JList 11
W torek 8. Velkfsci*i»aiia
1848.
Slovenija izhaja vsaki teden dvakrat, in sicer vsaki torek in petik. Predplačuje se za celo leto v založnici v Ljubljani 7 gold za nolleta 3 eold ii ene kvatre 1 gold. in 45 kr. Za celoletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajtuje še '/„ gold. Za po pošti pošiljano Slovenijo je celoletno nlačilo 8 eold 4 gold., za ene kvatre 2 gold.	r	5 ''
in %, za [polletno
Razpoloženje deržavniga zbora.
(Iz narodnih novin.)
Težko je doslej z kako gotovostjo spre-vlditi, kakšni bodo čini in nasledki našiga deržavniga zbora. Mnogotere strani (plati, stranke), iz kterih je sostavljen, se še niso tako odločno razšle, de bi se njih moč očitno pokazala, de bi se za gotovo povedati moglo, ktera stran bode zmagala. Vendar to velja le od čisto politiških reči, zakaj dozdaj se še spregledati ne da, k kteri politiški strani nar-več zbornikov pristopilo bode, če prav je toliko gotovo, de bodo liberalni (svobodno-mislni) vsi sklepi zbora. Kar se vtiče narodnih razmer, imajo že veliko prevago nenemške narodnosti, kar se že iz samiga pogleda na dežele v zboru namestovane viditi more, in ako se vtegnejo vsi Slavjani in Lahi med seboj razumeti zastran vseh svojih skupnih potreb, je gotovo, de bodo na zboru tako večino glasov imeli, ktere nobena moč ne vžuga.
Dozdaj pa vendar še niso vsi zborniki pričijoči in tudi dozdajno posvetovanje še ni dalo priložnosti, de bi stranke očitnejši se pokazale. Vendar se že naprej terditi zamore, de se bodo tri poglavitne stranke poskušale za parlamentarno zmago: federalisti, central is ti, in Frankfurtisti. Sicer se misliti ne sme, de vsak zbornik že k eni teh stranek slišati mora, nekteri še z nobeno ne deržijo, drugi jih to več zjediniti. —
Federalisti hočejo spreoberniti Austrio v zvezo (Bund) enako opravičenih dežela, iz kterih se vsaka sebe doma po volji opravlja, in je z drugimi po edini cesarski rodovini združena. K ti strani spadajo Čehi, Polaki, Slovenci iz Štajerja in Krajnskiga i. t. d., Lahi in pa pravi svobodomiselni Nemci in ni dvombe, de bi k ti strani tudi mnogo drugih Nemcov pristopilo, ko bi vidili, de se tem nenemškim narodam le po zvezi (federacii) zadostiti zamore.
Centralisti so dvojne različne baže: per-vo bi imenovali burokratiško - oflicialno, ki v resnici druziga nočejo, kakor dozdajno inašino austrianskiga cesarstva malo popraviti, vso moč pa v Dunaju ohraniti, in deželam le toliko sa-mostalnosti privošiti, kolikor jim ravno dati morajo. K ti strani sliši ko vodja grof Stadion iz Galicie, g. L. Neumann z rusinskimi seljaki, in pa vsi Nemci, ki se „Schwarzgelbe" (čer-norumenjaki) imenujejo. Druga je stranka krivih centralistov (t. j. skritih frankfurtistov), ki hočejo clo imena dozdajnih dežela, kakor Čehi, Morava i. t. d. vničiti, celo Austrio le na okraje okroge (departemente) brez obzira na zgodo-pisno razdeljenje razdrobiti, vse gubernije odpraviti, de bi vse kresije na ravnost in brez-posredno pod ministerstvam stale in de bi tako naglo vsi se ponemčili. To je misel našiga perviga neprijatla gosp. Lohnera, poslanca iz Zatče, in nekterih druzih protislavjanskih pi-havcov. Ti tako silijo in ženejo, de bi Polaki in Rusini iz dunajskiga zbora odšli in sami za se doma si zbor napravili, gotovo le zato, de bi potem na Dunaju moč Slavjanov zlomjena ne mogla zmagati kanibalsko pihanje g. Lohnera in njegovih pajdašev.
Frankfurtisti so tudi dvojniga plemena; pravi, kteri se popolnama podvreči mislijo zboru Frankfurtskimu, tako de bi austriansko cesarstvo kar minilo in le kos in provincia bilo ve-
likiga Nemstva. Proti tem vendar vsi Nenemci se postaviti morajo. Mirni Frankfurtisti, ki so le nekiga prijatelskiga zvezanja z Nemci željni, samostalnost in veličanstvo Austrie pa ohraniti hočejo, ne najdejo nobeniga odpora Stran narsilniših Frankfurtistov je pa tu v zboru tako mala, de komej 40 udov imeti zamore.
Zbornica sama je razdeljena na 8 versta stolov, iz kterih je sledna versta od druge po "prehodni uličici ločena. Zborniki ne sedijo v tem redu ko v Parizu, de bi se iz sedeža na politiško misel soditi moglo. Na čez se zamore reči, de so nar bolj desno versto in dru go za njo zasedli Čehi in Polaki, zraven njih v desnim središu (centrum) eno versto rusinski in polski kmetje in med njimi tudi spisatelj te razlage (Havel Borovski); dve dolgi versti v centrum imajo mirni Nemci, zvunaj prenapetih Cehonemcov, toko imenovanih protestantov, ki so mesta leviga središa odzgorej posedli in od ondod viharno na desno stran pihajo. Nar bolj levo stran imajo skorej sami Polaki, razun nekterih radikalnih Nemcov, druga levica je pa zlo zmešana.
-Pervo delo deržavniga zbora,
Deržavni zbor, zdaj na Dunaju zbran, ima silo veliko nalogo. Njegova naloga je, napraviti iz Austrie deržavo zjedinjeno, zvunaj in znotraj močno in silno. Težavnost, ta konec doseči, je nezmerna. Austria obstoji iz živlev ojstro razločnih. Med njimi sta dva, ki sta doslej nad drugimi gospodarila, desiravno nista narvečiga števila — narod nemški in narod madžarski. Po gospodarstvu teh dveh narodov se je razdelilo celo austriansko cesarstvo na dva pod eno vladarsko osebo združena, sicer pa v sami podlagi deržavne osnove popolno različna dela. Samo v eni reči sta si bila oba enaka: namreč v tem, de nista zraven sebe terpela nobeniga druziga sebi cna-kiga naroda, temuč gledala vse sipod-se spraviti in si pripodobiti. V obeli narodih, nemškim in madžarskim vidili je veliko hlepenje po zje-dinjenju vseh drugoplemenih narodov v eni sredi in eni podobi. Oba sta si vzela svoj jezik za sredstvo (pomoglej) pri izpeljavi svojiga namena. Ogri so ga z močjo in straham vpeljavah', kjer so ga imeti hteli, in ker so imeli v svojih rokah zakonodajavno oblast, so se je poslužili, de so svoje nasilje z postavo posvečevali, in mu nekakšno podobo pravice pred sve-tam dajali, ne spomnivši se, de je dana (po-sitiva) postava, prirojenim pravicam protivna, narveči krivica, in de pri razsodbi zastran prirojenih pravic bodi si posameznih ljudi, ali pa celih narodov, večina (Melirheit) nikdar postav dajati ne more, in de je tam treba edi-nomislnosti vsih, kterih pravice ta razsodba zadene.
Nemški jezik je imel na svoji strani ložeji pot. Njega je to narbolj deržalo, de je bil orodje, z kterim je samovlada vse na sredo vlekla. Priprave in pripomočki, de seje nemški jezik vzdignil, so se godili dolgo časa in brez težav. Zakaj druge (ostale) narodnosti so jele hirati od začetka tridesetiletne vojske, od kadar se ravno njega povzdiga v slavjanskih deželah šteje, v ti meri, v kteri se je nemška povišavala.
Nemški jezik, nemško izobraženje jim je bilo tako blizo, tako pristopno, de so brez od-
pora, dragovoljno mu pridavali to, kar mu je iz lastniga vira, iz lastne sile več ali manj po-mankavalo, dokler niso na zadne tako dalječ prišle, de so, sami sebi ptujci, popolnama ptu-jimu živlu se vdali.
Ti narodi so bili sploh slavjanskiga plemena, zakaj Lahe sem šteti ne moremo, ker so vendar v narodnim oziru sami svoji o-stali. Slavjani, zgubivši vse pravice narodnosti , desiravno jih je veliko več na številu bilo, so mogli vendar v celi deržavi gospodarsko voljo drugih poslušati, in kar je še več, niso smeli za to skerbeti, kar je slednimu narodu nar-dražši, brez kteriga narod ni, za jezik in narodnost. Zaveržen je bil, in bolj ali manj preganjan vsakteri, ki je derznil vzdigniti v imenu svojiga naroda glas proti gospodarstvu drugih. Vendar so se Slavjani zdvigali čedalje bolj, sveta njih reč jim je serčnost dajala.
Od časa letašniga Sušca so se pa oglasili krepkejši, ter so tirjali tako dolgo zaderžane, z drugimi enake pravice.
Vendar tudi zdaj, ko je upanje bilo, de bodo visoke besede Lamartina: „Svoboda, enakost in bratstvo" med vsemi narodi najradovolj-niši pomoč najšli, so se jeli Nemci in Madžari vpirati za svojo gospodarstvo (verhnost) nad dozdaj ponižanimi narodi. Zdaj je prišlo na dan, de so austriansko deržavo dozdaj le kerhke vezi stare politike vezale, in de ste njeni dve polovici v resnici dve deržavi.
Nemci so najšli kmalo podporo v velikim gibanju Nemcov zastran edinosti, ter se niso bali očitno razglasiti, de pristopijo k ti novi družbi, ki se roditi ima, ter so deržali raz-toplenje svoje polovice v Nemcih za gotovo reč.
Madžari pa, ko so vidili, kam Nemci mislijo, se niso pomislili, zopet po svoji navadni cesti, postavi, izreči popolno samostalnost svoje polovice.
Po celim Ogerskim so oznanili naglo sodbo zoper tiste, ki se niso teli vklanjati madžar-skimu bogu; z Hervati in Slavonci so imeli kratko delo, odvzeli so jim domače (munici-palne) pravice, rekoč, de odslej razpada oger-ska deržava na županije (Comitate), edini vladi podveržene, so zmogli ravno tako združenje Erdelja (Sedmigraškiga), in so tirjali tudi Gali-cio inDalmacio. Madžarska deržava zraven nemškiga cesarstva je bil njih konec.
Tu pa povstanejo Slavjani na obeh straneh. Ena kri in en jezik so približali zopet te zdavno oddaljene brate, in enake potrebe, k slogi in združenju.
Storiti zavezo narodov slavjanskih pod austriansko vlado stoječih v dosego in hrambo prirojenih pravic, in zrušenje madžarsko-nemškiga gospodarstva, in vpeljavo popolne enakosti vseh: to je bila misel, ki je naenkrat v vseh Slavjanih se vzbudila. Z združenimi močmi so teli obvar-vati Austrio pred razcepam na dve deržavi, pred poginam. In politika slavjanska je bila in je edina, po kteri se Austria obderžati zamore. Zveza Slavjanov v Austrii je e-dino sredstvo, s kterim se nemškimu in madžarskimi! trudenju, Austrio raztergati, zamore v okom priti in obderžati Austrio ko eno deržavo , eno močno veliko telo v prid Evrope in celiga človeštva. Prirojena vez Austrie je Slavjan.
Pripraviti takšno zvezo in ž njo ohraniti Austrio je bila naloga, je bil namen in konec
slavjanskiga zbiraljša v Pragi. Dobro sta čutila to oba druga naroda, ter se nista pomislila dolgo, temuč sta skušala s vso močjo in vsemi sredstvi zkaziti namen in delavnost tega shoda eni s natolcvanjem in obrekovanjem Slavjanov pred svetam, drugi s skrivnim podpihovanjem in podkopavanjem. Dobro sta vedila in čutila de, ako se zgodi zveza austrianskih Slavjanov, njiuni sebični nameni razpadejo; vidila sta, de slavjanska zveza bi to v celosti obderžala, kar sta si razcepiti namenila.
Slavjanski shod je bil pretergan: Zveza Slavjanov se v njem ni izpolnila. Vender se z tem slavjanska idea ni zgubila, zakaj ona ni toliko slavjanska, temuč tudi austrianska.
Kar slavjanski shod ni doveršel, inorado-veršiti deržavni zbor.
Deržavni zbor mora izreči pravilo (načelo) slavjanskiga shoda: Enakost, bratovšina in svoboda narodov.
Dn mora gledati, de se polovici cesarstva v njem namestovani tako deržavno vodilo da, de se njega tudi druga polovica poprijeti zamore.
To vodilo (Grundsatz), izrečeno na slavjanskim shodu, je bolj razložil razglas naroda hervaško-slavonskiga, kteriga morajo ne le vsi Slavjani ampak vsi za Austrio dobro misleči narodi za svoj razglas prejeti.
To vodilo je: „Za reči, ki se cele deržave vtičejo, hočemo en skupni iz vseh austrianskih dežela za to sostavljen zbor, z skupnim temu zboru odgovornim ministerstvam, kte-rimu bi samo v imenovanih rečeh vsak narod enako podveržen bil; v rečeh domačih pa naj bode vsaka dežela neodvisna od tega zbora in ministerstva, naj ima svoj lastni zbor, z vlado temu zboru odgovorno, in naj se sama osker-buje in vravnava."
Le na ti podlagi bo moč vsem narodam austrianskim stopiti v družtvo in edinstvo, le na ti podlagi bode mogoče vstanoviti deržavo, ki bo za vse narode in narodnosti enako sker-bela, in pa terdno in močno telo napravila. Le po ti poti postane austriansko cesarstvo to, za kar ga je previdnost božja v sredo Evrope postavila, na mesto, v kteriin se evropejsko človeštvo V vseh svojih plemenih zadeva in dotikva, in le po ti poti bo mogoče izpolniti njega poklic: razširiti razsvetlenje evropejske omikanosti in svobode čez izhod in jug in pomiriti iztok z zapadam.
Pervo delo deržavniga zbora je zjediniti se zastran tega vodila. Kadar bo ta podlaga položena bo še le moč čez te druge reči se posvetovati.	(Pražke noviny.)
Austriansko Cesarstvo.
Dunaj.
Seja deržavniga zbora 1. t. m. So bile prebrane imena tistih zbornikov, ki so izvoljeni v ustavni odbor, t. j. odbor, ki ima načert u-stave za austriansko cesarstvo zložiti in izdelati. Iz vsakiga okroga deželniga poglavarstva so trije zborniki izbrani in sicer: za doljno Austrio: Fischhof, Violand, Goldmark; za gorno Austrio: Fischer, Lasser, Vacano; zaGalicio: Jachimovič, Sierakovski, Smolka; zaMo-ravo in Silezio: Hein, Kajet. Meier, Feifalek; za Češko: Palacky, Pinkas, Kieger; za Štajersko: Miklošič, Krainc, Cavalcabo; za Krajnsko in Koroško: Kaučič, Šol, Ambrož; za Primorje: Gobbi, Madonizza, Goriup; za Tirol: Turko, Fretschner, Ratz. Dalmatinski poslanci še niso prišli.
Na to so se nektere prašanja ministram stavile, in po tem se je zbor nadalje čez opravilni zbor posvetoval. —
Kar sostavo imenovaniga ustavniga odbora (Verfassungs-Ausschuss) zadene, se vendar Slavjani tolažiti moremo, de je mnogo viso-koučenih in rodoljubnih Slavjanov vanj vzeto. Težko je treba našim Slovenskim poročni-kam, ki bodo načert naše ustave zlagali, še naših želja ponavljati. Oni jih že poznajo.
Pervo je, naj branijo samostalnost Austrie zoper tisti novi Frankobrodski „Reichsministe-rium"; drugo naj varujejo samostalnost in lastno opravništvo austrianskih posamesnih dežela (Provinzen); se ve, de to deželno opravništvo ne sme tako dalječ segati, de bi celo cesarstvo na svoji moči in veljavnosti kaj terpelo; — naj gledajo tedej, de se Austria ne razdrobi na same male okraje ali kresije, ker bi to k gotovimu ponemčenju peljalo. Ako bi tedej Austria, kar želimo, postala združena deržava, sostavljena iz več dežela, ktere bi vse enako središnimu ministerstvu podveržene bile v občnih, splošnih zadevah; v domačih rečeh pa se same z lastnim deželnim zboram oskerbo-valc, je tretja in silno važna prošnja, de naj se te dežele ne napravijo po starim raz-deljenju, temoč po različnih narodnostih; de naj se tedej vsi Slovenci združimo v eno telo. Ne poznamo veči nesreče in nevarnosti za Slovence, kakor bi ta bila, de bi se tako imenovanim „deutsche Erbprovinzen", tojenemškimu Korotanu in Štajerju in Estrajhu in njih deželnimi! zboru pritaknili. Slovenski poslanci! mi se na Vas terdno zanašamo! —
K. 5. t. m. Vesele novice iz Laškiga napolnijo vsakiga praviga Austrijana z nekakim ponosam, ga vterdijo v ti misli, de je še Austria velika in mogočna, in mu upanje dajo, de bode še močnejši in slavniši. Z velikim veseljem za res mora vsak pošten Austrijan junaške dela austrijanske armade zaslišati in sprejeti ; vendar se slavni izidi njene hrabrosti povsod po vrednosti ne cenijo. Žalostno je, de se za vsako malo reč, ki po Nemškim diši, berž pojedine (imenovane Festessen), in druge slavnosti napravljajo, za naše hrabre vojšake se pa malo kdo zmeni, in še le jutri bode v (a namen tukajšni garnizon (posadka) na povelje bojniga ministra Te Deum imel na trati „Glacis"; koliko se bode pa narodova straža in mestjanstvo vdeležilo, še ni znano. Udje deržavniga zbora bodo skupej prišli. — Žalostno je, de se naša velika, močna Austria v svojim poglavitnim mestu tako malo čisla. Vendar to niso Dunajčani, ki nad Austrio obupajo; ostrašeni in v skerbih za tega voljo, ker obertnost in kupčija tako pada in zastaja, in strahljivo pričakovaje izid deržavniga zbora in Cesarju v lnšpruk poslaniga odborstva, oni molčijo, — in prepuste besedovanje in kričanje Judam in nekim nemškim zejavcam. — Nemška kokarda, pervi v djanju pokazani nasledik nemške edinosti, ki se je imela 6. dan tega ni. austrianski vojašnji dati, ostane za zdaj v veliko nezadovoljnost Nemcov še unkraj austrijanske meje; ona bi težko nemškim vojakam po volji bila, kaj pa šc Slavjanam. V deržavnim zboru se vtegne še le po končanju opraviljniga reda kaj imenitnejšiga začeti. Odbor ki ima načert austriansko ustave složiti, se je že dela lotil in je iz svoje srede odbor treh oseb izbral, ki bode pervi obris napravil; ti možje so: Pala-cky, Smolka in Goldmark; zadniga, ako ravno dobro vedo, de nima potrebnih lastnost, so iz-voljili tisti gg. poslanci, ki so iz same hvaležnosti do Dunajčanov vse toriti in tudi v ozko, ožji ali narožji zvezo z Nemci, kakor bi Dunajčanain ravno po godu bilo, brez pomislika privoljiti pripravljeni (!). Palacky in Smolka, kakor tudi veči del celiga odbora, v kterim 5 Slovencov imamo, so lederalisti (t. j. hočejo Austrio, ko združeno, zvezno deržavo), in radi bi bili na mesti Goldmarka umniga moža terdnih misel vidili, ki je že svojo vrednost spričal. Velike so zasluge Dunajčanov za svobodo, ta je gotova, vendar tudi hvaležnost, kakor vsaka reč, mora svoje meje imeti. Zbrati bi se mogli taki možje, ki skupni domovini pomagati za-morejo in hočejo. Slovenski poslanci! ne pozabite nigdar na to, de Vam more pred vsem blagor slovenskiga naroda, čigar namestniki ste, pri sercu biti, in še le za njim hvaležnost!
Slovenske dežele.
Iz Ptuja dne 3. Velkiserpana. Nič se den denešnji bolj ne spremenja kakor politiške misli. Denes (posebno politiški neomikana ver-sta ljudi) edno hvalimo, zjutra se spetzaverže. Takim ljudem so politiški listi in novine edino pravilo, je njihova barva žoltočerna, so oni tude, je modrorudeča, —• hitro jim se prikupi. Taka je ravno v našem mesti. Vendar nečem ino nisem mislil s tem reči, da bi to nečast bila popraviti svoje politiško mnenje, varuj Bog; več nam je to svetli dokaz, da resnica in pravica zadnjič le prekerčita si gladko pot. 25. Julia potuval je Nj. Evcel. ban Horvatski baron Jelačič skoz naše mesto u Dunaj zavoljo pomirenja s Madžari. Nismo ga po licu pred poznali, vendar, ker je ga nekdo ovadil, zbere se kinalo dosti ljudi na pošti, da vidijo junaka naših dnevov, branitelja Slavjanstva; kakor ga duše slavjanske obožavajo, — da vidijo pun-tara, kakor ga njegovi in njegovega prizadevanja,'— njegovih svetih reči neprijatelji imenujejo. Ker so se konji spremenjali ino Njih. Exc. ban u zlatem Jelenu si zajutreka vzel, tako smo imeli perložnost ga spregledovati od glave do pet. Iz lica je vsaki nekaj druga mu bral, eden junaštvo drugi dobroto, oči so kazale nadušenje, visoko čelo velike misli. Ce ravno so se pred nekimi dnevi vse sorte razsodi storili čez njega in njegovo djanje, tako je vendar njegova osobnost (Personlichkeit) nekakšno zabajavno ino očaravno moč izkazala, ino če ravno ne politiških mnenj prevernila, vendar nevgodne poprejšne vkročala. Ne moreni, da bi Vam nebi mimogredeč edne anekdote o njem povedal. Gostivnik in posestnik gostivnice Zlatega Jelena, kteri Njih. E\cel. ni hitro spoznal, ali po berkih ino jeziku si mislil, da so to gospoda iz Hervatske, se k svetlimu banu perbliža, ino v svoji biederben deutschen Einfalt vprašati ga začne: Sei seyn's nicht aus Kroboten. Ban. Ja. Ošt. Sei, was gibts denn neugs unten? Ban. Nichts von Belang, warum fragen Sie? Oštir (kerčmar). Ja, weil \vir vor den Kroboten uns fiirchten, wenn die Ungarn und die Kroboten sicli pocken werden, vvir seynma auf der Graniz. Ban. Wird zu Nichts kommen. — Po tem se Njih. Exc. odpelja dalje. Kako so ga v Dunaji sprijeii, znate, tudi mi smo v naše mesto hitro zezvedli. Skoro začne drugi duh se razširiti, ino slovenski domorodci našega mesta so slavjansko reč že očitno smeli hvaliti v nemškem (!) Ptuj i. Drugega Velkiserpana raznese se glas, da po poldne ob dvema s pošto pride svetli ban. GG. oficirje garnizona (Kinskovega regimenta, ino 9tega bataljona lovcov) pogovorijo se hitro po izgledu svojih dunajskih bratov ga slavno pozdraviti. To zezve narodna straža, tudi ona vtakne se v uniform, ino blizo 30 gardistov se postavi na tergu sv. Floriana ino ga s pozdravom počaka. Okoli 3. ure se v generalskim uniformi pripelja, od strane ofici-rov ino gardistov lepo pozdravljen stopi iz kočie ino pregovori sledeče važne besede v nemškem jeziku:
„Veseli me, da mi povsod se toliko pazljivosti skaže, ne samo od strane slavnega vojaštva, temoč tudi od strane narodne straže. Kaj mene, kaj mojo osebo zadene, si jaz tega nezaslužim, ker šc neimam nobenih zaslug, ali jaz imam dobro voljo si jih zadobiti. Jaz čem mogočno slobodno Austrio. Kaj jaz po-činjam za to veta očitnost in javnost. Nekteri listi me omrazujejo, ko da bi jaz bil od stranke reaktionerov. To je golo nepošteno ognušenje. Vsigdar sem s besedo ino z djanjem se za slobodo bojeval, ino od pomoči bil nemočnim ino slabim, proti mogočnim, ino silnim. Jaz sem za slobodo, pa tudi preklinjam vsako slobodo, ktera je brez redi ino poštenja. Mi (obernivši se k oficirjem ino gar-distam) pa smo reprezentanti redi ino pošte-
#) Častitiga gospoda dopisatelja lepo prosimo, de bi nas s svojimi dopisi večkrat razveselil in počastil.
nja. Najšel sem v Dunaji dosti simpatie, če ravno sem vedil, da posredovanje ino pomire renje ne bode do oželjenega konca peljalo. Jaz sem tudi Voger, v koliko Horvatje tudi pod sv. ogersko krono slišijo, ali to ne gre, da bi samo madžarski narod in ministerium madžarov čez Ogersko vladal. Jaz čem enakopravnost za vse narode pod ogersko krono. Moja gospoda: Jaz Vam še enkrat povem, jaz čem mogočno svobodno Austrio, jaz čem da Austria obderži dinastio (rodbino) Habsburg-Lorensko. V serce me je bolelo, ko sem une dni na Dunaju priča bil, kako so neki predvo-ditelji dunajskih delavcov govore imeli, kteri so celo posvečeno osobo njihovega Veličanstva našega predobrega Cesarja gerdno ino nepošteno oskrunili. Jaz sem v Austrianskim domu rojen, moj oča tudi, ino če je nam dobro šlo v njem, kedar še je tema bila, zakaj bi nam nebi še zdaj bolje šlo, kedar je svitloba nastala. To so moje misli. Za te bojujem, ino kteri ni z menoj, ta je proti meni."—Trikratni gromoviti živio mu pokaže, da smo ga razumeli, ino ga olj ubili. — Eno posebno še morem opomnenuti. Nazočnim (pričijočim) oficirjem je svetli ban rekel: „ Velika čast za Vas, da ste pri takšnem slavnem in hrabrem regimenti, ko je slovenski regiment Kinski. Jaz bi že davno 30,000 svojih junaških Horvatov v Italio očetu Radeckemu peljal, da bi potrebno nebilo domače meje ovarvati." — In res slovenski regiment Kinski se nese, ko junaki starih časov. Slovenci po Štajerju, pošlimo njim zahvalno addresso (zahvalnico) v slovenskem jeziku! Povejmo njim, kako jih posebno mi njihovi brati ljubimo. Povejmo njim, kako tudi mi se bojujemo za svojo narodnost, povejmo njim, da če ravno zato malo ali pa nikakšne plače ino priznanja ne dobimo, ker smo zvesti, ino da naši sini drago kri prelivajo za Cesarja, vendar ne obupamo, vendar nismo maloserčni, povejmo njim, da naj se deržijo vedno ko slovenski junaki vredni svoje kervi ino svojega slavnega imena ! —	U—n.
Iz Štajarskiga. Ker se vse budi, zakaj hi mi še spali? tako pravijoprebrisaniDravjančani. Naši hervaški brati se serčno in viležko potegu-
ljubim Slovenijo čez vse, in se pa zavoljo tako nečimernih reči v sedajni imenitni in nevarnost polni dobi v prepire z svojimi slovenskimi brati spuša, — to je lažnjivec — ne domorodec!
J. F.
Majarsko.
Iz Gradca. Pervi dan Velkiserpana je bil za nas Slavjane v Gradci poln veselja in radosti. S ponočnim vozovlakain se je preslavni gospod in ban J. Jelačič iz Dunaja pripeljal. Glas od njegovega dohoda je skoro hitrej mesto prešinil ko blesk široko nebo. Silno nam zaigra serce; vse si želi viditi si. bana. Pred „Slonam" v kteri oštariji si je stan vzel, se množi ljudstvo. Že ob 8 uri perliiti deželski poglavar grof Wikenburg ino ob 10. vsi višji bojniški častnici visokiga gosta počastit; za njimi odborstvo Slovenije. Rlizo poldne si gre g. ban Joaneum pregledvat, spremljen od de-želskiga poglavara. Množina ljudi se zide v dvoriši, želno čaka, ino pozdravi bana s trojim preserčnim: živio! živio, hoch—vivat! Ganjen s toliki izrazi serčne vdanosti pregovori g. ban: Očitni dokazi vaše mile priverženosti dragi prijateli! me globoko ganejo, ali jaz čutim de še nje ne zaslužim, mislim pa, de jo bom zaslužil; zakaj silno želim, de bi Austria, v kteri mi je dobro bilo, za naprej zložna, močna, ino svobodna obstala — ino za to si čem perzadevati do zadnje srage kervi. Pomagajte mi v domorodnim trudu. Lepo vas zahvalim. Z Bogam.
Svečer mu je mestjanstvo muziko napravilo. Ob 9. uri čeka že pri „Slonu" sohlaška banda, velitelj narodne straže z ninogobrojni-mi častniki ino brevštevilno ludstvo. Okoli 10. ure se pripelja domu. Gromoviti: živio! živio ga spet pozdravi. Oficiri narodne straže ga spet spremijo v hišo; prijazno njim s svojim milim krepkim glasam govori, ino svoj namen razlaga. Radostno vpitje: Živio! Vivat! mu večkrat besedo preseka. Znotrajnimu vpitju pridruži zvunajno ludstvo svoj tisučoglasni: živio, da se daleč po stenovji hrum odbija. Na to se pokaže svetli ban na mostovžu in vse serčno pozdravlja, ino sebe ino svoje Horvate našim bratovskem spominu priporoči. Še en čisto nemški glas mu zavpije: Hoch der Er-lialter Oesterreichs. Med tem likanjem je banda
jejo za prirojene, pa po 31 adjarih zatrete pravice: dosti ^ipelet^Takš^
za narodnost, za svobodo ino s tem sklenjene škem Gradci ne mislili doživeti. Pa tudi vsi
nebrojne basni. Tudi mi se moramo za svoje potegniti! Celjske slovenske novine in Slovenija se rade bero; drugi dokaz prerojenja drav-janskih Slovencov je tudi to, da je g. Pichler gostivničar in lastnik v Polčanah slavjansko trojnobarvno bandero razvil. — Sklenjeno je bilo v imenovani gostivnici 30. Maliserpana slovenski shod deržati, veliko izkrenih rodoljubov od Celjske in Mariborske strani je zares došlo, kateri so važnost takega zbiraljša sprevidili. Ker je pa namen imenovaniga zbora tudi tej, da bi poslanik te okolice kmetom dokazal, kaj da se na Bečkem zboru glede njih davkov in pa Slovenšine rabi, poslanik pa predlo. Vel-kiserpanom dojti nemore, zatorej je spomenjen shod na 15. dan Velikoserpana preložen. Povabile bodo o svojem času razposlane; g. Dr. Kočevar, slavni rodoljub je izvoljen predsednik. Bog daj svoj blagoslov! Rodoljubi se pa naj marlj ivo snidejo! Tej hvale vredni duh pa ne vlada le po dravjanski dolini. Koliko sim bil osrečen po tako imenovanom Kranju potuvati, n. p. po fari sv. Petra, sv. Emc, Zibike Pre-vorja i. t. d. morem pred vsem Slavjanstvom izpovedati; blagor Slovenii, ki ima take podpornike Slovenstva v svojem krilu. Da se tudi po tih krajih, posebno med pisarničtvam se nemškutarji aliNemconi najdejo, je gotovo, ali zadnja ura njim je že odbila; le dve poti ste njim odperte, se spokoriti, ali jo pa potegniti. Take so okolnosti v naši Slovenii, zatorej si še svobodno zapojemo: Še Slovenija ni zgubljena! Vendar, Slovenci! edinost vladaj med nami, stran š starimi malopridnimi prepiri, bodi si zavoljo čerk, ali zastran maliga razločka v narečju in potezvanju besedi, ali za kaj drugiga takiga! Kdor pravi: jaz
svojem cesarju verni Nemci so se radovali gledati mili obraz vitežkiga moža, ki se na Austrijanskem nebi ko jasna danica sveti ino za obstoj deržave dovelj moči ino kreposti v sebi hrani. —Z jutra odiilc po želcžnici v Zagreb. Nebrojnih domačih živio! se mu da za slovo na srečen pot. Naše preserčne žele so ž nim, ki je naša krasna zvezda ino lepa nada."	ž,
Ilcrvaska ln slavonska dežela.
Iz Zagreba 27. pret. m. Skerb naša je združenje kraljestva hervaško - slavonskiga z vojvodovino serbsko. Roj se je pri Serbih veliko pred začel, kakor pri Hervatili, kteri ga še smiram, akoravno težko čakajo. Na zboru je bilo obljubljeno, Serbe s vsem, tedej zlasti z vojaško moejo podpirati, zatorej bi se bil imel na gorenji strani ravno takrat boj pričeti, de bi cela madžarska moč ne bila nad Serbi. Ali pomirenje na Dunaju je našo armado za-deržalo. To ne more biti ^erbam po volji, zato se med njimi govori, de se v Zagrebu le po-svetvajo, „živio" kričijo, bandere iz oken kažejo, in pa slavjanske trojnobarvne znamnja na suknjo si pripenjajo. „Tudi tri tisuč lakti tacih trakov vas ne osvobodi", je rekel Vučič, serbski vodja, ko je iz Religrada čez Donovo prišel in potegnivši handžar (nož) je dodal, „ali to je vaša svoboda!" — (Narod, nov.)
— 28. pret. m. Včeraj smo spet pozdravili en bataljon Likanskiga regimenta, ki je že danas pred sončnim izhodam naprej na madžarski kordon odšel. Lički regiment ima nar več možov gorostasnih (velikanov), in njih je za res strah gledati. Veliko dobrovoljcov je tudi ined njimi od 15 — 17 let. Nihče ne more zapopasti, odkod se toliko ljudi vzame. In čudo prečudo, ako se pride v granico, se ne najde nobena prava vas. „Kaj žive ti ljudji kje pod zemljo?" začudjen pobaram. — V ti armadi sta se z čudnim načinam zjedinila vojaško junaštvo — in čisto ljudska ljubeznjiva prijaznost. Graničarja življenje je boj od de-tinstva do posledniga zdiha, boj'z pomanjkan-
jem in neprijatlam; v orožju hodi, v orožju spi, moglo bi se misliti, de je iz kamna zdelan, z železarn napasen in z kervjo napojen. Ali ko bi vidili njih nedolžne veselice, slišali njih šaljive pogovore, njih pesme in plese, za res ne spoznali bi v tein detinskim obnašanju nobeniga vojšaka. Dostikrat se mi je že pri-godilo, de me je kdo na ulici zaderžel, der-žečiga češke novice: ,,Molim, gospodine, što ima novoga u našoj domovini?" Veselje je z njih dostojniki (oficirji) biti, to je s temi, ki niso Švabi, kakor oni pravijo, temoč domorodci. To so junaki (vitezi) od glave do pete in rodoljubi do posledne kaplje kervi. Oni so Slavjani ali kakor je dan današni v navadi: Pan-slavisti. Graničarski oficir vam bo od svojih momkov (fantov) tako rad povedal, kakor oča od svojih otrok, saj on tudi do njih stoji v neki patriarhalni razmeri. S kakim dopadjen-jem mi je včerej popisaval nek oficir zader-žanje in šege svojih Ličanov. „Mi nimamo o-bene sužne (rabske) subordinacije v armadi, nobeniga lizanja; prosti graničar nam ne pravi drugače kot gospodine, ti! in ko se od njega ločimo ne reče druziga ko vala! (hvala) in s Rogom! Ali njegovo prijatelstvo in delfska ljubezen nam je prijetniši od sužniga strahu. Graničar ne zna dosti o rodoljubju govoriti, vendar je ono povsod ž njim kakor handžar, in kdor ne umi se ž njim razgovarjati, ta je sploh Švaba."
Madžari imajo dnarjev za vojsko, mi imamo pa vojake ! Vsi sinovi ene mile domovine. Što radi naša bratja tamo? tako praša e-den po drugimu; in ako ga še spomnete na to, kaj žene i deca naša—ste tem že celi njegovi svet obsegli, celi okrog njegovih občutkov in misel, celo življenje, in njegovo govorenje vam po pelo ko gladka pesem, za to ker ste vzeli pravi akkord, vdarivši na strune njego-viga serca.
Graničar je hraber bojovnik? zraven pa nepokvaren človek. Graničar je čista kri slav-janska. — Wilem Dušan.	(Narod, nov.)
Galicia in Vladimlria.
Časopis „Gazeta Narodova" je začela lastno rubriko pod imenam: „Galeria uradnikov ga-liških", v kteri vse slavne čine galiških biiro-kratov za večnost ohrani. Tudi pri nas bi to ne bilo od škode.	(Narodni noviny.)
Lombardsko-beneško kraljestvo.
Po novicah od bojniga ministra iz Laškiga
prijetili je sovražni kralj po noči 30. d. pret. m. mesto Cremona zapustil in se poleg terd-njave Pizzighettone čez reko Adda potegnil. C. kr. armada je vjutro dne 31. po lastnih poslancih v Cremono povabljena bila. Najšla je notar 5 štukov in dosti živeža. Maršal Radecky je eno brigado v mestu pustil in potem naprej proti reki Adda marširal. Povsod so mu kmetje naproti prišli z veselim ukanjem: naši odrešeniki". —
Ptuje dežele.
Poznansko.
Poznane dne 16. Maliserp. Včeraj sta prišla k nam iz Rerlina dva komisarja kraljeva, de bi se sama prepričala o nasilju in krivicah, ki so se godile v naši deželi. Ta gospoda prideta od vlade tudi za to, de bi, preden pride komisija od deržavniga zbora poslana, vse pripravljeno in vterjeno bilo. Iz teh in drugih reči zamoremo soditi, de komisija najde zdaj vse v narlepšim redu — to de v narlepšim redu za kteriga druziga, težko pa za nas. •—Ako se sami za se poganjali ne bomo, ako sami na se pozabimo, nas pozabi tudi svet in Bog! Vsak naj se spomne dobro, de bo potreba dokazov in prič za vse, de bode protivna stran vse skušala in storila, de bi si umila roke v nedolžnosti in nas zopet očernila ko Ijudojedce; de bo to, kar se je zgodilo od strane vojakov, uradnikov ali pa nemških kolonistov (naselni-kov), popisano ko zernce peskovo, naši (Po-Iakov) grehi porasejo pa ko piramide ali Ta-transke gore. (Gaz. Pol.) Bavnov taka osoda je zadela Polake v Galicii, na Češkim in med Jugoslavjani. Grozna je bila domača vojska v Poznanih, ali še groznejši reči so delali vojaki uradniki, judje in Nemci. — Nemci so razglasili Polake za ljudožerce, kakor Cehe v Pragi za „BartholomausnachtIer", za morivce in tolovaje Nemcov. In zakaj? Ker so v obrani svoje narodne samostalnosti premagani in potlačeni bili. Na Češkim je bilo ravno tako, to de na Čehe se je vsula bila reakcija, združena z vsakterimi osebnimi zadevami, tako de hočejo j i in zdaj po vsi sili vriniti zakletvo, de bi se sami vmili. — Iz Galicie druge novice ne pridejo in tudi poslanci o drugim ne govore, kakor o svojevoljnosti in krivicah uradnikov in vojakov.	(Narodni noviny.)
— 44 —
I e p o 1 i i i § k i del.
Tri rožice.
Mati lepa, mlada mati Sprehajaje se po trati Plete kite, venčike ; Mali sinček, sinček zali Krasne kite, vence hvali, Za-nje terga rožice.
„Pleti meni tudi kite, „ Vence z zalih rož povite „0 predraga matica!" Tak veselo sinček prosi Zbira rožce, vkup jih nosi, Kar naj lepših le zazna.
„(iledaj, gledaj ah rudeče, »Žarnojasne in goreče, „Glej cvetlice mati glej! „Svitle, ko zlate kresnice, „Zarne, ko neba zvezdice, „Kak se zovejo povej!"
„„Sinček, rožce te rudeče, „„Zarnojasne in goreče, „„Maki so zarudeni; „„Tak Ijubezin v sercu vnela, „„Mora tvoja biti sveta „„Za domače vse reči.""
Sinček skoči, krog pogleda, Kar inu kroglozvita, bleda Zabliši cvetličica. „Mati ljuba, vidiš te le, „Bolj, ko merzli snežec bele, „Krila tak nedolžniga."
„„Sinček mali! rožce te le „„Bolj, ko merzli snežec bele, „„Imenujejo se svak; „„Tv6je serce ptuje zlobe, „„Pluje želje in hudobe „„Mora biti čisto tak!""
Iložce druge krog išeči, Od veselja hrepeneči Sinček k materi hiti. „Ko nebesa večne slave „Mati glej cvetlice plave, „Lepših pač gotovo ni."
„„Ko nebesa večne slave, ,,,/1'e cvetlice čistoplave „„Lepe so plavičice; „„Kakor zvezde neba cesli „„Moraš biti vedno zvesti, „„Vredni sin Slovenije!""
Komej rece—rožce zveže, Sinku jih na serce vleže, Serčno vzdigne bistri glas: „„Mali sinček, sinček zali, „„Zvesto ljubi, zvesto hvali „„Rožce te, življenja čas!
„„V žitu zvesto vkup rasejo, „„Z njim objete, z njim padejo, „„Kader serp odseka jih. — „„Tili zato vzemite znakov, „„Kar vas serčnih je junakov, „„Na slovenskim rojenih.
„„In ko vlečejo težave, „„Se brez mira, se brez sprave, „„Nad preljubo materjo: „„Z njo junaško se deržite, „„Jo rešite — z njo padite, „„Ak zapusti jo nebo!""
Serčni govor sinka vname, Besediti glasno jame: „Mati, draga matica ! „Rožce bodo povenele; — „AIj za vek so želje vnele, ^Slavne želj« v dnu serca!"
Lovre Toman.
Kralj Matjaž.
Od treh junakov si Slovenci naj rajši pripovedujejo, namreč: od kralja Matia Korvina, kterega imenujejo kralj Matjaž, od slavnega serbskega kraljeviča Marka, in od Lav-dona. Od vsili treh tudi še sadaj pesni znajo in pojo. — Od kralja Matjaža pravijo, da je bil slavni, nepredobitni vitez, kjerkoli se je le prikazal s svojo černo vojsko, so sovražniki od straha trepetaje utekali. Tedaj so Slovenci bili mogočni, slavni in srečni. Po njegovej smerti seje pa Slovencem, vedno hujši godilo, zato je pregovor: Kar kralj Matjaž spi, nobene več pravice ni. —Pripovedali so tudi: da
se bode Slovencem zmiraj hujši godilo, da ne bodo imeli svoje gospode, slovenskih žlahtni-kov, kteri bi slovenski narod branili in se za njega zauzeli, da bode tedaj na svetu tako malo serčnih prijatlev slovenščine in pravih slovenskih domorodcev, da bodo vsi v senci jedne košate lipe mesta dovolj imeli. Tedaj bode kralj Matjaž spet prišel d černo vojsko, in za Slovence*) bodo spet bolj časi. Sledečo pripovedko sim pa leta 1841 v Rožju na Koroškim slišal:
Neki Slovenec je iz Ugerske vina domu vozil. Nekega dne pride po svojem potu skoz veliko dobravo, nameri se pod visoko goro, na kterej opazi hišico, ktera stoji na pol v skalo zazidana, tako da sejekumej streha iz zemlje vidila. Pred vratami zagleda verlega junaka s sabljo opasanega. Kadar se Slovenec s vo zam približa, začne junak govoriti in ga pitati »Prijatelj! ti si iz gornjih naših stran. Povej mi, ali še lazijo mravlice na te tri verlie: na šent-Krištofov, na Šent-Helenin in na Šent-Urihov verh?" (Tako se imenujejo tri gore na severoizhodnej strani od Celovca. Na verhu vsake teh treh gor je cerkvica izzidana, kamor so Slovenci radi na božji pot hodili. Tudi je
bila ta navada, da so se morale vse tri cerkve na jeden den objiskati, kar je bilo dosti te> žavno. Cerkvica sv. Uriha se je že poderla uni dve ste pa še celi.)
Slovenec je odgovoril: „Še lazijo, pa ves čas le redje."
„Povej doma: kadar bode vera toliko osla bela, da ne bode nikdo več hodil na te tri verlie, tedaj bodem jaz ustal in prišel s svojo černo vojsko."
„Kdo si pa ti?" ga upraša Slovenec.
„Jaz sim kralj Matjaž! Stopi bliže in pojdi za menoj v to hišico, da se sam s svojimi očmi prepričaš."
Slovenec gre ž njim v hišico in kralj Ma tjaž mu ukaže: „Stopi tu za me in poglej meni črez desno ramo skoz toto okno."
Človek stori, kakor mu je ukazano in vidi ravno polje itolgo in ; 'roko. Po celim polju črez in črez vse sami, vojaki v orožji s konji Pa vse mirno in tiho. Nič se ne gane, kakor da bi spali konji in vojaki.
„Vidiš to je černa vojska!" reče kralj Matjaž začudjenemu Slovencu.—„Poglej spet skoz okno."—Človek spet pogleda; kralj pak prime rahlo za svojo sabljo in jo malo iz nožnic povleče. Sdaj glej! cela vojska oživi. Vojaki se uzdvignejo, konji začnejo s glavami majati, herzati in s kopitarni kopati.
„Vidiš!" reče kralj Matjaž, „ne bode več dolgo, in jaz bodem ustal in potegnil svojo sabljo. Hode mlačen veter potegnil, vsem ljudem jedno misel dal. Moji vojaki bodo poskakali na konje. Tedaj bode černa vojska za sveto staro vero in pravico."
Pripoveduje tudi, da bode tedaj vse popadlo za orožje, kar hlače nosi. Bodistaro bodi mlado, vse bode hitelo v vojsko branit staro sveto vero in pravico. Tedaj bode taka naglica in sila, da ljudi ne bodo utegnili se preobleči, teinoč vsaki pojde v tem oblačilu, ktero bode ravno na sebi imel. Tolika množica pravovernih ljudi se bode naletela, da bode vojska kuinej toliko časa terpela, da bi človek tri hlebe kruha pojedel. Ali se bode komu tretji hleb iz rok Jžnieknil, bode njegov sosed rekel: „Pusti ga, bratej! naj leži. Za te kratki boj imaš dva hleba dovolj." Tako naglo se bode sov ražnik premagal.
Človek dobre mere osemdeset let star je meni (515. Decembra 1841) v lložji to pripovedko pravil in pristavil: Do tega ne bode več dolgo. Ali še jaz tega dočakam, še jaz pojdem, kakor sim star. Nekteri den še morem jiti v vojsko za sveto vero in pravico.
Ta pripovedka se meni še le sadaj prav važna zdi, ker se je toliko od nje na tenko spolnilo. — Resnično je bilo pred nekoliko le-tami tako malo iskrenih domorodeov v Slove-nii, da so imeli mesta dovelj v senci jedne osate lipe. — Ni bilo dolgo do tega časa, temoč do letašnjega leta samo sedem let.—Letaš 13. 14. in lotega Brezna (Marz) je popadlo v Reču vse za orožje; je bila taka naglica in sila, da ljudi niso utegnili, se spreobleči, temoč vsaki je šel v tem oblačilu, ktero je ravno na sebi imel, in narodova straža (Nationalgarde) še sadaj v nekterih krajih v svojim domačim oblačilu eksercira; ves boj je kumej tako dolgo terpel, de bi človek tri hlebe kruha snedel, namreč: tri dni. —
*) Poglej v knjigi: Kolo, knjiga 1. U Zagrebu leta 1842 na strani 136.
Jaz sim mnogo baral, kaj to pomeni: Bode mlačen veter potegnil, vsem ljudem jedno misel dal ? Ktera je ta srečna misel, po kterej se bode potle Slovencam bolje godilo? To mi nikdo ni mogel povedati; sadaj pa Slovenci to srečno misel tudi vemo, ta le je:
„Slaveni so si bratji in se morajo po bratovsko ljubiti in sdružiti."
Oj da bi mlačen veterč potegnil in Slave-narn vsim to misel dalj pri tej priči bi se začeli za nas srečnejši časi.	Majer.
Kratki pregled evropejskih narodov.
(Dalje.)
Desiravno so Slavjani imeli svoje lastno pisanje (čerke) od starodavnih časov, so se ga vendar enako Nemcam le redko poslužili. Imeli so pa čerke glagolske, ktere še dan današni nekteri duhovni v Dalmacii rabijo; po tem pa kyrilske, znajdene, kakor se sploh misli, od svetiga Kyrila, slavjanskiga apostel-na, in ktere so še dozdaj pri Slavjanih gerške vere v navadi, to de so nekoliko ponarejene po latinskih pismenkali. Za starih časov jih je pa vendarle malo takih bilo, ki so pisati znali. Duhovni in učeni so poglavitni obseg narodnih pravic na lesenih deskah zapisovali, z pomočjo lastnih runskih čerk vedežvali in prerokovali in izvoljence iz ljudstva v nekterih navkili in znanostih, sosebno v veroznanstvu, lekarstvu, pesništvu, časomerju itd. podučevali.
V	narodnim pesmeništvu, petju, v godbi in plesu so vžugali Slavjani vse druge evropej-ske narode. Narstarši spominki pesmeniškiga obsega so iz devetiga in desetiga stoletja, iz teh časov, v kterih od drugih evropejskih narodov kar besedice pisane ne najdemo. Ti spominki so pri Čehih: Libušin soud in pa pesme Kralod vorskeho rukopisu, pri Rusih: zgodopisna pesem Igor Svatoslavič.
V	ptujih ali zvunajnih, sosebno pa v Skandinavskih izročilih (povestih) se navadno popisujejo Slavjani ko narod razsvetljen. Do njih prebivališ so pošiljali Normani svoje bo-~ove in slavne može, se modrosti učit; od
ilavjanov so prijeli nektere božtva, obrede in nektere besede, ki se predmetov izobraženosti vtičejo, kakor: terg, plug, bič, šilo itd.
Opravništvo občinskih reči je bilo v rokah samiga naroda; očaki posameznih rodov so vladali brez vse meje (neograničeno) nad ro-dovinami svojimi; na narodnih zborih ali shodih so si izbirali in postavljali starše, vojvode, kneze, kteri so po tem pod različnimi imeni, kakor: leliov, panov (banov), vladik, županov, bojarov, oskerbovali domače in občinske reči, vero, red, pravico, sodbe, kupčijo in teržtvo, vojsko in mir z ptujci.
Vsi Slavjani so v pervinski dobi, kar se svobode in pravic vtiče, eden drugimu enaki bili; sužnost in nevoljništvo (Leibeigenschaft) pri njih kar mesta nista imela, temuč vsi so od narvikšiga dostojnika ali častnika (VViirden-trager) do narprostejšiga kmeta enako v svoji lasti vživali prostosti in svobode.
Mnogoženstvo, po občni šegi tistih časov, sicer pri Slavjanih prepovedano ni bilo; vendar med prostim ljudstvam je vsakteri le pri eni ženi ostajal, in veči število žen se je e pri bogatih vladarih najšlo. Njih žene niso lile ne pod stražo ne zapirane kakor pri izhodnih narodih, ampak jim je na volji bilo stopiti, kadar se jim je zljubilo pred domače in pred goste in ptuje. To spoštovanje prirojene pravice slabšiga spola jasno spričuje naravno omikanost Slavjanov.
To omikanost in slavo pa poznejši Slavjani niso ohranili, zakaj v 10. in 11. stoletji se je pri nekterih Slavjanih teržtvo in obertnost čisto zgubila, mesta so oslabele, sirovost, lenoba, lemarljivost in brezskerbnost so se razširile.
Tega so bili krivi njih grozovitni tlačitelji in zatiravci: Skythi, Sarmati, Huni, A-vari in drugi divji in sirovi narodi, kteri so hrepenevši po bojih in ropu v njih deželo pri-hruli, sijih podvergli, in jih šiloma v težak jarem sužnosti vpregli, ter so nevsmileno njih domače naprave, obrede, šege in navade zatirali, in na mesto njih jim svoje lastne vrinjevali.
V' poznejšim času so Slavjani, bodi si po izgledu Hunov, Avarov in Bulgarov, bodi si prisiljeni po krivicah od neprenesljivih sosedov jim storjenih, počeli vesti kervave boje z bi-zantskimi Greki na Dunaju in Balkanu in z Nemci na Labi in v Šumavi na granicah bavarskih.
(Dalje sledi.)