51. številka.
(t Trato, ▼ četrtek zjutraj dne 29 aprila 1897.)
Tečaj XXII.
„BDIMORT«
Ishaje po trikrat na teden v iettth is-'(»jih ob tovKlh, ćetrtklta
in loboftah. Zjntranje izdauj' ii-lixj» ob 6. nri zjutraj, vetrno pa ob 7. 4tl večer. — Obojno indnnje alane;
iv jedan rr.eaeo . f. 1.—, izven Avstrije f. 1..S0 i* tri maaeo. . . 3,— , , , 4,50 IS pol let* . , „ B,— . , „ H.— VS6 Isto . . , lld,— . r . 18,—
*!araiala» Je plačevati naprej m uriiki priložene naročnine •• »prava m ezira.
/lamičro Številke so dobivajo t predilnicah tobaSrn v Iratu po 9 »ve. i^ven Trsta po 4 nvd.
EDINOST
Ohladi M račune po tarlfn v petitn; st naslovu ■ debelimi ftrkanl se plaiuje prostor, kolikor obsega navadnih vrstic. PonUn-t, osmrtnice in javne eahvale, do« asafii oglasi itd. se računajo po poffodM
Vsi dopisi naj ee pošiljajo nredniitvo ulica Ca terma, št. 13. Veako pismo mora hiti f.Kukovnno, ker nefrankovana se »0 •prejemajo. Rokopisi ae ne vračajo,
Nn-ieirm, reklamacije in ogla*« sprejo ou- UfiT avniitVO ulioa Moltno pic oolo hit. r., II. nadat. Naročnino in oglase jo plačevati loco Trst. Odprte reklama
oijo so prosto po&tnine.
61
edinosti J« mm"
Poslanci, aa delo!
Zbornica poslancev se je sešla zopet, da prične svojim delovanjem. Prične, pravimo, kajti ono malo dnij, kolikor je bila že skupaj, je bilo izpolnjeno le po formalnostih konstituiranja zbornice in pa po oni grditi in dolgi debati za oavobojenje iz zapora poljskega poslanca Sajerja. Ta razprava je bila lepa in dobrodošla prilika socijalističkim poslancem. Isti so tndi izborno izkoristili to priliko in smejo reči zadovoljno, da so svojim prvim nastopom dosegli lep vspeh. Seveda je bil ta vspeh jako t ceno, ker so bile vse stranke — izvzemsi le peščico glasov —, v načela za to, da je Šajerja staviti takoj na svobodo. Vse stranke so soglašale v menenja, da so oblasti v Galiciji posegle preko Bvoje pravice in da so se pregrešile proti avstrijski ustavi s tem, da so poslanca Šajerja obdržale t zaporu še potem, ko je bil 2e izvoljen državnim poslancem in mu tako odvzele možuost, sodelovati na otvorjenjn zbornice.
Toda ta vspeh socijalistov je bil le vnanji, sedaj pa treba, da pokažejo, da umejo svojo na' logo in da so tudi kos tej svoji nalogi: da jih je resna volja pozitivno sodelovati za rešenje socijal-nega vprašanja, za socijalne reforme v tej. suaćri, da se v pravičnem zmislu uredi razmerje med delom in kapitalom, med delodajalci in delavci. Hic Rhodus, hic salta 1 Lepo ie sicer, ako zastopnik delavstva zasleduje in znaša na dan razne even-tuvelne zlorabe od strani različnih državnih organov ali pa gospodovalnih strank povodom volitev; in ne le lepo, ampak tudi jako hvaležno je to delo, kajti efekt je zagotovljen. Poslanec-kritik, ako mu je podeljen dar govorništva in ako je obdarovan dobrimi — pljučami, sme račuuati na burni aplavz med široko maso. Ali to je manji negativni del dolžnosti zastopnika naroda; glavna dolžnost mu je pozitivno delo. Seveda je ta poslednji del nekoliko težavneji in nehvaležneji. Saj ve vsakdo, kako lahko je kritikovati to, kar zidajo drugi, a kako težko je, sezidati kaj — boljega. S tem še ni pomagano nikomur, ako pravim: to ni piav in ono ni prav 1 — ampak pomagal sem še le s tem,

PODLISTEK
Fromoot mlajši & Rlsler starši.
89
ROMAN.
— Francoski spi Bal Alphonse Daildet, preložil Al. B. —
Slednjič se je vendar odločila. Bleda, Žalo-stna, kakor da je Bog ve kje, je pričela v tresočem se svitu voščenih sveč, iz katerih je, kakor se je zdelo, puhtela omamljajoča vonjava bezga in hijacint, peti kreolsko pesem, narodno pesem iz Louisiane, katero je gospa Dobsonova sama priredila za petje s spremljevanjem na glasovirju:
„Mamsell Zizi, revica, Ljubezen vroča je nakrat Zmešala jej glavč.*
Tudi Sidoniji je bilo videti, opisujoči trpljenje male revice Zizi, katera je znorela od ljubezni, kakor bi bila bolna od ljubezni. S presunljivim izrazom kakor smrtno ranjen golob je pela refren, ki se v otroškem narečju naselbinskem glasi toli žalostno:
„Ljubezen vroča je nakrat Zmešala jej glav6."
Tudi nesrečni maščevalec bi lahko znorel zaradi tega!
ako sem povedal določno in jasno: tako in ta! treba urediti to t
Treznimi, resnimi in stvarnimi nasveti, pozitivnimi predlogi morajo dokazati socijalistiški poslanci, da razumejo svojo nalogo in da jih je resna volja sodelovati na zakonodaji za primerno preustrojitev človeške družbe. Voditi jih mora le mirna resna volja, poštevajoča resnične odnošaje in resnične potrebe, nikdar pa tista strast, tisti jedno-stranski fanatizem, ki v vsakem nedelavcu vidi sovražnika delavskega stanu in v vsakem imovit-niku — odernha, sleparja, hijeno, ki srka kri iz žil delavca. V tem zmislu moramo svariti delavce, ne iz nasprotstva, ampak iz prijateljstva do njih. Slepim besnenjem in pavšalnim obsojanjem se pač neti sovražtvo med delavci do druzih stanov, do-seza se, da se široke mase zgražajo na krivicah — po velikem delu resničnih, deloma pa tudi do-mišljanih —, ki se jim gode; stvari sami pa je pomagano bore malo. Socijalno vprašanje je velik problem, ki treba bistrega vida, treznega razuma, hladne krvi in — pravičn osti. Na kratko bodi povedano: dobrih zakonov treba za socijalno reformo, za \arstvo delavcev in nižih slojev sploh. Do takih zakonov naj primorejo zastopniki V. kurije se svojimi sposobnostmi in svojimi praktičnimi skušnjami. Zastopniki druzih kurij, druzih slojev, pa naj si nikar ne maše svojih ušes pred opravičenimi pritožbami onih, ki so bili do sedaj poli-tiški brezpravni. Socijalno vprašauje je tu; in o ouem, ki bi hotel prezirati to gibanje, bi morali misliti, da je ali ignorant ali pa lehkomiselnik, ki se hoče igrati z ognjem. Preziranje bi se maščevalo grozno. Mi sno se namenoma dotaknili naloge, ki jo bode vršiti zbornici na polju socijalne preosnove, ker imamo tudi v Trstu prilično število delavskega stanu, »variti smo hoteli na obe strani: na jedni strani naj ne hotč klatiti zvezd z neba, na drngi strani pa naj se slepo ne upirajo temu, kar mora priti prej ali slej, če ne z lepo pa z grdo 1
Važno vprašanje, ki je bode rešiti zbornici, je obnovljenje pogodbe z Ogersko. Toda vse kaže, da stvari ne pridejo tako hitro na vrsto, vsaj pred jesenjo ne. 8oglasna poročila trde nnmreč, da se
Ne, Sirena je slabo izbrala svojo pesem. Za-čivši ime Zizi, se je čutil Fran prestavljenega v laračuo sobico v Maraisu, daleč proč od salona Sidonijinega. Usmiljeno srce mu je pričaralo pred oči podobo male Dćsireje, ki ga je ljubila že toliko časa. Do petnajstega leta se je zvala vedno Zirče ali Zi«i, saj je bila pa tndi v resnici „revica Zizi* kreolske pesmi, zapuščena, zvesta ljubimka. Naj je Sidonija sedaj pela, kakor je hotela, Fran je ni več niti videl, niti slišal. Sedel je na nizkem stolu poleg delavne mize, kjer je tolikokrat čakal, da Delobelle pride domov. Tam je bila rešitev zanj... samo tam ! K ljubezni tega otroka se je moral zateči, popolnoma izročiti se jej ter prositi: »Vzemi me... reši me 1H Kdo ve... ljubila ga je tako prisrčno... morda mu more pomagat', ozdraviti pregrešno strast njegovo.
„Kam pa?' ga je vprašal Risler, vidč kake je Fran ustat naglo, ko je utihnil zadnji glas spremljevanja.
„Odhajam .. pozno je*.
„Kaj... ti nočeš ostati tu? Soba je pripravljena*.
„Vsa pripravljena", je dostavila Sidonija s čudnim pogledom.
avljhjo velike težkoče. Niti vladi — ko vendar zahteva njijini lastni interes, da čim preje pride do obnovljenja pogodbe — se ne moreti sporazumeti glede obojestranskega prispevka za ukupne stvari, kaj bode se le z obojestranskima deputacijama f 1 Predobro se je godilo Madjarom ob dosedanjem razmerju, da bi hoteli dovoliti v primerno in izdatno spremembo v razmerju prispevkov od te in one strani; na drngi strani pa vse avstrijske stranke soglašajo v tem, da se je tej polovici godila dosedaj velika krivica in da te krivice nikakor ne vsprejmemo več na svoja pleča. To vendar ne gre, da bi imeli Madjari 70 # upliva na veliko politiko države, mi pa 70 # bremen! Ako menijo Madjari, da imajo pravico do nekake po-politiške superjoritete, pa naj nosijo vsaj jednako finanoijelno breme! To prepričanje je splošno in poslanci — med temi je tudi dr. Laginja —, ki so bili izvoljeni v kvotno deputacijo, bodo morali računati z javnim menenjem. Njim in sploh vsej zbornici je dolžnost, skrbneje čuvati gospodarski interes te pobvice države, nego se je to dogodilo do sedaj. Nikar naj se ne plašijo običajnih madjar-skih groženj z velikimi konflikti, saj bi konflikti gotovo več škodovali oni strani, nego pa naši.
Važna in bližnja točka na dnevnem redu zbornice poalancov bodo a d r o s a a debata. Stari običaj je namreč, da parlament posebno adreso odgovarja na prestolni govor. Adresa je v prvi vrsti pojav lojalnosti do prestola, ali ima še drug namen. Kakor je v prestolnem^govoru v kratkih potezah načrtaa program vlade, tako črta parlament v adresi svoje želje in ona načela, na katerih ' bi hotel zasnovati politiško in vse javno življenje. . Ker pa parlament ui soglasen v svojem menenju, ker imamo v parlame itn različnih strauk z različnimi, in često dijametralno nasprotnimi si programi, je naravno, da se pojavita dva načrta in se radi sestave adrese razvije velika politiška debata. Take velike debate je pričakovati }te dni in j poživljamo naše poslance, naj posežejo v debato za veliko, pravično, etično in mnogojezični Avstriji jedino prikladno načelo: narodne jednakopravno s ti! Potegnejo naj se za to, da pride
On se je nekako hlastno zahvalil na povabilu. Stavbinska družba mu je naročila marsikaj, kar ga sili v Pariz. Med tem, ko so ga še skušali pridržati, je bil že v predsobi, hitel v mesečini skozi vrt in skozi hrupno vrvenje v Asnieresu proti kolodvoru.
Ko je bil odšel, je šel Risler gori v svojo spalnico, Sidonija in gospa Dobsonova pa sta še dolgo časa stali pri odprtem okuu salonovem. Iz bližnje kazine jima je zvenela nasproti godba, vmes pa klicanje čolnarjev in ritmično, na votle glasove tamburinove spominjajoče plesno vršenje.
„Kako je prišel mir motit!" je dejala gospa Dobsonova.
„Nič ne dč... dovolj sem ga oslabila", je odgovorila Sidonija; „čuvati se moram pa vendar... silno je ljubosumen ter bode strogo pazil na-me. — Pisala bodem Cazabiju, da nekaj časa ne pride sem; ti pa lahko poveš jutri zjutraj Georgesu, da mora za štirinajst dnij v Savignv.".
III.
„M a ms el 1 Z i z i, revica.*
Desirće je bila vsa srečna.
Kakor prejšnje lepe dni, je sčl Fran sedaj zopet vsak dan na stelec pri njenih nogah, a sedaj ni več govoril o Sidoniji.	(Pride še).
T adreso tudi odstavek, y katerem «e bode primerno povdarjalo to načelo kakor conditio sine qua non za resenje toli pogubnega in vsako vspešno delo za javni blagor ovirajočega narodnostnega prepira.
Slednjič pride te dni na vrsto stvar, ki se tiče naših primorskih odnošajev : nujna predloga Gregorčič-Coroni ni in L a g i n j a in tovariši, V listih smo čitali sicer te dni, da so taki nujni predlogi sploh le grda zloraba. Ne tajimo, da n* bi se zlorabljala tu pa tam pravica do stavljenja nujnih predlogov, ali je tudi slučajev, ko je res ni druge poti, ako hočemo spraviti v razgovor perečo, toda na tej ali oni strani neljubo zadevo. V takem položaju so bili naši poslanci, ko so stavili nujna predloga, naj vlada da preiskati sedanje razmere na Primorskem. Te razmere so neznosne in bolne in kriče prav po — zdravilu. Kaj naj bi bili storili poslanci, da pride stvar v razgovor čim prej ? Nije bilo drnge poti, razun nujnega predloga. Po poslovnem redu mora razpravljati zbornica, da-li je temu predlogu prizuati nujnost ali ne. Skoro gotovo je, da se omenjenima predlogoma ne pripozna nujnost, ker bi morali glasovati za nujnost dve tretjini poslancev. Na to je težko misliti, marveč so predloga sama izročita najbrže jednenu odsekov. Ali že v razpravi o nujnosti se da povedati mnogo, kar utegne pripo-moči do boljega spoznavanja razmer in do zbistre-nja pojmov. Nadejamo se, da so se naši poslanci oborožili dobro, da bodo mogli vspešno nastopiti proti zvijačam in sofizmom, ki se gotovo pojavijo proti njim. Našim poslancem ne treba govoriti druzega, nego — resnico. Njim ne treba ničesar prikrivati in ničesar potajevati, tudi onih slučajev ne, ko io naši ljudje prišli v navskrižje zakonom. Glavna naloga jim pa bodi, da pojasne vzroke, \ kako da je moglo priti tako daleč, da je slednjič zavrelo med takim ljudstvom, kakoršni so naši okoličani, ki sicer navadno presezajo meje dopost« nega v svojem rešpektu do dru goro d cev! Dejstvo, da so se dogajali izgredi po naši okolici, je le simptom odnošajev ; glavna stvar pa so vzroki, ki so doveli do izgredov. V tej smeri naj se giblje borba naših poslancev v predstojeći razpravi in zagotovljena jim ie sijajna moralna zmaga.
Povsem se strinjamo se „Slov. Narodom": „Zrak se mora očistiti, Slovenci in Hrvatje morajo vedeti, pri čem da so, česa jim je pričakovati od sedanjega miuisterstva. Primorsko vprašanje se mora rešiti nemudoma, še predno pride na razprava zgodba z Ogersko!*
Na delo torej, spoštovana gospoda poslanci!
Politifike vesti.
V TRSTU, dne 28. aprila 1897.
Cesar Fran Josip v Peterburgu. O vipre-jemu v Peterburgu poročajo peterburške vesti: Monarha sta si stisnila roke najprisrčneje in sta se objela trikrat* Veličanstvi sta se peljala najprej v Aničkovo palačo, kjer je cesar Fran Josip obiskal carico-mater in je ostal pri njej 20 minut. Potem se je cesar peljal v zimsko palačo, kjer je obiskal vladajočo carico. Naš cesar je podelil mnogo odli* kovanj velikim knezom in raznim dostojaustvenikom. — Velikanskega pomena sti zdravijci, ki ste si izustili na dvornem obedu. Mladi ruski car je sila resen in hladen mož, tem pomembniši je torej toplota, ki veje iz zdravijce na našega cesai ja.Pov-darjal je posebno prijateljstvo in ukupnost nazorov in načel, idočib za tem, da se utrdi evropski mir. Car poklada posebno važnost na popolno solidarnost med mon&rhama. Naš cesar je odgovoril iitotako prisrčno: „Globoko ginjen po ljubeznivem in prisrčnem vsprejemu, ki se mi je prirejal, odkar sem prestopil rusko mejo, izrekam iz vsega srca svojo živahno in odkritosrčno zahvalo. Veseli me, ko vidim v tem nov dokaz prijateljstva, slonefiega na čutilih vzajemnega spoštovanja in lojalnosti, katero prijateljstvo je našim narodom najtrdneje jamstvo za mir in njih blaginjo. V trdni udanosti za zmago te stvari se bodem čutil vsikdar srečnega, ako bodem mogel računati na dragoceno pomoč carja Nikolaia in sem uverjen o vspehu ukupnih prizadevanj lw
Ponavljamo še enkrat, da veje neka posebna toplota iz teh izjav dveh mogočnih vladarjev, ki je visoko povzdigije nad običajne konvencijonelne govore o sličnih prilikah. Ti izjavi, izrečeni v toli slovesni obliki, pričati, da se je pričela nova doba
v razmerju med našo državo in Rusijo. A ne le mi, ampak vsa Evropa se mora veseliti, da sta oba vladarja tako odločno povdarjala svoje želje po o hranjenja miru in s tem potrdila, kar je rekel ruski vladni list: dastacarNikolajin cesar Fran Josip čuvarja miru!
Jezikovna naredba za Moravsko je že
izšla. Določila iste so slične določilom naredbe sa Češko.
Madjarsko nasilje. Povedali smo že, da
ogerska vlada ni potrdila pravil družbe, ki jo hotć ustanoviti zatirani Slovaki, <la bi potom iste nabirali denarne prispevke za ustanovitev in vzdrževanje jednega gimnazija BJovaškim učnim jezikom. Povedali smo tudi, da je to udarec v obraz veljavnemu narodnostnemu zakonu. Na »razloge", ki jih je navelo minidterstvo za notranje stvari, odgovarjajo prav dobro slovaške ,Narodny noviny* : ,Vzroki, ki jih navaja minister, so smešni in nezdružljivi z resnostjo stvari. Minister je rekel, da je že v obstoječih srednjih šolah fpopolnoma preskrbljeno za više izobražuje Slovakov. V resnici pa ni na Ogerskem nijedne srednje šolo, v kateri bi se slovaški j^zik predaval kakor jezik, ali da bi se v tem jeziku predaval koji predmet. In minister je tako — pogumen, da trdi, da je v obstoječih srednjih šolah preskrbljeno za višo izobrazbo uašega naroda! Zgodilo se je nebroj slučajev, da so se naši dijaki izključili iz sredojih šol, ker so se le privatno učili svojemu jeziku 1 Mi se sklicujemo na potrjeni zakon, toda liberalna vlada ne dovoljuje, da bi si narod, ki šteje 3 milijone duš, iz lastnih sredstev ustanovil jeduo šolo. To je svoboda I Drugi vzrok je baje ta, da nimamo slovaških učnih knjig. In vendar smo že imeli jeden viši gimnazij in dva niža gimnazija, za katere je bilo dovoljno knjig. Sictr pa nimamo Še nika-kega učnega načita in smo predložili le pravila družbe. Minister je torej odločil o stvari, za katero uiii ni šlo in ki ne spada v njegovo kompe-tenco. ampak v kompetenco naučnega ministerstva.
Ves svet pa naj vidi, da za Slovake na O-gerskem iti nikakega obstojnega pogoja, da so v hujšem položenju, nego divjaki v Črni Afriki, katerim se dovaja kultura v njih jeziku, med tem ko v nas ni dovoljeno, vzgajati mladino v materinem jeziku. Odločba ministeratva je krvav sarkazem oholega tirana, drzno postavljajcčega samega sebe nad zakon, sramotitelja in skrunitelja kardinaluega zakona, potrjenega po Nj. Veličanstvu in posvečenega po kraljevi prisegi."
Grško turška vojna. Vrhovno poveljstvo v grški vojski je toiej ies odvzeto prestolonasledniku, princu Konstantinu. Iz Aten javljajo, da je odpozvaa prestolonaslednik s6 svojim generalnim štabom vred. Je-li bode sedaj sreča milejša Grkom? Ne verujemo l Sicer pravijo, da princ Konstantin ostane „pro forma* J v Tesaliji — ker drugače bi bil škandal preočiten, — toda ne da bi smel kaj vtikati se v sklepe novega generalnega štnha. A princa Konstantina ni morda odstavil kralj Jurij, ampak to je storil ministerslu svćt, prisiljen v to vsled vedno rastoče npzadovoljnosti in razburjenosti naroda. Ta nezadovoljnost jela se je cel6 obračati zoper kralja in je toli resnobna, da se v Atenah cel6 bojć revolucije 1 Toda, če bi se razjarjeno ljudstvo spozabilo nad dinastijo in se lotilo kraljevske družine, tedaj
—	tako zagotavljajo na Dunaju — takoj nastopijo velesile. Toda tega se za sedaj ni bati, pač pa treba priznati, da se ministerstvo maje in omahuje.
Iz Aten prihaja nov glas, ki opravičuje nadejo, da bode vojna kmaln pri kraju, ako je silom ne podaljša — grška trma Iz grške prestolnice namreč javljajo, da je Turčija poslala grški vladi izjavo, glasom katere ne stremi za razširjenjem zemljišča, ampak da hoče le zasesti Tesalijo in jo okupovati toliko časa, dokler Grška ne da dovoljnih garancij, da plača vojno odškodnino, katero bode zahtevala Turčija od nje. — Kakor znano, so velesile izjavile svoječasno v svoji spomenici na Grško, da ne ta ne ona država ne bode imela nikakoršne koristi od morebitne zmage, ker je garantirana celokup-nost turškega cesarstva. Lahko je torej igrati Turčiji ulogo „velikodušnice" ; saj jo to ne stane
—	nič!
O dogodkih v Epiru so bila došla razna nasprotujoča si poročila, a slednjič je objavila pariška „Agence Havas" danes zjutraj, to-le brzojavko iz Arte: Prvotni grški načrt, da udari grška vojska v srce pokrajine Epirns na mesta Pentepigadia,
Sieeron, Janino iu Mecovo, so opustili vsled poslednjih dogodkov....
Različne vesti.
Nj. c. in kr. Visokost nadvojvodinja Štefanija v Trstu.. Takoj po prihodu v Trst je napravila Nj. ces. in kr. Visokost, cesaričina- vdova, izlet v vozu v Lloydov arzenal. Na potu nazaj pa je izstopila nadvojvodinja v uliei SanitA, iz voza in se vrnila peš v lmtel. Opolndne je bil zajutrek pri name^uiku, pojoludne pa je nadvojvodinja napravila parnikom izlet v Miramar. Po koncerta „Zlatega križa" je nadvojvodinja obiskala gledališče #Politeama", kjer je bila gala-predstava. Včeraj zjutraj se je Nj. c. ic kr. Visokost odpeljala v Opatijo, da položi temeljni kamen zdravišča dražbe •Zlatega križa*.
Mestni svet tržaški bode imel nocoj ob 7. uri svojo IX* javno sejo. Na dnevnem reda bode 16 toček.
Za svetoivaneko podružnico družbe sv. Cirila In Metoda nabralo se je v „Narodnem domu" pri sv. Ivanu v nedeljo 3 gld. 6 nvč. K tej svoti je dodal dež. poslanec gosp. I. M. Vatovec 94 nč., skupaj torej 4 gld.
Velikodušni darili družbi tv. Cirila In Metoda. Veleč, gospod Josip Stržinar, kurat v Lokvi, je blagovolil pokloniti moški podružnici družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu izdatni znesek 100 kron pod geslom: Sv. Ciril iu Metod, varujta nas verskih in narodnih odpadnikov! Slovanska aposteljna, sproaita za slovensko mladež slovenske šole 1
Velecenjeni gosp. Fran Hrašovec, c. kr. okrajni sodnik v p. in blagajnik podružnice sv, Cirila in Metoda v Gradcu, je poslal tudi moški podružnici užaški lepo svoto 100 kron v imena preč. g. A. S. T o 1 ra i n c a, župnika v dež. bolnišnici v Gradcu, kakor podporo za slovensko šolo v Trstu ali okolici.
Uzornima in požrtvovalnima rodoljuboma bodi izrečena najsrčneja javna zahvala na njiju zares velikodušnih Jdarilih. Bog plati stoterokrat! Ista podružnica je prejela 2 kroni, nabrani po tržaških pekovskih pomočnikih, zbranih na velikonočno nedeljo v gostilni g. Caharije na Nabrežini.
• Kmetijska družba za Trst in okolico" na< znanja vsem onim udom iu poverjenikom spodnje okolice, ki so se oglasili za modro galico, da no« rajo brez druzega priti po njo v soboto dne 1. maja od 8. do 12. ure predpoludne na tehtnici g. Morlic«, Via Torrente, kjer prodajajo prnfiiče.
Energično postopanj« ravnateljstva tehniškega zavoda zoper štrajkovco. „Corresp. Bureau" objavlja: „Štrajk v ladijostavbarskem zavodu pri sv. Roku nadaljuje. Ker so delavci stavili toli pretirane zahteve, je upravni svćt opozval one konce-sije, ki jih je bil dovolil takoj o početku štrajka in opozarja delavce, da se bodo smatrali odpuščenimi tisti delavci, ki do 3. majnika ne vstopijo zopst v delo'. — Da se ščiti last vojne mnrnarnice v zavodu, odposlaui sti dve stotniji vojakov k sv. Roku. Doslej ni bilo nikakoršnih izgredov.
Obžalujemo odkritosrčno, da delavci niso hoteli slušati dobrega sveta in da so se vsled svoje trme pripravili ob koncesije in poboljšanje svojega stališča, kakoršno se jim morda ne ponudi tako z lepa zopet I
Lahonska surovost. Miaole nedelje je bila družba delavcev v neki na novo odprti gostilni v ulici della Pesa. V tej družbi je bil — ne da bi koga poznal — 42letni težak Anton Felicijan iz okraja Sežanskega, stanujoči v ulici S. Francesco hšt. 32. Razgovarjiilo se je, — kakor v Tr*tu že drugače niti biti ne more, — o narodnosti, o ita-lijanstvu in o volitvah. Delavci so vprašali Felici« jana, kateri stranki pripada on? Mož, čuvši prej nazore teh italianissimov, je odgovoril oprezno, da se ne razume na take stvari in da se rajše briga za cerkev in rožni venec. A dražba je pritiskala nanj toliko časa, dokler ni povedal, da je - Slovenec. Na to pa je planil vaaj jeden izmed družbe, in ga dvakrat bliskoma udaril z nožem: prizadel mu je veliko rano na tilnika in majhno poleg levega očesa. Po naključju je došel v gostilno neki stražar, ki je spremil ranjenega na zdravniško postajo, od koder so ga odpeljali v bolnišnico. Ob ustopu stražarja v gostilno pa jo je napadalec popihal, ne da bi bil kdo to opazil. Felicijan pa ga je že toliko opisal, da ga policija bržkone najde.
O razmerah nI Prfnortkem je pisalo te dni tndi glasilo krščanskih secijaliatov .Deutsches Volksblatf. Goriški dopisnik tega lista omenja predloga Gregorčič-Coroninijevega, s katerim se opozarja vlada na nenormalne odnošaje na Primorskem, in se poživlja ista, da slednjič vsestran-stranski uveljavi prava državljanov te dežele, zajamčena v državnih osnovnih zakonih, ter da te prepriča, v koliko so bila potrebna, zakonita in umestna mnogoštevilna aretovanja v okolici tr-laški in v politiškem okraju goriškem. Potem piše „Deutsches Volk9blattu: „Ta predlog pride v raz-gravo takoj, ko se sestane parlament. Predlagatelji dokažejo o tej priliki neovržnimi dokumenti, da so vse v Gorici in v bližnjih vaseh dogodivše se izgrede izzvali izvestni krogi, da bi po poznanem izgledu prikrili irredentiatiška rogoviljenja, demonstracije in izgrede in da bi kazali le-tč kakor patrijotiške pojave. O tej priliki pridejo v razgovor dejstva, ki mečejo kričečo svetlobo na odnose v Primorski. Kaj pomaga to, da se patrijotiško misleče prebivalstvo bori proti rogoviljenju irre-
dente, ako........Cesto se je že dogodilo,
da so bile zaprte osebe, ki so bile klicale „živela Avstrija' !, češ, da je prepovedano vsako vsklika-nje in kričanje. Dvorni svetnik Bosizlo je le po imenu voditelj okrajnega glavarstva goriškega, prava upravitelja sta okrajni komisar Prinzig in viši policijski komisar Contin; tudi župan Venutti ima tu pa tam mogočno besedo. Večkrat je bilo £e dokazano, kakov patrijot da je ta dr. Venutti; danes naj povem še najnovejšo dogodbico. Nadobudni i:i mnogo obetajoči sin županov, I t a 1 o, predstaviti bi se bil moral minolega tedna naborni komisiji. Toda predložil je zdravniško spričevalo, da radi bolezni ne more priti pred komisijo. Njegova brezen je morala res biti silno huda, kajti mogel je celo na kolesu zdrdrati v FurlanijoV (Dopisnik dunajskega lista ni vedel, da temu „najno-vejeuui" činu bode sledil še drugi najnoveji in še lepši čin, o katerem smo sporočili tuđi mi te dni, kako so namreč iz županovega stanovanja letele stolice in steklenice na slovenske novince. Op. ured. „Edinosti".)
Konečno govori dopisnik dunajskega lista še o nek^m sestanku med neko odlično osebo iz uradniške hierarhije in med drugo odlično osebo iz cerkvene hierarhije, kateri sestanek da je imel usoduih posledic za zdravje cerkvenega odličnjaka. Mi nočemo imenovati imen iz dolžnega spoštovanja in druzih ozirov.
Občinske volitve v Ljubijani. V tretjem razredu bo bili i/.voljeni z izdatnimi večinami kandidat je narodne stranke Hribar, Škrjanc in
Žitnik. Včeraj je volil drugi razred, vspeh nam še ni znan.
Avstrijski Lloyd in grškoturška vojna. Iz
Carjegagruda poročajo, da je turška vlada dostavila avstrijskemu poslaništvu spis, v katerem prosi, da odredi poirebno, da oui Lloydovi brzi parniki. ki imajo dovoljenje ploviti skozi Dardanele tudi po noči, naj nikar po noJSi ne plujej j skozi Dardanele, dokler traja vojna. — Jednaka priobčila so dobili tudi odposlanci drugih držav, čijih brzi parniki imajo to dovoljenje.
Za družine radi volilnih izgredov zaprtih okoličanov so darovali nadalje: Vesela družba pri Hičelu na Op-8**»ak.............. gld. 50 kr.
V	Koziui nabral Ivan Šiškovič (izkaz darovalcev posebe)..... 20 . 80 t
V	gostilni „pri petelinu" nabral
Križaj iz Sen^žefi........6 „ — „
gostilničar Aut. Vodopivec ja dodal — , 50 „
F. Rade Starec nabral v Lokvi . . 30 , — ,
F. F. v Sodražiei........1 „ _
N P i .............. • . • i „ — „
Ukupno , 61 gld. 80 kr. Prej izkazanih........ 922 , 72 „
Ukupno 984 gld. 52 kr.
Imena darovalcev izkazauih, skupno nabranih in doposlanih nam svot prinašamo posebe na drugem mestu. Nadaljne darove sprejema radovoljno ter deli mej potrebne družine naše upravništvo.
Vabilo. Ker se občnega zbora dne 25. t. m. ni udeležilo zadostno število zadružnikov, na nanja odbor „Gospodarskega društva" v Škediyu (uknjižene zadruge z neomejeno zavezo), da bode redui občni zbor v nedeljo dne 2. maja t. 1. ob 4 uri
popoludne v prostorih Sancina Gasparja, po domače Man.
Iz Rojana nam pišejo: Minole velikonočne praznike smo pa res mislili, da nismo več v Rojanu, ampak kje doli v Italiji. Na veliki četrtek je bila samo italijanska propoved, seveda — to moramo pripoznati — ob veliki udeležbi; za to so že skrbeli mestni prijatelji in prijateljice g. župnika! — Na veliki petek je bila sicer res slovenska prepoved, toda nikakor ne primerna velikemu resnemu trenotku, ampak g. župnik je — nekaj čital o (kakor je že to njegova navada) svojem razmerju do župljanov. Cital je, Češ, da propovedati ne more, ker je bolan. Čudno, da prejšnjega dne, ko je propovedoval italijanski, ni bil Čisto nič bolan 1 Res, čudna bolezen to, ki ga napada le tedaj, ko bi moral propovedovati slovenski! — Veliko soboto se je trlo ljudstva zvečer na usta-jenju, bila je tolika gneča, da ni bilo možno gibati se 1 To bi bilo sicer veselo anamenje.....
ali zopet tu moramo povedati, da je bila ta množica iz mesta, ki ni prišla k nam zaradi pobož-nosti, ampak jedino le zaradi gospoda — župnika. V procesiji ni bilo zopet niti jednega slovenskega glasu. Zlasti je ljudstvo britko pogrešalo tisto staro, tradieijonalno in toli priljubljeno mu pesem: „Zveličar naš je ustal iz groba". Vse latinsko in le latinsko. Ogorčenje med domačini — sosebno pa med starimi ljudmi — je bilo toliko, da je bilo po procesiji — užaljenim srcem moramo zapisati to — celo grdega preklinjanja. Ali še ne sluti g. župnik, kam da jadra se svojo — politiko ? 1
Oba praznika zopet le latinsko iu le latinsko. Vsaj pri popoludauskem blagoslovu smo pričakovali kake besede v našem materinem jeziku 1 Ali nič, nič! Naše želje, naše čutstvovanje se ne po-števa več v cerkvi rojanski! Kako misli naše ljudstvo, u ve lil se je lahko gosp. župnik na prvi praznik, ko se je vršilo darovanje (ofer)? Koliko rojanskih mož je videl gosp. župnik ? Lahko jih je štel. Po blagoslovu so vsklikali ljudje pred cerkvijo : Mar vržimo v potok svoje molitvene knjige, saj jih ne moremo rabiti več 1 Iu vse to se je godilo vzlic pisani prošnji, ki smo jo poslali na visokočaatiti ordinarijat, da bi se vsaj za velikonočne praznike vršila popoludanska služba božja po stari navadi 1 Pa zopet nič in nič l
Na .belo nedeljo" je oznanil gosp. župnik v slovenskem in italijanskem jeziku — v slovenskem pa jako na kratko — da bode v torek sv. maša zadušnica za pok. župnika Thalerja, iu je o tej priliki izustil nastopne besede : Martedi alle 7 ant. vi invito tutti parrochiani, d' intervenire alla mes-sa frnebre pel sufraggio del!' snima d^l d^t. par-rocho Thaler, il qualle lott5 per ben 27 anni comme martire in questa parrochia".
Kako more govoriti gosp. župnik, da je bil pokojni župnik Thaler mučenik med nami, ki smo ga ljubili in spoštovali in si ne želimo druzega, nego to, da bi se povrnili zopet Thalerjevi časi l Pok. župnik Thaler je sicer res moral prebiti marsikatero britko; ali od katere strani? Na to vprašanje bi mogli dati pojasnila gosp. župniku Jurzi — njegovi prijatelji 1
Nadalje je oznanil gosp. župnik, da se prične krščanski nauk za sv. birmo in prvo obhajilo. V daljšem italijanskem delu tega naznanila nas je zopet nekako „zafrknil" naš gosp. župnik, češ: La dottrina, ehecche ne dica la gente ed il nostro .buon cappelano" (l! 1) che 6 molto occupato, la terrd io". No, no, gospod župnik, vi niste odvzeli tega bremena našemu zares dobremu kapelanu zato, ker ga imate radi, ampak le zato, ker hočete
služiti sistemu.....da ugodite onim, ki so vas
imenovali. Saj se poznamo, velečaatiti g. župnik Jurizza 1
Iz Gorjansksga nam pišejo: Prihodnjo nedeljo dne 2. maja priredi naše domače bralno društvo svojo veliko veselico. Razpored obeta mnogo u-žitka. DomaČi zbor se pomnoži z vnanjimi pevkami in pevci. I dobroznani nabrežinski pevci pridejo. Iz vseh vasij in sel se ljudstvo pripravlja, da tru-moma poleti istega dne v Gorjansko. A tudi mi se pripravljamo na dostojen vsprejem gostov. Že sedaj se snaži in čisti, se reže zelenje, se šivajo belo-modro-rudeče zastave. Torej dragi bratje po krvi, razveselite nas v nedeljo s svojo navzočnostjo l Pridite od blizu in daleč, vse žene, vsi možje, kar hodi in kar gre t Ako pa bode vreme neugodno, ostanite doma in pridite prihodnjo nedeljo dne 9. maja.
Gradec zoper jezikovno naredbo. Iz Štajerskega Gradca, ki je pangermanska centrala v Avstriji, pišejo pod tem zaglavjem: Ako s« že po vseh štajerskih nemških (ali pa umetno germanizo-vanih) mestih, kakor n. pr. v Celju, Mariboru in drugod živahno protestirali zoper jezikovno naredbo, seveda slednjič ni moglo zaostati niti glavno mesto Štajerske, v katerem so bili nedavno vsadili „Bismarckov hrast" in katero mesto se ponosno nazivlje „nemško najnarodnise mesto vse Avstrije«. In dne 22. t. m. so se res v neki graški gostilni štajerski nemški nacijoualci zbrali v ta namen, da poderejo jezikovno naredbo. Bilo je o tej priliki govorov, nadahnjenih skrajnim, strastnim sovraž-tvom zoper slovanstvo. Med nestrpneži se je najbolj odlikoval poslanec Wolf, ki je bil došel z Dunaja navlaše na ta shod. Ta steber Ge. nu lije je zaključil svoj bojni govor zoper Slovanstvo zatrdilom : , Mi, Nemci, ne popustimo, niti če gre vsa Avstrija na kose I"....
To je torej .lojalnost* in .zvestoba" Nemcev do dinastije in države l Rajši bi videli Avstrijo propasti, nego da bi dovolili Slovanom jednako-
pravnost! Hujše mržnje do pravice si pač ni možno misliti.
Prostovoljci za Grško. Minole nedelje sa je z grškim parnikom ,Phonixu 32 italijanskih prostovoljcev odpeljalo iz Trsta na Grško. Ukrcanju ie prisostvovalo več policijskih uradnikov, ki >»u izključili 15 drugih prostovoljcev, hotečih na Grško, kajti bili so avstrijski podaniki in niso imeli predpisanega dovoljenja za potovanje v inozemstvo, a jednega izmed teh so cel<5 aretovali, ,ek°r j", imel falzifikovan potni list. — Čujemo, da bi se prostovoljci bili imeli odpeljati Lloy1lovim paraikom „Au-stria", toda zadnji trenotek so jih ukrc ili n i grški parnik tPhonix".
Predsednik Faure obišče Peterburg. Iz Pa« riza javljajo, da je določeuo za stalno, da predsednik republike, Faure, junija meseca odpotuje v Peterburg.
Grki v Ameriki. Grki, nasoljeni v državi Sau Francisko, pripravljajo se na odhod v domovino. 250 krepkih mož hoče na bojno polje bratom v pomoč. Toda bati se je, da bode — že prepozno, ko dospč Grki iz Amerike v Evropo.
Perzijski iah obišče Evropo. Šah Musailer-ed Din obišče to poletje kojo glasovito evropsko ko-pelj. Šaha namreč muči protin in proti tej bolezni mu je mešan mednarodni konzilij zdravnikov priporočil kopelj. Šah je izjavil, da se udaje nasveta zdravnikov.
Širiteij nemške kulture v vstočni Afriki. Minolega tedna je bila v Berolinu pred disciplinarnim sodiščem za zaščiteno ozemlje nemške države raz« prava zoper državnega komisarja iu bivšega gu-bernerja nemške kolonije v vstočni Afriki, znanega Peter s a. Obtožba trdi, da je dal Peters leta 1891. nekega zamorskega mladeniča, leta 1892. pa neko dekle samovoljno obesiti, da je pričel proti zamarskemu glavarju Malamiji neopravičene vojne spletke ter da je leta 1892, poslal predpostavljeni oblasti neistinitih poročil. Nadalje govori obtožba o intimnem občevanju gospoda državnega komisaria z zamorkami in trdi, da je gospod komisar o takih prilikah pogostoma nastopal — sć silo, iu upornim ženskam dal odšteti po 25 udarcev z bičem l Priče so večinoma potrdile obtožbo, dasi je bilo opaziti marsikateremu svedoku, da govori z veliko rezervo. Razprava se je završila s tem, da je disciplinarna komora spoznala Petersa krivega ter ga kaznovala z odpustom iz službe in obsodila na poravnanje stroškov postopanja. — Preblaga, muogo preblaga kazen za takega barbarskega „širiteij* kulture" l
0 žilavosti življenske silo v bacilih kugo.
Načelnik bakterijologiškemu oddelku higijeuiškega zavoda v Brooklynu, učeni dr. Wilson, se je poslednji čas mnogo bavil s proučevanjem bacilov kuge in konstatoval marsikaj, kar je vzbudilo senzacijo v zdravniških krogih. V prvi vrsti je dokazal, da solnčui žarki in zrak ne vplivajo prav nič na te bacile; prej se je mislilo, da jih svetloba in zrak uničujeta. Drugo, važno odkritje je to, da se vzdržuje življenska sila v suhih bacilih še preko 43 dnij 1 Dr. Wilson priporofia zatorej v interesu splošnega blagra, da je dobro desinficirati blago, obleko in pisma, prihajajoča iz krajev, kjer je kuga.
„Duh pokojne tete". Do kam more prazno-verstvo in vraža zavesti nevedno ljudstvo, doka-
zuje tudi ta-le slučaj, ki se je te dni dogodil a ? neki Tati Kraaa6-Si5renyška županije na Oger-•kem.
Kmetu Jano s Ferenczu te je dozdevalo, da vidi ▼ sna svojo pred par đnevi umrlo teto Rareko in tega lica se ni mogel iznebiti nikakor. Šcasoma so so pričeli domiiljati vsi členi Ferenczeve družine, da videvajo v snu prikazen tete Raveke. Složni so si bili, da je ta njih domišljija — ,dnh pokojne tete". Sklenili so preskrbeti „duhu pokoj in mir-. Da pa »e to doseže, treba je sežgati truplo pokojnice (1). In šli so na pokopališče, izkopali krsto s truplom Ravalike, odbili pokrov, dobro polili polusegnito truplo pokojnice s petroljem in zažgali 1 Ko slednjič ni ostalo od pokojnice nego kup pepela, zagrebli so pepel in šli domov. Sedaj pa se sodišče bari s tem dogodkom.
Tesla o spanju. Slavni elektrik Tesla, tekmec Edisonov, izrazil se je v amerikanskih časopisih, na stavljeno mu vprašanje o spanju tako-le: Dokler človek bdi, umira minuto za minuto, trenotek za trenotkom, toda, kadar spi, dovaja mu spanje novih močij, ki mu daljšajo življenje. Kolikor dalje časa torej Človek spi, toliko dalje bode hodil po zemlji. Ko se je Lesseps vozil preko oceana, spal je nepretrgoma po 20 ur. Tudi Gladstonu ugafa	kajti spi povprečno po 12 ur na dan.
, Jaz mislim", zaključuje Tesla, ,da bi oni človek, ki bi se navadil spati po 18 ur na dan, moral doseči starost 200 let.
Sodnijsko. 341etni Francesco Cecatti iz občine Poreške je dobil zaradi javnega nasilstva, storjenega nevarnim pretenjem, 15 mesecev težke ječe.
161etni Ivan Marsič iz Pulja je obsojen zaradi žal jen ia stražarjev na 3 tedne zapora.
Koledar. Danes (29.): Peter, mučenec; Antonija, dev. inuč. — Jutri (30.): Katarina Sienska, dev.; Marijan, muč. — Zadnji krajec. — Solnce izide ob 4 uri 59 min., zatoni ob 6 uri 59 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 15 stop., ob 2. pop. 18 5 stop. C.
KI o p o t e c.
Novela.
(Daljo.)
Če pa je prišla britka smrt po Prleka, poje mu klopotec ginljivo mrtvaško pesem, ne vprašaje, če je umrl bogatin ali siromak; saj ne zahteva za vsako urico denarnega plačila, kakor sicer sebični svet...
Klopotec nadomestuje tudi zvonove v Velikem tednu, samo, da se sme oglašati le tedaj, kadar je cerkovnikova volja; saj mu odjemljejo veternice, da se ne more oglasiti, kadar potegne veter; v vinogradu pa, kjer mu nihče ne jemlje veternic, zapoje, če potegne le najrabljeja sapica.
Ganljiva je ljubezen, ki jo vživa klopotec v Prlekih.
Prlek ne more živeti brez klopotca. Če mora z doma v tnje kraje, ter se v kaki jasni poletni noči spominja klopotca, silijo mu zolze v oči, vleče ga nazaj v domači kraj...
Mislim, da umeva sedaj vsaka čitateljica moje počenjanje, ko sem se spomnil klopotca na srni-klavškem hribu, pod tisto košato tepko. Da nisem šel v domači kraj, kriva je Španjolka, njej na ljubo aein ostal v Celji, ker z vročo ljubeznijo ne more konkurirati niti klopotec, kakor nobena stvar na svetu.....
Mizarski mojster Križman okusil bi skoraj moj poljub, ker zgotovil je v jednem dnevu zaže* ljeni klopoteo. Pa domislil sem se Španjolke, ter au stresal in stiskal le desnico. Čez dve uri oglasil se je na tepki pred Rebkovo vilo moj klopotec. Veličastno je zapel — Križman mu je dal orehovo desko —, da se je razlegalo po vsej Savinjski dolini. Celjani so pa strmeli in zijali na šmiklavški hrib. —
Ta hrib! Vedno vznemirja uboge Celjane. Ni še dolgo temu, da so na njem pokali možnarji, pripoveduje svetu, da dobi Celje „slovenski" gimnazij, a sedaj pa se glasi na njem celo klopotec.
Zelo je pa ngajal klopotec Spanjolki. Stala sva nemo pod tepko, držal sem jo okoli pasa, njena glavica je »louela na moji rami, njeni črni lasje bratili so se z mojimi plavimi.
Govorile so najine oči — oni internacionalni jezik, za katerega ni nobene slovnice; nad nama pa je pel moj klopotec.... zdelo se mi je, da je uglasbil najino ženitvanjsko himno.
Strastno sem poljubil ljubljeno bitje in ji govoril o klopotčevi himni.
S trepetala je, ae mi strgala iz objema in pobegnila v svojo sobico, kamor sem ji sledil, poln
sladkih čutov — pogrešal nisem ničesar.
*
* *
Trenotek, v katerem je zapel v prvič moj klopotec, bil je zelo pomenljiv za neko celjsko go-spodičino. Doživela je že davno trideseto leto, dosegla težo 85 kil, imela dve hiši, nič sorodnikov, pa še nekih 50 tisočakov — a lepa ni bila, kar je menda zakrivilo, da še ni dobila moža.
A prišel je pred meaeci v Celje upokojeni major P . . . . Prinesel je prazna žepe, nekaj dolgov, suho, zelo suho grlo in lepe črne brke.
Zvedel je za lepo premoženje, ugajalo mo je, zato se je seznanil z gospico in jo sklenil vzeti.
Ravno ji je stavil tisto važno vprašanje, ter, v svosti si zmage, pričakoval odgovora, ki bi napravil iz nje gospo majorko v pokoju, a iz njega dostojno bogatega moža. (Zvršetek pride.)
Zobobol olajšujejo zobna kapljica lakarja Piccolija v Ljubljani
(Dnnajaka cest«) katere so bile odlikovane t NajviSjim priznanjem Nj. c. in k Via prejaane gospe prestolonaalednice-adore nadvojvodinj«
PT Štefanije H
Steklonioa velja SO k r
St. 5129.
Razglas
Najnovejše vesti«
Dunaj 28. (Zbornica poslancev.) Posl. baron Elvert in tovariši, Schbnerer in tovariši so stavili nujne predloge za odpravo jezikovnih naredeb; poslanec Ebenhoch in tovariši za odpravo obrtnega reda.
Peterburg 28. Na včerajšnjem gala-obedu so nosili gostje podeljene jim rede. Grof Golubovski je imel veliki križ Andrejevega reda, ki mu ga je izročil car osebno med avdijencijo. — Cesar Fran Josip je podelil vojnemu mtaistru Vanovskemu in generalnemu adjntantu Richterju veliki križ Ste fanovega reda. Med obedom sti bili obe veličanstvi, car in cesar, očevidno v jako živem pogovoru. — Po obedu je bil cercle, na katerem se je car Nikolaj posebno bavil z avstro-ogerskim poslanikom princem Lichtensteinom, grofom Golub ovskim, baronom Bečkom in grofom Paarom. Cesar Fran Josip je govoril z grofom Muravjevom, Goremyki-nom in Chilkovom. Na večer je bila velikanska razsvitljava; čarobno sta bila razsvitljena obrežje ob Nevi in prospekt Nevskega.
Carigrad 98. Grški vojaki in veliki del prebivalstva so ostavili Trikalo in Volo. Tjakaj je dospelja že turška konjica.
Solun 28. Oficijelna brzojavka poroča o bojn pri Losphakia: GiSka vojaka se je morala umakniti. Število mrtvih se ceni na 400; mnogo je ranjenih.
Atene 28. Brzojavka polkovnika Manosa iz Arte javlja o novem napredovanju Grkov. Posadka v Prevesi šteje 3000 mož, in je močno oslabela vsled desercij. Polkovnik Manos zahteva še vojakov. (Iz današnjih brzojavk je razvidno, da na severno vztočni grško-turški meji napredujejo Turki, dočim se na zapadni strani ob morju Grki še vedno dobro drž6.)
Trgovinsko brzojavke In vr neti.
Budlmpeitn Pfienioa *ajesen 6.8G 6.87 PSonioa 7a
■pomlad 1897 7.68 do 7 70 Ovea za Bpomlad —.--.
Rž /,a spomlad 6.20—6.25. Koruza za maj-juni 1897. 3.32'3 32
Pšenica nova od 7S kil. f. 7 80 7 8B od 79 hilo.
7	85 790 od 80 kil. f. 7.95—8--., od 81. kil. f. 8 —
8	05 , od 89 kil. fo*. —.----- 5o6aaon 6* — 8'—
proso 580--6 25. .
Pšenica: Srednje ponudbe. Mlini rezervirani, ceno 5 nvč. ceneje. Prodaja 15.000 mt. stot. — Vreme: lepo. '	i rana. Neruliuirani sladkor for. 11.62'/, do —. Hori
J po f. 11.72'/,. mlačno.
Praga. Contrifugivl novi, poatavljne v Trni s carino vred odpoftiljatev preosj f, 81'— 31'50 Cono&ese 82 75 33'26dotvorn> 83-75»—\ V glavah aod»b 86'—
Havre. K»«» sautoa good avorage za april 48.75 rn avguBt 50.— mlačno.
Hamburg, buntog Rood averajce za maj 40'25. ift juli —, za september 41.75 za december 42.50. mlačno.
DansijaUn boran 28. aprila
Državni dolg v papirju j, „v (»icbru A^vAtrijuka renta v zlatu „ „ * kronah Kreditne akoije
včerai 101.25
101-25 122.30 101.— 348.75
London lOLst........119 «0
Napoleoni.........».52'/,
20 mark .......11.72
100 itali. Ur .....45.05
danea 101.2 F> 101.25 122.25 IGO.80 352.65 119.50 9.52 11.73 45.05
C. kr. dvorni tovarna orgolj
bratov ffieger v Jagerndorfii avstr. Silezya. Zastopstvo v Budimpešti, VII., Garay-utcza St, 48
v lastni hiši. Dobre, cene cerkvene orgije pod jako ugodnimimi pogoji.
Katalog za orgij e zastonj.
Dne 12. maja t. 1. ob 10. uri predpoludne vršila se hode pri podpisanem uradu javna dražba lovov davčnih občin : Štjak, Rodik in Lokva.
Lovi oddajejo se za uobo 8 let. Vzklicna cena za lov v Štjaku znaša 71 gld., za lov v Rodiku 206 gld., za lov v Lokvi 250 gld.
Natančneji pogoji dražbe in zakupa morejo se pregledati pri tem c. k. okrajnem glavarstvu in pri županstvih v Štjaku, Rodiku in Lokvi.
C. kr, okrajno glavarstvo.
Sežana 27. aprila 1897.
i. KOPAČ
Solkanska cesta št. 9.
cerkvenim upravam,
Svečar v Gorici
priporoča velečaotitemu Bvečenstvu, ter Blfivnumu občinstvu pristne
Voščene sveče
kilogram po 2 gld. 45 nč
Ha so 0110 sv fiu, koje nosijo pretokoliruno tvornifno znamko, nepokvarjen«, jamčim se svoto 1000 kron.
Svečo r1> boje vrste za pogrebe in poatran-.ko raa-svotljavo cerkva dobivaje se po jako nizkih cenah.
Prod')jim tudi tamijan za cerkve:
Lacrimn najtlneji.......klgr. po gld. 1.20
„ običajni....... „ „ „ 1.—
Oranif< ............ „ „ fl —.60
Blago po&ilja se na vso strani avatro-ogoi uko monarhije poštnino prosto.
G. Tonnies
Lj ubijan A. Tovarna strojev,
in
kovačnica za kotle.
Specijaliteta: žage in stroji za obdelovanje lesa.
2HF- OLJE.
Pošilja se od 5 litra naprej in na debelo.
Naj fineje olje
Pošilja se od 5 litrov naprej in na debelo
Acqnedotto fit. 9. (nasproti „Latteria Svizzera")
Ima so veliko korist in velik trud bc prispara, ako se poslužuje pri l. špediciji in slov. firmi za olje, k i s in milo. Postrežba je točna, hitra in vrči so tralni. Prevzemajo se pošiljntve za celo Primorsko, Kranjsko, Štajersko in Trst prosto na dom, ostavši vrč na domu brei are. Jedilno olje 1. 28 nč., fino 32—36 nč. 1.. tinejšo 58—60 nč. 1., ekstnifino 64—72 nč. 1. — Kis vinski in c i p e r s k i po jiiko nizki ceni. Milo kuhinjsko 18 nč. K., fino 24. ft-nejše 26—28 nč. K. Velika zaloga mila fžajfe) za toaleto po zmernih ccnah.	Udani Anton Šivoc*
Gasilno orodje
MzgaMce vseh M -
brizgalnice na par
sesalke, vodnjaki, oprave, cevi i. t. d.
pri
Fr. Kernreuter,
DUNAJ
Hernals — Haupstrasse 105.
Prevdarki in coniki na vue kraje brezplačno.
Lastnik kenaorcij iiataE,EdinoBtr. Izdavatelj in odgovorni urednik : Fran Godiiik. — Tiskara* Dolenc v Trstu.