Leto LXVI Poštnina plačana т gotovini V Ljubljani, v ïelrtek, dne 27. januarja 1938 Stev. 21 a Cena 1.50 Din Naročnina mesečno 25 Din. za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 4b Din, za inozemstvo )20Din Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111 VENEC Telefoni uredništva in uprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40 04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku Cek. račun; Ljubljana št. 10.6511 in 10.344 za inserate; Sarajevo štv. 7563, Zagreb štv. 39.011, Praua-t )unaj 24.797 L) pruva: Kopitarjeva ulica štev. 6. Križe v pot slovenske šolske knjige Borbe za slovensko šolo in knjigo v naši državi, kateri je hotel režim jugoslovenske unitaristične diktature pred osmimi leti iz-podkopati tla s famoznim šolskim zakonom, naj bi zdaj bil konec. Prosvetni minister, prof. Magaraševič, je zdaj izdelal načrt spremembe tega zakona, da ustreže predvsem zahtevi slovenskega naroda po enakopravnosti slovenske knjige in slovenskega jezika. Državni monopol naj bi se po tej odredbi omilil tako, da bi bili za vsak predmet šolskega pouka poleg državne izdaje dovoljeni še dve zasebni izdaji, odobreni po nasvetu glavnega prosvetnega sveta od prosvetnega ministra. Prav tako naj bi se načelo unifi-kaeije, ki se ji Slovenci z vso silo upiramo, ker se smatramo in smo samosvoj narod, tako kakor sta srbski in hrvatski, spremenilo v toliko, da se za šole v Sloveniji razpiše za šolske knjige iz narodnega jezika in jugoslovanske književnosti poseben natečaj. Vse učne knjige v Sloveniji pa morajo imeti slovensko besedilo. Sestavljene pa bi te knjige, odobrene seveda od prosvetnega ministra, morale biti tako, da bi se v srbskohrvatskem prevodu mogle uporabljati tudi po vsej ostali državi. S tem naj bi bilo vprašanje, ki je rodilo tolik odpor, rešeno. Ce pa si ta načrt ogledamo natančneje, bomo videli, da nikakor še ne pomeni rešitve, čeprav nočemo oporekati sedanjemu merodajnemn faktorju naše prosvete dobre volje in poštenega namena, da se popravi nesrečni šolski zakon, ki ni bil sestavljen in uzakonjen iz nobenega drugega namena, kakor da se šola vpreže v jarem unitarizma in postane orodje njegovih namenov. Vendar pa ideja dvotirnega izdajanja učnih knjig, v državni in zasebni založbi, ni nova, ampak so že pred dvema letoma očetje šolskega monopola hoteli skriti svoje namere za videz svobodnega tekmovanja in so takrat govorili celô o treh zasebnih izdajah, ki bi bile dovoljene poleg državne. Novi načrt, ki je subjektivno izšel, kolikor se tiče gospoda prosvetnega ministra, iz dobrega namena, stvarno ne odstranja škodljivih posledic, ki izvirajo iz nameravanega državnega monopola naše šolske knjige, kar bomo takoj videli. Osnutek določa, da ministrstvo pol leta pred ccfkom razpiše natečaj za spisovanje učbenikov. Že to je nekaj nemogočega, ker je v tem kratkem roku nemogoče napisati kaj res temeljitega in dobrega. Ko bo rok potekel, bo posebna komisija najkasneje v treh mesecih rokopise pregledala. Izmed njih izbere tri: najboljšega vzame država za svojo izdajo, naslednja dva si lahko poiščeta zasebnega založnika, če ga bosta dobila. Državna izdaja učbenika se bo natisnila v cirilici, latinici in slovenščini, seveda v drž. tiskarni, kakor določa osnutek zakona o drž. tiskarni v Belgradu. Poglejmo zdaj nekaj možnosti, da Slovenci pri tem uspemo s svojo knjigo. Recimo, da je prišlo za isto knjigo 10 rokopisov, med njimi trije slovenski. Ker velika večina komisije ne bo slovenske narodnosti, smemo smatrati za več kot verjetno, da slovensko pisane knjige ne bo ocenila tako, kakor zasluži, kar nam dokazujejo srbske čitanke, ali bolje, slovenska berila po teh čitankah. Denimo torej, da od teh 10 rokopisov ne bo odobren noben slovenski rokopis. Kaj potem? Prvega — najboljšega — bo pograbila državna izdaja; druga dva bosta iskala zasebnega založnika. Kaj pa mi Slovenci? Slovenski zasebni založnik bo primoran zaprositi enega od ostalih dveh neslovenskih avtorjev, da mu odstopi rokopis za prevod in založbo. Torej bomo mi imeli prevod, poleg tega pa še prevod v državni založbi — nič izvirnega! Druga zelo neverjetna možnost je ta, da bo izmed treh odobrenih rokopisov prvi slovenski. Tega bo založila država in ga dala prevesti ter natisniti v izvirni slovenščini, cirilici in latinici. Tako bomo dobili slovenski učbeniki iz daljnega Belgrada, naši zasebni založniki pa imajo pravico, da se priporočajo drugima dvema neslovenskima avtorjema, da jim odstopita svoje rokopise v prevod in založbo. Ali ni to nesmisel? Tretja možnost je, da bo izmed treh odobrenih rokopisov eden slovenski, in sicer drugi ali tretji. Samo v tem slučaju bi zasebni založnik v Sloveniji prišel do rokopisa, ki ga more založiti. Naj stvar izpade za nas še tako ugodno, v vsakem primeru bo najmanj polovica ličnih knjig zdrknila iz naših rok in iz našega knjigotrštva. Poglejmo zdaj, kakšna je možnost konkurence za slovensko lično knjigo iz zasebne založbe z učbenikom iz drž. založbe. Osnutek zakona prav nič ne skriva, da išče država z lastno založbo vire dohodkov, predvsem za gradnjo novih šol. Zato je popolnoma naravno, da se bo zasebno založništvo, čeprav je v omejenem obsegu po novem načrtu dovoljeno, na vse načine oviralo. Kateri ravnatelj, profesor ali učitelj si bo upal dosledno uvesti učbenike zasebne slovenske založbe in se tako zameriti pri najvišji šolski upravi? Zato si tudi nobeno podjetje ne bo upalo tako založbo tvegati, posebno ne v Sloveniji, ker slovenska učna knjiga že doslej ni prenesla konkurence, ker je pri nas krog odjemalcev neprimerno manjši nego v ostnleni delu države, za drugo pa bo že skrbel izvesten pritisk močnejšega. Vznemirljive vesti iz Grčije in Portugalske Vojaštvo v obeh državah v strogi pripravljenosti V Grčiji so pripravljati upor proti kraiju in vtadi Atene, 26. jan. TG. Poročevalna agencija »Sud Est« javlja da vlada v grški prestolnici veliko vznemirjenje. Cenzura ne pušča sicer nobenih vznemirljivih vesti v javnost, vendar pa se širijo od ust do ust najbolj vznemirljive vesti o zarotah, uporih in aretacijah. Državno Eodtajništvo za javno varnost je priznulo, da so ile aretirane nekatere ugledne politične osebnosti, med njimi voditelj progrcsistične stranke Cafandaris. bivši narodni poslanec Targeris in bivši poveljnik državne policije Polihronopulos. Tudi proti nekaterim drugim političnim vodite-ljsm, katerih imena pa še niso znana, je policija podvzela varnostne ukrepe. V uradnem poročilu, v katerem policija javlja aretacije, stoji, da je bilo treba seči po teh ukrepih zaradi tega, ker so obtožene osebnosti delale propagando proti vladi generala Metaxasa. Protivladnega delova- nja je osumljen tudi bivši ministrski predsednik Sofulis, pristaš liberalne stranke, širijo se celo govorice, da so odkrili tajno zaroto proti življenju kralja Jurija in prestolonaslednika Metaxasa. Ministrski predsednik je v stalni zvezi s kraljevsko palačo. Vojaški poveljnik Aten je izdal naročilo, da morajo biti čete v stalni pripravljenosti. Vlada pa pripravlja proglas na delavstvo, v katerem ga svari pred »zločinskim delovanjem nekaterih šefov bivših političnih strank«. Na Portugalskem so levičarji pr pravljali revoluci o London, 26. jan. AA. O dogodkih na meji med Portugalsko in Španijo poroča Reuterjev dopisnik naslednje: Portugalska in španska obveščevalna služba sta ugotovili, da so ekstremni levičarji pripravljali upor, ki bi moral izbruhniti ob koncu tega meseca v Lizboni in v nekaterih velikih španskih mestih, ki so ob portugalski meji. Priprave so odkrili zaradi tega, ker je nekdo prehitro začel s poskusom upora 'v Badajozu in to pred določenim rokom. španska in portugalska jxilieija delata soglasno, da bi odkrili niti te zarote. Menijo, da bo policija lahko kmalu točno ugotovila, kje je središče teh zarotniškib poskusov. Na Portugalskem in v Španiji so oblasti pod vzele vse potrebno, da se ohrani red. V mestih ob špan-sko-portugalski meji so zbrani večji oddelki vojaštva. Na Portugalskem je bilo vsem vojaškim posadkam zapovedano, da morajo biti pet dni v strogi pripravljenosti, da se preprečijo sleherna Iz Rima v Rio de Janeiro v 19 arah Mussolini čestita Rim, 26. jan. AA. (Štefani). Ves italijanski tisk obširno piše o uspehu italijanskih letalcev. Predsednik Mussolini je poveljniku eskadrilje, polkovniku Biseu, poslal naslednjo brzojavko: Italijanski narod z velikim navdušenjem pozdravlja bliskoviti polet »Zelenih miši«. Preleteli ste Sredozemsko morje, Saharo, Atlantski ocean, prišli na cilj in še enkrat pokazali svetu moč fašističnih kril. Vsem pošiljam svoje najvišje priznanje.« Ob brazilski obali so letala letela v višini 3800 m in so se nad Atlantikom borila proti silnim viharjem. Na letalu, ki ga je vodil kapitan Mosatelo se je pokvaril en niotor. Ker je delovalo samo še dvoje motorjev, se je na ukaz poveljnika polkovnika Disideja spustil v Natalu. Ostala letala in tudi letalo Bruna Mussolinija so preletela progo nad 53(50 km v 13 urah s povprečno hitrostjo 283 km na uro. Proga med Rimom in Riom de Janeirom je bila torej premagana v 10.17 urah. Letala pa so letela 24.20 ur in pri tem preletela približno 10.000 km. Ves čas med poletom so bila letala v stalni radijsik zvezi z vsemi radijskimi postajami in z radijsko postajo na letališču v Gvidoniu. Letalo kapitana Moscate-lija bo nadaljevalo polet v Rio de Janeiro. presenečenja. Portugalska vlada je tudi sklenila, da ostanejo v veljavi do konca tega meseca vse odredbe, ki jih je bila izdala v zvezi s pripravami te zarote. Sicer pa vlada po vsem Portugalskem po|xiIn red in mir. Časniki ne pišejo ničesar o zaroti in o izrednih ukrepih vlade. Angleško brodovie v Sredozemsko morje Pariz, 26. jan. b. »L'Oeuvre« poroča, da bo 1. februarja del britanskega domovinskega bro-dovja odplul v Sredozemsko morje. Z okrepitvijo svojega brodovja želi Velika Britanija postaviti ravnotožjo z italijanskim sredozemskim brodovjem Admiral Pount, poveljnik britanskega sredozemskega brodovja bo združil sedaj dve eskadri pod svoje poveljstvo. Dosedaj Anglija še ni nikdar imela tako močnega brodovja v Sredozemskem morju, celo za časa abesinske vojne ne. Velika Britanija bo poslala za okrepitev sredozemskega brodovja šest velikih križark in številne rušilce. V londonskih političnih krogih trdijo, da bo polovica britanskega brodovja ostala v Sredozemskem morju do začetka aprila, druga polovica pa bo odplula v Port Said in od tam zasledovala dogodke na daljnem Vzhodu. Kominterna proti PoUski Varšava, 26. januarja. AA. Odkrili so senzacionalne dokumente o navodilih tretje internacionale tajnim agentom, ki naj širijo komunistično propagando na Poljskem. Svojim agentom je kominterna naročila, da naj se porazdelijo na vse stranko in povsod ustvarjajo tisto razpoloženje, ki ga hoče kominterna. Bilka pri Teruetu Rim, 26. jan. K bitki pri Teruelu in njenem vojaškem ter političnem pomenu je v »Relazioni Intcrnazionali« izšlo sledeče poluradno pojasnilo: Po svoji zmagi v severni Španiji so imeli nacionalisti na razpolago precejšnje čete, ki so jih mogli postaviti na treh frontah: na aragon-ski fronti, nu fronti pri Teruelu in pred Madridom. Ofenziva v prvi smeri bi nacionalistom prinesla osvojitev električnih central, ki dajejo pogon industriji v Kataloniji. Napad pri Teruelu bi v strategičnem in političnem pogledu mogel biti koristnejši. Toda za ofenzivo na tem mestu ni imel Franco na razpolago posebno ugodnega cestnega omrežja. Najpomembnejši bi bil napad na Madrid. Kajti od osvojitve Madrida je odvisna odločitev vojne v prilog generala Franca. Rdeče poveljstvo je ukrenilo tri protiukrepe. Na madridski in na arugonski fronti, kjer pričakovalo napada, jo okrepilo obrambne črte. ■ Istočasno pa se je odločilo zn nenadno ofenzivo na fronti pri Teruelu, holeč s čisto taktičnim uspehom dvigniti potlačeno razpoloženje prebivalstva v rdeči Španiji. V tu namen so na te-ruelsko fronto iz Aragonije prepeljali 100 bataljonov. V strategičnem pogledu so se hoteli polastiti Teruela. ker predstavlja važno križišče prometnih zvez. in občutno skrajšu je zvezo mod Katalonijo in Madridom ter obenem preprečuje ofenzivo na špansko prestolnico. Proti grozeči ofenzivi pri Teruelu jc tudi nacionalistično vrhovno poveljstvo vrglo tjakaj čete iz katalonske fronte. Vendar pu je s presenetljivim napadom rdečih bil Teruel odrezan. Toda že 28. decembra je Franco imel zbranih sedem divizij za protinapad s približno 300 topovi. Dan nato ie bila sovražna fronta predrta. Zmagovalci so bili nacionalisti, toda zmage niso izrabili. Rdeče čete so pokazale veliko določnost in borbenost. Toda dosegle niso niti taktičnega uspeha, ker se odseka pri Teruelu dejansko niso mogli polastiti. Rdeče čete so bile bolje olx)rožene, kakor v poletju v bitki pri Bruneti, vendar pa niso kazale več tistega poguma. To-povskega ognja niso mogli vzdržati. Pač pa so se dobro držale v medsebojnih borbah pehote. O političnem uspehu piše itulijansko glusilo: Bitka pri Teruelu je zelo odjeknila |K) Španiji in po vsem svetu. Vendar je izid zelo negotov, kajti po prvih uspehih in upanju je položaj postal bolj kritičen za rdeče, ker je tudi notranji položaj v tem predelu Španije zelo slab. Kajti dejansko se napadalna sila rdečih izčrpava v presenetljivih lokalnih napadih, jasno pa jc, da na ta način vojne usode ne lx> mogoče spremeniti. Po poročilih i/. Salamance sc je končno Francovim četum posrečilo, da so zasedle vse višine na desnem bregu reke Alfumbre do njenega izliva v Tiirio. I * r i tem sta bili uničeni dve rdeči brigadi, ki sta bili šele pred kratkim od komunistov sestavljeni v Albaceti in sta nn tem odseku prejeli svoj krvavi krst in doživeli uničenje. 1'runcove čete poskušajo sedaj osvojiti tudi levi breg reko Allambre, in sicer proslulo gorovje Mansueio, ki je silno utrjeno Zaenkrat je v akciji predvsem Fruncovo topništvo. 7500 ,prostovol cev' so poslali francoski komunisti Pariz, 26. januarja. AA. (Štefani) Francoska komunistična stranka je poslala v rdečo Španijo od 1. do 20. januarja t. 1. 7500 prostovoljcev. Od teh je zbrala v Franciji 4.200, druge so pa pripeljali iz ostalih evropskih držav. Med temi je IKK) strokovnjakov za letalstvo, ki so prišli iz. Sovjetske Rusije in ki so se izkrcali večinoma v francoskih pristaniščih ob Rokavsketn prelivu. Odtod so jih nato poslali v Barcelono. Preosnova praške vlade Sprememba v zunanjem ministrstvu? Praga, 26. jan. TG. V zvezi z govoricami o preosnovi češkoslovaške vlade, ki jo glasilo večinske vladne stranke agrarcev »Venkov« imenuje neobhodno potrebno, se slišijo glasovi, da bo tudi zunanji minister dr. Kamil Kiofta odložil svoje ministrstvo in da pride na njegovo mesto dolgoletni čsl. poslanik v Parizu Osusky, ki spada med najstarejše in najožje sodelavce predsednika republike dr. Beneša. Dr Osusky je Slovak, kar bi imelo še poseben pomen za sestavo nove vlade. »Venkov« pravi, da je, sprememba vlade, odnosno zamena nekaterih ministrov neobhodno potrebna, ker je sedanji režim bolj podoben »nadarhinskemu režimu« kakor pa vladi, ki jo država potrebuje. Posebno na področju zunanje politike je treba neki ožji krožek, ki je to polje vzel nekako v zakup in neprestano dela ovire, da bi se razvili zdravi odnošaji med Češkoslovaško in drugimi sosednimi državami, razpršiti in omogočiti politiko, ki bo odgovarjala nacionalnim potrebam države. Širijo se govorice, da bo izpadel iz vlade socialistični minister za pravosodje dr. Dorer in da pride na njegovo mesto sedanji obrambni minister Mahtiik, medtem ko bo zasedel ministrstvo za narodno obrambo neki znani general. Če te vesli odgovarjajo resnici, potem bi bilo pričakovali, da bo v novi češkoslovaški vladi prevladovala agrarna stranka tudi idejno in da bodo levičarski sotrudniki imeli nekoliko manjšo besedo. Predsednik agrarne stranke Rom n je v velikem govoru pojasnil idejne osnove za preokret, ki ga zaenkrat samo naznanjajo po neuradnih virih. Zagrebška vremenska napoved. Pretežno jasno. Dunajska vremenska napoved. Večinoma oblačno, številne padavine, dež, čez en dan ali dva tudi v nižinah sneg. Tudi novi osnutek se torej ne postavlja na stališče, da bi gledal stvari, kakršne so v resnici, in se izogiba edino prave rešitve. Ce osnutek sani priznava, da so tri kulturna središča, ki jih je treba pri reševanju tega vprašanja upoštevati, Belgrad, Zagreb in Ljubljana, ki jim v osnutku ustreza natis v cirilici, latinici in slovenščini, potem se moraš vprašati, zakaj se ne bi to vprašanje reševalo v teh središčih samih? Zakaj naj bi Belgrad tiskal v cirilici, latinici in slovenščini, Zagreb in Ljubljana pa naj bi pre-križanih rok gledala? Zakaj ne bi tiskal Belgrad v cirilici ali, povedano točnej(\ v srbščini, Zagreb v hrvatskem jeziku, Ljubljana pa v slovenščini? Mar niso hrvatske in slovenske tiskarne v najtežjih narodnih bojih za ceno velikih žrtev vzdrževale hrvatske in slovenske narodnosti in nas tako vodile v današnjo skupnost? Zdaj pa naj se vse to likvidira na ljubo eni sami tiskarni v prestolnici? Če smo si s težkimi žrtvami v teku zadnjih 150 let ustvarili svoj knjižni trg, svojo tiskarsko kulturo in svoje intenzivno prosvetno življenje, ki nas zanj zavidajo najbolj kulturni narodi, ne smemo dopustiti, da bi se to uničilo. Učna knjiga je bila doslej in mora ostati odslej bistveni sestavni del naše slovenske knjižne kulture sploh, in zato ponavljamo svojo nespremenljivo zahtevo, naj vsako treh kulturnih središč Jugoslavije ureja svoje kulturne knjižne zadeve za svoje področje, kar se tiče učnih knjig, seveda pod nadzorstvom prosvetnega ministra, ki ima skrbeti za skupne smernice pouka. Kar se tiče določbe novega osnutka, da bodo učne knjige v dravski banovini imele slovensko ljesedilo, kar je nekaj samo po sebi umevnega, pa moramo reči, da za nas učna knjiga ni slovenska že tedaj, če je pisana v slovenskem besedilu, ampak knjiga mora zrasli tudi iz našega domačega sveta, iz našega slovenskega narodnega občutja, iz našega nravstvenega nazora in slovenskega kulturnega kroga. In zato knjiga, ki bi bila slovenska samo po besedilu, ni slovenska knjiga v pravem in pristnem pomenu. Kakor so Srbi Jugoslovani po svoji sijajni srbski preteklosti in so iz nje črpali moč za dograditev naše države, kakor so Hrvati pognali korenine v sodobnost iz svoje slare kraljevine in narodne kulture ter miselnosti, tako smo Slovenci sestaven del jugoslovanske drž. celote po svojem slovenstvu, i/, svoje pretekle borbe za svoj narod in zalo se tudi mi prav tako kakor Srbi in Hrvatje ne bomo odrekli tega, kar je naše, in se zato tudi nikoli ne bomo odpovedali zahtevi po lastnih učbenikih v slovenskem jeziku in duhu. Vprašanje slovenske učne knjige je vprašanje naše slovenske kulture in naše samouprave. Če katera stvar spada v samoupravo, spada prav gotovo v samoupravo vprašanje slovenske šole in slovenske učne knjige. In zato se ne bo mogoče izognili nujnosti, da se ustvari tudi slovenska šolska avtonomija, ki bo skrbela ludi za našo učno knjigo v slovenskem duhu in po potrebah slovenskega ljudstva 1er v duhu vzajemnosti Jugoslovanov v skupni državi. Naj zato prenehajo vsi eksperimenti na področju šolske prosvete, ki so se začeli v času, ko so gospodovali ideolo«i nasilnega unitarizma, in naj se to vprašanje reši na edino pravi in zdravi podlagi, da sc ustreže slovenskemu narodu prav tako, kakor jo ustreženo narodni kulturi Srbov in Hrvatov! Poroč /o finančnega ministra o dohodkih države v letu Î938-39 1270 milijonov več — brez novih davkov Kakor sem /o imel priliko povedati v finančnem odboru /nesek 1270 milijonov, v kolikor jc proračunski predlog dohodkov večji od sedaj veljavnega proračuna, nikakor ne predstavlja nove fiskalne obremenitve. Ves ta znesek 1270 milijonov se nahaja skoro brez izjeme že v presežkih dohodkov po sedan jem proračunu zu leto 1937-1938, tako da je predlog le izraz teli presežkov. 665 milijonov ali 52.3% so dohodki, ki jih ima država ne kot davčna oblast, marveč kot lastnik in industrijec. Prometne ustanove so udeležene s 364 mili ioni, gozdovi in rudniki s 131.1 milijona. Ostanek približno 146 milijonov odpade na osta'a državna gospodarska podjetja. Od fiskalnih dohodkov v znesku 605 milijonov ali 47.7% od celotnega povečan ja, zavzemajo dohodki od posrednih davkov nad tri četrtine (77.5%) ali 469 milijonov Tu proračunski predlog dohodkov je izraz okrepljenega gospodarskega delovan ja v naši državi, kur povzroča povečanje izdatkov, večinoma materialnih in rentabilnih, obenem pa omogoča tudi povečanje dohodkov. Številke kažejo: 1) da povečan je proračuna dohodkov za leto 1938 1030 odpade v nad 50% na gospodarske dohodke, ki niso v nobeni zvezi z javnimi bremeni in se ne tičejo davčnega obvezanca; 2) da so med fiskalnimi dohodki do treh četrtin dohodki, ki se stekajo brez pritiska finančnih oblastev, temveč samo na podlagi proste volje potrošnikov in njihove kupne moči, ki rasle ali pada vzporedno z gibanjem konjunkture, in 4) da je ta presežek dohodkov večinoma določen za kritje izdatkov, ki bodo okrepili nacionalno proizvodnjo in izpopolnili gospodarsko opremo države. „O novem prit*sxu davčnega «r aka ni «*oi>ora" Nekateri kriiiki so dvomili v možnost proračunskih dohodkov v predlaganem znesku brez uvedbe novih ali povečanja obskrečih dajatev. Na to opazko bom odgovoril z najnovejšimi podatki o donosu proračunskih dohodkov za dobo od aprila do decembra I9"7 po tekočem proračunu za 1937-1938. Dohodki v tem razdobju znašajo 8.884,312.200 din ali 108.5S% proračunske ocenitve zn prvih 9 mesecev. Doseženi presežek dohodkov /.naša v nasprot ju s proračunskimi številkami 701.8 milijona din. Meseca decembra 1937 je znašal donos 1.021.164811 din ali 112.3%. December je peti mesec tekočega proračunskega leta, v katerem presegajo dohodki po vrsti eno milijardo dinarjev (avgust—december). Takšnega donosa ni bilo v zadnjih sedmih letih. Ker znaša presežek dohodkov zn orvn tri tromesečjn tekočega proračunskega leta Г02 milijona dinarjev, smemo na koncu leta no pravici pričakovati presežek v znesku ene mili.inrde dinarjev. Zato lahko pričakujemo po proračunu za leto 1938-59 še 270 milijonov. O knKcm novem nrilisku davčnega vijaka ni govora, pač pa bo Se popustil. Gosporfa'sJvo se krepi Na podlagi najnovejših podatkov o proračunskih dohodkih lahko trdimo, da je dvig dohodkov v zvezi e povečanjem davčne malerije, ne pa s kakšnim pritiskom davčne uprave. Kraljevska vlada se dobro zaveda, da se pretirani davki sami sebe pojedo, ker izčrpajo vir, iz katerega se hranijo. Lela 11137 je nastalo mnogo več gospodarskih podjetij vseh vret kakor leta 1936. Samo na področju helgrajske obrtne zbornice so leta 1937 ustanovili nad 6Л0 obrtnih obratov vei1 kakor 1. 193fi. Na področju petrovgrajske trgovske in industrijsko zbornice znaša prirastek trgovskih in drugih obratov 392 proti letu t93G. Število obvezancev pri-dol.nine znaša 40S.561 ali 25.000 več kakor 1. t93fi in za nad Hlfi.OOO ali 32% vrč kakor leta 1935 (308.20! Iela 1935 — 40S.5G1 leta 1937). Osebne vesti Belgrad, 26. januaija. AA. S kraljevim ukazom ua predlog kmetijskega ministra je premeščen za višjega veterinarskega pristava v sedmi skupini k okrajnemu liočelstvu v Slovenjem Gradcu Franc lier kovic, doslej v Črnomlju. Belgrad, 26. jan. m. Postavljeni so: za starešino okrajnega sodišča 4. skup. 1. stopnje v Litijo Ггапс I ratnik, sodnik oikraj. sodišča v Ptuju; za sodniku 7. skup. na okraj, sodišču v Dolnji Lendavi Otmar Cvirn, 6cdni pristav 8. skup. na okr. sodišču v Murski Soboti. Za okrajnega sodnika 7. skup. v Ljutomeru Stanko Kmelavs, pristav 8. skup. v Ložu; na okrajno sodišče v Ptuj je postavljen dr. Robert Kramberger, sodnik okrainega sodišča v Dolnji Lendavi. 7a pisarniškega uradnika 6. skup. so postavljeni na dosedanjem službenem mestu: Franc Osolnik. Matija Zagorjan, Franc Borel na okrožnem sodišču v Novem mestu, Drašler Ivan ua okraj, sodišču v Novem mestu. Za višjega pisarniškega oticiala 7. skup. je postavljen Franc Tumpej na okr. sodišču v Ljubljani. Z odlokom finančnega ministra je postavljen za davčnega uradnika na davčno upravo v Kočevje Franc Hartman. Od 12.180,000.000 din. kolikor znaša proračun dohodkov, odjiade na fiskalne dohodke-dajatve 657.582,020.800 din ali 62.25%, na gospodarske dohodke pa odjiade 4.597,079.150 din ali 37.75%. — Z davkom na poslovni promet znaAaio posredni davki 5.211.1 milijona din, neposredni davki pa 2.699.5 milijona din. Dohodek od posrednih davkov znaša torej približno 1-18% od dohodka neposrednih davkov. Čedalje večji delež dohodkov od posrednih davkov v državnih fiskalnih dohodkih, ki je značilen ne le za naš proračun dohodkov, lemveč tud; za proračun drugih držav, je v zvezi z gospodarsko naravo dohodkov od posrednih davkov. — Če povzamem ta pojasnila o proračunskem predlogu dohodkov za leto 1938-39, lahko rečeni, da ie ocenitev dohodkov realna, da smemo raču nati s presežkom 1270 milijonov v glavnem brez uvedbe novih in povečanja obstoiefih dajatev in da ga bomo dosegli ne s pritiskom finančne uprave, marveč s krepkejšim bitjem gospodarskega življenja . Število prisilnih davčnih eksekucij od konca 1931 do danes kaže ogromen padec. Lela 1934 je bilo 20.867 prodaj v vrednosti 10,320.728 din, leta 1935 samo 5.366 prodaj ali 70% manj, leta 1936 je padlo število na 4025 ali za 25% proti letu 1935; v prvih treh tromesečjih leta 1937 znaša vrednost prodanih stvari 1,281.014 clin, kar pomeni, da je sorazmerno padla za novih 35% proti ustrezajoči dobi lela 1980. Delo v zboru arh'erejev Belgrad, 26. jan. m. V arhierejskem zboru srbsko pravoslavner cerkve se še vedno vodi samo načelna razprava o raznih aktualnih vprašanjih. Prav tako še niso dokončali svojega dela |x>sa-mezni odbori ter nrhierejskl zbor spioh se ni pri-šel nn dnevni red sedanjega zasedanja. Zaradi jutrišnjega pravoslavnega praznika sv. Save je danes več pravoslavnih škofov odjiotovalo v svoje škofije. V jietek bodo nadaljeval! zasedanje. Doslej arhierejski zbor še ni sprejel nobenega konkretnega sklepa in posamezni govorniki zavzemajo do raznih vprašanj čisto svoja načelna stališča. Izvozna zapora svini v ČSR Belgrad. 26. januarja. A A. Na podlagi čl. 8 veterinarske konvencije med Češkoslovaško in Jugoslavijo jc kmetijsko ministrstvo češkoslovaške republike zaradi sedanjega stanja slinavke in sapa v naši državi prepovedala izvoz svinj in njihovih delov, surovin, izdelkov in odpadkov, nadalje krme, sena in slame, iz okrajev Čakovez, Spodnja Lendava, Dravograd, Ljutomer, Maribor, Murska Sobota in 1'relog. Po pojasnilu carinskega odlelka seno in slama za pakiranje blaga ne spadata pod to prepoved, vendar ju je pa takoj po dostavi zažgatj. Češkoslovaško kmetijsko ministrstvo si je pridržalo pravico, da v posameznih primerih napravi izjemo in izda posebna dovoljenja. „Sede eva druž na" v Beigrar'u Belgrad, 26. jan. m. Tukajšnje Prosvetno društvo je imeio nocoj spet svoj prosvetni večer. Na današnjem večeru je bilo predavanje o naši narodni manjšini. Po predavanju je bila v Belgradu ustanovljena »Sedejeva družina«. Cerkev — hramteijica delavskih pravic Kard'naI IHundefein: „Naše mesto je pri delavcih" Chicago. 24. jan. Čikaški nadškof kardinal Mundeleiu je v enem svojih govorov z nenavadno ostrino branil pravice delavstva. Katoliška akcija, je izvajal kardinal, pomenja to. kakor so imenuje: akcija in ne besedičenje. Nič ne koristi poslušati predavanja o komunizmu in o komunizmu akademično razpravljati. Če hočemo kaj doseči, moramo nekaj praktičnega nuditi. Kakor zdravnik, moramo tudi mi imeti pripravljeno protisredstvo. V preteklosti jc ameriški katolicizem včasih trpel zaradi tega, (la je bil zaveznik na nepravi strani, ali pa so nas od te strani kar potegnili v zavezništvo. Sebični delo-jcinalri so se Cerkvi laskali in jo imenovali veliko ohranjujoče silo, takoj nato pa od nje zahtevali, da igra policista napram tistim, katerim so sebični podjetniki plačevali nezadostne plače. Upam, da so ti časi za vedno za nami. Naše mesto je pri revežih, pri delavcih, to so naši ljudje. Oni zidajo naše cerkve, oni po-sečajo božjo službo, njihovi otroci obiskujejo naše šole in noši duhovniki izhajajo iz njihovih vrst. Oni se ozirajo po nas, kadar rabijo vodstva, toda tudi takrat, kauar rabijo podpore. Nobenega dvoma nI, da obstoja nevarnost, da se komunizem razširi. Sv. oče nas na to opozarja. Toda nikar ne pustimo, da bi drugi z govorjenjem o tej nevarnosti hoteli kakor s plaščem pokriti koruptuo prakso, ko vpijojo proti komunizmu, sami pa so socialno krivični in se bore proti odredbam o najnižji plači. Ako so dekleta in žene, ki dobivajo plačo 11) do 15 centov na liro. poiem moramo uvideti. da tu ni vse v redu. Tu naj poprime katoliška akcija. Pogumni govor kardinala Mudeleina je našel živahen odmev v vsem ameriškem časopisju. Vse katoliške organizacije prepovedane — na Bavarskem Nemški kaiohčani ne sme;o na echarislčni kongres Mnnakovo, 26. januarja. AA. (DNB) Na podlagi § 1 naredbe državnega predsednika za varstvo naroda in države od 28. februarja 1933 so v vseh bavarskih škofijah, kamor tudi spada škofija v Steyeru, prepovedana vsa katoliška mladinska društva, dekliške kongregacije in v zadnjem času ustanovljene nemške zveze. Prepoved so izdali zato. ker so se te organizacije s svojimi krajevnimi društvi »čedalje bolj oddaljevale od svoj h verskih nalog in se bavile s protidržavnim delovanjem«. Tako so baje »njihovi voditelji uporabljali člane mladinskih društev za poročevalsko službo in za sestavljanje in razširjanje prothlržav-ne in nezakonite propagande«. Vrhu tega so baje v sami organizaciji »imeli sistematičen protldriav-ni pouk ter so pri tem popolnoma zanemarili verske naloge«. Budimpešta, 26. jan. Ugledni katoliški list »Nemzeti Ujeag «jioroča iz Berlina, da je hitler-jevska vlada zavzela odklonilno stališče radi udeležbe katoliških Nemcev na svetovnem evharistič-nem kongresu v Budimpešti. Ta vest je v budim-peštanskih krogih izzvala veliko presenečenje. Berlinski dopisnik omenjenega lista piše, da je sklep o prepovedi že dan, vendar pa bo objavljen pozneje. Po dosedanjih prijavah je bilo soditi, da bo prišlo iz Nemčije na kongres v Budimpešto nad 20.000. »Uj Nenizedek" označuje ravnanje Nemčije kot neprijateljeko dejanje proti Madžarski, ki je ludi v najtežjih časih zgodovine stala ob strani Nemčije, ne da bi mislila na svoje lasitne interese. Ukrotifev volivnih bo ev v Romunih Bukarešt, 26. jan. b. Snoči je bila seja vlade, na kateri so razpravljali o bližnjih parlamentarnih volitvah. Vlada je sklenila, da se dovoli vo-livna propaganda samo priznanim slrankam, ki so se prijavile osrednji volivni komisiji. Osebe, ki so tuje v posameznih volivnih okrajih, sploh ne smejo agitirati. Volivno agitacijo bodo lahko prirejali samo kandidati. Tako hočejo preprečiti, da bi agitatorji odhajali iz enega okraja v drugega. Državnim uradnikom je strogo prepovedano vmešavati se v politične zadeve, zlasti pa jim je prepovedana agitacija, tudi se ne sinejo udeleževati političnih zborovanj. Vlada je dobila obvestilo, da nameravajo nekatere politične organizacije ustanoviti pol vojaške formacije, kar je takoj prepovedala. Policija in orožništvo imata nalog, da v slučaju potrebe takoj posredujeta, ker je to v interesu državnega reda in miru. Vlada je poklicala pod orožje en letnik orožniških rezervistov. Dtmalski zvezdoslovec o včera'šn$i nočni svetlobi Dutiaj, 26. januarja, b. Z vseh strani prihajajo vesli o nenavadnem nebesnem pojavu, ki so ga ljudje lahko opazovali snoči med 8.30 in 10.30 tudi na Dunaju Prav tako prihajajo poročila, da so ta pojav videli nn skrajnih mejah Evrope. Reu-terjev urad poroča iz posameznih krajev Anglije, da je tam na tisoče in tisoče ljudi opazovalo krasno polarno svetlobo F.nake vesti prihajajo iz Norveške, Italije, Španije in Portugalske, kjer so zlasti astronomi z veseljem opazovali krasno igro narave. Glasovili dunajski astronom prof. dr. Os-vald Thomas je izjavil, da polarne svetlobe v tnkšnem sijaju in lepoti, kot jo je videl preteklo noč. ne bo mogoče videti dolga desetletja v naših zemljepisnih legah. Učenjakom je pojav popolnoma znan. Ta pojav je v zvezi s tem, da je delovanje sonca ravno sedaj Inko močno in burno, da sončni žarki proizvajajo magnetne viharje v nad-Kemeljskih sferah ter so posledica lega svetlobni pojavi, kadar električni žarki prodirajo v magnetna polja. Pojav se je odlikoval z naglimi izpre membaml. Na Dunoiu je napravila polarna sve llnba nenavaden vil* Skoraj vsi Dunajčanl so za|iu-iili svoja stanovanja in odšli na prosto ter opazovali svellobo Vse gasilske straže in tudi orožništvo so bili alarmirani, ker so prvotno mislili, da je nekje izbruhnil velik požar, kur pa se je kmalu izkazalo, da ni res. V tem trenutku je postala astronomija najbolj priljubljena znanost. Prnf. Thomas pravi, da so astronomi že dalj časa pričakovali polarno svetlobo v naših krajih. Ze pred nekaj ledin je poročal astronom iz Osla g. Stfirmer, do bo prišla polarna svetloba rdeče barve nad Evropo, toda prihod te svetlobe je presegel vsa pričakovanja. 'lako lepega prizora v naših krajih še ni bilo Zednja slabotna polarna .svetloba, ki jo pozna prof. Thomas, je bila v letili 1870 in 1908. V Črni gori so mis4li, da bruho Vezuv Belgrad, 26. |an. m. Polarni sij se je snoči videl tudi nad Belgradom ter je trajal od 9 skoraj do 11. Nenavadni svetlobni pojav so opazovali po ulicah številni gledalci. Polarna svetloba se je videla tudi v ostalih krajih po Srbiji in Črni'gori. Prebivalstvo je bilo vznemirjeno ter je mislilo najprej, da je Izbruhnil požar, drugi pa so zatrjevali, da je pričel zopet bruhali Vezuv. Iz Ženeve Ženeva, 26. januarja. AA. (DNB) Svel Zveze narodov se je sestal k seji danes dopoldne. Predsedoval je iranski odposlanec Mustafa Agli paša Seja je bila zaupna in je trajala točno eno uro Določitev dneva za sklicanje diplomatske konference, na kateri bi naj sklenili mednarodno konvencijo za varstvo nacionalnih umetnin, so odložili do maja. Svet je razen tega sprejel darilo v znesku 350 000 frankov, ki ga je poslala Rockefeller jeva ustanova. Darilo je namenjeno gospodarskemu in finančnemu delu Zveze narodov. Pravijo, da bo imel svet prvo svoio javno sejo šele jutri popoldne. Kakor navadno so bili pred začetkom dojiol-dne že številni sestanki med prisotnimi državniki. Tako je francoski zunanji minister Delbos sprejel najprej romunskega zunanjega ministra Micesca in z njim obravnaval vsa vprašanja dnevnega reda. Oba državnika bosta posvetovanja še nadaljevala. Delbos je tudi sprejel sovjetskega veleposlanika v Parizu Suriča in nazadnje še turškega zunanjega ministra Tevfika Ruždija Arasa. Danes se je izvedelo, da bosta Francija in Velika Rrita-nija na tem zasedanju le podali skupno izjavo o usodi ženevske ustanove. Strašna eksplozia v Franci i Pariz, 26. jati. c. Proti večeru se je izvedelo, da je število smrtnih žrtev pri eksploziji v Ville juifu pri Parizu narastlo na 12. Boje pa se, da bo še več ranjencev umrlo. Do eksplozije je prišlo v trenutku, ko 60 policijski nameščenci izpraznje-vali neko tajno skladišče orožja. Ko so nalagali bentbe in granate na avtomobil, je nastala strašna eksplozija. Delavce, ki eo bili blizu, je dobesedno raztrgalo na kes ce, ki so se razleteli 300 m daleč iti 2 km naokoli so na vseh hišah popokale šipe. Notranji minister Sarraut je takoj prihitel na kraj nesreče in sani vodi nadaljnjo preiskavo. Vzrok eksplozije še ni znan. Smačarslie tekme Garmitch-Purtenkirchen. 26. jan. AA. (DNB) Tekma v smuku v okviru drugega mednarodnega zimskega tedna se je končala z naslednjim izi dom: I. Ronien VVerndK Nemčija. 1:22.4 II. Erhardt Kneissel, Avstrija, 4.27. III. Jo seph Gantner, Nemčija, 1-308. IV. Tadeus Schvvabl. Avstrija 4:31.4 V. Ilans Chemser, Nemčija, 4:34.6 — Svetovni prvak Emil Allais, Francija. odstopil od tekme po nekaj sto metrih. Tudi italijanski prvak Sertorelli je zaradi večjih poškodb odstopil. Dr. Stojadinovič v prostorih JRZ Belgrad, 26. jan. m. Predsednik glavnega odbora JliZ dr. Stojadiuovič je snoči obiskal strankine prostore v DeČaneki ulici. Predsedniku je pozdravila mladina .IUZ ter tajniki glavnega odbora minister dr. Krek. Ljubo Pantič in Dušan Trifkovifr. Dr. Stojadiuovič si je nato s spremstvom ogledal dva krajša filma o lepoti jadranske obale ter film Iz Skojilja ob priliki blagoslovitve letala na skopljanskem aerodromu. FIlma sta hila prikazana z najnovejšega ročnega aparata, ki ga je izdelala tvrdka »Agfa«. Nato si je Stojadiuovič ogledal ostale jiroslore strankinega odbora ter se je dalje časa zadržal v čitalnici in klubskih prostorih dijaštva JliZ. Društvo nemških a ademikov v Mariboru razpaščeno Maribor. 26. januarja. Kakor smo izvedeli, so oblasti danes razpustile nemško akademsko društvo v Mariboru, v katerem so bili organizirani vsi nemški visokošolci iz Maribora. Ptuja in Dravske doline in ki večinoma študirajo v tujini. Društvo je bilo razpu-ščeno zaradi "prekoračenja delokroga. Kakor se govori, so člani lega društva tudi izdajali ilegalne letake v obliki časopisa, ki so ga razmnoževali na razmnoževalnem stroju in je nato krožil v Mariboru med tukajšnjimi Nemci in nemčurji. Cemu služi delo krščanskih sociaVsfov Glavno glasilo JNS »Jutro«, ki analizira članke v »Delavski pravici«, glasilu krščanskih socialistov, pisanje tega lista končno sledeče karakteri-zi ra: »Naša javnost mora biti krščanskim socialistom v njihovi težki borbi hvaležna za eno: iz skušenj, ki so jih doživeli na svoji lastni koži, potrjujejo, kako nepošteno in neiskreno je tisto fari-zejstvo, zavoljo katerega so se napredni Slovenci vedno tako dosledno in za ceno najtežjih žrtev borili proti zlorabi vere in cerkve v našem javnem in zasebnem življenju.« Krščanski socialisti bodo gotovo od svoje etrani hvaležni za simpatije, ki jih njihova »težka borba« uživa v »Jutrovem« taboru in še bolj so lahko jxuioisni ua polivalo, ki jo njihovo »krščaneko socialistično delo« žanje pri naših framasonih. Obračun belgrajskega velese'ma Iz letnega poročila predsednika belgrajskega veleeejma posnemamo, da je velesejem v letu 1937 računal s 7,700.000 din izdatkov, od katerih je bilo 6,600.000 namenjenih za gradnjo novih paviljonov. Po zaključnih računih pa so stroški dosegli vsoto 14,932.606 din in sicer 1,564.293 za razne izdatke v organizaciji volesejma (namesto predvidenih 1,100.000 din), za gradnje na sejmišču 13,386.412 din (namesto predvidenih 6,600.000 din). Proračun za prihodnje leto je izravnan na vsoj.i 4,700.000 din. Za razširjenje sejmišča bodo najeli posojilo,v znesku 3 milijonov din. Poslanci izven skuoščine in senatne volitve Že ob potrditvi kandidatnih list JRZ in SDK za bližajoče 6e nadomestno senatne volitve se je pojavilo pravno vprašanje, ali imajo tisti poslanci, ki so pri volitvah sicer dobili zadostno število glasov, pa niso šli v skujiščino in niso dali verificirati svojih izvolitev, volivno pravico ali ne. Poslanca Josip Palajič in Marko Domovič, izvoljena na listi dr. Mačka, sta pri okrožnem sodišču v Zagrebu vložila zahtevo, da ju vpiše v seznam volivnih upravičencev za senalne volitve. Sodišče pa je zahtevo odbilo, sklicevaje se na čl. 11. zakona o po-«lovnem redu v skupščini, ki pravi; »Dokler poslanec ne položi prisege, ne more opravljali posla-niških dolžnosti:. Tako je lorej sodišče odločilo v leni primeru. Po drugi slrani pa je sedaj dr. Maček naprosil dr. Milovaua Žaniča, da v imenu vseli 37 poslancev z njegove liste v savski banovini vloži pritožbo, da bi bili vj>isani v seznani volivnih upravičencev za senat. Pomatvkliivost B'rčminove liste Okrožno sodišče v Novem Sadu je 22. januarja že potrdilo kandidatno listo za senatne volitve, ftalere nosilec je Ilija Trifunovič Birčanin, bivši predsednik »Narodne odbrane« in znan iz gonje proti konkordatu. Sedaj pa je okrajni glavar njegovega domačega okraja, v Jasenieah, sporočil banski upravi v Novem Sadu, da kandidat Džokič Čedomir iz Kusalka ni dal pismenega pristanka za kandidaturo na lej listi. Ker je lo eden izmed pogojev, ki jih zakon zahteva za veljavno«! liste, rok za vlaganje list pa je že potekel, te po-Ej manjkljivosti ne bo več mogoče |iopraviti. Simbol krščanskih soc a is*ov Po »Delavski pravici« posnemamo, da so krščanski socialisti, organizirani v Jugoslovanski strokovni zvezi, ki je za smernice svojega socialnega delovanja sprejela papeške okrožnice, dobili novo znamenje — simbol: križ in kladivo (»Del. prav.« oboje piše z veliko začetnico, ne razumemo, čemu). O |)omenu tega znamenja piše: »V Križu in Kladivu je razumeti vse ono, kar je višek končne sreče, končnega cilja, je višek naše borbe, našega dela in trpljenja. V tem simbolu je razumeli tudi način in upravičenost vseh naših borb proti onim, ki <, »pet sestal 29. t. m. Pretresal bo vso gradivo v zvezi s temi volitvami. Redka nebesna prikazen Severni sij nad Slovenijo in ostalo Jugoslavijo nebo do desetih. Žarenje eo videli po vsej mariborski okolici, v Ptuju, Črni, v Prevaljah, Dravogradu, povsod je ljudstvo vznemirjeno opazovalo ta nenavadni pojav, ki je po svoji cstrordeči svetlobi vzbujal skoraj grozo. S Pokljuke na Gorenjskem so nam sporočili, da je kmalu po devetih nebo nad Karavankami za-žarelo v nenavadni svetlobi, da je bilo po planinah vse evetlo kakor podnevi. Golica je bila vsa v ognju in so mnogi že mislili, da gori ali pa, da je vsaj za njo na Koroškem velik ogenj. Svetloba je trajala kakih 20 minut. Na Jesenicah je povzročila evetloba veliko razburjenje. Najprej so vsi mislili da gori Golica in Stol ter vsa gorska stran, pozneje pa so prišla poročila tudi od drugih strani, ki so na Jesenicah želela zvedeti kaj podrobnejšega o tem pojavu, ki so ga opazili tudi v Podroščici, v Kranjski gori in na Bledu. V Senju so med 0 in 10 doživeli uro groznega razburjenja Nebo je zažarelo v kričeče rdeči svetlobi, ki je osvetljevala vso oibalo in se čudno odsevala v morju. Svetloba je pojemala, pa se spet okrepila, vmes so švigali po nebu ostri svetli pasovi kakor bliski in culo se je zamolklo bobnenje kakor grmenje. Ljudstvo je preplašeno planilo iz hiš proti pristanišču, misleč v prvih trenutkih, da se je na morju zgodilo kaj groznega. Nekateri so padali na kolena in molili, drugi so preplašeni begali sem in tja, vsi pa so vsak trenutek pričakovali še kaj groznejšega. Isti pojav so opazili na Sušaku, v Crikvenici in v vseh mestih hrvatskega Primorja. Okrog 10 je svetloba ponehala in utonila proti italijanski strani v morju. Otok Krk so ljudje videli kakor podnevi. Podobno poročilo smo prejeli tudi iz Splita, kjer je bda najmočnejša svetloba okrog jx>1 desetih. Vsi otoki pred Splitom so bili ožarjeni. V Sarajevu in nad ostalo Bosno so opazili močno svetlobo ob devetih zvečer. V Belgradu pa je bilo nebo svetlordeče med 9 in 11. Tudi nad vojvodinsko ravnino je nebo žarelo. Okrog 11 je svetloba po počasnem jxijemanjii ugasnila. Vznemirjenje v CeVu Celje, dne 26. jan. Snoči okrog jx>l 0 se jc pričelo nebo na ee-vornozajiadni strani nenadoma močno rdeči ti. Sij je bil zelo močan, je pa j»o približno 20 minutah skoraj jk>j>olnoma izginil, nakar se je okoli četrt na 10 jionovno pokazal z močnejšim in tudi obsežnejšim sijajem, številni Celjani kakor tudi okoličani so opazili ta nenavadni prizor, v mestu so mislili, da je požar kje v Savinjski dolini, okoličani pa, da gori kje v mestu. Oglasile so se tudi sirene celjskih tovarn, kar je mnenje ljudi o požaru potrjevalo. Gaberski gasilci so takoj, ko so se oglasile sirene, stopili v akcijo in se z vso brzino odpeljali proti Rožni dolini. Ker pa seveda do požara niso prišli, so se vrnili s tega brezuspešnega nočnega izleta. Tudi celjski gasilci so bili takoj v najboljši pripravljenosti in so se že hoteli odpeljati na svojem avtomobilu na kraj požara. Bili pa so toliko previdni, da se niso marali takoj podati na pot Severni sij. Slika je bila |x>sneta dne 7. febr 1952 v Tromso. in so telefonirno vprašali nočnega čuvaja na Miklavževem hribu, naj natančno pregleda \so Savinjsko dolino. Ko pa niso dobili nobenega točnega jioročila in je sij med tem časom žo skoraj izginil, se je šofer -i/,kobacal i/, avtomobila. lako smo dobili tudi |x>ročiIu iz raznih krajev Savinjske doline, okrog Pilštanja pa so se baje razn>i gasilska društva tudi napotila s popolno opremo proti kraju domnevane nesreče. Sij je bil najmočnejši okrog četrt na 10 do pol 10 ter je d-o K) prenehal. Okrog jiol II se je nebesni žar vnovič pojavil, tokrat pa v manjšem obsegu. Vod ce V torek zvečer ob 9 smo ojiuzili na severnem nebu krvavordečo svetlobo, ki se je hitro premikala in širila Sprva je izgledala kakor krvavordeči oblaki, nato pa se jc nebo nad vrhovi začelo svet liti, ka kor da bi se delal dan. Ta svetloba je bila obdana s krvavordečim olxikom preko vsega severnega neba. Od času do časa je šinil mimo rdeče svetlobe žarek bolj blede svetlobe, podoben vojnemu žarometu, ki se je kar vidno premikal navpično. Pojav jc trajal nad eno uro. Mnenje g. kanonika Sušnika Francoski poslanik v Lubljatii Ljubljana, 28. jan. Novi francoski poslanik na našem dvoru, g. Raymond Brugere je danes uradno obiskal Ljubljano. V Ljubljano je dospel z Orient-Simplon eks-presom snoči ob 9.38. Na kolodvoru so ga pozdravili ljubljanski župan dr. Adlešič, tukajšnji francoski konzul g. Remerand s prof. Detelo, ravnatelj TPD g. Julliard v imenu tukajšnje francoske kolonije in drugi. Francoski poslanik se je nastanil v hotelu »Union«. Danes dopoldne ob io je obiskal v spremstvu konzula Remeranda in prof. Detele bana dr. Natlačena. Obiskal je nato še mestnega župana dr. Adlešiča, škofa dr. G. Rozmana in divizionarja generala Toniča. Ob 1 mu je priredil g ban v banski jialači skupno kosilo, popoldne pa se je francoski poslanik udeležil čajanke v prostorih Auto-kluba, katere se je udeležila tudi odlična ljubljanska družba. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grenčice«. Prešernova oporoka spet najdena Kranj, 26. januarja. Mnogo slovstvenih zgodovinarjev je že imelo v rokah oporoko dr. Franceta Prešerna, oziroma zapisnik sodne razprave o njegovi zapuščini, ki ga je hranilo okrajno sodišč"3 v Kranju. Najvažnejše stvari iz te razprave so že objavljene in znane, za natančnega raziskovalca tega debelega zapisnika bi pa morda še bila kaka podrobnost, ki bi bila za poznavanje naše preteklosti in zlasti Prešerna koristna. Zato je bila že večkrat izražena želja, naj se ves ta zapisnik prenese kam drugam, v varnejšo shrambo, da bi bil na razpolago kasnejšim raziskovalcem. Ko je dr. Zigon pisal o tej razpravi v »Izvestju kranjske gimnazije«, je imel ta zapisnik «še v rokah, pozneje pn se je v arhivu okrajnega sodišča v Kranju, katerega prostori so primerni kvečjemu za repo, ne pa za stare dokumente, nekam zamešal in je bilo že veliko povpraševanje po njem. Te dni pa se je dr. Zontarju posrečilo, da ga je med kupom aktov iz leta 18-18 ponovno našel, nato ga je predstojnik sodišča jire-vzel v svoje varstvo. Najbolje bo, da se sedaj ta zapisnik, ko je zopet dostopen, prenese v muzej, ker ni resnega upanja, da bi sodišče do takrat, ko bo ta zapisnik izgubil svojo vrednost in veljavo, dobilo boljše prostore za svoj arhiv. V teh prostorih pa najboljši arhivar ne more spraviti dokumentov, ki vsak dan dohajajo, na tak način, da se po natrpanih policah starega papirja in po tleh ne bi kako zamešali ali da jih zatohlost ne bi uničila. Prostori kranjskega sodišča so posebno vprašanje, zato naj jih bo zapisnik zapuščinske razprave o Prešernovi imovini rešen. Nad Ljubljano Ljubljana, 26. januarja. Sinoči jc nad vso Slovenijo zažarel čuden sij, ki si ga ljudje, v kolikor so ga videli, niso znali razložiti. Bil je severni sij, ki ga je v naših krajih le silno redko mogoče videti, iz osredja ljubljanskega mesta tega sija ljudje niso mogli videti, ker je nad središčem ob Ljubljanici ie-žalu gosta megla, pač pu so ga videli lahko jio-vsod zunaj v predmestjih. Z Ljubiianskega polja nam poroča prijatelj: Sedel sem doma v svoji sobi od jjoI 10 zvečer. Naenkrat se mi je zazdelo, da je zunaj svetloba močno narasla Okno mojega stanovanje je obrnjeno proti Ljubljani. Čudno se mi je zdelo, kaj bi utegnilo povzročiti to močno zununjo svetlobo, ker na nebu nisem skozi okno videl nobenega žarenja. škoda, da nisem šel ven na prosto, kjer bi bil lahko videl, kar so videli drugi. Iz Most nam poroču prijatelj: V torek okoli jiol 10 zvečer uns je šla večja družba iz Vodmata proti Predovičevi ulici na Selu. Ko stno zavili od Slapničarjeve ulice na Predovičevo, smo na severni strani zagledali čudno se žareče oblake. Bila sta prav za prav videti dva oblaka, ki sta se raztezala nekako od tovarne za klej pa do kemične tovarne. Bila sta precej razpotegnjena in razpočena. Oblaka sta bila krvavo rdeče barve, ki je ntočno žarela, dasi se je od časa do časa zazdelo, kakor da bi svetloba jxijemala. Zdelo se nam je, da se oba oblaka premikata od tovarne za klej proti kemični, to se pravi, od severnozahodne na južnovzhodno 6tran Spočetka smo mislili, da nekje v Zeleni jami gori in da je to le odsev silnega ognja. Ker pa nismo nikjer zaj>azili nobenega ognja, smo misliti, da jc ta prikazen le od-sev kakega zelo oddaljenega |)ožara, ki se odbija v obeh oblakih dima med tovarnama. Omenjam, da sta oba oblaka bila prav gotovo oblaka, ker smo sicer okoli in okoli lahko videli jasno zvezdnato nebo nad nami in proti severu. Ker se nam je zdelo, da mora požar biti zelo daleč, tega nismo sjjoročili >Slo-vencu«, kar smo spočetka mislili storiti. Ko sem čez eno uro pogledal v tisto smer, ni bilo nikjer nobenega sledu več o čudnem žarenju. Zadrega na ljubi anshi reševalni postaji V posebni zadregi je bila ljubljanska reševalna postaja. Kmalu po 9 so njen telefon pričeli klicati razni radovedneži, ki so spraševali, kje gori, da je nebo nad vso Ljubljano lako rdeče, drugi pa so zopet opozarjali gasilce, naj bodo pripravljeni, ker mora nekje goreli. Gasilci so bili seveda zaradi teh večnih telefonskih klicev in tudi osebnih posredovanj nekoliko zbegani in v zadregi, ker niso vedeli, kam naj se podajo s svojimi motorkami, ker nihče ni mogel povedati nič določnega kje gori. Šele ko je po dobri uri rdečkasta svetloba na nebu sama ponehala, se je končala zadrega gasilcev. Preplah Ljubljančanov pa bi bil še večji, toda nad Ljubljano je ležala gosta megla, ki je zagrnila nenavadni nebesni pojav radovednim očem. Iz včeraišn'e druge izda'e 2e snoči smo prejeli iz raznih krajev Slovenije in ostale države obširna jioročila o tem, za naše kraje nenavadnem pojavu. Ker je bila prva izdaja »Slovenca« že zaključena, smo priredili drugo izdajo. Za naše naročnike, ki eo prejeli prvo izdajo, bomo v naslednjem na kratko ponovili ta f>oro-čila. Nad Mariborom in vso Štajersko je v torek od pol devetih do pol desetih zvečer zažarelo nebo v temnordeči karminasti barvi. Svetloba je prišla na nebo s severnozahoclne etrani, zato so ljudje mislili, da nekje na Koroškem silno gori. Svetloba 6e je valila po nebu kakor razbeljeni oblaki, vmes 6o prhutali dolgi svetlobni žarki kakor široki trakovi. Zvezde so se na prej jasnem nebu poekrile in jih je bilo mogoče 6kozi to svetlo plast videti le tu in tam Svetloba se je pomikala po nebu nekako proti jugozahodu. Ko je ob pol desetih ugasnila, je kmalu zatem ponovno prišla in je žarelo Kanonik Sušnik je znan kot strokovnjak na polju astronomije in meteorologije. Na našo proš-njo, naj se izjavi o včerajšnjem pojavu, nam je povedal : Snočnja svetloba je bil severni sij. Navadno ga vidijo le v severnih krajih, zlasti onkraj tečajnika, kjer je pogos'a naravna prikazen, zlasti v zimskih nočeh. Severni sij navadno zagrne ob-nebje z rdečkasto svetlobo. Po večini se kaže nad severnim tečajem al manjši lok, iz katerega izžarevajo svetli žarki, ki imajo po večini smer proti magnetskemu tečaju Magnetski tečaj ni istoveten z zemeljskim tečajem, temveč je na skrajnem otočju Kanade, imenovanem Bootin Félix. Iz česa ta svetloba obstoja, je še danes po večini nerešeno vprašanje. Le toliko je znano, da je ta severna luč v tesni zvezi z zemeljskim magnetizmom. — Pri ženah, ki več le» trpe na težki stolici. deluje vsakdanja uporaba naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zavžite zjutraj in zvečer po četrtinki kozarca, zeio uspešno Tudi bolj občutljive pacientke rade lemljejo »Franz-Joseiovo« vodo ker se že v kratki dobi pokaže zelo prijeten učinek. Osi. reg S. br. S0474/3S. Morda so to različni položaji napetosti magnetične sile med zemljo in ozračjem! Dolgo časa so dvomili, ali ni ta pojav izven zemeljskega izvira. V novejšem času pn so z merjenjem dognali, da so to svetlobni pojavi, nekako bi rekel v stratosferi, v nndzemeljskem ozračju. Tudi so veščaki skušali to višino dognati na ta način, dn sta dva opazovalca na isletn meridianu, pa vendarle drug od drugega precej oddaljena, opazovala kot, pod katerim se kaže ta jiojnv. Različna opazovnnja so pokazala, da so ti svetlobni pojavi od 5 do 150 km visoko nad zemeljskim obzorjem. Nekateri strokovnjaki pn so dognali tudi višje številke. Vse to merjenje je pa zelo problematično, ker sta bila opazovalca drug od drugega zelo oddaljena in ni gotovo, da hi mogla ' oba istočasno usmeriti svoj pogled na islo točko pojava. Severni sij je pojav, ki se vidi v severnih krajih, v Evropi ziasti v severni Skandinaviji, še bolje pa se vidi. če se z ladjami bližamo še dalje proli severu Tudi se ta jiojav ne prikaže vsako zimsko noč Sorazmerno se vidi ta jirikozen od tretjine do polovice dneva. Tudi moč svetlobe je zelo spremenljiva Mnogokrat so ti pojavi, kakor v snočnjem primeru, vidni tudi v naših krajih. Dostikrat se pokažejo namesto žarkov oblike velikanskih zaves ali zagrinjal. Vsa navidezna slika se vedno spreminja: iz ene slike jireide v drugo ali pa nastanejo čisto nove podobe. V novejšem 7(|шаа na sporedu! Ogromna unionska dvorana do danes še n' mngla za eti vseh navdušenih ■ Mul) občiidova cev tega filmai Triutnf, kakršnega doslej še ni doseglo nobeno filmsko de o! KINO ihe^itra ^ Po)? zbor "wiener "sSn'oerknabBn. SCÎS'CSlfPSîftS^Î Z II П П 0 ^ Il M I nii ,,e4llm ob 16- 19-15- ln 21-15. uri TViniiii i UHI lili Samo ie danem In Julril Opozarjamo, da predvajanja tega filma ne Telelon 22-21 Ne zamudite: bomo podaljševali pod nobenim pogojeni! Roland Dorgelès: Kaj sem doživel v Rusiji? (Nadaljevanje.) Neusmiljeni juetici ee ne čudim — revolucijam je sojeno, da širijo razuzdanost in zatirajo krepost —, toda ugotoviti moram, da se izvaja z isto strogostjo proti onim, katere bi bila dolžna varovati. Kmeta in delavca pritiene zakon, kakor hitro ekušata razpravljati o kaki odredbi, zlasti še, če odložita orodje. Ne mine teden, da ne bi pošiljali delavcev pod pretvezo ^sabotaže načrta« ali »protistahanovskega dela« v masah na sever, v tundre, v transsibirske ladjedelnice ali na kanal Moskva-Volga. »Sabotaža« je varnostni plašč, s katerim pokrijejo veako krivico. Če bi se skušal v Franciji uveljaviti sovjetski delovni sistem, bi še isti dan izbruhnila splošna slavka. Naj mi nihče ne ugovarja, v dokaz svoje trditve se hočem opreti na uelavo: Člen 118 —Državljani SSSR imajo pravico do dela in do kakršnekoli zagotovljene zaposlitve, z odškodnino za njihovo delo, oziraje se na njego-o količino in kakovost.« Za vsakogar je lo jasen dokaz, da proletarska republika formalno dela proti programu CGT. Če so francoski delavci ostali v tovarnah in stopili v stavko, eo hoteli e tem doseči kolektivno popodlio, ki bi določala minimalen zaelužek brez določitve kakšnega dohodka. Rdeči zakon pravi drugače. Prizadevno delo, izsiljena produkcija. Kje je delavec najbolj izkoriščan? V Sovjetski Rusiji — po odredbah samega tovariša Stalina. »0, usoda »tovariša« nikakor ni zavidljiva. Kakor da bi vsega trpljenja ne bilo dovolj, je moralo priti še nekaj: nov sistem, ki jim še bolj greni trdo življenje. Za ta si6tem, za to novo organizacijo dela je odgovoren prav delavec, ukrajinski rudar Staha-nov, danes proslavljen jio vsej Sovjetiji. Dejansko ni Ia mladi kopač iznašel nič novega. Samo s svojo črpalko je znova odkril znamenito Taylorjevo metodo. Neovirano je prilagodil postopek specializacije in dohodka v vsej svoji sili. Stahnovstvo je morebiti izvrstno sredstvo za zator slovanske lenobnosti (ruskemu delavcu najmanj diši urno delo), toda prav prolétariat nosi vso njegovo težo. »Količina naše proizvodnje se je povišala od petdeset na sto,« ponosno naznanijo nekatera podjetja. To se jiravi, da so morali delavci za skromno jilačo napraviti še enkrat toliko. Če bi se to zgodilo v Franciji, bi tovarne ne bile samo zasedene, marv' v ruševinah. I stahanovetvom so še v časti in slavi živeli »udarniki«, plačani na razne načine, zlaeti da so dobivali v kooperativih blago po najboljši ceni, toda po denarni reformi je vlada našla enostavnejšo jiot v odkritem jiosnemanju kapitalističnih metod. Plačali so |irirastek dela. Vaba po dobičku je bila tako odobrena in jiolrjena. Delavec, ki ne opravi odmerjenega dela, preide v nižjo skupino in v zvezi e tem ee zmanjša tudi plača. Komaj se je delavec privadil novemu redu, se je tudi povprečna velikost dvignila. Plače pa se nieo temu primerno povišale. Tako na primer se je v železni industriji osnovna proizvodnja pomnožila za 25%, medtem ko ee je zaslužek povečal komaj za 10%. Kljub udarcu stahanovekega eislemo oslaja celotni dohodek sovjetsko industri je dosledno na nižji stopnji kakor pri tuji industriji. »Trideset od sto«, ej priznal na kongresu etahanovcev ljudski komisar za težko industrijo. Kakovost je pod kriliko. Kovinarska tovarna v Makievu neprestano dobavlja ukrivljeno pločevino in znamenita tovarna za avtomobile v Gorkem (katere dohodek niti na jx>1 ne doseza Fordovega) izdela |x> službenih jiodat-kih 25% neuporabljivih motorjev. Pri novih zgradbah ti padejo v oči velike nedovršenosli. Nepremičnine, ki so stare komaj deset let, dobivajo razjioke in opaži se krušijo. »Kadar bomo utegnili, bomo delali boljšem odgovarjajo teoretiki. »Najprej je treba napraviti najnujnejše.« In če hočejo doseči določeno količino proizvodov, kakršno predvideva načrt (kajti uradniki že v naprej podčrtujejo odmerjene številke), tedaj se mora tudi vse človeško dejanje in nehanje pospešiti. Na bregovih Neve sem videl slahanovce, ki eo raztovarjali les. Delali so kot črna živina — jh>-udarjam, več kot sedem odmerjenih ur —, pa eo zaslužili komaj 375 rubljev na nieeec. »V Stockliolinu bi zaslužil trikrat toliko,« mi je pravil Šved, ki me je vozil. Gosjx>darira država, ki hoče navdajati s pogumom to križarsko vojno težakov, ne izbira nobenega sredstva. Slike raznovrstnih delovnih rekorderjev boš videl po zidovah; okrašeni so z različnimi redovi, zbirajo se na Krimski obali in v prijetnih letoviščih na Kavkazu. A ob vsem tem zvračajo njihovi delovni tovariši vse svoje trjiljenje in zlo nanje. »Ti si kriv, Če mora biti proizvodnja višja. Zaradi tebe eo nam znižali zaslužek za deset rubljev ... « Tako se prične tiho vretje v tovarni, v ladjedelnici, v rudniku. To protislahanoveko gibanje je kmalu zavzelo tak obseg, da .je svet ljudskih komisarjev postal vznemirjen. Spričo dejstvo. da je sodstvo v SSSR le zvok brez vsebine, «o bili nezadovoljnosti pro- glašeni za »saboterje« in eiedilo je prognanslvo v masah. Nobena sodba ni potrebna, zadošča GPU. Za dovršitev transsibirske železnice in za samo-jedske gozdove ne bo še zmanjkalo delovnih sil. Če se zgražaš ob takem barbarstvu, ti bodo odvrnili, da je bilo pod carji še vse huje. Bolj nesmiselno zagovarjanje boš težko slišal. Hudo je, kadar samovladar zatira svoje ljudstvo, hudo, ali iia|iosled razumljivo. Drugega ne moreš pričakovati od njega. Toda sedanji režim vlada lako rekoč v imenu ljudstva, pa jirav to i.sto ljudstvo sramotno usužnjuje. Drugačno pa je bilo mnenje nekoga sodnega uradnika pri mestnem sodišču v okrožju Sokolniki, ki eem ga včasih obiekal. (Takoj moram pripomniti, da najini dobri odnosi niso trajali |>osebiio dolgo. Kakor hitro so moskovski funkcionarji s|>o-znali moj namen, me več niso sprejeli. V Velikem gledališču ee mi je zgodilo, da je važna osebnost iz Narkomonudel [ljudski komieariat za notranje poslej previdno izginila |K> stopnicah, v strahu, do bi mi morala stisniti roko in da bi s tem prišla v slabo luč.) To neusmiljeni sodnik torej ni nikdar našel dovolj strogih kazni. Prižigoje si cigareto za cigareto je pravil, kakšne kazni bi zaslužili soboterji delovnega načrta: tehniki brez ugleda, ročni delavci, ki štedijo moči, ženske, ki vidijo le svojo plnčo pred nosom, in njegova stisnjeno usta so govorila o potrebi večletnih obsodb. »Splošen napredek temelji na sovjetskem gospodarstvu. Kdor nasprotuje etahanovetvu, je sovražnik ljudstva.« Ob teh besedah in lakih argumentih sem ve.s začuden etrmel vonj. Noto je proslavljal lastnino, to »sveto jiodlago režima«. (Mislil je seveda socialistično losi nino in ne lastnine v pravem pomenu besedo. Tedaj sem pomislil, kako so nekateri pojmi čudovito raztegljivi. V obrambo te lastnine ee je poshižil rdečega zakonika, ki go je poznal boli neeo kdorkoli.) času so dognali tudi, da je vsa prikazen v zvezi s pojavi sončnih peg. Ob času mnogih peg na sonru je tudi veliko severnega sija in obratno. Da je vsa prikazen magnetična, se more sklepati tudi iz tega, ker je magneteka igla na kompasu zelo nemirna in kaže zlasti velik odklon proti zapadu. Spomini na dva podobna siuča.a v naših krajih Ci. kanonik je nadaljeval: »Iz svojega življenja se spominjam na dva primera take prikazni. Prvič sem ga opazoval 1. 1872 kot srednješolec v Ljubljani. Spominjam pa se le toliko, da je bilo tedaj nebo zvečer polno rdeče svetlobe; bilo je prav tako pozimi kakor letos. Spominjam se tudi na ženske govorice, kako so ženske ugibale, kakšne strahote ta pojav napoveduje. Drugič sem videl ta nebesni pojav okrog leta 1883 ali 1884, ko sem služboval kol kaplan v Selcih. Tedaj sva bila s tovarišem kaplanom v župnišču pri večerji, nekako med 7. in 8. uro zvečer. Tedaj prihili domača dekla in vsa preplašena pripoveduje, da mora biti nekje velik požar, ker jo vse nebo čez in čez živo rdeče. Vsi ljudje iz Selc so bili na nogah, opazovali st ta prizor in ugibali, kje bi utegnil požar izbruhniti. Seveda smo šli vsi trije na prosto in opazovali svetlo nebo, ki je bilo rdeče kakor da bi krog in krog паз goreli požari. Ljudje so neprestano ugibali, kje bi gorelo, vendar nihče ni mogel označiti kraja, kje bi to bilo. Opazoval sem vzhodno nebo, na katerem so bili sem in tja temni oblaki. Precej čudno se mi je zdelo, da so oblaki temni, jasno nebo pa rdeče, ko je vendar pri vsakem požaru umljivo, da je odsev požara na oblakih rdeč. nebo pa obdrži svojo običajno barvo, ker se svetloba od požara pač nima kje odbijati. To me je takoj napotilo na misel, da ta pojav ni od požara, temveč drugega izvora. Spomnil sem se, da utegne biti to severni sij. Ko sem svojega župnika na to opozeril, mi je ta to mojo misel odločno potrdil, da imam prav in oba sva skušala ljudem to dopovedati da namreč rdeče nebo ni odsev požara, ampak da je to le tako imenovani se\"t-ni sij. Svetloba se nahaja pač v nadoblačnih plasteh in rdeči nebo. Seveda ljudje temu niso radi pritrdili ter so bili svojega mnenja, da je to bil le požark Kaj so v'deti na Hrvttlshem? Zagreb, 20. jan. b. Neobičajen pojav, ki so ga opazili snoči nad Zagrebom, je vzbudil začudenje med ljudmi. Vsi, ki so gledali neobičajno svetlobo na neim, so bili vzhičeni nad krasoto tega pojava, a obenem j>restrašeni. Med prestrašenimi ljudmi so se raznesli različni komentarji. Mnogi so takoj verovali, da je Ia pojav znanilec kakšnega strašnega dogodka, drugi so se zopet spomnili zvezde repatice, ki se je pojavila pred svetovno vojno in zatrjevali, da je naznanjevala vojsko, ki je potem res bila. Snoči ob pol 10 so iz raznih krajev prihajala telefonska vprašanja o neobičajnem pojavu svetlobe, ki se je prikazala na severozahodu. Tako so se javljali po telefonu in spraševali iz Koprivnice, Virovitice. Sušaka, Senja, Splita, Bakra. Djakova, Zrinjkovca, Travnika, aMribora. Reke, Celovca, Gradca in iz drugih krojev. Vsi so ta pojav tolmačili kot redek pojav polarnega sija v naših krajih, l'a svetloba se je v Zagrebu videla jirav lepo > Slemena. Pojav je trajal od pol 10 do četrt na 11 ponoči. V začetku se je videla samo čisto rdeča svetloba v črti iz Avstrije čez Slovenijo. Od časa do časa pa se je smer menjavala. Nekaj trenutkov sc je videla svetloba nad Pohorjem, a kasneje bolj zapadno od njega. Razsvetljena je bila vsa zapadna stran neba in to od obzorja do zenita. Samo v sredini je bila svetloba prekinjena s temnim oblakom. Na koncu so se začele pojavljati bele proge in izgledalo je, kakor dn nebo obsvetljujejo močni reflektorji. V gozdu je bilo svello kakor podnevi. Okrog 10.45 se je čudna svetloba pojavila zojiet na zahodu, jwtenl nekoliko bolj severno. Iz Koprivnice javljajo, da se je videla ta svetloba okrog ])ol 10 in sicer se je širila od skrajnega severa do severozahoda. Ta neobičajen priredili pojav jc vznemiril meščane in vso srednjo Podravino. Izgledalo je, kakor da nekje gori velika vas. Ko pa so se hoteli prepričati, kje je ta ogromen požar, so zapazili, da se svetloba širi na vse strani in da je pokrila vse severno nebo. Rdeča svetloba je bila posebno intenzivne barve in prozorna. Taka svetloba pa nikdar ne pride od naravnega ognja, temveč samo pri neobičajnih pojavih. Ta svetloba se je pojavljala trikrat zaporedoma. Zanimivo je, da je tijla svetloba prozorna in so se skozi njo jasno videle zvezde. Prvi tre-notek so bili ljudje razburjeni in so na vse mogoče in nemogoče načine tolmačili ta izredni pojav. Vzroki tega pojava so se komentirali na različne načine. Naše časopisje je že poročalo o sličneni pojavu v Kaliforniji. Ta svetlobni pojav so v Kaliforniji nazvali aurea orealls«. Razlagali so ga na ta način, da je to lomljenje solnčnih žarkov. To pa ni povsem točno. Mnenja strokovnjakov Zanimivo je, da ta pojav niso videli samo v Koprivnici in Varaždinu, ampak po vseh krajih, kakor so to pokazala neštevilna telefonska vprašanja. Ob priliki tega pojava je profesor zagrebškega geofizikalnega zavoda dr. Štefan skreb izjavil, da je lo tehnični ali pa prirodni pojav. Verjetno je. da je to prirodni pojav. Do sedaj nimamo nikakih zanesljivih vesti o tej svetlobi. Kakor očividci pripovedujejo, so to svetlolio opazili različno. Iz samega Zagreba se je jxijav težko videl, ker je bilo vreme megleno in oblačno. Dr. Skrab je Izjavil, da je ta pojav priroden, ki pa se pri nas še ni nikdar opazil. Pri 50 stojiinj širine bi se videl samo v slučaju najlepšega vremena in to samo kot komaj vidna meglica. Nemogoče je videli s prostim očesom polarno svetloiio tudi v bolj severnih delih, kakor je nnša država. Pri nas je izključeno, da bi se to moglo videti. Njegovo mišljenje je, da je to nekak ogromen meteor, ki se je približal zemlji. I)r. Vošnjak je o tem vprašanju izjavil, da verjame on, da so to solnčne pege. Dr. Vošnjak, duhovnik v pokoju, ki se bavi tudi s prirodoslovjem, je dejal, da je verjetno, da so v tem slučaju velike pege na solncu. Take pege se lahko vidijo s prostim očesom skozi po-dimljeno steklo. Pravi tudi, da so to ogromne pege, ki jih dosedaj še ni bilo. O tem vodijo razprave in raziskovanja v Italiji. Iz geofizikalnega zavoda v Zagrebu poročajo, da je morda res lo jiolarna svetloba, ki šo pri nas še nikdar ni videla in ki je trajala okrog tri četrt ure. Pred 60 loti je bil zapažen tak pojav v Dalmaciji. Največ verjetnosti ima teorija o refleksih eolnčnega zraka na 20—10 stopinj po zahodu sobica. Ta pojav je povzročil v Splitu in ostali Dalmaciji največjo senzacijo in so očividci trdili, dn je bilo obzorje čisto, tako da se je videla obala severne Afrike. Razumljivo je, da so to samo pri- povedovali .tli pa bilo uradno potrjeno. Lahko se pojav tolmači tudi tako, da se je solnčna svetloba odražala na oblakih, ki so bili zelo visoko. Obzorje mora biti v takem slučaju čisto in vlažno in se lahko govori o refleksih solnčne svetlobe na ogromno daljavo. Ta zanimivi jjojav se je videl posebno v srednjem delu Hrvatskega Primerja. Iz Sinja, Sv. Jurija in ostalih primorskih mest so javljali geofizikalnemu zavodu v Zagrebu, da so že ob 6.45 snoči proti severozahodu videli jxijav, ki se je spreminjal in trajal dve uri. Karakteristično je, da je bila svetloba videli, kakor da prihaja od reflektorjev in to je tudi vzrok trditvam očividcev, da je to polarni sij. Šef centralnega nietereološkega in geofizič-nega zavoda v Budimpešti dr. Toth je izjavil, da so snoči po vsej Madžarski zapazili neobičajno fe-nomenalno svetlobo na nebu. Bila je intenzivno rdeče barve in se je videla ob 8.45, potem se je ponovila ob 0.30 in zopet ob 10.30 in kočno še J Slavni korzfškl pevec TBNO ROSS! in njegovih 40 kitaristov v velikem filmu pesmi in ljubezni Marinella Predsieve ob 16., 1915 in 21*15 KINO MATICA та»егоИ ai.a» enkrat in poslednjič ob 11. Iz raznih krajev so poročali, da so opazili eno kompaktno rdečo pego in več odtenkov zelene svetlobe na severozahodu. Ta |)ojav v teh krajih je zelo redek ter so ga poslednjič zapazili 1. 1026, n ne tako intenzivno. Zadnjič je biia zapažena polna svetloba prav tako močna 31. oktobra 1. 1903 ob 8 zvečer. Dr. Toth trdi, da je to polarni sij, a lahko se tolmači tudi kot posledica solnčnih peg v tem letu. Drobne novice Kolo dar Četrtek, 27. jan.: Janez Zlatousti, cerkveni učenik. Petek, 28. januarja: Prikazanje Neže; Peter Noloneki, spoznavalec. Novi grobovi ■f" Karel GotzI. V ljubljanski bolnišnici je včeraj po dolgi in mučni bolezni umrl g. Karel Gôtzl, v Ljubljani in po deželi splošno znani ter povsod priljubljeni podobar in pozlatar. S svojim delani ie postal zlasti znan. ker je okrnil neštete cerkve. Njegovi izdelki so imeli velik ugled celo pri najbolj resnih umetniških krogih. Vse življenje je bil vrl iu pošten obrtnik, značajen katoliški mož in i naš zvesti naročnik 'er inserent. Zapušča gospo ( in hčerko edinko. Pogreb blagega pokojnika bo j dne 28. januarja ob 4 popoldne izpred mrtvašnice Splošne bolnišnice. Žalujoči družini naše iskreno sožalje. Pokojniku naj sveti večna luč! Naša hrt v tujini Newyork. — Ivan Mladineo umrl. Dne 6. januarja je v St, Johns bolnišnici po operaciji na raku umrl znani jugoslovanski časnikar, književnik in kulturni delavec Ivan Mladineo, star 49 let. Pokojni je bil doma z otoka Brača v Dalmaciji. odkoder je pred 30 leti odšel v Severno Ameriko, kjer je dokončal svoje vseučiliške študije in jiostal lekarnar. Bil je urednik različnih hrvaških listov. L. 1918 je postal poslovodja jugoslovanskega oddelka Foreign Language Information Service v Newyorku, kjer je zelo uspešno deloval do zdaj. Že I. I923 je začel objavljati letopise slovenskih iu hrvatskih podpornih organizacij v Ameriki, poleg tega pa je spisal zgodovino Hrvatov in Srbov v Ameriki. Splošno /.nana so tudi njegova dela: »U p red/o rju slo-bode« in »Žetva«. Njegovo največje delo, ki ga je dokončal tik pred smrtjo, je »Narodni adre-sar«, ki obsega čez 900 strani in vsebuje imena in naslove 3000 organizacij iu 15.000 posameznikov. Narodni adresur je pisan v angleškem, slovenskem in hrvatskem jeziku. Pokojni Mladineo je bil vedno zelo delaven v raznih organizacijah in |)ri pevskih zborih. Med slovenskimi izseljenci je bil zelo priljubljen Zapušča ženo. sina in dve hčeri. Bodi inu ohranjen najlejiši spomini — Avstrijski konzulat v Ljubljani se preseli v ponedeljek. 31. jan. 193S v svoje nove uradne prostore na Bleiweisovi cesti 34. Na dan selitve bo koiuulat za promet s strankami za.prt. Telefonska številka konzulata (21-05) ostane neizpremenjena. — Espéranto uradni jezik 34. svetovnega Evharističiiega kongresa. Pripravljalni odbor 34. svetovnega Kvharističnega kongresa, ki se bo vršil od 26. do 29. maja t. 1. v Budimpešti, je sprejel esperanlo kot enega uradnih jezikov kongresa. Računa se, da se bo udeležilo kongresa nad 200 tisoč katoličanov z vseh delov sveta. Ker se bo ob tej priliki zbralo v Budimpešti večje število espe-rantistov iz raznih držav, se bo vršil v istih dneh tudi zbor katoliških esperantistov. Za naše espe-rantiiete v Budimpešti organizira potovanje Klub esperantistov v Ljubljani. — V Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine od 25. t. m. je objavljen »Zakon o sladkovodnem ribarstvuc, dalje »Razglas o odobritvi proračuna Kmetijske zbornice dravske banovine v Ljubljani za koledarsko leto 1938« in Razglas mestnega poglavarstva ljubljanskega o volišču za volitev senatorjev«. — Čarobni prirodni pojav. Izreden pojav severnega sija spravljajo znanstveniki v zvezo z elektro-magnetjčnimi vplivi. Podoben učinek ima bengalski ogenj, rakete in druge pirotehnične potrebščine, ki jih dobite v železnini Fr. Stupica, Ljubljana, Gosposvetska 1. — Teden gospodinjstva v Zagrebu traja od 30. januarja pa do 5. februarja. Udeleženci doma-činskega tedna morajo kupiti na odhodni postaji celo karto in železniško legitimacijo K 13. Kupljena cela karta velja tudi za brezplačno vrnitev s potrdilom udeležitve Prosvetnega in dobrotvor-nega odbora Kola domačica na omenjeni legitimaciji. Ugodnost znižane vožnje velja od 28. januarja pa do vštevši 7. februarja 1938. Opozarjamo udeležence, da ne oddajo karte pri prihodu v Zagreb, ker jim velja tudi za vrnitev. — Ob desetletnici »Slovenskega krožka na Dunaju« so došli do 22. januarja po položnicah Poštne hranilnice iz domovine naslednji darovi: Iz Ljubljane: Kuhar dr. Andrej, notar, 50 din, Kolin-ska tovarna 30, dr. Merčun 100, župnik Janko Bar-le 20, lekarna Piccoli 50, stavbenik Emil Tema-žič 100, senatorja in ministra dr. Albert Kramer in dr. Drago Ma^ušič vsak po 100, Nova Založba 200, prot. Vurnik Ivan 50, vseuč. prof. dr. G. Krek 20, J. N. Vičič 10, inž. Lado Kham 100. — Iz Maribora: Hranilnica dravske banovine 50, A. HlcJlč 50, Ivan Hochmuller, predsednik Koroškega kluba, 20. Posojilnica 200, Knezoškofi;ski ordinariijat 100, Olga Korošec 80. — Iz Kranja: Mavrilij Mayr 100, Pošla 29.50, dr. Stanko Safavic 50. — iz Brežic: Turk Josip, upravnik pošte, 10. Iz Celja: Celjska Posojilnica 200. — Iz Ptuja: veletrgovcc Lenard Franjo 50. — Iz Laškega: dr. Fran Roš 30. Izrekamo svojo presrčno zahvalo blagim rodoljubom, ki so se spomnili edinega druStva na starem Dunaiu, kjer je usoda privezala okrog 3500 Slovencev, da tu iščejo še nadalje svoj narodni obstanek, ker jim ni mogoče preseliti se drugam. Vsakdo more biti prepričan, da dunajska elovenska kolonija častno vrši svojo nalogo v ponos širši in ožji domovini. Ako je na proslavi 10 letnice nastopilo poleg odličnih solistov tudi 36 tamburašev in lamburašic ter 46 pevk in pevcev, ki so na muzikaličnem Dunaju častno nastopili, tedaj je to dokaz, da se edino elov. društvo zaveda svoje narodne in kulturne naloge, ki jo ima izvrševati v tem velikem tujem mestu, — Prosimo še oetale rodoljube, da se nas spomnijo in nam pomorejo izvrševati postavljeno nalogo. — Odbor. Avlomobïsha lehma Ralîve Monfe Carlo Danes se peljejo skozi Ljubljano Konec januarja meseea je vsako leto mednarodna avtomobilska tekma, imenovana Rallye Monte Carlo Letošnja prireditev je že 17. po vrsti. Od obstoječih tekmovalnih prog je za nus najzanimivejša proga, ki vodi iz Pulerma preko Rima, Ljubljane, Dunaja, Miinehena, Strass-bourga, Dijona, Lyona in Grenoble v Monte Carlo, kjer je cilj. Ta proga je tudi ena od najdaljših in znaša 4091 km. V Ljubljani pred sedežem Avlokluba na Kongresnem trgu t-I se bodo ustavila vozila tekmovalcev, ker bo tukaj kontrola. Prvi tekmovalci bodo dospeli predvidoma že pred 11 do-jioldne, nakar bodo sledili še ostali. Pravilnik tekmovanja je zelo strog ter vozijo tekmovalci brez odmora, le na kontrolnih postajah, če imajo srečo in prikladno vreme, vlovc kako uro ; zn odmor. Ocl 32 vozil, ki bodo predvidoma pnsirali Ljubljano, je: II Francozov, 4 Nizozemci, 2 Angleža, 6 Nemcev, 1 Poljak, 5 Italijanov, 1 Švicar, I Monegask in I Jugoslovan. Važno in zanimivo dejstvo je, cla se tega tekmovanja prvič udeleži tudi t lugoslovau in to Slovenec g. G Stojnšek iz Maribora. Odhod iz Ljubljane ie predviden za prvo vozilo ob 14.08, nakar slede v enominutnih presledkih ostala vozila. Prebivalstvo se najiroša, da je nasproti tekmovalcem prijazno ter jim nudi v potrebi pomoč, zlasti pa v slučaju nezgode. jugoslovanska kniiaarna v Ljubljani Nove knjige: Puš Ludvik, »Razori« za setev in žetev slovenske kmečke mladine, 3 din; Salti-kov ščerlrin, »Gospoda Gojovljevi«, roman, vez. 80 din; Wells, »Svetovna zgodovina«, 111. zveze.k, vez. 170 din: Ramovš-Kos, »Brežinski spomeniki«, 120 din; L. M. Škerjanc, »Emil Adamič«, življenjepis in njegovo delo, vez. 125 din; Sar-denko, »Materi«, soneti I., vez. 26 din; »Pravilnik o višini, načinu izterjevan ja in kontrole pri jjobiranju banovinsko trošarine na vino in žganje«, 3 din; Loka, »Lovsko-ribiški slovar« (terminologija), 20 din; Zupane Lojze, »Turjačani«, povest za mladino, S din; Svajger V., Železniška vozila III. del: »Ogrevanje vlakov«, 20 din; Dol-gan«Vranc, »Podrobni uč.ni načrt za ljudske šole«, 3(, din: Consitline, »Verno srce — veselo srce«, broš. 5 din, vez. 10 din; »Nadškof dr. Jeglič« (salezi janska knjižnica), 1 din; »Prva velesila« (sale/jijanska knjižnica — jubilejna številka l(K>). I din: p. Egidij, »Nedeljsko branje«, VII. zvezek, 16 din: »Sovietski delavec ob 20 letnici«, 1 din; »Božji dolžniki«, I din; »Schnffler-jev vremenski koledar 1938«, 3 din; vse te knjige dobite v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Ka ho s pa'ačo Bai'e v L ub »oni Kakor znano, jr nameravala tvrdka Bat'a podreti svoje poslopje na vogalu Šelenburgove in Aleksandrove ceste ter je to delo že pričela izvajati. V načelu je dobila ludi že stavbno dovoljenje za novo večnadstropno palačo na istem prostoru, le da bi bila nova palača v Šelenburgovi ulici pomaknjena za nekoliko metrov nazaj. Tvrdka Bat'a pa je nameravala v enein svojih nadstropij napraviti tudi kavarno ter je zaprosila za koncesijo mestni občinski svet. Ta koncesija pa ni bila dovoljena in — kakor čujemo, — je tudi banska uprava odobrila stališče mesme očine. Poslovodja lukaišnje podružnice Bat'e g. Kavec je odpotoval v Borovo, kjer je vprašal za mnenje. Bat'a se je postavil na stališče, da, če Ljubljana ne dovoli kavarne, tudi palače ne bo zidal. Vprašanje še visi v zraku. Strankam v dosedanji hiši Bat'e jo vsem odpovedano ter so nekatere stranke že izpraznile stanovanja in prostore dne 1. novembra, druge pa morajo izprazniti stanovanja najkasneje dna 1. februarja. Na vsak način bo 1. febr. sedanja stara liišn Bat'e prazna in ako se najde primerna rešitev, prično hišo tudi prve pomladanske dni podirati. V nasprotnem primeru pa se tvrdka Bata ne boji, da ne bi ponovno privabila strank v svojo slaro hišo. Kakor se zdi, je tvrdka Bat'a že resicritirala na kavcijo 300.000 riin, ki jo je morala položiti, ko je prenovila svoje sedanje lokale. Ta kavcija namreč zapade, če Bat'a ne prične letos zidati. 15 letn'ca VubVans^e ženske bolnišnice V nedeljo 23. januarja je poteklo 13 let, odkar se je odprla samostojna ženska bolnišnica v Ljubljani. V tem času je bilo v ta zavod sprejetih skupno 43.261 žen in sicer 21.325 na ginekološki oddelek in 23.736 na porodniški oddelek. Nad jiolovico vseh na ginekološki oddelek sprejetih žen je bilo treba operirati. Zdravniki so izvršili 12.339 operacij, med temi 2614 laparotomij (prerezov trebuha). V porodnišnici je rodilo 22.441 mater in 20.972 zdravih novorojenčkov je zapustilo zavod, v katerem so zagledali luč sveta V zavodu je umrlo skupno 323 žen. nit življenja so jim prerezali rak, vnetja, različne novotvorbe, okuženja pri |io-rotlih in splavih, težke nepravilnosti pri porodili itd. Za zdravi,jenie bolnic, zn negovanje porodnic in novoroienčkov je bolnišnica potrošila v 13 letih priblijjno skupno 22.911.336 din V to vsoto so všteti vsi izdatki za prehrano, zdravila, plače zdravnikov, uradnikov, strežtiištva in vse- ga drugega osebja, vzdrževanje poslopja, inštru-mentarij itd. Velik del te vsote se je kril s prispevki žen za oskrbnino, vsakokratna nadrejena oblast pa je dodala približno skupno 10,024.302 dinarja. Iz javnih sredstev se je torej potrošilo zu vsako sprejeto ženo približno jjo 18.56 din. Socialno potrebo bolnišnice dokazuje dejstvo, da se je več kot podvojilo število žen, ki so v tem zavodu iskale zdravja in jiomoči. Leta 1923 je bolnišnica sprejela 1892 žen, 1. 1936 (v to leto pada višek) pa 4068. L. 1923 je bilo 803 porodov, 1 1936 pa 2106. Rastočemu navalu bolnic in porodnic bolnišnica ni bila več kos. Lansko leto je mogla sprejeti le še 3371 žen in pod njenim okriljem se je rodilo le še 1780 otrok. Napram letu 1936 je padlo število sprejemov za 401, število |)orociov pa za 365. Zdravniki so bili prisiljeni, du so zaradi pomanjkanja prostora in materialnih sredstev s krvavečim srcem odklonili poleg mnogih bolnic tudi 480 nosečih in porodnic Praznovunje 15 letnice je tem grenkejše, ker bo treba tudi v prihodnjem letu omejevati sprejem na najnujnejše primere. Obširnejše poročilo o ginekološkem in porodniškem delu ženske bolnišnice v letih 1920 do 1936 je izšlo v posebni knjigi, ki se dobi po vseh knjigarnah. Četrtek, 26. januarja 1938. . Gledališče Drama. Četrtek, 27. jan.: »Veronika Deseniška«. Red B. Petek, 28. jan.: Zaprto Sobota, 29. jan. ob 15: »šimkovi«. Dijaška predstava. Globoko znižane cone od 14 (lin navzdol. Nedelja, 30. jan. ob 15: »Sneguljčiea« Izven. Mladinska predstava. Ob 20: »Bela bolezen«. Izven. Znižane cene cd 20 din navzdol. Opera. Četrtek, 27. jan.: »Seviljski brivec«. Red četrtek. Petek: 28. jan.: Zaprto. Sobota, 29. jan.: >Madnme Butterfly«. Izven. Gostovanje italijanskih liričnih solistov. Nedelja, 30. jan. ob 13: »Pod to goro zeleno«. Izven. Znižane cene. Ob 20; »La Traviata«. Izven. Gostovanje italijanskih liričnih solistov. Predavanja Predavanje za gospe in gospodične. Drevi ob 8 bo v beli dvorani hotela Union prvo predavanje iz ciklusa predavanj, ki jih priredi dekliško prosvetno okrožje Ljubljana. Predava ga. prof. Dora Vodnik o temi »Žena in njeno mesto v družbi«. Vstopnine ni. Gospe in gospodične vljudno vabljene. Prosvetno društvo Sv. Krištof. Drevi bo v društveni dvorani zanimivo predavanje o aktualnem problemu današnjega časa, za katerega se mora zanimati vsak človek. Sestanki Sestanek staršev ogledne ljudske šole za Bežigradom bo v ponedeljek 31. t m. ob 8 zvečer v šolski telovadnici. Predaval bo g. upravitelj Anton Lovšc o temi »Delo vzgaja«. Šempetrski fantovski odsek ima drevi redni sestanek s predavanjem g. župnika Alojzija Košmcrlja Fantovski odsek sv. Jakob ima drevi ob 8 svoj redni sestanek v društvenem lokalu (Sv. Jakoba trg 8, dvorišče). Predava g. Jože Jamnik. Strokovno in podporno društvo trgovskih in f»odjetniških uslužbencev v Ljubljani ima 32. redni letni občni bor v nedeljo, 30. januarja ob 15 v prostorih g. J. Hubada, Pred Škofijo 18/1. Poizvedovanja Gospa, ki je jired dnevi v splošni bolnišnici našla denarnico z denarjem, je naprošena, naj se javi pri vratarju splošne bolnišnice. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, TyrSeva cesta 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62, in mr. Gartus, Moste. Srajce, kravate, Karničnik, Nebotičnik. 1 Koineinoracija za go. Terezijo dr. Jenkovo. Glasbena Matica in združene ruske organizacije v Ljubljani prirede v petek, dne 8. jan., ob 20 v počastitev sjiomina blagopokojne g. Terezije dr. Jenkove slavnostno koinenioracijo v Hubadovi dvorani Glasbene Matice (Vegova ul. 7). Spored obsega: 1. Orgelski uvod. 2. Govor g. predsednika Glasliene Matice dr. V. Ravniharja. 3. Govor g. častnega predsednika Ruske Matice univ. prof. dr. Aleksandra Bilimoviča. 4. Nastop zbora Glasbene Malice. Vstoj» prost. Vabljeni eo vsi spoštovalci, prijatelji in znanci nepozabne jwkojnice. 1 Slovenska šegavost v besedi in sliki je naslov predavanju, ki bo na XV. prosvetnem večeru v petek 28. januarja. Kljub temu, da manjka nam Slovanom res pravih humoristov pa je prava šegavost le doma na deželi. Kdo ne pozna Ribničana Urbana, kdo ne pozna zanimivih končnic panjev, na katerih je preprost umetnik naslikal marsikateri šaljivi prizor iz domačega življenja. Da bi se ta šegavost ohranila tako v besedi in sliki je g. msgr. Viktor Steska zbral serijo diapozitivov in bo na prihodnjem prosvetnem večeru o tej tvarini tudi jiredaval. Vse ljubitelje našega narodnega blaga lejio vabimo na ta prosvetni večer. I Gospodinje, ki imate služkinje ali postrež-nice, nabavite si najkasneje do 31. januarja 1938 davčne karte za služkinje. Zamudnikom se bo predpisala petkratna kazen. Takoj po 1. februarju se uvede stroga kontrola. I Sluihodajalci, ki plačujejo uslužbenski davek z davčnimi znamkami, naj do 31. januarja 1938 predlože tozadevne davčne knjižice davčni upravi v svrho kontrole, da se izognejo zakonitim posledicam. 1 Časopisje v Ljubljani. Po uradnih podatkih je v letu 1937 izhajalo v Ljubljani: 4 dnevniki (»Slovenec , »--Slovenski dom«, »Jutro«, »Slovenski narod«), 27 tednikov, 14 štirinajstdnevnikov, fH» mesečnikov, i lisi, ki izhaja osemkrat na leto, 1 list, ki izhaja šestkrat in 7, ki so izhajali štirikrat na leto. 1 Pripravljalni tečaj za srednješolce, ki ga organizira vsako leto Društvo brezposelnih profesorskih kandidatov, se bo letos pričel 3. februarja na II. drž. realni gimnaziji. Vpisovanje bo 31. januarja in 1. februarja od 3—6 na istem zavodu. Učnina znaša za 3 ure pouka tedensko 00 din mesečno. Vpisnina 10 din. Nadaljnje informacije dobite vsak dan od 10—12 v društvenem lokalu Krakovska ul. 35. — Odbor DBPK. — TIP 5© — 3-CEVNI PREJEMNIK Din 2.570 - H г.пвл. JMD10VM ItaMtan«. HH(lo'.KC7a c. J Linl№aiia.!laSsBatineva 13 Za obnovo poslovanja BUS zadrug Uredba o likvidaciji kmečkih dolgov z dne 26. septembra 1956 je prinesla jasno sliko glede kmečkih dolgov in njih odplačevanju. S tem je bila dana podlaga za nadaljnje delo za mobilizacijo naših denarnih zavodov. Po dolgotrajnih in velikih naporih je prišlo tudi vprašanje obtokn denarja pri denarnih zavodih v odločilno stopnjo. Narodna banka jc dnin na razpolago bankam in regulativnim hranilnicam potrebne vsote, da morejo izplačati male vlagatelje, Poštna hranilnica pa je pristala nn to. da sodeluje pri obnovi denarnega obtoka pri kreditnih zadrugah. V ta namen daje zadrugam nn razpolago kredit proti zastavi dobroimetij pri Privilegirani agrarni banki ter 3% obveznic, izdanih nu osnovi uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov. Zaenkrat daje nn razpolago vsaki zadrugi polovico tega, kar more zadruga zastaviti. Ker pa te vsote verjetno ne bi zadostovale, je Poštna hranilnica pripravljena dati nn razpolago večje vsote v obliki posojilu proti obveznicam dravsko banovine. Zagotovljeno je, dn bo ogromno večino razpisanega 65 milijonskega posojila podpisala Poštna hranilnica. Posojilo dravske banovine je vzeto z namenom, da se obnovi obtok dennrin in s tem sanira po dolgotrajni gospodarski in denarni krizi težko prizadeto zadružništvo. Vsa javnost bo gotovo z veseljem vzela na znanje, da je zagotovljena — četudi postopna — obnovitev denarnega obtoka pri nnših podeželskih zadrugah. Prav tako ho javnost z veseljem pozdravila pogumno iniciativo g. bana. ki je uvidel, dn je potreba tudi »b eventuelnih žrtvah banovine rešiti to najvažnejše vprašanje našega podeželja. Posojilo dravske banovine za sanacijo zadružništva O posojilu samem navajamo še naslednje informacije, kakor so razvidne iz oglasa o razpisu tega posojila, objavljenem v prilogi Službenega lista kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 25. januarja 1938. Dravska banovina razpisuje 3% obligacijsko posojilo za sanacijo zadružništva v dravski banovini v nominalnem znesku ЛЗ milj. din. Posojilo bo razdeljeno na ustrezno število obveznic v zneskih po 1000, 10.0000, 100.000 in 300.000 din. Emisijski tečaj obveznic, ki se bodo glasile na prinosnika, bo enak nominalu. Obrestna mera je 4%. Obresti bo izplačevala banovinska blagajna proti predložitvi kuponov, ki hodo dospevali v plačilo 15. januarja in 15. julija vsakega leta. Poštna hranilnica v L 1937 V torek je imel svojo sejo nadzorstveni svet Poštne hranilnice v Belgradu, ki je odobril poslovno p«ločilo zavodu zu preteklo leto. Iz poročilu posnemamo naslednje zanimive podatke, katerih še nismo objavili: Lani je Poštna hranilnica odprla dve novi podružnici, in sicer dne 1. avgusta v Podgorici in dne t. oktobra na Sušaku. Podružnica v Podgorici je do konca leta 1937 zbrala 139 računov, podružnica na Sušaku pa 105 čekovnih računov. V vsej državi je bilo število čekovnih računov na koncu zadnjih treh let naslednje: 1935 1936 1937 Belgrad 6.643 7.137 7.637 Zagreb 7 594 7.754 7.445 Ljubljana 6.736 6.787 6.642 Sarajevo 3.143 3.214 2.410 Skop'.je 1.323 1.390 1.487 Podgorica 139 Sušak 105 Skupno 25.439 26.283 25.845 Nazadovanje števila računov je pripisovati dejstvu, da so bili suldirani računi, ki že dalj časa niso izkazovali nobenega prometa ter njih saldo stavljen na razpolago lastnikom. Predvsem so bili to računi inozemskih lastnikov. Kajti še leta 1935 je bilo pri čekovnih računih takih z inozemskimi lastniki 2.854, na koncu 1936 se je njih število zmanjšalo na 2.764, v letu 1937 pa celo nu 1.984, torej zu 7S0, dočim znaša vse nazadovanje v letu 1037 samo 438, kar pomeni, da 6e je istočasno število domačih čekovnih računov povečalo za 342. od tega pri dveh novih podružnicah za 244. Statistika za 1937 izkazuje torej prvič, da jo bilo število čekovnih računov v centrali največje, dočim je bila prej po številu podružnic močnejša zagrebška podružnica. O višini čekovnih vlog pri posameznih podružnicah nas poučijo naslednje številke v milijonih dinarjev: 3t.dec. 30. jun. 3l.dec. 1936 1937 1937 Belgrad 665.8 786.2 889.45 Zagreb 377.9 392.5 425.85 Ljubljana 210.8 212.8 237.44 Sarajevo 161.1 201.9 170.9 Skopi je 51.0 65.84 81.8 Podgorica 28.3 Sušak 7.24 Skupno 1.466.6 t.659.2 1.841.0 Promet po čekovnih računih je lani narastel od 71.8 na 85.5 milijarde dinarjev, od tega je bilo lani brezgotovinskega prometa 55.06"ž, leta 1936 pa 53.47%. Po lastnikih je bilo največ čekovnih računov lust: državnih uradov t.508 (1936 1.476), samoupravnih 737 (695), denarnih zavodov 1.094 (1.184), industr. podjetij 2.590 (2.718), trgovskih podjetij 8.574 (9.005), novin in časopisov 1.155 (1.130), združenj, organizacij in klubov 2.990 (2.909). Od računov drž. ustanov je v Belgradu 445, Zagrebu 319, Ljubljani 249, Sarajevu 273, Skoplju 157, Podgorici 60 in Sušaku 5. Hranilne vloge. Hranilne vloge so lani narasle od 982.1 na 1.249.0 milij., od tega so znašale pripisane obresti 42.5 ,od tega zopet rentni davek 1.3 milijona dinarja. Skupno število vlagateljev se je lani povečalo od 410.418 na 474.511. število izseljenskih vlog se je »manjšalo od 709 na 655, vsota pa od 27.7 na 26.5 milij. din. Turističnih vlog iz Češkoslovaške je bilo 1.55 din, od česar so češki turisti potrošili v naši državi 1.24 milij. din. Bilanca. Poštna hranilnica je torej, kakor je razvidno iz teh podatkov, zabeležila lani znaten dotok novih sredstev na čekovnih računih: od 1.466.6 na 1.841.0 milj. in vlog na knjižicah od 982.1 na 1.249.0 milj. din, skupno od 2.448.7 na 3.090.0 milj. Istočasno so narasli vsi rezervni skladi P. lir. od 130.4 na 178.2 milj. Nov je posebni sklad za eventuelno tečajno razliko, ki znaša 23.66 milj. din. Aktiva: Med aktivi je najvažnejša postavka gotovina, katero tvorijo dejanska gotovina in naložbe pri Narodni banki. Poštna hranilnica mora imeti za svoje potrebe vedno stalne zaloge gotovine. V resnici je stanje njene blagajne skozi vse leto visoko in statistika kaže, da je razpolagala od srede oktobra naprej Poštna hranilnica vsakega prvega in 15 v mesecu nad 1 milijardo gotovine, dne 15. novembra celo s 1.158.3 milj. din. Glavne postavke aktiv so bile zadnji dve leti naslednje (v milj. din): 1936 1937 gotovina..... 482.9 1.005.4 krediti drž. uradom 1.176.2 1.072.9 krediti den. zavodov 128.85 117.67 komun, posojila . . 53.65 45.0 lombardna posojila . 54.9 32.7 vrednostni papirji . 519.2 756.3 nepremičnine . . . 81.5 99.64 Posojilo se ho amortiziralo v 20 letih z žrebanjem obveznic v mesecu januarju vsakega leta po amortizačnem načrtu. Prvo žrebanje bo v januarju 1939. Kot jamstvo zn redno odplačevanje zastavlja banovina svoj dohodek iz trošarine ua vino in žganje do višine vsakoletne anuitete. Vpisovanje posojila ho v blagajni banske uprave iti pri Hranilnici dravske banovine v Ljubljani dne 26. in 27. januarja 19»8 med uradnimi urami. Najetje teftP posojila je odobril ministrski svet na svoji seji dne 31. decembra 1937. V Ljubljani, dne 24. januarja 1938. Ban: dr. Murko Natlačen, s. r. Čisti dobiček Poštne hranilnice je lani narastel od 59.2 na 61.46 milj. din in je dosegel s tem rekordno višino. Vloge pri bivši dunajski Poštni hranilnici. Lani je Poštna hranilnica začela izplačevati vloge bivše dunajske Poštne hranilnice in sicer po tečaju: 4 krone — 1 dinar. Do konca leta 1937 je izplačala vlagateljem 5.2 milj. din, izplačuje pa še nadalje. Ni pa mogoče še rešiti vprašanja izplačil terjatev pri bivši budimpeštanski Poštni hranilnici, ker naša P. lir. še ni dobila kritja za izplačilo teli vlog. ~ KINO SLOCS& lV-Уб —1 predvaja izredno lep glasbeni film: « E&L V METROPOLI! .JutKzen ua prvi poglat AU 1» to «lučal, ali oso a? To je film. ki znači ?.a vsakega gledalca veliš uuvitmški užit. k ur naslado za uho ln <>ко. Ne zamudile al ogledati ta lil m I Predstave ob 16., 19. in 21-15 uri Proračun kmetijske zbornice v Ljubljani. Ban dr. Marko Natlačen je odobril proračun Kmetijske zbornice v Ljubljani z izdatki v znesku 1.1 milj. din in ravno tolikimi dohodki. Kriti bodo ti izdatki s 5 odst. doklado na osnovni davek na dohodek od zemljišč. Doklado odmerjajo in pobirajo davčne uprave obenem z drž. davkom. Nadaljnja oprostitev vlog }iri I'rašlcdioni. Iz Zagreba poročajo, da je Prva hrvatska štedionica dala na razpolago v celoti svojim vlagateljem od dne 26. januarja 19:-i8 dalje vse vloge, ki dne 26. aprila 19:i2 niso presegala 5000 din. Kot znano je doslej zavod izplačeval samo vloge do 2000 diu. Borze.i Dne 26. januarja 1938. Oenai V zasebnem kliringu je ostnl angleški funt na naših borzah neizpremenjen: v Ljubljani na 238 denar, v Zagrebu iu Belgradu na 237.20 do 238.80. Avstrijski šiling se je v Ljubljani učvrstil na 8.61—8.71. v Zagrebu na 8.615—8.715, v Belgradu pa je ostal neizpremenjen na 8.60—8.70. Grški boni so beležili v Zagrebu 28.89—29.59, v Belgradu 28.18—29.88. Nemški čeki so ostali neizpremenjen i na 14.40 do 14.60, nadalje so beležili v Zagrebu za konec februarja 14.42—14.02, za sredo marca 14.435 do 14.635, za konec marca 14.47—14.67, zn sredo aprila 14.425—14.625, za konec aprila 14.00 denar. Devizni promet je znašal v Zagrebu 2,385.996 dinarjev, v Belgradu 5,469.118 din. — V efektih Zagreb sploh ne izkazuje prometu, pač pa Belgrad 1,207.960 din. Ljubljana — tečaji s primom Amsterdam 100 h. gold. . . . 2404.41—2419.01 Berlin 100 murk ..........1736 03—1749 91 Bruselj 100 bel«............728.45— 733.51 Curih 100 frankov..........990.46—1003.52 London 1 funt.......215.34— 217.39 Newyork 100 dolarjev .... 4283.50—4319.82 Pariz 100 frankov............141.27— 142.71 Praga 100 kron......151.33— 152.43 Trst 100 lir................226.19— 229.28 Curih. Belgrad 10.—, Pariz 14.125, London 21.6375, Newyork 433, Bruselj 73.10, Milan 22.775, Amsterdam 241.15. Berlin 174.30, Dunaj 81.20 (81.75), Stockholm 111.54, Oslo 108.75, Kopenhu«eti 96.57, Pruga 15.19. Varšava 82, Budimpešta 86.25, Atene !V95, Carigrad 3 50. Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.565, Buenos Aires 127. Vrednostni papir?! Ljubljana. 7% inv. pos 98—100. agrarji 57 do 59, vojna škoda promptna 485.50—136.50, begi. obveznice 83—84.75, \% Bler. pos. 95.50—96.50, 7% Bler. pos. 88—88.50, 7% pos. Drž. hip. banko 100, Trboveljska 227—232. Zagreb. Državni papirji: 7% iuvest. posojilo 99 denar, agrarji 64—58, vojna škoda promptna 431—435.50, dalm. agrarji 81.50 - 82.25, 8% Blerovo posojilo 90.")0 denar, 7% Blerovo posojilo 87.50 iio 88.25. — Delnice: Priv. agrarna banka 218 do 222, Trboveljska 225-230, Gutmann 51—55, Tov. sladkorja Beckerek 650 blago, Osij. alntlk. tov. 105 blago, Dubrovačka 400—420, Jadranska plovba 105 denar. Belgrad. Državni papirji: 7% invest. posojilo 98 -100 (99), agrarji 58-58.75, voj. škoda promptna 436-436.50 (436.50, 436), za konec. febr. 433.50 den. (433.50), marca 136—430.50, begi. obveznice 84-84.50 (84.25), dalm. agrarji 82.50 -83 (82.75, 82.25), % Blerovo posojilo 05.50—96.50, 7% Blerovo posojilo 88 - 88.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 100 denar. — Delnice: Narodna banka 7735—7775 (7750), Priv. agrarna banka 223.50- 225. Dunaj. Špekulacija je porabila priliko sedaj, ko so se tečaji znatno dvignili, da si je zavarovala dobiček z oddajami papirjev. Zaradi tega je prišlo v kulisi do padca skoro vseh tečajev, v znatnejši meri so popustili Felten. Kima in Salgo, čvrste pa so bile delnice južne železnice in Waagnerja. Tudi v zagradi je bila ponudba znatnejša, kar je imela za posledico popuščanje, ki pa je bilo znatnejše le v nekaterih madžarskih ter nekaterih kovinskih vrednotah. Prager Eisen, ki že ni notirala od 8. septembra, je zabeležila znatnejše zmanjšanje. Izboljšanja so bila le redka, med njimi pri Brown-Boveri in Gerngrossu. Zaključni tečaji: Donavsko-savsko-jadranska obveznice 5985; delnice: Ore-ditanstalt-Bankverein 299.50, Narodna banka 170, Donavsko -savsko-jadranska 18, Graz-Kôflaeh 21, Siemene-Schuckert 132, Stoweng 29.75, Magnent 87.25, Trboveljska 26.20, Alpine 10.35. Rima M11-rnnv 69.25, SteyrDaimler-Puch 225.50, Semperit 83.75. Žitni trg Novi Sad. Pšenica bč., srem.. slav. 178—180. ban. 172-181, bač. potiska 179-181. — Vse ostalo neizpremenjeno. Tendenca neizpremenjena. Гго-met srednji. — 27. I. bo borza zaprta. Živina Mariborski sejem 25. januarja 193,9. Pri^uuiih je bilo 11 konj, i) bikov, 170 volov, 168 krav iïi 21 telet, skupaj 679 komadov. Cene sc- biie sledečo/ Debeli voli 1 kg žive teže od 4.75 do 5.50 diiv poldebeli voli 1 kg žive teže «i 3.80 do 4.60 diw plemenski voli 1 k« žive teže od 3.25 do 4.25 diri, biki za klanje 1 kg žive leže od 3.40 do 4.75 din, klavne krave debele J k« žive teže od 4 do 4.60 din, plemenske krave 1 k« žive teže od 3.25 do 4 din, krave zu klobasarje 1 kg žive teže od 2.25 do 3.26 din, molzne krave 1 kg žive teže od 3 do 1 din, breje krave 1 k« žive teže od 3 do 3.75 din, mlada živina 1 kg žive teže od 4 do 5.25 din, teleta 1 k« žive teže od 4.50 do 6.50 din. Prodanih je bilo 252 komadov, od teh za izvoz 0. Mesne cene. Volovsko meso I. vrste 1 k« 10 do 12 din. yolovsko meso II. vrste 1 k« 8—10 din, meso bikov, krav. tebe 1 kg 6—12 din, telečje meso I. vrste 1 kg 10—12 din, teječjo meso II. vrste I kg 8—10 din, svinjsko meso 1 kg 10—14 din. Kulturni obzornik Reviie in časopisi Planinski vestnik, 1938, št. 1. — Ta odlična slovenska alpinistična revija prinaša v prvi številki letošnjega letu več zanimivih planinskih potopisov ter opisov strokovnih plezalnih tur. Inž. Milan Mikuž iz Trente priobčuje lep potopis »Od Soče v območje Bogatina in Krna« v družbi večno mladega »Trentarju« župnika Abrama. Članek je lepo znamenje zu bližnje sodelovanje italijanskih Slovencev v slovenski alpinistiiki. Uroš Župančič opisuje svoja pota v Planici pod naslovom »V snegu skozi Truvnikovo grapo in Hudičev žleb v Prisojniku«, Jane/. K veder pa jiot s smučmi preko Wallisa in Peninskih Alp 11a Mont Blanc«. V rubriki »Obzornik in društvene vesti« se list spominja 60 letnice enega nušili prvih alpinističnih pisateljev J. C. Oblaku, ter pregled alpinistične literature pri nas in drugod. Urednik dr Tominšek pa piše svojega »Antibarbabnrusn««, kjer pravično iu potrebno čisti naš jezik (grde napake v obči rabi). Posebno vrednost časopisu dujejo lope celostranske priloge na trdem pairju, kur ob koncu leta da resnično lepo zbirko naših najlepših planinskih razgledov. Najtopleje priporočamo. Cena 30 din. Vigred, 1938, št. 1. — Ta slovenski katoliški ženski list je za novo leto dobil novo zunanje lice, predstavljajoče slovenski grb in križ, s čemer je dan ves program časopisu, ki hoče biti slovenski in katoliški, kakor mora biti nušu slovenska mati in dekle, katerih glasilo hoče biti. Izmed številnega gradiva te številke moramo najprej poudariti življenjepis Slomškove matere Marije roj. Zorko. ki ga piše največji strokovnjak prélat dr F. Kovnčič. Lansko leto je »Vigred« prinesla tople besede o Jeg'.ičevi materi (Velikonja), letos nadaljuje s Slomškovo, kiir bo zanimalo tudi širšo javnost Tudi dr. Če- 1 snik posveča tople besede svoii materi in jih i bo nadaljeval, tako da lx> naše ženstvo imelo t žive zglede dobrega materinstva pred seboj. Končana je povest »Anica«, s katero se uveljavlja nova pisateljica J. F„ ki spričuje tudi z no\o povestjo v pismih iz življenja brezposelne učiteljske kandidatinje »Trnje«, da je v njej pisateljski talent, ki gu je treba samo razviti. Romar piše o Čeustoliovi, pesnice Ani Salmič, Ana Galetova pa so pripravile pesmice, nanašajoče se večinoma na božični čas. Bogat je drobiž »deklica na tuje gre«, pregled ženskega gibanja na iujem in doma, gospodinjstvo, kuharica, vprašanja iz zdravstva itd. Last priporočamo krščanskemu ženstvu in stune letno 25 din (s krojno prilogo 50 din). Mentor. 1937-38, št. 3. — Tn na jstarejši srednješolski list so v svojem jubilejnem letu pod varstvom Prosvetne zveze lepo razvija. Urednik je pridobil zu sodelovanje naše priznane pri jatelje mladine Ks. Moška (»Odpustimo«, spomin iz mladosti) Surdonku, ki piše osebne vtise in spomine nn dr. Kreka, Mlakarja, neugnanega šaljivca opisov dijaškega življenja, ki opisuje »Liccjke« in jih jemlje v zaščito, ter dr. Debev-ea. ki piše zanimive »Obiske pri naših upokojenih profesorjih«, dn tako najmlajšim dijakom pokaže osebnosti, ki so oblikovulo duše našo starejše generacije. Prav prof. Lilek je inar-kantna osebnost, ki sedanji rod lahko uči delavnosti, potrpljenja in domovinske ljubezni: nov zgled, otot pozabe. Prof. dr. Silvu Trdina podaja zanimive rezultate naloge »Srečanja / osebnostmi«, kar zelo poživi list. Poleg teli doneskov priznanih vzgojnikov pa v Mentorju« odločno sodelujejo tudi dijaki sami ter se prav močno uveljavljajo v pesmi (Kolmnn, I.oj/.e Grozde) in v prozi, kjer zori Jože Dular (povest iz novomeškega dijaškega življenja) ter V. Jagodic (Sinji šport). Tako je »Mentor« v resnici mentor našega dijaštva v svet, spremljevalec in kažipot. Centi 3() din. Kres, št. 1. — Glasilo slovenskih fantov, ki skuša katoliške slovenske fante usmerjati prav v izobrazbi in življenju. Zato skrbi /a i/obrazbo. duhovno hrano in razvedrilo. Več člankov jo načelnega značaja (Jesenovec »Vera in narodnost«, Križman »Ob prazniku svete Družine«, V ilko J. M. :>0 marksizmu«), drugi pa so po večini posvečeni leposlovju, kjer sodelujejo Kolman, J. Du-I lar, Čampa. Dve večji prevedeni povesti bosta j spremljali fante skozi leto, namreč »Trije božji fantje« (Oberkoffer-Pucelj) ter prelepa Bjorn-sternovn povest »Arne«, ki izhaja na platnicah jiod naslovom »An/e« (rampa). Pregled fantovskega gibanja zaključuje vsako številko. Cena 20 dinarjev. Vrtec, št. 4—5. Letnik (>8. — Že po tej visoki številki let se vidi. du jo Vrtec najstarejši otroški list. ki že zato zasluži podporo vse slovenske I javnosti. Dvojne številke tega časopisa so prav i dobre, saj je v njih vse, kar ztinima naše učence j in tudi učitelje. 1'oleg duhovno-vzgojnili člankov, ki so prav pri mladini potrebni, prinaša list tudi lepe pesmice (kunstclj, Korit ti i k, Strniša. Šinkovec), uvodno povest dr. Jože l/ovrenčičn »Toncu iz lonca«, ki že drugo leto zabava našo j dooo, dalje še bolj zabavni »Visok obisk v Za-i pluiiikah« (J. Vovk), ki jo tudi zanimivo ilustri-! run. Stmišovo prigodno črtico »Jernejček išče sv. Miklavža« in Muse.ka V. »Jankov božični večer«. v povesti in sliki je K. Hafnerjeve pripovedka »Lastavič.ka pri jaslicah«. Za gledališki nastop je prirejena enodejunka »V božični noči« (N. N.) Za najmlajše, ki se šele tiče brati, je namenjena napol slikanica Ogled mostu v Pri-sinukljah« Zu šport skrbi Janko Sicherl »Mladina nu smučeh«. Ilognt je oddelek zanimivosti 1x1 svetu, ki skrbi /a izobrazbo otrok, zabavni kotiček ter sodbe o knjigah, ki so važne z vzgojnega stališča pruv pri mladini. Cena 15 din letno. Zvonček. I. XXXIX. št. 1. — Zvonček, ki «a Izdaja konzorcij pod načelstvom «o«pe Tnvčarjeve in «. Engolberta Gangla. se je zdaj omejil zgolj na narodno propagandno tlelo v smislu Ciril-Melodove družbe (uvod. pesem) ter skuša v naši deci budili zanimanje za narodno obrambne cilje, obenem pa ; slovenskim otrokom v tujini buditi slovensko zajest. Zato jo večinoma leposlovnega gradiva v tej t številki vzetega iz raznih obmejnih in tujih krajev: tako uvodna povest D. Rnvljena Želel t»I bili strojevodja iz Westfalije«, Ganglova pesem iz Be.Io-krajine, L. Zupančeva črtica »In mir ljudem na zemlji« se «odi na Kočevskem, Bitenčeva »Njene jaslice« pa na Koroškem. Pesmice so namenjene večinoma božičnim dnem in božičnemu razjiolože-nju, kateremu je posvečena tudi Pavčičeva svelo-nočna melodija za klavir. Med drobižem piše dr. Lah o latičku Masaryku v obliki dvo«ovora s sinom. Urednik »Zvončka« je dr. P. Karlin. »Razori«, 1937-38, št. 4. — Urednik Tone Gaspari nadaljuje za uvodno povest svoj dobro pisan doživljaj iz svetovne vojne »Patrulja«, ki pa je Čtivo bolj za odraslo mladino, za meščanskošolsko, kateri je list predvsem namenjen. Jos. Brinar piše o »Lažnjivem Kljukcu in njegovih prigodah«, Cvetko Golor o »Molki pri polnočni mašit:, Bratina je po Felnerju priredil drninateke prizore »Botra smrt«, pravljično snov. Dr. Mišič piše o zaščitniku slovenskih splavarjev (Sv. Miklavžu), A. 1). pa podaja ik> Bačinskem božične navade v Ukrajini. J. Sicherl piše dnevnik smučarja hribovca, A. Zavrl o vojaških uporih v Emoni, S. Janež pa o hratih Šubicih. Bogat je drobiž in kulturni zapiski. »Naš rod«. L. IX., šl. 4. — Med sedanjimi mladinskimi časopisi se |>o razkošni opremi in doneski odlikuje najbolj »Naš rod«. Uvodno povest lise A. Adamič iz življenja š|iortnikov, drugo pa ievk iz življenja pestrne na kmetih. Bevk je prispeval tudi lepo legendo o Mariji v Landrski jami. Ribičič je kotil' roti tiral dva različna Imžiča med seboj: pri bogatinu in ubožcu, ki pa se najdeta v skupni božični misli. Utva piše o leti Berli, kar lepo ilustrira Ks. Prunkovn. Med pesmimi omenjam A. Debeljakove pesniške oznake prirode (akacije, veverice, bukev), Ločniskarjeve koled-nice iz okolice škofje Loke in Kunčičevo »Mlada smučarja'. Ribičič je prispeval tudi tekst k slikanici Tine in živali . \ pod učne m delu opisuje v leposlovni obliki življenje na Ljubljanskem gradu v pred'krislueoveni času Kunnver, Ingolič pa življenje savinjskih splavarjev. Številki so ilustrirali Tone Kralj (Bevkovo legendo), 11. Smrckar. Ks. Prunkova, N. Piniat, !.. Ravnikar, Mara Kraljeva] Oton Gaspari, Fran Mihelič itd. Trakovi severnega sija. Lok severnega sija, ki jo prepleten z žarki, se pa vfasih na svojih koncih nekako odlušči od obzorja ter začne valovati. Kdor to gleda, se mu zdi, da vidi bleščeče se trakove, ki jih veter maje in prenaša sem ter tja. Ob takih prilikah nastajajo razne spirale, obročki in tudi podolgaste prikazni, kakor bi se zvijala kača. Zavesa. Prikazen severnega eija je v tej obliki pokaže navadno iz trakov. Človeku se dozdeva, da vidi v zraku svetlo zagrinjalo, ki ga veter maje, katero ima |x>lno gub ter je od zgoraj navzdol pisano. Obrisi tega pregrinjala so spodaj precej ostro omejeni, medtem ko se navzgor izgubljajo. Zaveze so zgoraj navadno zelene barve, v sredi bele, spodaj pa rdeče. V naših krajih nikdar ne vidimo vseh teh in takih oblik severnega sija. Pri nas se včasih, kadar se kaj takega prikaže, vidi sij v obliki loka, nitk in žarkov, redkeje ga vidijo v obliki meglice. Čim bolj proti jugu, tem redkejše so te oblike, kakor se tudi proti jugu sij redkeje pri-Kazuje. Dunaj gleda severni sil Kakšne barve ie severni sii Dunajska zvezdama Urania je takoj ugotovila, da je ta svetloba močan severni sij, ki se v naših krajih prikaže vsakih 50 let enkrat. Ugotovila je, da so ta sij videli po vseh avstrijskih zveznih deželah. Severni sij je včasih izgineval, nakar se je takoj zopet v še večji svetlobi nenadoma prikazal. Tako so ga na Dunaju lahko opazovali do 10 zvečer. Najprej so zapazili sij naravnost proti severu, kjer je dalj časa obstal. Videti je bila velika tenmordeča ploskev, skozi katero so šli posamezni vzporedni žarki. Vkljub tej nebesni svetjohi pa se je na Dunaju jasno videjo zvezdnato nebo. Svetloba se je nekaj časa precej naglo menjavala od zahoda proti vzhodu, tako da so lahko opazili, kako niha sem ter tja. Tudi barva se je spreminjala, enkrat je bila tenmordeča, drugič pa bolj svetla. Dunajski polarni raziskovalec dr. Tollner jo označil nebesni sij za severni sij, ki se razširja v obliki velike ploskve. Na nekaterih krajih je lahjjo opazil, kako se razvijajo iz tega sija šopi žarkov, kakor bi prihajali od kakega gorečega predmeta. Učenjak pravi, da je bilo posebno čudno pri tem siju to, da jo bil tako močno rdeč, iz česar sklepa, da so sončne pege nenavadno močno delovale. V Gradcu občudujejo magično soince Za srednještajersko deželo je važna vremenska opazovalnica na gori Schôckel. Ta je ugotovila, da se je prikazen severnega sija prvič prikazala ob 8 zvečer. Z vrha Schockla so videli proti go- j rovju llorhschwaba temnordečo svetlobo, ki je j vstajala izza obzorja v obliki nekake čepice. Iz j te svetlobe so tu pa tam švigali šopi belih žarkov, i Ko je bila prikazen najbolj razvita, se je raztezala čez vse gorovje ter je bila silno svetla. Vpričo te silne svetlobe so bile doline pod njo kar zakopane v temo. Obrisi visokih gora so se iz te rdeče svetlobe [>osebno jasno videli. Namestu šopov belih žarkov, ki so švigali iz le svetlobe, pa so se včasih vsipali šopi zelenih, modrih in rumenih iarkov. Opazovalcu se je zazdelo, kakor da bi gledal vzhod magičnega sonca. Pri vsem tem pa je bilo nebo brez ohlakov iu so zvezde ves čas bile dobro vidne. Nekako ob pol 9 je prikazen malo pobledela, nakar je zopet zasijala v vsej svoji svetlobi ter je šele okoii 9 izginila. V Wetzelsdorfu pri Gradcu so prikazen zagledali že pred 8, torej precej poprej kakor v drugih graških predmestnih krajih. V Gostingu Žarki severnega sija prehajajo v zaveso (draperijo). Slika je bila posneta na Rtu Thordsen I. 1882 so zagledali sij šele ob 8.15, a so mislili, da nekje močno gori. Čez kake četrt ure se je sij premaknil proti severozahodu ter je pri tem precej po-bledel. Takoj nato pa je zažarel v močni rdeči svetlobi. — V znani papirnici Gratkorn pri Gradcu pa eo opazili sij šele malo pred tri četrt na 10. Iz Lannacha na zahodnem Štajerskem poročajo avstrijskim listom, da so tamkaj zapazili ta nenavadni sij že 10 minut pred 8 zvečer. Tam je bil ta sij silno razsežen. Tudi tukaj so v siju videli menjavati se bele in rdeče žarke, ki so v celih šopih vreli iz mogočnega loka. Na Nižjem Avstrijskem in Salcburš гет so prikazen opazovali mnogo kasneje kakor pa na Štajerskem. Požarna bramba v Salcburgu je ob pol devetih zvečer začela dobivati od vseh strani telefonska poročila, da gori tukaj in tukaj. Nebo je močno žarelo nad obzorjem. Bila je nenavadna nebesna prikazen, ki se je premikala od zahoda proti severu. Prekrasni ognjeno-rdeči žarki so blesteli iz te svetlobe eno uro, nakar je vse skupaj ugasnilo. Kaj je severni sij Zavesa severnega sija, ki so jo opazovali pri Port Foulke na Grenlandiji dne 6. januarja leta 1861. Severni sij svet že dolgo pozna, vendar je šele v najnovejšem času znanost dognala, odkod izvira ia svetloba in kaj je njen vzrok. Geofizikalni poskusi najnovejšega časa so šele razjasnili bistvo severnega sija. Poprej so dolgo mislili, da je severni sij le nekaka zemeljska luč, ki jo zemlja izžareva iz 6ebe. Pozneje so začeli trditi in dokazovati, da je vse skupaj le električne narave. Najnovejša dognanja polarnih raziskovalcev, n. pr. Birkelanda, Stormerja in Vergarda pa so dognala, da je severni sij nekaj docela drugega. Iz sonca izžarevajo razni žarki, ki so v zvezi s sončnimi pegami. Ti žarki se približajo zemlji ter križajo njeno magnetno polje, katero jih odvrne na tečajsko stran. Tamkaj kakih 100 km visoko nalete na molekule zračne plasti, ki obdaja zemljo. Ti zračni delci sprejmejo vase žarke in začno sami žareti. Tako nastane severni sij. V severnih tečajnih krajih je ta prikazen nekaj docela navadnega. Sedaj, ko tam vlada polarna noč, se vsak dan oziroma vsako noč prikaže za obzorjem ta severni sij, ki je navadno bleščeče se bele barve. Kadar pa je severni sij nenavadno velik, takrat zadobi drugačno barvo in postane krvavordeč. K aho se kaže Severni sij se prikaže v različnih oblikah. Lok severnega sija je ena oblika te svetlobe. Ta lok je navadno podoben mavrici 1er je po-dolgem mavričast. Njegovi spodnji robovi so precej bolj ostri in zarezani kakor zgornji. Pod to mavrico je nebes videti precej bolj temen kakor navadno. Nitko polarnega sija. Tudi to je ena izmed oblik, ki se v njih pokaže severni sij. V loku severnega sija se kmalu začno delati posamezni barvasti žarki, ki so od svojega spodnjega konca, ki je rdeč, obrnjeni navzgor ter se tamkaj spreminjajo v modrikaste ali belkaste nitke. Žarki polarnega sija. Ti prepletajo lok severnega sija kakor poprej omenjene nitke. Včasih se zdi, da se premikajo čez ves lok, nakar začne svetloba močno utripati in se bliskali, obenem pa iz nje švigajo barvasti žarki, ki so navadno beli, včasih pa tudi vijoličasti ali rdeči. Včasih ti blesteči se žarki napolnijo velik del nebes. Meglice severnega sija. Najšibkejša oblika severnega sija je vijoličast ali sploh svetel sij, ki se prikaže navadno obenem s severnim sijem ali pa za njim, če je bil nenavadno močan. Barva severnega sija je belkasta, ki pa se malce spreminja v zelenkasto. Kadar je oblačno vreme, je barva videti umazano rumena. Kadar je severni sij nenavadno močan, prevladujeta zelena in rdeča barva. Najpogostejša oblika sija je širok svetlobni trak. Na tem traku je rdeča barva na spodnjem robu svetlobnega traku, širši srednji del traku je bel, zgornji del pa je zelen. Kadar prikazen ni posebno močna, se prikaže tudi vijoličasta barva, ki je podobna nekakim izobličeniin in medlo svetlim meglicam. Kadar sije na zemlje severni sij, je na zemlji nekako toliko svetlo, kakor kadar sije mesečev prvi krajec. Kako daleč se vidi Učenjaki so že preiskovali, da bi dognali, kako daleč sega severni sij. Preiskovali so tudi južni del zemeljske oble, da bi dognali isto o južnem siju. Toda tamkaj je bilo to otežkočeno, ker ni mogoče opazovati, ker pač ni ljudi v samotah južnih morij. V severnem delu pa so precej že dognali, kako daleč sega severni sij. Natančno vedo, kje se severni sij največkrat kaže. Te kraje so povezali s črto, ki obroblja v obliki elipse magnetični in zemljepitni Severni tečaj zemlje. Središče te elipse imenujejo tečaj severnega sija ter leži na 81 stopnji severne širine in 285 stopnji vzhodne dolžine. Ob tej črti se severni sij večkrat kaže, navadno do stokrat na leto. Znotraj te črte pa se kaže nekoliko manj-krat. Zunaj omenjene črte pa se severni sij kaže tem manjkrat, čim bolj je kak kraj daleč od tisto črte. Po velikosti in obsegu razlikujemo krajevue in splošne severne sije. Kdaj se kaze Severni sij ima več časovnih perijod, v katerih najrajši nastopa. Najbolj zanesljivo je baje 11-8 letno razdobje, ki soglaša s sončnimi pegami in zemeljsko-magnetičnimi motnjami. Poleg tega razdobja imamo letne perijode. Pozimi nastopa rajši in večkrat kakor poleti Imamo tudi dnevno perijodo: severni sij najpogosteje nastopa ponoči med 8 in 10 zvečer, najbolj nerad pa ob 11 dop. Zgodovinske prikazni v Evropi V naših krajih je severni sij res nenavadna prikazen. Že do 50. stopnje severne širine se kaj redko prikaže. To se pravi, da je severni sij redka prikazen na Češkem, Poljskem in na Nemškem. Južno od 40 stop. severne širine pa ga sploh nikdar ne vidijo. To so kraji v južni Italiji, Albaniji, Grčiji ter otoki Egejskega morja. Tukaj je ta prikazen neznana. Pri nas pa je znana, dasi rediia, Smo pač bolj na severu. Največji severni sij v novejši dobi je zasijal v noči na 9. januarja 1831. Takrat so ga videli baje od Madrida do Sibirije. Kakor poročajo leto-pisci tistega časa, je bil severni sij tiste noči tako silen, da je |>okril vse nebo na vse strani. V srednji Evropi je od leta 1715 do 1745 bila doba, ko je bil severni sij pri nas precej navadna prikazen. Samo v Berlinu so leta 1734 našteli, da se je severni sij prikazal tistega leta 35krat, in sicer se je prikazoval vse leto v neenakih razdobjih. Dalje se je v Srednji Evropi prikazoval zopet od leta 1788 do 1790. Ta prikazen je ljudi vsakokrat silno razburila, saj so si od takih nebesnih prikazni obetali vedno le kaj slabega. Bili so sicer ljudje, ki so v naših krajih videli »nebo odprto«, kar so si dobro razlagali, če so si takrat kaj dobrega zaželeli, vendar so navadno vse to slabo tolmačili. In res so 6e lahko sklicevali, da je tisti nebesni sij slabo pomenil, ker so sledile za krvavo francosko revolucijo hude vojne, katerim pa seveda ni bil kriv — severni sij. Kakor trde, se je v naših krajih prikazal zadnji veliki severni sij poleti leta 1884. Takrat je bil viden po vsej Avstriji in po vsem Ogrskem. Žarki severnega sija, kakor se severni sij navadno kaže v južni Skandinaviji. Št. 40. Priprave Po kratki hoji je Gurth res srečno prišel do šotora svojega gospoda. Čeprav je bil poprej drugače obljubil, je svojemu gos|K>du vendarle pripovedoval, kaj so mu jo na poti nazaj grede zgodilo. Vitez se ni malo čudil plemenitosti razbojnikov, še bolj pa je premišljeval, zakaj mu je Rebeka vrnila denar. Končno je sklenil, da njenega daru ne sprejme. Ker pa je bil utrujen in je močno potreboval počitka pred napornim bojem jutrišnjega dne, se je naglo otresel vseh misli ter legel. Drugo julro je bilo zopet prekrasno vreme. Že na vse zgodaj so lju dje vreli nn slavnostni prostor, da bi bili bolj gotovo deležni tioljših sedežev. Kakor že povedano, bi se morali vitezi, ki jih je bilo kakih sto, bojevati v dveh skupinah. Eno stranko naj bi vodil razdedinjeni vitez, zmagovalec včerajšnjega dne, drugo pa vitez Bri-and. V svojo veliko jezo pa je videl Cedric, ki je s svojo varovanko pravkar prišel na slavnostni prostor, da se je Atiiel-stane opremil za Imj 1er stopil na templarjevo stran. Ker je razdedinjeni vitez izbral Roveno za kraljico slavnosti, je Athelstane jiostal ljubosumen in je sklenil, da razdedinjenemu da okusiti svojo bojno sekiro. Čeprav še nikdar ni nič storil, kar bi bilo količkaj podobno kakemu snubljenju Rovene, je bil vendar le prepričan, dn je stvar v redu. ker si je bil svesl, da bo j o'il Cedric z vso svojo rodovino. V vseh deželah Evrope Severni sij nad vso Evropo V torek zvečer so po vsej Srednji Evropi lju- j dje lahko gledali nenavadno prikazen: na severni strani nebesa je naenkrat v čudni svetlobi za-iarelo nebo, da so skoraj povsod mislili, da kje I blizu gori. Zato so gasilske naprave vse Srednje Evrope tisti večer imele polno roke dela z raznimi klici na pomoč. Alarm je sledil alarmu. In vendar je bil lo severni sij, prikazen, ki je v naših krajih silno redka. So ljudje, ki tega sija še nikdar v življenju niso videli. Razumljivo je, da je ta dogodek povsod, kjer so ga mogli opazovati, povzročil veliko razburjenje. Ni nam še znano, do kje je la prikazen bila vidna, vendar vemo, da so jo videli menda vsi kraji Avstrije, odkoder |>oročajo zanimive okol-nosti o tej nebesni prikazni, ki je bila na različnih krajih videti ob različnih časih. Na Portugalskem ga ni bilo že 40 let Lizbona, 26 jan. A A. Havas: Brž ko je zašlo soince ee je pojavila polarna svetloba, ki je niso opazili na Portugalskem že več ko 40 let. Posebno po vaseh je nastalo veliko razburjenje, ki se je poleglo šele tedaj, ko se je polarna noč spremenila v pravo temo. Na Norveškem Oslo, 26. jan. AA. Havas: V vsej južni Norveški so snoči lahko opazovali lep pojav polarne svetlobe. Noč je bila več ur tako svetla, kakor podnevi. Na Pol shem Varšava, 26. jan. AA. Polarna svetloba se je tukaj pojavila v obliki ogromnih snopov bele svetlobe na nebu. Čez nekaj minut pa je ugasnila, nato pa se zopet pojavila v rdeči barvi. Odsvite te svetlobe so lahko opazovali tudi v Krakovu in Varšavi. Tud< v Italiji Turin, 26. jan. AA. Polarno svetlobo so opazovali ponoči prav jasno tudi v Turinu, Aosti, Sinerolu, Bordiu in Valelelinu. Nebo je bilo svetlo nad eno uro. V severni Franci i Pariz, 26. jan. AA. Havas: Polarno svetlolio so posebno motno opazovali nad severnimi kraji Francije, kjer se je prelivala v ogromnih trakovih, ki eo menjavali svojo barvo. 1/. Pariza so la pojav le slabo opazovali. Te svetlobne pojave spremljajo redno telurični in magnetski pojavi. Na Ho'andshem Amsterdam, 26. jan. AA. Tudi po vsej Nizozemski so opazovali polarno evetlobo Pričakovali so, da bo po nebeškem pojavu nato nastal velik vihar. Zato ribiči niso odšli na lov. Na Nizozemskem so po brzojavnih žicah opazovali valove te-luričnega toka, ki je zelo oviral brzojavni promet. Na Anpleš'iem London, 26. jan. AA. Reuter: Snoči so lahko v velikem delu Anglije, posebno na jugu in okoli Londona opazovali edinstven primer polarne svetlobe v neštetih barvah, ki so se spreminjale. — Ogromne množice ljudi so se zbirale po ulicah in opazovale ta nenavadni prizor in so najprej mislile, da je to eij kakega ogromnega požara. V Švici Kakor poroča Reuterjev dopisnik, so videli ta nenavadni prizor v vseh delili Srednje Evrope. Reuterjev dopisnik v Švici sporoča, da se je ponoči dvignila ogromna zaveea rdečega plamena nad švicarskim vrhovi in jih vse obsvetila. »Svojo zadnjo službo si torej zapustil?« -•Da, stric!« ïAli se tvoj šef ni čudil, ko je slišal, da odhajaš?« »Ne, saj je že prej vedeL ko jaz k Mazurka 890 Reprodukcija kot nobena do sedaj. Difuzor zvoka, delo Philipsovih laboratorijev, omogočuje idealno razprostiranje zvoka. Kontrastekspanzija. adaptovizor skala, elektro-ma, netska avtomatska косшсл, monoyumb, posebno pojačevalo za reprodukcijo gramofonske glasbe, korekcija postaje, štedljive Miniwatt cevi, vse to so specijalne prednosti, ki jih nudi samo PHILIPS MAZURKA 890 Slišati ta prejemnik pomeni spoznati sodobno radioionijo. Neobvezna pojasnila pri Philips trgovcih. RADIO PHILIPS Brez difuzorja тшл/л S difuzorjem Maribor m Frančiškanska župnija je proslavila v torek svoj farni praznik. Proslava je zelo lepo uspela. Službe božje so se vršile v baziliki, kakor ob nedeljah, slovesno sv. opravilo in pridigo pa je imel stolni župnik kanonik msgr. Mihael Uinek. Pobož-nosti se je kljub delavniku udeležilo izredno veliko ljudi. m Hotelske cene v Mariboru. V poročilu o tujskem prometu v Mariboru smo navajali, da ве tujci pritožujejo zaradi visokih hotelskih cen. Ma-rioorski hotelirji pa nam ecdaj sporočajo, da cene nikakor niso pretirane ter eo med najnižjimi v Jugoslaviji. Za primerjavo nam navajajo tudi cene Mariboru najbližnjih mest, V Mariboru eo v modemih hotelih (topla in mrzla voda, centralna kurjava) povprečne cene za sobe z eno |>osteljo 40—50, za eobe z dvema posteljama 70 *K) din. V teh cenah pa je že vračunana jxistrežba (11%) in cena za prijavnico. V Gradcu so cene za sobo z eno posteljo od 5.50 do 6.50 šilingov, z dvema posteljama 12.50 do 20 šilingov. Pri tem pa potniku še posebej zaračunajo prijavnino. m Dekliški krožek za mesto ima danes ob pol 8 sestanek v Domu, Slomškov trg. m Meljska prosveta. V nedeljo. 30. t. m. je sestanek MeljČanov v domu v Cvetlični ulici 28 ob 17. V soboto ob 19 pa ima odbor sejo v pevski sobi samostana. m Obilna žetev smrti. Smrtonosna kap je zadela v Kaniži 49 letnega železniškega uradnika g. Karla Varia. — V Kettejevi. 3 je umrla v 6taro6ti 54 let soproga želez, strojevodje Alojzija Donik. — Na Ptujski cesti na Teznem je pobrala emrt 75-letno posestnieo Jožefo Ranner. V bolnišnici je umrla eoproga železničarja Rozalija Planine, etara 40 let. Naj v miru počivajo! • ni V Ljudski univerzi bo imel jutri, v petek, ob 20 predsednik inž. Janko Kukovec" zanimivo predavanje o potovanju preko Varne, Carigrada, Aten v -Palestino in Egipt. Predavanje je opremljeno s 100 ekioptičnimi, deloma kolorirannni slikami. m SK Rapid je imel v torek zvečer občni zbor. Klub si je izvolil dosedanje vodstvo 6 predsednikom dr. Blankejem in podpredsednikom dr. lirand-etatterjem na čelu. m Znana mariborska kartonažna tovarna »Hergo« je otvorila v Celju v prostorih bivše tiskarne »Celejac svojo podružnico ter je s tem razširila svoj delokrog tudi na Celje in okolico. m Dobava drv za vojaštvo. Dne 18. februarja bo v pisarni 05. čete granične trupo v Mariboru (vojašnica Vojvode Putnika) licitacija za dobavo 276 kub. metrov drv. Pogoji za dobavo so razvidni med uradnimi urami v pisarni vojaškega urada. m Okradena gospa Greta Schonsky. Pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča se je zagovarjal včeraj starejši mladoletnik Franc K. iz Nove vasi zaradi drzne tatvine, ki jo je izvršil na škodo soproge industrijca gospe Grete Schonsky. Dne 10. septembra lanskega leta so pristali na Teznem vojaški aeroplani, ki jih je prišla gledat možica ljudi. Med gledalci je bila tudi gospa Greta Schonsky, ki se je sama pripeljala v svoji luksuzni limuzini. Avto je ostavila poleg hangarja, v avtomobilu pa je pozabila ročno torbico. V torbici je imela platinsko brošo z briljanti, vredno 30.000 din, zlat glavnik in zlato dozo za puder, vredno 6000 diariev ter nekatere druge dragocenosti manjše vrednosti, vse skupaj pa vredno 40.000 din. Letala pa je ogledoval ludi Franc K., ki se je nahajal v družbi svojega tatinskega prijatelja Karla V. in dveh majhnih nepridipravov, ki eta bila še v otroških letih Eden od dečkov je opazil torbico v avtomobilu ter je to novico sporočil Francu K. Potem so tatvino skupno izvršili 1ет je plen spravil obtoženčev tovariš. Obtoženec pravi, da je dobil samo 40 din, Policija pa je zlikovcem kmalu prišla na sled ter je vrnila tudi vse ukradene dragocenosti. K. je bil obsojen na 6 mesecev strogega zapora, pogojno na 4 leta. Gledališče Četrtek, 27. januarja, ob 20: »Gospoda Glem-bajevk. Red C. Gostovanje Vlad. Skrbinška. Nova cerkev V našem okolišu se v zadnjem času vedno bolj |>ogosto pojavljajo požari saj. Doslej je šlo vse nekako po sreči, ker je bilo vedno mirno vroine. Če bi pa vlekel veter, bi bila nesreča neizogibna. Dobro bi bilo preiskati, kje je vzrok, da se tako pogosto vnamejo saje. — Prostovoljna gusilska četa je svojo staro ročno brizgalno prodala gasilski četi v Križeveih na Hrvatskem, /a nus je bila brez pomena, odkar imamo motorno brizgalno. — Prst na levi roki je zmečkalo pri nakladanju kamna posestniku Jakobu Tajn-šku. Ker ni šel takoj k zdravniku, se mu je rana zastrupila. Komaj je ušel najhujši nevarnosti. Sedaj se zdravi v celjski liolnišnici. V« h red Corkvona podpora. Pred kratkim je dobila rut«a cerkev 3000 din podpore od pravosodnega ministrstva v Belgradu. To podporo 1111111 je izjiosloval g. narodni poslanec Kari Gajšek že lela 1936. Dolgo smo sicer čakali na denar, a gviSno je le prišel. G. narodnemu poslancu Gajšek Karlu, ki se tako briga za naš kraj, bodi nn leni mestu izrečena zahvala. Obenem se mu pa zopet priporočamo za pomoč, ker imamo ropot cerkveno zadevo, ki na in dela skrbi. Trnovski fantie in dekleta tCe te bodo ljudje spraševati, odkod pa si ti domal — Iz prelepega Trnovega.t Ali mislite, da trnovska himna uganja burke in bahaštvo? Saj ni res. Le recite, če si upate, da ni Trnovo najlepši kos Ljubljane. Od tam, kjer ti pri krakovski kapelici dihne v poletnem času v lice vonj po svežem zelenju: in od kaj>elice dalje do Mestnega loga in Barja, ki je tako lepo in tak naravni vrt, eama zasanjana ravan, da zasluži več občudovanja, kot mu ga filistrski človek privošči. Kaj nam mar, če nimamo nebotičnika, ko imamo sredi zelenjadnih vrtov tople hišice; in imamo Oradaščico z njenimi bregovi, po trnovskem mojstru urejenimi, za katere nae lahko zavida sam London. Pa nam očitate, da se tu na rolbu mesta zbira sam proletarijat. Le naj se, 6 eibirijanskimi barakami vred. Pa je ta naš otroški drobiž podjeten, živ, ko teka v šolo ali če se ob Gradaščici in Malem grabnu gnete kot žive žabice v poletnem soncu. Nič zato. Iz tega drobiža rasto fantje in dekleta, ki gledajo in delajo bodočnost, pa jih ni strah. Strnjene vrste sklepajo, ker vedo, da le združenje sil z jasnim ciljem odloča borbo. Zato imajo svoj dom, svoje igrišče, kjer so bile igre in tabor pod milim nebom in je vse to bilo na čast prelepega Trnovega. 2e pred leti, ko je jionosni Orel dvigal krila, so ob toliko prilikah Irtiovski fantje in dekleta, dečki in deklice na raznih odrih vodile. In še tedaj, ko je Orel zadnjič zamahnil s svobodnimi krili, se je v Ljudskem domu odlikovalo Trnovo. Nasilje je Orla hotelo streti, pa mu je snelo j samo čepico, duha mu ni moglo zatreti. tn tisti, ki so jx»gumno in borbeno stopali pred občinetvo kot fantki in deklice — j->rav tisti, eedaj že fantje in dekleta, nastopijo na Svečnico s evojo akademijo v frančiškanski dvorani. Potekel je že čas pritajenega molka, zatirane elovenske svobode. Živo so vztrepetala mlada srca in se v novem pogonu zavzela za delo rodu in domu v čast. Pridite na Svečnico ob 8 zvečer (Sedeži le od 4 do 10 din. stojišča po 3 din.) Veseli boste in ponosni boste na naš mladi zarod, ki vam bo odgovoril, začude nim, na vprašanje: Od kod ste pa vi doma? — Iz prelepega Trnovega. Krani Prosvetno društvo iz Besnice priredi v nedeljo, dno 30. januarja, ob 7. zvečer v Šmartinskem domu burko »Zanikrna trojica«. Čisti dobiček je namenjen za Društveni dom v Besnici. Novo mesto Brezvestno početje. Pred kratkim so nekatere, novomeški javnosti znane osebe po mestu ponoči raznašale letake, v katerih so blatili nekega bivšega v Novem mestu službujočega uradnika in dve gospodični. Vsebina letaka je bila seveda gladko izmišljena in je imela namen v javnosti dotične osebe popolnoma umazati. Tako početje moramo ostro obsojati, zlasti pa ljudi, ki se pečajo s tako vrsto |>oslov. Ko jim podtikanje 11:1 enem polju ni uspelo, so se sedaj spravili s kle-vetanjem na drugo polje. Rokodelski oder v LubVani Preteklo nedeljo so igrali v tem prijetnem predmestnem gledališču novo igro. burko, z naslovom rTisoč vozlov« (Zamotana snubitev). Spisal jo je T. Hirst. Literarni pomen igre je sicer skromen, ali za igralca in poslušalca je to hvaležnu igra, ker je vesela in kratkočasila. Burko je treba Igrati gladko in urno. Pri naši burki smo to doživeli. Tudi se naša burka odlikuje v tem, da jo drži pokonci karakterna in položajna komika bolj nego besedna. Torej boljše vrste burka! Napetost v dogodkih, ki jih uprizarja igru, je docela dosežena Kmalu namreč spoznamo, da bo igro vezalo »tisoč' vozlov, ki napravijo snubitev posebno zamotano, nebroj prizorov, ki jih povzročajo zamenjave in njim sledeča spoznanja pravih oseb in njih imen. Vse se med seboj zamenjuje, da je veselje gledati vse to. Dejanja vodijo naslednje osebe. Tovarnar Pod-logar, ki mu v hiši vedri nebo sitnn žena Agata, hoče pokloniti solnstništvo tovarne nečaku Vladi mirju, n hoče tudi, da se nečnk oženi s Floro, hčerjo njegovega trgovskega znanca s Koroškega. Ta pripelje hčer. zalo koroško Slovenko, v Pod-logarjevo hišo, kjer ostane s hčerjo kot gost. Vladimir pa je bil že izbral nevesto v hčeri čevljarja Čebohlija, tovarniški delavki, in se že vnaprej brani, da bi mu stric in teta vsilila napovedano Korošico, Prva zmeda nastane, ko zamenja -^nevesta': Podlogarjevegn knjigovodjo za Vladimirja in ko Podlogar zamenja čevljarja, ki se zaradi svoje hčere tolikokrat motovili po njegovi hiši, s koroškim trgovcem, ki ga je poznal samo po trgovskih pismih. Podlogarjeva žena se začne zvijati v krčih ljubosuninja, ker zmotno misli, da snubi mož Če-boklijevo hčer zase in ne za nečaka. Takih zamenjav je cela vrsta, kur povzroča mnogo smeha in zabave. Igranje nas je zadovoljilo v vsakem pogledu. Tovarnarja Podlognrja je igral Hribernik umer jeno, ženo mu Agato pa gdč. Jurčeva, ki sc razvija v specialno igralko gospodovalne in sitne žene Slovenskega koroškega trgovca je podal v igri in govorici izvrstno g. Cestnik, njegovo hčer pa jo interpretiralo gdč Lombnrjevn primerno. Molovi leža Ceboklija je realistično prikazal g. Podvin Režiser je lahko prav zadovoljen s svojo režijo, Svetovno prvenstvo v namiznem tenisu Danes je Jugoslavija dvakrat zmagala in enkrat podlegla. London. 26. januarja. AA. (Reuter) Izid ping-pong tekme Francija : Nizozemska 5 : 0. ČSR : Belgija 5 : 0, Amerika : Poljska 5 : 2, Irska : Walles 5 : 0. Avstrija : Litva 5 : 2, Anglija : Nemčija 6 : 3, Jugoslavija : Litva 5 : 2, Madžarska : Egipt 5 : 0. Avstrija : Walles 5 : 0, Madžarska : Nizozemska 5 : 0, ČSR : Jugoslavija 5 : 3. Litva : Egipt 5 : 2. Avstrija : Amerika 5 : 3, Litva : Irska 5 : 1, Madžarska : ČSR 5 : 8, Anglija : Poljska 5 : 3. J u gosi a-v i j a : Nizozemska 5 : 1, Litva : Belgija 5 : 0, Francija : Egipt 5 : 0. SSK Maraton v sedmem letu svojega dela Maribor, 21 jan. Včeraj je minilo sedmo leto od obstoja enega najagilnejših slovenskih športnih klubov, mariborskega SSK Maratona. Uveljavila se ie tradicija, da polaga klub račune o preteklem poslovnem letu vedno na obletnico svoje ustanovitve in tako je je tudi sinoči bil sedmi redni občni zbor kluba v prostorih dvorane na Aleksandrovi cesti 6 Zbralo se je izredno veliko število članov, med katerimi smo videli zelo veliko novih, mladih obrazov. Zborovanje sta obiskala tudi mariborski podžupan Fra-njo Zebot ter predsednik SKAS dr. Kejžar ter tako pokazala, da vlada za delo kluba zanimanje v vseh krogih. Občni zbor je vodil agilni predsednik inž. Ivan Lah, poleg njega so poročali še podpredsednik in vodja tehničnega odbora Jože Planinšek, tajnik Ivan Sušnik, blagajnik Janez Poženel, načelniki posameznih sekcij: za lahkoatlelsko Joža Smerdel, za težkoatlelsko Jože Vidic, za boks-sekcijo Medved in Fika Smerdel, za zimskošportno Sapec, za kolesarsko Štrucl, za šahovsko Majcen, za kegljaško Štrucl in za damsko Zolgerjeva. V imenu nadzorstva je predlagal odboru razrešnico Ciril Grešak. Iz poročil predsednika in načelnikov posameznih sekcij zamoremo ugotoviti sicer poleg mnogoštevilnih tudi nekatere negativne rezultate, ki pa so neizbežen pojav v življenju vsakega kluba in vsakega društva sploh. Borba z materialnimi težavami spremlja klub od njegovega rojstva dalje. Tudi v pretekli poslovni dobi so bila le s težavo pridobljena sredstva, ki so potrebna, da se vzdrži klub ter se zadosti športnim potrebam članstva. Ti izdatki gredo v visoke vsote, dohodki pa so zbrani le od članstva samega. Podpore od oblasti, tako domačih kakor od državnih in nadrejenih športnih organizacij obsegajo le majhen del celoletnih klu-govih izdatkov Zaradi tega se je moral klub v svojem zunanjem delu v marsikaterem pogledu omejiti, tako da ni mogel povsem pokazati velik notranji razvoj športnega udejstvovanja. Druga — in največja negativna postavka pa je pomanjkanje odgovarjajočega prosrtora, ki je neobhodno potreben za uspešno delo v vsakem klubu. Da je klub vzlic majhnim dohodkom in temu needgovarja^očemu prostoru pokazal toliko življenjske sile in toliko uspehov na vseh poljih svojega udejstvovanja, je dokaz, da vlada med aktivnim članstvom prava volja in pravo veselje do športa. Vendar je klub prišel korak bliže k ustvaritvi lastnega športnega prostora ter ee ie započela v tem pravcu akcija na širši podlagi. Najživahneiše in najuspešnejše je bilo delo v lahkoatletski «ekciii, ki je ostala še zanaprej iedro vsega kluba. Pa tudi v drugih sekcijah se i« delo lepo razvijalo ter so bili v lem pravcu doseženi zadovoljivi rezultati. Zelo uspešno se razvija tudi odsek SSK Maratona v Rušah, ki si je lansko leto s pomočjo ruške tovarne dušika postavil krasen lastni športni dom, v katerem goji vse športne panoge, zlasti težko atletiko, poleg doma pa je tudi lepo in moderno итејело letno telovadišče. Občni zbor se je zaključil z volitvami, pri katerih je bila izvoljena sledeča lista: Upravni odbor: predsednik inž. Ivan Lah, I. podpredsednik inž. Erik Eiselt. П podpredsednik ,Io?.e Planinšek. I tajnik Sušnik Ivan, II. tajnik I.ovše Polde, jlagajnik Poženel Janko, gospodar Seidler Franc; odborniki: ravnatelj Lekan Jože. dr. Meško Jože, prof. Rich-ter Jakob, urednik Sekolec Franio in inž. Škarabot Franc. Nadzorstvo: ravnatelj Hrastelj Franc, Grešak Ciril. Razsodišče: dr. Keižar Mirko, sodnik, in I.e-skovar Jože, odvetnik. Načelniki sekcij: lahko-atletska Smerdel Jože. težkoatletska Vidic Josip, boks Drozg Jo«ip, zimskošportna Šapec Friderik, plavalna Rostaher Franc, kolesarska Štrucl Franjo, šahovska Majcen Kornelij, kegljaška Štrucl Franjo. table tenis Majcen Kornelij in damska Lovše Polda. samo nn to naj pazi, dn prihodnjič nadomestijo igralci neslovenski izraz 'izgleda z videli je . Zabavno burko bodo ponovili v nedeljo, dne 30. t m. Kdor jo željan razvedrila in smeha, naj obišče igrol Dr. Gr. Blagoslovitev in otvoritev nove skakalnice Tujsko prometno društvo v Radovljici otvori in blagoslovi v nedeljo 30. januarja 1938 novo skakalnico na Lanuovein. Spored: 1. Bagoslovitev; 2. govor; 3. otvoritev; 4. propagandni skoki. Začetek ob 3 popoldne, vstopnine ni. Nastopili bodo znani skakalci! Vabljeni so tudi drugi skakalci. Po telovadnem svetu Švicarji in mednar. telovadne tekme v Pragi. Švicarji se za mednarodne telovadne tekme, ki bodo letos o priliki vsesokolskega zlela v Pragi, temeljito pripravljajo. Še dvo izločilni tekmi in moštvo 8 tekmovalcev bo koučnoveljaviio določeno. Obvezne orodne vaje delajo nekaterim še težkoče, ki [in bodo — kakor pravijo sami Švicarji — kmalu odjiravljene. Pritožujejo se |>a zelo čez lahkoatletski del tekem, zaradi katerega so ravno najboljši orodni telovadci zelo zapostavljeni. V Pragi — pravijo Švicarji dalje — morajo braniti prvenstvo vrste in posameznikov in morajo zopet — upajo pa, da zadnjikrat — tekmovati v mešani tekmi orodnih iu lahkontletskih panog. Finccv in Italijanov ne bo n I'ragoi' Po nemških poročilih se Finci izredno pripravljajo z.a svoje domače tekme, dočim se iiii praške vaje sploh ne zmenijo. Če je temu res tako, pristavljajo Švicarji, potem Finci v Pragi ue bodo tekmovali. — Tudi Italijani so se po £yl-carskih poročilih odrekli udeležbi na vsesokolskem zletu. Če velja to ludi za mednarodne tekme, ki se vrše ob lej jiriliki, se zaenkrat še 11e ve. Olimpijski prvak poročnik Schwarzmann v odlični formi. ■ Preteklo nedeljo je nastopila vojaška športna šola iz Wiinsdorfa, kjer deluje tudi olimpijski l>rvnk v telovadbi poročnik Schwarzmann prpti izbrani telovadni vrsti iz Kassla. Junak dneva pri tej tekmi je bil Schwarzmann, ki je s svojimi izrednimi vajami na drogu in bradlji dosegel najvišje število točk, po 20. Zmago v celotni tekmi si je osvojil tudi Schwarzmann s 118.7 točkami pred Stadioni, ki jih je dobil 115.1. Meddržavna telovadna tekma Nemčija : Finska Finci so predlagali Nemcem, da bi se prihodnja meddržavna telovadna tekma med Nemčijo in Finsko vršila še to pomlad, in sicer 22. aprila ali 0. maja. Tekma bo najbrž v Helsinki, kjer je bilo v novembru 1935 prvo srečanje in v katerem so s prav neznatnim naskokom zmagali Finci. Po šporfnem svetu Prihodnja Schmelingova borba. Schineling in Louis se bosla pomerila za svetovno prvenslvo v Čikagu ali Filadelfiji, za slučaj, če bojkot v Newyorku ne bo končan. Tako je namreč izjavil novinarjem Mihe Jakobe, Schmelingov manager. Vsekakor pa do danes še ni |)adla odločitev glede kraja, kjer se bosta spoprijela Schineling in Inouïs. Vesti športnih zvez, klubov in društev StC Jugoslavija - Celje, bo Imela v soboto, dne 20. t. 111. ob pol 8 «večer v Doniu strogo obvezen sestanek vseh članov nogometne sokolje. Vsi sigurno! Turni i n zuëet nUki xniniki letuj Zveze zu tujski promet bo v nedeljo 1111 Kofeuli. Zu prevoz Je rezerviran poseben avtobus po ceni 20 din zn vožnjo iz Ljubljane do Ankeletn in nazaj. Odhod Iz Ljubljano zjturaj ob <1.15, povratok v Ljubljano okrog 'JO. — Ker je na razpolago še nekaj sedožev. o|.o/.nrjumo 1111 lo tudi ostale smnPurje, ki se pa morajo prijaviti do petka opoldne v liiljelnrni 1'utnik. Uradna vremenska poročila Tujsko prometnih zvez Slovenije, J7.SZ. SPI) po stanju z dne 20. I. 1!Ш: Hateče-Planica, s70 m: —6, sončno in mirno, o^renjon Hiieg, v višjih sončnih legali pršič, 85 cul, drsališče iu skakalnice uporabile. Kranjska gora. hio in: —3, hnronieter padn, sončno in mirno, osre.n,len sneg, v višjih sončnih legah pršič, .'rt) 0111. snnkulišče iu drsališči' uporabno. 1'rSič, lOUI »1: pršič, 110 oni. Pnoje-Mojstrana, ti.\0 m; —1, sončno, mirno, 18 cm snegu Hteit. :>0i ni: —3, barometer padli, sončno, mirno, sreu. Ji em, jezno 7.11 drsanje uporabno. Pokljuka Sporthotel. 1Ш111: —2, koiičiio. Kleni pršiča nn ion podloge, skakalnica uporabna. Dom na Kom ni, IM'n m: —7, sončno, 180 em osrenjonega snega. Dom na Krraveu, lino m: —П. sončno, 10 om pršiča na Km podlage, imi robovih «pihan sneg. Velika planina. IMS m: —0, sončno, mirno. l.»oin oslinjenega snegu. Skofja Loka. ГЛ m; —2, sončno, mirno, in ein окгепје-negii snegu. Ilimski vrelce, 5:111 ni: —6, sončno, mirno, sren, 58 em. Peea. Iti ji m: —7 sončno, mirno, 105 em, srea. Doda'no poročilo z dne 'JU. I. /9.48: •Se. Krii nad Jesenicami, iitooin: sončno, vzhodnik. IC e.m zrnntegu snegu. tladovljlea. :.«s ni: -4. barometer so dvigu, Minčno In mirno, 20 em osrenjenega Sliega, drsališče iu sku klllnlea uporabim. Jez, r,ko. sni nr .', sončno, mirno. 10 em nršiča nn 10 podla«!-. Vozirska Itrra. mi m: —2, sončno, mirno, 10 em pršiča na l.iti iDidlugc, f Ivan Žvar Celje, 26. januarja. Že v »Poned. Slovencu« smo poročali o nesreči, ki je zadela na domačem sadovnjaku 38-letnega posestnika Ivana Zvara iz Vranske gorice pri Šmarju. V soboto i>opoldne je hotel skrben gospodar podreti na sadovnjaku lipo. Da ne bi pri podiranju lipino deblo poškodovalo sadnega drevja, za iiatero se je tako vnemal, je splezal visoko na lipo in odžagal vrh, ki bi drugače ob padcu polomil vejevje sadnega drevja. Ko se je vrh prelomil, je veja vrgla v loku ubogega Žvara z vso silo na tla. Pri padcu si je dvakrat zlomil levo roko in prebil lobanjo. Pripeljali eo ga v celjsko bolnišnico, kjer je ležal v nezavesti do torka zvečer, ko je ob 10 izdihnil svojo blago dušo. Pokojni je bil vzoren in ugleden posestnik, zaradi svojega kremenitega značaja spoštovan daleč naokoli, navdušen Slovenec in zaveden katoličan. Mnogo je deloval kot član in blagajnik pri Gasilskem društvu v Bučah. Pokojni zapušča ženo in 4 nepreskrbljene otroke, strice Gorjupa Jakoba, ki je tajnik v Črnomlju, in Gorjupa Franca in Josipa, upokojenega orožniškega narednika, ki stanujeta v Celju. Truplo dragega pokojnika bodo prepeljali v njegovo rojstno faro v Buče, kjer ga bodo jutri, v petek, dopoldne položili k večnemu počitku. Naj mu sveti večna luč! Hudo prizadeti družini ter ostalim sorodnikom pa izrekamo izraze sočutja in sožalja! Ceife c Vsem naročnikom »Slovenca« v Celju in okolici. 24. februarja bo v Ljubljani veliko nagradno žrebanje, v katerem pridejo v poštev vsi sedanji naročniki »Slovenca«, ki so na dnevnega »Slovenca« naročeni že najmanj tri mesece in ki bodo imeli naročnino plačano tudi za februar. Pravico do žrebanja ima jo tudi vsi novi naročniki, ki narofe dnevnega Slovenca« in plačajo vsaj do 19. februarja 1.1. trimesečno naročnino. Naša podružnica bo vodila točno evidenco ter bo imena starih in novih naročnikov, katera 1к>то pisali na posebne listke s številkami, poslali en dan pred žrebanjem lastništvu »Slo-\enca«. Naročnike, ki hočejo biti deležni nagrad žrebanja, prosimo, da naj poravnajo naročnino v upravi »Slovenca«. Gubčcva ulica. Naročniki, ki »Slovenca« plačujejo mesečno dostavi jalkam, bodo prejeli kot običajno napisana potrdila in bodo lahko poravnali naročnino za dva ali več mesecev. Sprejemamo tudi nove naročnike. KINO UNION Г »PHEMIJKRA. Dnnes ob 18.30 in 20.30 film i Plesne in pevske atrnkeije nn razkošno opremljenem odru, a za kulisami napeto kriminalno delo. V glavni vlogi Žarah I.eander. c Gostovanje Fraiičiškovili križarjev. V nedeljo 30. januarja ob 4 popoldne gostujejo veliki Frančiškovi križarji iz Ljubljane v mestnem gledališču. Izvajali bodo popolnoma novo dramo >Krik uničene mladosti ". Delo je povzeto iz dijaškega življenja ter ga zato zlasti dijaštvu, prav tako tudi staršem in vzgojiteljem toplo priporočamo. Vstopnice se dobe v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi. JAVNA ZAHVALA g Za uspešno izvršeno operacijo težko poško-dovane noge ter za vso vestnost in skrbnost v teku dolgega zdravljenja, izrekam gosjiodu DR. ALOJZIJU KRAMARICU šef-zdravniku sanatorija »šlajmarjev dom«, iskreno zahvalo in priznanje! — Prav tako se zahvaljujem za ves trud zdravniku g. dr. Čelioliinu, upravi in čč. sestram sanatorija. IVAN BURJA tajnik Priv. agr. banke, podruž. v Ljubljani Razpis Občina Šoštanj mesto, okraj Slovenji Gradec, razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika Šolska izobrazba višji tečajni izpit ali ustrezno stopnjo uradniškega službovanja. Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po uredbi o občinskih uslužbencih, je vložiti v 30 dneh po objavi tega razpisa v Službenem listu. Občina Šoštanj mesto, dne 22. januarja 1938. c Mestni knji/"îci je darovala ga Ruža Ku- nejeva dragoceno zgod^ninsko delo. Prisrčna hvala! c Upravnik pošte v Celju je odredil, da IhkIo od I februarja naprej izplučevali pokojnino na domu pismonoše. S tem bo omogočeno, da bodo vsi upokojenci izplačani na en dan. Da pri izplačevanju ne bo ovir, naj upokojenci počakajo doma na dostavljalca. KINO METROPOL, CELJE prinaša. »M H. D E E U S« Oeninlni režiser Frank Ca-pra ,ie Btvoril društveno satiro, polno hriljnntnegn humorja in zbadljivega snr-kaziue . . . Snov: trugikoniedija človeka, katerega podedovani milijoni niso osrečiti. V glavni vlogi simpatični dečko Garry Cooper. c Delavski dom v Celju. Mestno poglavarstvo v Celju razpisuje oddajo naprave za centralno ogrevanje Delavskega doma in strojne opreme kopališča in pralnice, vodovodne instalacije, vsa ključavničarska in steklarska dela pri zgradbi Delavskega doma na Vrazovem trgu. Pojasnila in razpisani pripomočki se dobe med uradnimi urami na mestnem poglavarstvu, soba št. 2l,odnoeno pri nadzornem inženirju na stavbi. Prošnje je vložiti vključno do 7. februarja na mestnem poglavarstvu. c Pri poročilu družabne prireditve, ki jc bila v soboto zvečer v Narodnem domu je pomotoma izostalo ime polkovnika g. Milkoviča, ki se je te prireditve tudi udeležil. Ptuj »Krik uničene mladosti« je naslov drame v Zrinjkovca, Travnika, Maribora, Reke, Celovca, arja ob 8 zvečer v mestnem gledališču veliki Frančiškovi križarji iz Ljubljane. Gostujejo pod okriljem našega prosvetnega društva. Vse, zlasti dijaštvo, na to predstavo vabimo. Drama je bila v teh dneh v Ljubljani prvič izvajana in sprejeta s toplimi simpatijami. Vstopnice se dobe v predprodaji v Cirilovi tiskarni na Slovenskem trgu. Gornja Radgona Naročnikom dnevnega »Slovenca« v Gornji Radgoni sporočamo: Ce hočete, da boste upoštevani pri nagradnem žrebanju, ki bo dne 24. februarja, morate poravnati naročnino vsaj za en mesec vnaprej. Naročnino izročite raznašalcu »Slovenca« proti potrdilu ali pa nakažite po poštni položnici. Radio Programi Radio Ljubljana i Četrtek. 27. januarja: 12 Zvezde in zvezdniki (pl.) — 12.15 Poročila — 13 Napovedi — 18.20 Vesel opoldanski koncert Kudijskega orkestra — 18 Kdv. Grieg: 1'eer Gyut, suita (plošče) — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Itudolf Kolarič) — 13 Napovedi, poročila — iS.30 Nac. ura: Ministrstvo za ljudsko telesno vzgojo — 19.50 Zabavni kotiček — 20 Iz severu in juga (konc. Kadijskcga orkestra) — 20.50 Zbor praških učiteljev (plošče) — 21 1'rva ura češke moderne klavirske glasbe: Suk (g. Pavel Sivic) — 22 Naiiovedi, poročila — 22.15 Lahka glasba (Sodelujeta g. M. Premelč iu Kad. orkester). Petek, 2S. januarja: 11 šolska ura: Kraški pojavi (g. Tvan Michlcr) — 12 P« domačih stezicah (plošče) — 12.45 Poročil« — 13 Napovedi — 13.20 Godbe na pihala (plošče) — 18 Ženska ura: Ali sme tudi mati govoriti o vzgoji (ga. Ivanka Velikonja) — 18.20 Pesmice zn kratek čas (ploščo) — 18.4(1 Francoščina (g. dr. St. Lcben) — 1.0 Napovedi, poročila — 1.4.30 Nac. ura: Pesnik Snfot lleg Ilašagič (Ahmed Muradlmgovič) — 19.50 Zanimivosti — 20 Violinski koncert Viktorja Winter-felda (pri klavirju prof. M. I,ii>ovSek) — 20.33 Kad. orkester — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Ljudski plesi (plošče) — 22.$1 Angleške plošče. DrugI programi i Četrtek, 27. januarja: Belgrad-Zagreb: 20 Narodne pesmi, 21 Operni odlomki, 22.15 Ork. konc — Dunaj: 19.23 Vojaška godba, 21 Dunajska »imf. glasba, Ï2.20 Zabavni konc. — Budimpešta: 19 23 Ork. konc., 21.15 Beethovnove klavirske sonate, 22.30 Simf. konc. brezposelnih godbenikov — Trtt-Milan: 21 Igra, 22.30 Violina — Itim-Bari: 21 Verdijeva opern Traviata — Praga: 19.15 Ork. konc., 20.06 Shakespenrjeva komedija Vesele žene «indsorske«, 21.33 Klavirska sonata, 22.35 Pestra gl. — I'ariara: 20 Zabavni konc. 22 Prenos iz konservalorija — Berlin: 19 10 Uverture, 20 Ples. večer — Vratislavi: 19.10 Veliki orkester, — Kiiln: 19.30 Orkester in zbor — Frankfurt: 19.10 Zabavni koncert, 21 Brucknerjeva simfonija — Monaknvo: 19.10 Dunajska gl„ 19.35 Od opere do šlagerja, 21.1 Violina in klavir — Struttgart: 20 Vcčor lahke gl. — Ugoden nakup Kupujte lepa in trajna darila novoporocencem TRGOVINA H. NICMAN, LJUBLJANA Vam nudi vsakovrstne kipe, krasne križe za obesiti in postaviti, cele garniture svečniki od Din 60'— dalje, slike najrazličnejše velikosti in kvalitete. Cene izjemno nizke. Postrežba točna in solidna. MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Din l'—; zenltovanjskl oglasi Din 2 —. Najmanjši znesek za mali oglas Din tO'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka pelitna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Bffl 27 leten mladenič trezen, priden in vajen vseh gospodarskih del — išče službo hišnika, sluge. oskrbnika, ali kaj podobnega. Založi kavcijo v gotovini 30.000 — trideset tisoč — dinarjev. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 1114. (a) Službodobe Radio-tehnik dobro izvežban v tej stroki, se sprejme. — Radio Starkel, Trg Svobodo 6, Maribor. (b) Absolventa nižje obrtne šote, ki Izdeluje le prvovrstne opreme, In ki se zanima za to stroko ter bi se udejstvoval v tem podjetju v izpopolnitvi novejših izdelkov — išče večjo mizarsko podjetje. S prakso imajo prednost. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Absolvent«. Dekle za gostilno in druga hišna opravila, dobi mesto takoj. Pogoj : pridna, skromna In pri-kupljive zunanjosti. Naslov v vseh poslovalnicah »Slovenca« pod št. 1190. Hranilne knjižice vrednostne papirje, delnice, kupone, 3% obveznice kupujemo proti takojšnji gotovini Rudolf Zore Ljubljana Gledališka ultca 12. Telefon 38-10. ÎESS Preklic Podpisana Ce bul j Jera, posestnica v Mali vasi 18 sporočam, da sem gosp. Hermanu Jožetu, posestniku ln mizarskemu mojstru na Ježici 53, svoj-čas dano neomejeno po-I oblastilo v vsem obsegu i preklicala. Mala vas, dne J 26. I. 1938. Cebulj Jera. Hiša št. 9 z industrijsko stavbo in vrtom v izmeri 1688 m! v Ljubljani, Veliki Stradon, bo prodana na sodni dražbi dne 3. februarja 1938 ob 8 pri okrajnem sodišču soba št. 16. Cenilna vrednost 285.654.50 din -najmanjši ponudek znaša 142.827.25 din. (p) Kunaver Ludvik gradbono - strokovno na-obraženi posredovalec — Cesta 29. oktobra št. 6, telefon 37-33, Ima naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih in stanovanjskih hiš ln vtl. Pooblaščeni graditelj in sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p) ^ zA* POVđODj Glasba il KLAVIRSKE HARMONIKE- / DIN \ 1 ZAHTIVAITE BRtZPLAČEh KATALOG NEI№HEROLD aï »"'"MARIBORst ioi Najbolj se boste zabavali z Hohner harmoniko katero kupite najceneje pri R. WARBINEK trgovina z razltčn mt Instrumenti ln potrebščinami LJUBLJANA Miklošičeva ceata 4 Kupimo Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah 1ER NE, juvelir, Ljubljana Wolfova ulica ŠL3 tffiSEEDl Strešna opeka naprodaj. — Potzve se S Vidovdanska cesta 9 (1) Kompletno posteljo (trd les), zanesljivo čisto, prodam. Masarykova. št. 66, visoko pritličje. O Bil Kvalitetne spalnice ln kuhinje prodaja najugodneje pohištvo Malen- šek. Celovška cesta 3&S. blaga za dečve po 6 din pri Trpinu v Mariboru, Vetrinjska ulica štev. 15 PO TEŽKI IN MUČNI BOLEZNI NAS JE ZA VEDNO ZAPUSTIL NAŠ SRČNO-LJUBLJEN1 SOPROG IN PREDOBRI PAPANČEK, BRAT, SVAK, STRIC, GOSPOD KAROL GOTZL PODOBAR IN POZLATAR PREVIDEN S TOLAŽILI SVETE VERE ZA UMIRAJOČE. NA ZADNJI POTI GA SPREMIMO V PETEK, DNE 28. JANUARJA 1938, OB ŠTIRIH POPOLDNE IZPRED MRLIŠKE VEŽE SPLOŠNE BOLNIŠNICE NA POKOPALIŠČE K SV. KRIŽU SPOMNITE SE GA V MOLITVI I LJUBLJANA, DNE 26. JAN. 1938 GLOBOKO ŽALUJOČA SOPROGA MARIJA IN EDINKA HČERKA VIKICA IN OSTALO SORODSTVO Maurice Leblanc: 21 izredne pustolovščine Arsena Lupina. Otok tridesetih krst Pes se je sklonil. Pred njim ob dveh skladih kamenja, ki sta drug na drugem slonela in bila pokrita z bršljanom, je bilo gosto trnje, med katerim se je odpiral majhen vhod, podoben jazbe-čevi luknji. Veselko je šel skozi in izginil, nato se pa vrnil k Veroniki, ki se je morala vrniti v Prieuré, vzeti srp in požeti trnje. Cez pol ure se ji je končno posrečilo očistiti pot do prve stopnice, po kateri je šla tipaje navzdol. Pred njo je šel Veselko, ki jo Je peljal po dolgem rovu, ki je bil vsekan v živo skalo. Na desni strani so ga razsvetljevale majhne odprtine. Dvignila se je in videla, da so obrnjene na morje. Tako sta hodila deset minut in šla navzdol po novih stopnicah. Rov se je ožil. Odprtine so ga sedaj razsvetljevale od leve in desne strani. Veronika je sedaj razumela, kako je Veselko mogel občevati z drugim delom otoka. Rov ie šel naprej pod ozko teraso, ki Je vezala hišo Prieuré s Sa-rekom. Z vseh strani so valovi butali ob skale. Šla sta navzgor po stopnicah pod gričem Velikega hrasta. Zgoraj se je predor razcepil. Veselko je krenil po desnem rovu, ki se je nadaljeval ob robu oceana. Na desni sla bili še dve drugi poti, ki sta pa bili temni. Otok je bil najbrž tako razcepljen po nevidnih poteh in Veronika je s tesnobo v srcu mislila, da se" je napotila proti delu, ki so ga sestre Archignat označile za sovražnikovo bivališče pod Črnimi pustinjami. Veselko je skakljal pred njo in se od časa do časa obrnil. Tiho mu je rekla: »Da. da. prijateljček, za teboj grem in bodi prepričan, da me ni strah, ker vem, da me pelješ k prijatelju... k prijatelju, ki si je tu našel za- vetišče... Toda zakaj ne odide iz tega kraja? Zakaj mu nisi služil za vodnika?« Prehod je bil povsod enak, v kalerega je tu pa tam posijal kak žarek. Strop je bil obokan, tla so pa bila iz suhega granita. Na stenah ni bilo nobenega znamenja, nobenega sledu. Tu in tam je molei kak koničast kamen. »Ali je tu?« je rekla Veronika Veselku, ki se je ustavil. Predor se ni več nadaljeval, ampak se je razširil v sobo, kamor je prihajalo le malo svetlohe. Zdelo se ji je, da je Veselko negotov. Strigel je z ušesi, poslušal in šape naslonil na steno. Veronika je zapazila, da stena na tem mestu ni iz čistega granita, ampak sezidana iz neenakih kamnov, obdanih s cementom. Delo je bilo očividno iz novejših časov. Sezidali so pravi zid, ki je prekinil podzemeljski hodnik, ki se je najbrž na drugi strani nadaljeval. Ponovila je: »Tu je. ali ne?« Nič drugega ni rekla. Zaslišala je slab glas. Približala se je steni in čez trenutek vztre-petala. Glas je postajal močnejši, besede bolj razločne. Nekdo, neki otrok je pel in slišala je te besede: , . . , Je mannca mi pela, ko je ob zibelki stala: Ne jokaj, dete moje; če dete joče, je Marija žalostna. Veronika je zašepetala: »Pesem ... pesem .. .« To pesem je pela Honorine v Beg-Meilu. Kdo jo vendar sedaj poje? Otrok, ki so ga obdržali na otoku? Franrov prijatelj? In glas je nadaljeval: Dete se mora smehljati, da je tudi Marija vesela. Detece tnoje, ročice skleni in Devico Marijo prosi.« Zadnjemu verzu je sledil molk, ki Je trajal nekaj minut. Zdelo se ji je, da Veselko posluša z naraščajočo pozornostjo, kakor da posluša nekaj, kar je že slišal. in res je bil tam ropot kamnov, ki jih je nekdo previdno premikal. Veselko je mahaj z repom in neslišno lajal kot žival, ki ve, kako nevarno bi bilo če bi motila mir. In nenadoma se je nad njegovo glavo premaknil kamen, ki je bil potegnjen v notranjost in je pustil za seboj široko luknjo. Z enim skokom je Veselko skočil skozi in pomagajoč si z zadnjimi tacami se splazil in izginil v notranjost. »Ah! tu je Veselko ,« je rekel otroški glas. »Kako ti je bilo, Veselko, in zakaj nisi prišel včeraj obiskat svojega gospodarja? Ali si imel važno opravilo? Sprehod s Ilonorino? Ah! Če bi znal govoriti, prijatelj moj, kaj bi mi vse povedal! Sedaj pa poglejva .. .< Vsa trepetajoča je Veronika pokleknila k zidu. Ali je slišala sinov glas? Ali je verjetno, da se je Franc vrnil in se skril? Zaman si je prizadevala, da hi videla. Zid je bil širok in odprtina majhna. Vsak zlog, vsaka izgovorjena beseda je prišla razločno do njenih ušes. »Povej mi,« je ponovil otrok, »zakaj me Honorine ne pride rešit? Zakaj je ne pripelješ sem? Srečno si me našel... A stari oče, ali ga nič ne skrbi moja odsotnost? In kakšna pustolovščina! Nikoli ne spremeniš mnenja, ali ne. prijatelj? Vse je dobro, ali ne? Vse gre vedno na bolje in bolje?« Veronika si ni mogla razložiti. Njen sin, kajti ni mogla dvomiti, da je to njen sin Franc, on je govoril, kakor da o vsem, kar se je zgodilo, ničesar ne ve. Ali je nn vse pozabil? Ali se je res izvršilo vse že potem, ko ga je napadla blaznost? >Da. napad blaznosti,« je vneto zatrjevala. »Da, blazen je bil. Honorine se ni varala... blazen jo bil... in razum se mu je povrnil. — Ah! Franci Franci...« S trepetajočim srcem je vneto pričakovala besede, ki ji bo prinesla velikansko veselje, ali pa pomnožila obup. »Da, soglašava, vse gre dobro. Samo jaz bi bil zelo zadovoljen, če bi mi postregel s pravimi dokazi. Na eni strani ni novic od starega očeta in ne od Honorine, kljub vsem naročilom, ki sem ti jih dal zanje, na drugi strani pa ne zvem ničesar od Štefana in to me zelo vznemirja. Kje je? Kam so zaprli njega? Ali ne umira od lakote? Odgovori, Veselko, kam si nesel predvčerajšnjim prepečenec? Kaj ti je? Zdi se mi, da si zaskrbljen. Kaj gledaš tja? Ali hočeš oditi? Ne? Torej kaj pa?« Otrok je umolknil. Čez trenutek je tiše nadaljeval : »Ali si s kom prišel? Ali je kdo za zidom?« Pes je priglušeno zalajal. Nato je bil dolgo mir, med katerim je tudi Franc poslušal. Veronika je bila tako razburjena, da se ji je zdelo, da Franc najbrž sliši, kalîo ji bije srce. Zašepetal je: »Ali si ti, Honorine?« Novi molk, nato pa je nadaljeval: »Da, ti si, prepričan sem... slišim te, =»ako dihaš ... zakaj ne odgovoriš?« Novo upanje je navdalo Veroniko, ko Je zvedela, da je Štefan zaprt. Torej je kakor Frane žrtev sovražnikov. In kdo naj se upira temu klicu? Klical jo je njen sin... Njen sin! Zajecljala je: »Franci... Franc!« »OhI« je rekel, »odgovarja... dobro sem vedel. Ti si, Honorine«? »Ne, Franc,« je rekla. »Ne?« Honorinina prijateljica.« Ne poznam vas... Ne? Tudi vaša prijateljica sem.« Omahoval je, ali bi ji zaupal. Zakaj vas Honorine ni spremila?« Veronika ni bila pripravljena na to vprašanje, a takoj se je spomnila, da ne sme povedati resnice. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Kare! Cež izdajatelj: Ivan Rakovec Urednik: Viktor Cenčiž