Pust, oj pust, ti čas presneti!...
LUKEC NAŠ JE BISTRA GLAVA, V GLAVI VSAKA MISEL PRAVA: PA SPOSODI SI OD DEDA KOŽO   STRAŠNEGA  MEDVEDA.
NA HODNIKU PUFKO LAJA, PA SE DOLGO  NE USAJA: KO  ZVERINO JE ZAPAZIL, REP MED NOGE JE OPLAZIL.
ZDAJ   NAD MUFKA  BRŽ  PRIHRUJE,     BINČEK PO DVORIŠČU SKACE,
KI NA MIŠI OPREZUJE:                            TRGA IRHOVNATE HLAČE:
MUC ZAPIHA IN ZBEŽI,                          ZVER  ZAGLEDA, ZAKRIČI
KER MEDVEDA SE BOJI..                         PA DOMOV JO POCEDI.
150
JOJMENE, GLEJ, IZZA HIŠE STRAŠEN BULDOG JO   PRIBRIŠE.
JOJMENE,  TO JE ZABAVA, TO JE BILA MISEL PRAVA! KAJ PA, ČE BI ŠEL NA CESTO, DA GA VIDI CELO MESTO ...
SMUK SKOZ  VRATA,   PUSTNI KLJU=
KEC
MAHNE JO POREDNI jLUKEC. STRAŽNIK VIZAVI STOJI IN MEDVEDU SE SMEJI.
GOSPODICNE  PO   NAVADI ŠETAJO  PO  PROMENADI. MIŠKO TJA SE ZAPRAŠI, PUNCKE Z VRISKOM RAZPRSI.
MEDVED SE OKROG 0ZIRA, NOVIH ŽRTEV SI IZBIRA...
OJ MEDVEDJA ZVER UBOGA, HUDA  CAKA TE NADLOGA. OSTRI PASJI ZDAJ ZOBJE V BEDRO SE MU  ZASADE.
MEDVED JOKA, TULI, VPIJE, SOLZA IZ OČI MU OJE. STRAŽNIK NA  POMOč HITI, PENDREK V ROKI ZAVIHTI.
DAME  VSMILIJO  SE  RADE, BODI STARE ALI MLADE: BRŽ MEDVEDA SLEČEJO IN DOMOV GA VLECEJO.
OČKI PA SE NIČ NE SMILI LJUBI 5INČEK V HUDI SILI: HITRO V SOBO SKOČIJO, LESKOVKO   NAMOČIJO...