na vprašanje, kako bodo opravljali funkcijo župana: poklicno ali nepoklicno. Odgovori so bili večinoma enaki: poklicno. Anton Šenkinc, neodvisni kandidat za drugi krog volitev, je bil še neodločen, medtem ko je drugi kandidat za drugi krog Franc Lipolt (ZZP) odgovoril, da bo v primeru izvolitve opravljal funkcijo župana nepoklicno, saj meni, daje to mogoče ob dobro organizirani in vodeni občinski upravi. Vsi kandidati so se strinjali, da mladi potrebujejo svoj mladinski center ali v Sokolskem domu ali v Domu na Vidmu ali v trnovskih vojašnicah ali kje drugje. Zanimivi so bili tudi odgovori na vprašanje, kaj bo z bazenom. Vsi po vrsti so menili, da je bazen na vsak način treba usposobiti. Le kandidat SLS Danilo Puglej je rekel, da bodo čez štiri leta reševali isti problem. Glede drog so bili enotni, daje treba to zlo na vsak način zajeziti in pred njim obvarovati mladino. Večina seje tudi strinjala s tezo, da Ilirska Bistrica potrebuje srednjo šolo. Še največkrat je bila v tem kontekstu omenjena srednja glasbena šola, ki bi bila odlična nadgradnja zelo uspešni nižji glasbeni šoli v Ilirski Bistrici. Franc Lipolt se ni mogel izogniti vprašanjem glede stečaja in prisilne poravnave v Lesonitu. Dejal je, da bo predvidoma 22. decembra 1998 razpisan narok za prisilno poravnavo na sodišču v Kopru in da naj bi Lesonit s 1. januarjem 1999 začel poslovati kot normalno podjetje. Stanislav Prosen pa je moral velikokrat pojasnjevati, zakaj in kako j e ukrepala občina v posameznih primerih. Tako se ni mogel izogniti debati o dolgu enega milijona nemških mark, ki ga občina dolguje Banki Koper. V dveh urah in pol-so se zvrstile tudi debate o sredstvih iz PHARE programov, hitri cesti, obvoznici okoli mesta Ilirska Bistrica, o novi tovarni italijanskega investitorja ter marsičem. Kandidati so na takšen ali drugačen način obljubljali, da bodo storili vse in še več. Odstopalo je morda edino mnenje Antona Šenkinca, ki se je tudi sicer manj oglašal kot njegovi protikandidati, kajti 60 odstotkov občinskega proračuna je že vnaprej razdeljenega in daje tisto, kar ostane, premalo za želene investicije. Veliko besed se je zavrtelo tudi o strokovni usposobljenosti sedanje občinske uprave ter o njenem dosedanjem delu. Na vprašanje, ali jo bodo kot bodoči župan zamenjali oz. spremenili njeno sestavo, so bili odgovori vseh kandidatov v bistvu enaki: izbrali bi upravo oz. obdržali bi tisti (mogoče tudi ves) del dosedanj e uprave s strokovnimi in sposobnimi delavci, ki bi bila ob ustreznem županovem vodenju uspešnejša kot do sedaj. Drugi krog volitev bo 6. decembra. Komu bomo volilci ilirskobistriške občine namenili zaupanje, da nas popelje v drugo tisočletje, bo znano že čez nekaj dni. Zmagovalcu in bodočemu županu pa za popotnico tale misel, ki seje oblikovala najavni tribuni: “Naj bodo letošnje volitve začetek neke nove zgodbe o uspehu. ” K. M. RAZPISI OBČINA ILIRSKA BISTRICA Na podlagi odloka o proračunu Občine Ilirska Bistrica za leto 1998 (Uradne objave, št. 28/98) in 6. člena Pravilnika o pogojih, načinu in kriterijih za pridobitev sredstev za pospeševanje in razvoj drobnega gospodarstva in podjetništva v Občini Ilirska Bistrica (Uradne objave, št. 38/96) Odbor za gospodarstvo, kmetijstvo, drobno gospodarstvo in turizem objavlja: RAZPIS za dodelitev posojil za pospeševanje in razvoj drobnega gospodarstva, podjetništva in turizma v občini Ilirska Bistrica, ki ga Občina Ilirska Bistrica dodeljuje v sodelovanju z Zavarovalnico Maribor, d.d., Predstavništvo Koper in Banko Koper, d.d., Koper. 1. Skupna vrednost razpisanega posojila znaša 35.000.000,00 SIT. 2. Posojila bodo dodeljena za naslednje namene: - povečanje zaposlovanja oziroma pridobitev novih delovnih mest za delavce z območja občine Ilirska Bistrica - posodobitev in razširitev obstoječih proizvodnih in storitvenih kapacitet - nakup oziroma posodobitev opreme in zagonske stroške - nove proizvodne in storitvene programe - nakup, graditev, prenovo in adaptacijo poslovnih prostorov - urejanje oziroma nadomeščanje proizvodnje z novimi ekološkimi programi, - investicije za varčevanje z energijo in okolju prijazne proizvodne dejavnosti. 3. Za posojilo lahko zaprosijo naslednji prosilci: - podjetja v zasebni ali mešani lasti z najmanj enim zaposlenim delavcem (enote malega gospodarstva) - samostojni podjetniki - občani, ki so pristojnemu organu vložili zahtevo za izdajo obrtnega dovoljenja oziroma na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register in predložili vse predpisane dokumente za ustanovitev obratovalnice oziroma podjetja. Sedež obratovalnice oziroma podjetja ter poslovni prostori morajo biti na območju Občine Ilirska Bistrica. Upravičenec do posojila je dolžan pri Zavarovalnici Maribor, d.d., Predstavništvo Koper zavarovati najmanj proti požarnim nevarnostim tisti objekt ali opremo, ki se gradi oz. nabavlja s pomočjo tega posojila in kasko zavarovati vozila oziroma skleniti drugo ustrezno zavarovalno polico, ki se vinkulira v korist banke. 4. Prosilci posojila, ki poslovno sodelujejo z banko, lahko pridobijo posojilo pod naslednjimi posojilnimi pogoji: - ugotavljanje bonitete in odplačilne sposobnosti posojilojemalca: v skladu s pogoji banke - doba vračanja posojila: do 5 let - obrestna mera TOM + 2,5%, Občina Ilirska Bistrica bo posojilojemalcu subvencionirala celotne realne obresti, kar pomeni, da bo posojilojemalec odplačeval le glavnico in revalorizacijo (T+r0,00%) - zavarovanje in stroški posojila: v skladu s pogoji banke - odplačevanje posojila: glavnica v trimesečnih obrokih, revalorizacijo in realno obrestno mero mesečno. 5. Posojilo lahko pridobijo prosilci, ki imajo med viri financiranja zagotovljenih najmanj 30% lastnih sredstev. Maksimalna višina posojila je lahko največ 50% predračunske vrednosti investicije. Sredstva se namenijo samo enkrat za isti projekt. 6. Prednost bodo imeli prosilci, ki poleg pogojev, ki jih zahtevata banka oziroma zavarovalnica ter pravilnik o dodeljevanju sredstev, v največji meri izpolnjujejo še naslednje kriterije: - ustanavljajo nove proizvodne in storitvene kapacitete in ustvarjajo možnost zaposlitve za nedoločen čas - opravljajo oziroma bodo opravljali dejavnosti, ki so ekološko neoporečne. Pri enakovrednih programih imajo prednost investicije, ki zagotavljajo večje število delovnih mest. 7. Vlogi za posojilo, ki jo prosilci dobijo na Oddelku za gospodarstvo in finance Občine Ilirska Bistrica, mora biti priložena še naslednja dokumentacija: a) poslovni načrt b) izpolnjena in potrjena obrazca BON 2 in BON 3 (za gospodarske družbe) c) dokazilo o poravnanih davkih in obveznostih (za samostojne podjetnike in obratovalnice) d) za gospodarske družbe fotokopijo sklepa o vpisu družbe v sodni register e) zaključni račun za leto 1997 f) za SP fotokopijo potijenega priglasitvenega lista obrazec 1/1,1/2 g) za vse prosilce, ki opravljajo obrtno dejavnost, fotokopijo obrtnega dovoljenja h) za vse prosilce fotokopijo odločbe pristojnega organa o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti i) za občane, ki ustanavljajo obratovalnico ali podjetje, potrdilo pristojnega upravnega organa, da so vložili zahtevo za izdajo obrtnega dovoljenja, oziroma potrdilo pristojnega sodišča, da so vložili priglasitev za vpis v sodni register, ter da so predložili vse predpisane dokumente za ustanovitev obratovalnice oziroma podjetja j) predračun ali kupoprodajno pogodbo k) gradbeno dovoljenje, priglasitev del 8. Nepopolne vloge in vloge, ki bodo prispele po končanem razpisnem roku, bodo zavrnjene. 9. Rok za prijavo je 30 dni od objave v časopisu Snežnik. 10. Prosilci pošljejo svoje vloge z vso potrebno dokumentacijo na naslov: Občina Ilirska Bistrica, Oddelek za gospodarstvo in finance, Bazoviška 14, 6250 Ilirska Bistrica (067/41-361). 11. Sklep o dodelitvi posojila sprejme Odbor za gospodarstvo, kmetijstvo, drobno gospodarstvo in turizem po predhodni uskladitvi z banko. Sklep o dodelitvi posojila bo odbor sprejel najpozneje v roku 30 dni po končanem razpisu. Odbor bo v 15 dneh po odločitvi PO OBČINI________________________________________________________ dostavil prosilcem sklep o odločitvi. 12. Prosilec prične posojilo črpati takoj po podpisu posojilne pogodbe in ga mora porabiti najkasneje v treh mesecih. Če ga zaradi objektivnih okoliščin ni mogoče izkoristiti v predvidenem roku, mora v 15 dneh pred iztekom roka obvestiti banko in navesti razloge za podaljšanj e roka koriščenja posojila. 13. Odbor, zavarovalnica in banka bodo spremljale namensko porabo sredstev pri investitoiju. Če bodo odbor, zavarovalnica ali banka ugotovili, da sredstva niso bila uporabljena za namen, za katerega so bila dodeljena, ali daje bilo posojilo izdano na podlagi neresničnih podatkov, imajo pravico takoj zahtevati od investitorja vračilo posojila v enkratnem znesku. Investitor bo moral vrniti posojila s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi za obdobje od dneva nakazila dalje. SKLEPI OBČINSKEGA SVETA OBČINA ILIRSKA BISTRICA Na podlagi odloka o proračunu za leto 1998 (Uradne objave, št. 28/98), 16. člena Statuta Občine Ilirska Bistrica (Uradne objave, št 18/95) ter na predlog Odbora za gospodarstvo, kmetijstvo, drobno gospodarstvo in turizem je Občinski svet Občine Ilirska Bistrica na seji dne 18. novembra 1998 sprejel SKLEP o razpisu sredstev za dodelitev finančne pomoči a) za ureditev travnikov (ravnanje terena - buldožiranje) b) za ureditev trajnih nasadov (zemeljska dela, postavitev ograje in opore, zasaditev) I. Višina razpisanih sredstev finančne pomoči: 3.000.000.00 SIT II. Upravičenci do sredstev so fizične osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost na področju občine Ilirska Bistrica in: pod a) so travnike uredili v letu 1997 in 1998 podb) so trajni nasad uredili v letu 1997 in 1998 in ima upravičenec skupaj: - najmanj 0,6 ha sadovnjaka jablan in hrušk in je najmanjša na novo obnovljena površina 0,2 ha - najmanj 0,2 ha nasade jagod in je najmanjša na novo obnovljena površina 0,1 ha - najmanj 0,2 ha sadovnjaka drugih sadnih vrst in je najmanjša na novo obnovljena površina 0,2 ha III. O dodelitvi sredstev bo odločal Odbor občinskega sveta za gospodarstvo, kmetijstvo, drobno gospodarstvo in turizem na podlagi mnenja Kmetijsko svetovalne službe Ilirska Bistrica, katerega služba pripravi na podlagi ugotovitve oziroma ocene dejanskega stanja. Odbor bo prosilcem dostavil sklep o odločitvi najpozneje v roku 15 dni po odločitvi. Nanj je možna pritožba na Občinski svet v roku 8 dni od prejema sklepa. IV. Vloge z vso potrebno dokumentacijo je potrebno oddati najkasneje v roku 30 dni od objave sklepa v časopisu Snežnik. V. Nepopolne vloge in vloge, ki bodo prispele po končanem razpisnem roku, bodo zavrnjene. VI. Prosilci bodo prejeli le delno povračilo stroškov, in sicer je višina finančne pomoči odvisna od površine urejenih zemljišč prosilcev in predvidenega zneska sredstev za delitev. VII. Vlogi s podatki o vlagatelju z obrazložitvijo ter prikazom strukture in vrednosti do sedaj opravljenih del prosilci priložijo dokazilo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje kmetijske dejavnosti (potrdilo UE o statusu kmeta), zemljiškoknjižni izpisek ali pogodbo o najemu zemljišča za parcele, zaradi katerih prosijo finančno pomoč. VII. Prosilci pošljejo svoje vloge z vso potrebno dokumentacijo na naslov: Občina Ilirska Bistrica, Oddelek za gospodarstvo in finance, Bazoviška 14,6250 Ilirska Bistrica (067/ 41-361). KMETIJSTVO POMOČ PRI ODPRAVI POSLEDIC POZEBE, ŽLEDA IN NEURJA •isti 'tčn fron- ta obč Ocenjena škoda zaradi p ,osledi! ^ pozebe, žleda in neurja s točo je *et'ir znašala skoraj 71 milijonov tolarjev. 8 ^ 1 zaradi pozebe je tako znašala skot U( s lašala sku* - > milijonov tolarjev, škoda zaradi žk TOj bila ocenjena v višini 17,5 milijona tol® ^ očo pa —..j— ----------- -----j RŠ /‘Vgdfr tolarjev. Poleg tega pa je letošnja škoda zaradi neurja s točo pa j® ^ j^l ocenjena z malo manj kot 1,5 n* iiijf S, tolarjev, roieg tega pa je leiusuj- . ^ kije nastala zaradi neurja s točo, oce v višini 22,2 milijona tolarjev. >tfStyo j ismi milijona tolarjev. , r V lanskem letuje občina na Mh115^ p okolje in prostor naslovila vl°§ jj( l dodelitev sredstev za odpravo P°5. pozebe, žledu in neurja s točo, ki pa/. p ta, ugodili. Predsednica državne kotnisU ^ jj sanacijo Sonja Beseničar je dejala, t ^ vlogi občine ni ugodilo, ker so bilasr $ rezervnega sklada občine večja od pn višine škode. , -jjf Škodo zaradi pozebe v lanskem ,v skouo zaraui puzeuc v um.-«,— £ji. aprila 1997 prijavilo 154 oškodova i Najbolj so bili prizadeti intenzivni fl jabolk (90 %) in češpelj (100 ^ & auuijv /u; 111 ikstenzivni nasadi češpelj, orehov,n je iešenj (100 %), nekaj manj škod®^o/0). lastalo v ekstenzivnih nasadih jabolk l. jo >32 oškodovancev jej anuarj a 1997 P ikodo zaradi žledu, 23 oškodovance ulija lani prijavilo škodo zaradi ncup^^o fakrat je neurje prizadelo Malo in .pli ij -»..i__: _ _ t-x _ i..:: 'z__ ryrP,Q£i >'V :,0fi Bukovico ter Dolnji Zemon - Pre demonske vage in Dolenjski potok- mIj Letos je junijsko neurje s točo 1 jrizadelo plantažne nasade (do 70 %);^ ^ Jst e prijavilo osem oškodovancev, toc j «Si zajela mesto Ilirska Bistrica i® ajcia mcbiu iin sna uidu Dobrepolje, Harije, Tominje, ZajelšJ6’ jr tjavče, Pregarje, Ostrožno Brde, 'odbeže, Sabonje, Malo Bukovico, Bukovico in Soze. Posledice julijske c?: | e zajela predvsem področje vasi p S» Brdo ter Prelože, je prrja,V„aibc'; ^ oškodovancev. Tudi tokrat so bdj | prizadeti intenzivni nasadi jablan (cel (0 jit° S %). Poleg tega pa je bilo zelo priza (70%) ter ostale poljščine (50%)- tys# ^ CA r] K r-vr- 70 rrrversrtrl orct\70 lCH^ (b Odbor za gospodarstvo, drobno gospodarstvo in turizem j e Pr gfi aro ono gospodarstvo m lunzcmj-r ^ da se oškodovancem krije del nast.a j|jjof' J aa se osKoaovancem kojc uci . jjiju- ^ v višini 10 odstotkov oz. v višini 9,5 s tolaij ev iz občinskih rezerv. Občinsk*^ 10 Diaijev iz oocmsKin rezerv. mv- g o podprli predlog. Tako bo za °dpra 61 o pozebi namenjenih cca 5,2 ^ • rlarjev, za odpravo škode po z,c|aHs, rilijona tolarjev, za odpravo posle 1/11 tolni-ioi; Iti Z3 :oče 141,6 tisoč tolarjev in za ^ijev -vrvelpAi/"» 1 Atrvemp frvrp 9 ^ PRIREDITVE DOBRODELNI GALA PLES na Miklavžev večer Lansko leto smo pri Društvu prijateljev mladine Ilirske Bistrice ustanovili Sklad za socialno in finančno ogrožene otroke. Namen Sklada je pomoč pri sofinanciranju stroškov, ki nimajo sistemskih rešitev. Sklad pomaga reševati situacije, ki večine družin ne prizadenejo. Vendar so med nami tudi družine z več šolajočimi se otroki, z nizkimi dohodki, brez zaposlitve, ki se težko prebijejo skozi vsakodnevne življenjske stroške. Gre za stroške ekskurzij, končnih izletov, raznih predstav, udeležb na tekmovanjih, spremstva otrok z indikacijami na ne zdravstvene preglede, spremstva kronično bolnih otrok na izlete, stroške "Življenja v naravi" za sedmošolce in podobno. Najbolj odzivna akcija je bil Dobrodelni gala ples na Miklavžev večer v večnamanskem prostoru OŠ Antona Žnideršiča. Ne le ples - ugoden je bil odziv donatorjev, ki so začutili stisko otrok in se odločili, da po svojih močeh prispevajo zanje. Prijetno je bilo sodelovati s sponzorji, ki so prireditvi dali »gala« pomen. Kljub majhnemu odzivu vabljenih, je DPM sprejelo nalogo takrat prisotnih, da akcijo čez leto ponovi. Z izkupičkom^ lanskih dobrodelnih akcij (koncert Jesensko srečanje. Dobrodelni gala ples, Tolar za sošolca) smo dvema učencema zbrali sredstva za polletno plačilo šolskih Zaradi prostorskih omejitev (P1^^ predviden za cca. 250 ljudi) smo |j$# za ples zaprtega tipa - s povabili- ^aJ# ljudi iz družbenih in gospodarski^^,: ki profesionalno delajo z^iJu'6|Sjo pomembne Bistričane, ki uspeš110 živijo izven občine. 4 TOR F, J : Dobrodelntgala^ Miklavžev večer bo na OŠ Antona Žniderši® otvoritvijo ob 19-30- Nastopali bodo- Družinski trio Volk, ŽP§>5z Glasbena šola Ilirska B*s nekaj izvrstnimi nastop • \ -sK* Za glavno zabavo bo p0. ansambel »Malibu«- 41" Častna pokrovitelja bosta 8® pt Albreht, generalna sekretar prijateljev mladine Slovenije, in 8' Čeligoj, poslanec Državnega z »Med »sl , lrati turistično takso hkrati s plačilom i» , ntev za prenočevanje ali najpozneje zadnji »■ ^Prenočevanja. letos manj nočitev TURISTOV Lani je bilo iz naslova turistične ^kse v občinski proračun zbranih okoli hsoč tolarjev, za letos pa je bil v Računu predviden znesekv višini 182 's°č tolarjev. Glede na manjše število '°či>ev (do meseca septembra jih je bilo M °~. le za 89.540 tolarjev) pa bo do "ca leta 1998zbranih samo okrog 100 ,s°č tolarjev. Tudi dejstvo, da bo občini °s)ala celotna turistična taksa, ne bo ‘sine tako zbranega denarja dvignilo več kot cca 25 tisoč tolarjev, saj bednost točke tudi z novim zakonom ji °staia nespremenjena, tj. 14 tolarjev. !»■ 10 j' jj ^°brano turistično takso se nakazuje do 'v mesecu za pretekli mesec na zbirni račun j ^nna občine: 52210- 840-038-32062. Jo Do )s tega roka je potrebno občini in f i^PPtemu davčnemu organu predložiti tudi poročilo, iz katerega mora biti Ačno razvidno število prenočitev in znesek turistične takse. Osebe, ki so dolžne pobirati turistično takso, dobijo obrazec - poročilo o prenočitvah in plačani turistični taksi na občini Ilirska Bistrica in Izpostavi Davčne uprave RS v Ilirski Bistrici. Poleg tega morajo voditi evidenco o plačani taksi v knjigi oziroma drugi ustrezni evidenci turistov, iz katere mora biti razvidno število prenočitev posameznega turista in znesek plačane takse. Nadzor nad pobiranjem in odvajanjem turistične takse ter vodenjem evidenc opravljata pristojni davčni organ in občinski komunalni inšpektor oziroma pooblaščeni delavec v okviru občinskega upravnega organa. POMOČ MALEMU GOSPODARSTVU Občina Ilirska Bistrica je že nekajkrat z razpisi razdelila sredstva za pospeševanje razvoja malega gospodarstva, podjetništva in turizma v občini. Da malo gospodarstvo in turizem v naši občini potrebujeta spodbudo, je jasno, vendar so bila ta posojila z veliko obrestno mero za marsikaterega podjetnika, ki seje šele začel postavljati na noge, pa tudi za ostale, neugodna. Na 44. seji občinskega sveta, ki je bila 18. novembra, je občinski svet sprejel pobudo Odbora za gospodarstvo, kmetijstvo, drobno gospodarstvo in turizem, s katerim bo občina za pospeševanje razvoja malega gospodarstva, podjetništva in turizma razpisala posojilo v višini 35 milijonov tolarjev z ugodno obrestno mero T + 2,5 %, ki ga nudi Zavarovalnica Maribor, d.d., Predstavništvo Koper. Podjetniki bodo posojilo lahko odplačevali pet let. Poleg tega pa bo občina Ilirska Bistrica iz proračuna občine v celoti subvencionirala realno obrestno mero, kar pomeni, da bodo bodoči posojilojemalci odplačevali kredit z obrestno mero T + 0,0 %. Občina Ilirska Bistrica bo tako iz letošnjega proračuna zagotovila sredstva v višini 1,2 milijona tolarjev za NASE OKOLJE Namesto preventive - kurativa SANACIJA DIVJIH ODLAGALIŠČ Dober mesec po uspešni prireditvi “Moja dežela - lepa, urejena in čista”, kije bila zaključek istoimenske akcije, so bistriški svetniki na svoji 44. seji razdelili proračunska sredstva za sanacijo divjih odlagališč. Divja odlagališča so pereč problem v ilirskobistriški občini. Očitno je, da bomo morali vsi skupaj še veliko narediti na tem področju, predvsem pa bomo morali menjati naš odnos do narave. Na predlog Odbora za varstvo okolja so malo manj kot dva milijona tolarjev iz proračuna občine Ilirska Bistrica razdelili za sanacijo divjih odlagališč v krajevnih skupnostih Podgrad (241 tisoč SIT), Knežak (481,6 tisoč SIT), Pregarje (349 tisoč SIT), Hrušica (317,8 tisoč SIT), Dolnji Zemon (282,8 tisoč SIT) in Koseze (322 tisoč SIT). Poleg tega pa je občinski svet na predlog Odbora za komunalo in promet za urejanje zelenih površin med krajevne skupnosti razdelil še 2,5 milijona tolarjev proračunskega denarja. subvencioniranje realne obrestne mere v prvem letu in stroške razpisa. Stroški posojila in način zavarovanja so določeni s pogoji Banke Koper. Upravičenec do posojila bo moral pri Zavarovalnici Maribor zavarovati vsaj proti požarnim nevarnostim tisti objekt ali opremo, ki ga bo gradil oz. nabavil s pomočjo tega kredita, ter kasko zavarovati vozilo oz. skleniti drugo ustrezno zavarovalno polico v korist banke. Odbor za gospodarstvo, kmetijstvo, drobno gospodarstvo in turizem pa je poleg tega obravnaval tudi predlog za sofinanciranje delovanja oz. ustanovitve regijskega garancijskega sklada za obalno-kraško regijo in Ilirsko Bistrico. Šest milijonov sredstev, ki jih je v letošnjem proračunu občina namenila za pospeševanj e in razvoj drobnega gospodarstva in ki bi se jih lahko namenilo za omenjeni sklad, pa se bo na predlog Odbora in po sklepu občinskega sveta rezerviralo do takrat, ko bo Zavod za pospeševanje podjetništva in obrti Koper, ki je ustanovitelj sklada, Odboru posredoval dodatne obrazložitve in predlog ustanovitvenega akta. Tudi sicer se svetniki niso pozitivno odzvali na sodelovanje občine pri takšnih in podobnih skladih. Omenjeni skladi naj bi po mnenju nekaterih samo pobirali veliko denarja in malo nudili - še posebej takšni občini na obrobju, kot j e naša. -v LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 00 ILIRSKA BISTRICA ZAHVALA Pred nami je drugi krog volitev in s tem VAŠA ODLOČITEV, kdo bo vodil našo občino v naslednjih štirih letih. Zahvaljujemo se vam za izkazano podporo našemu kandidatu in naši listi za občinski svet. Hkrati vas pozivamo, da v drugem krogu podprete neodvisnega kandidata ANTONA ŠENKINCA. Njegov program ureditve vodovoda, kanalizacije in cest predstavlja osnovo za razvoj gospodarstva, kar pomeni tudi več delovnih mest. Vse skupaj pa bistveno vpliva na kvalitetnejše življenje na področju šolstva, kulture, sociale, otroškega varstva in zdravstva v občini Ilirska Bistrica. Liberalna Demokracija Slovenije je v svojem delu vedno zagovarjala povezovanje sposobnih, zato nam je najbližja izbira neodvisnega kandidata. V ’(■ k« ki |l »D 5, o« E1 jk $■ ll 3> id* I iki $ $ jo l)i š 75 ;k( v« :il' A $ § ii> £ n J i \ Ni it Vi i* | tj, A s« N o to o O to o< r_ 5' CZ2< m &. ~ P Ev G- to' to g CL g G. S Ec O er o< 5' tv g CT ero 3. a S g 2- p f g < G fr < O & a g "O o 3 a i o N< N 3 G- a o ‘ Jr. o G- o<| 7C a: P a Fr p CL P o< ft o c p p S n" 3 p CL 0_ cT o< < <_ K< 5‘ šD o< Fr 9 O < fD 3 cr no no oo FT P O GJ GJ <0 Co ON K> NJ O ro go" p a3 55’ o< p p p FT FT p- CL P N N P FT O P O O ro o rš fD C/K fD < P a. p o< ?r CZ) P CD , p to-g P ^ 5" I N fD P P o< y p cr fD P < "P £ 3 p" 2. g I p o o £2.i3. 2 £2 fD cn O P cr r nd fD fD 13 n 3 3 ° fD Q p G CL O ° S O »—• o< Ztz a a - S’ c g G, g a g* a n< n< a 3 EZK P P o UJ 3 S2 G SO a. 3 N cfl y G O cn <.a 3 G W 3 a g g 5-a 3 a <_ ? 5“ a. o a CT9 oo P « p CL fD < fD o< fT p FT O uo CL fD fT N< fD P cr fD •S » a U o< p N P H ^ S S P O o< fD* § CL P N5 fD Er o 3_ fD < N P rp fD P o o< fD < P a. fD o< P co" o< p o p Fr o E o- < p 3 fD o<’ P O p £ o Ef P 09 fD 09 g- S FŠ 5l aJh3 L_. G g a < o< a' | a cl & E fD < 3 N P. P rp < o p 00 . rp < O fD< A ^ < a. p - 3- It: hj a o 63 n< z C/5 5 CZI H 50 n O Z m en X- 0) to K" 8 & o (6 3 Cr ro <0 <0 OO (fl< r* Snežnik - stran 6 DA ARČIMI wT^■ ■*■ 1. december 1998 AKTUALNO DOPOLNILA K PREDLOGU PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE Poslanec Čeligoj je vložil nekatera dopolnila k predlogu proračuna Republike Slovenije za leto 1999. Zadnji rok za vlogo amandmajev - dopolnil k temu proračunu je bil 13.11.1998. Predlog proračuna, ki ga predlaga vlada, bolj malo zajema področje občine Ilirska Bistrica, zato je poslanec Čeligoj za potrebe investicij v naši občini vložil 5 dopolnil: 1. dopolnilo se nanaša na izgradnjo vodovoda v obrtno-industrijski coni Trnovo v višini 5,6 mio SIT z obrazložitvijo, daje industrijska cona v Trnovem šele razvijajoča se gospodarska cona, ki ima precejšen pomen za občino Ilirska Bistrica s 1000 brezposelnimi. Izgradnja vodovoda v obrtno- industrijski coni pomeni korak naprej v izgradnji celotne infrastrukture in celotne cone. 2. vloženo dopolnilo se nanaša na sanacijo vodarne v Ilirski Bistrici v višini 51 mio SIT. Iz sedanje dotrajane vodarne v Ilirski Bistrici se s pitno vodo oskrbuje celotna občina Ilirska Bistrica ter visoki Kras do Kozine, občina Matulji in delno občina Opatija na Hrvaškem. Za ohranitev kvalitetne pitne vode je potrebno sanirati vodarno v Ilirski Bistrici. 3. Na področju infrastrukture se poslanec Čeligoj poteguje za modernizacijo regionalne ceste 632 Ilirska Bistrica-Zabiče-Novokračine, za katero j e potrebno 60 mio SIT. Na odseku Sušak- Zabiče (v dolžini 3 kilometrov) je cesta še makadamska. Z odprtjem maloobmejnega prehoda na Katarini pri Novokračinah bo ta cesta dobila pomembno povezovalno vlogo s sosednjo državo. 4. Globovnik, ki je največje industrijsko odlagališče v občini, je ti '3 33 2 5 > Jd^ o o Gh g G TD C JU >u ¥ jd u 35 s s >0 >N N OD J d M C/D jd 53 o Č -d G > G -d O d TD cd 3 cd ti JD > 'C _N (D -ti CD O bD 3 3 3 ti JU >u OD ti OD >o >o Gh o £ (D C/3 3 cd cu ti >o t/D 3 3 »CJ O 2 a^s o > cd ^ ^ ti O cd ^ fO d) S 2 = c cd ti ju o >o jd 3 cd S S 3 •§ J O o w O O >q S ti. jd "ti, potreben velike sanacije, zato bo dopolnilo k proračunu v višini 26 mio SIT še kako dobrodošlo v prihodnjem letu. 5. Zadnje dopolnilo j e namenjeno za novo postavko- reševalno vozilo za Zdravsveni dom Ilirska Bistrica v višini 10 mio SIT. Zaradi dotrajanosti reševalnih vozil, ki imajo veliko prevoženih kilometrov, potrebuje bistriški Zdravstveni dom nova vozila. V humanitarni akciji za nabavo novega reševalnega vozila seje zbralo dobrih 5 mio SIT, dodatna 2 mio SIT iz občinskega proračuna pa ne bosta pokrila stroškov za reševalno vozilo z vso potrebno opremo. Zdravstveni dom v Ilirski Bistrici pa bi vsekakor moral imeti na razpolago vsaj dve sodobni reševalni vozili. Dopolnila so vložena v parlamentarno proceduro, v decembru pa bo jasno, ali so dobila večinsko podporo v parlamentu. KMETIJSTVO ZA KMETIJSTVO SE PREOSTALI DENAR IZ PRORAČUNA V začetku leta 1998 je bilo iz občinskega proračuna za pospeševanje kmetijstva že razdeljenih skoraj 17 milijonov tolarjev, na predlog Odbora za gospodarstvo, kmetijstvo, drobno gospodarstvo in turizem pa je občinski svet za pospeševanje kmetijstva razdelil še preostalih 15,75 milijona tolarjev. Od tega bo 850 tisoč SIT dobila dežurna veterinarska služba, 2 milijona tolarjev bodo namenili za izdelavo strategij e razvoj a kmetij stva, preostalih 12,9 milij onov tolarj ev pa bodo namenili za finančno pomoč kmetom, za sofinanciranje programa Kmetijsko-svetovalne službe in pospeševanje razvoja kmetijstva v občini Ilirska Bistrica. Tri milijone finančne pomoči bo občina razdelila na podlagi razpisa, in sicer tistim kmetom, ki so 1997. ali 1998. leta uredili travnike ali trajne nasade. Tristo petdeset tisoč tolarjev so v okvira programa intervencij v kmetijstvu za leto 1998, ki gaje pripravila Kmetijsko-svetovalna služba, namenili za delovanje društev ter osemsto tisoč tolarjev (v okvira istega programa) za ostalo izobraževanje: predavanja, demonstracije, tečaje in poskuse. Največji del omenjenih sredstev, tj. 8,75 milijona tolarjev, pa so do dokončne odločitve občinskega sveta rezervirali za sofinanciranje izgradnje hladilnice v Brkinih. ti "ti 33 o 33 O £ ti 3 O ", 5 '5 M U 1/3 .ti “ ® 3, G G bi) P4 TD C/5 .h s ti "S1 cd »tz: .ti o »o ti n o O m oo ON O ON (N , ^ O ti °° S ti 5.2 E ^ | O e -ti ti oo >CZ3 ti — "u -2 S ¥ 3 • C 5* > o 33 3 to ti ti 3 .3 g E1 3 ti g ^ >ti OD G OD G M •E g 2 - to -ti C 33 ti O ti C ti 2 o ti Sž O O »5 | 2 2 g -g 2 = 2 ti -5» o o >ti ti O g o ti g 2 E " U O ti >och o •« ti c ti S ti Cti ti OD "ti1 G SOC ti o NO U cn to ti = ti ti i % o ^ O -G, o Oh G % Sol S'W o ^ O G 'O1 c/a 3 O TD G N •S C3 B 2 2 ti 11.1 O 33 ti o-O ti .3 ec ti o ° ti tin fN O d l l O Oh O "ti1 — O S O S ‘5? > ti ti g to 2 33 •ti ° G cd G tJD .-H OD "g „ OD •-— "G1 ^D § * o >o Cti g >o O G OD cL OD TD "g 2 TD G N > OD 2 'g ">o to e 2 >u ° 2 C — S >o ^ =»2 ? ti Oh ■co N '5? o ti, j* - - _G O G* > G G G O x G >c-> G OD >CD G c/d Uh ti G OD G O "od CD cd S jd "Eh G OD >o >c/a O Ih G, O t/D G OD OD > G G3 p G -g G) g S 5 g G ^ 'E? • ti | 5* S G H C/D G E N G G G p Gh OD 3.' G N ts ^ OD 3 G OD >u OD Gh O Gh o G G O M G N G G OD OD KD N G | | S G O E G bD OD G 'o1 Gh G ju S G 53 o OD G M S .ti o G bD G T3 G "G" S (N O -G TD 2 G N G G OD >CJ JD O TD G G JD KJ kn (N >N JD ^3 OD Gh >o o Bh.s O > d 1 OD G >o G OD OD G N _G G >u ".ti OD -G • ti OD > G OD 5 o G OD Gh O UI1 G ^ G G 2 3 >8 11 s ^ s | e 'ti .3 ti 2 § ti O M 2 Gh "Ti 2 o ^ S 'g1 > u O ti u Eis °i -y TD >CD -s ° 3 > G Gh -2 " o .SS Ih G G N G - OD Gh'01 X ^ S ‘C QD ^ G «N N ti 'E E g d ti 3 ti M u o G • i—i >o G Uh Cd S OD OD Gd Gh cn ^ .s '-G >U 'C ti >CD E ti ti o O ti, ti y O => -a ° >tJ G G G 'G OH 3 OD TD G OD N ^ OD ^-1 G TD e ;s ti o1 E 3 S •£ 13 > OD > _cd^ O OD >o 6 .g 3 G OD -G OD O Gh G g 2 O JD G >Q *0? > Uh G Gh TD O G 3 ’> N G bt) 2 o ti y 3 C 2 -g >Q -G ND « n ;ti ti 73 o o .— u > c c/3 »n N O S P G OD "E ’> OD G o cd G O tD Dh-- > OD OD .-G O >CD ti O ‘—I ti ^ OD ^ Uh CO Gh> . ■ti1" ¥ S. 33 ti O ti ■ S % E a. u o ti " o "3 o 3 ti 2 3 ti 33 O ‘3 O -3 a g 33 s I o TD to "C ti Gh QD >o G e >u G -G OD QD G ti a 2 g 'rj -G ^ o TD O OD M G S G bU QD ti C OD 'g1 c E H "3 o - • N ti ti 33 33 g 3 O n 2; > g a Gh ^ O cd G G G ČU OD > G "g-g G O O g N 2 td Z o G bti OD G > G Gh G E §■ o ti ti ■ti 3 N 2 ^ei \ S Jod 5 '4d ho -itn hsj \ H, Me > V ki S \ Mi Mi 'M ho 'i, X 5 1. december 1998 PO OBČINI Snežnik - siren 7 sadjarstvo je del naše kulturne dediščine Ideja o razstavi I Po desetletnem premoru so se ilirskobistriški obrtniki °s Ponovno odločili za skupni nastop na Mednarodnem |..rtnem sejmu v Celju. Pod naslovom “Dežela 'tskobistriška - od Brkinov, bregov Vjlke uode do ^niških vrhov” so v sodelovanju z Občino Ilirska strica predstavili naše kraje, običaje in kulinariko. V Ju priprav na sejem je bila dokončana zgibanka rkinska sadna pot”, zato ni naključje, da je bila °rnovirana na omenjeni predstavitvi. Načelnica za ?sPodarstvo in finance Občine Ilirska Bistrica gospa . j'enka Tomšič je ob tej priliki predlagala, da se jetiko pozneje predstavi na premskem gradu, ker je awsko razstavo v njem leta 1913 zadnji organiziral Grahor. Cilji in namen razstave V letošnjem lem je bilo na Slovenskem kar nekaj Jarskih razstav in sejmov: tretja slovenska razstava ‘ “Ja na ljubljanskem Cekinovem gradu, 2. mednarodni čJetn semen, sadik, trsnih cepljenk, sadja, vrtnin in Preme v Gornji Radgoni, 3. sejem sadja, vina in kruha v 6 °Venskih Konjicah in številni drugi, s katerimi so želeli ganizatorji pritegniti pozornost porabnikov sadja. Le-ti C rtavadno premalo zavedajo, da pridelujemo v Sloveniji »|Je vrhunske kakovosti. S premsko razstavo pa smo | e*i opozoriti še na predelavo sadja v obrtni dejavnosti, bivanje sadja v drugačnih oblikah, kot so: sadni L*°vi, zamrznjeno sadje, marmelade, džemi, želeji, j, Urpoti ali likerji. Za vse to so poskrbele predvsem članice ^■stičnega društva Prem. Nedvomno pa je bila rjstava “Živimo zdravo - jejmo sadje" tudi lepa "Možnost za promocijo Prema ter samega romanskega Padu. Množica sodelujočih ’ j. Zanimiva tema je pritegnila množico sodelujočih. v |.| u gosti so se tokrat še posebej izkazale osnovne šole, s° v grajskem stolpu razstavile izdelke šolarjev: risbice, 1 PIJenke’ Plišaste igrače v obliki sadja, recepte starih mam, j „ f2ane s sadjem, miniaturna stara orodja, poslikane i stlike, zanimive pogrinjke, okraske iz gline in še ,arsikaj. enci Osnovne šole Podgora iz Kuteževega so pod ,. 0rstvom gospe Magde Logar poskrbeli za lična "a v obliki jabolka. :ar> zanimivih izdelkov iz tekstila so izdelali V^oi enote Varstveno-delovnega centra Doma 'o g občanov Ilirska Bistrica. Za čebelarske izdelke 1^1 l^beli domači čebelarji, za izvirne pustne maske 'bTajC' *n Vrbičani, za naborniško opravo družina Vrh V Ujega Zemona, za cvetje iz krep papirja pa članice lenega društva Prem. «d^ Cistično informacijski center, ki deluje v sklopu lst0 2a gospodarstvo Občine Ilirska Bistrica, že vse Wlra in popisuje zanimiva ročna dela, kijih v dolgih večerih priložnostno izdelujejo posamezniki v C- ^eoina teh je bila na ogled v grajskem stolpu. iteu “ovali smo: kvačkane prtičke, lesene miniature, in |e e/"ce zanimivih vsebin, pletene izdelke iz slame, vrbe .e; Za prikaz zanimive zgodovine Prema je v grajski it^ lc' Poskrbel gospod Vojko Čeligoj, občudovali pa lan- k° še veliko drugih fotografij o delu in življenju lrskobistriškem. |'rtdelava sadja kot obrtna dejavnost in najcenejši način sušenja sadja je na W ^a's* §a lahko privoščijo le države z dolgim in hj11)rn Podnebjem. Naše podnebje za kaj takega ni zato so ga domačini od nekdaj sušili v posebnih \ 'C*’ ki so del naše kulturne dediščine. V novejšem VPa Se vonj po posušenih krhljih ponovno vrača na ?ske domove. ' sUG^rtn’*c Brečko Sanabor iz Harij se poklicno ukvarj a >m sadja. '1 vQje med sušenjem spremeni obliko, saj se naguba s4šenCl- Za glavno merilo pri ocenjevanju uspešno •Ode 6fa Sactia pa velja sposobnost ponovnega sprejetja !slive anabor si je za izdelek “Suho sadje iz Brkinov” ’ Jabolka, hruške, jagode) pridobil mnenje Obrtne Sadje je sinonim za pisano paleto barv, okusov, velikosti in oblik. Posušeno je bilo nekoč le hrana, danes postaja specialiteta in posebnost ter dodatek hrani. zbornice Slovenije, da se izdelek šteje za domačo obrt. Na razstavi j e predstavil vzorčno polnitev j abolčnega vina “Brkinski žvižgouc” in jabolčni kis, za katerega je na letošnjem 3. sejmu sadja, vina in kruha v Slovenskih Konjicah prejel zlato medaljo (ocenjeno po kriterijih Evropske unije). Nekvašen kruh j e poznamo vsaj 5000 let. Peki so bili poleg mlinarjev najpogosteje obrekovani in kritizirani obrtniki. Najbrž poznate tisto zgodbo, ko so v srednjeveški Ljubljani nepoštene peke potapljali v Ljubljanico, zaprte v posebni kletki. Poleg vsakdanjega kruha poznamo na Slovenskem tudi kruh za posebne priložnosti. Za enega od teh - sadni kruh, so poskrbeli v pekami Drobtinica. Ponujajo pa še vrsto jabolčnih peciv: jabolčne ježke, jabolka v srajčki s kokosovim nadevom, pečena jabolka v rumovi smetani, cela nadevana jabolka v biskvitu, dietetično jabolčno pito ter skledo pečenih jabolk. Prav v tej pekami so se odločili uporabljati suho sadje za sladilo. Klasično pecivo: jabolčno pito, potico, išlerje, breskve, hmške,jabolka v halji, jabolčni zvitek ter jabolčno ploščo so poskrbeli v pekarni Slava, Pecivu Ljubica ter Mlinotestu Ilirska Bistrica. Mlinotest j e dodal še hlebec belega kruha, kije od nekdaj pomenil posebno vrednoto, neke vrste statusni simbol in pripadnost določeni družbeni skupini, mlinarstvo Nemec pa pšenico in belo moko, kajti bela moka je bila pri Slovencih od vselej merilo višje življenjske ravni in blagostanja. Za okrasitev razstavnih prostorov sta poskrbeli cvetličarna Miranda in cevtličarna M, podjetje Suma, d.o.o. ter vrtnarstvo Bilka. Samostojna podjetnica Marica Vrh z Gornjega Zemona je razstavljala zaščitne rokavice; mobilno lestev in še nekatera draga orodja za sadjarstvo (plod lastnega znanja) pa upokojeni obrtnik Danilo Gašperšič iz Ilirske Bistrice. Milojka Primc je poleg poslikane uporabne embalaže prvič predstavila tudi zanimive stenske ure v obliki sadja. Piko na i so nedvomno pomenile nekatere tradicionalne obrti, predstavljene na grajskem dvorišču. Prah, umazanija in druga navlaka so še v začetku letošnjega novembra dajali premskemu gradu dokaj klavrno podobo. Marljivi delavci, ki se vključujejo v program javnih del Občine Ilirska Bistrica, so očistili in uredili grajske prostore za razstavljalce in obiskovalce. Ovčje meso vse bolj pridobiva na veljavi Ovčje meso in mleko sta mnogim ljudem skoraj edini vir življenjskih beljakovin v prehrani. To meso zaradi manjše vsebnosti maščob in ogljikovih hidratov pri nas vse bolj izpodriva prašičje meso z jedilnikov. Člani ilirskobistriškega Društva rejcev drobnice so v času tokratne razstave s pomočjo kuharjaDavorja Joliča pripravili vrsto specialitet. Obiskovalce so razveselili kar z dvema pečenima ovnoma, teknila pa je tudi polenta z ovčjim sirom in okusna ovčja juha. Kolektivna blagovna znamka “Brkini, Slovenija” in blagovna znamka “Brkinska slivovka” S približevanjem Evropi in večjo odprtostjo meja se bo še povečevala konkurenčnost na tržišču, zato bodo v prednosti tisti izdelki domače proizvodnje, ki so si s pomočjo svoje uveljavljene blagovne znamke zagotovili svoj prostor na tržišču. Postopek (in cena) za njeno pridobitev je po mnenju strokovnjakov enostavnejši po naši sedanji zakonodaji, kot bo kasneje po uskladitvi s predpisi Evropske unije. Blagovno znamko je treba zato čimprej uveljaviti. V nekaterih dejavnostih je posebno primerno označevanj e geografskega porekla blaga. Tako se zavaruj e ime tistih proizvodov, katerih lastnosti so pretežno odvisne od kraja ali območja, kjer so bili proizvedeni (živilska dejavnost, domača obrt...). Občina Ilirska Bistrica je že leta 1992 začela v okviru projekta Celostnega urejanja podeželja in obnove vasi (CRPOV) razvijati podprojekta Kolektivna blagovna znamka “Brkini,Slovenija” in blagovna znamka “BRKINSKA SLIVOVKA”. Za območje Brkinov je določen skupek kmetijskih izdelkov ter izdelkov domače in umetne obrti, za označitev identitete prostora oziroma skupnega porekla izdelkov pa izdelana grafična podoba kolektivne blagovne znamke, s katero naj bi bil opremljen vsak izdelek z Brkinov. Kolektivna blagovna znamka je zasnovana kot elipsa z vinjeto vasi Prem, ki geografsko predstavlja vrh Brkinov, pooseblja pa tudi določeno zgodovinsko in kulturno tradicijo. Grafična podoba blagovne znamke Brkinska slivovka ima obliko nesimetrične elipse, sestavljene iz dveh delov. V sredini elipse je risba kotla za žganjekuho, ki ponazaija ročno (neindustrijsko) izdelavo domačega žganja. Seveda pa takšen projekt zahteva ogromno časa in denarja, zato je Občina Ilirska Bistrica v letošnjem letu naslovila vlogo za pomoč na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pričakujejo, da bo ministrstvo nudilo ustrezno finančno podporo in tako pomagalo realizirati projekt, ki naj bi bil zaključen naslednje leto. MIKLAVŽEVANJE V DOMU NA VIDMU Območna obrtna zbornica Ilirska Bistrica letos že drugič pripravlja miklavževanje v sodelovanju s Turističnim društvom Ilirska Bistrica. Tokrat sodeluje tudi Občina Ilirska Bistrica. V soboto, 5., in v nedeljo, 6. decembra, bo med 10. in 19. uro Miklavžev sejem v Domu na Vidm u, kjer bo na ogled razstava pogrinjkov, bogat kulmmo-zabavni program, naj mlajši pa se bodo lahko popeljali z vlakcem ali snežnim konvojem. V soboto, 5. decembra, se bo jv. Miklavž v spremstvu angelčkov in hudička odpravil po mestnih ulicah. Pridružite se mu pred Domom na Vidmu ob 18. uri. S seboj prinesite bakle ali lučke. (Bakle bodo na prodaj tudi na Miklavževem sejmu.) Sv. Miklavž nas bo obiskal ponovno v nedeljo, 6. decembra, ob 15. uri. PETA OBLETNICA PINK FLOVD BARA Letos mineva peto leto, od kar smo dobili v Ilirski Bistrici bar z velikim vodnim kolesom. Nedavno praznovanje pete obletnice delovanja pa je bila lepa priložnost za ogled na novo pridobljenih prostorov: igralnice in “mlinov”, kjer nas zanimivi potoček opominja na našo preteklost. Bilo je veselo. ZAHVALA Organizatorji razstave “Živimo zdravo - jejmo sadje” se zahvaljujemo za pomoč vsem, ki ste na kakršenkoli način pripomogli k realizciji razstave. Še posebej pa: cvetličarni M in cvetličarni Miranda iz Ilirske Bistrice, Komunalno-stanovanjskemu podjetju Ilirska Bistrica, Pecivu Ljubica iz larečice, Šiviljstvu Sanja iz Ilirske Bistrice, Sumi d.o.o. iz Ilirske Bistrice, Premi d.o.o. iz Ilirske Bistrice, Avtoprevozništvu Olenik iz Prema, pekarni Slava iz Ilirske Bistrice, knjigovodskemu servisu Prins iz Ilirske Bistrice, pekami Drobtinica z Male Bukovice, Srečku Sanabor ju s.p. iz Harij, Milojki Primc s.p. iz Ilirske Bistrice, Mlinarstvu Nemec iz Podstenj, Marici Vrh s.p. z Gornjega Zemona, Mlinotestu Ilirska Bistrica, gostilni Škorpion Rečica, Velku Zidarju s Topolca, gostilni Potok iz Dolenj, družini Volk-Polh, Harije, pevski skupini Sušeč, še posebej Zorku Šajnu, narodno-zabavnemu ansamblu Snežnik, skupini Hrušiškifanti, moderatorju Tomu Šajnu, Plami-pur iz Podgrada, Kmetijski zadrugi Brkiniz.o.o. Ilirska Bistrica, Zeljarni Dekleva s Prema, Društvu rejcev drobnice iz Ilirske Bistrice, Ivanu Baši s Prema, Piami - Termoplasti iz Podgrada, Tomu Prelogu iz Zarečja, Invalidskemu podjetju IPIL iz Ilirske Bistrice, Marjanu Čeligoju iz Ilirske Bistrice, Marjanu Puglju izKosez, Zavarovalnici Maribor d.d., predstavništvu v Kopru, Sadju selenjavi Tutti-frutti Ilirska Bistrica, Elektru Skok Ilirska Bistrica, vaščanom vasi Prem, Smrje, Celje, Dolnja in Gornja Bitnja ter Janeževo Brdo, gostilni Pod gradom (Gornja Bitnja), Kultumo-turističnemu in športnemu društvu Prem, Franju Penku (Turn), pustni skupini iz Podgore, še posebej Denisu Iskri, Konjeniškemu društvu Snežnik, Andreju Jelenu, Društvu brkinskih sadjarjev iz Ilirske Bistrice, Čebelarskemu društvu Antona Žnideršiča iz Ilirske Bistrice, Društvu za vzgojo in zaščito ptic iz Ilirske Bistrice, Ivanu Šuštarju, Kulturnemu društvu Podgrad, Dragu Jagodniku iz Podgrada, osnovnim šolam: Knežak, Pregarje, Kuteževo, Jelšane, osnovni šoli Dragotina Ketteja in Antona Žnideršiča iz Ilirske Bistrice, učiteljici Magdi Logar (O.Š. Kuteževo) in ravnatelju šole Milanu Deklevi, Borisu Čekadi (Vrbica), Hermini Kirn (Prem), Tončki Dekleva (Prem),Danici Tardo (Prem), Viktorju Ludviku (Rjavče), Guštinu Tomažiču (Huje), Ivanki Frank (Čelje), Jadranki Kirn (Čelje), Varstveno-delovnemu centru Doma starejših občanov iz Ilirske Bistrice, Francu Dovganu z Dolnjega Zemona, Primorskemu numizmatičnemu društvu, Vojku Čeligoju, Zvezi kulturnih društev iz Ilirske Bistrice, Dimitriju Bonanu, Mirandi Vrh z Dolnjega Zemona, Francu Memonu (Prem), Milki Čelhar (Prem), Daniju Kirnu (Čelje), vrtnarstvu Bilka iz Ilirske Bistrice, Jerici in Marjanu Strletu s Prema, Janji Strte in Metki Frank iz Dolnje Bitnje, ilirskobistriškim sadjarjem, Petru Nikoliču, Društvu kmečkih žena iz Ilirske Bistrice, harmonikarju Vilku z Janeževega Brda ter ostalim nastopajočim v nedeljskem programu. t PREDSTAVILI SO SVOJE ZNANJE Ilirskobistriška glasbena šola je v zadnjih letih izredno napredovala. Glavno gonilo napredka je že nekaj let Laszlo Balazs, ravnatelj Glasbene šole Ilirska Bistrica. Seveda pa ne bi bilo takega uspeha brez trdega in organiziranega dela, požrtvovalnosti profesorjev in učiteljev ter pridnih učencev, ki jih je vedno več. KINO Informacije: 81-569 FILMI V DECEMBRU ČAROBNI MEČ, amer. barv., risanka Režija: Frederik du Chau Glasovi: Jessalyn Gilsig, Jane Seymour, Celine Dion, Pirce Brosnan 5.12.98 ob 18. uri, 6.12.98 ob 18. uri TAKO JE LJUBKA, amer. barv., romantični Režija: Nick Cassavettes Igrajo: Sean Penn, Robin Wright Penn, John Travolta 11.12.98 ob 20.30 SPAWN, amer. barv., akcijska kriminalka Režija: Mark A. Z. Dipe Igrajo: Michael Jai White, Johnn Legizano, Martin Sheen 13.12.98 ob 20.30 PRIDRŽUJEMO SI PRA VICO DO SPREMEMBE PROGRAMA! Običajno imajo takšne ali drugačne šole ob zaključku šolskega leta prireditev, na kateri lahko obiskovalci ocenijo delo in napredek v preteklem letu. Tudi Glasbena šola Ilirska Bistrica pri tem ni nikakršna izjema. Nasprotno. Število prireditev oz. nastopov, na katerih lahko učenci pokažejo, kaj so se v preteklem obdobju naučili, so povečali tako, da se napredek učencev lahko spremlja skozi vse šolsko leto. Prvi šolski nastop v letošnjem šolskem letu je bil 24. novembra v dvorani Glasbene šole. Več kot štirideset otrok od prvega do šestega razreda glasbene šole seje občinstvu predstavili z igranjem na pihala, trobila, godala in kitaro. Med njimi j e bil tudi duet klarinetov in kvartet trobil, kije tudi sicer zaključil skoraj dveurni koncert. Med nastopajočimi so izstopali učenci višjih razredov glasbene šole: na violini Laura Zafred in Rok Hrvatin, na flavti Andreja Grahor, na violončelu Sanja Bekrič, na kitari Dejan Jursinovič in še bi jih lahko naštei. Z Radetzykijevim maršem, ki gaje na pozavno zaigral Peter Primc, se j e sicer zelo pozorno občinstvo razživelo. Tudi med nižjimi razredi glasbene šole je kar nekaj obetavnih mladih glasbenikov. Z velikim aplavzom je bila na primer nagrajena Mateja Kaluža, učenka tretjega razreda violine. Pohvalo pa si vsekakor zaslužijo vsi, učenci in njihovi učitelji ter navsezadnje tudi celotna Glasbena šola na čelu z ravnateljem, saj je več kot očitno, da dela dobro in uspešno. Program nastopa so sestavili učitelji: Tina Balazs, Josip Grgasovič, Faruk Dreca, Mauro Šestan in Adnan Zubčevič. Učence sta na klavirju spremljala Eva Favento in prof. Bojan Glavina, na kitari pa jih je spremljal prof. Adnan Zubčevič. NOVOSTI V KNJIŽNICI STROKOVNA LITERATURA ZA MLADINO LEVETE, S.: Kadar kdo more; LEVETE, S.: Osamljenost in prijateljstvo; ANDERSON, B.: Zamišljene skupnosti; JOHNSON. J.: Ustrahovalci in nasilneži; MICHELINI, C. A.: Naša družina; BRILEJ, R.: Vzorci preizkusov znanja iz matematike ob zaključku osnovne šole; CORNELL, J.: Potovanje v srce narave; CORNEL, J.: Veselimo se z naravo; ENERGIJA in snov; GAUTIER, ¥.: Zemlja, delujoči planet; HLUSZVK, H.: Slovar ekologije; HALL, G.: Energija; MUGFORD, S.: Reševanje; OWEN, C.: Tiskanje; KIRKWOOD, J.: Velikanske zgradbe; OWEN, C.: Papirnate umetnije; NOSTLINGER, C.: Mini razreši kriminalni primer. LEPOSLOVJE ZA MLADINO ARENGO, S.: Friut tree island; BAS-SET, J.: The Phantom of the opera; BAUM, L. F.: Tik-tak iz Oza; BENNET, A.: Stories from the Five Towns; BERNARDETTE: Mestna miška in poljska miška; BOLLIGER, M.: Palček Anton; BRISOU-P., E.: Knjižničarjeva velika ljubezen; CARRE, C.: Peklenski večer; CORAN, P.: Moja družina; ČADEŽ, I.: Nacek gre po sonček; ČAJANKA pri gospodični Zinki; ČERNEJ, A.: Metuljčki; FOSTER, M.: Avalanchel; FRANČIČ, F.: Angelo; GREGORČIČ, E.: Pravljice iz slovenskih korenin; JARVIS, M.: S poti po džungli; JOLY, F.: Nori na nogomet; JURČIČ, J.: Jurij Kozjak; KALILA in Dimna; KISS, K.: Kaj počne krokodil ponoči? KLINTING, L.: Jakec mizari; KLINTING, L.: Jakec šiva; KNIGHT, E.: Lassie se vrača; LEVSTIK, F.: Martin Krpan; LINDGREN, A.: Ali poznaš Pika Nogavičko? MACCOURT, L.: Najlepši večer z očkom, MACCOURT, L.: Nikoli pozbaljena punčka; MAL, V.: Mali veliki junak; MYLO, I.: Čarobni šal; NESBIT, E.: Feniks in preproga; NORDHOFF, C.: Otok Pitcairn; NOSTLINGER, C.: Mini mora na smučanje; PARTLJIČ, T.: Hotel sem prijeti sonce; PINGUILLV, Y.: Teden na pokopališču; PIQUEMAL, M.: Mali oblak; SEGAL, E.: Love story; SPYRI, J: Heidi; STRNAD, J.: Plahi zmaj; SKUTINA, V.: Kje prebiva čas; TAVČAR, I.: Med gorami; THIES, P.: Vrnitev čarovnikov; TRDINA, J.: Bajke in povesti o Gorjancih; VANDOT, J.: Kekec na volčji sledi; VANDOT, J.: Kekec nad samotnim breznom; VELTHUIJS, M.: Žabec in ptičje petje; VELTHUIJS, M.: Žabec je junak; WHITE, E. B.: Karlina pajčevina. STROKOVNA LITERATURA ZA ODRASLE JAMNIK, T.: V knjižnici; BOROŠA, J.: Levica v senci desnice; CHAPMAN, G.: Pet jezikov ljubezni; COSTELLO, D.: Astrologija; DEIDA, D.: Razkrita moška narava; DERRIDA, J.: O gramatologiji; HEGEL: G. W. F.: Fenomenologija duha; TIRABASSI, B.: Kako živeti s partnerjem, saj brez njega ne gre; TOO, L.: Bogastvo; TOO, L.: Ljubezen; TOO, L.: Otroci; TOO, L.: Učenje; TOO, L.: Uspeh v poklicu; TOO, L.: Zdravje; TURNER, C.: Rojeni za uspeh; BESEDE dalajlam; HENESY, M.: Tečaj molitve; HORATCZUK, M.: Obolungvve ali Črnec v Evropi; KASTELIC, J.: Simbolika molitev na rimskih nagrobnih spomenikih; MRAČNA leta Benečije; PRIJATELJ, J.: Pokojninsko in invalidsko zavarovanje; BAJC, D.: Analitska geometrija; BRILEJ, R.: Matematika na maturi; BRILEJ, R.: Matematika na zaključnem izpitu; MOUND, L.: Žuželke; PLUMLEV, S.: Deset minut za Lotos Notes 4.5; RUPNIK, M.: Splošna mikrobiologija; WALPOLE, B.: Znanost; ALDERTON, D.: Mačke; BRAGG, P. C.: Naravni jabolčni kis; GRIMES, G. A.: Deset minut za Internet in svetovni splet; INTERNET; KRIŠELJ, U.: Trinajst odklopljenih; LEVINE, J. E.: Internet za telebane; LORBAR, M.: Upravno poslovanje; MARKERT, C.: Boljše življenje brez očal; SCHILLER, R.: O zdravem prehranjevanju; SPADAFORI, G.: Psi za telebane; VARNA vožnja; WALLETT, P.: Izdelovanje sveč; WESTHEIMER, R. K.: Seks za telebane; BAISTOW, D.: Okrasje iz cvetja; BIEBER, U.: Slikanje na svilo z uspehom; FIŠER, M.: Fotografija, REISP, B.: Gradovi dežele Kranjske; SREDNJEVEŠKA mesta; STOPAR, I.: Dvorec Jelše pri Šmarju; STOPAR, 1.: Dvorec Novo Celje; STRITAR, A.: 111 izletov po slovenskih gorah; STRITAR, U.: Z otroki v gore; ZADNIKAR, M.: Preden odidem, PAVLIN-P., M.: Oblikoslovje, PAVLIN-P., M.: Skladnja; SKAZA, J.: Pravopis; BARBERIS, D.: Moderata cantabile; BOŽIČ, Z.: Poljub zlata; BOŽIČ, Z.: Zlati poljub; BRENK, K.: Hoja za bralci; JESENOVEC, A.: Književnost za maturo '99; POGAČNIK, J.: Slovenska književnost; BORŠTNIK, P.: Pozabljena zgodba slovenske nacionalne ilegale; CIBIC, R.: Spomini Slovenca v tujski legiji, KAVČIČ, J.: Spodnja Idrija; KRAMARIČ, J.: Župančičeva pot od Dragatuša do Vinice; LINDSAY, F.: Ognji v noči; PREZELJ, V.: Cerkljanska skozi čas; ŠTUKELJ, L.: Prvih 100 let; ŽVANUT, M.: Vodnikova domačija. LEPOSLOVJE ZA ODRASLE BAUDLEAIRE, C.: Charles Baudleaire; BIOY, C. A.: Junak ženskih sanj; CARTER, C.: Izzovi prihodnost; COLLINS, M. A.: Saving private Ryan; GARCIA L., F.: Federico Garcia Lorca; GIONO, J.: Mož, ki je sadil drevesa; GREENE, G.: The captain and the enemy; HIBBERT, E. B.: Vrnil seje; HUDEČEK, J.: Klic z jezera; IBSEN, H.: Strahovi; JURČIČ, J.: Tihotapec; KARLOVŠEK, I: Modra vrtnica; KERSNIK, J.: Gospod Janez; KLEČ, M.: Dodatek Prijatelju; KOCBEK, M.: Kreta; KOSMAČ, T.: Driska; KRAMARIČ, J.: Na spolzki brvi; LORD, W.: A night to remeber; MAKAROVIČ, S.: Bo žrl, bo žrt; MATI in hči; MATI in sin; MRAK, I.: Izbrano delo; NAJBOLJŠE šale; NAJBOLJŠE šale o Dolenjcih; NAJBOLJŠE šale o Gorenjcih; PETRARCA, F.: Francesco Petrarca; RANT, A.: Zomice; REPE, B.: Kavica za dobro jutro; REŽUN, F.: Med lučjo interno; RILKE, R. M.: Rainer Maria Rilke; RODOŠEK, E.: Senca neznanega; RYAN, J. A.: Vse, kar mi je podarila mati; SHEAKESPEARE, W.: William Sheakespeare; STARE, J.: Lisjakova hči; ŠALJIVE zgodbe o glasbenikih; TRIJE tibetantski misteriji; UNAMUNO, M. de: Megla; ZUPAN, J.: Srečevanja. N Knjižnica Makse Samsa se zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da smo 13.11.1998 izpeljali slavnostno otvoritev prizidka knjižnice. To so: Komunalno-stanovanjsko podjetje, Šenkinc, d.o.o., Peter Urbančič, Vladimir Godec, Milena Mikulin, Mesarstvo Puc, Gabrijela Žele, PROTOM, Unikat, d.o.o., Trgovina pri "Lipi", Kosič, d.o.o., SKB Banka, NHKS Postojna, Turistično društvo Ilirska Bistrica, Irena Kožman, Margita Gartner, Jerica Jenko, Kettejev hram, Kozmetika Kalčič, Frizerski salon Lea, Pecivo “Ljubica", Fotoatelje Emil Maraž, Društvo brkinskih sadjarjev, Dragica Prosen - za povezovanje programa, Pevska skupina “ Vasovalec ” in Družinski trio Volk. V____________________________ Vsak četrtek bomo od 10. do 11. organizirali ure pravljic. Nanje vabimo vse predšolske otroke, ki ne obiskujejo vrtca. Knjižnica Makse Samsa I KNJZNICA MAKSE SAMSA JE PRIDOBILA 400 NOVIH KVADRATNIH METROV POVRŠINE .bili' % ~ ,L h> 2led"! J anp Prostori starega dela mestne knjižnice Makse Samsa v Ilirski Bistrici so t petek, 13. novembra 1998, nabito polni,saj seje veliko ljudi, med njimi tudi ugh gostov, udeležilo otvoritve novega prizidka. Tako seje končala prva etapa reševa ■ velikih prostorskih težav tega osrednjega kulturnega objekta v naši občini. Min18 u ' za kulturo Jožef Školč jev svojem slovesnem govoru povedal, daje ministrstvo naslednje leto že rezerviralo polovico potrebnega denarja za drugo etapo. Sedaj J na potezi še občinski svet, ki bo moral za dokončno adaptacijo preskrbeti iz sv°J proračunskih sredstev še preostali denar. ^ povezan s starim delom knjižnice. Cel°® N investicija knjižničnega prizidk3 J 'nje a 123 milijo®8: ’ Slovesnost ob otvoritvi je bila obogatena s kulturnim nastopom domače pevske skupine Vasovalec in tria Volk, v katerem so se predstavili trije družinski člani: oče Romeo, hči Nina in sin Gregor. Zbranim gostom seje obrnila direktorica knjižnice Damjana Logar, ki jih je v uvodu pozdravila, še posebej pa se je zahvalila za prisotnost gospodu Jožefu Školču, ministru za kulturo Republike Slovenije, akademiku, pesniku in pisatelju Cirilu Zlobcu s soprogo, županu občine Ilirska Bistrica Stanetu Prosenu, vsem občinskim svetnikom in svetnicam, vsem kolegicam in kolegom iz ostalih knjižnic v Sloveniji ter vsem ostalim prijateljem in ljubiteljem knjig. Knjižnica Makse Samsa se je na zdajšnjo lokacijo preselila leta 1982. Upravljala je z 200 kvadratnimi metri površine in izposojala 20 tisoč enot knjižničnega gradiva. Knjižnični fond se je kmalu povzpel na 49.000 enot, lani pa sije 50 tisoč obiskovalcev izposodilo kar 120 tisoč enot.Knjižnico je obiskovalo vse več bralcev, knjižne police so se vztrajno polnile, ker pa se prostor "... na žalost ni hotel razširiti in povečati...", je bilo med policami vse manj in manj prostora.Zaradi vedno večje stiske so morali prenehati z izvajanjem pedagoških ur za osnovne šole na Bistriškem, prav tako v knjižničnih prostorih niso več prirejali literarnih večerov in ur pravljic za najmlajše. Končno sta se Ministrstvo za kulturo in bistriška občina dogovorila za začetek investicije. Najprej je bilo treba odkupiti staro in propadajočo Pečetovo stavbo ob knjižnici, ki jo je bilo treba porušiti, saj je postajala že nevarna za mimoidoče.Na njenih temeljih so načrtovali gradnjo prizidka, ki naj bi bil funkcionalno ocenjena tolaijev.Polovico teh sredstev je prispeV® ministrstvo za kulturo, preostala den3 Va sredstva pa je prispevala občina. a * Nov prizidek je po načrtu dorna3^, N ifalzto T An ti n D nlun nn Trrronl U “ J arhitekta Leona Belušiča zgradilo Primorje, opremila pa vipaVS ^ ^ Duka.Delavci so pohiteli z delom, za1” /l$c bila prva plošča zalita že 3. marca le vati svtg I Stavba je počasi začela dobivau y podobo in bila konec aprila že pok11 pritličju novega prizidka, ki meri ^ kvadratnih metrov, so uredili leposl0' oddelek za odrasle s študijskim prosto1 . v prvem nadstropju, meri 142 kvadra metrov, je svoje prostore dobil mlad1 oddelek, poleg njega pa sta še dva ma > ■ prostora, namenjena delu z mladimi o ^ ^ in uram pravljic. V drugem nadsropj ,a dobili svoje prostore uprava knjiz ■ ., ^ obdelava knjig, matična služba in ^ Nove prostore je blagoslovil žup11 ;kUP») ’6tI Bogdan Berce, minister Školč paje sK"‘| z direktorico Damjano Logar prer ir^ simbiličen trak v nov prizidek. {0 irč(j V drugi etapi bodo obnovili s ^ knjižnično stavbo in njeno P j£ ^ nadstropje.V tem delu bosta imela s prostore mladinsko leposloU3. ^ mladinski študijski oddelek, pndou,1vv bodo tudi nove prostore za knjig®’ je ^ prostorih civilne zaščite še vedno 3 0 ^ na svoje police.Ko bosta drug0 tjja| omogočila še ministrstvo za kult11 £ bistriški občinski svet, bo knjižnica h' ^ Samsa delovala na 761 kvadratnih n1^ površin.Tako bo mestna knjižnica p° res duša za ljudi, ki radi berejo. Inte^ Bistriškem ni malo. . Radio 94 d.o.o. Kolodvorska 5a 6230 Postojna Telefon: 067/25-123 in 24-150 NO VOSTI NA RADIU 94 Sredi novembra smo in jesen nam vsak dan zgovorneje kaže, da bo na cvel°:tl pomlad treba še kar nekaj časa počakati. Pravijo, da sta jesen in zima čas mir°va ' j toda spremembe na bolje so dobrodošle v vsakem obdobju in tako je jesenski veter na valove Radia 94 prinesel nekaj novosti. Mnogi poslušalci nikoli ne zamudijo takoimenovane črne kronike, to je P0'^,, Operativno-komunikacijskega centra UNZ Postojna, ki vam prinaša podatke o kaj so minuli dan v svoje zapisnike napisali policisti na območju Postojne, V ^ Bistrice, Cerknice in Loške doline. Redni poslušalci so opazili, da vam ne prebh a več pisnega poročila OKC-ja, ampak se nam policisti kar po telefonu oglasijo vr gram. Že nekaj časa pa vam tudi posredujejo podatke o tem, kje in kdaj bodo preve L o hitrost voznikov. Še vedno lahko policijsko poročilo slišite okrog 8. ure, poda i0 radarjih pa vam posredujemo še nekajkrat kasneje. Naš namen seveda ni - dajati P° j prehitrim voznikom, pač pa tudi na tak način opozarjati na to, da je prevelika ki lahko usodna. :ci Nekateri ste se že navadili na sobotna javljanja s planinskih postojank -in Nanosa, vendar pa smo menili, da boste napotke za vzpon na ta dva hriba .. •j vin. potrebovali zjutraj, zato se nam oskrbniki koč na Slivnici in Nanosu po novem ja' 'J ob nedeljah zjutraj med 7.10 in 7.25. Tiste, ki se ne odločite za planinski izlet, pa kasneje - ob 7.45 povabimo še na izlet na ta ali oni konec Slovenije. "Vabljeni ste na kavico"je nova oddajica, s katero vam bomo poskušali še p0^ .Ji četrtkova jutra - na klepet bomo povabili vašega in našega znanca, vi pa boste p°s ugotoviti, kdo je naš jutranji gost. In za nagrado dobili kavo. uje Ker je konec leta že zelo blizu, se počasi pripravljamo tudi na izvedbo ‘e_ , dobrodelne akcije in izbor Osebnosti leta 1998. Premislite, kdo bi si letos zasl112 glas._ v Še kar nekaj je novosti, s katerimi bi vam radi polepšali jutra in popestril1 ampak, o njih kdaj drugič. k % Vi 1. december 1998 ZANIMIVOSTI Snežnik - stran 9 ČRNA KRONIKA OBRAVNAVANE ZADEVE PP IL. BISTRICA ZA OBDOBJE OD 01.11.1998 DO 23.11.1998 le ^ mesecu novembra so delavci PP Ilirska Bistrica prijeli skupno kar 29 tujcev, ki so Žalno prešli državno mejo. Odpeljani so bili k sodniku za prekrške, nato pa zavrnjeni nazaj Sj2*- Poleg tega so kriminalisti PP za organizirane ilegalne prehode ovadili dva državljana lz Ilirske Bistrice, ki se bosta v kratkem srečala s preiskovalnim sodnikom. ,. Kriminalisti so drugače obravnavali še 9 tatvin, 6 vlomov v objekte (predvsem zapuščene na samem), 2 zasega mamil, dve kršitvi nedotakljivosti stanovanja, 1 samomor, dva požara arni in Lesonitu ter en napad na policista med opravljanjem uradnega dejanja. „ Precej živahno je bilo tudi na področju kršitev javnega reda in mira, saj so policisti ^vnavali trinajst kršitev, storjenih večinoma v gostinskih lokalih, nekaj pa v zasebnih °vanjih. Zaradi vinjenosti so bile do iztreznitve pridržane štiri osebe, vsi kršitelji pa bodo . zlagani sodniku za prekrške, med njimi tudi gostinec, kije točil alkoholne pijače že močno lenemu gostu. Prav tako so se pojavila tudi prva metanja petard in drugih pirotehničnih sredstev, “opozarjamo starše, naj se odrečejo nakupom tovrstnih artiklov in tako zmanjšajo 'črnost poškodb. področju prometne varnosti so policisti obravnavali 11 prometnih nesreč I. kategorije ‘■škode) ter po 3 prometne nesreče II. in III. kategorije, (lahke in hude telesne poškodbe). ralce Snežnika naj na koncu opomnimo^ daje s prihodom zime potrebno upoštevati i^°je za varno zimsko vožnjo, kakor jih predpisuje Zakon o varnosti cestnega prometa. Sebno opozorilo torej velja za predpisano zimsko opremo ob upoštevanju trenutnih bfier na naših cestah. NUMIZMATIKA NA MEDNARODNEM Kongresu v opatiji Med 14. in 17. oktobrom letos je bil v Opatiji 2. mednarodni numizmatični kongres tlrvaškem. Z referati in strokovnimi prispevki so sodelovali številni vrhunski ,®vnjaki iz mnogih evropskih držav ter iz Kanade in Združenih držav. To je bila ,lj( ICna priložnost za poglobljen vpogled na mnoga področja in probleme numizmatike P°niožne zgodovinske znanosti. ir U:‘ganizatorja kongresa sta bila numizmatični studio Dobrinič in Dobrinič (s pobudnikom ed" Julijanom Dobriničem) iz Opatije in Hrvatsko numizmatično društvo Zagreb (s ■ sednikom prim. dr. sci. Damirjem Kovačem) pod visokim pokroviteljstvom Hrvatske ( ^oije znanosti in umetnosti, ki jo je zastopal akademik dr. Dalibor Brozovič. S kongresom ... eležili tudi 70-letnico organizirane numizmatike na Hrvaškem v okviru Hrvatskega Matičnega društva. ilst^°ngresa so se udeležili tudi predstavniki Primorskega numizmatičnega društva Ilirska k ,Ca ln bili deležni izredne pozornosti organizatorjev in pomembnih hrvaških numizmatikov. L ern'k dr. Dalibor Brozovič je Bistričanom celo poklonil svojo knjigo o sodobnem hrvaškem ifj: Iu- Dragoceno je bilo tudi srečanje z dipl. ing. Gjurom Krasnovom, dolgoletnim teljem domačega društva. ;r„ir . '■ mednarodnem numizmatičnem kongresu v Opatiji je z referatom sodeloval tudi dr. Rant, dolgoletni predsednik Slovenskega numizmatičnega društva v Ljubljani, ki je av‘l zanimivo temo o “tehnologiji kovanja noriških novcev” na področju vzhodnih Alp. Tekst in slika: Vojko Čeligoj N " ,^aJ bo december zares prazničen mesec. aJ bo polepšan z izdelki, kijih ustvarjajo r°vanci Varstveno-delovnega centra Ilirska Bistrica. n°voletni ponudbi imamo: b°ŽiČno-novoletne voščilnice, 11 amizne prte, Gasilne obeske in Za najmlajše darilne škorenjčke iz blaga. V Sa Naročila sprejemamo vsak delovni dan Ponedeljka do petka 7-00 in 15.00 uro (tel.: 41-244), °hi starejših občanov, Ilirska Bistrica, Kidričeva 15 % Knežak - Dosedanja praksa pregledovanja plemenitih žrebcev avtohtone pasme v Ljubljani je bila letos prekinjena. “Tehnične preglede”, ki jih je vsako leto organiziralo Ministrstvo za kmetijstvo s strokovno obdelavo Strokovne selekcijske službe ljubljanske veterinarske fakultete, so letos na pobudo rejcev konj izvedli v posameznih rejskih okoliših. Na Primorskem so poleg Ilirske Bistrice (v Knežaku) rejski okoliši še v Ajdovščini, Idriji, Novi Gorici, Postojni in Tolminu. V Knežak j e svoje konje pripeljalo deset rejcev, med njimi tudi Florijan Peternel z Brc pri Ilirski Bistrici, kije leta 1996 od Ministrstva za kmetijstvo dobil plemenitega vranca Oceana Vulkana z oznako XIII-192 slovenske hladnokrvne pasme. V Knežaku j e komisija detajlno pregledala vse žrebce, rezultate pa bodo rejci dobili v začetku naslednjega leta. Plemenski konji - žrebci, težki od 600 do 800 kilogramov, bi morali letno oploditi najmanj 30 kobil. Tekst in slika: P. Nikolič Društvo "TVOJ TELEFON" 067/24-445 Za ljudi v stiski vsak delovni dan od 14.00 do 18.00 ure. Za ljudi, željne pogovora v skupini, kjer si prisluhnemo in pomagamo, vsak torek ob 18.00 uri v Zdravstvenem domu Postojna, soba 310! MALI OGLASI ISCEM PARTNERJA Sem upokojenec in živim že dolgo let sam. Rad bi spoznal osamljeno žensko od 50 do 60 let. Pokličite na telefon 067/55-684. NEPREMIČNINE Prodajamo gradbeno parcelo v izmeri 655 m2 v okolišu S12 v Trnovem. Telefon 067/81-119. ŠTUDENT NAJ BO SKUPŠČINA BILA JE ŽIVA Če ste po lanskoletni skupščini ostali ravnodušni, po tejle gotovo niste ostali hladni. Nov upravni odbor Kluba študentov Ilirska Bistrica smo potrdili v petek, 20.11,1998, v restavraciji Danilo. v državnern zboru Vladimirja Čeligoja. Oba sta izrazila veliko podporo Klubu in obljubila pomoč pri nadaljnjem delovanju Kluba ter reševanju prostorske stiske Kluba študentov Ilirska Bistrica. Po takem uradnem delu je naš gostitelj poskrbel za zelo okusno večerjo in dobro kapljico domačega refoška. Ko smo si nabrali moči, smo umaknili mize in žur seje začel. Za otvoritveni ples je poskrbel predsednik. Kmalu se mu je pridmžila tajnica, ki pa ni plesala z njim, ampak si je izbrala dragega manekena. Da pa stvar ne bi zamrla, je blagajničarka posodila svoje vokalne sposobnosti tudi sicernenadomestljivemu triu Duble Truble (blagajnik bi sicer moral svoje storitve zaračunati). Ker pa Klub vedno računa na svoje člane, jih je tudi tokrat uspešno povabil medse. Po začetnih zadržkih so se nam tako vsi pridružili in skupaj smo dočakali jutro. Sodeč po odzivih j e skupščina uspela in kot vse kaže, jo bomo morali drugo leto organizirati kar v športni dvorani. Komaj že čakamo! Mrzel petkov večer tako ni preprečil, da bi se čez 100 bistriških študentov zbralo in ponovno izvolilo starega predsednika Kluba - gospodiča Alena Mladinova. Bivšega tajnika je uspešno nadomestila (kar se je pokazalo že pri prvem oddanem zapisniku oz. poročilu skupščine) Manuela Bevčič, da pa bo "šoldni" promet pravilno potekal in bo Klub deloval v čim večjo študentsko korist, bo poskrbela nova blagajnica Milena Martinčič. Mesto podpredsednika je sprejel Marko Mršnik, članica izvršnega sveta in novi up našega Kluba pa je mlada brucka -Petra Celin. Mnogoštevilčnost študentov je navdušila tudi župana Stanislava Prosena in poslanca SSKIB-om V1999! Varianta I: NOVOLETNA PRAGA a) petdnevni izlet (nočitve z zajtrkom) za 20.000,00 SIT b) štiridnevni izlet (nočitve z zajtrkom) za 17.000.00 SIT. Varianta 2: NOVOLETNA BUDIMPEŠTA a) štiridnevni izlet (nočitve z zajtrkom) za 19.000,00 SIT. Obvezne prijave in predplačilo najkasneje do 4. decembra. Vse dodatne informacije dobite v Klubu. POTOPISNO PREDA VAJE Nepal - gore bogov in doline miru. To prekrasno deželico nam bo v sliki in besedi predstavil Jaka. Predavanje bo 11.12. ob 20.00 v prostorih avtošole BREZA, ki je ji zahvaljujemo za sodelovanje. Vabljeni vsi občani. BRUCOVANJE Bruce bomo med prave študente sprejemali 18.12. ob21.00 vMKNŽ-ju. Bruci pripravite se na presenečenja in naj vam niti na misel ne pride, da bi ostali doma. Pridemo vas iskat!!! Uradne ure KŠIB: petek 18.00 - 20.00, nedelja 15.00 -16.00 Dodatna telefonska številka: 400 - 290. Če bi se ob prihajajočih božično-novoletnih praznikih radi spomnili na vse, ki vam v življenju kaj pomenijo, jim lahko čestitate v časopisu Snežnik. V Snežniku si lahko že sedaj zagotovite prostor za božične in novoletne čestitke. Naš naslov: Uredništvo časopisa Snežnik, Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, tel. 067/81-297. Uredništvo časopisa Snežnik PRAZNIKI IN VOŠČILA NAŠIH DEDKOV IN BABIC Tudi otroci VVO “Jožefa Maslo” se pripravljajo na prazničen decembrski čas. Tako so tudi letos srečni in neučakani izrazili svoje želje v vseh mogočih oblikah: ustno, pisno, z risbami. Dedki in babice otrok zunanje male šole v trnovskem vrtcu so lani v predprazničnem času pripovedovali, kako so se nekoč otroci pripravljali na miklavževanje, na božični in novoletni čas. Vnuki so pozorno poslušali svoje stare starše in marsikatera zgodbica je ostala v otroškem in tudi našem spominu. MIKLAVŽEVANJE “Že dolgo prej smo zbirali najlepše krožnike, peharje, kozice, škafe in ‘kalavnike ’ ter jih postavili na okno, da bi nam Miklavž vanje dal darila. Moj brat Jožko je poleg krožnika dal na okno še ‘kalavnik ’, da bi mu Miklavž prinesel še peso za žrebička. Zjutraj je bilo veliko veselje. Vsak je povedal, kaj je dobil. Večinoma smo dobili jabolka, zelo redko kakšen ‘cukrc ’. Nato smo odšli k sveti maši v vaško cerkev. Tam stoji oltar sv. Miklavža, ki v roki drži tri jabolka. Naš takratni župnik (rojena sem bila na Premu št. 2) je bil Alojzij Lesar, ki je vse otroke po maši obdaroval z jabolki in ‘cukrci ’. Darila je prinesel v veliki ‘kašeti’. Preden jih je razdelil, smo morali obljubiti, da bomo pridni, da bomo ubogali starše in stare starše ter da bomo redno molili. Spominjam se še molitvice, ki smo se je naučili na Miklavžev dan: Oj otroci, otroci, molite, kruhek budite, da se ljubezen spet vrne na svet. Pa so pravico zatrli ljudje, da so nam revnim rodili gorje. Oj otroci, otroci, molite, kruhek budite, da se ljubezen spet vrne na svet. " (Slavka Jenko, Primoževa babica s Topolca 22) “Na Dolnjem Zemonu je Miklavž nosil otrokom suhe hruške, orehe, lešnike, kakšno repo in kolerabo ter obvezno šibo, “je dejala Štefanija Sedmak, Mihčeva babica iz Tomšičeve ulice v Ilirski Bistrici. V Zabičah, kjer j e rojena Irena Iskra, Tilenova babica, je Miklavž nosil otrokom jabolka, orehe, lešnike; deklice pa so poleg tega dobile še punčke iz cunj, ki so jih naredile njihove mame. Ko je bil Zigin dedek Ciril Pirih še otrok in je živel v Hrušici, (e bil najbolj srečen takrat, ko je za Miklavža dobil svetilko, s katero si je svetil, ko je hodil k zomicam: “Otroci smo tekmovali, čigava luč bolj sveti. " malo. Ponavadi le jabolko, dva lešnika in za poredne otroke tudi šibo. Najbolj se spomnim Miklavža leta 1940, ko je bil moj oče vpoklican v italijansko vojsko. ” Kako je miklavževanje potekalo na Veliki Bukovici, ko je bila Sabrinina babica še otrok? “Otroci smo na okna postavili krožnike in šli zgodaj spat. Zjutraj smo hitro stekli pogledat, kaj nam je Miklavž prinesel. Srečni smo bili že, če smo na krožniku zagledali nekajjabolk, orehov ali lešnikov. ” “Kot otrok sem živela pri zelo vernih tetah v brkinski vasiSuhorje. Ker so mi rekli, da mi Miklavž ne bo ničprinesel, če ne bom molila, sem na predvečer sv. Miklavža molila razne molitve. Starejši vaščani so otrokom naredili veselje, ko so se preoblekli v sv. Miklavža, angelčke in parklja. Parkelj j e imel na hrbtu koš, po domače smo mu rekli oprtnik. V hišoje vstopil zadnji. Ce nisi hotel ali znal moliti, te je dal v koš in odnesel ven in te, če je bil seveda sneg, stresel na največji kup snega. Huje je bilo, ko je kakšen otrok končal na gnojničnijami. Lahko paje otroka odnesel na konec vasi, da je moral sam domov. Pri tem paje otrok moral paziti, da ga parkelj ni ponovno našel. Pridno otroci smo dobili orehe, jabolka, lešnike. Tisti, ki so imeli kakšno teto v Trstu, pa so dobili tudi pomarančo, rožiče ali kakšen bonbon. Meni je Miklavž prinesel tudi rokavice ali nogavice. Šele kasneje sem zvedela, dajih je iz domače volne spletla teta. " (Anica Grlj, Tanjina babica iz Jurčičeve ulice) Kako je Sarina babica Marija Poklar iz Vrbovega, doma v Zalesu nad Cerknico, čakala Miklavža? “Popoldne smo morali pospraviti hišo, 'nafutrati 'živino in jo gnati napajat h koritu. Zvečer, ko je zvonilo zdrava Marija, smo morali domov k molitvi in “Na Miklavžev večer se je soseda preobleka v sv. Miklavža. Hodila je po hišah, kjer so bili majhni otroci. Svoj prihod je naznanila tako, daje po stari navadi metala koruzno zrnje v okna. Otroci smo se v pričakovanju Miklavža stiskali k staršem. Ko pa smo zaslišali štropotanje zrn, smo vedeli, daje prišel. Vsi otroci v hiši smo začeli moliti ‘Sveti angel'. Od strahu me je v prsih stiskalo. Šele ko je Miklavž odšel od hiše, sem se sprostila in odšla spat. Še dolgo v noč nisem mogla zaspati zaradi velikega pričakovanja. Velikokrat se je zgodilo, da je ponoči zapadel sneg, tako da je bilo presenečenje dvakratno. Darila so bila skromna, "je pripovedoval eden izmed starih staršev iz Harij. Ali se bo v Harijah koruzno zrno metalo tudi letos? Ko je bil Urškin dedek Jože Pugelj iz Prešernove ulice še otrok, je bila na Velikem Brdu, kjer je bil doma, velika revščina: “Miklavžu smo pisali pismo, toda prinesel je večerji. Po večerji pa na peč sedet in čakat Miklavža. Vsak mu je nastavil svoj pehar. Miklavžje prišel ob osmih zvečer. Bilje zavit v rjuho, na glavi pa je imel kapo iz papirja. V rokije imel leseno palico, ovito v papir, na rami pa koš, poln suhih sliv, hrušk in jabolk. Ko je prišel v hišo, je vprašal, ali znamo moliti. Sestre, ki so molile, so dobile liziko. Ker nisem hotela moliti, je Miklavž ukazal parkljem, naj me dajo v koš. Potem me je odnesel proti koritu. Ker je bil visok sneg, me je vrgel iz koša in šel naprej. Jaz pa sem odšla domov na peč čakat Miklavža. Ko smo se zjutraj zbudili, so bile na oknu suhe hruške, jabolka in pečen parkelj. Vsi smo bili zelo zadovoljni. ” “4. junija 1942 smo bili internirani v Italijo, v provinco Sondrio -Ardeno. Ko seje bližal Miklavžev dan, smo se z grenkobo v srcu spominajli svojega doma, staršev in domačih navad. Moja sovaščanka Murija z Ratečevega Brda je dobila dovoljenje za obdaritev otrok. Sestre, ki so bile v tem taborišču, so hitele pripravljati paketke, ki so vsebovali žemljico, mandarine, bonbone in kostanje. Poskrbele pa so tudi za oblačila. VMiklavža je bila oblečena naša sovaščanka, danes že pokojna Marija Sabec. Ko se je zmračilo, j e šla ena sestra z zvončkom naprej, za njo pa je šel Miklavž. Koš z darili sem nosila jaz, ki sem bila preoblečena v angela. Imela sem belo srajco s ‘šlingo ’, na glavi pa belo mrežico in kapico. Ko smo prišle v sobo, kjer so bili zbrani otroci, me je v prsih stisnilo. Klečali so na kolenih in s sklenjenimi rokami prosili in molili. Najstarejši je bil star 13 let, najmlajši pa okoli dve leti. Ko se je vse končalo, sem se vrnila k bratu v sobo. ‘Ni te bilo, da bi videla Miklavža in da bi slišala, kako smo molili in kako je bilo lepo. 'Nasmehnila sem se, saj me brat očitno ni spoznal. Takrat smo otroci za božič dobili v dar robček, dva bonbona in eno ‘šnitko’ mortadele. ” (Marija Valenčič iz Kidričeve ulice v Ilirski Bistrici) Zanimivo je bilo pripovedovanje Alme Štembergar iz Strme poti v Ilirski Bistrici: “Rojena sem bila na Krasu, kjer je bila še večja revščina kot tukaj. Na Miklavža smo se pripravljali dva meseca. Miklavž nam je prineselfige, rožiče, orehe in lešnike. Najbolj srečni smo bili, če poleg krožnika ni bilo šibe. Tista šiba je potem vse leto visela nad kaminom poleg ognjišča. Ne vem, zakaj Miklavž ne nosi več šib? Ali so otroci bolj pridni ali pa se je poboljšal Miklavž? ” Njen vnuček Andrej je povedal, da je že videl Miklavža in parklja: “Miklavžj e bil lep mož v svetli obleki, s kapo na glavi in palico v roki. Parkelj je bil črn, z rdečim jezikom in otroci smo se ga zelo bali. Po nesreči me je tudi udaril. No, potem se mije pa opravičil. ” In kaj se zgodi otrokom, ki Miklavžu kradejo darila? “Ko sem bila majhna deklica, sem zelo rada raziskovala okolico tako kot vsi kratkohlačniki. V času pred Miklavžem sem iskala darila, ki naj bi jih Miklavž nekje shranil. Na omari v spalnici sem našla dve čokoladi in vrečko bonbonov. Vsakdan sem se po malem posladkala z njimi in na koncu tudi vse snedla. Seveda sem polna optimizma na Miklavžev večer dala skledo na okno in v pričakovanju šla zgodaj spat. A glej ga zlomka! Zjutraj pogledam v skledo in kaj vidim?! Vsebina je bila rjave barve - nekaj orehov in kostanjev in nič svetlih bonbonov in čokolade. V grlu me je stisnilo, a rekla nisem ničesar, mama pa tudi ne. Toje bil zame nepozaben Miklavž. ” (Nija Šircelj, Gubčeva ulica v Ilirski Bistrici) Po zanimivih pripovedih naših babic in dedkov lahko ugotovimo, da so se tudi oni kot otroci veselili decembrskih praznovanj. Sv. Miklavž je tudi takrat nosil darila pridnim otrokom, porednim pa šibo. Darovi so bili jabolka, orehi, lešniki... Danes Miklavž nosi igrače, sladkarije, oblačila in šolske potrebščine. Miklavžu pa so svoje želje otroci že od nekdaj sporočali v pismu. Pričakovanje Miklavževega prihoda je od nekdaj spodbujalo otroško domišljijo. Zbrala in zapisala Vida Barak x MALE SIVE CELICE V četrtek, 5.11.1998, je na osnovni šoli Dragotina Ketteja potekalo podr°^( tekmovanje za vse primorske šole, ki so se prijavile na TV kviz Male sive celice. Ude,e se ga je 36 ekip. Ko sta ga. ravnateljica Sonja Koren-Čeligoj in predstavnik televizije zaželela s vsem sto osmim tekmovalcem, seje pričel pisni del tekmovanja, kije trajal dvajset Testi so zahtevali znanje iz geografije, književnosti, zgodovine, biologije .... Medtem komisija popravljala teste, je našo nestrpnost pomagal krotiti Tomo Jurak s svojim a11 0 koncertom. Čez tričetrt ure so bili že na voljo uradni rezultati. Največ točk je doseg- ., -v, Pivka (45), sledili so: OŠ Črni Kal, 6.a OŠ Dragotina Ketteja ter OŠ Milojke Štukelj V ^ 'tuj Tudi ekipa 6.b razreda OŠ Dragotina Ketteja se je dobro odrezala z 42 točkata1^ 'A nadaljevanju je bil na vrsti še ustni test, na katerem smo se najbolje odrezaliMaja Hr'a 11 Klemen Čeligoj in Tadej Tomažič iz ekipe 6.a OŠ Dragotina Ketteja z mentorico^ - ^ 010 Ujčič, ter ekipa OŠ Črni Vrh. Domači tekmovalci smo se 17. 11. 1998 pred TV kaffli-’r3 |£ Ljubljani pomerili z OŠ Franca Roše iz Celja in jo premagali ter se tako uvrstili v po1 Malih sivih celic, ki bo januarja. Za pomoč pri uspešni oragniazciji bistriške prireditve Malih sivih celic se zahvaljuj .. naslednjim sponzorjem: Veriga, Banka Koper-enota Ilirska Bistrica, trgovina Berni,° ^ Ilirska Bistrica, pekarna Slava ter avtobusno podjetje I&I. Posebno velika zahvala ^ | našim navijačem in mentorici. MAJA HRVATIN, 6.a, OŠ Dragotino ke SE VEDNO V ZNAMENJU PID-o' Dogajanje na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev je v novembru še vedno v znamenju Pr0. 0 delnic pooblaščenih investicijskih dražb. Slovenski borzni indeks je v četrtek znašal 1.659 in je v :a „ dveh tednih padel za 46 indeksnih točk oz. za 2,7 %. Dnevni promet se je gibal v razponu od 400 a° j milijonov tolarjev z eno izjemo, ko je promet znašal 1,7 milijarde tolarjev. Dnevno je bilo sklenjeni11 1.500 in 2.500 kupčij, od katerih jih je bilo večina na prostem trgu. ., Izjema v zadnjih tednih na trgu A in B so delnice Mercatorja, kije imel 17.11. skupščino delmf/,^ Na skupščini so bili zanimivi predvsem rezultati glasovanja, saj so skladi, ki imajo v lasti 26 %P°^„ podali upravi nasprotne predloge, vendar pa so jih tik pred skupščino uskladili skupaj z svetom Mp.rr.nt.nria zanimiva ie hita tudi nntpzn Mprrntnrin ki ip nrpd gkunšrinn /V cklnda lasttlW w „ j svetom Mercatorja, zanimiva je bila tudi poteza Mercatorja, kije pred skupščino iz sklada lastni" prodal za nekaj več kot milijardo tolarjev delnic, kar predstavlja 5,8 %o lastniškega kapitala. Po naV7\J Mercatorja so se za prodajo odločili, ker potrebujejo denar za financiranje investicij, v borzni pa so krožile novice, da so to naredili zaradi glasov, ki jih delnice prinašajo na skupščini Cena delnic je nihala na ravni 6.500 tolarjev, pred skupščino pa so se posli sklepali tudi p° tolarjev, kar lahko pripisujemo špekulacijam. Pomemben vpliv na ceno pa so imele tudi govoricc, ^ Mercator prevzel podjetja Emona Merkur, Loka in Dolenjka. Skupščina kljub vsem težavam. ^ . pojavljale pred skupščino? ni prinesla nobene novice, ki bi bolj zanihala tečaj delnic, tečaj je četrtkovem trgovanju znašal 6.731 tolarjev, karje pomenilo 2,7 odstotno rast. Leh>s‘. Delnice obeh farmacevtskih podjetij, Leka in Krke, so se v zadnjih tednih pocenile. Delnica L ^ je pocenila za slabe 4 % in je v četrtek znašala 37.020 tolarjev. Padec vrednosti Krke pa niso ublOZ dobri devetmesečni rezultati. Vprvih devetih mesecih letos je Krka prodala za 12 % več pr°izv°a Irmi v pnnkpm nhrlnhiu in c tem nvfvnriln miliinrA tnlnviov rtriknAkn-v in ? ? miliinrrit? trlnricV ,/ lani v enakem obdobju in s tem ustvarila 38 milijard tolarjev prihodkov in 3,3 milijarde tolarjev uul", -.......................... .................................... ........................ ečali- 1^)0 Zanimivo pa je tudi to, da so svojo prodajo kljub krizi v Rusiji na tem tržišču celo poveča— yj, delnice je v zadnjih štirinajstih dnevih padla za dobrih 5 % in je končala v četrtek pri vrednosti -tolarjev. Tudi Lukine delnice so beležile padec, saj so se pocenile za približno 40 tolarjev, njihova poy'P ^ cena po četrtkovem trgovanju pa je znašala 2.942 tolarjev. Zanimiva informacija o Luki so bili P ki jih je podjetje imelo z ameriškim gigantom Chrysler o sodelovanju pri prevozu avtomobilskeoP J(, preko pristanišča v Kopru. Vrednost delnice Emone obale Koper so v četrtek znašale 2.259 tokaj?- At se pocenile v zadnjih dveh tednih za slabe 4 %. Med redkimi delnicami, ki so v zadnjih tednih o" vrednost je delnica Intereurope, ki je znašala po četrtkovem tečaju 1.896 tolarjev. M Trgovanje na prostem trgu poteka v znamenju PID-ov, s katerimije sklenjenih večina borznih P f Plaz prodaje delnic s strani malih delničarjevje v zadnjem tednu povzročil padec tečajev teh ‘h zadnjih dveh tednih so se delnice prvega sklada Nacionalnefinančne družbe pocenile za llSn! J/ii povprečna cena po četrtkovem trgovanju pa je znašala 656 tolarjev. Podobna usoda kot delnice N"c 1 " finančne družbe je doletela tudi Triglav steber I. Cena se je ob 1 ^ trgovanja gibala okoli 770 tolarjev, v četrtek pa je povprečna vrednostzn 671 tolarjev, kar pomeni 13 % padec. Rojstvo na borzi pa so dozri delnice Pomurskega sklada 1 in Maksime. ^ Glede na to, da so cene delnic v zadnjem času opazno padi ■ Jv ponovno razmišljamo o ugodnih nakupih, vendar pa moramo biti vse* povprečna cena po četrtko a# Jm ILIRIKA previdni. Ilirika. BPH, Matjdi6 J 'ep S Si % S H, OGLED PORAZNE GASILSKE VAJ# h V petek, 20.11.1998, smo mladi gasilci iz Knežaka izvedeli, da gremo v soboto 21.11.1998, v Ilirsko Bistrico na ogled pokazne gasilske vaje. Tako smo v soboto zjutraj pod vodstvom mentorjev Danila Tomšiča in Roberta Škrlja odšli z avtobusom proti Ilirski Bistrici. Mentorja sta skrbela za našo varnost. Na parkirišču poleg podjetja Transport Ilirska Bistrica smo si ogledali prikaz prometne nesreče. V njej so sodelovali ilirskobistriški gasilci in reševalna postaja II. Bistrica ter tri vozila: osebni avtomobil, avtobus, cisterna z gorivom in potniki teh vozil. Na prizorišče so prihiteli gasilci in se pripravili za akcijo. Oblekli so se v posebne obleke, odporne proti kislinam, in odšli k cisterni. Ker v kabini ni bilo voznika, so našli nalog, na katerem je pisalo, kakšno snov prevaža. Odklopili so akumulator, da ne bi prišlo do eksplozije. Okrog cisterne so nanesli peno. Medtem so prišla tudi reševalna vozila in džip s škarjami za rezanje pločevine. Avtomobilu so odrezali streho, da so lahko iz njega rešili voznika. Previdno so ga vzeli iz avtomobila ter ga imobilizirali, če bi slučajno imel poškodbe hrbtenice. Pomagali so tudi ponesrečencem v avtobusu ter jih prepeljali v bolnišnico. Tako je bil prvi del vaje končan. Druga vaja je začela pri garaži gasilskega doma v Ilirski Bistrici. V tej vaji so sodelovali gasilci PGD Knežak in Koritnice. Prikazana sta bila gašenje in reševanje dveh oseb iz goreče hiše. Ti dve osebi sva bila Toni in Peter, učenca OŠ Knežak. Najprej so prihiteli kneški gasilci. Nataknili so si dihalne aparate in odvili visokotlačne cevi. Nato so se pripeli3^' ^cl1 jjjj gasilci. Vzeli so lestev za reševanj6. M- el|KFjost so z gašenjem hiše, ki jo je zajelvel Po lestvi so prišli na balkon, od tu v116 kjer so iskali ponesrečence. S seboj s°S tudi reševalna pasova, ki so nama ju11 in naju počasi spustili po lestvi. ‘10 .e0e E čakal reševalec, ki naju je odpeljal vrtSizvozilo. Med tem so gasilci s težavo P 7 po J| ogenj. S tem j e bila končana celotna w njej smo odšli nazaj na Transport. 1 S#1 . ^ dobili odlično kosilo. Ko smo p°J6 se vrnili domov. Ta dan nam je osta nepozabnem spominu. Peter Sedmak, Valter '% Urbančič, učenci 8. razreda ( Tomšič * __ f/ 'S SVETOVNA VOJNA SE PREVESI V SVOJ ZADNJI, NAJBOLJ KRVAVI DEL Na Bistriško pripeljejo tudi prve ruske ujetnike. Namenijo jim mučno in težaško življenje v snežniških gozdovih. Planinsko kočo v Črnem dolu pod Snežnikom zaseže avstrijska vojska. Ruski ujetniki sekajo drevje za vojne potrebe. V dežju, vetru in snegu! Lačni, slabo oblečeni in brez zdravstvene nege. Mnogi ostanejo za vedno v naših gozdovih. Za njimi ostajajo grobovi v Črnem dolu, v Dletu in kdo ve še kje? Naše kraje polnijo družine, ki jih avstrijske vojaške oblasti preženejo iz krajev, namenjenih novim bojim črtam. Največ jih je z območja Gorice. Oblast prišleke popiše; družinam, ki jih sprejmejo, pa namenijo živilske karte za nekaj več živil. Odpor do nesmiselne vojne j e postajal vse |CSejši; tako med ljudmi kot me vojaki. Slričan, podporočnik Ferdinand Kranjec, V skupaj s kapetanom dr. Ljudevitom ■ k°m odločil storiti korak in končati l'**i° soške fronte. Svoje enote sta umaknila . bfambne črte na Soči in osprla pot ; inskim enotam. V dejanje ju je vodilo I Pričanje, da je Avstrija sovražnik za Jane in Slovence. Ponesrečen poskus se jif°nčal drugače, kot sta načrovala. i et>ei v e§nila sta k Italijanom. Na italijanski . 61 sta oblikovala močno udarno enoto s °stovoljci: Čehi, Slovenci, Hrvati in Srbi, 'je Av: strijcem povzročila velike izgube. Zedinjene Slovenije se marsikje upirajo. Najprej so se 12. maja 1918 uprli “kranjski Janezi” iz 17. pehotnega polka v Judenburgu. Upor je bil krvavo zadušen, voditelji pa ustreljeni pred lastnimi vojaki. Konec maja se uprejo vojaki 97. pehotega polka v Radgoni. Na čelu upornih vojakov, ki so bili pretežno Slovenci pa tudi Hrvati in Ialijani, je bil Rudolf Ukovič iz Hrušice pri Podgradu. Upor je avstrijska vojska krvavo zadušila: Rudolf Ukovič si ni dovolil zavezati oči in tik preden so ga pokosili streli, je vzkliknil: “Živela Slovenec in Hrvat! ” Uporništvo na fronti je vse pogostejše, mnoge vojake kaznujejo s smrtjo, druge kazenskorazkropijo šoli učiteljico, kandidatko Vido Pretnar z Bleda. Država se je počasi, vendar vztrajno razkrajala. V upanju, da bo kmalu konec vojne, da se vrnejo fantje in možje iz vojne in iz ujetništev, so že zorela tudi velika pričakovanja o novi državi, ki bo povezala narodne težnje v skupno narodno državo. Sprva še morebiti v okviru neke nove modeme avstrijske države, kasneje pa vse bolj odločno za samostojno slovensko državo v okviru južnoslovanske skupnosti enakopravnih narodov. Za to so se borili tudi nekateri domačini v vrstah borcev generala Maistra, ubranili severno slovensko mejo in Maribor, se bojevali kot prostovoljci v Srbiji, na solunski fronti, kjer j e padel narednik Edvard Šajn iz Knežaka, pa v Rusiji, Italiji in kdo ve še kje. Samo iz trnovske fare je prva vojna vzela skoraj sto fantov in mož. In koliko fantov in mož je zbolelo ali jih je vojna pohabila. Avstroogrska je položila orožje. Cesar Karel I. je 3. novembra 1918 odpisal prmiije in pristal na pogoje predaje. Enajstega novembra ob 11. uri pa so v železniškem umu pod trnovsko cerkvijo, kjer so danes zdravstveni dom, kulturni dom, so v zadnjih letih vojne zrasle velike lesene kijih je avstrijska vojska pripravila za vsak slučaj: za Unske vojne ujetnike pa tudi za živino, ki jo je po naših vaseh Irt ■ knetom za nenasitne “vojnepotrebe”. tv Danila Spetiča) Ves živež je bil zadnja leta vojne skrajno omejen. Na “karte” so bili kruh, mleko, meso, sladkor, olje, mast, petrolej, cigarete... Na sliki je dvojezična “Izkaznica za sladkor - Zuckerkarte ” za mesec september 1916. Ena oseba je dobila 1 kg sladkorja, vendar ga je imetnik lahko dvignil vsak teden le 2/8 kg. (Arhiv avtorja). Številnimomejitvam je v jeseni leta 1917 sleila še uredba, celo prepoved ribanja zelja. Zeljnate glave so morale ostati cele, da bi vojaške oblasti lažje odvažale tudi zelje. lriand Kranjec, sedaj že nadporočnik, j e eJeval celi konjeniški enoti. ^ ko so domačini spremljali v vojsko ‘>cane mlade fante z muziko in , Katijem, je minil. S trpkim priokusom 41 J"0 danes s kartice, ki jo je poslala ar>ca iz Trnovega prijatelju k vojakom: da prineseš za spomin na vojno %°-rus^°kučmo. Kriglebodozaplesnile, prezračit. Pozdrav... ” Vojna j e bila “lj krvava in daleč od mladostne šale. Vi | sovjetske revolucije se širijo tudi Imenskimi vojaki na fronti in v zaledju. L 'čani vojne, polni uporniškega K.Zaupanja, vzpodbujeni z načeli Jn'ške deklaracije” o bodočnosti po dragih enotah, vendar jim ne zaupajo več odgovornejših nalog. Med takimi je bil tudi Josip Bilek, sin znanega podgrajskega in trnovskega zdravnika dr. Tomaža Bileka. Imel je izjemno srečo. Ušel je smrtni kazni, bil pa je kazensko premeščen prav v Matulje, kjer je imel njegov oče svojo zdravstveno ordinacijo. Posledice izčrpajoče vojne so bile vidne že na vsakem koraku. Pomanjkanju, bedi in žalosti so se pridružile še mnoge bolezni. Najhujša med njimi je bila vsekakor “španska” vročica, ki je za seboj puščala številne grobove. Na srečo je našo dolino le oplazila, pa vendar: Pri Poštarjevih na Topolcu je pobrala tri hčerke, v samostanski V //lu na soški fronti 1917 na znanem Fajtne hribu, kjer se je bila vojaška enota .ujna iz Ilirske Bistrice (stoji četrti z leve). Enoto je verjetno obiskal visok vojaški \kln vojakom razdelil častne medalje za njihove uspehe, da bi vojne naveličanim dvignil moralo. (Iz družinskega albuma Emila Šajna) KNJIŽNI SEJEM Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica skupaj z DZS organizira knjižni sejem, ki bo potekal od srede, 2. decembra, do petka, 4. decembra, od 8. do 18. v prostorih knjižnice. Razstavljene knjige bo mogoče kupiti z 20 % sejemskim popustom.Nekatere knjige pa bodo cenejše kar za 50 %. Ivan Počkaj iz Bitnje (prvi z leve) je prvo svetovno vojno prebil na Tirolskem, v okopih v Dolomitih in preživel ujetništvo v Italiji Domov se je vrnil šele konec leta 1919. (Fotografijo hrani Jeronima Kastelic) vagonu pri mestu Compiegne blizu Pariza podpisale premiije vse vojskujoče se strani. Prve svetovne vojne je bilo konec! Svet seje oddahnil. Žal pa so se vsa pričakovanja o samostojni in Zedinjeni Sloveniji posebej o slovenski Primorski in Istri kmalu izkazala PAPIRNICA 067/42-077 vas v mesecu decembru vabi k nakupu: igrač, novoletne embalaže, čestitk, poslovnih daril, novoletnih okraskov, jelk... Pridite in se prepričajte o veliki ponudbi in ugodnih cenah! Bistriška NAJ POPEVKA '98 letos že peta po vrsti vabi mlade pevce in pevke, da preizkus svoje volje, poguma in glasa pred zbrano množico. Agencija M. U. V. (vodijo naš znani pevec Marjan Uljan iz MALIBU-ja) prizadevno zbira, vzpodbuja in vodi vse, ki želijo nastopiti na Naj popevki. Letos bo prireditev na nedeljo, 6.12.1998, v Športni dvorani OŠ Antona Žnideršiča. Na njej bodo sodelovali: voditeljici Špela in Nina z Radia 94, potujoča škrata "Super par", in pevka Anika Horvat. Na prireditvi bo podarjena maskota SKB Papi, obiskal vas bo tudi sv. Miklavž, čakajo vas tudi bogate nagrade.Tako bo letošnja prireditev res napeta, raznolika in razburljiva. Učenci okoliških osnovnih šol bodo imeli letos organizirano brezplačno spremstvo in prevoz na prireditev. Prijave zbirajo šole. Uveljavite lahko skupinski popust (deset otrok), cena z a posameznika je 300 SIT. Agencija M. U. V. in DPM Ilirska Bistrica za gluhe sanje. Veliki narodi so spet pisali zgodovino po svojih interesih. Mali narodi, kot je naš, je bil znova zgolj drobiž v računih velikih. (Prihodnjič: Naše kraje zasede italijanska vojska) Vojko Čeligoj KAJ PA KRIŽANKA? Zaradi pomanjkanja prostora v našem časopisu je že drugič zapored izpadla nagradna križanka. Vsem reševalcem se zaradi tega opravičujemo in obljubljamo, da boste lahko v prihodnji številki Snežnika reševali naj novoletno križanko. Uredništvo Snežnik Naslov uredništva: Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica, tel. 067181-297, fax. 067/41-124 Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: "GA Commerce" d.o.o., Bazoviška 40 Glavni in odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Uredniški odbor: Dragica Prosen, dr. Ivica Smajla, Vojko Čeligoj, dr. Maksimilijan Modic, Ivko Spetič /predsednik/ Urednik in novinar: Ksenija Montani Lektorica: Nevenka Ujčič Tehnični urednik: Raymond Fabijanič Tisk: "GA commerce" d.o.o. Ilirska Bistrica Naklada: 1300 izvodov Po mnenju Ministrstva za kulturo Republike Slovenije št. 415/1433/97 z dne 2. 12. 1997, se časopis SNEŽNIK šteje med proizvode, za katere se na osnovi 13. točke tarifne št. 3 Tarife davka od prometa proizvodov in storitev plačuje 5% davek od prometa proizvodov. Prometni davek je vračunan v ceno časopisa. Snežnik, stran 12 LOKALNE VOLITVE '98 1. december 1998 ANTON ŠENKINC NEODVISEN ZA ODPRTO OBČINO Drage volilke in volilci! Priznam, da sem se podal v župansko kandidaturo z nemalo vprašanji, ki pa so se vsa vrtela okoli osnovnega: ali boste razumeli, da je župan v resnici župan vseh občanov, ali pa boste kandidate presojali predvsem po strankarski pripadnosti. Če bi presojali predvsem po slednjem, potem se sam, kot neodvisen, ne bi uvrstil v drugi krog. Rezultat me je opogumil, da zdaj mnogo samozavestneje stopam po svoji poti, saj vidim, da imam za to številno podporo. Vesel sem, da ste mnogi iz mojih besed in iz mojega preteklega delovanja v Občinskem svetu in v krajevni skupnosti razbrali, kaj so moja načela, in da so ta načela dobra osnova za razvoj naše občine. Naj jih ponovim, da bodo vsem še bolj jasna: 1. Zavzemam se za odprto občino, ki se povezuje vedno, kadar ji to koristi, in sicer s tistimi, katerih povezave lahko koristijo občinskemu razvoju. Za določena vprašanja se moramo povezovati na državnem nivoju - pametno moramo od države dobiti to, kar nam pripada, po možnosti pa še kaj več. Gospodarsko in kulturno se moramo povezovati v okviru Primorske regije, saj so tod naše korenine. Prometno smo hočeš nočeš na osi Reka -Postojna, zato bi bili neumni, če ne bi izkoriščali tudi teh povezav. Predvsem pa smo samostojni in neodvisni - in samo od nas, od naše sposobnosti je odvisna korist, ki jo bomo iz teh povezav potegnili občina in vsi občani. 2. Zavzemam se za tako občinsko upravo, ki se zaveda, kaj je njena odgovornost, ki naredi vse, da to odgovornost tudi izpolni, ki pa jasno pove tudi, kaj je odgovornost drugih. Naredil bom vse, kar je mogoče in kar je v skladu z zakonodajo, da bodo imela vsa naša podjetja čim boljše pogoje za preživetje in predvsem za razvoj. Občina lahko tu poskrbi predvsem za čim preprostejše in čim hitrejše pridobivanje najrazličnejših dovoljenj, pridobivanje zemljišč in lokacij, za čim ugodnejše kreditiranje kot spodbudo pri zaposlovanju. Občina lahko spodbuja pri povezavah in opozarja v primerih, ko se podjetja nekoristno prepirajo med sabo. Podjetja in njihova vodstva pa se morajo izkazati na svojih trgih, ustvarjati morajo dobiček in nova delovna mesta. 3. Naj dobri delavci in dobra vodstva opravljajo svoje delo na svojih mestih - premalo nas je, da bi bilo drugače. Vsi, ki me poznate bolje, veste, da je bilo moje javno delo v preteklosti namenjeno predvsem ustvarjanju čim boljših pogojev za življenje vseh občanov. Vem, kaj nam vsak dan pomenijo urejene ceste, po katerih se vozimo na delo in v šole, kaj pomeni čisto okolje, v katerem se igrajo ob kaj nam pomenijo spodobne s° ’ in kako potrebujemo sprosti športu ali ob kulturnih dogO' # Znam prisluhniti razlik potrebam, saj vem, da prebivalci Ilirske Bistrice dt’li- zahteve kot tisti, ki živite vJdSe>l1 ali v Podgradu. Potrebe s, različne - a zato nič M pomembne. Prisluhniljim bo>,! jih upošteval. To bodo tri vodila m Županovanja. Vodila, ki se . , bodo ozirala na strankai's pripadnost tistih, s katerimi D sodeloval, ampak na to, , ljudje pripravljeni s sv°! znanjem in energijo prispe razvoju občine. Zato iC' kandidiral kot neodvb kandidat, zato bom lahko ne°' menjeno mislil in delal le v ' ■ vseh občanov, tudi tistih, morebiti ne boste naffle,J> svojega glasu. Že vnaprej se vam zahvaljuj za izraženo podporo. A&i h, Anton Se^1 '\ Občinska organizacija ZZP ZVEZA ZA PRIMORSKO Ilirska Bistrica ZAHVALA IN VABILO VOLILCEM Zahvaljujemo se za zaupanje, ki ste ga izrekli na volitvah 22. novembra t.L, ko ste z naše liste izvolili pet članov v občinski svet. Se posebej se zahvaljujemo tudi v imenu županskega kandidata Franca LIPOLTA, ki je v 1. krogu volitev prejel največ vaših glasov. Županski kandidat Franc LIPOLT zagotavlja, da bo skupno z izvoljenimi svetniki odgovorno in učinkovito vodil občinsko upravo in uresničeval programske cilje naše občine, čeprav bo tudi v bodoče profesionalno opravljal vodilno funkcijo v LESONITU. Zato vas vabimo, da se 6. decembra 1998 polnoštevilno udeležite 2. kroga volitev in izkažete vaše zaupanje Francu LIPOLTU z izvolitvijo za župana Občine Ilirska Bistrica. Občinska organizacija ZZP -ZVEZA ZA PRIMORSKO Ilirska Bistrica in županski kandidat FRANC LIPOLT ZVEZA ZA PRIMORSKO Našega kandidata za župana poslušajte v petek, 4. 12. 1998, ob 16,30 na Radiu 94. JASTREBI NAD LESONITOM Spoštovani občani y g Že dalj časa, posebno pa zadnje dni, poteka časopisna gonja proti Lesonitu oziroma mojemu tovarni. Stvari, ki jih pisci in naročniki člankov (MAG, PRIMORSKE NOVICE) objavljajo, so v stilu:(< jt malo tega, malo onega, nekaj se bo že prijelo«. V tem stilu sta napisani tudi »nadaljevanki« v M PRIMORSKIH NOVICAH. Ne bom odgovarjal na vsa podtikanja in laži, ker vem, da je odgovarjati tern P Sizifovo delo. Jio Kljub vsemu pa moram občanom pojasniti nekaj pomembnih dejstev. V reviji MAG je napisano, da j gospodarstvo iz Postojne ni smelo kupiti Lesonitove ŽAGE IN FURNIRNICE, ampak je bilo celo izloce dobavitelj lesne surovine Lesonitu. V Razmislite, spoštovani bralci, ali je prodaja ali darilo, če bi nekdo za tak obrat kot je »ŠKARPd(< r ^ \ 700.000 DEM. Po uradni cenitevi, ki jo je naročilo Gozdno Gospodarstvo (sprašujem se, zakaj je spDjfjt ceniti tuje premoženje?) pa je vrednost tega obrata 4,5 miljona DEM. Ponujena vrednost 700.000 P ui približno toliko, kolikor bi dobilo GG od MINISTRSTVA ZA DELO, da bi ohranilo delavna mesta, ki s° 5 tem obratu. Tržno gospodarstvo pa si direktor GG g.Kovač tolmači tako, da je treba kupovati pri njih, četudi je blago drugod bistveno cenejše. 0$ Glede prokurista g.Grilja pa naslednje: Ne vem, kje je njegov rešilni program za Lesonit. Sam ga videl pa tudi drugi zaposleni v Lesonitu ne. Zagotovo pa vem, (v Lesonitu imamo pogodbo in potrdilo o ,,g plačilu) da si je prokurist preko AVTORSKE AGENCIJE dal izplačati 3.000 DEM in to v času, ko 1 LESONITA tri mesece niso dobili plač. Kdo je ustavljal in kdo zagnal proizvodnjo v Lesonitu, Bistričani in ne samo Lesonitovci dobro ven>0 fojV Dejstvo je, da dobrih rezultatov poslovanja LESONITA od stečaja naprej ne more nihče izničiti, tudi g Tomšič s podtikanji in natolcevanjem ne. Trdno stojim za podatkom, da je LESONIT od stečaja do k°nL 1997 ustvaril iz tekočega poslovanja 200 miljonov SIT dobička. Da je v bilanci poslovanja treba prika cj f pokrivanje obresti za obdobje izpred stečaja, je enostavno povedano zakonski predpis. Gospodje P ukom• sporočevalci, če se že lotevate takih gospodarskih analiz, se morate najprej natančno seznaniti z zaf določajo in kar je še pomembnejše, potrebno jih je tudi razumeti. . ,jef In regres? Polovico regresa je bilo izplačanega poleti, s pojasnilom, da bodo druga polovica in vse]1 ^ \ nagrade izplačane po sprejeti prisilni poravnavi. Vam g. Tomšič pa ne bi pomagala niti predčasne1 kampanja, kakor vam tudi niso pomagali skoki z liste na listo, da bi dosegli kaj več od bornega števil S Na srečo vseh zaposlenih, kdaj in zakaj naj se sestanejo delavci LESONITA, ne more odločati g Tomšič. Zagotovo vem, da me velika večina zaposlenih v LESONITU podpira in želi, da v podjetju ostane^- tudi zato g. Vojko Tomšič, ker so se stvari od mojega ponovnega prihoda v LESONIT uredile, za kar a,ujw pohvale poslovnih partnerjev in drugih inštitucij. Tudi delavci vidijo, kako podjetje posluje in nenazadnje a redno plačo. Vsem pa je tudi jasno, kako je z dopusti in bolovanji. , jej11". Zato pisci teh pamfletov: IZ TE MOKE NE BO KRUHA, pa naj tudi poslanec občinar, kot je neKjQ M reče. kar hoče. Še enkrat nonavliam svoj slosan, ki se v tem Drimeru nanaša nrav na vas "GOVOto DEJANJA IN NE BESEDE". Za kanec še to. V članku me z žaljivim priglasom imenujejo lokalpatriot. Kako lepo in koristno za 0 ^ Lesonit bi bilo, pisana druščina, če bi tudi vi premogli vsaj trohico lokalpatriotizma in ne bi5 ob*'°J ne samo za naše občine daleč naokoli. Franc Lipolt dipLinZ-r //X id \ \ r- % ?/vPlRN/Oi JM \ .11, Suma inženiring d.o.o. PROIZVODNJA KOVANIH ELEMENTOV IZDELAVA OGRAJ, REŠETK IN VRAT PO NAROČILU suvus Vojkov drevored 14, 6250 Ilirska Bistrica Najem in prodaja prostorov za: - proizvodnjo - skladiščenje - in pisarne ^iPPlama-pur ZDRAVSTVENI DOM ILIRSKA BISTRICA Gregorčičeva 8 6250 Ilirska Bistrica Hišna centrala: 067/41-198 Uprava - Direktor: 067/81-475 Gozdno Gospodarstvo Postojna I dremA Em PROIZVODNJA, TRGOVINA, STORITVE d.o.o. VOJKOV DREVORED 14, 6250 ILIRSKA BISTRICA TEL/FAX: +586 (0)67/81-612, GSM: 041/750-641 ............^J ProVITA Inženiring d.o.o. 6250 Ilirska Bistrica Vilharjeva 27 tel. 067/41 -820 ILIRSKA BISTRICA Prešernova 7 GOSTILNA TRGOVINA “DISKONT” 6250 Ilirska Bistrica, Vilharjeva 2 tel.: 067/42-372, fax: 067/41-207 CENJENI KUPCI, VSAK PRVI TEDEN V MESECU 10 ARTIKLOV V AKCIJI! VABLJENI FIZIOTERAPIJA IN TRGOVINA '*»*»* Rozmanova ul. 1 ',** W 6250 Ilirska Bistrica ' tel./fax: 067/41-156 DODATEN PROGRAM '••nfna drenaža refleksna masaža Preso terapija stopal ^i-na masaža podvodna masaža z akupresuro aroma terapija ^ J primorje ajdovščina ENOTA BISTRICA IL. BISTRICA CENJENIM STRANKAM NUDIMO: - vse vrste gradbenih storitev, asfaltiranje, montažne hale, - prodajamo vse vrste betonov, pesek, mivko in vse vrste betonskih izdelkov, - izposojamo gradbene odre in opažni material. v y z \ TRGOVINA IN PAPIRNICA Tomšičeva 6, Ilirska Bistrica, tel.: 067/42-215 iLijtLlitršKfsJ tl: V VESELEM DECEMBRU PONUDBA ZA PRAZNIČNE DNI: * POSLOVNA DARILA IN VOŠČILNICE * KOMPLET UNICEF PROGRAM: VOŠČILNICE IN POSLOVNA DARILA * BOŽIČNO-NOVOLETNA DEKORACIJA GIOCOPLAST * IGRAČKE * DARILNA EMBALAŽA IZ VALOVITE LEPENKE * ARANŽIRANA DARILA ZA VSE PRILOŽNOSTI TRGOVINA ANA GREGORČIČEVA 2, ILIRSKA BISTRICA - DOM NA VIDMU TEL.: 067/42-239 MIKLAVŽEVO ZNIŽANJE 30.11 - 5.12. 10% - 25% VABIMO VAS DA DARILA POIŠČETE PRI NAS! BREZPLAČNO ARANŽIRAM! BREZA d.o.o. AVTO ŠOLA bazoviška 4a, tel.: 41-584, 41-799 Vpisujemo v tečaj CPP z 4°% NOVOLETNIM POPUSTOM, ki začne v petek, 18.12.1998, ob 16 uri. VABLJENI 1 GRAFIČNI ATELJE ALMA ZEJNULOVIČ s p UREDNIŠTVO ČASOPISA SNEŽNIK Bazoviška 40, tel. 067/81-297, fax. 067/41-124 PURfV^TEK h d.o.o. Gradišče 51 6243 OBROV PE PODGRAD Podgrad 110 6244 PODGRAD Telefon: 067/85-031, 85-210 N trgovina in zastopstva d.o.o. 6250 Ilirska Bistrica, Vojkov drevored 14, Slovenija Tel.: +386 67 41 -91 3, Tel./Fax.: +386 67 41 -927 Poslovna enota: 1000 Ljubljana, Stegne 31, Slovenija Tel.: +386 61 1592-729, Tel./Fax.: +386 61 1592-741 www.plastochem.com/e-mail: plastochem@siol.net PRODAJNI PROGRAM: GRANULATI: * POLISTIREN * POLIPROPILEN * POLIETILEN * POLIAMID * ABS ... Surovine in polproizvodi za kemično industrijo VELIKI SNEŽNIK, IZZIV TUDI ZA TURNO SMUKO BOGATA TRADICIJA TURNEGA SMUČANJA NA SNEŽNIKU RAZ RAZPIS MALONOGOMETNIH TEKOMOVANJ Najstarejši doslej znani obisk Snežnika s smučmi sta opravila smučarska prijatelja Bogumil Brišek in Rudolf Badjura pred davnimi 91 leti. Oba sta bila zaslužna člana znane planinske druščine “drenovcev”, ki je poleg alpinizma in zimskih obiskov gora, gojila tudi raziskovanje kraških jam, amatersko fotografijo in organizirano smučanje. Na Snežnik sta se podala za dva dni, 30. in 31. marca 1907. Na njun smučarski podvig spominjata dve fotografiji, posneti ob prvem obisku Snežnika. Prijatelja sta fotografirala drug drugega: tako je na prvi fotografiji Brinšek ob triangulacijskem stolpu na Snežniku, na drugi pa Badjura na smučeh pod Malim Snežnikom. Obe fotografiji veljata za najstarejši znani fotografiji Snežnika. Žal o tem prvem znanem smučarskem podvigu, ki bi ga danes lahko označili kot turno smučanje s Snežnika, ni nobenih drugih podatkov, pa tudi kasnejših ponovitev pred prvo vojno nismo zasledili. Pač pa so nam bližji in bolj znani smučarski podvigi na Snežniku, ki so jih izvedli Bistričani takoj po osvoboditvi in še pred drugo svetovno vojno, ko je meja med kraljevinama Jugoslavije in Italije potekala v neposredni bližini Snežnika. Na prvi fotografiji je skupina bistriških fantov - smučarjev na Snežniku, 14. januarja 1940, ko so si tik pred vojaškimi vpoklici in da je bil pred vojno član prve mariborske odbojkarske ekipe. Prof. Malis je kmalu pridobil krog mladih navdušencev in jih navdušil za smučarsko turo na Snežnik. V skupini so bili: Mi mlajši smo dobro poznali tudi Draga Bilčevega (Draga Rasporja). V njegovi mizarski delavnici smo vedno imeli “brezplačen smučarski servis”. Nikoli nas ni zavrnil, ko je bilo treba popraviti poškodovane smuči ali montirati vezi. Tu je bil še Jule Marinkotov (Julijan Gržina), velik športni zanesenjak in navdušenec za vse športe, kasneje znan tudi kot izreden vremenoslovec. Sam si je izdelal barometer in dokaj točno napovedal vreme in celo snežne padavine. Ivko Smukov (h/ko Smuk) se je ob koncu vojne vrnil iz Južne Afrike, kjer j e sodeloval v angleškem letalstvu. Od vseh je bil še najbolj opremljen. Na smučanje seje odpravil celo s pravo letalsko pilotsko kapo. Peti član je bil Jožko Slavec, kasneje dolgoletni direktor Hotela Zmaga (danes Gostilna Lovec). V Pekovo gostilno je zahajal, da bi se naučil igrati na harmoniko in je dostikrat raztegnil meh tudi za zabavo. Profesor Tego se še spominja, da je moralo biti sredi meseca februarja 1948, ko so se odpravili na Snežnik. Snega je bilo kot nalašč obilo, zato jih je gozdarski kamion peljal le do Suhih dolin. Od tam so na smučeh in peš potrebovali do vrha Snežnika kakih pet ur. V ruševinah koče na Snežniku so pred močnim vetrom zaman iskali zavetje. Naredili Na samem vrhu Snežnika tik pred spustom v dolino. Od zgoraj: Ivko Smuk, Jule Gržina s klobukom, prof. Tego Malis in Jožko Slavec. Fotografiral Drago Raspor, sliko je za objavo odstopila njegova soproga Majda. Športna zveza Ilirska Bistrica razpisuje TURNIRJA ZA POKAL EURO MB Tekmovanje bo v nedeljo, 27. decembra 1998, v Športni dvorani OŠ A. Žnideršiča. S '%g Alti |4ie, % ZIMSKA LIGA MALEGA NOGOMETA Tekmovanje bo v drugi polovici januarja in v februarju 1999 v Športni dvorani OŠ A. Žnideršiča. i"an N Prijave in informacije: ŠPORTNA ZVEZA ILIRSKA BISTRICA Bazoviška 26, tel/fax: 067 81177 RAZPIS ZA PODELITEV ŠPORTNIH PRIZNANJ ZA LETO 1998 Ja Id A S P: H, B K k Obveščamo občane, klube in društva, posamezne športne delavce in člane društev, da dostavijo predloge za naslednja priznanja, kijih podeljuje Športna zveza: 1. Športnik leta 1998 1.1. Priznanje Janka Kovačiča za športnika, športnico in ekipo leta 1998. 1.2. Priznanje Janka Kovačiča za perspektivne športnike do 15. leta: (starejši dečki in deklice, mlajši dečki in deklice). 1.3. Priznanje Janka Kovačiča za perspektivne športnike od 15. do 18. leta: (kadeti - kadetinje, mladinci - mladinke) IV l^st Bistriški fantje na Snežniku, 14. januarja 1940. Smuk za slovo z vrha tik pred odhodom k vojakom. Z leve: Italo Fonda (zlatarjev sin), Jule Gržina (Marinkotov), Jožko Slavec (Slavcev), Jule Primc (Hladov), Drago Raspor (Bilčov). Slikal Ivko Smuk (Smukov). Fotografijo hrani Frida Smuk. svetovno vihro še zadnjič nataknili smuči in se spustili po zasneženih snežniških pobočjih. Pred petdesetimi leti, res že kar pol stoletjaje preteklo od tedaj, ko so se kar štirje iz iste skupine domačinov na smučeh vzpeli na Snežnik in se znova poskusili v turnem smuku z našega zasneženega očaka. Tokrat se jim je pridmžil še prof. Tego Malis. Dogodka se j e spomnila skupina deklet, ki je nedavno proslavljala 50-letnico zaključka nižje gimnazije v Ilirski Bistrici. Svojemu nekdanjemu profesorju Tegu Malisu, ki danes živi v Ljubljani, in je še edini živi član te smučarske peterke, so poslale za spomin dve fotografiji, posneti na tem podvigu. To je bila priložnost, da sem tudi sam navezal stik s “profesorjem Tegom”, kot smo ga tedaj imenovali in mi je v telefonskem pogovoru opisal razmere v Ilirski Bistrici v letu 1947/1948 ter sam smučarski podvig na Snežnik pred 50 leti. Na nižjo gimnazijo v Ilirsko Bistrico je prišel v jeseni 1947, ko je diplomiral iz geografije na ljubljanski univerzi in prevzel pouk zemljepisa v vseh razredih šole v trnovskem samostanu. Na Bistrico in Bistričane, kot pravi, je ohranil lepe spomine. Hranil seje v Gostilni Muha (pri Pekovih) in tu spoznal veliko zanimivih domačinov. Še najbolj se spominja tedanjega šefa železniške postaje Zrimška, ki je kasneje prevzel žel. postajo Pivka in tam ostal do smrti. Zrimška smo poznali tudi mi mladi, saj seje po njegovi zaslugi začela v Bistrici igrati odbojka. Bilje izreden vaditelj odbojke in poznalo se mu je, so nekaj fotografskih posnetkov in se s smučmi spustili v dolino. Smuk pod Srednjim in Malim Snežnikom prek zasneženih borovcev je bil enkraten kljub številnim padcem v globokem snegu. Za ves napor pri vzponu so bili bogato nagrajeni. V Bistrico so se vrnili seveda peš in v trdni temi. Skupina ni več ponovila tega podviga, pač pa so posamič ali v družbi mlajših še ničkolikokrat obiskali Snežnik s smučmi. Spusti z vrha Snežnika pa so še dandanes posebna poslastica najbolj navdušenih smučarjev. Na turno smučanje na Snežniku je bil pozoren tudi znan slovenski smučarski strokovnjak Ciril Praček, kije v svoji knjigi “Tumi smuki”, izdani leta 1972, opisal tudi dve turni smeri na Snežniku. Cirilu Pračku je bil vzornik Rudolf Badjura, kije že leta 1934 izdal v Ljubljani prvi “Zimski vodnik po Sloveniji” in ga posvetil spominu na dvajsetletnico smrti svojega velikega prijatelja in smučarskega tovarišaBogumila Brinška. Ker so bili naši kraji v tem času pod italijansko okupacijo, v vodniku zaman iščemo podatke o smučanju na Snežniku. Polstoletni jubilej začetkov turne smuke na Snežniku je gotovo prilika za trditev, da smo planinci in smučarji lahko upravičeno navdušeni tudi nad zimskimi možnostmi, ki nam jih nudi Snežnik s svojimi pobočji. Na vrhu imamo odlično planinsko postojanko z bivakom. Če nas zima obdari še s primemo snežno odejo, pa so izpolnjeni prav vsi pogoji za enkratno turno smučanje, v katerem bodo zagotovo uživali tako mladi, starejši in začetniki te atraktivne smučarske panoge. Tumi smučarji, Snežnik Vas pričakuje tudi v tej zimi. Janko Muha Znova na Snežniku, februar 1948; skupina bistriških smučarjev v zavetju zasneženih ruševin koče na Snežniku. Z leve: Ivko Smuk, Jožko Slavec, prof. Tego Malis in Drago Raspor. Fotografijo je posnel Jule Gržina, hrani pa jo Majda Raspor. V 2. Priznanje Športne zveze Ilirska Bistrica Športnim delavcem, športnim društvom ali drugim pravnim osebam za pomembne prispevke k razvoju športa. Prosimo predlagatelje, da vloge z vso potrebno dokumentacijo in utemeljitvah dostavijo na Športno zvezo II. Bistrica do 15. decembra 1998. Obrazce, pravilnike, ki urejajo posamezna področja in dodatna tolmačenja k razpis dobite na Športni zvezi. Športna zveza Ilirska Bisd k11 L R Iv P, Ja K H P, A BALINANJE POHVALE ORGANIZATOR^ Balinarski klub Zabiče, ki tekmuje v dragi ligi, seje poleg uspešnega tekmovanj^ .jje pred kratkim pokazal kot dober organizator velikega tekmovanj a. Balinarska Zveza 3' ,2|e ^ jim je zaupala finale za Pokal Slovenije. Zmagal je TIB Terminal in si prislužil pokal- p ^ pa so si prislužili tudi organizatorji in ostalo osebje, ki je pomagalo organizirati hn jii vsestransko pomoč pa je organizator javno pohvalil Sloveniko, Petrol, SGP Prim0.J yj|i kuharjem: Borisu, Igorju in Alojzu, simpatizerjem BK Zabiče, ki so za to priložnost pr r lovski golaž in pasulj. NOGOMET BODOČI BISTRIŠKI NOGOMETAŠI Nogometna šola "Bistre" uspešno deluje v okvira NK Ilirska Bistrica. najmlajšo selekcijo U-8. Z 22 malčki, bodočimi igralci bistriškega nogometa, dvakratnik 11UJ1111UJOVZ oviv,rvvijv/ W V. I-J IHUIVIVI, UUVlUVllHl IgiaiVl V13UldJN.Vgti liuguilicia, VI T trenira Rihard Udovič. V Športni dvorani OŠ Antona Žnideršiča se mladi športnik' 3. SNL - zahod ZADNJE KOLO PRVENSTVA . ^ spremembo sistema tekmovanja v vseh ligah se je jesenska sezona podaljšala, kar ”°§irn klubom ni ustrezalo predvsem zaradi slabega in hladnega vremena. Take ženske pogoje so imeli tudi nogometaši na zadnji tekmi kola na trnovskem stadionu, Je domača ekipa gostila ekipo Ankarana. Rezultat tekme (1:0) j e bil prav zaradi tega ^Pričakovan. Jesenski del j e sedaj končan in nogometaši odhajajo na zaslužen dopust. Analizi bodo pripravili načrte za spomladanski del tekmovanj. Lahko rečemo, da Aška ekipa ni upravičila zaupanja navijačev in seje plasirala izpod svojih zmožnosti. Lestvica po 14. kolu: Lelmont Š. 14 9 3 2 32:12 30 Udran D. 14 9 1 4 31:14 28 Idrija 14 8 4 2 19:10 28 ^vtoplus K. 14 6 6 2 26:17 24 Srda 14 7 2 5 27:16 23 I*SC Tolmin 14 4 5 5 22:20 17 L Bistrica 14 5 2 7 17:26 17 Ulije 14 4 0 10 13:25 12 jLoperinvest 14 2 3 9 9:30 9 lokava — 14 3 0 11 8:29 9 P. Nikolič PREPUSTILI NASLOV JESENSKEGA PRVAKA , ^ladi nogometaši nogometne šole “Bistre”, ki tekmujejo v kategoriji kadetov, so v zadnjem zapravili priložnost, da postanejo jesenski prvaki. V zadnjem kolu so kadeti trenerja Pa” na trnovskem stadionu gostili neposredne konkurente za ta naslov - vrstnike iz ekipe ,ee'Vodice in doživeli poraz (dmgi v prvenstvu) z rezultatom 0:1. Trener Drago Lj ubišič adeti (to je generacija, ki obeta boljše čase za bistriški nogomet) tega ne jemljejo kot s r°fo. Kljub temu jim iskreno čestitamo za doseženo drugo mesto. Lestvica: ^enče-Vodice 10 8 1 1 52: 5 25 "LIKA 11. Bistrica 11 8 1 2 41:10 25 portoroŽ-Piran 11 5 2 4 25:16 17 adran-Železničar 11 5 2 4 22:21 17 Koperinvest 11 5 2 4 17:22 17 jLerrnatrade 10 5 1 4 19:15 16 P°stojna 10 1 1 8 8:55 4 AvtoplusK. 10 0 1 9 5:49 1 P. Nikolič Primorska liga PLAMA (PREZIMUJE) NA SREDINI LESTVICE jL 0§ometaši Plame iz Podgrada, ki v Primorski nogometni ligi 6 tj. Koper, so uspešno končali prvi del itj!16 1998/99 in se uvrstili nekje na f t1)0 lestvice. Začeli so skromno, potem 1,1 je uspelo zbrati 16 točk. I igralci bi lahko bili uspešnejši, tuc*i Pri njih, kakor pri mnogih itjlc klubih, problem zaradi udeležbe Pr r|V na treningih (zaposleni, šole...), ki aPogoj za dobro formo in rezultate. iCs °hert Božič, nekoč izreden igralec, ^ ^hokovnjak v Piami je na kratko ocenil e* Prvenstva: "Imamo dobre pogoje °- Ve morem se pritoževati zaradi števila igralcev. Med izkušenimi: Ivaničem, Marjanom in Metodom Božičem imam tudi nadarjene nogometaše, ki obetajo boljšo bodočnost podgrajskega nogometa. S tem predvsem mislim na Roberta Tomažiča, Jagodnika, Bubniča, Staniča... Vjesenskem delu prvenstva bi lahko dosegli več, vendar sem zadovoljen z doseženim. Zimo bomo preživeli na sredini lestvice, na pomlad pa bo boljše. Prvenstvo je končano, s treningi bomo nadaljevali v dvorani OŠ Rudolfa Ukoviča. Če bi kdo hotel spomladi obleči Plamin dres, bo dobrodošel, Plamina vrata so vsakomur odprta!” Petar Nikolič ®LMN ILIRSKA BISTRICA Občinska liga v malem nogometu 98/99 Le: stvica po nepopolnem 9. krogu: \ SD CARINIK f EURO MB j' Kočanija ;■ Kosič šulni l' Krkini Koseze o KL-ŠTUDENTOV Ujskv.s.e. in' £Latorog UTD pRaslovanooi 44:12 38:13 34:15 29:26 22:24 29:22 19:23 22:41 19:41 18:57 25 22 17 15 11 10 9 7 6 6 KARATE KLUB SAMURAI NA DRŽAVNEM PRVENSTVU KARATE ZVEZE SLOVENIJE Karate zveza Slovenije je 22.11.98 v organizaciji KK Žalec izpeljala Državno prvenstvo za mladinke in mladince. Udeležilo se ga je kar 42 slovenskih karate klubov in preko 260 mladih tekmovalk in tekmovalcev. Državno prvenstvo je bilo izpeljano v bojih in katah, tako posamezno kot ekipno. Ob tej priliki je Karate zveza Slovenije podelila tudi licence inštruktorjem karateja, ki so jih pridobili na Fakulteti za telesno kulturo. Iz KK Samurai sta jih prejeli Monika Kontelj in Marjanca Šajn, tako da se nam ni treba bati za klubsko prihodnost. Ivo Tijan in Špela Muha iz Karate kluba Samurai sta se pod vodstvom trenerjaStojana Šestana udeležila tega nacionalnega prvenstva. V mladinski konkurenci se Ivo Tijan na žalost ni uspel prebiti višje od petega mesta, kar je povsem razumljivo zaradi njegove daljše tekmovalne odsotnosti. Zato pa je za pravi športni dogodek poskrbela Špela, sicer kategorizirana športnica Olimpijskega komiteja Slovenije in članica slovenske reprezentance ter udeleženka zadnjega Svetovnega prvenstva v Braziliji. Kvaliteto dela v klubu Samurai je nazorno pokazala z naslednjimi rezultati: - v kategoriji mlajših mladink (ima šele 16 let) je po dveh izvedenih katah gladko osvojila 1. mesto - v tej isti kategoriji je v bojih po 4 zaporednih zmagah prav tako osvojila 1. mesto - v kategoriji starejših mladink je po dveh izvedbah kate osvojila 1. mesto - v bojih pri starejših mladinkah je že vidno utrujena osvojila 3. mesto. S tremi osvojenimi zlatimi odličji in enim bronastim je Špela Muha daleč najbolj uspešen udeleženec tega državnega prvenstva, za kar ji uspešno čestitamo! In na koncu še napoved: tekmovalci KK Samurai se bodo v tem vikendu udeležili Mednarodnega karate turnirja na Madžarskem, naslednji vikend pa bomo v Italiji sodelovali na Shotokan pokalu Evrope, kjer tudi upamo na solidne rezultate! KOŠARKA Zimska košarkarska liga Ilirska Bistrica SODELUJE ENAJST EKIP Košarka je zadnja leta vse bolj priljubljen šport na Bistriškem, zato sta se v enem letu odvijala kar dva ciklusa tekmovanj: poletje -zima. Športna zveza Ilirska Bistrica preko razpisa zbrala enajst ekip (ena je iz Pivke), ki bodo tekmovale v zimski košarkarski ligi 1998/99. Na prvem sestanku so se predstavniki ekip zbrali v dvorani avto šole Breza, kjer jim je tajnik ŠZ Ilirska Bistrica Zdravko Debevc predstavil program in tekmovalna pravila. V njih je tudi napisano, da v občinski ligi ne morejo nastopati igralci, ki tekmujejo v 2. SKL, lahko pa nastopajo mladinci KK Plama-pur. Vse tekme se bodo odigrale v Športni dvorani OŠ Antona Žnideršiča v Ilirski Bistrici, ekipe pa bodo nastopale v dveh skupinah. Za razliko od predhodnih tovrstnih tekmovanj se bodo ekipe tokrat borile za prehodni ekipni pokal organizatoija. Zimska liga se bo pričela 5. decembra, v prvem krogu pa se bodo sestale ekipe: Palete:Tmovo, Šport bar:Bitnja, Voit:Kočanija, Pivka mladi:Klub študentov, Plama-pur:Bukovica, ekipa Knežaka pa j e prosta. Tekst in slika: P. N. MARLJIVE MLAJŠE SELEKCIJE Uprava košarkarskega kluba Plama-pur je pravilno usmerila razvoj košarke na področju Bistriške občine. Poleg prve ekipe so se formirale tudi mlajše selekcije (pionirji, starejši dečki, kadeti, mladinci), ki so prav tako vključene v ligaška tekmovanja. Kvalitetno in predvsem marljivo delo trenerja mlajših selekcij je že obrodilo prve rezultate. Trener Mitja Muha in tehnični vodja Dušan Jenko sta na začetku drugoligaških prvenstev v prvo ekipo angažiralaErvina Delosta, Boruta Delosta, Izidorja Dovgana, Tomaža Kreseviča in Andreja Muha (na sliki). Ker je njihova košarkarska kariera šele na začetku, se od njih pričakuje, da bodo nekega dne zamenjali svoje starejše kolege. Tekst in slika: Petar Nikolič PREMALO DOBRIH IGRALK Ženski rokometni klub Ilirska Bistrica je začel tekmovati v sezoni 98/99. Uprava kluba je odločila, da bo ekipa tekmovala v mladinski slovenski ligi, ker ima premalo kvalitetnih igralk za tekmovanja v 1. slovenski članski ligi. Prav tako so veliko breme predstavljali materialni stoški. Edini trener v klubu Stipe Grubič je to potezo uprave komentiral takole: "Tekmovanje v prvi ligi je bilo za našo mlado ekipo več kot naporno. Za korak nazaj smo se odločili zato, da bi naša ekipa (na sliki) s tekmovanji v mladinski konkurenci pridobila potrebno znanje. Čez kakšno leto ali dve pa se nameravamo ponovno vrniti med ekipe 1. slovenske članske rokometne lige. ” Snežnik - stran 16 ŠPORT 1. december 1998 ŠOLSKI ŠPORT POLFINALE EKIPI OŠ D. KETTEJA KROS OSNOVNIH ŠOL -EKIPNO Športna zveza Ilirska Bistrica jev četrtek, 19. novembra letos, organizirala polfinalni turnir osnovnošolskih ekip v malem nogometu za področje občin II. Bistrica, Pivka in Postojna. Gostitelj tekmovanja v Športni dvorani je bila OŠ A. Žnideršiča. Sodelovalo je pet ekip, ki sije nastope priborilo na občinskih prvenstvih. Po dokaj dolgem umiku tekmovanja (med 9. in 15. uro) in desetih odigranih tekmah tumiija po sistemu vsak z vsakim je postala zmagovalna ekipa OŠ Dragotina Ketteja. Taje zabeležila vse štiri zmage proti nasprotnikom. Drago mesto, in s tem še pravico za sodelovanje v finalu področnega prvenstva, sije pridobila OŠ A. Žnideršiča. Igralci te šole, sicer zmagovalci na občinskem turnirju, so proti “stari šoli” klonili prav v zadnji odločilni tekmi. Rezultati vseh tekem po zaporedju: Lestvica tumiijaje tako sledeča: A. Žnideršiča: Košana 3:2 D. Ketteja : A. Globočnika 4:1 M. Vilharja : Košana 1:3 A. Globočnika: A. Žnideršiča 1:6 D. Ketteja : M. Vilharja 5:0 Košana: A. Globočnika 3:2 M. Vilharja : A. Žnideršiča 2:4 Košana: D. Ketteja 0:6 A. Globočnika : M. Vilharja 7:2 A. Žnideršiča : D. Ketteja 1:2 1. D. Ketteja 4 400 17:2 12 točk 2. A. Žnidršiča 4 3 0 1 14:7 9 točk 3. Košana 4 202 8:12 6točk 4. A. Globočnika 4 1 0 3 11:15 3 točke 5. M. Vilharja 4 0 0 4 5:19 0 točk Očitno j e dejstvo, da se na bistriškem z mladimi nogometaši dela dobro že vrsto let. To se nedvomno pozna tudi na tovrstnih tekmovanjih, pa čeprav se šolski mali nogomet dokaj razlikuje od velikega klubskega, kateremu j e ponavadi le dopolnilo. Pravo sliko o moči ekip naših šol pa bomo imeli šele po finalu področja, ki ga bomo skušali prav tako izpeljati v II. Bistrici. Bistričani se bodo takrat pomerili še z dvema najboljšima ekipama področja med Vrhniko in Loško dolino. Seveda upravičeno pričakujemo, da bomo imeli, tako kot lansko leto, tudi letos predstavnika v četrtfinalu šolskega prvenstva starejših dečkov v malem nogometu. ZD LOKOSTRELSTVO FINALE SLOVENSKEGA POKALA Zadnja lokostrelska tekma za Slovenski pokal v letošnjem letu je bila 8. novembra 1998 v Izoli. Tekmo in zaključno prireditev je organiziral LK Ankaran. Bistričani smo se tekme udeležili polnoštevilno, saj smo do zadnje tekme v pokalu močno vodili in smo bili prepričani, daje pokal zmagovalca že naš. Imeli smo namreč tako veliko prednost pred drugo uvrščenim klubom, da jo je bilo praktično nemogoče uloviti. Tekmovalci našega kluba so na tekmi nastreljali za cel koš medalj. Nestrpno smo pričakovali razglasitev rezultatov, na kateri naj bi prejeli zaslužen pokal. Kot hladen tuš je prišla novica, da smo v Slovenskem pokalu zasedli drugo mesto. “Premagal” nas je LK Mins Postojna. Naši mladi tekmovalci so novico sprejeli z grenkobo, tu in tam pa je potekla tudi kakšna solzica. Šele čez dva dni smo izvedeli, daje 14 tekmovalcev iz LK Mins Postojna tekmovalo brez licenc, kar je po pravilih Lokostrelske zveze Slovenije PREPOVEDANO. Čeprav nismo pristaši tekmovanj za zeleno mizo, smo se na rezultate pritožili. Verjamemo, da bodo odgovorni na Lokostrelski zvezi Slovenije pravilno reagirali in ponovno pregledali rezultate. Neverjetno se nam zdi, da se klubi poslužujejo vseh mogočih kalkulacij in sredstev za doseganje zmage. Mi bomo naše mlade tekmovalce, kot do sedaj, še naprej vzgajali v poštene športnike, ki jim bodo tuje takšne malverzacije. Rezultati tekme: Deklice goli lok: Sanja Štembergar (1), Sara Šuštar (10), NinaRolih(ll), Tjaša Čekada (13). Deklice ukrivljeni lok: Vanja Štembergar (1). Deklice compound: Sara Valenčič (4). Dečki goli lok: Jan Šuštar (3), Matija Urh (5), Martin Čeh (7), Matej Krebelj (10). Dečki ukrivljeni lok: Tomaž Rojc (1), Josip Maljevac (9), Tadej Rosa (14). Dečki compound: Luka Valenčič (6). Kadeti ukrivljeni lok: Boštjan Kaluža (1). Kadeti compound: Aljaž Simonič (1). Mladinke ukrivljeni lok: Dunja Štembergar (1). Članice goli lok: Nada Rolih (2), Dorjana Šuštar (3), Mojca Valenčič (4), Veterani compound: Vojko Štembergar (2). Rezultati v Slovenskem pokalu do tretjega mesta: Deklice BB: Sanja Štembergar (1); deklice UL: Vanja Štembergar (1); Deklice CO: Sara Valenčič (2); Dečki BB: Jan Šuštar (2); dečki UL: Tomaž Rojc (1). Josip Maljevac (3). Kadetinje UL: Urška Hrvatin (3). Kadeti UL: Boštjan Kaluža (1); kadeti CO: Aljaž Simonič (1). Mladinke UL: Dunja Štembergar (1); mladinke CO: Maja Štefančič (1). Članice BB: Doljana Šuštar (3). Veterani BB: Lado Čeligoj (1); veterani CO: Vojko Štembergar (3). LK Ilirska Bistrica Po “dolgotrajni” obdelavi podatkov vseh 585 udeleženih tekmovalcev iz OŠ na jesenskem krosu je Športni zvezi vendarle uspelo sešteti ekipne točke in posredovati uvrstitve po razredih. Za ekipe so nastopali (upoštevani najboljši 2+2) učenci in učenke iz vsakega razreda bistriških in okoliških šol. Marsikje je za ekipno uvrstitev razreda zmanjkal le po en rezultat tekmovalca ali tekmovalke. Nekateri redki razredi pa se tekmovanja sploh niso udeležili. Tako so uvrstitve sledeče: 1. RAZREDI 1. l.BAŽ 2. l.B DK 3.1.ADK 4. l.AAŽ 5. PODGORA 6. T.T. KNEŽAK BREZ UVRSTITVE: JELŠANE 2. RAZREDI 1.2. AAŽ 2.2. B DK 3.2. BAŽ 4. T.T. KNEŽAK 5. JELŠANE BREZ UVRSTITVE: PODGORA, 2.A DK 3. RAZREDI 1.3. BDK 2.3. AAŽ 3.3. B AŽ 4. JELŠANE 5.3. ADK BREZ UVRSTITVE: TT KNEŽAK, PODGORA 4, RAZREDI 1.4. BAŽ 2.4. CDK 3. TT KNEŽAK 4.4. AAŽ 5.4. B DK 6.4. ADK BREZ UVRSTITVE: PODGORA, JELŠANE, 4. ROPP 5. RAZREDI 1.5. ADK 2.5. CAŽ 3. PODGORA 3.5. ROPP 5. JELŠANE 6. 5.B DK BREZ UVRSTITVE: 5.B AŽ, TT KNEŽAK, 5. AAŽ 6. RAZREDI 1.6. BDK 2. 6.A DK 3. JELŠANE 4. TT KNEŽAK 5. PODGORA ‘6.6.AAŽ BREZ UVRSTITVE: 6.C AŽ, 6.B AŽ, 6.R OPP 7. RAZREDI 1.7. CDK 2. JELŠANE 3. PODGORA 4. 7.ADK BREZ UVRSTITVE: TT KNEŽAK, 7.B AŽ, 7.C AŽ, 7.A AŽ, 7.B DK, RMB PRE. 8. RAZREDI 1. PODGORA 2. TT KNEŽAK 3. RMB PRE. 4. JELŠANE BREZ UVRSTITVE: 8.C DK, 8.B AŽ, 8.B DK, 8.A DK, 8.A AŽ Športna zveza je najboljšim trem razredom po letnikih iz okoliških šol že podelila priznanja. Na bistriških šolah, kjer je teh priznanj največ, pa bodo ta podeljena ob posebni priložnosti pred vsemi učenci. LOKOSTRELSTVO DOLORES IN JADRAN V PREHODU NA NOVO SEZONO Pred slabim letom dni je Bistriški lokostrelski klub zapustila Dolores Čekada, zdaj pa ga zapušča tudi Jadran Čekada. Vseeno pa nizata uspeh za uspehom. Po osvojenem drugem mestu v Slovenskem pokalu za leto 1998 je Dolores na mednarodnem celodnevnem turnirju v Italiji Indoor 18m+18m osvojila zlato kolajno z golim lokom, s katerim je nizala uspehe od začetka svojega tekmovanja. Jadran pa je uspešno zasedel drugo mesto v močni konkurenci lokostrelcev iz Italije, Avstrije in Slovenije. Prav v teh dneh čaka na izpisnico tudi on in odhaja v nov klub, kjer se mu nudijo boljši pogoji za trening. 21. novembra pa sta lokostrelca Čekada odšla na lokostrelsko tekmo v Škofjo Loko in se zopet vrnila s kolajnama. Oba sta osvojila drugo mesto v članski konkurenci. Dolores seje tokrat preizkusila v slogu olimpijski lok in zabeležila odličen rezultat. Kot kaže, bo svoj vzpon nadaljevala v novem slogu, napovedi pa so več kot odlične. Jadranje bil s svojim rezultatom zadovoljen, saj seje že močno približal konkurentoma iz reprezentance, s tem pa tudi državnemu rekordu. ŠPORTNE PRIREDITVE It »ato V MESECU " DECEMBRU < 1998 ji MALI NOGOMET Gl S nedelja, 27. decembra, 'N od 09.00 ure dalje est i Ha: "ob, v M3. '$e ki , N 8aj; n* S HV; Pl % •Skl \r s Ntj Sc v v V ; k % \v N S s % Sle I h