Uredništvo:
Schilleijeva cesta štev. 3,
sa dvorišču, L nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo.
* *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
s *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
NARODNI
DNEVNIK
VpravnlStvo:
Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele : celoletno ... K 25'— polletno ... K 1250 četrtletno ... K H'30 mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28"— za vse druge dežele i. Ameriko K 30'— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h. za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Stev. 104.
Telefonska številka 65.
Celje, v soboto, dne 8. maja 1909.
čekovni račun 48.817.
Leto I.
Naprej do zmage!
Prvi spopad pri volitvah v deželni zbor je pri koncu. Mi se ga sicer ne moremo preveč veseliti, pa tudi prav nič vzroka ni, da bi nam upadel pogum za boj v kmečkih skupinah.
Zelo zanimiv je bil boj v spodnje-štajerskih mestih in trgih in so Slovenci dosegli tu častne uspehe. Nem-štvo je napelo vse svoje moči, da prodre, toda za večne čase je zapečatena usoda Nemcev v ti skupini, izključeno je, da bi kdaj dobili večino. Število slovenskih glasov bi moglo seveda biti najmanj dvakratno nasproti sedanjemu, če bi bila mogla narodna stranka mestom posvetiti vse moči. Nemci so spravili n. pr. v Celju z največjim nasiljem vse na volišče, tako da je udeležba dosegla ogromen odstotek 96%-Slovenski trgi so se tam, kjer ima narodna stranka delavne moči, izvrstno udeležili.
Vzorno se je držalo Središče, nadalje Žalec, Gornji grad, Vransko, Šmarje, Mozirje, Ljubno, Braslovče, Kozje, Rajhenburg, Št. Jur, Vojnik, Laški trg. Naravnost sramotno so se pokazali klerikalni kraji kakor Ormož, Ljutomer, Konjice. Razvidno je iz tega, da bode jednako ostalo pri volitvi v slovenski trški skupini dne 24. t. m., in naj si klerikalci še toliko jezik brusijo s shodom v Studencih. Napredni Slovenci so v trgih . postali med Nemci in socijalisti jeziček na tehtnici in pač ni treba posebej povdarjati, da bodo pri ožji volitvi zastavili svoj upliv za sijajen propad nemškega nacijonalca, kar nam bode najlepše zadoščenje v ti volilni borbi.
Zelo časten je imenovati tudi naš volilni boj v splošni skupini kmečkih občin, četudi se je tokrat še klerikalcem z največjo silo posrečilo prvi in zadnjikrat doseči neznatno večino nad naprednimi volilci.
Zmagala ni politična zavest, ampak obrekovanje učiteljstva in narodne šole. Dobro si bomo isto zapomnili. Ime Franca Brinarja kot naprednega
LISTEK.
Izlet gospoda Broučka v 15. stoletje. 61
Češki spisal Svatopluk Če oh. — Poslovenil Stanko Svetina. Dalje.
IX.*)
Skozi obokana vrata sta stopila v hišo in naš suličar je nesel svoje orožje previdno po malem ozkem hodniku in na desno skozi vrata, ki so bila sedaj poleti na stežaj odprta, v mračno klet z obokanim stropom, katere velika rebra so bila zdolaj okrašena 'z izdolbenimi, čudnimi glavicami.
Nad enoličnostjo krčme se gospod Brouček ni prav nič zavzel. Na podlago iz opeke je bil že navajen; tudi se ni čudil, da se je hišna oprava skladala le z dveh okornih, lesenih miz z
*) To poglavje samo zase je t češčini 2e dramatizirano.
kandidata v veliki, 11 okrajev obsegajoči kmečki splošni skupini bode pa vsem bojevnikom za slovenski napredek ostalo v častnem spominu ter bode bodrilo naslednike v borbi do konečne zmage napredne misli na Spodnjem Štajerskem. Z veseljem nas navdaja izid v nekaterih vrlo naprednih občinah n. pr. na Bizeljskem, v Št. Petru pod Sv. gorami in Št. Vidu pri Gro-belnem. V mnogih drugih nam je seveda izid teh volitev kažipot, na koga se — ne smemo več zanašati v strankinem delu. .
Važna naloga nas pa čaka prihodnji teden. Delo za kandidate kmečkih skupin dr. Božiča, Franca Gori-čana, dr. Karba, Maksa Berlisga in Ivana Malusa ne bode sicer lahka stvar, vendar so okrožja bolj omejena in od kandidatov, kakor naravno, mnogo bolj obdelana. Z najboljšimi upi gremo prihodnji teden na delo za tu imenovane naše kmečke kandidate. Opozarjamo pa zaupnike z ozirom na včerajšnji izid, da je zmaga — le v delu in da se na slučaj ne zanašajmo. In v 14 dneh zaključimo volilno borbo z najsijajnejšo zmago slovenske narodne napredne stranke v skupini slovenskih trgov.
Interpelacija
poslanca Ježovnika in tovarišev na Njegovo ekscelenco ministra notranjih zadev radi nepostavnega postopanja ces. kr. okrajnega glavarstva v SlovenjemGradcu proti vodji zrasebne slovenske šole na Muti.
Na predvečer znamenitega dne 2. decembra 1908, ko so se pripravljali vsi avstrijski državljani, da dostojno proslavijo 60 letnico slavnega vladanja Njegovega Veličanstva, je dal vodja zasebne slovenske šole na Muti, gospod Anton Hren, med drugim tudi razobesiti na šolskem poslopju tri zastave in sicer: črno-žolto — cesarsko,
belo-zeleno — štajersko, in belo-modro-rdečo — slovensko.
Storil je to v prepričanju, da ne najde ta način proslavljenja in izraz udanosti do Njegovega Veličanstva nikjer odpora. Bil je pa tudi upravičen izobesiti slovensko zastavo, ker je izrazil s tem le javno iskreno ljubezen slovenskih otrok do svojega cesarja in domovine, kakor tudi globoko udanost slovenskih starišev, ki so se zbrali na slavnostni dan s svojimi otroči v tamkajšnji slovenski šoli, da na dostojen način proslavijo to redko slavnost.
Župan tržke občine Muta, gospod Erber, pa ni imel na ta dan nujnej-šega posla, kakor profanirati vso prireditev slovenske šole ter pokazati zopet enkrat svoj narodni šovinizem in sovraštvo do v pretežni večini v okolici bivsjočega slovenskega prebivalstva.
Dne 2. decembra pride namreč k omeujenemu šolskemu voditelju občinski sluga ter zahteva v županovem imenu takojšnjo odstranitev slovenske zastave. Šolski voditelj upravičeno vpraša po pismenem ukazu, ker je bil pač tudi radoveden, kako bo županstvo utemeljevalo to svojo uečuveno zahtevo. Dotični pismeni ukaz, ki zahteva takojšnjo odstranitev slovenske zastave — sicer jo da odstraniti županstvo samo po občinskih organih — izroči sluga šolskemu voditelju ravno na poti k slavnostni maši. Samoobsebi je umevno, da je bila za šolskega voditelja bolj važna slavnostna maša, kakor pa popolnoma neutemeljen, torej naravnost protizakonit ukaz občinskega urada, katerega je sicer površno pre-čital, snemanje zastave — najbrž v proslavo 60 letnice — pa prepustil občinskemu uradu, kar je izrečno povedal občinskemu slugi. Zakaj, z odstranitvijo dotične zastave bi bil vrhutega povzročil velikansko razburjenje tamkajšnjega, na ta dan pri slavnosti zbranega slovenskega prebivalstva ter jemal takorekoč sam sebi ugled pri šolski mladini, kakor tudi pri stariših.
Konštatirati pa se tudi mora, da
je župan globoko razžalil šolskega voditelja, ko je kričal nad njim iavno na cesti vpričo šolske mladine in mnogoštevilnega občinstva grede od slavnostne službe božje, ter mn tako že tretjič ukazal in pretil, da da sneti zastavo po občinskih organih. Šolska slavnost se je pa še enkrat hudo motila po zaslugi in naročilu omenjenega župana. V šoli se je namreč vršila slavnost vpričo vse šolske mladine, kateri so prisostvovali starši in še mnogo drugega občinstva. In ravno, ko je govoril šolski voditelj slavnosten govor, je prišel občinski sluga z dvema občinskima odbornikoma ter so začeli vleči za šolski zvonec ter klicati na ta način šolskega voditelja, da bi menda pustil šolsko slavnost ter šel rajši snemat slovensko trobojnico. Odšli so vsi trije še le po daljšem času, ko se jim je sporočilo, da ima voditelj šole nujnejše in važnejše opravilo, kakor je pa snemanje zastave. Saj je bil dovolj razločno javil že preje, da se podvrže drugemu delu ukaza, po katerem hoče občinski urad zastavo sam odstraniti. Ako je bilo to upravičeno, zakaj ni izvršil tega sklepa župau Erber?
Navedena so gola fakta. Da se na ta ali podoben način pri nas na Slovenskem dan za dnevom kršijo naše narodne pravice ter žali naš narodni čut, ni nič nenavadnega več. Nenavadno, naravnost predrzno pa je, ako so javni organi navadni in ponižni sluge nemškega šovinizma v krajih skoraj z izključno slovenskim prebivalstvom. Kajti c. kr. okrajno glavarstvo v Slovenjem Gradcu pod vodstvom nadkomisarja oziroma okrajnega glavarja Poigherja, ki je že neštetokrat ošabno preziral naše narodne pravice in se naravnost eksponiral pri strogo šovinističnih nemških prireditvah, je obsodilo šolskega voditelja Ant. Hrena z razsodbo z dne 23. decembra 1908, št. 27996, vsled prestopka po §§ 7. in 11. cesarske naredbe z dne 20. aprila 1854 na 20 K globe, oziroma 48 ur zapora.
navzkrižnimi nogami, nepobarvanih in nepokritih, ki so stale v obeh kotih poleg edinega okna, skozi katero se je videlo na ulico, in iz štirih dolgih prav navadnih klopij, izmed katerih stabili dve za mizami pribiti k zidu, [a dve z dolgima naslanjalama, spredaj k mizam postavljeni. Okno je bilo umeščeno v globoki votlini debelega zidu, kakor v predoru, in je bilo tako majhno, da je prihajalo le malo svetlobe na mize, dočim je bil ostali del izbice zagrnjen v bajni somrak — tako je bilo poleti; kaj šele pozimi, ko so morda okence, ki je bilo sedaj popolnoma prazno, vendar prevlekli proti mrzlim nevihtam s kako kožico.
Na polici nad vrati so stale glinaste skledice in lonci in na nekaki skrinji v tretjem oglu raznovrstne lesene, glinaste in cinaste kupe, bokali in buče; četrti kot je zavzemala mogočna peč. Posebno se je razlikovala staročeška krčma od naših po pomanj-
kanju dušljivega tobakovega dima, brez katerega si sedaj pravo krčmo še misliti ne moremo.
Pri eni mizi so sedeli trije možje, pri drugi suh golobrad mladenič v temni, raztrgani obleki z oguljeno, zeleno kapo; za vratom mu je visela umazana mošnja, za širokim pasom je imel vtaknjene nekake deščice z gosjimi peresi, a na njem privešeno nekaj kakor mala, začr-nela kadilnica, najbrže srednjeveški tintnik. Kdor se spominja opisa ubogega dijaka v staročeški pesmi o podkvi in učencu, spozna v osamelem pivcu nje-njegovega tovariša.
Ko sta naša prijatelja vstopila, jim je prišel nasproti eden izmed mož in jejprijazno pozdravil Janka od zvona.
„Pogledal sem k pofiškim vratom, če je na tej strani kaj novega," je rekel, „in tu sem se razgovarjal in seznanil z Miroslavom zlatarjem od vas iz Starega mesta in tu z Vackom Bradatim, našim pomočnikom Žateškim. Vsi
smo postali v tej vročini žejni in spravili smo se skupaj na bokal na dobro voljo v imenulbožjem. Nagni moj bokal in prisedi k nam s svojim prijateljem."
„Matija, nazivan Brouček, moj gost iz daljne zemlje toda Čeh in rojen Pražan," je predstavil Domšik svojega tovariša, ki je medtem z globokim oddihom oprezno postavil sulico v kot.
„Dobro došel, Maček!" so pozdravljali možje gospoda Boučka in mu podajali svoje bokale.
On se je sicer malo namrgodil nad tem, več kakor prijateljskim naslovom vendar ker je bil že vajen srednjeveških neolikan osti, je od pil nekoliko iz čaše in opazil, da je notri neko temno-rdeče močno vino, posebnega, toda prijetnega okusa.
„Popij!" ga je silil Miroslav zlatar.
Gospod Brouček je bil pošteno žejen in je zato izpraznil brea ugovora mogočno čašo na dušek.
Z razobešenjem zastave se pa ni-kakor ni prezirala policijska prepoved, ker se sploh ni prepovedalo zastav razobešati. Tndi se ni s tem kratila zabava občinstva, kakor navaja okrajno glavarstvo, niti se ni razburjalo občinstvo (izvzemši župana samega), pač pa bi »e bilo to gotovo zgodilo, ako bi bil šolski voditelj ugodil zahtevi občinskega urada. Konštatiramo torej, da so vzroki* po katerih se je kaznovanje izvršilo* naravnost iz trte zviti. Konštatiramo pa tudi, da se je šolskega voditelja obsodilo- takorekoč že preje, predno je bil sploh zaslišan. Pri uradnem dnevu je imel gospod c. kr. nam. konc. dr. Hoffmann že od c. kr. vodje okrajnega glavarstva popolnoma izdelano razsodbo; zaslišatev se je torej vi-šila le „pro forma". Za takšno samo-pašno postopanje pač ni najti pravega izraza. Služi pa v jasen dokaz, da vodja c. kr. okrajnega glavarstva v Siovenjem Gradcu ni več c. kr. samostojno misleč uradnik, ampak le še ponižni in pokorni. sluga nemških šovinističnih voditeljev, da pri nas ne vodijo več c. kr. uradov od države plačani in nastavljeni c. kr. uradniki, ampak razni „Südmarkovci" in „Šul-ferajnovci".
Proti takemu nezakonitemu postopanju in podpiranju nadutih in Slovencem (oziroma Slovanom) sovražnih občinskih uradov od c. kr. organov podpisani ogorčeno protestirajo ter stavijo na Njegovo ekscelencO sledeča vprašanja:
„1. Ali hoče Njegova ekscelenca celo zadevo takoj in popolnoma objektivno preiskati ter o rezultatu poročati ?
2.	Kaj misli ukreniti, da dobi dotični avstrijski državljan in slovenski narod zadoščenje za to žalitev; kaj storiti, da se v bodoče kaj stičnega ne pripeti?
3.	Ali hoče vplivati na to, da nam nasprotni župani neavtonomnih občin v bodoče ne bodo nastopali tako samopašno ter javno, takorekoč uradno žalili slovensko prebivalstvo, kakor je župan Erber s svojim nastopom pred množico ljudstva gospoda šolskega voditelja na Muti ?
4.	Kaj hoče nkreniti, da se vodja c. Kr. okrajnega glavarstva v Slovenjem Gradcu pouči, kako daleč segajo njegove pravice, kako daleč sme tudi javno kazati svoje narodno prepričanje?"
Ježovnik in tt.
Zahtevajte „Nar. Dnevnik" po vseh gostilnah in kavarnah!
„Ej, pivec si pa dober," je zaklical Vacek Bradati.
Tu je bila potrpežljivost gospoda Broučka pri kraju. *)
„No, vreča pa vendarle nisem," je rekel užaljen.
„Kaj pa ti ni prav ?" se je začudil Vacek. „Ali se jeziš nad tem, ko sem ti rekel da si dober pivec ? Dobry pite! — dobry bitel! (dober pivec — dober bojevnik) se pravi pri nas v Žatcih. In res. ako se znaš biti tako, kakor znaš Fiti, potem si prišel ravno pravi čas na Češko. Zato ker star pregovor pravi: Pij a smeh ne zapij, mili Maček!"
„Priimek moj je Brouček in krstno ime Matija," je pomenljivo izjavil dosedaj razžaljeni Novočeh in se ni dotaknil čaše, ki jo je Žatečan porinil pred njega.
*) Vacek Bradati je rekel gospoda Broa-Ckn, da je dober „pitel", kar pomeni po naSe in po Btaroöeäko „pivec", v novoCesCini pa pomeni to „vree»".
a Iz Ljutomera. Popotnik nam piše: Dne 2. maja t. 1. zvečer sem se sprehajal po Ljutomeru; kar Opazim, kako se zbirajo v velikih gručah ženske — same stare — ter hitijo proti nekemu gotovemu cilju. Radoveden, če hočejo Muropoljke posnemati Angležinje, ki prirejajo shode za volilno pravico, pohitim za njimi. —"Privedle so ' me v gostilno g. Kukovca v Ljutomeru. Na pragu se jim je smehljal nasproti črno oblečeni, dobro rejeni gospod. — Na moje radovedno vprašanje so mi ljudje povedali, da so to preč. g' Škamleslav Ognjec, in da bóde danes velika predstava katoliškega bralnega društva. Mislim si: hajd noter! Nedvomno bode cc. igralcem in lepim igralkam dobro došla blagohotna in nepristranska kritika v časopisju. Kupim vstopnico., pa hajd v dvorano. Četudi nisem nikak bojazljivec, vendar mi je postalo malo tesno pri srcu, ko sem se znašel med toliko ženskami, ker moških ni bilo vseh skupaj niti deset. Stisnem se na svoj prostorček, ter pričakujem, kaj da pride.
Po dolgih treh urah čakanja, dvigne se zavesa, in na odru je stal kakor pribit nek mdžicelj, ki se je najprej plašno ogledal, če je softer na svojemu mestu, potem pa začel z besedami: „Cenjeni gospodje ierald", kvasiti in jecljati neko klobaso o krščanskem liberalizmu, o spcijaldemo-kratičnem klerikalizmu in zlodej še vedi o kakih lizmih.
S celega njegovega govora sem posnel; da ga je sicer zelo sram, pa da je primoran agitirati, da vsi gledalci unisono pristopijo h katoliškemu bralnemu društvu. — Ženice okoli so kar zijale, — najbolj neka boljše oblečena, z mustači pod nosom, — ter se čudila češ, kak ta učeno govori! Med svojim govorom je delal omenjeni mo-žicelj tako klavern obraz, da sem mu že mislil iti z vodo na pomoč. Po dolgem govoričenju prišel je vendar enkrat do- splošno željno pričakovanega konca. Razumel ga menda tako nikdo ni. Tista ženica z mustači pod nošom vstane in začne navdušeno ploskati; v drugem kotu ji je pomagal tisti itre-bušni gospod, kako se že imenuje? gospod Čukoslav Hamrec, in še dva druga fantiča.
Po dolgem premoru se je dvignila zopet zavesa in začela se je predstava mladeničev. Igralci so bili malo preveč prestrašeni, jecljali so za stavo, niso znali svojih ulog in so bili grozno leseni. Razun še nekaterih drugih takih majhnih napak so izborno igrali. — Sicer pa take malenkosti itak ne pridejo pri umetniško navdahnjenih tercijal-kah v poštev.
Da je bil na odru zbran res cvet zvezarskih mladeničev, prepričal sem se iz dejstva, da sta dva izmed njih — eden se celo ponaša, da je „aka-demični" sobni slikar — na odru izpila v par minutah dva litra vina, gotovo lep dokaz izrednih zmožnosti. Ko je bil konec predstave, sem še sam ploskal! — naenkrat pohiti tisti debelnhar, če se ne motim ženice so mi pravile
Sedaj pa se je razjezil tudi Vacek. „Zakaj se odrekaš moji čaši ?" je zaklical z iskrečimi očmi. „Ali morda zato, ker sem kmet?"
„Ne, razumita se brata", je miril oba Janko od zvona. „Moj gost je bil mnogo let v tujini, Vacek, in je malo pozabil češki jezik. Ti pa gost moj, vedi, da pri nas Maček ni pogan. Tako zmenimo vsa krstna imena v navadnem govoru. Ta moj sorodnik Vojteh je premožen meščan iz Novega mesta in vsak mn pravi tako Vojta od pava kakor meni Janko od zvona; ta Miroslav se ne zjezi, ako mu rečeš Mirko; iz krstnega imena Vaclav se navadno napravi Vacek in iz Matije Maček".
„Kaj nimate priimkov?" je vprašal gospod Brouček nekoliko pomirjen „Ioamo, bodisi po očetn, kakor Pavel Petrov, ali po obrti, kakor Miroslav zlatar, ali po hiši kakor Vojta in jaz, ali po kaki lastnosti, kakor ta Vacek Bradati po svoji dolgi „bradi ali druga različna imena".
Dalje prih.
gospod Trampuslav Orlec, na oder ter kriči: „Vsi igralci na oder — zavesa gor — pokažite se, — da ploskajo. — Res, zavesa se je dvignila, občinstvo pa je pozabilo ploskati. Igralci so gledali nekaj časa drug drnzega, ko pa le nihče ni hotel ploskati — sami si tudi niso upali — pa so jo z dolgimi nosi odkurili.
Sledila je še predstava devic; opis mi naj čc. bralci blagohotno odpustijo!
Po predstavi je sedel zmagonosnó preč. režišer res Ljubljenslav Jamrec s tisto ženico z brki pod nosom k mizi, razvrstil okoli sebe vse igralke, ter se ž njimi izborno zabaval do 1. ure ponoči, — če še dalje, ne vem —- mladeniče pa je posadil dol v drugi kot.
Nedvomno pričakujete moje mnenje o koristi take izobrazbe. Mislim pa, da smo v sodbi precej edini in ne bode treba prav nič zgubljati besed!
o Boj občine Svetina za samoslovensko uradovanje. Znano je, da naša okrajna glavarstva, kjerkoli slovenska občina sklene slovensko uradovanje in to naznani obla-8tvom z dostavkom, da ne bode odslej več sprejemala nemških dopisov, take sklepe raAeljavijo in da c. kr. na-mestništvo v Gradcu to vselej potrdi.
Občina Svetina pri Celju je proti odločbi c. kr. namestništva v Gradcu vložila tako-le pritožbo:
Visoko c. kr. ministerstvo!
Proti odločbi c. kr. namestništva v Gradcu, ki nam je bila dostavljena z dopisom c. kr. okrajnega glavarstva v Celju od 13. jan. 1909. se podpisana občina tako-le pravočasno pritožuje;
C. kr. namestništvo se sklicuje na član 19. zak. od 21. grudna 1867. drž. zak. št. 142. državnega zakonika.
Po tem članu mora c. kr. namestništvo naročiti vsem svojim podrejenim oblastvom, v prvi vrsti vsem ces. kr. okraj aim glavarstvom, da morajo, kadar se zaslišujejo slovenske stränke, sestavljati samo slovenske zapisnike, da morajo v kazenske registre vpisovati samo slovenske izjave, da morajo, kadar imajo slovenske priče ali obtožence pred seboj, dostavljati slovenskim strankam samo slovenske razsodbe, obrtne liste itd.
s Gotovo se ne motimo, ako izrečemo, da mora enaka pravica veljati za vse urade.
Da bi se samo nam nasproti smelo sklicevati na imenovani član, da pa ne bi ta član veljal tudi v vseh slučajih, kadar zastevarno slovenske občine in slovenske stranke slovensko dopisovanje, to bi bilo čudno, to ne bi bilo pravično.
Dokler se tedaj jezikovna ravno-pravnost pri uradih samih v navedenih ozirih ne izvršuje, mislimo, da ti ne smejo in ne morejo nas opozarjati na postavne določbe.
Ako dopisujejo državni in deželni uradi slovenskim strankam v nemškem jeziku, smemo mi kot avtonomna oblast gotovo z večjo pravico določiti naš poslovni jezik in obenem izreči, da drugih kakor slovenskih dopisov ne sprejmemo.
Uradi naj nam dopisujejo, kakor je to itak njihova dolžnost, v slovenskem jeziku, potem pa sploh ne bode prilike vrniti kakoršeukoli dopis.
Ako se nam pa pošlje v slovenskem delu naše kronovine od oblastev, katerim smo naznanili, da je slovenščina za naprej naš poslovni jezik, nemški dopis, se jim gotovo ne godi krivica, ako se ta nemški dopis ne sprejme, ker se ravno od drage strani ni ravnalo po obstoječi postavi.
Mestna občina celjska, mestna občina mariborska in druge so storile sklepe, ki so bili že na prvi pogled nepostavni, kakor n. pr. da ne sme noben obrtnik in trgovec imeti slovenskega napisa nad svojo prodajalno ali delavnico; c. Kr. namestništvo pa ni v takih slučajih razveljavilo dotičnih sklepov, marveč smo se morali Slovenci pritožiti do upravnega sodišča, da smo dosegli avoje pravice.
Mi predlagamo tedaj:
C. kr. namestništvo naj to pritožbo predloži c. kr. ministerstvu za notranje zadeve, katero naj našo pritožbo usliši in spodbijano odločbo a kr. namestništva in okrajnega glavarstva v Celju razveljavi.
V Celju, dne 9. februarja 1909.
Občinam se sploh priporoča, da uaj le sklenejo odslej naprej izključno slovensko uradovanje brez daljnega dostavka, ker to zadostuje.
Kadar dobi občina nemSki dopis od nrada, ki ima svoj sedež med Slovenci, naj mirno odgovori dotični oblasti, da je prejela dopis od dne . . .* št.. „ ki se obenem pošlje v prestavo in da se bode dopis rešil, kakor hitro pride prestava.
Take rešitve vam ne more nikdo prepovedati, naj bo komisar dr. Zouffal v Celju ali kdor si bodi.
Občine, varujte svoje pravice in si jih ne dajte prikrajšati od nikogar!
o Ali more aloveneki učitelj v sedanjih razmerah ž duhovščino v slogi m miru živeti? Odgovor na to vprašanje je jasen in točen: Nikakor ne, ker,duhovniki hočejo biti kladivo, učitelj pa naj je nakovalo!
Misli, stremljenje duhovščine pa odseva iz sledečega pisma nekega Žap-nika iz slovenjgraškega okraja: »
„Prišel sem do prepričanja, in sklepa, da bo tudi za, me najboljše ravnati se po načelu, vzgledu in nasvetu svojih sosednjih gospodov Sapnikov, kar zadeva dotiko s šolskimi predstojniki, da smo si namreč popolnoma vsak sebi ter za se t. j. jaz ne bom iskal Vas v nobeni zadevi, Vi pa mene ne! Občuje se kolikor ravno prilika nanese!"
Torej proč s takim občevanjem z duhovščina, kdor ni z nami, ta je proti nam in če se tudi sam sebe hvali z besedami: „Jaz sem mirnega značaja ter dobrega srca in prizanesljiv in potrpežljiv. Četudi v jezi kaj žalega rečem ali razžaljen kaj zažugani, pa hudo ne želim in tudi ne storim, kmalu mi je namreč žal in jeza me hitro mine! Rad bi, da bi vsi moji župljani našli dušni mir, da bi se nehal vsak prepir ter da bi po celi fari zavladal pravi blaženi mir, zato sem naprosil sveti misijon za čas od 20. dò 25. marca 1909."!
Po končanem misijonu je župnik pisal:	-
„Kake pravice do klopi v cerkvi predstojnik šole ni imel in le iz prijaznosti prepustil se je eden sedež gospodu šolovodjH, ki je želel, imeti klop obrneno za steno, da bi mogel šolarje nadzorovati. Premaknil je klop mežnar na zahtevo obeh cerkvenih ključarjev, za kar imata pravico tembolj, ker so to zahtevali tudi drugi takšni župljani, ki mnogo darujejo za cerkvene potrebe."
Mi pa rečemo temu župniku: Vi sejete veter, pa glejte, da ne bodete želi vihar!
Naznanili ste tudi šolovodja višji šolski oblasti in prosili za potrebni odlok, pa vaših tožb se dotičnik prav nič ne boji in pričakuje mirnim srcem in z lahko vestjo razsodbe kompetentne oblasti. Spomnite se na dopis v „Slov. Narodu" pred več leti in recite: „Mea culpa, mea maxima culpa!" Mi pa se ne udarno, dokler po naših žilah teče gorka kri. Na svidenje pri Filipih!
Politična kronika.
u Seja dne 7. maja. Na dnevnem redu je stal v prvi vrsti nujni predlog soc. demokratov, naj se rezervisti in nadomestni rezervisti takoj odpuste iz aktivne službe in naj se njih rodbinam izplačajo podpore. Nemške svodomi-selne stranke so prihitele vladi in vojnemu ministerstvn na pomoč s tem, da je posi. V. Stransky stavil nujni predlog, da se vlado poziva naj na vojno upravo npliva, da vse nadomestne rezerviste kak or hitro mogoče odpusti. Domobranski minister je izjavil, da so vsi rezervisti že odpuščeni in da jim bodo tudi nadomestni rezervisti sledili, kakor hitro bode politični položaj to dopuščal. Vlada je seveda s velikim veseljem sprejela predlog nemških svobodomÌ8lecev, ki je dobil v zbornici večino, dočim je bil predlog soc. demokratov odklonjen. Na to je prišel na vrsto nujni predlog češ. agr. Rychtere, naj se iz polne zbornioe izvoli komisija 52 članov, ki naj tekom 4 tednov poroča o pridelovanju slad- ^ kome repe v Avstriji. Rychtera bo ?voj predlog utemeljeval še le prih. torek, ker je marala biti seja zbornice zaklju-
čena. ker je bila napovedana seja proračunskega odseka.
Posi. Masaryk je stavil nnjni predlog o veleizdajniškem procesa v Zagreba. Predlog zahteva, naj anek-sijski odsek natanko preiskuje dokaze, katera se navajajo za eksistencovele-izd&jniškega gibanja na jugu monarhije-in naj o uspehih svoje preiskave čimprej zbornici poroča.
Posi. Irò (nem. radikalee) stavi predlog, paj vlada, predloži jezikovno naredbo za Dalmacijo, da parlament preiMe, jeli odgovarja ustavnim načelom: Nadalje predlog glaseč: 'Zbornica odločno protestira proti* rešitvi jezikovnega vprašanja potom nezakonito izdanih naredb, ker se drži načela, je ureditev. jezikovnega vprašanja stvar sakonodajstva.s
Kršč. söcialci stavijo interpelacijo glede podržavljen ja južne železnice ter zahtevajo, naj država takoj prevzame obrat na vseh avstrijskih progah južne železnice v svojo režijo.
n Bosanska agrarna banka. Nemški listi poročajo, da bode to vprašanje gladko rešeno. Stranke večine bodo stavile posebno resolucijo v prilog: vladi. člani Slovanske jednotebodo glasovali za resolucijo Daszynjskega.
n V proračunskem odseku je bil sprejet proračun domobranskega ministerstva.
u Narodna zveza je sklenila, da ostaneta oba jugoslovanska kluba zaradi ogrske agrarne banke za Bosno v opoziciji proti Bienerthovi vladi.
u Ogrska kriza. „Zeit" poroča, da bode Khuen Hedervary cesarju stavil ponudbo, da bode on poskusil brez "vseh narodnih koncesij sestaviti kabinet in si pridobiti večino v parlamentu. Ker pa nima Hedervary ne enega zaveznika v parlamentu, je teiko misliti na to, da bi kralj njegovo ponudbo sprejel.
% Prevrat na Turškem u Sultanova nevolja. Mehmed V. je poklical velikega vezirja in Šefket pašo k sebi ter jima dejal, da ön hoče respektirati ustavo, da pa tudi zahteva, da se respektirajo prerogative krone. Čudil se je, da ni bila izdana nikaka amnestija, ko je on sedel na prestol, pač pa je bilo ob tej priliki neštevilno ljudi obešenih. Smrtne obsodbe se ne dajejo sultanu v potrdilo. Zahteva, da se temu napravi v bodoče konec. Ne samo sultan Mehmed, tndi drugi ljudje po Turškem in po vsem svetu se čudijo, da Mladoturki tako neumorno zapirajo in na smrt obsojujejo svoje nasprotnike. Ako pojde to tako naprej, je pač mogoče, da re-akcionarcem, kateri so bili že navidezno popolnoma mrtvi, navstane nova doba proevita in mladosti.
Štajerske novice.
u Savlnčanl, posestniki Vranskega okraja! Jutri se vrši v Kaplji pri Kumerju (po dom. Pihlvirtu) shod naprednih kmetov iz Vi anskega okraja. Povabljeni pa so tudi tovariši iz ostal Savin8ke doline. Govorita kmečka kan-, didata za deželni zbor dr. Karba in Goričan ter državni posi. Roblek. Vsi na shod!
Nedeljski shodi Narodne stranke:
v Kaplji pri Št. Jurju ob Taboru ob 3. uri pop. v gostilni gosp. Kumra. Shod je namenjen za kmečke volilce Vranskega okraja. Govorijo gs. dr. Karba, Goričan in dež. posi. Roblek. — V Loki pri Zid. m. ob pol 9. uri zj. v gostilni g. Jenčiča. Govori kandidat Goričan. — V Rajhenburgu zjutr. in v Kali-šoveu pop. Prostore še naznanimo. — Kandidat dr. Božič ima shode v
Vuhredu, Trbonji in Zgornji Vižingi. — V rogaškem okraju se vrši shod v K o s t r i v n i c i ob 8. uri zjutr. in v Takačevem ob 3. uri pop. Govori kandidat B e r 1 i s g. Somišljeniki, agitiraite za udeležbo!
v Malusovi shodi. G. kandidat Malus ima jutri shode v Podčetrtku pri g. Staroveškemu po rani maši, v G o lob i nje k n ob 11. uri dop. pri g. Alegretn in v Sedlarjevem ob3. uri pop. pri g. «turčann.
d V Škofjivasl se vrši v pou-deljek ob 8. uri zvečer v gostilni g. Canka volilni shod, katerega se udeleži g. kandidat Fr. Goričan.
d V Šmartn« pri Celju se vrši v torek ob 8. uri zvečer volilni shod pri g. Stožirju, govori gosp. kandidat Fr. Goričan.
d Klerikalci za Rebekal Treba je pribiti dejstvo, da so klerikalci v Mariboru, Slov. Biätrici, Konjicah, Ljutomeru in še drugod oddali glasove deloma dr. Korošcu, deloma drugim ljudem ter jih na tak način odjedli Rebeku. Smešna je vočigled temu trditev, da je polovica Rebekovih glasov „krščanskosocijalnih".
d Samostojen — klerikalec! Videli smo že različne vrste klerikalcev — le samostojnih klerikalnih kandidatov še doslej nismo imeli časti spoznati. Ta čast nas čaka pri volitvi v slovenskih trgih dne 24. t. m., kajti „Straža" se sili biti resna, ko poroča o postavitvi samostojnega krščansko-socijalnega kandidata proti — dr. Ku-kovcu. Ali bode to mariborski Tratnik ali kak še samostojnejši klerikalec, pokaže bodočnost, razun če si klerikalci sploh zopet premislijo, kakor so si že premislili glede dr. Medveda in dr. Korošca.
u Shod v Veržeju. Jutri ima g. dr. V. Kukovec volilni shod v Veržeju ob Muri. Veržej ima v trški skupini 52 volilcev.
u Ožje volitve med Kra-lom in Horvatkom. Izvrševal ni odbor narodne stranke je po vsestranskem uvaževa-vanju položaja sklenil z ozirom na ožjo volitev med Kra-lom kot nemškim nacijonal-cem in A. Horvatekom kot socialnim demokratom p o-zvati napredne slovenske volilce v spodnještajerskih mestih in trgi h, da oddajo pri volitvi dne 14. maja t. I. svoje glasove g. H. Horva-tekuj da preprečijo izvolitev nem&kega nacijonalca« Ta sklep pa stori narodna stranka kot protest nasproti nem-škonacijonaln. nasilstvom v deželi v trdnem pričakovanju, da bode gosp. Horvatek zvest socijalnodemokratičnemu programu v vsakem kulturnih in go spodarstvenih p otreb štajerskih Slovencev se tičočem konkretnem v.prašanju v deželnem zboru in ižven -istega postopal kot poslanec strogo pravično in prost enostranskih narodnih predsodkov.
V Celju, 8. maja 1909. Izvr&evalni odbor narodne stranke. Silovitosti nemške stranke pri včerajšnjih volitvah v mestu Celje presegajo vse meje. Agitatorji Benesch, Zwetko in nadredar Zintauer so vlačili in vozili celi dan volilce na volišče. Imeli so na razpolago celo kopo glasovnic, kar je posledica tega, da politična oblast poveri dostavljanje legitimacij in glasovnic nemškonacijo-nalnemu mestnemu uradu. Vrtnar Ant. Vrečer je pustil svojo legitimacijo in glasovnico pri nekem našem zaupniku in rekel, da ne gre volit Ko gre po
Graški cesti, ga dohiti voz, nemški agitatorji ga posadijo nanj, pred voliščem mu vsilijo nove dokumente, porinejo ga v dvorano, kjer izjavi s skoro jokajočim glasom: „Pa ravno danes me vlačite sem, ko sem popolnoma bolan itd." Dotičua prva legitimacija je v naših rokah.
- To se osvetlnje naravnost nasilno postopanje napram volilcem.
i, Volilci so vsi mestni ubožci, ktere je sprejel dr. Ambrožič kot najzane-slivejše pristaše proti postavi v volilni imenik. Vsem tem mestnim ubožcem kakor tudi pometačem pobral je slavni ekonom Derganc dokumente, ki jih je vročil zopet še le pred volilnim lokalom. N« volišče so pripeljali boluike zavito v rjuhe. Vozovi so drdrali z ubogimi žrtvami na volišče in zopet proč, tako da je sam vladni komisar dr. Breschar izjavil, da se s tem volitev irofanira.
Hlapec pri Reininghausu je izjavil, da gre z Nemci volit, ker plačajo ti eno krono, dajo za pijačo in cigare. Oberpolicist Zintauer je dal volilen Matevžu Inkretu eno krono za to, da je šel z Nemci volit in ga povabil za zvečer na pijačo v nemško hišo. Vo lilcu Janku je izjavil ravno isti Zintauer, da Rebeka itak ni treba volit, ker je odstop il od kandidature!!! V gostiln s pri Palosu blizu volišča napajali so pod predsedstvom Amtsvórstanda dr. Ambrožiča volilne žrtve, ki so potem v nezavesti ležale po ulicah. Takih slučajev je še na stotine.
Mi pa kličemo: „Živijo svobodne volitve in na svidenje pri ožjih volitvah!"
u Mojim obrekovaleem. Narodni dnevnik je popolnoma resnično pojasnil zadevo volilnega shoda v Studencih preteklo sredo. Jaz sem se žrtvoval, da bi celo v težavnih razmerah v precej ponemčenih Studencih slovenski ; kandidat Rebek dobil nekaj glasov, kakor izid volitev kaže, ne bfèz uspeha. Pa celo v tem narodno zilüemarjenem kraju so mariborski klerikalci smatrali primernim zgago delati s svojim Pušenjakom kot predsednikom shoda narodne stranke. Očitanje izdajstva zadene glede Studencev le klativiteze mariborske klerikalne klike. Če nimate boljših bojnih sredstev zoper mene, potem pojdite spat. Jaz Vam ne bodem nič pojasnjeval, pri poštenih ljudeh, ki moje delo poznajo, še opozoriti ni treba, da obrekujete.
D. V. Kukovec.
u Drobne eeljske novice. Ob priliki imenovanja Julija Rakuscha za častnega meščana v Celju mu je priredila nedorasla heilovska mladina v četrtek zvečer bakljado. Nato je Ra-kuseh plačal v Nemškem domu 20 sodčkov obenem za pripravo k včerajšnjim volitvam. Mož je tudi govoril, da je to „najveselejši" dan v njegovem življenju. — Almoslechnerjevo hišp je kupil klobučar Wolf. — Go-stilničarka Zamparutti ima v svojem lokalu nabiralnik „Schulvereina". V zahvalo Slovecem. ki ji nosijo svoj denar.
o Članom in prijateljem Celjskega pevskega društva na znanje. Ker občni zbor Celjskega pevskega drnštva ni bil sklepčen, je odbor sklenil istega preložiti na četrtek dne 27. maja 1909. ob 9. uri zvečer.
d Darujte za narodni sklaul Bližajo se volitve v kmečki sknpini, kjer se bo bil šele pravi boj. Skrbite torej tudi z a na "0 d ni sklad ! Duhovniki sip I je] o Korošcu kar cele knpe '
d narodni sklad so darovali cel ^rodnjaki dar za mesec april 64 5u 7ek. Bahovec, Maribor 15 K,
Zadravec, Središče, 50 K, L. Plavšak Št. Jur ob Taboru 20 K, Malči Nendl, Št, Jur ob J. ž., za prodane bloke 24 K; Milan Detiček nabral v celjskem Narodnem domu 35'61 kron. Iskrena hvala! Živeli posnemalci!
v Iz eeljske okoliee. Včeraj okoli 8. ure zvečer, je nagrmadil neznan človek v gozdu pri Sv. Jožefu smrečje in ga zažgal. Ako bi ne bil g. oficijal Gajšek tega pravočasno opazil, bi lahko nastal gozdni požar, ki bi napravil velikansko škodo. G.- Gajšek. in njegova družina so to še z velikim trudom pravočasno zabranili. Ta zažigalee bo najbrž isti, ki je zažgal gozd. pod Starim gradom; dognalo se je sedaj, da je polil neke stare hlače s t petrolejem in jih zažgal, vsled česar je nastal tam ogenj v gozdu. Občini polagamo nujno na srce, naj se briga z orožništvom vred da se tega človeka ujame. Malo manj Goriškovega hujskanja pa več koristnega dela! Tndi pri Simi še vedno ni luči!
a Zadeva nemške dole v Gaberju.
Kakor pišejo sedaj nemški listi, ima še nemška celjska občina rok, da si premisli, bo li zidala nemško šolo v Gaberju ali ne. Zategadelj nem&ki „Schulverein" še ne da odklonjenih 105.000 kron drugim spodnještajerskim „nemškim" občinam na razpolago.
v Konkurz je prišel hotelir v Šoštanju g. Fran Rajšteir.
v 8urovost Neki zvezar Vedlin v Razborjn pri Zid. mostu je opisal na Brinarjev lepak pod ime g. kandidata „bedak", „tepec". Poskrb li bodemo, da bode ta verni Gospodarjevec spoznal, da se poštenih ljudi ne s m e j a v n o žaliti.
v Kandidat Vlsenjak in Linhart
zborujeta v nedeljo ob 3. uri pop. v Ormožu. Slovenski okoličani v Ormožu, povejte temu Visenjaku in Linhartu svoje mnenje!
a Hochenburger na delu. Za dvorna svetnika sta imenovana svetnik višjega dež. sodišča dr. Eminger in podpredsednik višjega dež. sodišča pl. Karnitschnigg. Zopet kar dva graška znanca dr. Hochenburgerja! Slovenski poslanci, kje ste, da se uprete temn nezaslišanemu protekcijonizmu ?
a Cesar je potrdil postavo o izvršitvi sanitetne službe po občinah.
a Ptujska krčmarska zadruga je sklenila oster protest proti nameravanemu zvišanju deželnih doklad na pivo. Krčmarji so sklenili samo take kandidate podpirati, ki se bòdo proti temu zvišanju z vso močjo upirali.
a V Koroščevem vol. okraju je morala biti udeležba sila majhna. Nekateri Vzgledi: Onrež pri rediščn dr. Korošec 7, Kitek 18 (!), Brezno dr. K. 6, Ljubnica dr. K. 13, Dolič dr. K. 9, Paka dr. K. 8, Naraplje dr. K. 2. Ljudje dr. Korošca ne marajo, naprednega kandidata pa ni bilo.	'
o Kje je politična oblasti Iz Šoštanja nam pišejo: Po naši lepi Šaleški dolini je zadnjo nedeljo grmelo z vseh prižnic proti narodni stranki. Navajale so se stare in nove laži in se je s tem gotovo nemoteno vplivalo na volilce. Kje so politične oblasti? Ako so tako tankovestne pri lepakih, zakaj niso tudi pri takih hujskarijah in zapeljevanju volilcev? Oznanjalo se je s prišnic, da čaka večno pogubljenje one, ki volijo napredno; ali se duhovniki kot ljudje ne sramujejo takih trditev ? Ali hočejo, da jih vse vračunimo med nepoštenjake in zavržene, zaničevanja vredne ljudi? Ako mislijo klerikalci, da si s takimi sredstvi pridobivajo pametne ljudi, se zelo motijo; saj itak vidimo že danes, da se vrsto samostojno mislečih ljudi pri njih neprestano krčijo; ostajajo samo backi in pa taki poštenjaki, ki store
za denar vse, kar kdo hoče. Šaleščani! Kandidat neodvisnih, za blagor slov. kmečkega ljudstva navdušeni ter neodvisni mož je dr. Božič!
v Gaberske napredne posestnike, ki so zadnjič protestirali proti Piško-vim izvajanjem v Gaberju, imenuje „Straža" „besne pse". G. vikar Gorišek, ali tako govori katoliški duhovnik? „Besni psi", glejte da bo dobil ta gospod svoje pošteno zasluženo plačilo ! 17. maja vsi na volišče!
o Svari se pred Albanijo! Lansko leto je najela neka italjanska tvrdka za Albanijo v Istri mnogo delavcev za dela po gozdih. Šli so septembra meseca doli in so si skusili mnogo hudega: niso imeli kje spati in mučila jih je malarija, vrh tega pa so zgubili še vsled intervencije turških oblasti delo. Ako že pa gre kakšen delavec doli, naj gre pod sledečimi pogoji: 1.) delodajalec mora skrbeti za zdrava stanovanja, 2.) mora na svoje stroške prepeljati bolnike na malariji do zdravnikov in 3.) mora plačati odškodnino za slučaj, da oblasti delo prepovejo.
o V Mariboru je dobil Horvatek 1516, Kral 815, Rebek 83, Korošec 12 glasov. Mariborski klerikalci so volili torej dr. Korošca!
o Umrla je v četrtek 7. t. m. gospa Ana Kosi, posestnica na Moti p. Radgoni. N. v m. p.!
v Vzhodnještaj. slov. spi. skupini je izvoljen dr. Korošec.
v Dostojnosti nas hočejo učiti po „Straži", ljudje, o katerih smo priobčili že razne paragrafe in številke sodnih aktov. Smešno!
v Morala spodnještaj. duhovščine je: Kogar naprednjaki zaradi njegovih sramotnih dejanj označujejo za nezmožnega zastopati slov. narod na odličnih mestih, tega moramo mi podpirati! Komentarja ni treba .. Saj kaže ta morala sama toliko duševne surovosti in zaostalosti, da se čudimo vsem onim, ki se dado tem možem politično za nos voditi!
v Umrl j9 pri Rečici ;bivši posestnik in lesni trgovec v 72 letu svoje starosti.
v Najnovejše zanimivosti iz Maribora. Iz Maribora, dne 7. maja: I. Ns vratih št. 9. okrajnega sodišča visi sledeče „Oznanilo." Med sodnim postopanjem narostoče pristojbine, denarni kazni in povračila imajo se uplačati v pisarni v pritličju št. 9 pisarniškim predstojniku — Karolu Scheibel. To se s tem pristavkom oznani, da se jednaka plačila samo imenovanemu uradniku pravoveljavno izročiti smejo.
Čudno se nam zdi, kako da se je to oznanilo ravno sedaj prilepilo, [še bolj pa strmimo nad sramotilnimi napakami, ki se nahajajo v teh vrsticah. To oznanilo se je baje danes porodilo, ker je baron Pittreich, predsednik deželnega nadsodišča tukaj, in se je zdelo očetu Perkotu potrebno, da cena omenjene duri prilepi. Škoda, škoda, da ekscelenca Pittreich ne razume slovenski, bi vsaj videl, na kak način se slovenski jezik sramoti. Ekscelenca Pittreich zahteva od vsakega slovenskega sodnika, da obvladuje nemški „Schim-mel" z vso sigurnostjo in če ne more pri izpitu Slovencu nič druzega pred-bacivati, mii predbaciva, da ne zna nemški.
Vprašamo vas, ekscelenca, zakaj ne zahtevate, da tudi Nemci obvladujejo naš jezik, ki so poklicani, da sodijo Slovence. V kateri meri ga obvladujejo, kaže zgoraj navedeno oznanilo. Očetu Perkotu in Liebischu pa priporočamo, da si pokličeta kakega slovensitega gimnazijca - prvošolca na pomoč, da njima popravi „oznanilo" na št. 9. Različni pahgermani Pungratschitschi seveda ne žtiajo slovenski ter tudi nimajo časa
za učenje slovenskega jezika, nje potrebuje Was ian et comp, za vsenem-ške agitacije.
II. Tukajšnji kavarnar j i so imeli sinoči shod. Na dnevnem redu je bilo posvetovanje, kaj storiti, da ne bodo kavarne že ob pol 3. popoldne prazne. Sklenili so deputacijo poslati k ekscelenci Pittreichu, da zopet kmalu odide v Gradec. Odkar je namreč on tukaj, zapuščajo tukajšnji sodni uradniki že ob pol 3., to je dve uri prej kot navadno kavarne in gredo „uradovat".
o Nepotrebno vklanjanje. Nedavno tega je pripeljal gosp. ravnatelj Jurkovič iz Šmarja svojo hčerko, novo učiteljico na tukajšnji šestrazredni slovenski šoli sem. Predstavil jo je v beli svili (in on sam v salonski obleki) najpoprej nemškemu trškemu županu Woschnaggu. Slabo priporočilo trškim in okoliškim Slovencem! Človeku sili še marsikaj drugega v pero, pa upamo, da si bodo tisto cc. bralci sami dostavili.
b Slavni okrajni šolski svet, Celje. Podpisani smo primorani obrniti se do slavnega okrajnega šolskega sveta v sledeči zadevi:
Gospod nadučitelj Ernst Slane, ki je ud izvrševalnga odbora politične „Narodne stranke", oskrbel si je prepise volilnih imenikov za prihodnjo deželnozborsko volitev za svoje namene. Iz dosedanjih izrekov in dosedanjega nastopa gosp. nadučitelja je razvidno, da namerava on kot ud izvrševalnega odbora razviti obširno politično agitacijo v naši občini. S takšno agitacijo se je tudi že začelo s tem, da se je vršilo v nedeljo, dne 18. aprila t. 1. v konferenčni sobi našega šolskega poslopja tozadevno volilno zborovanje pod predsedstvom sklicatelja g. E. Slanca.
Ker je poklic in vzvišena naloga vsakega učitelja, posebno pa še nadučitelja baviti se s šolskim podukom, ne pa tako strastno s politično in volilno agitacijo in še manj z vodstvom take agitacije, s katero se seje prepir in sovraštvo v občini.
Zato protestujemo podpisani odločno zoper tozadevno postopanje g. nadučitelja, posebno še zato, ker je njegova akcija obrnjena zoper stranko, v kateri se nahaja ogromna večina katoliškega ljudstva.
Ravno tako moramo odločno pro-testovati zoper to, da se rabijo prostori našega šolskega poslopja za volilne in politično agitacijske namene. Ker šola nima s politiko ničesar opraviti in ker mora in sme šolsko poslopje edino le svojemu podučno-vzgojevalnemu namenu služiti.
Podpisani toraj prosimo, slavni okrajni šolski svet v Celju blagovoli potrebno ukreniti, da se takšne, večino občanov žaleče agitacijske zadeve ne vršijo več v šolskih prostorih in da se omeji politično delovanje g. nadučitelja v prid napredka šolske izobrazbe in ljudskošolskega ugleda.
Ker pospeševanje politično agita-cijskih strasti je v protislovju šolske izobrazbe.
Petrovče, dne 22. aprila 1909. F. E. Fridrich, načelnik kraj. šol. sveta, Petrovče; Ant. Koren, župan.
Tako, g. Fridrich, sedaj se pa poznamo. — Pripomniti je treba, da so se dotičnega „agitacijskega" shoda udeležili 3 možje: 2 člana kr. šolskega sveta, še jeden posestnik in g. naduč. Slane. Pogovor je bil o šolskem vrtu in se je le mimogrede govorilo o politiki.
b Izid včerajšnjih volitev na nemškem Štajerskem. V mestnih splošnih skupinah so izvoljeni socialisti; v Gradcu z veliko večino Resel (dobil je 6916 glasov, nemški klerikalec Fürpas je dobil 1718, nacijonalec
Gottwald samo 1094 glasov); v srednje-štajerski mestni skupini je izvoljen Jodlbauer in v zgornještajerski mestni skupini dr. Schacherl. Nemški klerikalci so že dobili dva mandata na deželi; jednega zgornještaj. utegne dobiti H i I a r i (socijalist), v jednem sred-nještajerskem utegne biti ožja volitev.
u Iz Šoštanja. Kakor v Gaberju, tako je imel Pišek tudi pri Sv. Florjanu pri Šoštanju smolo: mislil je ta-mošnjo cerkveno slavnost izrabiti za agitacijo in shod, pa so mu naprednjaki zaprečili posel. Uspeh zadnjih shodov je ta, da zvezarjem ne svetujemo več, da bi se pritepli v naš okraj, najmanj pa Vrstovšku! (Daljše poročilo smo zaradi neaktualnosti skrajšali.)
u Iz Savinske doline nam piše kmečki somišljenik: T er gl a v se je moral v Gradcu vsaj enkrat oglasiti; kajti to vendar ne gre več, da bi poslanec hodil v Gradec molčat, kakor svoj čas neki prečastiti gospod župnik, ki se je v celih 6 letih le enkrat vzdignil in še tedaj osmešil, Terglav se je torej oglasil z nekim vprašanjem (interpelacijo). Dohtar Jan-kovič mu je vse napisal in ga učil čitati. Ko pa je Terglav potem v deželni zbornici tiste stavke bral, je nemške besede tako napačno izgovarjal, da je nemške poslance začelo v trebuhu grizti — od samega smeha. Slovenske poslance, vse povprek, pa je bilo strašno sram. In tega človeka bi radi zdaj še enkrat spraviti v deželni zbor! Sramoto bi še človek pretrpel, pa škode, ki jo dela tak poslanec, nočemo trpeti.
b Od Velike nedelje. Velikone-deljska gospoda duhovnika si pridno brusita pete po župniji in obiskujeta bolnike, katerim je baje že zagotovljeno nebeško kraljestvo. Da bi aggirala za deželnozborske volitve, Bog ne daj — saj so duhovniki namestniki božji in njih kraljestvo ne more biti tega sveta — opravljata samo dobro dobro delo usmiljenosti (!) A nam se zdi stvar malo drugačna. Farani, bodimo previdni, da nas naša duhovna gospoda v svoji dobrohotnosti ne osrečita s svojima kandidatoma, z lahon-skim Meškom in župnikom Ozmecom! Na dr. Ploja ima g. župnik posebno piko. Menda iz hvaležnosti, ker mu je dr. Ploj v državnem zboru pripomogel k zboljšanju njegovih dohodkov.
b Slovenske plakate nabili so v Ljubnem na Gornjem Štajerskem ta-mošnji socijalni demokratje za včerajšnje volitve. Vsled tega je seveda pri nemških gornještajerskih „todelnih" veliko ogorčenje! Kaj pa če bi socijalni demokrati v Celju, Mariboru i. t. d. posnemali svoje nemške sodruge v Ljubnem?
b Kandidat Meško kot župan v Lahoncih. Mosti v tej občini so tako zanemarjeni, da se da po nekaterih le z veliko nevarnostjo voziti. Nedavno se je prišel nekdo k „gospodu" županu črez most pritoževat, pa ga je odpravil s tem, da se more most le takrat popraviti, ko bode svoj mlin popravljal, ker bo dobil tamkaj izvrženi neporabni les za mostnice. Ne vemo sicer, kako pride županov mlin oziroma popravljanje tega z poplavljanjem občinskih mostov v zvezo. Občinske ceste se že tri leta niso popravljale. Pa zakaj tudi, za Lahonce je vse dobro!
b Iz Lahonec. „Kmečka" zveza je osrečila našo malo občino s tem, da je našega župana g. Meška postavila kandidatom. Izpočetka je mož trezno mislil ter kandidaturo odklonil. Prišli pa so sami gospod dr. Korošec na njegov dom, da so ga spet pregovorili. Hudomušni ljudje pa pravijo, da je ravno Korošec naletel na to, da je Meškotu pomagal junca vzdigati, ki mu
je vsled slabosti pri vozu gnoja padel. Dalje pravijo, da je bil vsled tega lepega čina Koroščevega Meško tako ginjen, da je kandidaturo sprejel.
o Iz Ormoža. Danes dne 5. maja „podsiguril" se je kandidat Meško in šel v Ormož, da ga osreči s svojo prisotnostjo. Iz njegovega vedenja bi se dalo sklepati, da je že v naprej slavil zmago. Guncal se je celi popoldne sladko ginjen po cesti, zaganjal se v plotove, da se nam je revček res smilil. — Kot zavednega Slovenca katoliške barve videli smo ga, kako lepo je naštel svoje težko zaslužene krone (z jünci gre bolj pomalem) nemškemu trgovcu Martinzu. Živeli kandidati katoliške slovenske zveze, ki ne poznajo slovenskih trgovcev. Heil dr. Korošec!
d Nekaj za abiturijente. Pri računskem oddelku c. kr. finančnega deželnega ravnateljstva v Gradca sprejmejo se praktikanti s začetno plačo (adjutum) 600 K na leto, ki se v treh letih na 1200 K poviša. Na posebna vprašanja odgovori uredništvo pismeuo.
Mariborske novice.
b Ponižno vprašanje na mero-dajne faktorje „Narodnega doma" v Mariboru: Ali bode še letos „udobno" kegljišče v „Narodnem domu" za keg-popravljeno? Ne potikamo se radi po nemških kegljiščih, dajte nam doma streho.	Slovenski kegijači.
Primorske novice.
a Stavka voznikov v Trstu končana. Pred 4 meseci so stopili okoli-čanski vozniki gramoza v stavko. Združeni v zadrugo so potem konkurirali proti drugim ponudnikom, da se jim izroči razpisano dobavljanje gramoza za občino. Sedaj je mestna delegacija oddala dobavo gramoza omenjeni zadrugi z 16% poviška nad vzklicno ceno. To je lep nspeh „Narodne del. organizacije".
a „Run" na laško „Banco popolare" v Gorici traja že par dnij, ker so zasledili, da manjka v blagajni 960.000 K. Oblast je zahtevala od na-čelstva, da v treh dneh založijo primanjkljaj.
Volitve v splošni skupini spodnještajerskih trgov in mest.
Oddanih glasov 5459; Rebek 1013, Horvatek 2165, Kral 2281. - Med Horvatkom in Kralom ožja volitev.
Še nekateri izidi v pos. krajih:
Rebek Horvatek Kral
Ljubno v S. d. Mozirje Celje Vitanje
Št. Jur ob J. ž. Sevnica Brežice Rajhenbnrg Rog. Slatina Rogatec Ptuj
Breg p. P. Ormož Središče Ljutomer Sv. Lenart Maribor Studenci Vuzenica Marnberg Slovenj gradeč Šoštanj Velenje Konjice Slov. Bistrica
o Maribor, 8. maja. Čast zaved^ nim narodnim volilcem v Laškem trgu! Vaš dr. Lašič.
44	—	—
31	3	—
48	35	364
2	—	27
24	—	—
42	—	4
21	- ■	48
38	5	—
—	—	64
—	3	60
23	68	236
9	21	101
9 (!)	—	53
94	—	—
15(0	4	48
12	—	42
83	1516	815
20	364	18
6	14	—
—	—	56
7	7	74
25	5	89
21	1	11
10	—	46
13 *	66	—
Na vprašanje, zakaj zdaj drugače govori nego v preiskavi, pravi, da je tudi takrat tako govoril in da mora biti samo stilistična napaka v zapisniku, če stoji tam drugače.
48.	priča:
Mile Popovič, pop v Topnskem. Se odpove pričevanju, ker je v sorodstvu z obtoženimi brati Pribičeviči.
49.	priča :
Milka Vodogažec, vdova po stotniku. Pripoveduje, da je bila nek večer pri učitelju Petroviču. Tam je bil tudi srbski major Simič. Ta je baje rekel, da bo tu vse Srbija do Hrv. Zagorja in potem pojde stari Fra-njo Josip. Petrovič in drugi, ki so bili takrat navzoči, tega niso slišali. Konštatira se pa, in tudi priča Vodogažec to potrjuje, da je bil Simič takrat pijan in da je cel večer delal same „vice".
50.	priča:
Imbro Varovic, kaznjenec, obsojen zaradi zločina prevare na 4 leta težke ječe. Ostane pri trditvah, ki jih je izpovedal v preiskavi, da mu je baje obt. Jovanovič. ko sta bila skupaj zaprta, rekel, da bodo obtoženci v sodni dvorani napravili „buno" (punt) in da bodo streljali na sodnike. Konštatira se, da priča zato tako govori, ker bi rad dosegel obnovitev svojega procesa in da bi bil izpuščen.
Nato javlja predsednik, da bi se imel zaslišati še priča Juri Babič, a je pobegnil — v Ameriko.
Danes se začne zasliševanje prič iz Gline.
Tržne cene.
7. maja.
Kava v Hamburgu: Santos Good Average za maj 34'—, za september 32'75, za december 31'75, za mare 31"75. Tendenca mirna.
Sladkor. Praga: surovi sladkor prompt K 2375, za oktober — december K 22'45. Tendenca stalna. — Vreme lepo.
Budimpešta, 7. maja. Pšenica za maj 14'16, pšenica za oktober K 1186, rž za maj K —'—, rž za oktober K 9'35, oves za maj K —'—, oves za oktober K 7'42, koruza za maj K 7'58, koruza za julij K 7'81, ogrščica za avgust K 14'90. Promet 10.000 met. st.
Budimpešta, 7. maja. Svinj a d : ogrske stare, težke — do — vin., mlade, težke 144 do 145 vin., mlade, srednje 144 do 146 vin., mlade, lahke 144 do 146 vin.; zaloga 24.410 komadov.
Svinjska mast v Budimpešti: 151'—, namizna slanina 134'-—.
Dunajska borza za kmetijske pridelke, 7. maja:
Konzum še bolj rezerviran, tendenca kaže le male spremembe. Pšenico in rž so vzdržali, oves je padel za 25, koruza za 10 vin.
Produktni trg. Pariz: moka za tekoči mesec 34'—, moka za prihodnji mesec 34'80, moka za maj — avgust 34'45, moka za sept. — decemb. 32'45, pšenica za tekoči mesec 26'65, pšenica za prihodnji mesec 26'95, pšenica za maj — avgust 26'50, pšenica za sept. — dee. 24'35, rž za tekoči mesec 18'50, rž za prihodnji mesec 18'50, rž za maj — avgust 18'—, rž za sept. — dee. 17'90.
Tendenca: moka in pšenica: trdna, rž: mirna — Vreme lepo.
Y najem
se dado takoj sedaj izpraznjeni za trgovino pripravni prostori na Ponikvi ob južni žel.
Slovenskim trgovcem se nudi ugodna prilika. - Pojasnila daje gdč. Anica Vrečkova na Ponikvi.
Izdatno pomoč pri požaru
dobi oškodovan edino-le, ako je poslopja in premičnine dobro zavaroval, to bo priznal vsak priden gospodar. Na tozadevna vprašanja daje pojasnila llinko Vabič mlajši, trgovec in okr. zastopnik dunajske zavarovalne
družbe v Žalcu. Najnižje zavarovalninske premije! Oškodovanim takojšno in kulantno izplačilo ! 244 s i
SUKH9
in modno blago :: za obleke ::
priporoča firma
tvornica za sutno
v Humpolcu na Češkem.
Tvornišie cene. Yzorci franko.
112 50-33
60 vi«. 50
n
Plača se za enkratno objavo .................
za dva- ali večkratno objavo za vsakikrat...........
Če znaša oglas več kakor 5 tiskanih vrst, se plača za vsako na-
daljno vrsto .................... ■ • 10 h
Oglase v „Malem oglasniku" se plačuje vnaprej (tudi v znamkah)-Na vprašanja, tičoča se oglasov, odgovarjamo le, če je priložena vprašanju
znamka ali dopisnica za oderovor.
Upravništvo „Narodnega Dnevnika".
Volitev v splošni skupini okrajnih glavarstev Celje-Slovenjgradec-Brežice.
Izvoljen klerikalec Fr. Pišek s 6051 glasovi; Brinar je dobil 1777 Sitter 2752 glasov. VTseh oddanih glasov je 10.658.
Izidi v posameznih občinah :
Brinar, Pišek, Sitter
Marija Gradec	2	88	—
Loka p. Z. m. I	6	2	3
Vuhred	20	6	46
Sv. Anton na P.	44	2	.—
Trg Žalec (okol.) 24		31	2
Pišece	14	81	37
Bizeljsko 115		18	*
Zdole	—	56	—
Bojsno	1	7	19
Globoko	9	59	1
Vel. Obrež	4	4	19
Zakot	1	23	9
Mostec	11	—	—
^ruinlje	8	71	—
Sv. Stefan	—	32	—
Sv. Jeronim	18	26	—
Trg Vransko ok.	6	18	—
Videm	32	87	19
Dramlje	32	35	—
Braslovče okol.	22	96	—
Št. Jur ob T.	31	103	7
Polzela	18	76	20
Griže	6	29	39
Starifcrg	8	53	—
■Šmikiavž	12	34	—
Legen	15	50	—
Šmartno	91	17	—
Goiavabuka	13	26	—
Vrhe	6	36	—
Sele	6	1	—
Št. Vid p. V.	8	37	—
Št, Janž	5	21	—
Hrastnik	95	19	322
Dol	7	38	29
Šmartno v R. d.	8	8	—
Novacerkev	28	20	1
Sv. Peter na M. s.	17	58	—
Celjska okolica	33	70	142
(Hndiiija)			
Petrovče	51	84	42
Pirešica	15	102	—
Celjska okolica	15	49	58
(Breg)			
Gotovfje	28	19	—
Rečica	8	110	—
Trg Kozje okol.	—	19	—
Lastnič	5	14	—
Sedlarjevo	13	5-	—
. Dobrna	5	119	—
Mozirje okol.	—	100	—
Pameče	8	63	—
Trg Ljubno okol.	—	48	—
Prekopa	16	14	—
Zibika	3	56	—
Trg Št. Jur ok.	2	16	—
Št. Jur okol.	33	109	16
Slivnica	25	75	—
Kalobje	25	29	—
Št. Rupert	2	74	—
Št. Vid pri Grob.	23	15	—
Zidani most	10	28	99
Grajska vas	5	7	—
Ponkva ob J. ž.	13	76	1
Trbonje	21	10	—
Sladkagora	10	21	—
najnovejša brzojavna in telefonica poročila.
Cesar v Budimpešti.
a Budimpešta, 8. maja. (Brz. „Nar. Dn "). Danes predpoldne ob 11. uri je sprejel cesar nančnega ministra grofa Apponyija v posebni avdijenci, ki je trajala tri četrt ure. Apponyi je po avdijenci izjavil navzočim časnikarjem, da ga je cesar sprejel zelo milostno, da pa še vendar ni v krizi nikake «premembe.
a Budimpešta, 8. maja. (Brz. „Nar Dn."). Prejšnji ministerski predsednik grof Štefan Tisza je danes obiskal sedanjega vodjo ministerstva dr. We-kerla. Obisk je trajal tri četrt ure.
a Budimpešta, 8. maja. (Brz. „Nar, Dn."). Cesar sprejme danes v posebnih avdijenčah bivšega ministerskega predsednika grofa Tiszo ob pol 1 in finančnega ministra Franca Kossutha ob pol 2. uri.
Uradništvo in vlada na Francoskem.
a Pariz, 8. maja. (Brz. „Nar. Dn."). Splošna stavka vseh poštnih uslužbencev na Francoskem je sklenjena stvar, ker so se uradniki in vse osobje odločili zanjo. Vlada je opustila ugodno priliko po strtju prve stavke in ni pomirila razburjenih duhov.
a Pariz, 8. maja. (Brz. „Nar. Dn."). Sovražnosti med državno oblastjo in njenimi uradniki so zmiraj večje. Sedaj so sklenili tudi železničarji, da bodo podpirali stavko poštnih uradnikov in uslužbencev, da tudi sami vstopijo v stavko.
Rusija.
o Petrograd, 8. maja. (Brz. N. D.) Novi vojni minister je poslal varšavskemu poveljniku tajni ukaz, da se opuste trdnjave na Novi gori in na Ivangorodu, ker misli premestiti vojne utrdbe na Ruskopoljskem na črto Brest-Litovsk. kjer se naj urede popolnoma moderno opremljene trdnjave.
Turčija, o Carigrad, 8. maja. (Brz. N. D.) Sultan je obljubil nekemu odposlanstvu iz Bruse, da sprejme Protektorat nad razstavo, ki jo prirede poleti v Brusi, in jo bo tudi sam posetil.
o Carigrad, 8. maja (Brz. N. D.) Beda v vilajetu Adane je strašna, tako da se resno boje izbruha raznih kužnih boleznij in lakote. Treba bo na vsak način bedo olajšati, kar bo stalo ogromno denarja.
Baron Pražak izključen iz čeških sokolskili društev.
o Brno, 8. maja. (Brz. Nar. Dn.) Poslanca barona Pražaka so vsled sklepa češkega narodnega sveta radi posredovanja pri prodaji sladkorne tovarne v Vranovicah v prid Nemcem izključila vsa sokolska društva na Mo-ravskem.	_____
^Različne vesti.
o Osek, 8. maja. (Brz. Nar. Dn.) Danes so usmrtili Radosavljeviča, ki je bil radi uboja svoje matere obsojen na smrt. Radosavljevič ni mogel celo noč zatisniti očesa. Pred smrtjo je izjavil, da se kesa zaradi svojega zločina.
o Reggio di Calabria, 8. maja. (Brz. N. Dn.) Danes zjutraj ob 7. uri 30 min. se je čutil tukaj precej močan, valovajoč potresni sunek, ki je poškodoval več starega zidovja.
o Buenos Ayres, 7. maja (Brz. N. Dn.) Na mostiču cestne železnice je eksplodirala bomba, ki je bila skrita v neki košarici za zelenjavo. 20 oseb je ranjenih. Lastnika košarice so prijeli. —
o Rim, 8. maja. (Brz. „Nar. Dn.") „Observatore Romano" piše, da je papež naročil lizbonskemu patrijarhu, naj se raje oni darovi, ki bi jih Portugalska nabrala za nesrečne žrtve me-sinskega potresa, porabijo za ponesrečence pri potresih na Portugalskem.
Yeleizdajski proces v Zagrebu.
45. dan.
47. priča:
iovan Šepa,
pop v Perni. Govori iz osebnega sovraštva proti obt. Trbuhoviču, a pov-darja, da o kaki veleizdajski propagandi ni govora, ampak da se je šlo po večini le zato, da tudi Srbi pridejo v pravičnem razmerju v razna zastopstva.
Listnica uredništva.
Zaradi velikega navala gradiva smo morali nekaj volilnih dopisov odložiti, oz. vreči v koš. Prosimo kratkih poročil! Sv. Bolfatik nad Sr: Prisrčna hvala za informacijo, stvari ne bodemo priobčili. —- Zakaj si lahko sam izra-čuniš. Pozdrave!
Išče se služkinja
poštena, pridna in zanesljiva, stara 27 — 36 let, vešča v hišnih in kuhinjskih opravilih, v perilu, ki pa tndi zna z otroci postopati. Plača po dogovoru. Zglasiti se je na upravništvu „Narodnega Dnevnika".	945 3-1
Ure na obroke za vsakogar
Št. 72, pristno 14 kar. z zlatom platirana ura za gospode ali dame, najfinejše gravirana, z dobrim kolesjem, tekoča na kamenčkih, 20 K.
Ista z dvojnim pokrovom 25 K. Št. 73. pristno srebrna ura za gospode ali dame, s 3 močnimi pokrovi, bogato gravirana, kakor s konjem, levom, jelenom, ali pokrajino, z dobro zapinjačo, natančno regulirana 30 K. Št. 74. Zadnja novost: srebrna 4 dni j idoča rem. ura na zapinjačo. ki teče če se enkrat navije, celih 8 dnij neprenehoma na rubinih,
(na kazalu se vidi njen tek) 35 K. Št. 75. krasna rem. met. tuia ura za gospode ali dame s 3 pokrovi in pozlačeno krono, zanesljivim kolesjem 18 K. Št. 76. niklasta rem. ura za dečke, odprta,
moderna in lepo gravirana 8 K. Cene se naj razumejo na mesečne obroke za komad po 2 K; pri naročitvi se vpošlje polovico vsote ali se pa plača po poštnem povzetju. Dunajska tovarna za ure Hinko Weiss, Dunaj XIV. Pillergasse 1/184.
Mesečno 2 kroni.	36
popolnoma Izurjena v trgovini mešanega blaga, slovenskega in nemškega jezika zmožna, starejša moč, se sprejme s 15. junijem ali po dogovoru pri tvrdki Franc Vrečko v Šoštanju.
240 9-2
so alkohola proste pijače,
mod katerimi so do danes še nepre-košeue
šumeče limonade
i okuKom po malinah, citronah, jagodah, po dišeči perii ali čreSnjah, katere lahko naravite s pomočjo
Maršnerjevih šumečih limonad-nih bombonov edino s to pravo
o JA
S
B
t
Letni konsum nad 40 mil. komadov.
Edini izdelovatelj :
Prva češka akc. dražba tovaren za Orient, cukrovlne in čokolado na Kral. Vino-bradib (prej A. Mariner).
Za napravo
strelovodov, hišnih
telegrafov in telefonov
se priporoča	* *
J. ZUPANC? elektrik,
Grobelno št. 37, pri Celju, Štajersko
221 10-3	J
__ p, -'š
Darujte za Narodni sklad!

Poljedelci!
pozor:
SEMENA
deteljneera, travnega, gozdnega in vrtnarskega vsake vrste, priporoča v velikanski in najboljši izbiri sta-roznana tvrdka
M. BERDA JS
MARIBOR,
Zofijin trg, (v gradu). Zalagatelj ces. kr. poljedelskega društva v
Mariboru. Poštna naročila se točno izvršijo.

Pozor!
CC
I
>
Kaj
si tako obupani, »«seda! — Kako ne bodem, ves denar sem izdala za obleke, pa sem še vedno raztrgana. — Ja ja; tako je, ako se ne kupuje v slovenski trgovini na debelo in na drobno
E. Stermecki
v Celju,
katera razpošilja vzorce, cenike in blago oo vseh slovanskih deželah in je danes najcenejša in najboljša na Spodnjem Štajerskem.
Za spomlad
priporoča vsakovrstna
vrtna in poljska semena
najbolje kaljivosti, posebno deteljno, travno in pesno seme, čebulčefe t» saditi itd.	\
ANTON KOLENC, Celje
Narodni dom in Graška cesta.
Smrekove storže
v
vsako množino, solnate vreče, pšenieo. oves, fižol, sploh vse deželne pridelke kupi
ANTON KOLENC, Celje

V deželni deski vpisano posestvo
četrt ure oddaljeno od mesta Radgone je naprodaj. Posestvo ima enonadstropno hišo z 12 sobami, 1 kopalno sobo, lepi naravni in cvetličji vrt, velik vrt za zelenjavo s precej veliko glažuto. Nadalje še posebej 2 novi stavbi s sobami in 3 kuhinjami za služinčad. Posestvo meri okroglo 20 oralov in je naprodaj za kupno ceno 40.000 kron. Hranilnica je vknjižena s zneskom 10.000 kron. — Tozadevna vprašanja se naj stavijo na gospoda Josipa Žemljic, posojilničnega tajnika v Gornji Radgoni, pošta Radgona. ' a4i



• • ••"	,	• •• • -, •• .	• ; ?	V . -	•
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Delniška glavnica kron 3,000.000. Podružnicu v Spljetu.
Stritarjeve ulice štev. 2. Podružnica v Celovcu.
sprejema vloge na knjižice in na tekoči ^Rjßl O/	Kupuje in prodaja
* /2 /Ob
Rezervni fond kron 300.000. Podružnica v Trstu.
račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
papirje
srečke in vrednostne vseh vrst po dnevnem kurzu.
Narodna dolžnost, vsake slovenske gospodinje je, da zahteva v vsaki r^rrr^r: trgovini le izborno
z znamko,tiger'
Pfeiferjevo pralno milo
98 61-14
iz milarne t Spodnji Hudinji pri Celju
pošta Celje.
s Zuezna trgovina
RolooSka ulica 2 v Celju Cek.rač. SI. 75.221
m
Svoji k svojim!
TRGOVINA s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem priporoča: kan-—— celijski, konceptu!, pismeni, doku-fiSBSs mentni, ovitni, barvani itd. papir. Prodaja c. kr. šol. knjig in igralnih kart. Lastna zaloga šol. zvezkov in risank. Svinčniki, peresa, peresniki, vsake vrste Črnilo in barve, radirke, tablice itd. Največja zaloga vseh tiskovin za krajne šolske svete, občinske nrade, hranilnice in posojilnice, okraj, zastope, župnijske urade, odvetnike, notarje, privatnike itd. Trgovske knjig» v-vseh velikostih, z eno ali dvema kolonama črtane, vezane v papir, platno, gradi ali pa v polusnje. Dopisnice umetne, pokrajinske in druge. Zavitki za urade v raznih velikostih. Molitvenlke itd. Priznano dobro blago. Solidna in točna postrežba. Cene nizke.
r
"L
Zvezna tiskarna v Celju
Sehillerjeva cesta it. 3.
Cek. račun it. 75.222.
IISKOVINE v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče nspešno delovati, kajti tiskovine —— brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa nepre-Ü31 čitane v koš. Sleherni ki to upošteva in deluje dosledno v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemnik« usili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrt ? v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu p ebnim učinkom. ooooooooooooooo Zavod, ustrezajoč vsem itishtevam na pelju moderne tiskarske tehnike je „Zvezna tiska. na v! Celju". Založena z modernimi črkami in okraski, kr.v c tudi opremljena z brzotlskniml stroji najnovejše konstrukcijo zlagalnimi pristroji je v položaja v polni meri zadovolji'	renj. stranke. ooooooooooooooo
Zuezna knjigoveznica
Sdiillerjeua cesto 3 y Celju Sdiillerjemi cesta 3
Svoji k svoji m ?
[TTpOBNO urejena ter opremljena z I ^ najnovejšimi pomožnimi stroji, z L-— modernimi črkami in okraski se 533É priporoča slav. občinstvu, korpo-racijam, društvom in uradom v izdelovanje vseh v svojo stroko spadajočih del od najpriprostejše do najfinejše Izpeljave. Tezanje knjig za privatnike, društva in korporacije se izvršuje v najkrajšem času. Trgovske knjige v zelo trpežni vezavi. Hranilne in zadružne knjižice s črnim, zlatim in barvastim tiskom v moderni izpeljavi. Zapisniki vsakovrstne oblike. Galanterijska dela. Natis na trakove. Časopisne mape za kavarne, gostilne in društva. Aktni fasciklji za odvetnike in urade. Za trgovce, tovarne in obrtnike se najhitreje Izvršujejo vzorčne knjige. Strogo solidno delo. Primerne cene.
X
■ ■ s
43 160—49
■ ■ ■
Priporočamo našim rodbinam
Kolinsko cikorijo.
Zahtevajte „Narodni Dnevnik" v vseh gostilnah in kavarnah!

Adolf Bursik
čevljar v Celju, poleg kapucinskega mosta
izdeluje vse različne vrste obutal v modernih fazonah in po solidnih cenah.
31!
Ljubljana, Prešernove nlice 9
priporoča svojo bogato zalogo
izgotovljenih oblek
za gospode in dečke ter mične novosti
t konfekciji za dame in deklice. 2156-4
Ceniki zastonj in franko.
Največja ln najcenejša izber
in različnih drugih zlatih, double itd.
uhanov, verižic, zapestnic in sploh
vsakovrstne zlatnine in srebrnine.
g*» —_—_• Predno si kupite uro,
rOilir i oglejte si mojo velikansko zalogo pravih švicarskih zla-1 tih, srebrnih, nikelnastih in stenskih ur, budilk, verižic, toplomerov, očal, daljnogledov itd. — vse po najnižjih cenah.
Naročite cenikej katere razpošiljam zastonj, in poštnine prosto. Popravila izborna in točna.
Rafael Salmič
Teiere, k. i7. Graška cesta št. 21. T"»'« «• "
priporoča svojo bogato zalogo Špecerijskega blaga, suhih in oljnatih barv, firneža in karboleja ter vseh lakov in čopičev. Kupuje ln prodaja vse deželne pridelke, ter ge posebno priporoča vsem gostilničarjem svojo veliko zaloge kisle in mineralne vode, kakor: Rogaške Radgonske, Preblauerske, KostrlvniSke slatine, Qieshttbler, Gleichen-berger, Erna- in Konstantia-Quelle. Nadalje domače in ogrske salame, sveži sir, najfinejša francoska namizna ter bučna olja vseh vrst;
štirikrat na teden doma žgane kave. Zaloga najfinejšega čaja, ruma, najfinejše pristne slivovke, kakor kranjskega brinjevca, zdravilnega konjaka in zdravilnega vina vseh 29	vrst ter šampanjca.	50-18
Prodajam in razpošiljam tudi jako okusne brusnice (Preiselbeeren) kg po K 120. Imam v zalogi pristno, več let staro vinske žganje, katero se posebno rabi za namočenje višenj, orehov itd.
Opozarjam kmetovalce na razna vrtna, poljska, deteljna in travna semena (korenjeva), preiskana po c. kr. kmetijski družbi ter se za njih kaljivost jamči.
Na drobno in debelo. Poštna naročila se Izvršujejo solidno in vestno.
. ,s
f» 52-17
i, ,Narodni dom1
Velika slovenska trgovina!
Največja zaloga modnega, volnenega, suknenega in svilnega blaga. Perilno blago, batist, cefir, kreton v velikanski izberi po strogo solidnih cenah.
12 62-19
Poštne hran. račun št. 64.366. - Telefon »t. 48. -
LASTNI DONI
»j
Pisarna je v Celju, Rotovške ulice št. 12
eo@
Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure eoo dopoldne, eoo
NajboljSa prilika za sigurno Stedenje je plodonosno nalaganje gotovine
pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
i registro vana kreditna in stavbena zadruga ®® z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju
pet od sto (5°/o)
sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem, tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6°/o obrestovanju na osebni kredit, proti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račun O O O O O glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih. © © © © ©
B—^MMM
narodno Kamnosek podjetje V Celjn.
((atnnosc^a
Stavbena in umetna kam-noieška obrt g strojnim nt	obratom.	tu
Izvrševanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov Itd. ia različnih kamenov in :t:	cement».	:::
Specijalna delavnica in
podobarski atelje za umetna cerkvena dela
kakor: altarjev, obhajilnih miz, prižnic, kropilnih in krstnih
:u
kamnov itd.

Brušenje, puliranje in
struganje kamena s stroji.
Industrij jl(a dražba.
Brzojavi: .Kamnoseška industrijska družba Cel]*'.
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov ia
različnih marmornih vrst granitov in sijenitov po raznovrstnih narisih in nizkih conah.
Naprava zidanih ali betoni-ranlh rodbinskih grobišč
:::	(rakev).	:::
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov a šamotnlm ali s:$ cementnim tlakom. :::
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočlh marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, ude-:n lavanje napisov v iste. :::





■ '■' '
Poštno-hran. rač. št. 848.428.
^aTfiSmM*— 1 Ustanovno leto
Rez. zaklad ca. K 100.000'—. Denarni promet v letu 1908 ——• K 2,790.060*77. ———
„»Kil POSOJILNICA V ŽALCU"
REGISTROVliNA ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO.
Hranilne vloge obrestuje po 5% z letnim pripisevanjem k glavnici, položbe v tekočem računu pa po 43/4% od dne do dne s poluletnim kapitalizovanjem. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino. Posojila daje na hipoteke, hipotekarne cesije, vrednostne listine, dragocene stvari, na blago, ki ni pokvari podvrženo in na poroke; dovoljuje odprti kredit v tekočem računu in eskomptuje trgovske menice. Obrestna mera je 6%- Preskrbuje ceno inkaso nakaznic in menic. Postrežba v vsakem oziru kulantna in točna. Poštnohranilne položnice na razpolago. Posluje vsak dan ; posèbni uradni dan za stranke pa je izvzemši praznike vsak pondeljek in petek.
Ravnateljstvo :
Predsednik: Franc Roblek, veleposestnik in državni poslanec. Blagajnik: Josip Širca, veleposestnik in župan.
Tajnik: Franc Piki, posestnik. Odbornika: Dr. M. Bergmann, zdravnik in posestnik; Josip Žigan, veleposestnik.
159 25-5
ViKtor BeVc
slilfar in piegar il Celju
SaVittsKa ulica stcV. k
prevzame vsa v svojo stroko spadajoča dela In jih izvrSnje solidno in po zmernih cenah
Sprejmem v uk učenca.
Razširjajte ,Nar. Dnevnik'.
R. Diehl
žganjania, Celje
priporoča svojo veliko zalogo doma žgane sli-vovke, tropinovca brinovca, vinskega žganja in domačega konjaka.
25 2—34
VINKO KUKOVEC
stavbni podjetnik, koncesijonirani tesarski mojster, lastnik parne žage in trgovina z lesom na Lavi pri Celju,
se priporoča za prevzetje vseh v stavbno stroko spadajočih, posebej zlasti tesarskih del. Nakupuje stavbni les po primernih cenah in proti gotovemu plačilu.
14 52-19
Kupujte narodni kolek!

ni:
SIISIIs
si
I
Dužnoštajerska hranilnica u
L
u narodnem domu.
Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4 odstotke ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 280.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje.
T
D'
|osedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 kron, za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov I50Ö K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, skupno tedaj nad 45.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
Slovenci, poslu* oo Mufofa* MM» g Ä WÄ WS^t^ST s« 59-16	da se naloži denar za mladoletne oziroma za varovance izključno le v JWllO$lttJu$l|V Brainnnvv.
Tejefon štev. 22
POSOJILNICA V CELJU, ki jp bila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljeha, šteje sedaj nad 4200 zadružnikov, kateri imajo vsega nad 88.000 kron vplačanih deležev.
POSOJILNICA uraduje vsak dan od 9. ure do 12. ure dopoldne razun nedelje in praznikov.
Poštne hranilnice ček. št. 9579
POSOJILNICA V CELJU
v Imtni hiši „NfH^öfli <Ji>m".
Telefon štev. 22-
m. m« ■**•«?
HRANILNE VLOGE sprejema od vsakega, ako tudi ni Član zadruge ter jih obrestuje po 41/3%. — Sprejema vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. Posojilnica plačuje rentni davek sama, ne
em. Posojila daje na t proti 6%, »vanju.
5'V/o