17». smnka.                               "~ i Dalu, i tm. t npBti mz.                                        xlu. leio.
_^^___     ^___i__^^^_^-^__                                               *
.Slovenski  Narod* vtti*
v Ljubljani oa dom dostavljen:                             v uprtvntitvu pfejeAM*.
ceio leto.......K 24—            cek> leto.......K 22*—
pollcta ....... t 12*— po* leta...... . . licem leta .•»••• , 6-—            četrt leta ..••.. • 5*50 qp meaec.......2-—             na mesec......     1*90
Dopisi naj se frankirajo.   Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Enaflova ulica ftt I  v oritličm levoV telftftn ftt 34.
islMla vsak *aa iy*6w tmnmmmH mM|« te prualfc«.
Inserati   veijajo:   peterostopna  petit  vrsta za enkrat  po   14 vin.,  za  dvakrat po
12 vuu, za trikrat ali večkrat po 10 vin.   Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano
vrsta 20 vin. Pri več jih insercijah po dogovoru.
Upravntštvu na) se pošiljaio naročnine, reklamacije, inserati itd. to ie administrativne stvari.
--------------  PtiUiiiM itevilfc« v«l|a to rimmr\mw.  --------------
Na pismena naroćila brez istouonne vposiatve naroćnine se ne ozira. %t*Wtm*mm tt»fc«rM« telefon tt. SS.
.Slovenski Narod*  velja po pošti: za Avstro-Ogrsko:                                                za Nemčijo:
ćelo Icto.......K 25-—           ćelo leto.......K 3O—
pol leta   ....*••     .   13'—                                                             „
četrt leta          .                             6*50              za Amenko in vse druge dezele: na mesec    •:••••    ,    2*30           ceio leto......K 35-—
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali ?namka. UprmTniitTo <spodaj, dvorišče 1evo), KnaHova ulica :&t. S telefon št. 85
Brez koristi za narod.
Te dni so slovenski klerikalci priredili v Ljubljani shod slovenskega in hrvaškega klerikalnega dijaštva. Prišlo je mnogo duhovnikov in ti so pri-peljali še zadosti dijakov s seboj. Vršili so se shodi in predavanja, govorilo se je mnogo o hrvaško-slo-venski \ zajemnosti in klerikalci se po starem običaju trudijo. da bi predstavili to priredbo kot pomembno manifestacijo za    slovensko-hrvaško
tdinstva vsega Jugoslovanstva    od Drave do turske meje.
Fraze in nič kakor fraze! Jugo-slovanski problem, ki spada zaradi liistorične preteklosti jugoslovan-skih pokrajin. zaradi državnopravnih ođnošajev in razlike v strcniljenjih posameznih jugoslovanskih narodov nied najtežja vprašanja, je bil našim klerikalcem vedno hekuba. Nikoli se nišo resno bavili s tem vprašanjem, nikoli mu nišo posvečali stvarne pozornosti na piatonično simpatiziranje za hrvaško-slovensko vzajemnost ter prepušcali prihodnjosti in božji previdnosti, da rešita to stvar kakor se jima zdi. Vse. kar se je storilo do-siej za zbližanje in spoznavanje med Slovenci in Hrvati, je delo rekierikal-r.ih strui. je sad prizadevanj nacijo-nalno misleći^ clementov. { V zadnjih letih so se slovenskih I - .rikalci pač začeli z veliko gosto-i wSednostjo zavzeniati za hrvaško-slovensko vzajemnost. toda to stali-šče lim ni narekovalo spoznanje. da vzajemnost potrebna iz narodnih ■/.i političnih, iz kulturnih in gospo- j darskih ozirov, nego zgol praktična i potreba za lastno strankarsko dobrobit. Postav ili so se na to stališče v pstem trenotku, ko je sprožii princ Liechtenstein — ki velja, bodi po pravici, bodi po krivici, za prestolona-s'ednikovega zaupnika — idejo o tri-alizmu. Dr. Susteršič, čigar pogledi so neprestano uprti na Belvedere. je to kost popadel in jo začel obdelo-vati. Prepričani smo. da nima dr. £u-steršič še danes nobenega pojma, kako bi se dal trializem uresničiti in kako bi se dale premagati mnogo-stevilne ovire. Prepričani smo tuđi, da ga to čisto nič ne interesira, ker ■: je popoinoma vseeno, če se tri-em uresniči ali ne. In če je sedaj ^:resal fraze, da so slovenska tla hr-aška in hrvaska tla da so slovenska, je že cinična banalnost tega go-vorjenja dokaz, da se v svojem srcu
vzvišeni ideji jugoslovanske vza-jemnosti samo porogljivo smeje. Hr-vaško-slovenska vzajemnost ni našim klerikaicem smoter, nego samo sredstvo, čim jim je Liechtenstein pekazal, da se v višjih sterah pola-ga posebna važnost na Jugoslovane, so se klerikalci temu akrjmodirali in so razvili jugoslovansko zastavo, da bi čim več jugoslovanskih poslancev spravili pod klerikalno vodstvo. Računali so pri tem prav trezno: če so Jugoslovani faktor, s katerim hočejo odiocilni krogi računati, če se dela l1* lirika, pri kateri so potrebni Jugo-slovani, potem imajo tišti najbolje šanse, ki imajo največ jugoslovanskih poslancev na svoji strani. Tako so kalkulirali slovenski klerikalci, nastavili istrskim poslancem revolver na prsa, poslali v Dalmacijo ne-kaj milijonov in dr. Šusteršica ter na-peli vse sile. da bi postali voditelji in gospodarji avstrijskih jugoslovan-skih poslancev. in pri prvi priliki spravili svojega moža na ministrski fotelj. Dr. Susteršič je že avanziral za voditelja Jugosbvanov — vsaj pri  »Slovencu-.
Samo da bi povećali svojo strankarsko moč, koketirajo klerikalci z jugoslovansko vzajemnostjo. Njihovo jugoslovanstvo je poza, ki bi jo hi-poma zapustili, če bi zgoraj zapihal drug veter. Da to Ijubimkanje z ju-gcslovanstvom ni vredno piškavega oreha, in je le načelno veličasten pri-pomoček za dosezanje klerikaino-strankarskih ciljev. kaže najbolje sramotno postopanje kl^rikalcev glede Cuvaia. Če to ni Hrvatom pokazalo, kako podio jih imajo slovenski klerikalci za norca, potem jim pač ni pomagati.
Na tem hrvaško-slovenskem di-jaškem shodu. na katerem so bili di-iaki pač samo štafaža, je pač bilo sli-šati mnogo fraz, a samo take, kakor-šne se čujejo na Hrvaškem, Kadar natočijo gostu »bilikum« — izraz stremljenja po političnem in kultur-nem edinstvu ta shod pač ni bil. To spfoh ni bil shod Hrvatov in Sloven-C€v, nego shod slovenskih in hrvaš-kih klerikalcev. ne shod za slovensko hrvaško narodno vzajemnost, nego demonstracija za vzajemnost med-narodnega klerikalizma na Sloven-skem in na Hrvaškem.
Ne pripisujemo temu shodu t1^)-benega posebnega pomena, kajti V :o-rikalizem je solidaren vedno in iu taki shodiči nič ne koristijo in bi mu nič ne škodovalo, če bi takih shodi-čev ne bilo.
Za narod hrvaški in slovenski ie pa ta shod hrez koristi, kvečjemu bo posledica ta. da ho še boli zastrupil razmere na Hrvaškem.
Ljudsko stelje in Maribor.
Po raznih listih krožijo podatki zadnjega ljudskega štetja. Nas zani-majo predvsem oni, ki se ozirajo na Trst in Primorsko, ker napredujemo in oni za Koroško in Štajersko, kjer nazadujemo. Na Koroškem je bilo leta 1900. 75" „ Nemcev in 25° „ Slovence, letos pa je prvih 79" „ in nas samo 21°/H. Padli smo torej za 4°o. Nekoliko ugodnejše je bilo na Štajer-skem, kjer smo padli samo za 1*8%, v Mariboru samem pa vendar za 3°/o.
Če se uglobimo v te zadnje šte-vilke, vzbujajo se nam grenki občutki in zdi se nam, kakor da nas je usoda v teh krajih direktno propadu posvetila. Tolažimo se sicer, da ti podatki. ne odgovarjajo resnici, kar je tuđi res; a tuđi pred 10 ali 20 leti nišo bili resnični, kar je za nas torej lc rela-tivnega pomena, faktično pa brez-dvomno nazadujemo.
Ravno Maribor je ogrožen v prvi vrsti. Ne borno pretiravali, če konstatiramo, da je v mestu vsako leto več ko polovico prirastka slovenski element, ki se pozneje redno ponemči. O Studencih in Pc«rcžu niti ne govorimo. Kako uro od mesta se nahaja večja vas Razvanje, ki je sicer v nem-ških rokah, prebivalci pa so do sedaj še v pretežni većini Slovenci. Ta vas ima nemško solo. V prvem razredu še občujejo otroci v materinern jeziku, v drugih pa začnejo popuščati in se ravnokar sramovati slovenščine ter vzrastejo v narodnem oziru staršem, kakor gadje na prsih. Kdor ta nara-ščaj pozna, si lahko izračuni na prste, da je ta kraj pod sedanjimi razmerami v desetih letih popoinoma ponemčen in za nas izgubljen. Enake razmere so v Novi vaši.
Za zdaj še Maribor in bližnja okolica ništa popoinoma izgubljena, če pa se v doglednem času za nas nič ne ston in se nas prepusti usodi, izgubljena je za vse čaše severna slovenska postojanka, ki je faktično ključ do Spodnje Štajerske. Kakor hitro je ta postojanka premagana, izgubljena je tuđi gornja Dravska dolina in severne Slovenske gorice.
Pustimo za trenutek ta žalostni položaj naših severnih Slovencev in oglejmo malo sliko naših južnih bratov, ki   jim   je   usoda   ugodnejša.   Število
tržaških Slovencev je poskočilo v zadnjih desetih letih Od 24.679 na 36.916. Ta ugodni izid ljudskega štetja nas je ravnokar presenečil in ga bo moral tuđi zgodovinar zabeležiti.
In kaj je to povročilo? Pred dvajsetimi leti je bil Trst ravno v tistem položaju, kakor danes Maribor. Niti sanjalo se ni nikomur, da bi se mogli Slovenci tam sploh kedaj povspeti do take visine; ko se je začelo misliti na slovensko solo, niti domaćini sami nišo stvari prav zaupali in so dvomili, ali se s to solo kaj do-seze. Zaccii so z enorazređnico, ki se je razvila v mogočen zavod, ki je danes za slovenski Trst nepremagljiva podlaga in pripomogel v prvi vrsti do tako častnega uspeha. Družba sv. Ci-rila in Metoda in ž njo vsi njeni do-brotniki in prijatelji so lahko ponosni na ta zgodovinski čin!
Ce torej nočemo trpeti na severu še večje zgube in prepustiti sovražni-kom brez boja glavne postojanke, moramo začeti nemuđoma z odločno utrdbo te, do sedaj zanemarjene trd-njave. Začetek je sprožila naša Ciril-Metodova družba, ki vzdržuje, oziroma podpira šolski vrtec in dekliške razrede v samostanu šolskih sester v Mariboru in bo tuđi postavila v kratkem trora-zredno slovensko solo v Studencih. Začela je tuđi premotrivati projekt za slovensko solo v mestu samem, ki se vresniči v dogkJr*em čiaa. A vse to za Maribor ne zadostuje. Ce hoćemo doseći uspeha kakor v Trstu, moramd postaviti slovensko solo za Pobrez-Tezno, za Novo vas in Razvanje, ali vsaj skupaj za zadnji vaši. Za Leiters-berg zadostuje sedajna utrakvistična šola, ki pa se mora podpirati z bo-žičnicami in z drugimi majhnimi pod-porami, kakor store sedaj na hvale-vredni način nekatere domoljubne dame.
Ves projekt za mesto in za bližnjo okolico bi obsegal 12 šolskih razredov in tri ali štiri šolske vrtce. Le na tak način dosežemo v Mariboru odločne uspehe za katere pa tuđi lahko jamčimo.
Izvedba teh načrtov nikakor ni tako težka, kakor morebiti na prvi pogled izgleda, ker nam stoji ob strani slavna Ciril - Metodova družba, ki je pretežni del te naloge že prevzela, oziroma je pripravljena jo prevzeti. Nam ostane naloga, da iščemo potov in sredstev, da se izvrši ceio *delo, kar pa se lahko zgodi, če storijo naši domaćini svojo dolžnost, če nas podpira vsaj količkaj širši slovenski svet, recimo Ljubljana in ne v zadnji vrsti tuđi  „Slovenska Straža."
Dragi rojaki! Ce Vam je količka ležeče na našem obstanku tu na severu pomagajte nam izvršiti ta nacrt! Miruje naj vsaj tukaj bratski prepir, ki je za nas pogubonosen. Ce smo v tem oziru edini in prinese vsak narodnjak — lastno ožje mišljenje mu bodi sveto — svpj dan, primerni kamen na to važno narodno torišče, nastala bode trdnjava, na kateri se mora zmajati vsaka sov-ražna sila!
Mariborski rodoljubi se pečajo že dalje časa s tem vprašanjem, a so prešibki, da bi si sami pomagali. Zbirajo tuđi sklad za slovensko solo v Mariboru, ki bo dosegel v kratkem 3000 K, pa kaj je ta svotica proti celem podjetju. Moralo se bo torej misliti na večjo akcijo, katere se bo moral tuđi vdeležiti ves slovenski svet.
Štajersko.
Razvitje zastave trboveljskega Sokola. Y nedeljo je razvilo telovad-no društvo Sokol v Trbovljah svojo zastavo, Slavnosti so se udeležila tale sokolska društva: Braslovče. Brezice, Hrastnik, Krško, Litija, Ljubljana, Maribor, Mozirje, Ptuj Radeče, Rajhenburg, Sevnica, Št. Le-nart v Slov. goricah, St^ Pavel pri Preboldu, Št. Jur na j. ž., Šoštanj,Va-če, Vransko, Zagorje in Žalec. Iz Zagreba sta prihitela Mrvaški Sokol in Srbski Sokol. Srbski Sokoli so imeli sabo svojo fanfaro. Na kolodvoru je bil slavnosten sprejem, nakar so Sokoli v sprevodu odkorakali v Trbov-lje. Pretežna većina je bila okraše-nih s slovenskimi trobojnicami, narodna dekleta pa so obsipale Sokole s cvetkami. V sprevodu je bilo okrog 500 Sokolov. Razvitje zastave se je slovesno izvršilo opoldne. Kumica je bila gospodična Anica Kramer-jeva. Slavnostni govor je imel tajnik trboveljskega Sokola, br. V e 1 -k o v r h. Nadalje so še govorili kumica, gdčna. K r a m e r j e v a, za celjsko sokolsko župo brat S m e r t-n i k, za Hrvaškega Sokola brat M u e m e r in za Srbskega Sokola br. dr. M e t i k o š. Vsi govori so bili z navdušenjem sprejeti. Po slavnosti je bil skupen obed, pri katerem so se vrstile navdušene napitnice. Ob pol 5. se je pričela javna telovad-ba, katere so se udeležili: celjska sokolska župa. zagrebški Sokol in tr-boveljski sokolski naraščaj. Po javni telovadbi se je razvila animirana zabava, ki je trajala do poznega večera. Kar ie potrebno posebno žabe-
LISTEK.
Ćuk.
(Dalje.)
Obsežne dežeie so torej imeli Čuki nekdaj v oblasti* a nišo se za-iovoljili ž njim. Kdo ve, koliko deže-ia in narodov si je podvrgei Cučii rod — saj je šel ceio čez morje in rjzkril ter zavojeval ceio en del \merike, še predno jo je Krištof Kolumb razkril. Čuki v Ameri-k i so se vzlic uničevalnim vojnam španskih in anglosaksonskih plemen obranili do naših dni. Naši bratje v Ameriki so Indijanci rodu Cukta. Pridobili so si s škalpiranjem bclo-kožih liberalcev nevenijivih zaslus. Bili so izredno spretni v rabi tonui-havka, zviti so bili tako,da so z ini-rovno pipo v ustih ukanili vsakega neprijatelja kakor da so se vežbali pri jezuvitih v Kraljevici in Ce so imeli kakega liberalca privezanega na mučiini kol, so ga znali tako tr-pinčiti, da je prestajal strahovite muke, pa je vender še po štirinajst dni živel . , .
Pleme Cukta obsega tri rodove: rod Cikazi je posebno izvezban v konjski tatvini, rod Seminol je v ameriški zgodovini zapisan zaradi mnogih napadov na železniške vla-
kt.. rod treck (Kreiw i»a je slovel zaradi svoje bojevitosti in krvoločnosti. Središče naših indijanskih bratov je bil C h u g w a 11 r -Creck (Cukvater-Krek). Morda nisem presmel v znanstvenem kombiniranju, če rečem, da so ti Indijanci v najožjem sorodstvu s predniki našega dičnega dr. Janeza Evangelista Kreka. Ta kombinacija se naslanja samo na podobnost imen. V našem dr. Kreku, ki suce že toliko let svoj neizprosni tomahavk nad li-beralnimi glavami in ki je proglisil ubijanje liberalcev za prvo in naj-svetejšo dolžnost vsakega Čuka, ki ljubi svojega bližnjega kakor same-ga sebe, spoznamo vse najznačilncj-še lastnosti indijanskih Ćukov, rodu Cieck, kakor ima tuđi ta indijanski rod vse najznačilnejše lastnosti našega dr. Kreka. Zato pa trJno upam, da priđe čas, ko si bodo be!o-koži in rdečekoži evropski in anieri-ški Čuki podali roke: Brat s bratom, rod s rodom ruši svaku nezgodu . . .
Velik in mogočen je bil torej nekdaj rod čukov in nekoč so morali imeti Čuke ceio za bogove in SO jih molili. To priča navada, ki se je ohranila do naših časov na Kinezar-skem. Kadar dobe ovce garje, pokli-čejo kinezarskega duhovnika, da jih blagoslovi in da z molitvijo prežene garje. Kinezarski duhovnik moli na*
prej. ljudstvo pa odgovarja; tako je, kakor pri nas pri litanijah. A viočim odgovarjamo mi pri litanijah s »prosi za nas«, odgovarjajo kinezaiji s »t j u k t j u t i u k«.
Iz tega, kar sem povedal, izhaja brez dvoma, da imamo Čuki prave in krvne brate med kine-zarji in med Indijanci. Poleg teh bratov imamo pa še sorodnike, prave sorodnike po imenu, po lastno-stih in po navadah.
2e prej sem omenil ljubko doma-čo ptico, ki prebiva v naših g6zdo-vih. Nekdaj je morala biti zelo krotka in je prebivala z ljudmi pod eno streho, ker nosi naše ime, žlahtno ime Č u k. Ta ptica je vsa naša in ne-kak simbol naših stremljenj.
" Naše oči so vedno vprte v Rim in narodno je torej. če se najprej vprasamo, imamo-li v blizini Rima kake somišljenike in sorodnike. Imamo jih. (talijanski osel je naš sorod-nik in somišljenik. V italijanskem jeziku se pravi oslu čuko (cinco), oslići pa pravijo čuka (cinca), tiste-mu oslu, ki hodi naprej, torej starosti ali načelniku oslov pravijo č u k a -j o (cincaio), nastop oslov, oslovski zlet pa se imenuje č u k a t a (cinca-ta.) Prepričan sem, da je mnogorab-Ijeno slovensko imenovanje »č u k u-1 a d a« za čukovske zlete prikrojena po italijanskem imenovanju za oslovske zlete.
Med Rusi in Poljaki so pač tatari in nemški vitezi zatrli čučji rod, toda vseh sledov nišo mogli izbrisati. Rusi pravijo pujsu č u š k a. Poljaki pa imenujejo živalski smrad c z u c h.
Sorodnike imamo dalje v vodi. Ščuka je plemenita riba, a še mo-gočnejše pod vodo bivajoče bitje iz našega sorodstva je ščukovec, aligator, brat krokodilov.
Tuđi Albanski poznajo imenovanje čuk: če kakega bojevitega ar-navta po hrbtu srbi, pravi, da ga čuki grizejo, namreč uši.
Ceio globoko v notranji Afriki je dobiti sledove Čukov. Tam živi namreč veličastna opica, ki ji pravijo za-morci čeko. Vsak jezikoslovec ve, da se »u« rad izpremeni v polglasnik. Zamorci izgovarjajo ime »Ččko« tako, da je »e« votel in polglasen. An-gleži pišejo to ime »ehago«, Nemci »tschego«, a prvotno se je glasilo čuko. Opica »čeko« je velika in div-ja kakor gorila in po obličju zelo podobna šimpanzu.
Čuki nimajo torej samo sorodnike med Kinezarji in med Indijanci, nego smovžlahti tudispti-cami, s prašiči, z osli, z us-mi, zafnami in s krokodili.
Nepreračunljivo je, koliko stole-tij že prebiva Čučji rod na zemlji. Da so biseri človeštva    dali    railičnim
narodom tuđi mnogo znamenitih mož, se pač ob sebi razume, saj dru-gače pri tako plemenitem rodu niti biti ne more. O znamenitih možeh čučjega rodu nameravam izdati posebno knjigo po izgledu Wurzbacho-vega bijografičnega leksikona in zato bo zadostovalo, če omenim za danes le nekaj posebno znamenitih Čukov izza naših časov.
Na Kinezarskem se je naša kri posebno proslavila. Ko je bila na Kinezarskem ustaja boksarjev, ki so jo zadušile evropske armade, se je odli-koval med drugimi posebno mandarin H a j č u k t a j, ki mu je dala ce-sarica pozneje prste odsekati, ker se je izkazalo, da je imel predolge. Zelo znamenit boksar je bil tuđi general K v a n č u k. Med dvornimi evnuhi je*' igral takrat veliko vlogo Č u k v u h, njegov sorodnik Hsučukpaje zdaj atašć pri kitajskem poslaništvu v Petrogradu.
Tuđi na Turškem je prišel Čučji rod do velike slave. K i č u k - paša je odličen general, ki se je lani tako odlikoval v boju proti južnoarab-skim vstašem, da mu Turki tega kar ne morejo pozabiti. Skromni junak pa ne ljubi hrupa in javnih časti ter se je z vojno kaso, ki jo je s posebno hrabrostjo otel iz velikanske nevar-nosti, umaknil v Pariz.
(Konec   prihodnjič.)
Stol        ___________________________________________BLOVgffSKl  HAKOP.    '____________________________________________178 štev.
težiti, da se le sokolske prireditve udeležik) izredno mnogo narodne*« delavstva* kar je zeto razveseUivo znamenje.
Iz Celia*. 5. avgusta. (Napad na ž a I s k e Sokole.) SinoCi se \c vrnilo s trbovdjskega zfeta celjske sokolske župe nekaj žabkih Sokolov že z veCcrnim vlakom, Ker nimajo zvečer već zveze s Savinsko dolino, so seveda morali izstopiti v Celju. Celjski trgovski pomočniki in Studen tje so gotovo že cei dan misliti, kako bi Sokole, katere so videli zju-traj ođhajati, napadli zvečer ob povratku. Policija je morala za ćelo stvar vedetu kajti zvečer so došli na kolodvor pod vodstvom štražmeštra trile poticaji — da bi po znani celjski maniri >napravili red«. Ko so Sokoli prišli iz kolodvorske veže — bilo jih je samo deset, in se to povečini mladi fanti — so jih obsoli hrabri nem-škatarski barabont kričali, zviždali ki grozili s pestmi ter pali čami. Po-ficiia se je seveda spravila nad — Sokole, ki so mirno obstali in izjavili, da se ne ganejo z mesta, ako se jim ne bo primerno skrbelo za varnost. Ati ne bi policaji umestnejse ravnali, če bi razgrtali nemško fakinažo in za-stgurali na ta način Sokolom prosto pot? Ko so Sokoli kasne je odkora-kaH mimo poštnega poslopja na Rin^, so iih policaji zopet skušali spraviti v ozko in temno Vrtno ulico, prav kakor bi hoteli majhno četico desetih fantov rzročiti junaški nemški bara-biji v pretep. In lahko bi se se zgodilo kraj hujšega: očividci pravijo, da je bilo v množici polno sumljivih eksistenc z debelimi, okovanim! palicu mi in ^ r^lnim! zepi - "''li. ^"j.-vzoči celjski hišni posestmki in veliki davkoplačevalci dr. V. Kukovec, Anton Kolenc in dr. Janko Sernec so energično zahtevali od policije, da vzdrži red in mir — in tako ni došlo do cesa hujšega. Policija je bila ven-dar nekoliko med dvema stotoma: na eni strani je bilo pred pričami le treba nastopiti za red, na drugi pa se Je bala znanih hujskačev, ki na veliko gospodarsko škodo mesta še ved-no vladajo na magistratu in za take ljudi, ki po ulicah *>branijo« celjsko Nemštvo, nimajo zaprtih žepov. Sinoć i je bila najeta mularija, vendar s policaji nezadovoljna; pri Studen-tenheimu je bilo slišati ironične klice: Heil naši policiji, to je bila lepa zma-ga! Gosp. župana dr. Jabornegga bi vprašali: ali je pametno, da napa-daio neodgovorni elementi tujce. ki prihajajo na celjsko postajo in hočejo odtod dalje v Savinsko dolino? Ah ne bi bila morala policija energičnej-še nastopati — vsaj tako, kakor po-zneje na Graški cesti, ko se je grozilo z aretacijo vsakomur, kdor ne gre z mesta? (Takmt so bili Sokoli seveda že izven mestnega teritorija) Letoviščarji so se komaj zopet na vadi i na Celje — sedaj jih bodo pa pregnali smrkolint, ki ne plačujejo niti vtnarja davka? In kaj pravijo firme: Konig, Ranzinger in Honigmann, de Toma k razgrajanju svojih trgov-skih pomočnikov in nadebudnih si-r.ov? Izgovora in opravićila ni no-benega: Žalčani so bili docela mirni in so s svojo hladnokrvnostjo, ko so sredi barab v dvostopih korakali skozi mestn imponirali ćelo Nem-cem. Sinoćnji nastop ne služi celjskim Nemcem v nobeno čast — oživ-Ija pa staro našo zahtevo po podržavljenju celfcke policije.
V Petrovčah pri Celju so priredili v nedeljo popoldne učenci in učenke 3. in 4 razreda ljudske sole v prostorih gosp. Vodenika jako dobro uspelo šolsko veselico. Poslušal-ci, katerih se je nabralo iz 2alca, Pe-trovč samih in ćelo iz Celja lepo šte-vilo, nišo mogli prehvaliti izbornega petja. Otroci so vprizorili tuđi dve igrici, k sta splošno ugajali. Kdor ve, koliko truda je treba z odraslimi pev-ci in igralci, da podajo kaj dobrega, bo vedel tem bolje ceniti trud in de-Javnost petrovškega učiteljstva. g. nadučitelja Slanca, kakor g. učitelja Pegrlja in gospodičen učiteljic Kova-čič in Confidenti, za to veselico. V imeinu vsch soli prijaznih staršev jim bodi izrečno prisrčno priznanje in zahvala.
Paberki iz »Straže«. V e d n o s o si dosledni! »Straža« je priobči-la zadnji petek na uvodnem mestu na prvi pogled simpatičen članek, v ka-terem pravi, da naj dado Nemci (to se pravi: graški konzistorij; op. ur.) najprei v sekovski škofiji Slovencem v cerkvah tište jezikovne koncesije, katere jim v obmeinih krajih. Gradcu, Donawitzu in drugod gredo, po-tem se še le naj pritožujcjo na do-zdevnimi krivicami, ki se jm gode v jezikovnem oziru po lavantinskih cerkvah. Ta članek je posledica na-padov na hočkega kaplana. gosp. J. Baznika, kateremu so nemški listi očitali, da poučuje verouk na šulfe-rajnski soli v Razvanju slovenski in da moli z otroci tuđi slovenski v eer-kvi. A na tej soli je samo osem, reci in beri osein napol nemških otrok, vse drugo pa je samo slovenska de-ca, ki jo pošiljaio zaslepljeni slovenski starši v to ponemćevalnico. Um-Uivo je, da bi kapian z otroci jačoe
opravi!, ako bi govoril nemšJel. Zato je prekorači! mkn taauik<ift|ak*sa lavaotinskega ordinarijata, da •• mora podućevad m razraafckl •*■ ve-rmk nemški, in se s tem izpottavil nemšKim napadom No — in Usta na-rodno-radikalna »Straža« niti s eno besedo ne omenja orđinaritatovega ukaza! Ali zato, ker je »neodvisen« poli učen list, kakor laže z vsako izdajo vsojim braleem? Ni dvoma, da je izdan enak ukaz tuđi glede drugih ponemčevamic na Spodnjem 5ta-jerskem. »Straža« — zgani se! Tvoji šef-urednik i tako ne morejo videti dr. Napotnika — zato pa po njem sedaj ! — »Liberalno-ncmšku-tarska zveza.« Pri občinskih volitvah y Novi vaši na Dr. p. so na-sprotovali klerikalnomu občinskemu gospodarstvu naprednjaki, slogaši in štajercijanci. Zmagali so seveda kle-rikalci in za župana ie bi! izvoljen bivši Plojev pristaš Vršič. Mož je značajem tako dolgo, dokler je dr. Ploj krmil poljance z državnimi pod-porami, je bil njegov pristaš, danes je pa klerikalec. Ker se neklerikalni vo-lilci nišo vjemali s takim poštenja-štvom in delali po svoje, je nastala povest o »liberalno-nemškutarski zvezi.« — O Ž t. liju v Slovenskih goricah je povedal »Slovenski Narod* v članku o prodiranju Nemštva ob i. ž. nekaj bridkih res-nic. To je -Stražo« tako zbodlo, da piše o »narodnih izdajalcih«, »tinto-maziti. itd. Na mnogoštevime druge težke obtožbe v dotičnem članku pa »Straža« raje molči. Kajti če bi od-govarjala, bi morala na vsak način obsojati svoje krušne očete. ki sicer :i--..\ -?A\ sede pri političnih koritih — delali pa ne bi ničesar.
Nemškonacijonalni sođntk. Iz Zgornje Radione je priobčila Sloga« dopis, ki prav jasno kaže, kako daleč je že narastla korupcija med nem-škimi sodniki na Spod. Stajerskem. V tem dopisu se pravi med drugim: S pomočjo nemškega Volksrata smo doMH lan^ko leto k okrajni sodniji v Zgornjo Radgono sodnika dr. Me-schitza. V kratki dobi službovanja v našem okraju se je izdal ta vročekrv-ni Nemec v uradu in izven istega za Ijutega sovražnika Slovencev. List navaja na to dokaze, kako je dr. Me-schitz falzificiral nek zapisnik o sle-parijah pri zgornjeradgonskih občinskih volitvah v prid nemški stranki, kako je zmerjal Slovence v nekem javnem lokalu v Apačah in kako je skušal izsuvati slovenske pevce iz K(irbiševe?> gostilne v Zgornji Rad-goni. To je pa že v nebo vpijoče? Ali se ne bodo višje sodne oblasti zgani-le? (Op. ur. Ta Meschitz je že popre-je služboval na Štajerskem, a se ga je potem na posredovanje dr. Ploje-vo prestavilo v njegovo koroško domovino. Ko je dr. Ploj pri volitvah padel, je pa došel dr. Mesehitz takoj na Štajersko nazaj. Čudimo se. da se gosp. J. Roškar, ki vendar dobiva dijete državnega poslanca za zgorfije-radgonski okraj, nič ne potegne za svoje volilce.)
Hmelj. Iz Zatca na Češkem, dne 1. avgusta. Zadnie dni je bilo povpra-ševanje po hmelju precej živahno in so bile vsled tega nekatere \ečje partije prodane. Cene se nišo zm/ale in se je plaćalo za dobro in prima blago od 170 do 200 K za 50 kg. Zaloga starega hmelja se je precej skrčila in bode lanskega pridelka še kaciti 5(K) centov, a 50 K v prvih in drugr ro-kah. Tuđi po tujem, izvenčeškem, hmelju se je povpraševalo in pK alo od \20 do 140 K za 50 kg. — Vremenske razmere so bile zadnje dni prav ugodne, vsled tega tuđi tu pa tam hmelj zori in ga bode treba v teku S dni obrati. Obče se bode pa obira-nje hmelja začelo sredi meseca avgu-sta in upati je. da bode novi hmelj za-dostoval glede množine in kakovo-sti, kakor tuđi glede oblike kobul. Povodom temeljitega pregledovanja vseh hmeljskih nasadov v našem okolišu smo se prepričali, da bodemo pri ugodnem vremenu letos imeli prav dobro polovico polne letine, t. j. 160 do 170.000 centov a 50 kg. Mogo-če je sicer, da se bode to Število ali navzgor ali navzdol nekoliko spre-menilo, vendar je izključeno, da bi letos pridelali 200.000 stotov a .=>0 kg, kakor se od nekatere strani trdi, ker je vendar ena tretina vseh nasadov le slaba in se pri najugodnejšem vremenu ne more več popraviti. — »Saazer Hopfen- und Brauer Ztg.«
Gornjegrajsko učteljsko društTo zboruje dne 15. avgusta t. L točno ob 10. uri v soli na Liubnem. Spored je razviđen z stanovskega glasila.
Fram. Ciril-Metodova podružnica priredi veselico z istim sporedom v nedeljo, dne 18. t m. in ne v nedeljo dne 11. t. m. Takrat pa vsi rodoljubi od blizu in daleč v Fram.
iz Gradca. (U radni sluge in nemški n a c i j o n a 1 c i.) V so-boto zvečer se je vršilo posvetovanje uradnih slug o stališču, ki ga naj za-vzamejo pri bodočih občinskih volitvah. Posamezni govornik i so izjavili, da se za ponudbo nemških nacijonaU cev dveh mandatov v III. razreda (katerega na ci iona 1 ci itak ne dobe v roke) lepo zahvaiiuiejo in da se naj
prepvtti posameinlkoui, kako fn kota hoček> voHti. Ker raspolagalo uradni sluge v III- razedu z več ko poldruf tiioč glasovi, so napeli na-vzoči nemŠko-Mcifonalni poslane! vse sile« da so konečni sklep uradnih slug glede občinskih voiitev vsaj za-vlekli.
Rontto.
Stavka v Umerčak. Stavka v tovarni v LimerČah še vedno ni končana. Več delavcev, ki so jih areti-rali povodom izgredov pri izbruhu stavke, so izpustili iz preiskovalnega zapora. Preiskave se seveda na-daljujejo, več delavcev je se v za-poru. Vodstvo tovarne je izjavilo, da se z delavci sploh ne pogaja-
Voiakl, napadale!. V Beljaku so napadli vojaki lovci nedaleč od gostilne PavŠove posestnika Laureta, ki se je v gostilni z njim sporekel. Padli so nanj in ga tolkli in suvali toliko Časa, da je obležal nezavesten in težko ranjen na cesti. Odpeljali so ga v bolnico, napadalci so ovadeni.
Okradena učiteljica. V Celovcu je vdrl neznan tat v staiiovanie učiteljice na dekliŠki meščanski soli, J. Kankerjeve, in ji je odnesel več zlatnine. Sum je letel na hišnega oskrb-nika in njegovega sina, pri katerih so izvršili tuđi hišno preiskavo, toda brezuspešno.
Čudna mati. V nedeljo popoldne je prišla v neko gostilno v Celovcu mlada ženska s približno 3 mesece starim otrokom. Ko se je pošteno na-jedla in napila, je izginila in pustila za odškodnino svojega otroka. Otro-ka je prevzela v oskrbo hišna gospo-dinja. Čudno mater pa zasleduje pcli-cija. Baje so ji že na sledu.
Nesreće. Neki mesarski voz je povozil v Celovcu 41etnega dečka Antona Krauta. Otrok je nrisel pod voz in dobil tako težke poškodbe, da je v kratkem umri. — V Beljaku je padel dveletni sin posestnika Toma-žiča v lonec vrele vode. Ko je prišla mati, je bil seveda otrok že mrtev.
Primorsko.
Pomanjkanje vode v Gorici. Zaradi pomanjkanja vode v reservarjih mestnega vodovoda je magistrat likrenil, da se zapro rriestni javni vodnjaki ob 9. zvečer in ostanejo zaprti do 7. zjutrai. Palje se srne za-jemati voda na javnih vodnjakih samo v vrče in škafe, odvažanje vode v sodih ali večjih posodah je dovolje-no samo pri dveh vodnjakih.
Pevsko društvo »Trst« s tamburaškim zborom ter več članov tržaš-kega slovenskega gledališča priredi dne 25. t. m. popoldne veliko vrtno veselico v Matenji vaši pri Prestran-ku. Na sporedu je več točk petia (me-šan in moški zbor), tamburanje, čarobna igra i>Repoštev< ter ples ob zvokih godbe narodne delavske organizacije. Cisti dohodek je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda.
25letnica pevskega društva »Hajci r ih« na Prošeku Na željo mnogih bratskh pevskih društev podaljšal se je rok za priglašanje k veliki pevski slavnosti, 251etnici pevskega društva »Hajdrih« na Prošeku, nepreklieno do 17. avgusta t. 1. Zato nujno prosimo slavna bratska društva, da se pravočasno priglasijo, ker sestavi odsek 18. avgusta spored, katerega izroči tiskarni 19. avgusta. Poznejše priglasitve se ne bode moglo tiskati na plakatih in na sporedih. Iz Kranj-skega sta se priglasili doslei pevsko društvo »Slavec« iz Ljubljane korporativno z zastavo in glasbeno društvo »Ribnica« iz Ribnice.
Smrt v kopališču. V Oradežu je našel v morju približno kakih 50 m od obrežja nek letoviščnik učenca dunajske realke Ivana Fabra z Du-rujja nezavestnega. Voda je tam še plitva. Faber je bil pod vodo. IHig-nil ga je in poklical zdravnika, toda bilo je prepozno; ko je ta prišel, je bil Faber že mrtev. Zdravniki so konstatirali, da je zadela Fabra srčna kap.
Okradena tatica. Furlanka. laska ITletna služkinja Viktorija Depoli, je ukradla svoji gospodinji za 400 kron razne zlatnine in srebrnine, da bi lo-vfla fante z njo. Toda primanjkalo ji je denarja in dala je svoji prijateljici Seiglovi zlat prstan, da ga zastavi v mestni zastavljalnici. Seidlova pa je s prstanom zginila. Depolijeva ie šla na policijo in Seidlovo ovadila zaradi poneverjenja in zahtevala, da jo are-tirajo. Toda zgodilo se je tako, da je policija, ki }e Depoliievo že iskala, aretirala najprej njo samo, potem pa je poiskala Še Seidlovo.
Pozor, detaTcl! V Trstu so are-tirali nekeRa laškega inieniria. ki je nabiral delavce za zgrradbo neke Že-leznice v Rio de Janerro. Obetal jim ie visoke plače in stalno nameščenfc, Posebno detaven ic bil v siovenskem Primoriu in nabral več kot 3CX) delavcev. Več se iih ie iz Trsta že od-peljalo, veliko pa so iih oblasti zadržale ravno ko so se hoteli vkrcati. Možakar se k ddavcem seveda U-
gal in jih je posiljal v Ameriko samo, da bi zaslužil mastne provizije od pa-robrodnih družb.
Potras. Seismografični aparati na potnorskem observatoriju so za-znamovali včeral ob 11. uri lahko valovanie zemlje in sicer v oddalji kakih 130 km.
Dnevne vesti.
'+     Narodna   socijalna   zveza.
Vsakdo nam mora priznati, da smo vedno spremljali vsako stremljenje po organiziranju delavskih slojev na narodno-socijalni podlagi z živimi simpatijami. Taka organizacija je potrebna, če nećemo, da se izgubi slovensko delavstvo v internacijo-nalni socijalni demokraciji, ali da je klerikalizem ne zastrupi. Dosedanji poskusi, ustanoviti močno narodno socijalno organizacijo, se sicer nišo obnesli, a četudi je s tem marsikaj zamujeno, stvar ima vendar svojo prihodnjost, ki je ne ubijejo ne zabavljanja kršćanskih mož, ne tistih, ki kakor kaki plantagenbesitzerji vladajo socijalno - demokratično stranko. Ko se je pred kratkim začelo novo gibanje za narodno - socijalno or-i^anizacijo, nas je to navdalo z vese-Ijern, četudi smo slišali, da neki Ra-dešček hudo zabavlja na narodno-napredno stranko in četudi se je čulo, da se hoče na narodno - socijalni podlagi ustanoviti posebna nova stranka. Rekli smo si, da bodo delavci že sami spoznali, da bi jim s tako novo stranko ne bilo nič poma-enno in ćn varuiejo svije socijalne ni bvojc narodne interese najbolje s strokovno organizacijo. — Zadnje dni se je raznesla govorica, da bo v kratkem ustanovni shod narodno-socijalne zveze in da se tega shoda udeležita tuđi češka poslanca Choc in Bufival z večjim številom čeških narodnih socijalcev. Govorilo se je o tem to in ono, a natančnega ni nihče vedel nič povedati. Našemu listu nišo aranžerji ničesar sporoćili, našega lista nišo nič informirali — sele vče-raj so nam poslali v snočnji številki natisnjeno notico o tem shodu. Lahko si je torej misliti, kako smo se začudili, ko je klerikalni »Slovenec« pri-občil topel pozdrav poslancu Chocu in njegovim spremljevalcem. Kleri-kalci pozdravljajo Choca in tište, ki prihajajo na protiklerikalen shod? Naravno ie, da je to na napredno občinstvo skrajno slabo vplivalo. Ker prireditelii nišo nič informirali naprednih listov, so ti ostali reservi-rani in posledica tega je bilo, da je bil sprejem Čehov prav klavern. — Vsakdo se je le vprašal: Kdo ie pa spelial Choca in njegove tov ariše na led? Da hi bil prisel državni poslanec Choc kar na Radeščkovo povabilo v Ljubljano, to je vendar tako malo verjetno. Kdo ga je torej speljal? Na to ni mogoče odgovoriti. Značilno pa je. da ie bi! poslanec Cboc v Ljubljani gost dr. Šusteršiča in da je na shodu govoril, da ne smejo biti narodni socijalisti pri nobeni politični stranki. Kaj bi klerikalci dali, če bi mogli ne-klerikalno delavstvo zapeljati, da bi si ustanovilo posebno stranko, kakor jo je priporočal Choc, saj bi na ta način delavstvo v Ljubljani pripravili ob vsak vpliv v javnih zadevah in bi bilo s tem klerikalizmu silno pomagano. Ćim se je zaznalo, da posl. Choc stanuje pri dr. Šusteršiču, je ljubljansko občinstvo bilo seveda koj odločeno, da se shoda v »Narod-nem domu« ne udeleži. — Shod je bil jako slabo obiskan. Udeležili so se ga tuđi češki narodni socijalisti pod vodstvom poslanca Choca in tržaški narodni socijalisti, katere je zastopal tajnik »Narodne delavske organizacije« Rrandtner. Začetek je bil napo-vedan za pol 8. uro, toda sele okoli 9. zvečer je bilo izvoljeno po dolgih in mučnih jeremijadah predsedstvo. Za predsednika je bil izvoljen Rade-šček, za zapisnikarja pa Brandtner. Na programu je bil najprej govor dr. Laha, a dr. Lah ni govoril; postavili so ga na program, ne da bi ga bili sploh vprašali. Kot druga točka sta bila naznanjena govoia poslanca Bufivala in predsednika Zveze jugo-slovanskih železničarjev Škrjanca. Bufival pa sploh ni prišel v Ljubljano in Škrjanec menda tuđi ni prišel. Tuđi tretja točka programa je od-padla, ker tajnik tržaške narodne delavske organizacije Brandtner ni hotel govoriti, dasi je bil navzočen. Prvi je govoril poslanec Choc, ki je po-zdravil slovenske narodne socijaliste, pri čemer pa je pokazal, da naših razmer prav nič ne pozna. Zastopal je stališče, da naj bodo narodni socijalisti popolnoma samostojni in neodvisni od vsake stranke. Izjavil je, da ne dela med strankami na jugu nobene razlike in ćelo klerikalce je močno jemal v zaščito. Za njim ie nastopil kot govornik predsednik shoda Radeščck. Oovoril je o pome-nu narodnega socijalizma, pri tem pa je začutil potrebo, da se je zaletaval v narodno • napredno stranko in v napredne liste, očitajoč »Slovenske-mu Narodu« in »Dnevu«, da sta od Kolinske tovarne podluiftfieoa. Ured-
nik  »Slovenskega  Naroda«  Sega je nato govornika odločno    zavrnil in izjavil, da je trditev Radeščkova ne-sramna laž. Zavrnilo pa ga je tuđi občinstvo v dvorani tako radikalno, da je mož takoj utihnil in ostal ves čas zborovanja miren.    Na shod je prišlo tuđi par socijalnih demokra-tov, njim na čelu kričavi Kocmur, ki je hotel kovati političen kapital za socijalne  demokrate in  izrabiti  prihod čeških narodnih   socijalistov v to,    da kolikor    mogoče    nesramno opljuje narodno - napredno stranko in proglasi vse Slovence za socijalne demokrate, ali pa za klerikalce, katere je strahovito lepo božal in jim pripisoval     visoke     zasluge.     (Klici: Moste!)  Občinstvo je izprevidelo to nakano in je Kocmurja javno obsodi-lo s tem, da je preprečilo njegov klerikalno - socijalno - demokratični govor in malo je manjkalo, da ga nišo postavili pred vrata. Pri tej priliki so se  odlikovali  s  splošnim  vpitjem  in ropotom v prilog klerikalcem in socijalnim demokratom posebno   izda-jatelj »Ilustrovanega Tednika«   P e -s e k in njegovi ožji tovariŠi. Odločno je zavrnil Kocmurja   podpredsednik »Zveze   jugoslovanskih    železničarjev v Trstu,« ki je socijalne   demokrate razkril v njihovi nagoti in jim s stvarnimi argumenti dokazal,    da nišo drugega kot brezdomovinski za-hrbtni politiki, ki samo razdirajo   in rušijo, toda nič ne zidajo. Njegov govor je    bil z velikim    navdusenjem sprejet. — Oglasil se je nato k bese-di tržni nadzornik g. R i b n i k a r, ki je z jedrnatimi besedami pojasni! češkim gostom    politični    položaj    na Kranjskem  in  umazana  sredstva,    s katerimi se bojujejo proti nam klerikalci  in  socijalni demokratje,    ki so potegnili  v igro ćelo navzoče  goste same, da bi iih    preslepili in nato v kalnem ribarili. Tuđi njegov govor ie bil s splošnim odobravanjem sprejet. Ker napovedanega govornika dr. Ki-sovca sploh ni bilo med tem y dvorani, je nastalo tako razburjenje,   da je bilo zborovanje sploh nemogoče, je prišlo do konca shoda. Zahvalila se je edino   le še v imenu    češkega ženstva Slovencem za prijazen sprejem in bratsko gostoljubnost    gospa Adeltova. Občinstvo po večini vsled nesramnih napadov razburjeno tako, da ni hotelo več prisosivovati take-mu zborovanju, se je nenadoma raz-šlo, tako da g. Radešček ni imel časa, da bi zborovanje zaključil. — Obža-Iovati je, da bo na sebi tako dobra in zdrava stvar, kakor je narodna    de-lavska organizacija  imela od  te pft-redbe vsaj  v toliko škodo, da bodo socijalni demokratie in klerikalci ta shod izkohščali za svoje nečedne na-mene. Kar pa so nespretne ali zlo-hotne roke pokvarile, se da še vedno popraviti. Obžalujemo tuđi, da češki gestje nišo preživeli v Ljubljani ve-selejših ur. Bili so pac zapeljani,   na-pačno informirani in nalagani od ljudi, ki bi radi vodo skalili.
-f- Navadno falotstvo. Uradnik banke »Slavije« Radešček je na snočnem shodu v »Narodnem domu nesramno napadel tuđi naš list, trdeč. da je od Kolinske tovarne podkup-!jen. To je čisto navadno falotstvo in drugega nič. Tako, kakor ie ^Slovenski Narod« od Kolinske tovarne podkupljen, tako je podkupljen tuđi >Dan^ in tako je podkupljen tuđi > Domoljub« in tako se da sploh vsak list podkupiti, če prijavlja oglase in reklame. Tako na pr. se da tuđi »Zar-ia« prav rada podkupiti in še pošilja prosit »ničvredne iiberalce«, naj jo podkupijo in naj ji daja z oglasi ka! zaslužiti. Kolinska tovarna je odlično slovansko podjetje, ki izdeluje dobro blago in ki iz skupička izdatno pod-pira družbo sv. Cirila in Metoda. Tako podjetje lahko vsak list priporoča. Da plačuje tako podjetje za svoje oglase in reklame skrajno zmerno takso, to je pac ob sebi razumljivo, to je popolnoma naravno in pošteno in navadno pri vseh listih. Kdor ta imenuje podkupljenje, stori navadno lopovstvo. Radešček je bil prej uradnik Kolinske tovarne. Ne zanima nas prav nič, kaka čustva goji ta človek do Kolinske tovarne, ki je jako zadovoljna, da se ga ie iznebila, a njegovo čustveno razmerje do Kolinske tovarne ga nikakor ne opravičuje, da bi smel na falotski način napadati naš pošteni in spodobni list. Ker ob-stoje razsodbe, da list kot tak ne more tožiti, zato žal ne moremo Rade-ščka postaviti pred sodnika, da bi ga ta naučil, kaj je obrekovanje. Na vsak način si pa borno tega čednega člo-veka zapomnili.
+ Mandelj in Lampe. Razprav-Ijanie o deželnih financah kranjskih je dr. Lampetu skrajno neprijetno* Odkar se je s sanžiranjem štirih mili-jonov, s katerim nespodobnim manevrom si je hotel v polemiki proti Šukljetu pomagati, tako gorostasno blamiral, da ni mogel ne ene stvarne besedice ziniti, se sploh ne spušča v nobeno debato več. Tuđi zdaj, ko je Mandelj — bivši klerikalni poslanec, ki pa je odložil mandat, ker ni hotel biti soodgovoren za klerikalno gospodarstvo — v »Vedi« novič posve-til za Lampetove finaučne kulise, si
178 štev.                                                                                                SLOVENSKI   NAROD.                                                                                                 Stran 3.
■ pomaga   »Slovetiee«   s  par   cenenimi
■ hesedami. V stvarno poiemiko se ne
■ >pušča. Vse opravičenje slabih dežel-Inih financ kranjskih je, da ie Šel —
■ ješki namestnik na Dunaj prosit de-liarja, ker so Češke deželne blagajne
■ prazne. Seveda je »Slovenec* zamol-I ial. da delak» Ne me i že več let v če-likem deželn^tn zboru opstrukcijo ln
■ da vsled tega češki dežeini zbor ne more pre skrbe ti  potrebnih sredstev, dasi bi jTh ta bogata   dežela seveda te raje zmagala.   V kranjskem dežel-ietn zboru pa ni nobene obstrukcije in zato bi bile deželne finance lahko v redu. če bi jtti oskrbovali bolj spretni in boli preudarni Hudje.
-   Pa je vendarle prisel! Hrva-
ški klerikalni dijaki so bili zelo ozlo-
I voljeni, ker v času   njihovih  zboro-
I vanj ni prišel deželni glavar dr. :>u-
I steršič. Šusteršiča so sicer opraviče-
■  vali. da biva na oddihu v    daljnem I Toblaku, toda  Hrvati  so bili  vkljub I :emu nekoliko pikirani. češ. da se jih I z vodilne strani bagatelizira in pre-I žira. ln tako ni preostajalo drugega, I kakor da si zapišejo dr. Susteršiča. I in res. v soboto zvečer je dr. ^uster-I >ič prisel    k    zaključku    klerikalnih
■  rrireditev — na komerz. ln hrvaški
■  -derikalni študentje so bili potolaže-I u\ zlasti ker je §usteršič v svojem
■  govoru med drugim naglasdl. da je
■  zanj aksiom vsega dela v javnosti, da I -od Slovenci in Hrvati   ni   razlike. 1 Seveda pri tem ni novedal. da ne vi-I i\ razlike med Slovenci   in   Hrvati I amo takrat. ako Hrvatje plešejo ta-1        kakor jim on žvižga. Ako pa Hr-I       .c le količkaj revoltirajo in se ne-I  jcjo dati od njega voditi na uzdi, pa
■   «e v gosp.  dr.  ^usteršiču  takoj  po-I   a\i drugi aksiom o veliki razliki med 1    hrvati in Slovenci.
I         -r »JugoslovanU. Fredno so pn-
I <1i hrvaški klerikalni dijaki v Ljub-I jano„ je »Slovenec* neprestano pi-I šal o ^jugoslovanskem« katoliškem I r- :m sestanku. Čim pa so se pn-1 ..ivin v Ljubljani hrvaški klerikalci. I :e >jugoslovanstvo« takoj izginilo iz I >!ovenčevih« predalov in klerikal-I -^ glasilo je vse dni govorilo samo o I -:^tanku hrvaškega in slovenskega I *atoli$kega dijaštva ter se skrbno I gibalo v tem času rabiti besedo I jugosiovansko«. Sele včeraj. ko so I :r\ aški študentje že odšh*. se je ^Slo-I enec« zopet ojunačil. da je jel go-I ^riti o Jugoslovanih^ Napisal je I amreč referirujoč o Susteršičevem I govoru na komerzu ta-le stavek: I Vsa dvorana se je tresla od navdu-I ^nega ploskanja voditelju — Jugo-I invanov. ki je s svofimi besedami I vem vlil poguma in volje za delo.c I Kaj bodo k temu rekli hrvaški kle-I '-alci. da -Slovenec« proglasa Su-I veršiča za voditelja — Jugoslova-I nov. ko oni ne priznavajo tega poj-I : ia in ga perhorescirajo, češ, da bi-I aio od Triglava do Balkana samo in I   edino Hrvatje?!
I          -f- Pravica, kje si? Na enoraz-
1   redni ljudski šoii na Bukovici je bila
I    razpisana v definitivno    nameščenje
I   učiteljska služba z izrecno pripombo,
I    da imajo moški prednost. Bila sta
I    'va kompetenta. sedanja šolska vo-
I    :iteljica gdčna. Franja    Pogačerjeva
i učitelj iz Dražgoš, gosp- Ivan Stu-
rica.    Gdčna. Pogačarjeva je mlada
;^iteljica, ki je — ni še dolgo tega —
-apavila   izpit  učiteljske   usposoblje-
Tiosti: gosp. Stupica pa služi že 18 let
? izbornim u^pehom na enorazredni-
ci ter že 15 let vestno opravlja tuđi
*37.avno ekskurendno solo. Mož ima
rodbino in ker je bolehen, si je želei
z hribov na lažjo in udobnejso služ-
Mco na Bukovici, ki leži v ravnini.
Pa ves klerikalni aparat je delal na
to, da je bila pravica  pohojena    in
imenovana učiteljica.
H-     Klerikalno   poneum pjevanje ljudstva. V Kastavu v Istri živi pri-smojena tercijalka Jela Vlahova,   ki ie  med  svoji mi    somišljenicami     na stasu, da je svetnica. Ta Jela Vlahova je po  vsi  Kastavščini  razglasila, da se    je    Jezus    prikazal    nekemu Francozu ter izrekel željo, da bi    se našle 4 ženske, ki bi trpele njegove muke. To je ona čitala v listu, ki ga izdajajo reski    kapucini.    Ena    taka /enska se je našla najprvo na Fran-.oskem, druga pa v osebi neke slovenske služkinje z imenom    Ivanke na Reki.   Ta Ivanka trpi Kristusove muke, kar so baje konstatirali sami reski kapucini. Nedavno tega se je razglasilo v Kastavu, da je dospela tjakaj ta Ivanka z Reke v spremstvu neke baronice in da se je nastanila v hiši Jelice Vlahove. Naravno, da je vse hitelo, da bi videlo čudno svet-nico, ki poti kakor Kristus krvavi pot in ki ima kakor Kristus pet ran božjih, iz katerih teče sveza kri. V hiši Jelice Vlah je bilo toliko »vernikov« in radovednežev, da je bil vsak pro-storček zaseden. Med gledalci je bilo mnogo takih, ki so glasno izjav-I     ljali, da ne verujejo na čudeže. To I     je bilo baje krivo, da   se je   »sveti« I      Ivanki kri strdila in da vsled tega ni I      mogla    kakor    Kristus     potiti     kr-I      vave poti. Zamanj je bilo vse čaka-I      nje, čudeža ni bilo. Gledalci so posta-I      jali nevoljni in so že   glasno   dajali I      duška svoji nevo#L   Videč to, jo   ie
»sveta« Ivanka jadrno popihala ter se v spremstvu par zarukanih terci-jalk v kočiji odpeljala na železniško postajo v Matuljah. In prav je stori-la, ker sicer bi ji razjarjeno ljudstvo res naučilo, kako se krvav i pot poti. — In vse to se je baje godilo z ved-nostjo reskih kapucinov. Tako po-neumnjajo ljudstvo fanatični Jer viši, ki so v svoji fanatičnosti izdubili že vso trezno razsodnost.
-f Sankciioniran zakon. Cesar je sele zdaj, 19. iuliia, torej po preteku celih petih mesecev sankcijoni-ral zakonski nacrt, ki ga je sprejel deželni zbor kranjski dne 13. fenru-arja glede nadalnjega pobiranja de-želnih naklad za 1. 1912.
—  Iz sokolskih krogov   naru   pi-šejo:  Zapazili snio te dni v nekate-rih izložbenih oknih  novo serijo  (6) ^sokolskih«  razglednic, o kateriii  je splošno mnenje, da so vse prej kot umetniške.    Dotični    g. umetnik    je incnc'a mislil    karikirati    sokoi^tvo, ker so slike glede kompozicije in sc-^ta> t    barv popolnoma    ponts-eče-ne. Tuđi nišo izdane v    ^>rid    vSlov. i>ok. zveze« ali kakema sok. društvu, terr.vtč    so     privatna     šnekulajija. Ot»oza:jamo slavno občinstvo, da »z-idejo v kratkem nove   krasne    »az-glednice, izdane po    »Slov. sokolski zvezi« v prid zletnemu skladu za le-to !9kr
—   Pozor dunajski  policaji.  Hr-vaški evharisti, nadebudni klerikalni dijaki, ki so se nudili pred kratkim nekaj dni v Ljubljani na svojem   ro-manju na evharistični kongres na T>u-naj, nišo uganjali po mestu svojih ne-okusnih neslanosti v spremstvu ljubljanskih   mladih   kaplanov   in   seme-nišenikov samo po dnevi. marveč so se odlikovali tu Ji kot pn>un       kx\\ razgraiači.    Ko so se ntipfli pnstno klerikalnega    vina  in  pive  v   »Uni-onu«. so jih peljali naši pastirji ljubljanski  pod Rožnik,    odkoder  so  se vračali pozno ponoći v mesto. Mea potjo so tako razsajali. vpili, razgra-jali. da Ljubljančani že dolgo    časa nišo imeli prilike slišati tako razpo-sajene druhali ponočnjakov, kakršno so reprezentirali ti mladi možje,    ki gredo častit Najsvetejše na Dunaj.
LetošoH nabori se vrše: V Skof-ji Loki, dne 12.. 13., 14. avgusta (na-bornikov 593); v Kranju 16., 17. av-gusta (nahornikov 2S7): v Tržiču 19. avgusta (nabornikov 109); v Ra-dovljici 21.* Z2.m 23. avgusta (nabornikov 570): v Kamniku 24.. 26. avgusta (nabornikov 22^)'. v Lukovici 28., 29. avgusta (nabornikov 178); v Višnji gori 31. avgusta, 2. septembra (nabornikov 297); v Litiji 4-, 5., 6. septembra (nabornikov 487); v Ra-dečah 7. septembra (nabornikov 160); v Krškem 9., 10. septembra (nabornikov 273); v Koštanjevici 12., 13. septembra (nabornikov 212); v Mokronogu 16. septembra (nabornikov 195); v Velikih Laščah 18. septembra (nabornikov 112): v Ribnici 20., 21. septembra (nabornikov 187); v Kočevju 23„ 24. septembra (nabornikov 265); v Črnomlju 26. septembra (nabornikov 199); v Metliki 28. septembra (nabornikov 186); v Ru-dolfovem 30. septembra, 1., 2. oktobra (nabornikov 555); v Zužemner-ku 3. oktrobra (nahornikov 168); v Trebnjem 5. oktobra (nabornikov 1/4). V Ljubljani, mesto 12., 13. avgusta (nabornikov 374); v Ljubli mi, okolica 14., 16., 17. avgusta (nabornikov 563); na Vrhniki 19., 20. a\ sfu-sta (nabornikov 252). V idriji 19.. 20. avgusta (nabornikov 313); v Ložu 22. avgusta (nabornikov 150); v Cirknici 23. avgusta (nabornikov 153); v Logatcu 24. avgusta (nabornikov 162); v Vipavi 12., 13. septembra (nabornikov 204); v Postojni 14., 16. septembra (nabornikov 363) in v Ilirski Bistrici 17., 18. septembra (nabornikov 265).
Klerikalni veljaki in katoliška morala. Zgodilo se je v občini Med-vode nad Liubliano, da se je ino/, ki se je zdel vsem zelo pošten, mož. ki slovi po svoji pobožnosti, je oženjen in ugleden posestnik, mož, ki dosega castna mesta med našimi klerikalci in je vzor katoliškega očeta, izpod-taknil nad svojo deklo in padel. No, res je, da se to lahko marsikomu pri-peti, saj padejo še gospodje časih (prizor v svinjaku — enodejanka — osebi kaplan in svinjska deklah in gotovo bi tuđi mi prezrli tak greh, će ne bi ravno ti Ijudje tako nesramno izrabljali in pačili resnico pri vsaki malenkosti, ki jo najdejo pri narod-njakih. In kaj so rekli pobožni farov-ški gospodje in njihovi klerikalni generali, ko so izvedeli tragično novi-co o svojem vzor - mozu. — Rekli so: »Pustimo sa, mož ie pošten!« — Radovedni smo le še. kai bo rekla niegova žena, ki mu gotovo ni dala dovoljenja za take skoke čez ojnice in kako sodbo bo izrekla o možeh, ki blešče v prvih vrstah Kristnsovih bojevnikov in ki oproščajo in dovo-IJujejo kot taki nienemu možu, da tako brez kazni lahko tepta svete vezi od njih vpeljanega in blagoslovlje-nega katoliškega zakona?
Beda žetezniškib čuvajev: Iz krogov železniških čuvajev nam pi-
šeio: Razmere uslužbencev c. kr. drž. železnice postajaio dan za dne-vom neznosnejSe. Zadnja regulacija plač se je izvedla na način, ki ne more gotovo nikogar zadovoljiti. Ne ve-mo, kdo je tišti, ki je zmašil skupaj tako zanimivi delovni red, ki zahte-va, da morajo čuvajski nadomesto-valci delati celih 18 ur ob isti plači, kakor delavec na progi pri desetur-nem delu. Vzeli so nam kar 8 ur za-služka in doklado 40 vinarjev. Kdor se hoće šopiriti s častnim naslovom gospod »Wachtersubstitut , mora delati osem ur popolnoma zastonj. Treba je zato tuđi skušnje z dobrim uspehom in sčasorna se bo zahteva-lo, da kdor hoče povspeti do mastne službe gosp. NVachtersubstitute biti tuđi ahsolvent kake gimnazije ali re-alke, ali še ćelo kake višje sole. In ko si skušnjo dobro prestal, moraš še priseči, da boš vse svoje moči upo-rabljal v prid »skupnih interesov«, in to skoro polovico zastonj,za plačo, ki jo ima ubogi prozni delavec pri delu 10 ur, ki pa nima nobene odgovornosti in skrbi. Poteni je treba misliti še na druge dobrote, ki lahko zadenejo tako imenitnega gospoda, če zaspiš vlak, kar ni nič čudnega, kb si garal celih 18 ur, pa te doleti še posebna sreća v obliki globe 2 do 6 kron, če pa zaspiš dvakrat ali trikrat poteni lahko spiš brez skrbi, ker plača ostane tako vsa »noter«. Ne ve-mo, ali je povsod tako vpeljano ali samo pod našo direkcijo ali pa mo-goče še samo pod našo sekcijo, ka-tere vodja je gosp. nadinženir Pol-lak: Tuđi dopusta ne đonimo, ki je nam določen, katerega bi sedaj potrebovati. Po zimi ga bo pa dovolj, da se bo vsem poznalo.nam in gospo-dOM ir» sicer samo v »žepu <. Ali hoče železniška uprava s tem preklicanim ddavnim redom nam pcvećati veselje d<. naših dolžnost:? Sicer ja, kakor se plačuje, tako se tnii deia. Primorani smo ohrniti se zato do goto-v*h faktorjev, da uds:ranijo krivico, ki se nam godi, kar bo tuđi občinstvo v ki.iist, zakaj če so železniski usiiubenci slabo plačani, tuđi s'abo opravljajo svoje dolžnosti in tako priđe lahko do večjih nesreč. Zato-rej kličemo: Plaćajte nam, kar nam gre, in 7 veseljem borno opravljali svoje ^lu/be.
Kinematograf »Ideal«. Spored za torek 6., sredo 7. in četrtek 8. avgusta 1912: 1. Žurnal Pathe. (Kinematografska poročila. Najnovejši do-godljaji, šport, moda itd.) 2. Usode-polna skušnja. (Amerikanska humo-reska.) 3. Majhni solčni žarek. (Drama iz »Hoffmanovih pripovedk«.) — Samo popoldne. 4. »Tuj ptič«.(Tragedija iz Schwarzwalda v tren deja-njih z Asto Nielsen.) — Samo zvečer. 5. Moric je prijatelj živalU. (Vele-komično. Igra Prince.) V soboto, dne 10. avgusta: »Sin imperatorja«. (Kolorirano. V dveh dejanjih.) V torek, dne 1.1 avgusta: »Ellen«. (Učinkovitost Nordiskfilm Co.) V soboto, dne 17. avgusta: >Qrehi našega časa«. (Učinkovitost Nordiskfilm Co.) Vsak petek specijalni večer z izbranim sporedom.
Mica Kovačeva se je včeraj pojavila v osebi dne 29. septembra 1886 v išmihelu pri Novem mestu rojene-ga in tja pristojnega pekovskega pomoćnika Mihaela Pečnika. Navede-nec ie najprvo v Cifeju na Dolenj-skem kolodvoru zavžil za 2 K 14 v ter jo natihoma popihal proti južnem kolodvoru, kjer je šel v Stelzerjevo restavracijo in tam začel zopet prav brezskrbno zalivati žejni želodec, dokler ni prisel stražnik, kateremu je bila ^oljufija ovajena, in ga areto-val. Oddali so ga sodišču.
S ceste. Snoči je neki hlapec po Cesti na južni kolodvor tako nepre-vidno vozil, da sta konja z ojem za-dela v kolodvorsko poslopje in v voz nekega izvoščka, ter mu ga tako po-škodovala. da ima ta lo K škode. — Na Karlovski cesti se pa neki voz-nik ni hotel pred električnim vozom pravočasno ustaviti. Ko sta se voza imela srečati in je bil trmoglavi voz-nik v zagati, je naglo zavil na hodnik, kjer je zadel v železni drog, na kate-rem je označeno postajališče, s tako močio, da ga je odlomil.
2epni tatvini. Danes ponoći je bila nekemu tujcu v neki nočni ka-varni iz žepa ukradena denarnica z večjo vsoto denarja. — Topničarju Ivanu Smerekarju, ki je bil v neki gostilni v Kolodvorski ulici malo za-dremal, je izginil iz hlačnega žepa tolar za 5 K, katerega je imel v denarnici.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ame-riko 50 Bolgarov in Macedoncev, 12 Mrvatov in 14 Slovencev, nazaj je prišlo pa 60 Bolgarov in Macedoncev. Iz Nemčije se je povrnilo 40 Hr-vatov.
IzgMblieao in naideno. Slikarski mojster gospod Fran Perko je izgubi 1 dva bankovca po 10 K. — Stražnik Fran Prešeren je našel športno čepico.
Nadkontrolor I. liubliaiiskesa zavoda za stražettie ia zaklctpaaie, je našel na sokolski veselici v ŠiJki, 1
zlat ščipalnik, 1 solnčnik, 2 spreha-jalni palici in nekaj denarja. Kdor je to izgubil, naj se oglasi v pisarni zavoda, Kolodvorska ulica 28.
Koncert. »Slovenska Filharmonija« koncertira jutri na vrtu hotela »Lloyd« (Karei Tauses), Sv. Petra cesta št. 9. — Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 40 vin.
Društvena naznanila.
Zaveza avstr. jugosl. učiteljskih društev. XXIV. glavna skupščina bo dne 10., 11. in 12. avgusta t. 1. v Celju. Določen je naslednji program: I. V soboto, dne 10. avgusta: 1. Ob 10. dopoldne seja upravnega odbora v Narodnem domu. 2. Ob pol 2. popoldne zborovanje delegacije v Narodnem domu. 3. Ob 8. zvečer Za-vezin večer v veliki dvorani Narod-nega doma z mičnim sporedom. — Vstopnina za učiteljstvo po 1 K. II. V nedeljo, dne 11. avgusta: 1. Ob 9. dopoldne glavno zborovanje v veliki dvorani Narodnega doma po dnev-nem redu, ki ga določi Zavezina delegacija. 2. Ob 1. popoldne banket v restavracijskih prostorih Narodnega doma. III. V ponedeljek, dne 12. avgusta: Izlet v Savinjske planine. Tura se določi po dogovoru v Celju. Za glavno zborovanje so zglašene slede-če teme: 1. Jan Jaques Rousseau kot človek in pedagog. Poročevalec dr. Kan Lah. 2. Naš položai in šolstvo. Poročevalec Karei Kveder, učitelj v Št. Juri ju ob j. ž. 3. Stalno namešče-nje okrajnih nadzornikov. Poročevalec Melhior Rismal, učitelj v Rajhen-burgu.
»Slovenski večer« v Zagrebu. lirvaško pev^ko društvo »Svoboda« \ Zdgr<Jjii je v soboto priredilo na vrtu restavracije pri >Janjetu<- slovenski večer, na katerem so se izva-jale same slovenske skladbe. Ves vrt je bil do zadnjega prostora zaseden. Malodane vsi v Zagrebu živeči Slovenci so bili navzoči, a došlo je na prireditev tuđi mnogo slovenskih gostov iz sosedne Kranjske in Štajerske. Petje je vodil profesor Čanić. Izmed pevskih točk ie najbolj občin-stvu ugajal JuvanČičev »Pastir«, v katerem sta nastopila kot solista gg. Klinčić in Beš. Na splošno zahteva-nje se je morala ta pesem ponoviti. Pri koncertu je sodelovala vojaška godba. ki je svirala razne Forsterje-ve. Parmove, Nedvedove, Sattner-jeve in Maškove skladbe. Animirana zabava je trajala do 2. ponoći.
Književnost.
— Aškerčev    »Atila v Emoni«.
V literarni zapuščini pesnika Antona Aškerca se je poleg drugih manjših rokopisov našla tuđi obsežnejša epska pesnitev »Atila v Ernoni«. Roko-pis obsega 92, večjidel po ćeli strani popisanih iolio-listov. Pesnik je tei pesnitvi dal prvotno drugačen n;. slov, in sicer se glasi prvi: Aelianus in Marcella. Emonska romanca. — Drugi, lapidarnejši je: Marcella. Emonska romanca. — Tretji, za tega se je pesnik sam odločil, kakor se da sklepati iz lege listov in beležkov v malem zapisniku, kjer je imel zapisane vse pripravljene rokopise, se glasi: Atila v Emoni. (L. 4S2.) Romanca. Napisal Anton Askerc. V Ljubljani 191-. — To ie torej glavni naslov, kakor ga je bil pesnik name-nil za posebno izdajo v knjigi. Epos je razdeljen na sedem spevov. — Ro-kopis je bil pesnik že pripravil za tisk, v besedilu samem je razrnemo malo popravkov, vendar kar jih je, pričajo, da je pesnik tekst že pregledah To spričuje tuđi datum, zabele-žen na zadnji strani spodaj, in sicer znači po mojem mnenju 15. februarja do 2. aprila 1912. dobo, ki je v nji ta epska pesnitev nastala, 21. aprila 1912. (v rdečem okvir ju) pa rok, ko je pesnik dovršil revizijo in dal tako delu svoj »imprimatur«. — Dediča po pokojnem pesniku. njegova brata, sta dovolila, da se dado še neobjavljeni rokopisi natisniti in tako ie upravništvo Narodne tiskarne kupilo rokopis, da ga objavi »Ljubljanski Zvon«. Kakor v »Poslednjem Celja-nu«, tako je pesnik porabil tuđi v tej poslednji svoji pesnitvi zgodovinsko snov, ki je kljub svoji starodavnosti postala sele v zadnjih letih, rekel bi, aktualna. Znano je namreč, da je pri-čel leta 1910. dr. Schmid, sedaj privatni docent na graškem vseučihšču, po naročilu nemškega viteškega reda preiskovati rimska tla na ljubljan-skem Minu in da se mu je pri tem zanimivem razkopavanju posrećilo dognati situacijo rimske Emone, ki jo je bil leta 452. hunski kralj Atila osvojil in do tal poruŠil. Pri tem pre-iskovanju je Schmid našel dokai dra-gocenih starinskih pedmetov (zlatih, srebrnih, bronastih, železnih, lonče-nih, steklenih in kamenitih), dalje več žrtvenikov z vklesanimi napisi, sploh vsakovrstnih starin, ki pričalo O pi-sanem žrvlienju tega rimskega pro-vinciialnega mesta. Vse te najdbe se hranijo sedaj v »Museum Emonen-se«, domaćem muzeiu nemške redovne komende v Ljubljanu   Schmid
je o uspehih svojega izkopavanja po-rocal v uradnem listu    »Laibacheri Zeitung«, in ti zanimivi   podatki   a kulturnem stanju stare Emone so dali Aškercu dovolj snovi za   njegovo epsko pesnitev, ki bi jo po glasovi-tem vzorcu Bulwerjevem lahko imenovali »Zadnji dnevi v Emoni«. Vsa imena, kar jih je dognal znanstvenik Schmid  iz  najdenih  napisov,  ie  pesnik porabil in jih nadel osebam,   ki nastopajo v pesnitvi;    zahaial pa je tuđi sam na Mirje,   da se je na licu mesta    poučil o raznih    arheoloških vprašanjih.    V zapuščini se je naseli tuđi nacrt za to romanco; tu si je pesnik zabeležil imena vseh oseb iri jim določil tuđi več ali manj že njih vloge. Te beležke so komaj čitno napisane na reklamno pismo neke berlinske firme. Imena vseh nastopajo-čih oseb v tem epu so obranjena  na najdenih  kamenitih  spomenikih.  Le dve imeni, Marcella in Hermagoras, ime krščanskega duhovnika, sta izmišljeni. Za primer nai bodo navedena le sledeča imena: P r i rn i t i v i a-n u s je bogat žitni trgovec; Vale-rius   Aelianus    je zastavonoša XIII. legije, ki je bila v Atilovi   dobi nastanjena v  Emoni;   Dessius  in Favorinus sta bili dve lončarski, firmi; Horaea,   odlična   emonska dama;  emonskemu    zlatar ju,    očetu Marcellinemu,  je    dal  ime    Gallius Exsoratus  itd.   V  tišti  dobi  je bil v Emoni  poleg  starorimskega  Jupitro-vega tuđi že Mitrov kult udomaćen, pač po    vojakih iz orienta    vpeljan. Pesnik    navaja    tuđi že    kršćansko cerkvico. V zasnutku imenuje pesnik krščanskega duhovnika Petra, v pesnitvi mu je nadel ime Mermagoras* Da so bili y Emoni tuđi že kristjani, pričajo starine in sicer bronast Kristov monogram, ki se je dal kot znak ali zastava pritrditi na drog, in lon-čena svetilka (ampula) z vtisnjenim kršćanskim znakom.    Tu treba   pri-pomniti, da se je našel v emonskih tleh bogat zaklad 50 zlatov in več srebrnih   palic;    zlatniki   so   dobro obranjeni, še čisto svežega kova. in pripadajo raznim cesarjem:    Maksi-milianu, Konstantinu VeL, Konstansu in  Konstanciju itd.  Znanstvena   do-mneva je,    da je imel tu kak zlatar svojo  delavnico;  pesnik ga nazivlje Marcellus Gallius Exoratus. Njegova hči Marcella je glavna    junakinja te pesnitve. — Na podlagi teh dejstev je pesnik zasnoval romantično dejanje S
I konflikti ljubezni, ljubosumnosti, dolžnosti in verskega naziranja in ga vestno prepletel z motivi, ki jih je nudilo v Emoni vsakdanje življenje in bližanje hunskih Čet. Tako je tuđi Emona staroslavna prednica dana-* Šnje bele Ljubljane, našla vrednega slavitelja v nedavno umrlem pesniku. Kakor da bi se bil hotel Aškerc s svojim poslednjim delom, čigar dejanje se vrši na klasičnih tleh domače zemlje, od nas za večno posloviti. — »Ljubljanski Zvon« je pričel v leto-šnji avgustovi številki objavljati to zanimivo zadnje delo našega Gora-zda. Gotovo bodo tuđi širši krogi segli po tem poslednjem večjem delu, tem bolj, ker je pesnik zajel dejanje iz tište dobe, ki veže našo davnino s starorimsko kulturo.                   W.
Razne stvari.
*  Nezgode v gorah. Iz Inomosta poročajo: Na Ifingerju pri Meranu je
, iskal neki krojaški pomoćnik planinke. Pri tem se je ponesrečil ter ob-ležal mrtev.
i            * Nesreća z granato. Iz Toulona
( peročajo: Dva otroka sta nasla na vojaškem vežbalisču granato. Ta ie eksplodirala ter raztrgala oba Otro-ka.
*  Glavni dobi tek državne lotert-je- Iz Brna poročajo: Glavni dobitek zadnje    državne    loterije v znesku
. 200.000 K je dobil delavec Zoufal iz neke vaši blizu Iglave.
*  Strupeoe   gobe.   Iz Inomosta ,   poročaio: Družina grofa   Schwerina
v Kufsteinu je po zavžitju struperrih gob, ki jih je sama nabrala, zbolela na znakih zastrupljenja. Stanje šest-letnega sina je nevarno.
*  Dvajset let kr otiske vrednosti. Dne 2. avgusta je minulo 20 let, od-kar imamo v Avstro - Ogrski kron-sko vrednoto, navzlic temu pa naši Ijudje še vedno govore o goldinarjih in krajcarjih.
*  Atentat   na   bivšega turškega sultana. V vili bivšega turškega sultana  Abdul Hamida  sta zboleli  dve haremski    dami,    Kubljenki    sultana Abdul Hamida, in sicer    po    kosilu. Umrli ste po groznih mukah. Najbrže so hoteli zastrupiti sultana.
*   Maščevanie   neozdravljenega bolnika. Iz Odese poročajo: Zdrav-nika dr. Friedensteina ie v njegovem stanovanju ustrehl neki   pristaniški delavec, ki   ga je   dr. Friedenstein zdravil z Ehrljch-hata.   Po mnenju morilca   je   bilo    zdravljenje    ne-uspešno.
* Napoteoaova vila na otoku Elbi na dralbL Zelo interesantni inserat ima sobotni berlinski »Lokalanzei-ger«. Ore za iavno sodno prodajo hi-še Napoleona I. na otoku Oba. Dne
Stnn 4.                                                                                            ILOVPNiri   NAIOA.                                                                                          17» stev.
2. decembra t. 1. se br» prodalo pred sodiščem v Porto Ferraio, naKeČjem kraju otoka Efbe, vilo in poaestvo San Martino, kjer je Napoleon 1. sa časa svojega pregnanstva žive!, in pa Napoleonov muzej. V vili je dvanajst sob in vse pohiStvo, kakor je bilo za časa izgnanstva Napoleonovega. Iz-klicna cena je 150.0(10 lir.
*  Rodbinska žaloigra. Iz Szebe-Jyja poroCajo: Družina bogatega pe-kovskega mojstra Aleksija Sattler je v treh dneh na jako tragičen  način končala. Zet se je ustrelil, hči je zno-rela, Sattler je skoči! izpod podstre-šja na cesto. Mlajši sin Edvard se je zaradi dedščinc začel prepirati s svojim  starejšim  bratom  Rudolfom.  — Skleni! je, s pomocjo ri&kega rumun-kega kmeckega fanta umoriti svojega brata in svojo mater. Ustrelil }e svojega brata in  njegov paidaš je z nožem nevarno ranil mater.    Ta je ušla   ter znorela.  Edvarda  Sattlerja in njegovega pomoćnika so prijeli.
*  Grozodejstva £astiilškega sluge. Iz Galaca poročajo:   Ordonančni vojak Ivan Lutzu. ki je bil dodeljen majorju  Ciornevcu, je v odsotnosti vdrl v snalno sobo majorjeve    žene ter jo usmrtil s sabljo. Truplu je od-sekal glavo ter oropal    stanovanje, na kar je pobegnil. Morilea so prijeli na kolodvoru Turn - Severin. Tam je dvakrat ustrelil na policijskega komi-saria,  ki  je kmalu  nato  v   bolnišnici umri. Pri morilcu so dobili mnogo li-špa in 6000 lejev v gotovini. Izpove-dal  fe. da  je  maiorjevo  ženo  zaradi tega umoril. ker  mu je prepovedala, da bi ga obiskovala njegova ljubica. Truplo umorjene je vrgel v vodnjak.
*  Krvava drama v voiašnici.   Iz Strvia   porocaio:   Y   :■:'-,..               ..š-nici se ie v soboto odigrala krvava drama. Podčastnik Tetlmeier je ime! že dalj časa ljubavno razmerje z ženo  računskega podčastnika    Jelena. Ko je v soboto prišel Tetlmeier v Je-lenovo stanovanje, je tarn dobil svojo ženo.     Med Jelenom in njegovim tekmeeem je prišlo do prepira. Konč-no  je   Tetlmeier   zagrabil   za   puško in večkrat ustrelil na Jelenovo ženo. Ta je pobegnila in njen mož je pohi-tel za njo. Ko je Tetlmeier vide! oba na cesti,    je odprl    okno in večkrat ustrelil.    Jelenova žena se  ie težko ranjena zgrudila. Tethneierja so za-prli.
*  Slučajno zasledili dva morilca. Z Punaja poročajo:  Včeraj je prišel na italijanski konzulat    neki    mož z imenom Gino Andreasi ter prosi! za podporo. da more odpotovati v Trst. Konzulatni uradnik se je spomnil, da išce sodišče    nekega Andreasija.   in mu je kar v brk povedal. da }e sokriv •mora Renarde Ma^oli. Umor je bil izvršen 22. julija v Fiso    pri Padovi. Storilci so ušli v avtomobilu Masoli-jevem. Andreasi je priznal, da je iz-vršil umor. in je tuđi izpovedal,    da sta bila   dva    dni    v Trstu v hotelu »Abundantia--. Od tam sta se odpelja-!a na Hunaj. Kot sokrivca je označi! nekega Cezaria Zampello. ki ga pa že od 29. julija ni več vide!.   Konzul ie da! Andreasija aretirati. Na policiji se je pa izkazalo. da je Zampello že od 29. julija zaprt.   ker je vagabun-diral.
*   Statistika avtomobilov. Fran-coska je veljala   dolgo   časa za ono deželo.   kfer je največ a\tomobi!ov. Sedaj jo pa prekaša Angleska. Koncem leta 1911. so našteli    na Angle-Škem 75.000 avtomobilov. na Fran-coskem 64.200, v Nemčiji M.00O,    v Belgiji ll.fino. v Italiii 6300,   na Av-strijskem 5900 in v Švici 3670.    Vse evropske države pa prekašajo Združene države v Ameriki. Leta 1901 so našteli    v    Združenih      državah    Ie 35.000 avtomobilov. leta 1909. je poskočilo njihovo število že na 250.000 in danes imaio že 450.000. V Ameriki  izdelajo  tuđi  največ avtomobilov že od leta 1906 dalje.    V tem letu so izgotovili     58.000  avtomobilov.     na Francoskem    Ie 55.000    in na Nem-škem Ie 22.000. V Ameriki i majo 155 tovarn za avtomobile. v katerih bo-do izdelali    letos    približno 225.000 avtomobilov.
*  Občinstvo    napadlo   aviatike. Iz    Pariza    poročajo:      Nezasfišani skandali so se dogodili na letališču v Mamersu.    V ponedeljek    bi morali aviatiki prirediti javen polet. Ker }e bilo pa slabo vreme,   se   nišo hoteli vzdigniti v zrak. Tuđi v torek je bilo slabo vreme. Vendar se je pa v zadnjem   trenotku   odloči!   aviatik 1-a-daugne,   da se navzlic veiikemu vi-harju vzdigne v zrak. K sreči se ie pa zlomil propeler, ko je bil aviatik se na tleh. Tedaj je pa začelo občin-stvo divjati.   Z divjim    kričanjem je napadlo hangarje. En aviatik je ušel na koksu, ostala dva sta se pa zabarikadirala v hangarju,   ki   ga je ob-činstvo oblegala Občinstvo je sku-ialo hangarje zažgati.    Nastopik> je vojaštvo in orožništvo.    Pozneje je množica vendarle dobila v svoje roke aviatika Poulaina.    Kakih    2U00 ljudi ga ie podilo   skozi mesto,   ga pretepalo, obmetavalo s kamenim, dokler ga voja&vo ni resilo.
*  Cta zapu&čeoe tmm.   Iz Pari-Ba-poročajo* 35tetna Žeoa Bioch, pi-
satet)ica, ki to poroćena z ftekim tr-govskim pofaikom in ki ima dva otroka v starosti devetih in desetih let, je izvedela, da ima njen mol razmerje z neko Američanko, ki je ločena od svojega tnoža. Gospa Bloch je Američanko večkrat prosila, na] pusti njenega moža ter ga vrne njej in otrokom. Včeraj je šla k Američanki, gospe Bridgeman, ter jo zopet prosila. Pokazala ji je tuđi pisma svojega moža, iz katerih je razvidno, da se ni pozabil na svoje otroke in na svojo ženo. Američanka se pa ni dala omehčati in je odgovorila: »To mi je vseeno. Jaz imam vašega moža in ga bom tuđi obdržala.« Komaj je izgovorila te besede, se je zgrudila mrtva. Gospa Bloch jo je ustrelila. Gospa Bloch je mirno spravila revolver ter šla iz stanovanja umorjene. Na cesti je povedala vso stvar nekemu policistu ter ga prosila, naj jo aretira.
*  Slavna oslića.    V Parizu živi oslića, ki   ima  preteklost.  za  katero bi jo  marsikateri  sorodnik     zavidal. Dolgo Časa je bila v ateljeju slavne slikarice Rose  Bonheuer model.  Ko je umetnica    umrla —    prinoveduje »Tribuna-  — je ostala oslića na ta način brez pravega posla; vendar je bilo pa še nekaj oseb, ki so jo podpi-rafe. Kipar Boucher ji je dal stanovanje v velikem prostoru  »Ruche«, Kjer se zbirajo umetniki,    Ki nočejo poznati    strogih    predpisov    raznih akademij. Od tega časa je bila oslića vsestransko    zaposlena:   stala je še vnaprej kot model,    nastopala je pa  tuđi  kot     ^statistinja <     v nekem majhnem   gledališču,   tupatam   je   pa pomagala  voziti  kakema   prodajatcu :■:.;. r\j. i>>U».a je biia \   \ ^eli ateljejih doma in povsod    so    jo    imeli radi. Zdaj se je postarala: §teje sicer sele te let, vendar je ta starost za oslico že visoka. Vendar jo pa zdaj še bolj spoštujejo. nego v njenih mladih le-tih.   Ker jo nočejo razžaliti    z nazivom    oslića«, ji pravijo !e »la petite bourgeoise .
*  Gluhonemi pri telefonu.    Wil-liam Shaw, ki je prišel zavoljo otrp-nienosti tilnika ob sluh in govor,    je iznašeL kakor poroča *Revue«. telefon za gluhonerne. da se bodo tuđi ti reveži    razumevali    enako zdravim Imdem s pomocjo običajnega telefona. Samoobsebi se razume, da telefon za gluhoneme ni priprava, osnovana na    zvočnih    valovih,    ampak tvori    svetloba sredstvo razumeva-nja. Shavvov aparat je še najbolj po-doben pisa!nemu stroju. Kakor se na pisalnem    stroju    s prsti    dotikamo tipk in se dotične črke tiskajo na pa-pirju, tako igra pri novoiznajdenem aparatu  veliko vlogo    razsvetljeva-nje črk. Katero črko pritisne gluho-nemec,    tista    črka se zablesti pred očmi onega gluhonemega, s katerim se pogovarja.    In oba gluhonema, ki se na ta način pogovarjata, se   med seboj popolnoma    razumeta   na po-Ijubno daljavo.    Jasno je, da je tako pogo var janje mnogo    počasne je   kakor pri  običajnem telefonu.  A  novo izumljeni    aparat    ie    za gluhoneme vendarle velikega pomena.
*  Sanonor mlade žene. Iz Krakova    poročajo:      Veliko    senzacijo vzbuja Jamomor ^oproge predstojnika   vojaškega    oskrbov^alisća.    nad-upravitelja  Hugona   Kratochvi] i. gospe  Rože  Kratochvil. mlade  J^letne dnnc O tej družinski drami r   roča-jo tAajšnii listi:  Nadupravite     Kratochvil, ki ie star 65 let. se i*   pred šestimi  leti  poročil  s  svojo      ianio ženo, 17letno Rozo Stein. (iosj « Kratochvil je rojena v Steinu na    Nižje Avstrijskem Zakon je bil že tako! od začetka nesrečen. ker ie hi! Kratochvil zelo Ijubnsurnen. Začel se je pre-pir. In končno je /ena Kratochvilova pred letom zapustila moža ter se vr-nila k svojim staršem v Stein. Pred kakimi    sedmimi    tedni  se  je  peljal nadupravitelj Kratochvil v Stetn, da bi pripeliai svojo ženo nazaj. Po dol-gem  obotavljanju   je    Kratochvilova žena vendarle obljubila, da se v krat-kem vrne v Krakov. Pred par dnevi ie tuđi faktično prišla s svojo materk> v   Krakov.   Predvčerajšnjim  je  nadupravitelj Kratochvil povabil podre-jeno mu uradništvo in več častnikov na pojedino. Njegova žena naj bi se tuđi udeležila te pojedine. Toda pred večerjo ji je soprog rekel, da se ne srne udeležiti večerje. Zaradi tega je prišlo do prepira in Kratochvil je začel  svojo ženo ćelo pretepati.    Kar naenkrat je pa ta odprla okno    ter skočila na cesto, kjer ie težko poško-dovana    obleiala.    Kmalu    nato je umrla.
*  Privatno   premoženjc   Japon-ske cezarske rodbine.    Po smrti   ]a-ponskega   cesarja   Mutsuhita  je  |av-nost izvedela o neizmernem premo-ženju   iaponske    cesarske    rodbine. F^remožcnje cenijo na 500 do 700 mi-lijcnov jenov. Jen je v nali vrednosti 5 K. To premoženje torej precej imponira.    Svoj denar je naložil cesar večinoma v bančnih akcijah, posebno japonske državne banke, toda tu-di v industrijskih podjetjih, kakor n. pr. v družbi za proizvajanje elektrike v Tokiu, v pJUnarni v Tokiu, to-
vami za paptr, družbi aa prftdelova-r\\% morskih urodukMv, v korejski koloniza£ni družbi. Nadalje je bil udeleien pri dveh transportnih dmž, bah in končno tuđi pri hotelu »Impe-rial« v Tokiu. Vrednost akcij znaša 100 milijonov jenov. Dvajset milijo-nov je naložil v obligacijah voinega posojila in v akcijah državne žekz-nice. Dohodke iz teh podjetij se ne da natančno izračunati. Nepremični-ne cesarske rodbine cenijo na 500 milijonov jenov. So to gozdovi, ob-sežni ^,058.000 eho (en eho je skoro sto arov) in 149 tisoč eho polja. V to pa še nišo všteti obsežni parki. Tuđi krasne palače imajo veliko vrednost. Premogokopi v Jubari so tuđi last cesarske rodbine. Dohodki od nepre-mičnin so znašali letno 1,120.000 je-nov. Cesar je prej dobival iz državne blagajne 3 miiijone jenov. Pred par leti so mu ta dohodek zvišaii na 4J/j milijona, čeprav se je cesar energično temu upiral z ozirom na slabo finančno stanje države *>o vojni.
Proces proti atentatorju Miču in tovarišem.
(Telefonično poročilo.)
Zagreb, 6. avgusta. Začetkoma današnje obravnave je predsednik \Vendier naznanil sklep sodnega senata, da se zaslišijo udovolivši pred-logu zagovornika dr. Prebega vse one priče, ki stanujejo v Zagrtbu, doCim se odklanja predlog, da bi se zaslišale priče, ki bivajo izven Zagreba. Proti teinu skiepu je prijavu dr. Prebeg ničnostno pntožbo.
Nato je bil zaslišan policijski uradnik Kopsa.
Izpovedal je, da je bil Jukić v zaporu uklenjen na rokah in nogali. Proti temu se ni nikdar pritoževal. Spočetka je bil miren, potem pa je bil često silno razburjen. Svedok je sli-šal, da je Jukić često butal z glavo ob zid, zakaj tega ne more povedati. V obče se svedoku Jukić ni zdel ne-normalen.
F)r. Prebeg: Zidar, ki je imel takrat delo v zaporu je pripovedo-val, da so Jukića zverinsko prete-pali v zaporu.
Kopsa: Jaz o tem ničesar ne veni.
Dr. Prebeg: Zakaj ni policija ničesar ukrenila. da prepreci atentat, ko je našla bombo v Tuškancu in ko je bila od Bublica po posredovanju detektiva Mlinariča obveščena, da se pripravlja atentat.
Kopsa: O tem meni ni ničesar znanega. To bi vedel povedati edino sef policije Šporčić.
Predsednik: Zabranjujem staviti takšna vprašanja.
Obtoženci kličejo: Jukić je bil uklenjen ćelo takrat, ko je jedel.
Pisarka na stroj Mira Kosci-ceva, ki je bila navzoča pri zasli-ševaniu Jukića je izpovedala, da je bil Jukić pri zasliševanju vedno uklenjen in da je napravljal na njo vtisk, cia je nenormalen.
Nato je bilo zaslišanih 8 mestnih stražnikov, ki nišo vedeli prav ničesar povedati. Zdelo se je. kakor da bi bil instruirani, da naj čim najmanj govore. Kden izmed njih izjavil. da je Jukić zaradi tega butal z glavo ob zid. ker je bil sicer tako trdo uklenjen, da se z ostalim životom ni mo-gel gibati.
Obtoženci so med zaslišanjetn redarjev klicali: »Ali vam ni Jukić govoril o franeoski republiki in o Petru Svačiću? Nato vprašanje re-darji nišo dali odgovora.
Jetničar pri sodišču Ojuro Sti-plošek je izpovedal, da je bil Jukič, ko so ga pripeliali iz policijskega za-pora zelo slab. Morali so ga zdrav-ntki preiskati, in so odredili, naj se lukiću daje bolniška hrana. Jukić je bil včasih miren. včasih pa silno razburjen. Ko ie enkrat prišel od razpra-ve je naravnost divjal, tako da je bil prisiljen mu natakniti prisilni jopič.
Dr. Prebeg: Ali ste dali Ju-kiću tapecirati celico? Ali ste še komu drugemu dali celico tako opremiti ?
S t i p 1 o š e k: Res celico $em dal tapecirati, to se ie zgodilo prvlč v mofein Uletnem službovanju.
Potem so bili zaslišani orožniki, ki so Jukića stražili dan in noč.Orož-niki so sami inteligentni možje, ki so dajali točne in jasne odgovore. Stražmester Ojuro S e r t i ć je izpovedal, da je bilo razpoloženje Juki-ćevo zelo spremenljivo. Včasih je bil popolnoma miren, včasih pa je bil tako razburjen, da je kar divjal. Če je bil razburjen, je zavijal oči in škri-pal z zobmi. Ko so mu celico tapecirali, se je smejal in zaklical: Bil setu im v blaznici, toda v taki ie ne! Kadar je bil miren je štel bolne.
Vsi ostali orožniki so približno enako izpovedafi kakor Sertić*.
Eden izmed njih je izpovedal, da mu je Jukić nekoć rekel: Ako W bil |az »ođnlk, M obsodll na smrt sebe hi komi*«r|a Cnvafn.
Ivana Zwif|er, pri kateri je Jukić 2 meseea stanoval, Je izpove-dala, da je bil Jukić ves čas, ko je pri njej stanoval silno razburjen. V no« či pred atentatom sploh ni spal. Naslonjen je bil na mizo in je ves čas fantazirah Slišala je, ko je med drugim rekel to-le: »Ako odstranim ene-ga psa, pojavilo se lili bo 10.«
V zadnjem času pa je jel piti žganje, tuđi na dan atentata je bil najbrže pijan.
Zagovornik dr. P re b e g je nato predlagal naj se zasliši za pričo Avgust Oostinčar, tišti, ki je na koncertu srednje šolske mladine dekla-miral Jukičevo pesem »Zlotvor«.
Predsednik je nato odredil odmor.
Po odmoru je zagovornik dr. Popović predlagal, naj se zasliši di-jak Viljko Smolčić, in sieer zatega-delj, ker ta trdi, da v preiskavi ni izpovedal kot priča zaslišan tako, kakor se je včeraj pri razpravi njegov protokol prečital.
Nato je bila zaslisana Micika Z w e r g e r j e v a , ki je izpovedala tako, kakor njena sestra.
Avgust Gosti nčar je izpovedal, da je poznal Jukića že delj časa, in da se mu je zdel Jukić ves čas abnormalen. Jukićevo pesem »Zlotvor« je res deklamiral na koncertu srednješolske mladine, toda spom-nil se je nato sele, ko je to pesem čita! te dni v »Slovenskem Narodu«. Nadalje je pripovedal Gostinčar, da je ga že nekočpovabil Jukić ra svat-beno pričo. Poklical ga je na gotov kraj. Ko je prišel Gostinčar tja, ni bilo niko£rar tam.
Popovićev predlog naj se zasliši za pričo Viljko Smolčića je sodi-šce odklonilo.
Ob 2. uri se je razprava preki-nila.
Telefonska in brzojavna poročila.
Odlikovanje.
Dunaj, 6. avgusta. Cesar je po-delil deželnovladnemu svetniku v Ljubljani dr. Franu Z u p a n c u naslov in značaj dvornega svetnika.
Italijansko vseučiliško vprašanje.
Gorica, 6. avgusta. Glasilo itali-janske klerikalne stranke »II Poppo-lo« izjavlja, da pomenja ustanovitev stolice za menično. pomorsko in tr-govsko pravo na Rivoltelli samo iz-popolnjenje tega zavoda, da pa Itali-jani vztrajajo pri svoji zahtevi, da se jim da na vsak način in ustanovi ju-ridična fakulteta. Izpopolnitev trgov-ske akademije ni nobena odškodnina za vseučilišče.
Nadvojvođinia  Marija   jožefa v Miramaru.
Trst, 6. avgusta. Nadv'ojvodinja Marija Jožefa s sinom Maksimilija-nom ie prišla sem in se nastanila za dalj časa na cesarskem gradu Mira-mar.
Konflikt   med   klerikalnim!   dijaki   in naprednim občinstvom.
Wels, 6. avgusta. Klerikalno akadernično društvo ^Kiirnburg* ie priredilo včeraj tukaj bumel, kar je tukajšnje prebivalstvo tako razbu-rilo, da jih je dejansko napadlo. Prišlo je do krvavega pretepa med občinstvom  in klerikalnimi dijaki.
Stjepan Radić   na   svobodi.
Zagreb, 6. avgusta. Danes so iz-pustili iz zapora voditelja seljačke stranke Stjepana Radića zaradi bo-lezni njegove soproge. Radić ima se-deti še tri mesece, a so mu zdaj mi-lostno dovolili »dopusta.
Zopetni  boj  na  crnogorski  meji. — Ultimatum  Turske  Crnogorski  vladi.
Getinje, 6. avgusta. Včeraj so se boji na crnogorsko - turski meji ponovili. Crnogorske obmejne straže so ćelo s topovi streljale. Na obeh straneh je mnofeo mrtvih in ranjenih. Polkovnik Sava Vukotić je prevzel poveljstvo mejnih straž.
Cetinje, 6. avgusta. Turski poslanik na Cetinju je izročil crnogorski vladi noto, v kateri zahteva zado-Ščenje zaradi dogodkov na meji tekom 24 ur, sicer da odpotuje s Ceti-nja in prekine vse diplomatske vezi s Crno goro.
RevoJucii* v Albanffl.
Bitol), 6. avgusta. Bolgarske re-volucijonarne organizacije so imele v Ohridu tajen sestanek, na katerem so sklenile, početi z revolucionarno akcijo v bitoljskem vilajetu.
Solun, 6. avgusta. V vaši Serme-nina je bolgarska vstaška Četa s treh strani napadla vojaSki oddelek, ki je taboril pred vaško krčmo. Vnel se je ljut boj, ki je trajal do mraka. Po končanem boju so četniki napadli vas in jo zažgali. Zgorelo je 12 poslopij. Na turski strani je padel poveljntk, dva pandura, en orožnik in en vojak; ranjeni so bili štirje vojaki. Cctniki so imeli dva mrtveca, za število ranjenih pa se ne ve.
Solun, 6. avgusta. Bombo, ki je nedavno tega eksplodirala v uradnem poslopju v Ohridu, je podložil boU garski četnik Petko.
Solun, 6. avgusta. Bolgarski četnik Georgi je s svojimi tovariš! na-padel vojno skladišče v Taš - tepe. Nastala je huda borba, ki je končala s četniškim porazom. Vojvoda Georgi in eden izmed njegovih četnikov sta obležala na bojišču.
Berolin, 6. avgusta.    »Vossische Zeitung«  javlja iz Skoplja, da so se I Srbi  v  Skopeljskem  vilajetu  pridru- I žili albanskim vstašem. Vse brzojav- I ne zveze so v rokah vstašev.             I
Razpust turškega parlamenta-
Carigrad, 6. avgusta. Vlada iz-javlja, da smatra sklep zbornice, s katerim se je odgodila, za nevelja-ven. Vsled tega je včeraj ob 11. prišel veliki vezir v prazen parlament ter tam prečital sultanov irade, s katerim se razpušča parlament.
Carigrad, 6. avgusta. Vojaštvo je zasedlo vse mesto, vlada je pa razglasila nad mestom obsedno stanje,
Carigrad, 6. avgusta. Mladotur-ška stranka izjavlja, da bo z vso vne-mo nadaljevala boj proti vladi in da bo z vsemi sredstvi skušala prepre-čiti nove volitve.
Ij!            11=                 II----------j|
I Greh in smeh. 1
LU 9                                              II/
Frečitane napredne časopise
zbira In razpošilja tajništvo Narocl-no-napredne stranke. Časopisje je danes najmočnejša idejina moc. Iz-vrševalni odbor prosi vljudno svoje somišljenike r Ljubljani, da pošilja-jo redno vsak četrtek prečitane napredne časopise preteklega tedna v tajniški urad (Wolfova ulica 10/1.) ali naj vsaj naznanijo tajništvu svoje naslove. Poleg tega zbirajo kra-jevna politična društva prečitane časopise v svojem okraju.
Današnji list obsega 6 strani.
Izdajaielj   in   od^OTorni   urednik: Valentin Kopitar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.
Naznanilo.
Slavno občinstvo blagovoii prijazno vzeti na znanje, da bodem tvrdko Fr. Čuden, trgovino z urami, zlatnino, srebr-nino, kolesi in šivalnimi stroji neizpremenjeno vodila dalje s pomocjo svojega sina Frana Čudna, ki^se je v tej stroki iz-vežbal v Švici.
Obenem se za vse doslej izkazano zaupanje vljudno zahvaljujem in se priporočam na-dalj ni naklonjenosti               2742
z odličnim spoštovanjem
Josipina Čuden Fran   Cuden,   sin.
Serravallo^
ieleznato Bina-vino
Higijeaičoa rizstava oa Dnnaju 1906: Državno odlikovanje  in  častili   diplom k zlati   kolajni.
■p         Poviroča voljo do jedi, okrepča B              žifce, poboljša kri in je
H     rekonvalescentom Jf^^^            tn malokrvnim
H^B^^I   Zelo   priporočeno od   zdrav-HHP9h            niskih avtoritet
r5^^ si Izborni okus.  si
^^^^^       Večkrat odlikovano. a Had TOeO xdr«vnmUh »pričevaL a
J. SBRRAVALLO, i ii kr. dnnj iobavitelj
TmST-SmrkOvli«.            4484
Žitne oeit« v Budimpeftti«
Dne 6   avgusta 1912. T • r m i n.
Pšenica za oktober 1912.   .   za 50 kg 11*40
Rž za oktober 1912   .    .   .    za 50 kg    9 30
Oves 2a oktober 1912   .   .   za 50 kg   962
Kortoa M avgust 1912   . .    za 50 kg   905
Koruza za april 1013...    za 60 kg   7*50
trs. ***•___________________________________________slovenski hakoo, *________________________________________      s**«* ^
I Bonus   po^oMIfla
I                fc|aM|aB0fca
I f Kreditna banki ¥ Lj obijani-.
1   Cn4H karti imjrti tortt *. avgmU 1*12
I      laltlNU »••Ml.          •*""'     ***•"
11«. malen renta    ....      86 70      «6-90
■ (2% trebrna renta.   .    .    .      9O05;     9O!?S
■ 4*. avstr. kronska renta   .   .      86 90,     86 90 |f-   ogr.......      86 90!     8710
■ 4*, krtnfako drfelrto pc*o]«o i   93 50      94-50
■ p, k.o. Četke del. tarake   .      90-65 .     91-65
r*\fc:1S?\ :: .t&r\f*-
I    "     tbte                        »1-—    293-
I   :    iort|ihe~ i.is**   .   g£»   gfa©
I * carske hipUie*«« . \ 242 30 254 50 I " d«. komunalne . ^9 - 491-I   *    tvttr. kreditne .   .   .    «*»■-    «2?-
I " ■vstr. rdeč. krila . . 50 75 5675 I            offT                                       34'—       40 —
I ; twike. . .: : . 24150 24450
I llablfanske kreditne banke  .    445--|   449-
I Arstr. kredltnega zavoda .    .    65390    654 90
I Danajake baiične družbt .   .    &*#>     540 -
Jnžne ieleznlee.....    ™2**>     l<»-50
Sptae-M<mtan.....   101*50   1019-50
Ceike aladkorne drulb«   .   .    354 - |   35t>-
rtvnottenike banke.   .   .   .    2S1*—    282-—
Vatat«,
Cekini.....;  .   .     »;»      "•«
I LM.........»*40       M70
I RablH.........254-      :2>5-
I   Mcteorolosićno poročilo,
I   van* mmt mtsjtm 3%+2              Sre4a)i n*b»[ tlak J#"7I ■■
I ?   f^r  «£    t5     Vetr0Yi        Neb°
1         TaBJa    v  ~;.^    21 E
I 5 2. pop. 731 8 28 0 si. jjzah. del. jasno I    „    9. xt- i 732-0      18 1 , si. vzh.
I   o    7. zj. ' 732-1      13-8 i si. jzah.    megleno
I Srednja včerajšnja temperatura 20 6, I   norm. 19*5*   Padavina v 24 urah (H) mm.
I I         Mesto drugega obvestila.         H
I H Globoko uial eni naznanjamo ^J I H vsem sorodnikom, prijateljem in ■ I   H znancem,   da   je   naš  predobri oče, H
■  gospod                                            ■
I Valentin Klešnik I
| ■ v cera i ob 12t2 predpoidnem po dol- H I ■ gotrajni bolezni nenadoma zaspat v ^B r    fl Gospodu.                                              ^B
■        Pogreb bode v sredo, 7. i. m. ob ^fl
■  4.   uri   popoludne  iz   hi Se   Žalosti. ■ H Zvezdarska ulica 4. na  pokopališče ^1 H k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se ^H
I    H bodo brale v župni cerkvi sv. Jako- ^fl
i    lba-                                      I
■        DTagega   rajnkega    priporočamo ^M
H v molitev in blag spomin.                  ^1
9 V Ljubljani, 6. av^jsta 1912. H «5                lalnioči ostali.   ■
M Marifa Vehovc roj. lirscimtr H ^| naznanja v svojem, kakor tuđi v ^M ^M imenu svojih bratov in se ste r pre- ^B ^| žalostno vest, da je naš iskreno ^M ^m ljubljeni oče, tast, stric itd, gospod ^H
I ^lnton Kirschncr 1
H siro|aU vo4|a, podoraduik c. kr. ^| ^M pri*, jmsae teleuice, posestnik ^m H       40 leta« alutatene avehni«       H
^H včeraj, dne 5. avgusta ob ' 212. uri ^H ^| ponoći po daljSem mučnem trpljenju ^^ H v 81. letu svoje dobe blaženo zaspa! ^B ^H v Gospodu.                                      ^|
H Pogreb predragega nam rajnika H ^| se vrši jutri, 7. avgusta ob S. pop ^M ^M iz tnrtvašnice dež. bolnice na potro- ^1 H palice k Sv. Križu                  2767 H
^H Sv. maSe zadušnice se bodo da ^M ^B rovale v top ni cerkvi Marijtiega ^M ^M Ozuanenja v Ljubljani.                    ^M
^M Pripofočamo ga v blag spomin ^1 ^M iq molitev.                                            ^M
H       V Ljubljani, 6. iva^ista 1912  H
■      «ote«k« ftals|«tt MtalL ■
Odda  se
lupi sliiBfaiit
v prvem   nadstropju, s dvema sobama, kopalnico   in  pritiklinami
sa mm*wmt*%* ttrasJa •▼• sa tak«|
Poisrc  se                    2763
vtrfpvlalaV l-ata^ataaMkaoaate
loko tnoblla
rgrajena od R Wo0* v Devinu (Msfdeblirg)9 4 leta stara, zajamčeno brezhibna 48 konjskih sil trijnega teka, popolna z vsemi pfitiklinami, spredaj ae kuri — mm pppalai.
«ar, 9*mšm%.*                                          2727
Slavo, občinstvu se Tljudno nazoaiija, aa »• prlr**k Istri
11 nati neli pi Ion mna
koncert
„Slovenske filharmonije"
\> J5©t«la Llacjd
Začetek ob 8. zvečer. — Vstopnina 40 vin.
: Za mnogobrojni:                  Ta««»« Karti,
obisk se priporoča                         hotelir.
Prima nij       27t)6
dl losip Slojt
zopet ordinira
ili sicer
dmuldBe Qdll.iiBlLiiii8iL0ii4.il 5.
ifjT^        IL-----"-------"^-------pj
s Prva domaća tovarna s
omar za led
Simona Praprotnika
v fjobljani, ]enkova ulica 7.
^rt~.- r--^-j       Prevzemajo se vsa v
\ Pl=rJ4f=il         stavbno in pohiStveno
LLaj>|j*i nUkl        raizarstvo   spadajoča
■ t—i ■-------v         dela, katera se toćno
ajđliJnd      in po najnižjih  cenah
^K^^^Ž^    -       izvršnjejo.      ::
Velika zaloga goitiiniikili okroolih ml
Cnli se piSjiii ia uiitm brfijiiatm in paStLine prosto
HBctSatST^^SSffrSESRfl^l
Kp^^DRUA",   M^jaaaM
3BBHB^S22t2SBSa^JBHHn
Absolflrai lestololec
v kako lekarno.
Ponudbe  pod ^taataialar" na uprav-niŠtvo  »Slovenskega Naroda«.          2759
Treovskeoa pometnlka
sprejme   špecerijska  trgovina
A.   SA RA BON   v   Ljubljani.
2734
Lepo  opremljena   2Sli
mesečna soba
zračna    ia    svetla,    event   z    električno
razsvetljavo, v  elegantni  hiši poleg de-
želnega muzeja,
ae odda tako}  ali a L augustom.
i                           Poizve se
j t SubiČevi  ulici   štev. 3 v pritliČju.
Pozor!!
I!Za sladokusce!!
Najfinejša namizna olja brez duha za družili«, gostilnc, jedllnice.
Naročbe se izvršujejo točno in skrbno zavite ter z obratno pošto po povzetju v posodah po 5 kg in naprej, vštevši omot,
franko   poštarina:
fino olje prima po    K 180 — 2—  liter izredno fino         „     „ 240 — 280     „ izredno sublime „      „ 3*— — 3"50      „ Cisto ollično fino    „      „     2r7O
Naročbe s točnim naslovom prosim poslati   na skladišče olja
laka, alica Oiusepp« Parlni it 9.
S sposLovanjem      ^   p^   Mar£ea
ZdravUiščc JOttltCO Dolenjsko-
Zelezniska postaja w      Straža-Toplics.                             1715
Toplt ttHci »8* C.   ftftao »■ hopateo x4ravtt«Bi«.     cr«dn«ga učmka pr   protta«,   i »■■iiaMiian,  l«oM««». —wal-
f^, hotaMi trn kHhfe fcilnai    ¥«lttd h>p«l»t hmdad,   f<>— k>»tli la Tf*wT-----*" kop«U.   Udobno urejene
taj»ke, i^ra-ne in druiahne »obe.    —    Zdraro jK>dnebje.    —   GozdoTita okolica-    —    Dobra   in   cena   restavr«cii»-    —
iS^aRlfam   od   !•    nrnasjsm   «1«»   m.   9««««»l»«-ai9
gaf    Prospekti in pojasnila zastonj pri kopališki upravi.    *^B|
StboSt.V. u|     -*»;-----^                                            -^                                                   2735
o Dlavnem naboro leta 1912
V smislu   določil   §. 42   vojnih   predpisov   1. del  se   razglaba:
1.) Letošnji glavni nabor za deželno stolno mesto Ljubljano vrši se dne 12. in 13-  awgusta in sicer:
a)   dne  12. avgusta  za I.,  II. in  111. razred  domaćih,
b)  dne 13. avgusta za I., 11. in III. razred tujih nabornikov,
katerim   ce   je   dovolilo   priti   k   naboru   v   Ljubljani«
'1     Urarjr.vanje sr pr^ne  vselej mh ft. a|#^«ltea V >>MaawlMl 4a«i«M
mm Caaarja J«t#Ja tri« ai. t.
3 ) Nabornikom, odnosno tuđi njihovim moškim svojcem. ki pridejo ▼ poštev, priti je pravočasno, a«af«iai la trasaiam na nahorišče ter jim je praTOĆasno vloiiti  izkazila  za eno ali drugo zaprošenih olajšil,   kakor
m) po   §.   21   ▼.   z.   (cnolctno   aktivno     c) po   §.   27   ▼•   z.   (enoletniki   vojne
službovanje^                                                  mornarice)
b)  po §   23v.l (enoletniki medicinci)     0  po §. 29 v. z. (duhovniki in kandi-
c)  po   g.   24 t. x.   (enoletniki    živino-       , datJ« <^hovskega stanu)
'          /       i ._ i    ii            \          vanih kmetii)
č> po g. 25 t. «. (enoletniki lekarnarji)     h) ^ §   31   V.J/Z.  (vsdrievalci rodbin)
đ) po §   26 v   z.   (enoletniki posebnih     j)  ^ § g2 T. ». (učitelji in uciteljišćniki)
službenih vrst)                                    ])  po §   20 v. z. (dveletno službovanje)
4.) Nabomiki, ki se potesajo za olajšilo po  §§   29 do 31 in  po   §. 82
v. z. in imajo rudi pravico do enoletne ali dveletne aktivne službe po §. 20 v.
z^ v slučaju odklonjene prošnje za eno ali drugo  omenjenih  oiajšil,  lahko pri
glavnem naboru uvel^avijo pravico do enoletne odnosno dveletne aktivne službe
po §. 20 v. z»
&) Kdor a« Ispolni nsborne dottnoati^ kdor se ae (kit rokov, ki se odločeni za viaganje prošenj za olajiila, sploh kdor ne vpošteva iz vojnega zakona izvirajočih dolžnottij, se ne more opravičevati s tem, da ai vedel ia ta oklic ali zakon.
Mestni  magistrat   v Ljubljani f
dac a. avgusta 1912.
2upea:
Dr. hrti Ti?«tr \s.
v pritličju  ali   v  prvem   nadstropju,   s
posebnim    vhodom,    v   blizini    pošte,
sodnije ali gledaliŠČa.         2686
PoDudbe upravništvu »Slov. Naroda«. 2758      ili   I       1»VV
Usu
zejo   veliko,   svetio,    suho,   obokano*
pripravno Audi za delavnico naUaza uveiliei na M\mm trga 3.
Natančneje se izve pri hišniku ali pa pri
Prafratzavem pskrbniitva, Fran-ea Jatela cesta it 7, III. nadatr.
Umu
s hlevora, prostorom za spravljale  voz,   stanovanjem   itd.
«odda znovembrom na TuriasKem trgu 4.
Natančneje pri hišniku ali pa pri
Fongratzevem oskrbništvu, Franca Joieta cesta it 7, III. nadatr.
3zredna prilika!
lipma i nni igi s haUko 10 goino,
vsako posebej v svoji hiši, se da takof v kakiip, ker lastntk stopi v privatno življenje. Staro mesto, že 17 let obstoječe, trgovanje 2 deželnimi produkti, pol kilometra od pri-hodnje železniške postaje.   Nadatka 6000 K.
Vprašanja na E. Rottael, Fođxemelj pri Metliki na »oleniskem.                       2612
^V'                                                                           2761
Zenitna ponudila!
Gostilničar in posestnik, 25 let star, v lepem kraju na Hrvaškem, želi znanja z gospodično ali vdovo z nekoliko premoženjem. — Ponudbe pod številko ttiSOO11 na upravništvo »Slov. Naroda«.
IIITFTflgriffiiiBiiMJBii^BMtim^
Kiianilkeia lajena
Iz boljše hiše
sprejme takoj kavama .Central*.
solnčnato,   obstoječe   iz   treh   sob   in pritiklin,                   2760
se odda mirni stranki za Bovembro, temii
ali te a 1« oktobrom, v VrhOTtevi ulici it 8 ¥ LlnUlanl.
liče  se
gildlki pltt
za termin november brez koncesije« Ako je kak hiŠni gospodar voljan odda ti svoje prostore za gostilnO, ker tako lahko doseže več stanarine, nai se blago voli oglasiti pod „gOStlllia11 na upravništvo »Slov Naroda«.             2731
z 8 stanovanji (Glinška ulica štev. 7), cenjena oa K 23.373        2756
se lio prodala na javni (tebi
; dne  7. avgusta  ob 9.  dopolđno ' pri c kr. okraiDl aocLniii, soba 16.
trsouski lokal
prostoren,  z večjimi izložbenimi oknj
Uče ali tako) previame
dunajska tvorniška firma za ustanovi« tev trgovine na drobno. — Najboliša lega za nadrobno prodajo: Glavni trg ali Stritarjeva ulica. — Pismene ponudbe z navedbo cene in event skico pod vVorwarts 50001 na Dunaj, Postamt 83.
Tvornica motorjev,
z£lo solidna posebno glede kakovosti, poši-l        ljanja, cene in plačilnih pogojev  5215
tsče samo dobro vpeljanc, marljive
znstopnlhe
za razpečavanje  tvorniških izdelkov
proti visoki proviziji. — Cenjene dopise pod ^Motoren Mro 62270" na anončno ekspedicijo Heinrich Schalek, Dunaj 1. WoUzeilell*
G. kr. 0 prlv.
občna zavarovalnica
Assicurazioni Generali v Trstu
Ustanovliena leta 1831.
W Jamstveni zakladi znašajo nad 416 milijonov kron. ^PC
Poslovni izkaz
zavarovalnega oddelka za življenje.
meseca  juli ja 1912       Od {anurla 1W2
Vložilo se je ponudb     III.                    2006                               15165
za zavarovano vsoto ..II.          K   16,942.94063             K 122V4S3.9M*S9
Izgotovljenih polic je bilo :    1    .                1746                          13260
za zavarovano vsoto       .   .    :    .       K    14,877495-65    ^   K 108,928.178*83
Naznanjene §kode znašajo.      I    .      K         716.488 43        K     5,951.93617
Krasna umetniftka  reptHMliikoij« w  ve6 banrah ZMAIHEMITE 6ROHARJEVE SL1KK
PRfflOŽATRUBARJA
■i   USTANOVITELJA  SLOVENSKE  KNJIŽEVNOSTI    BB
9VJ        lf)M oig— T—ko iltffirti  htšm. T«        ft|PB
Knl         r»n«*«fcti|« {• »plofc majUpto ta na|-        |M
mmm       Cana a pošto kron 3*20        GeSI
1HMOBHA KtUlOflRHfl \£ffik ff
_      —   -      —         -----—         —  -      —__       —   -     —         ^ m     ^fc        »k^AAHa^^       —       J^ft^rfB^^^   Ak
• StTl   *               _______________________________________       »LOVENSK1   NAROD.                       _________________                                     178 štev.
I tfUfiM I HHtAtni j| Kl H||H    I sprema *avaro**nja ctoveikega živ-                                           £»   f.A Vf fA^                                       ^varuje poslopja in premicnine proti
m tatof **r*\m*       »*    I '*n]» *° n«)™novmnejsih kombine                                     ** •=* ■-*-«> ^ m«p -«-                                            po2arnim §kodam po najnižjm cenah
1   J i-         L*            v   •!-     I         J5!?        «fodntm*  pogoji, Ko  .-.  -   .%    viljtilM   lataroialia   bauk«   W   Pragi.    .-.   -   .-.  Škode cenjuje takoj in najkulantneje.
Hllfill   mlDVtll   1)011)0fHl■       I                            ~v»*ov*»n»ca,          ■■■ ii Im« 1 ^IMIHi -   isplataM  *-ttr»*«|—  i- kapitali}* E U 9,300.603*1.   Uživa  najboljši sloves, koder posluje.
Uli U U II yUf jnl pUUlUUlIll«     I ziasti   >c    ugodno   zavarovanje   na   * ******* draga mjernu lavartvainica naše drtave z vseskozi slovansko-narodno upravo.   Dovol]ujc i2 čistega dobička tzdatno
Ponudbe  pod                       i I do*ivet*   In  *»* z manjsajoami   se                   ------------------------------     •••   »•i««»ii«  *•!•,      ------------------------------                   podporo v narodne   in občnokoristne
.PH«-" upr.,n«tvu »SK.T. Naroda«.    | l0>               VP'ifiU___________1 ■»*   fclflllit  ifitlKttl 1 lHfclffll   ^UfS^   1 6«P0SkJ  fllJti  ŠICV.  12.   ^«                     «««*
ĐPžPiHi zbor kraniski in dPlPlns finanre
Spisal bivši deželni glavar Fr. pl. Suklje.
Dobi se v
„Jtarodni knjigarni" v Ijnbljani.
>
Cenai   1   K  80  win.t   s  pošto   2O  vinarjev  vo>£.
Zaradi opustitve
I                  raznih   vrst   penla   in    švicarskih   vezentn   posameznih
I                 prtov in spodnjih kril, se prodaja po zelo nizkih cenah.
Opreme za neveste
I                 Platno,   sifon    in    švicarske    vezenine    se   kupijo   zelo
I                 ugodno,   dalje   rjuhe,   brisallce,   prti,   prtiči,   oprave   za
I                 .• .* -• .' .* .*  kavo,  nogavice  in   žepni robci.   .*  .•  .* .•  ,*  .•
in zaloga i Kr. * priv. iovaren platna
I                 in vseh platnenih izdelkov Jforbert Laagor & Sdlme
I                 znano   najboljši    izdelki,    originalne   tovarmške    cene
Opreme zooooroienčke.
T±ntš\n GL-%t*r* Uul3Wnfl'Se'en"
i~\lllUll OGI V. burma uilco 5
'  Mm cirtzdie
^     naifinejSe vrste, za zdravilne namene <n de-
■      5crt,   sveže   potrgano,   zavoj  s 5 kg   K 3 50 "^     C«fc»«l«l metf, zajamčeno naravnočist, naj-
J     finejša    kakovost,   nuSica   s   S   kg   K    7     .
i    L.   Altaem,   Vors^cs   43,   Ofrsk«.
\     Zenitna ^^f^^^ Zenitna
i       ponudba W^       73^          | ponudba
j  I       ^J   »devec, 38 let star.  s 4 z<* ^^^
J>  \      ^J     precej odrasli mi dekleti, Mj-     ^^k
■        ^m        mUjsa 9 let   se teli v svrho       ^^ —      ^m         ženitve seznaniti s slovenko.         ^A
■       ^m         gospodićio ili   fdovo   brez         ^B
■      ^m           otrok v starosti 25 do 32 let           ^| I     ^H             Ina leno posrstvo in izvršoje             |^B I     ^B            dobickanosno obrt.   Panadbe           JH
■      ^B         1 navedbo visokosti dote, k\         ^m
■       ^B         se rabi v pov/digo obrti, in        ^m I       ^^L         stiko naj se   posije pod šifro        ^B I       ^^L      .,F. V. iaaltev* na uprav-    ^B
■          ^^^ntštvo „Sloveoskega Naroda".^J
I      Zenitna L                      J Zenitna
I      ponudba ^^^^ta^^^^H ponudba
Knjigovežnica Iv. Booa!
I   L)«bliama,  Selenburgova ulica
■                    (oasproti glavne pošte)        2386
I     priporoča   vsakovrstna    knjigoveška    dela,
I     mape, galanterijo, passepartu>e  ltd  —  Po-
I     sebno rnočna  vez za knjižnice, čitalnice in
I     bralna društva.  Cene zmerne,  delo solidno'
I         Izdelki za veselice:
I    Korjandoli, girJande, serpentine, balon   (
I    čki, zalepke za Šaljivo pošto,moderni mali
I    kuvertki za srečolov, vstopnice (bloki).
I     :■     Cena  zmerna, postrežba  točna!     ::
Nizozemska ^ovalna družba za življenje
IlILULulllJIIU .. Ravnateljstvo: ĐunaJ L, Aspernplatz I •-
se pfjporoča za sklepanje zavarovanj za življenje, rente, doto, za zavarovanja za Čas vojaške slu?be po najugodnejših pogojih ter najnižjih premijah.
Ztfirifa« glavnica ksucen !eta !§fO o^bIi 375 lifijinv. — Smrve kesten leta 1910 okoti 112 roilijonov. Gener zastopstvo za Štajersko in Kranjsko v Gradcu L, Schmiedgasse 40, lijcr a rogo roolni, delavoi sotrudniki vsah čas dobe dobre službe.
Nadzornik  za  Kranjsko :                                   611
-=  Ljubljana, Hrvatski trg št. 4. ____
______________________
liniffl Fr. Ševčik *sy ?■
puškar
priporoča  svojo veliko  zalogo  raznovrstnib                       58
pušk in samokresov
iastnega izdelka, -akor tud: belgijskih, -sulskih  n čeških strogo
preizku&enib puškf   za katere   iamćim  ^a dober   strel.   Posebno   pripo-ročam   lahke   trocevke   >n puške BOCk   = Kruppovimi   cevmi za brez-
-iTmn    smodnik     —   Priporočam   tuđi
veliko zalogo vseh lovskih potrebščin
IV"    po najnižjih cenah.    ~9f| Popravila in naročbe se iz vršu je jo točno in zanesljfvo.
Cenovniki  na  zahtevanje  zastonj  in  poštnine prosto.
^211* a fin 5i   Ini 1 i tff 51 i*n 21
A^dl UUll€t    111111U €11 Utli
Kralj JCaljal MM Mi  JSii "L   strahovala   Mali lord.
_ .   . .r   Q      _ c          ,                  Ceu« K 1-40. t©x. K 2-20.   s po ft to              fl VPll       U rfltl                                 bpisal K H" BurnetL
Zgodovinska povest; sp sal Fr. Rcmec                  sP'sal v    Beneš-Sumav<ky                                     2Q w v%±                                      \g y Wll       IVI V/1I»                   Cena hroim K |.60f vet 2.60j
Ceu 2 K. u mMo K 2-2O                       Cen* bpo*- K l"**» ¥#x- *"•••           Koncem  15. stoletja se jc pripravljal na                            s isal Fr   Lipit                                              s poito 20 v već.
*«■* « jt, • Fv»«» - • •••                                g po*to 20 v nt.                    Slovcnskem    kmetski     punt.     Kmetsko                           * }            "               •  -               T                       ,.,,           ,-,
Pravkar   je   izšla   v drujri   izdaji   pre-                                                                         ljudstvo   je   takrat   strahovito   trpelo   in      Cea«   bro*.   ■  2'—,   vex. K 4-—, s      To knjigo veselja,   kakor je kritika ime-
kra n      zeodovinska    covest    »Kralj       Ta   <xfli^ni   roman   po^ja   z-inimivo   in      vrh tega so duhovske in posvetne oblasti                         poito 40 ¥ ▼•£.                       novala to presrčno povest so po izgledu
Matjal«. ki spada med najbolj čitane      r«***™ *»*> iz Mfner' "^"i-     Kmvli"^^'^™^11^-     Vdeatnlmiv roman laa i«a velikih bojev     mestnega So.skega nadzornik. sprejeH v
knjige in  po kateri  občinstvo  vedno      in »""«"•  kako nemška  iena   •"««»•"«>      h^akc X v«tker so Wlf oSUml?eni      med pomorskim! razbojnik!,  turskim ce-      dolarske knj.zn.ee ™ 5o.sk. voditelj,, kl
znova vpra5ui^                                     vpUv* na 5lovanskeP» moU-               čarovniStva. Vse t<*iam popisuje pisatelj               sarstrom in beneško republika             jim je resmar, da mladuia kajdobrega Hta.
v tem velezammivem romanu.
/<   ♦  •                  wr  «                              y.a.ii                   .. v. „            Osnovni nanki
Cez trnje            Undina.                .Za8n»              is H Razora,     o oaratem gospodarstvu
Q0    SfCCCo                         Spisal Andrć Theuriet                TOvOVUlC     jjClldli3«                  Spisa! Ivan Cankar                                          Spisal Valentin Zun.
s isal Senčar                             C%u* M v* B »oito 10 v v«ć.                                         ^             '              Cmui broš. S t-SO, tm. K 2*50,             Cema K 3-—, i posto S 3-20.
c*mm fcrof/iTi-ao! tm. k 2 2O         Eden  najljubeznivejših   franeoskih piM-                      5pi$al ^ ^^^                                   ■ P0«10 20 ¥ ¥eć*                   To je najpopolnejše   in   najtemeljitej$e
cea« »rofc » i-s«, »ei. »^«,                   "                                  j„tjl*.           COS« K 1*M. S »OilO K 1-71.                                                                     delo o narodnem gospodarstvu v sloven-
• poAtO 20 v *•£.                     teljev   je   V   tej   knjigi   podal   dražestno           »^"           *•• • *•" w                         Najbolj ljudska in ena najlepših povesti,      skem jeziku. Ta knjiga je absolutno po-
Zefc> zanimiv roman   poin interesantneea      POV«5^ W J° Je svctovna kritika uvrsttU      Velezanimiv zgodovinski  roman   iz časa                  i^ jih je spisal Cankar.                  trebna za vsakega.   kdor   deluje   na   na-
..    .                         6                       med nesmrtna deU.                        rokovnjaškega gibanja  na Kranjskcm.                                                                          rodnogospodarskem polju, zlasti za vsa-
Meh «m0ii      V Ms&m utt       LHmzn in UAa      Lira Ume Klare.   TaiiiihTion! kannrin
|\UWLI     ^UIW1U                Romii; spisal  Fr. Remec              ttrahlinOtliOna     11^11(1^31(3               Roman; spisal  Fr. Remec.              LUlJ UIJII Lili   UUUUlllL
Spisal Lconid Andrcjcv.                               . 9mšf t# w v^.                   C#M     ^ v ^ * t4ov . po^                   « »o«o 20 V t#ć.                   Vesela Povest 1Z »Jubljanske pretekiostu
Prdožil Vladimir Levstfk.                      Jo je ginlj.v roman iz ljubljanske                          2O w V*.       '                        Ozadje tega romana ,e zgodovinsko.         CmAm brO*\* %'Zf ™1E ^80"
C«m« bro«. K 1-4O, v*m- ■ 2*40,         preteklosti,   slika Življenje iz tedanjih      Ta mična Ijubezenska   povest se je  ob-      Oejanje  se   vrši  v  Ljubljani   «i  njeni                    • pOltO 10 V veC
• posto 20 v voe.                     malomesčanskih in gosposkih krogov,      činstvu prav posebno prikupila.  Dejanje      okolici v časih Napoleonove  Ilirije, v             r^oi   se hoče  prav  od srca na-
^     t                          *.^t   m      tra^Hiia rf^iri^ta   W ic vzraslo v Stu-      *« v1*1 za časa  z«dnje  avstrijsko-turške      krogih  franeoskih  in  domaćin ansto-      Qm.:ati   n-j ?ita to kniieo   ki ie nolna
V  tem   „odlomku   najdenega   rokopisa"      tragedija dekleU, Kt ft vzrasio v 2>iu-      vojskc   ki ^ je   vodiJ,      inc  Evgen.   V      kratov, med katere je stopilo slovensko      smejatl, na] ciia iu Knjigu, ki je poina
so   popisane   strahote   vojne   in   iz   nje      dentovskih   ulicah,   a  je   pogledalo v      p^es« jc popisano,   kako izvrši  straho-      dekle, ki v svetosti svoje ljube2ni do-      drastične   komike   IQ   presemega   hu-
ooraiajoće se piianosti krvi in blaznostL      aristokratske kroge  Gospodskih  ulk      petenčlovekobcudovanjavredna junaštva,      prinese plemenite žrtve, dokler se na-      morja.
in tn nnnia^siA c cvaia ffvlimskn većo.      samo da bi se nnral ured Usto. ki to ljubi.      nosled tuđi njei ne nasmeje sreCa
iB^---------------------------------
Ljubljana ® Prešerncva ulica 7 c Ljubljana
imiii^iB^«Mii«^«^«^«^«^«^««Hft^ft^«^ft1ft^ft^ft««l