^ I # Proletarci vseh dežel, združite se!
A*]PRAVICA
GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE SLOVEBffUE
Leto X. — št. 200
Ljubljana, sreda, 24. avgusta 1949
Izhaja vsak dan razen ob petkih
Poštnina plačana v gotovini
IZ DANAŠNJE ŠTEVILKE«
Odgovor vlade FLRJ na sovjetsko noto od 18. avgusta Jean Cassou: Pozdrav Jugoslaviji Izdatna pomoč absolventom nižje kmetijske šole na Grmu kočevskemu državnemu posestvu Električna cestna železnica v Ljubljani je prevozila letos že nad 25 milijonov potnikov — Fizkultura
~T
Mesečna naročnina din 45.—
Cena din 2.—
Odgovor vlade FLR Jugoslavije na sovjetsko noto od 18. avgusta
Beograd, 23. avgusta (Tanjug). V odgovoru na noto vlade Zveze sovjetskih socialistični republik št. 28 z dne 18. avgusta 1949 sporoča vlada Federativne ljudske republike Jugoslavije tole:
»Vlada FLRJ nima namena, da bi se prepirala z vlado ZSSR o režimu v Jugoslaviji, o pravem smotru resolucije In-formbiroja in o tem, ali je ali ni jugoslovansko gospodarstvo postalo privesek gospodarstva kapitalističnih držav. Dejstva o zunanji trgovini v Jugoslaviji, o načelih, na katerih temelji, so javna in znana, prav tako pa tudi notranja stvarnost v naši državi. Vse to pa ni potrebno posebej pojasnjevati tudi ob tej priložnosti, in to tem manj, ker so vlada ZSSR in odgovorni sovjetski voditelji in sovjetska propaganda prešli preko vseh teh dejstev in jih pokazali v napačni luči, da bi mogli na kakršen koli način opravičiti pred javnim mnenjem svoje ravnanje nasproti Jugoslaviji.
Vendar pa smatra vlada FLRJ, da je njena dolžnost poudariti, da je Federativna ljudska republika Jugoslavija neodvisna in suverena država in da njeni narodi in njena vlada nikakor nočejo dovoliti, da bi se kdor koli vmešaval v njihove notranje zadeve. In dalje, vlada FLRJ prav tako poudarja, da noben pritisk od zunaj doslej ni imel in tudi v bodoče ne bo imel nobenega vpliva na nje-°o notranjo politiko, kar pa zadeva zu-
nanjo politiko Federativne ljudske republike Jugoslavije, smatra vlada FLRJ prav tako kot nujno poudariti, da vodi to politiko v skladu z neodvisnostjo in suverenostjo države, v skladu s progresivnimi načeli miru in sodelovanja med narodi in državami na temelju enakopravnosti in vzajemnega spoštovanja suvere-nitet, v skladu z mednarodnimi pogodbami in obveznostmi, ki so bile in so javni akti vlade FLRJ. Narodi in vlada FLRJ niso pripravljeni pod nobenim pogojem, da bi se na pritisk od zunaj odrekli tem načelom.
Vlada FLRJ izraža svoje začudenje, da je aretacija peščice belogardistov — sovjetskih državljanov, ljudi temne preteklosti, ki so prekršili zakone in gostoljubnost FLRJ, lahko povzročila tako žaljivo, grobo in neutemeljeno noto vlade ZSSR. To začudenje vlade FLRJ je tem večje, ker vlada ZSSR hkrati molči o repatriaciji jugoslovanskih otrok iz ZSSR, katerih vrnitev so že večkrat zahtevali vlada FLRJ in roditelji - skrbniki, prav tako pa tudi o repatriaciji jugoslovanskih državljanov, ki živijo v ZSSR, pa jim vlada ZSSR še doslej ni izdala potnih dovoljenj, čeprav niso z ničimer prekršili zakonov ZSSR in so na svobodi.
Vlada FLRJ ugotavlja, da so trditve o ravnanju jugoslovanskih organov z nekimi sovjetskimi državljani, bivšimi belogardističnimi emigranti, docela izmišljene, neresnične in žaljive. Omenjenim osebam je bila, kakor je bilo že navedeno v številnih notah vlade FLRJ, odvzeta prostost, ker so se hudo pregrešile proti zakonom FLRJ s svojim vohunskim in sovražnim delovanjem proti FLRJ, ki ima kot suverena država pravico, da se brani pred takim ravnanjem. Vendar navzlic temu, da so neizpodbitni dokazi o krivdi teh oseb, je vlada FLRJ, izražajoč dobro voljo, da se rešijo sporna vprašanja med obema vladama, pripravljena izročiti vladi ZSSR v najkrajšem možnem roku vse te aretirane osebe. Hkrati izraža vlada FLRJ svojo pripravljenost, da vsem sovjetskim državljanom, ki stalno bivajo v FLRJ in ki to želijo, takoj omogoči, da zapustijo jugoslovansko ozemlje in jim pri tem da vse olajšave.
Vlada FLRJ in njeni najodgovornejši predstavniki so vselej izjavljali svojo pripravljenost, reševati z vlado ZSSR vsa sporna vprašanja med obema državama sporazumno. Vlada FLRJ tudi ob tej priložnosti ponavlja to svojo odločitev in izjavlja, da je pripravljena reševati vsa sporna vprašanja z vlado ZSSR v skladu in v duhu z mednarodnimi obveznostmi, ki sta jih sprejeli obe vladi.«
Deistva o osebah, ki jih omenja sovietska nota
Beograd, 23. avgusta (Tanjug). V noti ®°vjetske vlade z dne 18. avgusta 1949, Poslani vladi FLRJ, se trdi, da »jugoslovanski organi preganjajo za njihove emigrantske grehe take nedolžne ljudi iz vrst sovjetskih državljanov v Jugoslaviji, kot 60 Dodonov, Demidenko-va' Streljkačeva in Kiseljev*ka, in taki zagrizeni sovražniki vsega, kar je progresivno in revolucionarno, kot so Kot-ljarov, ki je dokončal vohunsko-diver-zantske tečaje nemške obveščevalne služ-°er “> služil v belogardističnem obrambnem korpus j, Žukov, aktivni sodelavec belogardističnih organov tiska v Jugoslaviji med nemško okupacijo, Dzunkov-ski, fašistični agent in sovražnik ZSSR, ne samo, da jih ne preganjajo za njihove stare belogardistične grehe, ampak nasprotno, še nadalje služijo v jugoslovanskih ustanovah.«
Dalje je v noti navedeno, da so sovjetski državljani Dodonov, Demiden-kova in Streljkačeva bili pretepeni in maltretirani.
Način navajanja imen v sovjetski noti je zelo nejasen. Navedeni so samo priimki brez imena in očetovega imena ter brez kraja prebivališča, in samo v Beogradu je več Žukovov, Dzunkovskih itd. Kljub temu je Tanjugu mogoče navesti za te osebe, navedene v noti, naslednje podatke:
Dodonov Nikola je bil zaradi sabo-terskega odnosa do dela pripeljan na zaslišanje, kjer je bil zadržan dva dneva in eno noč. Potem ko so preiskovalni organi dobili potrebne podatke, je bil Dodonov izpuščen. Med zaslišanjem sploh ni bil maltretiram niti ne postavljen v celico.
Demidenko Galina, državljanka ZSSR, je bila med vojno odpeljana iz Ukrajine v Nemjij0i od koder je prišla v Jugoslavijo. Bila je aretirana 17. maja 1949 in po izvedeni preiskavi zaradi pomanjkanja dokazov Izpuščena. Po odhodu iz zapora je bila Demidenko Galina poklicana v veleposlaništvo ZSSR v Beogradu, kjer so jo izpraševali o vzrokih aretacije, ji odvzeli listine, zahtevali od nje, naj se takoj repatriira v ZSSR ter jo končno prisilili, da je podpisala zapisnik, ki ga ni prebrala. Po odhodu iz veleposlaništva je Demidenkova zaprosila naše oblasti, da jo zaščitijo ter izdajo nove listine in dovoljenje za bivanje, ker se ne želi vrniti v ZSSR in hoče živeti v Jugoslaviji. V izjavi, ki jo je dala organom oblast; o postopku v veleposlaništvu ZSSR, navaja med drugim:
»Okrog 4. ure je prišel Lvov ter sem bila pri njem sprejeta. Odpeljal me je
v	pisarno, ki je bila v kleti, tako da me je prevzel strah takoj, ko sem prišla doli, kajti mislila sem, da me bodo tu zaprli in pustili. Prvo vprašanje, ki mi ga je Lvov postavil, je bilo: ,Zakaj 6e nisem prišla po odhodu iz zapora njim javit, ampak sem čakala da me pokličejo?4 Temu je sledilo mnogo drugih vprašanj: Zakaj sem bila aretirana, zakaj zasliševana in kako so v preiskavi z menoj ravnali. Kosem odgovorila, kako je dejansko bilo, mi je Lvov odgovoril, da sem neiskrena, da ne govorim tako, kot je zares bilo, oziroma da on ve, da so me gotovo tepli, vendar se bojim to povedati, nakar je pokazal neko izjavo sovjetske državljanke, za katero je dejal, da so jo preiskovalni organi aretirali in z njo slabo ravnali. Ves čas razgovora me je Lvov neprestano prepričeval, da to ni mogoče, da ne bi bila maltretirana, In dobila sem vtis, da me je nameraval kar prisiliti, da bi priznala, da so me pretepli, čeprav vsega tega ni bilo. Ko ie Lvov videl, da ni dobil odgovora,
kakršnega je pričakoval, je v ostrem tonu dejal, da se moram repatriirati za Sovjetsko zvezo in je to pojasnjeval tako, da po odhodu iz zapora ne bom imela miru pred organi UDV, ampak bodo spremljali vsak moj korak, in tako bom izpostavljena raznim maltretiranjem, in da oni smatrajo tiste sovjetske državljane, ki 6e ne vrnejo v ZSSR, za izdajalce svoje države. Za tem me je vprašal, katere od listin imam, ki sem jih dobila od jugoslovanskih oblasti. Vzela in pokazala sem mu dovoljenje za bivanje, ki mi ga je vzel in obdržal pri sebi. Ko 6va končala razgovor, mi je dal Lvov v roke žurnal, >n pa je vzel papir in nekaj napisal, rekoč, da je napisal tisto, kar sem izjavila, in da moram to podpisati, Čeprav nisem prebrala tistega, kar je napisal, 6em iz strahu glede na njegovo obnašanje podpisala.«
O	ravnanju v preiskovalnem zaporu je Demidenkova izjavila:	»Končno izjav-
ljam, da v času, ko sem bila v preiskovalnem zaporu, nisem bila maltretirana in da me niso preiskovalni organi pretepali, ampak nasprotno, z mano so naj-korektneje ravnali. Da je to res, je razvidno iz tega, da sem se v zaporu zredila za 3 kg.«
Poleg navedenega je Galina Demidenkova v svoji izjavi navedla tudi druga dejstva o nekorektnem ravnanju veleposlaništva ZSSR, ki jo je zasliševalo.
Streljkačeva: Po vsestranski preiska-
vi	6e je moglo ugotoviti, da gre za naslednje: Organi za preganjanje prostitucije so do zdaj aretirali večkrat žensko z imenom Streljkač Vera Nikolajevna. Že pri prvi aretaciji se je ugotovilo, da to ni njeno pravo ime, ampak 6e imenuje Cic-ko Evica, Tojena v Kovačiči, okraj Pan-
čevo, hči očeta Adama in matere Eve, državljanke FLRJ, Domnevamo, da gre prav za to 06ebo, ker je znana po bližnjih stikih z mnogimi sovjetskimi oficirji.
V	sovjetski noti 6e nadalje navaja, da pri nas ne aretirajo raznih emigrantov, »zagrizenih sovražnikov vsega tistega, kar je progresivno in revolucionarno«, ter navajajo imena kot Jarova, Žukova in Dzun-kovskega.
Našim oblastem ni znano, da je Kot-Ijarov napravil vohunsko-diverzantski tečaj nemške obveščevalne službe. Nasprotno, naše oblasti imajo listine, izdane od najmerodajnejših sovjetskih vojaških organov, na podlagi katerih so lahko naše oblasti domnevale, da v preteklosti Kotljareva Alekseja ni nič takega, da bi ga morala preganjati ljudska oblast. Vrh tega je bil Kotljarov Aleksej po nalogah svoje sovjetske komande večkrat poslan v sosedne države. Naše oblasti nikdar niso mogle domnevati, da so bili ljudje, ki so napravili take tečaje, zaposleni pri sovjetskih poveljstvih, niti ni v listinah, izdanih od te komande, o tem nobenih podatkov.
Ljudi z imenom Žukov je v Beogradu več, Ako gre za sodelavca belogardističnega tiska, tedaj to utegne biti po naših podatkih samo Evgenije Žukov — novinar, po osvoboditvi do 6voje aretacije uradnik ameriške čitalnice v Beogradu. Evgenije Žukov je bil aretiran že 23. oktobra 1948 in je v zaporu. Aretiran je bil zaradi svojega sovražnega in protiljud-skega delovanja med okupacijo in po osvoboditvi.
Ljudi z imenom Beunkovski je v Beogradu več in po danih podatkih v sovjetski noti se jploh ne more ugotoviti, za katerega Beunkovskega naj bi šlo.
SPOROČILO TANJUGA
V Jugoslavijo je pribežalo 728 borcev in oficirjev demokratične armade Grčije ter civilistov
Beograd, 23, avgusta. — V zadnjih bojih demokratične armade Grčije in čet atenske vlade v bližini jugoslovansko-grške meje je prešlo na ozemlje FLRJ skupno 728 borcev in oficirjev demokratične armade Grčije ter civilistov. Med njimi je 130 oficirjev, 120 ranjencev kakor tudi 80 civilistov, ki so prišli v Jugoslavijo z določenim številom živine. Ranjenim borcem in oficirjem demokratične armade Grčije je bila dana takoj vsa potrebna zdravniška in sanitetna pomoč organov naše zdravstvene službe. Vse ranjence so takoj poslali v bolnišnice.
Vsem tistim, ki so se zatekli na jugoslovansko ozemlje, je dala vlada FLRJ pravico azila in izdala vse potrebne ukrepe za njihovo stanovanje in preskrbo. S pripadniki demokratične armade ravnajo po predpisih mednarodnega prava.
Demanti Tanjuga
Časopi,- »New York Times« od 19, t. m. je objavil v nekem Članku, da je prišlo med borci JA in pripadniki demokratične armade Grčije pri njihovem begu na jugoslovansko ozemlje med zadnjo monarhofašistično ofenzivo na Viciju do oboroženega spopada.
Agencija Tanjug je pooblaščena izjaviti, da je ta vest popolnoma netočna ter da med pripadniki demokratične armade Grčije in borci Jugoslovanske armade ni bilo nobenih incidentov niti spopadov, S pobeglimi borci demokratične armade Grčije so postopale jugoslovanske oblasti po predpisih mednarodnega prava.
Zunanji minister Edvard Kardelj sprejel avstrijskega političnega predstavnika g. dr. Karla Brauniassa
Beograd, 23, avg. — Podpredsednik zvezne vlade in minister za zunanje zadeve Edvard Kardelj je dane6 sprejel novega avstrijskega političnega predstavnika gospoda dr. Karla Brauniassa, ki je ob tej priložnosti izročil svoje poverilnice.	(Tanjug.)
Subotiška železniška delavnica je izdelala prvo serijo cistern za prevoz vina
Subotiška železniška delavnica je izdelala prvo serijo 30 vagonskih cistern za prevoz vina in drugih alkoholnih pijač. Do konca trgatve in odkupa vina bodo izdelali 100 takšnih cistern ali za štiri maršrutne vlake. Z enim maršrutnim vlakom bodo hkrati prepeljali okrog 300 tisoč litrov vina. Uporabljali jih bodo predvsem za prevoz vina iz Srbije v sodobno urejene kleti v Vojvodini. Prevoz se bo zelo pospešil, in sicer bo vožnja iz najoddaljenejših krajev trajala le 48 ur, medtem ko so poprej vino v sodih prevažali po več dni.
Poprej smo za prevoz vina na daljših progah in v tujino najemali posebne va-gonske cisterne v Avstriji in jih plačevali z dragocenimi devizami. Naši izdelki subotiške železniške delavnice pa so se izkazali mnogo boljši od avstrijskih.
Vse bolj se širi tekmovanje za visoko produktivnost dela
V labinskem premogovniku je Bičičeva brigada presegla Ramovičev rekord —
nakopata ie 470 ton premoga
Posebni dopisnik Tanjuga poroča:
V	labinskem premogovniku v Istri so prekosili zadnji rekord v kopanju premoga, ki je znašal 442 ton in ki ga je dosegel kakmjski rudar Džemal Ra-movič.
Labinski rudar Anton Bičič je v torek s svojo brigado pri odkopu na širokem čelu v osmih urah nakopal 470 ton premoga.
Tekmovanje za visoko storilnost je zajelo tudi druge brigade v Labinu. Pričakujejo, da bodo dosegli še lepše uspehe.
Anton Bičič je prvi v Raši uporabil Sirotanovičcv delovni način. Po svojem prvem uspehu se je obvezal, da bo nakopal namesto 150 ton, kolikor znaša norma v eni izmeni, 400 ton premoga s svojo brigado. Bičič je že v ponedeljek popoldne odšel v podlabinsko jamo na odkop 205 in tam opravil vse priprave.
Pred začetkom dela ob treh je imelo 36 članov brigade namesto 40, kolikor jih je doslej delalo, v odkopu delovno posvetovanje, na katerem so sklenili, da bodo delali na celotnem odkopu, ne pa kot doslej na polovici. Določili so 15 kopačev in na vsakega po enega nakladalca premoga. 50 sekund so potrebovali za nakladanje enega vagončka. Nadzorstvo nad vsemi deli je prevzel sam Bičič. Pregledoval je celo delovišče, nadziral utrjevanje, razstreljevanje min in druga dela. Ko je bil napolnjen zadnji vagonček, je
statističar pisal 470. tono, kar je za 190 ton boljši rezultat od tistega, ki ga je brigada dosegla 19. t. m., ko je delala s 40 ljudmi.
Tekmovanje za visoko storilnost se širi tudi med drugimi rudarji raškega premogovnega bazena. Brigada Josipa Nadži-moviča povečuje svoj dnevni učinek. Tako kot brigada mladinca Antona Bertiša tudi ta presega dnevno nalogo za 128%. Znani raški rudar Ivan Peršič se je obvezal, da bo s tretjino ljudi manj kakor navadno nakopal 300 ton premoga. Tudi drugi rudarji tega bazena se pripravljajo na tekmovanje po zgledu Antona Bičiča.
V premogovniku »Tito« je brigada Franja Korošca nakopala 104 tone premoga
V	nedeljo je začela banoviška brigada Franca Korošca e člani: Mugan Kalenič, Stipo Vandalo, Ante Marinčič, Haso Smailovič Pašaga Bamjanovič, Taban, Btirkič, Mirko Mirecki, Haso Huberovič in Smajo Ženlagič delati po načinu Alije Sirotanoviča.
V eni izmeni je izkopala brigada 104 tone premoga in o tem prekosila prvi re-
: kord Stahanova.
TEKMOVANJE VSEH ZENIŠKIH RUDARJEV
Po uspehu brigade Ibrahima Trake je zajel val tekmovanja vse zeniške rudarje.
V	dveh dneh tekmovanja je preseglo več brigad normo od 50 do 70%, Med proslavo zmage svojega najboljšega tovariša so organizirali zeniški rudarji včeraj udarniški dan, v katerem so sodelovali vsi delavci in nameščenci rudnika. V vseh jamah rudnika so ustanovili nove udarne brigade, ki so začele med seboj tekmovati. V udarnem dnevu je mladinska brigada Hasana Smrke »Barbari« presegla dnevno proizvodno nalogo za 168%, brigada Šalke Omanoviča pa za 70 odstotkov. V jami v Podbrežju je imela največja uspeh mladinska brigada Moje Hamiloviča, ki je presegla dnevno normo za 43%. V novi jami »Radakovo«, kjer kopljejo premog sorazmerno v težkih pogojih, je presegla brigada normo za 34%. Rudar Prustič je s svojo brigado izpolnil dnevno nalogo za 164%.
Tekmovalni polet je zajel tudi delavce pri zunanjem prometu. Mladinec Ramo Demirovič presega že nekaj dni normo
Tekmovanje po novem načinu kopanja so začasno ustavili, ker 6e je delovišče št. 69 Tazširilo v dveh dneh za več metrov Nadaljnje delo brez zasipavanja ro-
vov bi bilo nevarno za delavce, zato bodo medtem opravili to delo. Brigada Ibrahima Trake bo odšla na drugo delovišče, ker na dosedanjem zaradi slabega odvoza ni bilo mogoče razviti tekmovanja po novem načinu.
Ibrahim Trako bo nadaljeval tekmo vanje prihodnji teden, da bi izpolni! svojo obveznost in nakopal 400 vagonč-kov premoga.
Tekmovanje rudarjev rudnikov pisanih kovin
V	Trepči se je končalo enomesečno tekmovanje najboljših rudarjev iz rudnikov pisanih kovin.
Zmagala je brigada rudarja Sulja Vreve iz Trepče. Dnevno normo je mesec dni povprečno izpolnjevala za 171-7%, Tudi drugo msto si je izvoje-val trepčanski rudar Sulejman šem-sija. Normo je izpolnjeval povprečne, za 167.7%. Na tretjem mestu je rudar Medjed Husejinovič iz Bora, ki je presegal normo povprečno za 60.2%-
Vse tri brigade so dosegle najboljši dnevni učinek 6. t. m-, ko so izpolnile normo za 230.5%.
Rudarji v Banovičih so razkrinkali in ožigosali češkoslovaške in madžarske informbirojevce
Na dnevnem kopu premogovnika »Tito« v Banovičik je bilo veliko zborovanje, ki se ga je udeležilo nad 1500 rudarjev in več sto frontovcev-Predsednik sindikalne podružnice Hodžič je čestital k doseženim uspehom rudarjem in frontovcem, ki pomagajo pri delu v premogovniku.
Hodžič je dejal, da je proizvodnja v premogovniku »Tito« planirana z uvedbo mehanizacije. Po pogodbah s Češkoslovaško, Madžarsko in drugimi informbirojevskimi državami bi morali že zdavnaj prejeti bagre, lokomotive, vrtalne stroje in druge potreb ščine, Ker pa jih niso prejeli, je grozila nevarnost, da ne bodo mogli izpolniti proizvodne naloge. Težave pa jim niso vzele poguma. V tem mesecu redno izpolnjujejo dnevne plane. Poslej bodo vedno bolj napredovali, da bodo izpolnili pravočasno letni plan-
Na obrekovanja informbirojevcev pa rudarji odgovarjajo: Naš premogovnik bo tudi brez njihovih strojev izpolnil letni plan! Vemo pa tudi, da bodo naše tovarne naredile že letos
prve bagre in lokomotive.
Zborovalci so sprejeli resolucijo In v nji obsodili obrekovanja in laži in formbirojevcev ter jih prikazali kot saboterje graditve socializma v naš državi. Češkoslovaška bi morala po slati v Banoviče 10 bagrov, poslala pa ni nobenega. Madžarska je bila dolžna poslati 27 lokomotiv, poslala pa je le tri- Namesto 100 vagončkov, jih je poslala le 33. Informbirojevske države so že poprej, preden so pretrgale tr govinske 6tike z našo državo, pošiljale slabe stroje. Iz Češkoslovaške smo prejeli 15 motorjev, katerim so manj kali posamezni deli. Nekateri češkoslovaški stroji so delali le nekaj ur, nakar so se pokvarili. Transformatorji so delali samo pol meseca, Madžarski elektromotorji znamke »Gauz« so delali le po tri dni, ker se lomijo glavni sestavni deli. Češkoslovaške lokomotive so najslabše; kotli in cevi pokajo že po dveh mesecih.
Naši rudarji pa bodo s svojim de lom prekrižali račune informbirojevcev ter izpolnili vse naloge, ki jim jih nalagata naša Partija in tovariš Tito-
Mariborska pivovarna je kot prvo podjetje v Sloveniji izpolnila letni plan
Mariborska pivovarna je že 12. t. m- izpolnila letni plan in se je tako odlikovala kot prvo podjetje, k j je v Sloveniji že končalo svojo letno proizvodno nalogo. Računajo, da bodo do konca leta plan presegli za 20 do 22%.
Potrošnja piva je zelo narasla. Letos je pivovarna obratovala podnevi in ponoči- Z manjšo racionalizacijo se jim je posrečilo povečati proizvodnjo za 5 hektolitrov na dan. Od aprila do 12. avgusta so zaradi te racionalizacije izdelali okrog 1000 hi piva več.
KARTONAŽNA TOVARNA V SKOPLJU IZPOLNILA LETNI PLAN
Delovni kolektiv kartonažne tovarne v Skoplju je eden najboljših kolektivov v Makedoniji. Sredi avgusta je že izpolnil letošnji proizvodni plan. to se pravi štiri mesece in pol pred rokom.
To je še večji uspeh kolektiva kakor lani, ko je izpolnil letni plan tri mesece pred rokom. Leto6 prve mese-I ce je moral kolektiv premagovati ve-
i	like težave, ko je bil plan ogrožen. Da ; bi' čim bolj pospešili delo, so v začetku drugega polletja začeli uvajati nove delovne načine. Ustanovili' 60 ve? delovnih skupin po 7 in 14 delavcev ki so začele med seboj tekmovati.
JEAN CASSOU:
Pozdrav Jugoslaviji
Napredni francoski pisatelj Jean C assou, ki že več dni biva v naši državi, je napisal za zadnjo številko »Književnih novin«, glasila Zveze književnikov Jugoslavije, članek z naskr vom »Pozdrav Jugoslaviji*. članek se glasi:
Našo moderno dobo je navzlic tehnični popolnosti in naglici promet a ih ter obveščevalnih sredstev čedal je teže prepoznati. Tisk in radio nista več obveščevalni sredstvi, ki bi morali širiti vesti, marveč vojno orožje, ki širi propagando. Potnik je tisti redki človek, ki osebno sodi o stvareh m dogodkih, je resniooljubnejši, vplivnejši in močnejši kakor prekoatlantski kabli- Prenaša avtentične glasove in pooseblja tisto resnično zvezo, ki jo je možno vzpostaviti med ljudmi, ustmeno «vezo-Potnik izmenjava mnenje z drugimi ter ga dopolnjuje s pogledom in s tiskom roke.
Veseli me, da sem se odzval pozivu jugoslovanskih pisateljev, saj sem potnik take vrste in sem tak kot svoboden človek, ki ga ne omaja nikakršen predsodek in želi samo videti in slišati. Zdi se mi, da to neodvisnost in čednost srca dolgujemo narodu, ki je tako nepojmljiv« trpel in se boril za stvar, ki je hkrati tudi naša stvar, stvar nas vseh-In to toliko bolj dolgujemo temu narodu im prav temu narodu, saj je sam po narav; odkrit in preprost. Jaz sam sem izredno presenečen, saj sem v teh nekaj dneh svojega bivanja v Jugoslaviji opazil vsa nežna čustva, spontanost, s katero jih tu izražajo. Jugoslovansko ljudstvo je moralo biti po naravi revolucionarno ljudstvo, saj je prva vrednost in bistveni značaj revolucije, da je resnična. Naša francoska revolucija je postavila vrlino na dnevni red ter je hotela, da bo ta vrlina popolna- Bila je hči Jean Ja-cquesa — človeka narave.
Občutim naravo in naravno vrlino in resnico v tako raznovrstnih krajih te dežele v njenem izražanju, v njeni poeziji, v tej junaški in kmečki poeziji, ki si utira pot povsod — v noši, v plesih in v uporniških ter vojnih pesmih, v katerih živi z vso silo, prav tako siteža, sočna in nežna.
Človek mora občutiti globoko ginjenost, ko se znajde med ljudstvom, k doživlja 6vojo epično dobo- To ljudstvo doživlja danes svojo prvo-
bitno epopejo, svojo mladost in celotno gradbišče bodočnost; je pred njim Prve speve svoje epopeje je preživelo v krvavih, strašnih bojih v gorah, sedaj pa jih doživlja in nadalje poglablja ob gromki pesmi mladih brigad prostovoljnih delavcev- V sleherni epopeji pa je tudi težak trenutek, kadar se bogovi in viharji uprejo. To je trenutek preizkušnje, tisti trenutek, ki ga jugoslovansko ljudstvo doživlja prav sedaj. In to je poglavje, pri katerem smo se znašli sedaj. Nisem upravičen sodelovati v politični debati, za katero nimam vseh podatkov. Omejil se bom samo na to, da povem našim prijateljem, jugoslovanskim književnikom, tistim, katerih naloga je izražati izkušnje jugoslovanskega ljudstva:	zares, velika je
borba, boriti se za svobodo, vendar je še nekaj večjega — trpeti za pravico in boriti se za resnico.
Mi, Francozi, smo pretrpeli strašne bolečine poraza in okupacije, za nas pa je bilo nekaj še bolj krutega od vseh nemških krutosti: To je bila laž, laž Yichyja, čudna in hinavska zmešnjava s Petainom, zavest, ki smo jo nosili v sebi, da je lik naže domovine iznakažen in umazan pred očmi sveta in da svet ničesar ne ve, da ničesar ne more vedeti o tean, kaj smo, kaj mislimo in kaj delamo- To je hila velika bol in velika je bol, če te drugi ne razumejo.
Govorim o tem po izkušnjah, kot rezistent, to je kot tajni in neznani borec, vendar pa tudi kot pisatelj, to je kot človek, katerega dolžnost je, da pove tisto, kar je pravično in resnično, in da izraža globoko stvarnost. To pomeni, da razumem občutke naših tovarišev, jugoslovanskih pisateljev, ki vidijo v tem trenutku, da se zametuje tisto, kar z vso silo svojih misij smatrajo za pravično in resnično- Tudi oni občutijo, da se v tem trenutku ne razume globoka zgodovinska stvarnost njihovega ljudstva-Ta globoka stvarnost pa nosi v sebi potrebo, da se razvije do svoje popolnosti in do svoje popolne izvršitve. Tudi ona je na tei poti. Upravlja jo neka nujna sila. Zdi se, da se mora sleherni svobodni človek pravičnega ■ n poštenega duha s spoštovanjem prikloniti pred to presenetljivo voljo celotnega ljudstva.
Pregled operacij NOA Kitajske v juliju
Kuomintangove sile so v juliju izgubile
99.000 vojakov, 50.000 pušk in mnogo drugega materiala
Peking. 23. avgusta. Agencija Nova Kitajska poroča:
Po poročilu glavnega štaba narodnoosvobodilne armade Kitajske so imele Kuomintangove sile julija na severoza-padni in osrednji fronti 99.180 mrtvih, ranjenih in ujetih vojakov ter oficirjev. Tu so vračunane tudi zaostale Kuoinin-tangove čete, ki 60 bile naknadno ujete v Hunanu, Hupeju, Anhveju, čekjangu, Južnem Kijangsiju in severnem Fukienu. Od tega števila je bilo ujetih 60.970 ljudi, dočim je bilo okrog 23.000 ranjenih ali ubitih. Drugi so se uprli Kuomintangu,
prestopili na stran narodnoosvobodilne
armade in bili reorganizirani v borbene enote narodnoosvobodilne armade. Ujetih je bilo 16 višjih oficirjev, dočim. je en oficir prestopil na stran narodnoosvobodilne armade.
Med ujetimi enotami so trije armadni štabi, štirje polki in 11 bataljonov. Število osvobojenih okrožnih in drugih mest dosega 100. V borbah so razen tega zaplenili 847 topov, 3815 težkih in lahkih strojnic, okrog 50,000 pušk, karabink in revolverjev, 11 milijonov nabojev, 47 motornih vozil in drugo vojno gradivo.
NOA je osvobodila sedem otokov med Šantungom in Port Arthurjem
Cinan, 23, avg. Agencija Nova Kitajska poroča;
Narodnoosvobodilna armada Kitajske je osvobodila 12. avgusta sedem otokov Čangšan, ki leže ob polotoku Šantungu. Med boji za te otoke sta bili zaplenjeni dve prevozni ladji. Prav tako so zaplenili dva izkrcevalna čolna in veEke količine vojnega materiala. V bojih je bilo ujetih ali ubitih okrog 1500 Kuomintan-govih vojakov. Otoki Čangšan leže med pristaniščem Čifu in Port Arthurjem. Kuo-mintang jih je uporabljal kot oporišča za blokado severne Kitajske.
V kratkem se bo osnovala ljudska vlada Mandžurije
Mukden, 23. avg. — Agencija Nova Kitajska poroča:
Zasedati je začel severovzhodni ljudski kongres, ki ima nalogo ustanoviti severovzhodno ljudsko vlado. Po tem kongresu bo ukinjen svet, ki je bil najvišjai oblast v Mandžuriji. Ustanovljena bo severovzhodna ljudska vlada. Predsednik avtonomne vlade notranje Mongolije, Jun Ce, je opozoril v svojem govoru, da pomeni začetek kongresa popolno osvoboditev severovzhoda in nadaljnjo utrditev ter okrepitev ljudske uprave v Mandžuriji.
Finske napredne oraanizacije pozivajo delovne
naj se združijo v borbi proti mednarodni reakciji
Helsinki, 23. avg. (Tanjug.) Po poročilih finskega demokratičnega tiska narašča v vsej Finski protestno gibanje proti policijskemu nasilju, ki ga reakcionarna Faigerholnova vlada izvaja nad delavci, zlasti po nedavnem dogodku v mestu Kemiju. Zadnjo noč so začeli stavkati v vsej Finski delavci in nameičenci finskega avtobusnega prometa. Stavka v Kerni ju se nadaljuje.
V zvezi s povečanim policijskim nasiljem v državi je imela okrožna organizacija demokratične zveze finskega ljudstva za Helsinki in okolico nujno konferenco, na kateri je poudaril sekretar KP Finske Pesi v referatu o nastalem položaju, da ni nasilje vladajočih finskih krogov nad delovnim ljudstvom slučajno, ampak da. ga izvajajo skupno s povečano protikomunistično gonjo in kampanjo proti državam ljudske demokracije.
V sprejeti resoluciji zahtevajo, naj notranji minister Simone« takoj odstopi in naj se pokliče na odgovornost kot ■slavni krivec za prelito kri nedolžnih delavcev v Kemiju. Tako zahteva, da je treba s področij, kjer se širijo stavke, takoj umakniti oddelke policije in vojaštva, ki so iih tja poslali »zaradi vzdrževanja reda«.
Organizacija demokratične fronte finskega ljudstva za mesto Kerni j* prav tako sklicala sestanek, na katerem so soglasno sprejeli resolucijo, da je treba ukiniti obsedno stanje v mestu, 22 aretiranih delavcev pa takoj izpustiti.
Po vseh industrijskih in kulturnih sre-diščih Finske »o bila množična protestna zborovanja^ na katerih so sprejeli resolucije, da je treba takoj ustaviti policijsko nasilje, spustiti aretirane delavce in uvesti v državi demokratfčni red. Vse napredne organizacije pozivajo v svojih resolucijah finske delavce, naj ne klonljo pred nasiljem in se združijo v borbi proti finski reakciji, ki odkrito sodeluje z mednarodno reakcijo.
Stavke v Veliki Britaniji
London, 23. avg. Reuter poroča: Včeraj je začelo stavkaiti nad 80.000 rudarjev v premogovnikih Lancashirea in York6hirea iz solidarnosti 6 strojniki in delavci, ki so zaposleni pri dvigalih v teh rudnikih. Ti strojniki in delavci so začeli stavkati v soboto in zahtevajo povijanje mezd od 26 na 35 šilingov tedensko, Od 115 rudnikov v Yorkshireu je včeraj obratovalo samo okrog 60, Stavka se še nadalje širi. Delavci sporazumno odklanjajo, da bi se vrnili v jaške in k dvigalom, pri katerih delajo po nalogu sindikata rudarjev, ki ne odobrava stavke strojnikov, stvkokazi.
Po poročilih tiska odpušča uprava tovarne za izdelavo pletilnih strojev v Notinghamu delavce zaradi ameriške konkurence. Doslej je bilo odpuščenih 8 odstotkov delavcev.
Petdesetletnica pevskega društva „L/ipa“ v Bazovici
V nedeljo je Bazovica proslavljala petdesetletnico ustanovitve pevskega društva >Lipa«, ki še danes oznanja slovensko besedo na tržaškem pragu. Proslava petdesetletnice tega pevskega društva je bila povezana s svečano prireditvijo, na kateri so peli tudi pevski zbori iz Trsta in okolice.
Zbrano množico je nagovoril Prešel Miro, tajnik Slovenskohrvatske prosvetne zveze, ki je poudaril, da je Bazovica okusila v največji meri fašistični bes, in da je morala žrtvovati najboljše sinove, borce za svobodo slovenskega jezika. Ker se je tega kulturnega dogodka udeležilo tudi precejšnje število Italijanov, je le-te v italijanščini pozdravil tov. Kosovel.
Na zaključku prireditve so združeni pevski zbori odpeli »V nove zarje«, >Na-šo pesem«, »Partizansko«, »Fizkulturnoc in »Ubežnike«. Ogromna množica, ki se je v nedeljo zbrala na Bazovici na proslavi petdesetletnice pevskega društva »Lipa«, je s svojo udeležbo dokazala ljubezen do svojega jezika in narodne kulture.
Skvadristi organizirali zahrbtni napad na tovariša Ukmarja
V ponedeljek bi moral biti v Trstu redni občni zbor založništva »II Lavora-tore«, na katerega je bil kot družabnik povabljen tudi tov. Ukmar Anton. Ob tej priliki so kominformisti organizirali skvadristični napad na tov. Ukmarja. Za-stražili so vse dohode k tiskarni, pri vhodu v tiskarno pa postavili štiri pretepače, v vežo pa nadaljnje štiri. Čim je tov. Ukmar stopil v vežo tiskarne, so skvadri-sta planili nanj in ga skušali podreti na tla, vendar kominformistični pretepači niso bili kos tov. Ukmarju.
Na energični protest tov. Ukmarja je bil nato občni zbor založništva »II La-voratore« odložen. Ta detail iz Trsta dovolj jasno dokazuje, kakšnih metod se poslužujejo iziforaibirojevci, kadar hočejo uveljaviti svoje temne račune.
Tiranski radio poroča
da Albanija nikoli ni dajala orožja
grškim demokratičnim borcem
Tirana, 23. avg. (Tanjug.) V zvezi z vestmi tujih listov, da Albanija oskrbuje z orožjem demokratično armado Grčije, je tiranski radio objavil poročilo, v katerem demantira pisanje tujih listov kot lažnivo, in poudarja, da ni Albanija nikdar dajala orožja demokratičnim borcem Grčije in bi tega tudi ne napravila, ker je miroljubna država in 6e noče vmešavati v notranje spore drugih držav.
Bolgarsko-švedski trgovinski sporazum
Stockholm, 23. avg. (Tanjug.) V Stook-holmu je bil sklenjen bolgarsko-švedski trgovinski sporazum z veljavnostjo do konca 1949. S sporazumom je določeno, da bo Švedska izvažala v Bolgarijo jeklene in železne izdelke ter orodne stroje v vrednosti 6	švedtekih	kron,
Bolgarija pa bo izvažala kože, tobak in življenjske potrebščine v vrednosti 6 in pol milijona kron.
Pošiljke češkoslovaškega lesa v Avstralijo
Praga, 23, avg, (Tanjug). Češkoslovaško ‘društvo za izvoz lesa je poslalo prvo searijo izdelanih lesenih montažnih hišic v Izrael in Avstralijo, češkoslovaška brzojavna agencijai poudarja, da bo društvo dobilo nova naročila ^	držav.
Velikanski gozdni požari v Franciji
Parii, 23. avg. (Tanjug). Skoraj mesec dni že besna po gozdovih v jugosapadni Franciji požari, kt povzro6a3o velikansko Škodo. Po poročilih tiska je dos ej zgorelo okrog 200.000 ha gozdov nad IM ljudi pa je zgubilo življenje. Gmotno škodo cenijo na več milijard frankov.
Največji požar jo Izbruhnil v borovih gozdovih okrožja Gironde Ognjem valovi, ki ro se Sirili v dolžino 18 km, so opusto-«111 okrog 50.000 ha gozdov in Številne vasi. Samo v tem požaru je zgorelo 83 ljudi. Gozdovi gore tudi v okrožju Oorreze na področju Poitiersa. pa tudi v okrožjih D-omo in Charente - Maritime Požare na splošno pripisujejo veliki	Vendar	v.ado
javno obtožujejo, da ni izdala ukrepov za zavarovanje gozdov Pre(* požari. Komunistični narodni poslanol okrožja Gironde in Charente — Maritime so izjavili, da bodo interpelirali vlado o vzrokih katastrofalnih požarov.
Gozdni požari tudi v Kanadi
Montreal, 23. avg. Reuter poroča: Včeraj je prišlo do velike eksplozije munieijskega skladišča v okolici Montreala v Kanadi. Človeških žrtev ni bilo, toda eksplozija mu-nicije je povzročila strašne gozdne požare v okrožju Terebono, 30 km sedemo od Montreala. Kljub vsem ukrepom niso mogli požara omejiti, tako da zajema vodno večjo površine gozdov.
2 VSEGA SVETA
WASHINGTON.	Vo objavljenih po-
datkih finančnega mmlstr*tva ZDA narašča državni dolg ZDA. Prvikrat po fe-bruarju je dolg narasel na veo kot 250 mi-lijard dolarjev. 18. avgusta je znašal državni dolg skupaj 255 milijard .6,246.000 dolarjev. Vse kaže. da bo dolg Se nadalje naraščal Vlada ima že primankljaj ene milijarde 674:796.000 dolarjev za proračun, sko leto 1950, ki se je začelo 1. julija.
LONDON. — Londonske demokratične organizacije so preprečile 21. avgusta poskus Mosleyevih fašistov, da bi organizirali v mestu demonstracije. ®»pplna fašistov je odšla pod varstvom policijskih kamionov in oddelkov konjenice ter motooiklistov proti Finsberv parku, kjer bi moralo biti zborovanje. Toda komunisti in drugo demokratično organizacije ko zasedli^ nred tem prostor za svoje zborovnnle. Fafcisti so napadli mirne udeležence zborovanja in ranili nekaj d&lavcev.
V prvih treh dneh so v krškem okraju odkupili nad 15 vagonov žita
Te dni so se na Krškem polju pred odkupnimi postajami v Dobovi, Dežnih selih in v Brežicah začeli zbirati prvi vozniki z žitom. Po žetvi in mlačvi dobre letine so v petek začeli odkupovati žito v KLO Dobova, Brežice-okolica in v Artičah, v soboto pa tudi že v Globokem, Sromljah, Krški vasi in Čatežu. KLO izročajo kmetom odločbe o obvezni odaji žita na množičnih sestankih. Sestanki so dobro obiskani. V Artičah so razen 13 kmetov prišli na množični sestanek vsi, ki imajo obvezno oddajo. SaA odkup se je začel točno po časovnem planu. Kmetje oddajajo predpisane količine pšenice, ječmena in rži. Tako so v Dobovi oddali v prvem popoldnevu 25.000 kilogramov žita, v soboto pa so plan odkupa merkantilnega žita že stoodstotno dosegli. V Brežicah so prvi dan odkupili
2	vagona žita. V prvih treh dneh so na treh odkupnih postajah zbrali že nad
150.000	kg žita.
Povprečni hektarski donos je v okraju mnogo višji od lanskega, zato vozijo kmetje večidel lepo, kvalitetno žito. Redki 60 bili doslej primeri, da bi oddajali slabo, neočiščeno žito. Med njimi sta kmeta Jože Mokovič iz Rigoncev in Jože Kovačič iz Loč, ki »ta pripeljala več vreč s peskom in zemljo pomešanega žita. Pred odkupno postajo v Dobovi stoji trier, kjer lahko kmetje žito pred oddajo prečistijo. Dva kmeta iz brežiške okolice 6ta hotela oddati v soboto staro, že zatohlo rž, tretji pa je pripeljal ^ z vodo namočeno pšenico. Takega žita jim seveda niso odkupili, špekulanti pa so se kmalu vrnili z dobrim žitom. Premožna kmeta Ivan Drugovič in Alojz Bogovič iz Loč 6ta hotela oddati le polovico predpisane količine z izgovorom, da jima ni več zraslo, Leteča kontrola ju je opozorila na njun dejanski pridelek in ugotovljen donos, nakar sta svoje obveznosti izpolnila.
Slabše kakor kmetje pa so se pripravili na odkup žita na odkupnih postajah. Tako je okrajni delegat državnega žitnega fonda Kostevc pripravil v Brežicah večje število raztrganih in moljavih vreč.
V	Brežicah je prvi dan odkupa čakalo na oddajo žita 35 voznikov, vendar pa je delo le počasi napredovalo. Zato so priskočili na pomoč odkupnim podjetjem
tudi nameščenci kmetijskih zadrug in okrajnega magazina, tako da ni več zastojev. Spočetka odkupne postaje niso plačevale kmetom žita po dejanski hek-tolitrski teži, temveč so ga ocenjevale povprečno. Prav tako niso prve dni pregledovali vsebine vseh vreč, ki so jih posamezniki pripeljali. Žito 60 samo stehtali in presuli na kupe že prevzetega. Te napake 6o bile takoj odpravljene, pomanjkljiva pa je še evidenčna služba.
Ker olfrajna komisija za ugotavljanje utajenih površin doslej ni izpolnila svoj* naloge — še manj seveda večina krajevnih komisij — ugotavljajo te utaje zdaj vzporedno pred odkupom posebne ekipe. Tako je n. pr. okrajna kontrolna komisija gotovila, da je predsednik KLO Artiče Franc Rožman na posestvu svoje matere Neže utajil skupno 2,73 ha posevkov in krompirja. Ker znaša razlika med podatki o posevkih okrajne planske komisije in poverjeništva za državne nabave 6koraj 900 ha, je jasno, da gre za izredno odgovorno nalogo in zagotovitev pravilne obremenitve pri oddajah žita in krompirja.
Veliko nepotrebnega dela 6 sestavljanjem ponovnih seznamov in popravlja* njem sestavljenih so 6i naprtili tisti KLOi ki so kljub vsem navodilom okrajnega odbora oportunistično ocenjevali hektarski donos. Tako so vztrajali na Velikem Kamnu, Veterniku in v Kompoljah pri donosu 600 do 1200 kg žita, čeprav je n. pr. dosegel kmet Bavec na Velikem Kamnu 3100 kg pšenice na hektar! Podobno so delali tudi na Raki, v Vel. Dolini, Senušah in Sv, Duhu. Tajnica KLO Skopice je izjavila, da noče znova popravljati seznama za obvezno oddajo, čeprav je krajevni odbor vedel, da ne sme Puščati posameznikom tako velikih količin žita in presežkov. Preveč žita za prehrano so puščali tudi v Cerkljah, Vel. Podlogu in v Jesenicah, v Dobovi pa je hotel KLO zagotoviti prehrano celo že
3	meeece mrtvim družinskim članom.
V	primerih, kjer KLO za presežno delovno silo niso odračunali žita, ki posameznim 'gospodarstvom z ozirom na nujnost zaposlitve teh ljudi v industriji in na velikih gradbiščih petletke ne pripada, se odločbe o obvezni oddaji žita popravljajo.
Tovarna verig v Lescah
najboljši kolektiv republiške kovinske Industr ie
Posebno ostra borba za izpolnitev plana v tovarni verig v Lescah se je začela v marcu. Januarja in februarja so v tovarni le životarili. Primanjkovalo je materiala. Lani v zadnjem mesecu so tako hiteli z delom, da so porabili skoraj vse. Nove surovine pa so le počasi prihajale. V marcu so vendar dobili že ■toliko materiala, da so lahko krepko prijeli za delo. Sklicali so sestanek udarnikov in racionalizatorjev. Sprejeli so trdno obveznost: »Proizvodni plan v marcu moramo toliko preseči, da bomo pokrili zaostanek v prvem in drugem mesecu!« Ta sklep so najboljši delavci prenesli med vse tovariše, ko so bili množični sestanki.
Sprejemanje individualnih obveznosti se je začelo. Ves kolektiv se je boril za to, da bi vsaj v marcu presegel plan, česar ni mogel v prejšnjih dveh mesecih. Uspeh ni iaostal. Ob koncu prvega tromesečja so bili za 4% nad planom. V aprilu in maju so bili zopet sesitanki. Obveznositi 60 se vrstile druga za drugo in z izpolnjevanjem so se v aprilu povzpeli za 29% nad plan, v maju pa za 14%. Ostal jim je le še zadnji mesec.
Na sestanku udarnikov za junij se je najbolj postavil štirikratni udarnik Jože Tonejc, varilec verig, 6 svojo obveznostjo, da bo zvaril 20 toa verig. Za Tonej-cem so sprejemali obveznosti še drugi. Pri varilnih strojih, kovaških kladivih, v upogibailnici in še pri neštetih vrstah dela so delavci uresničevali obveznosti. Dne 16, junija ob pol enajstih so izpolnili plan. Toda delo ni prenehalo. Borbo so nadaljevali do konca polletja. Ob zaključku 60 ugotovili, da je polletni plan presežen za 14%. Tako si je delovni kolektiv tovarne verig v Lescah priboril prvo mesto v republiški kovinski industriji Slovenije in prehodno zastavo ter nagrado vlade.
V tovarni imajo dobro organizacijo dela. Delavec vsak dan na svojem delovnem me6tu ve, koliko mora narediti, in zato tudi lahko sprejme individualno obveznost. To je bilo doseženo 6 tesnim sodelovanjem uprave podjetja, partijske in sindikalne organizacije. Na 142 posvetovanjih v prvem polletju so obravnavali pereče zadeve in odpravljali napake. Vsak mesec se zberejo udarniki, novatorji in racionalizatorji — najboljši delavci tovarne na skupni sestanek. Tu pretresejo delo v preteklem mesecu in se seznanijo z nalogami v prihodnjem mesecu. Tako so najboljši delavci vključeni tudi v vodstvo tovarne in plan tudi uresničujejo.
V tovarni je primanjkovalo ljudi. Partijska organizacija se je zavezala, da bo pomanjkanje delavcev odpravila s svojimi člani. Dvakrat v prvem polletju so 6e člani Partije obvezali, da bodo delali v soboto popoldne v produkciji. Dva me-
! seca je nad 60 partijcev vsako popoldne delalo po tri ure pri strojih in so taiko ' nadomestili manjkajoče delavce. “ev“a imajo za uspešno izpolnitev polletnega plana veliko zaslugo najboljši delavci, j kakršni so: Tonejc, Gizela Beravs, Bertoncelj, Žagar, Primožič, Rogač in drugi, i Pri varjenju verig sta se izkazala koit naj-, boljša Jože Tonejc in Gizela Beravs. Tonejc presega normo od 60—80%, Gizela Beravs, ki dela že 25i let v■ tovarn*, presega normo od 40-50%. Udarnika Magdič in Lapej v kovačnici presegata normo 1 za 25%. Udarnik Kerin presegi normo I pri kovanju tež.li51’ verig za 30% itd, Zgle-| du teh najboljših dihi cev so sledili vsi
drugi in zato 60 plan tudi uspešno izpolnili.
V Lescah so začeli iz odpadkov delati kombinirane in ščipalne klešče. Te izdelke smo uvažali, v tovarni verig pa jih zdaj delajo iz odpadkov, ki so jih poprej pošiljali v martinarno. Tako so leto« znižali odpadke za 2%, Z novatorskimi In racionalizatorskimi predlogi, ki jih je v tovarni verig v Lescah iz meseca v mesec več, izboljšujejo proces dela. Ustanovili so tudi krožek racionalizatorjev in udarnikov ter v okviru tega krožka izdelujejo vzorce Taznega ročnega orodja, ki ga doslej še nismo izdelovali in ga moramo uvažati. Nov izdelek je tudi plug obračalnik »Janez 7«, ki je težak 85 kg. Pripravljajo pa tudi orodje, da bodo lahko izdelovali traktorske pluge. Zdaj izdelujejo že lemeže. Ko bodo imeli orodje za traktorske deske in traktorske plaze, bodo traktorske postaje dobivale sestavljene traktorske pluge iz tovarne verig v Lescah.
V prvem polletju je začel obratovati nov oddelek tovarne vijakov. Dne 18. III. 60 bili še vsi 6troji oddelka za izdelovanje hladnih vijakov v Mariboru. Medtem ko 60 še montirali nekatere stroje, so na drugih v oddelku že začeli izdelovati nov izdelek. Tako zdaj izdelujejo hladno stisnjene vijake za les, zakovice, matice itd. Da je oddelek vijakov začel obratovati, imajo precej zaslug orodjarji, električarji in ključavničarji, ki so delali vsako nedeljo od marca do konca junija pri montaži strojev in instalaciji. Včasih 60 pa delali po dve ali štiri ure nad delovnim časom. Čeprav oddelek vijakov ni izpopolnjen z zadostnim številom strokovno izurjenih delavcev, so plan po vrednosti v drugem tromesečju prvega polletja izpolnili,
Delavci v tovarni verig nadaljujejo borbo za izpolnitev letnega plana v drugem polletju. Letni plan nočejo izpolniti čimiprej, da bi 6e tako ponovno uvrstili ob zaključku leta med najboljše kolektive republiške kovinske Industrije.
Tovarna betonskih hiš v Beogradu
Letos je začela v Beogradu obratovati prva tovarna betonskih gradbenih elementov. To pomeni, da so začeli tovarniško, industrijsko izdelovati poslopja.
Delo v novi tovarni »Standard beton« je po večini mehanizirano, zato je proizvodnja velika. V osmih urah izdelajo gradbene elemente za štiri trisobna stanovanja ali pa za veliko hišo. Za beton uporabljajo žlindro. Betonske plošče so cenejše od opeke, nimajo pa tudi slabih lastnosti navadnega betona iz mešanice peska in cementa.
Industrijska proizvodnja gradbenih elementov ima med drugim veliko prednost tudi v tem, da gradbena dela ne zastanejo pozimi. Tovarna dela tudi v zimskih mesecih nepretrgano. Betonske stavbne dele pa je mogoče tudi sestavljati na stavbišču, ko bi sicer zaradi mraza ne bilo mogoče betoniranje ali zidanje na prostem. Tovarna »Standard beton« ne bo pri nas edina. Industrijski način dela se bo kmalu razširil po vsej državi, tako da se bodo gradbena dela zelo pospešila in pocenila.
Izdčtna pomoč absolventov nižje kmetijske šole na Grmu kočevskemu državnemu posestvu
Ko so se pred dobrim mesecem absolventi kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu odpravljali po končanih izpitih na izlet v Bclje, je prišla okrožnica * vabilom za prostovoljno pomoč pri košnji in spravljanju sena na kočevskem državnem posestvu. Takrat je bilo nepo-košenih še na tisoče hektarjev travnikov in košenic. Na pomoč so že hitele brigade frontovcev iz Ljubljane, dolenjskih okrajev, nedeljskih prostovoljcev in domačinov Za 40 dni 6e jim je pridružila tudi Tomšičeva mladinska brigada s 320 učenci nižjih kmetijskih in veterinarskih šol Slovenije. Med njimi 60 bil tudi absolventi z Grma s četo 38 kcscev, grabljic in nakladalcev sena.
Prvi stanovalci požgane Komame vasi so bili letos grmski prostovoljci. Sem jih je dodelila uprava RKGS v Črmošnjicah. Čeprav je tu za košnjo eden najtežjih terenov kočevskih državnih posestev, je uprava vedela, da grmskim mladincem in mladinkam lahko zaupa težavno delo. Saj niso bili že večkrat med letom zaman pohvaljeni od okrajnega komiteja in vodstva Sole za uspešne delovne akcije na terenu. Hitro so 6i uredili prebivališča in kuhinjo in zagotovili prevoz vode iz doline. Razdelili so si delo in sklenili: do 15. avgusta bomo pokosili in spravili seno s površine 100 ha. To ni bila majhna naloga za tako majhno četico, vendar pa njihova mladinska organizacija tudi na tej akciji ni prenehala z delom. Duša čete je bil njen komandir Janez Volčam-šek iz Št. Lenarta pri Brežicah, eden najboljših učencev šole. Čeprav invalid, je bil neprestano pri vsakem delu. vzpodbujal je brigadirje, sam je pomagal na travnikih in v kuhinji ter hodil poleg tega še vsak dan 6 poročili v Črmožnjice. Kljub napornemu vsednevnemu delu na košenicah se je četa dnevno seznanjala z novicami iz časopisov, organizirala je ustni časopis, sama popravljala orodje, pevski zbor pa je imel redne vaje in se je naučil šest novih pesmi.
Zgledna delovna disciplina, požrtvovalnost in neprekinjeno kulturnopolitično delo mladinske organizacije je četi omogočilo, da je prvi plan dosegla že 4, avgusta in pokosila s 14 kosci 100 ha, dne
6.	avgusta pa je bilo spravljeno tudi že vse seno s pokošenih travnikov. Ponosni na velik uspeh, so grmski brigadirji nato
5.	avg. napovedali vsem četam Tomšičeve brigade desetdnevno tekmovanje in se
obvezali pokositi novih 45 ha travnikov. Spet so desetdnevno obveznost izpolnili že v 6 dneh, do 15. avg, pa so nato pokosili skupno 154,66 ha. S površine 130 hektarjev so seno naložili na vozove in ga pomagali speljati, drugo pa so zložili v kope ob voznih poteh, Skupinsko normo 4,20 ha za lOumo delo 14 koscev 60 v času tekmovanja presegali tudi za 100 odstotkov, 6aj so pokosili tudi 8,12 ha na dan. Normo 30 arov na kosca so povprečno presegali z 58 ari, najboljši kosci pa so pokosili tudi po 67 arov na dan. Med njimi so bili Franc Komar, Matija Točaj, Gabrijel Benedičič, Alojz Petek in Ivan Zajc, Nič niso zaostajale za njimi pridne grabljice Anica Kovačič, Angelca Kodrič, Nada Veselič, Hedvika Roškarič, Marija Železnik in druge, ki so tekmovale med seboj za boljše uspehe. Štirje nakladalci so dnevno namesto norme 8 vozov naložili po 12 do 15 vozov sena.
Po večerih so odmevale iz Komarne vasi pesmi mladih prostovoljcev, ob ognju pa so tekli pogovori o delu in se kovali načrti za še večje uspehe. Med letom sklenjeno tovarištvo se je kalilo v skupnih naporih za izpolnitev plana. Pred odhodom s planine so brigadirji obiskali še bližnjo bivšo partizansko bolnišnico, v Črmošnjicah pa so na upravi zvedeli, da so opravili posestvu tretjino letošnje košnje. Han je bil visoko presežen in vsi sklepi uresničeni.
Pred Solo na Grmu je zmagovite brigadirje pozdravil slavolok. Skupno s sindikalno podružnico delavcev državnega posestva so proslavili svojo zmago, praznik žetve in uspeh državnega posestva Grm, ki je polletni plan preseglo 6 117 odstotki.
Veselo vest, da so dosegli prvo mesto v odlikovani dvakrat udarni Tomšičevi brigadi pa je poslala uprava šole za brigadirji z brzojavko. Dobila jih je včeraj na največjem državnem kmetijskem obratu v Belju, odkoder bodo absolventi te dni odšli še v kmetijske obdelovalne zadruge osiješkega okraja, nato pa v Novi Beograd, Sarajevo, Dubrovnik, Split in Zagreb. Direkcija RKGS v Kočevju jih je nagradila z 20.000 dinarji, denarne nagrade pa so prejeli še od ministrstva za kmetijstvo LRS, OLO in MLO Novo mesto. Najvišje priznanje pa je diploma CK LMS najboljši četi dvakrat udarne Tomšičeve MDB
LETOS BODO PRIDELALI V HERCEGOVINI SEDEMKRAT VEČ BOMBAŽA KAKOR LANI
Bombažna polja v Hercegovini bodo dala letos našemu gospodarstvu sedemkrat več bombaža kakor lani. Posejane površine z bombažem so precej večje od lanskih, pa tudi donos je večji.
Bombaž v Hercegovini ni več nova, neznana kultura, ki se je kmetje težko privadijo, Lani so že nastopili prvi borci za večji donos bombaža, letos pa s® je njihovo število že precej povečalo. Za te so določili posebne nagrade.
Bombaž je povsod dobro odcvetel. V ljubuškem okraju bo letina tudi letos zelo dobra. V Drilovcih se je bombaž na površini 80 ha na novo melioriranem Imotsko-Bekijskem polju zelo dobro raa-vil. Po dosedanjih računih bo donos večji, kakor so mislili. Na vsaki bilki je povprečno po 15 nastavkov V čapljln-skem okraju je obrodil bombaž prav tako zelo dobro. Na njivah kmeta Doma-noviča so pognale bombažne bilke po 40 nastavkov. Ena bilka d& 120 gr čistega bombaža, kar je rekorden letošnji donos,
Ocenjevanje bombaža se je že pričelo, Sleherni pridelovalec bo prejel odločbo, koliko bombaža bo moral po ocenitvi izročiti zbiralni postaji za bombaž.
morajo priskrbeti ob času dobre frc-store za bombaž, kajti lani se je zaradi 6labih prostorov pokvarilo v Čapljini precej bombaža.
Na veliki kmetijski razstavi v Novem Sadu bo že razstavljen naš prvi kavčuk, pridobljen iz koksagiza
Razvoj naše industrije terja, da pridelujemo tudi mnogo več industrijskih rastlin kakor stara Jugoslavija in uvajamo za naše kraje popolnoma nove rastline. Medtem ko. bombaž za Jugoslavijo ni novost, čeprav ga uvajamo v številnih krajih, kjer ga poprej niso pridelovali, pa je popolnoma nova kavčukonosna rastlina koksagiz, ki izvira iz Azije in ki smo jo letos zaželi pridelovati že na precej velikih površinah.
Petletni plan določa, da se mora leta 1951 že zelo povečati proizvodnja avtomobilskih pnevmatik, gumijastih izolatorjev in drugih izdelkov. Potreba PO surovinah zelo narašča. Tudi v industriji gumija se bomo morali osamosvojiti. Zato so naši strokovnjaki delali poskuse s kav-čukonosno rastlino koksagizom, ali bi se obnesla tudi pri nas tako kakor v Sovjetski zvezi. Ugotovili so, da koksagiz pri nas dobro uspeva in daje celo precej večji donos kakor v Sovjetski zvezi. Medtem ko znaša donos v Sovjetski zvezi 32 stotov na hektar, je pri nas dosegel celo 56 do 90 stotov.
Z .uvajanjem nove rastline so bile težave predvsem zaradi tega, ker nismo imeli semena. Iz Sovjetske zveze smo prejeli le 5 kg semena, potrebovali pa bi ga mnogo več. Tudi v tem primeru se je pokazala nenaklonjenost Sovjetske zveze do naše države. Našim strokovnjakom pa se je z žilavim delom posrečilo razmnožiti seme, tako da je zdaj pridelovanje koksagiza pri nas zagotovljeno. Poskusi so na splošno že končani in letos so prvič posejali večje površine z novo rastlino v Makedoniji, Dalmaciji, v Hrvafeki, Sloveniji in Srbiji. Na veliki kmetijski razstavi v Novem Sadu bodo že raastavili prvi naš kavčuk, pridobljen iz koksagiza.
Nov industrijski obrat za popravilo traktorjev
Danes so v Doboju slovesno izročili v obrat tovarno za popravilo traktorjev in motornih vozil »Trudbenik«. Slovesnosti sta se razen množice ljudstva udeležila tudi pomočnik prometnega ministra pri zvezni vladi Čeda Kapor ter minister za lokalni promet LR Bosne in Hercegovine Milan Dakovič.
»Trudbenik« pomeni velik uspeh naših delovnih ljudi Dri reševanju nalog našega' prometa- To je prvi objekt te vrste v Bosni in Hercegovini, ki so ga zgradili z lastnimi silami. S formiranjema sedmih remontnih podjetij^ so ustvarjeni novi pogoji za uspešno in načrtno vzdrževanje vo' zil in traktorjev v kmetijstvu in gozdarstvu. Kombinat »Trudbenik« bo mnogo prispeval za vzdrževanje in razvoj prometa in mehanizacijo kmetijskih del.
Prijava terjatev in dolgov naših državljanov do Italije in Madžarske
Ministrstvo za finance FLRJ je nedavno pozvalo vse fizične in pravne osebe, ki 60 dne 9. maja 1945 stalno bivale na ozemlju, priključenem Jugoslaviji na podlagi mirovne pogodbe z Italijo, da takoj prijavijo svoje terjatve in dolgove do italijanskih in madžarskih denarnih zavodov, ki 60 poslovali aa priključenem ozemlju do maja 1945. Prav tako je izšel poziv za prijavo terjatev in dolgov vseh pravnih in fizičnih oseb do italijanskih in madžarskih pravni’ in fizičnih oseb sploh.
Terjatve in dolgove je treba prijaviti takoj na naslov: »Urad za zaščito jugoslovanskega imetja v inozemstvu«, Beograd, poštni predal št. 455. Zaradi preglednosti je treba napraviti posebno pri-Kvo. z* terjatve in posebno za dolgove.
—- - —---------------------- Urad bo storil vse potrebne ukrepe za
Ocenjevanje bo končano približno 10. j zaščito premoženjskih pravic naših dr-eeptembra.	j	žavljanov. Zato naj vsi brez odlašanja
x . sPra-vljanje bombaža gradijo v . takoj odpošljejo prijave. Vsako zavlače-Caplijlni sodobno skladišče. Na terenu ! vanje bi utegnilo imeti škodljive posle-
koncert dveh hrvatskih kulturno
UMETNIŠKIH DRUŠTEV V LJUBLJANI
Vpliv državnega posestva v Zavrču na mobilizacijo delovnih rezerv
Nedavno je bil v »Ljudski pravici« objavljen članek o popisu delovnih moči. Mimogrede je bilo omenjeno, da ima državno posestvo v Zavrču preveč delovnih moči, ker zaposluje 406 delavcev. Uprava je protestirala, češ da so podatki netočni. Oblastni ljudski odbor v Mariboru je poslal na posestvo nekaj tovarišev, ki so ugotovili, da so objavljeni podatki resnični.
Naša državna posestva bi mogla v veliki meri pomagati pri mobilizaciji delovnih rezerv. To velja zlasti za posestvo v Zavrču, na področju Slovenskih goric in Haloz, Da bi pa mogla opravljati to nalogo, morajo sama dosledno izpolnjevati delovno zakonodajo. Stalno bi mogla prepuščati presežek delovnih moči za kapitalno graditev. Od pravilnega političnega gledanja na zaposlitev slehernega delavca je odvisen uspeh mobilizacije delovnih rezerv. Politično delo pa je zlasti potrebno v Halozah, kjer še vedno naletimo na primere, da zasebniki izkoriščajo delavce in ne spoštujejo naiše delovne zakonodaje. Prav tako tudi nepravilno ravnanje državnih posestev utegne ovirati mobilizacijo delovnih rezerv, če se ne drži uredbe o zaposlitvi in če sprejema na delo delavce brez dovoljenja uprave za delovno silo.
Inšpekcijski pregled na državnem posestvu v Zavrču je odkril, da podjetje ni dosledno izpolnjevalo delovne zakonodaje. Posestvo še nima svojega delovnega reda, ki bi utrdil delovno disciplino. Zlasti pa je pomanjkljiva evidenca Uprava pogosto nima pregleda, koliko delavcev je na delu, in tudi ne nad upravičenimi in neupravičenimi izostanki. Dogaja 6e, da delavci delajo, niso pa nikjer evidentirani, njihovo delo pa ni bilo tudi nikjer zapisano. Uprava ni vodila niti predpisanega kontrolnega raz-
vida o plačah delavcev in drugih personalnih podatkih. Spričo tega je bila tudi kontrola nad kvaliteto kmetijskega dela pomanjkljiva, Na posestvu je organiziranih sedem delovnih brigad, delo z brigadirji in kontrola nad njimi pa sta pomanjkljiva. Težko si je tudi zamisliti normiranje dela in zlasti evidenco, kako delavci dosegajo norme, če ni niti pregleda, kdo je na delu in koga ni.
Spričo vsega tega je razumljivo, zakaj to posestvo po 6voji površini presega normativ zaposlenih delovnih moči celo v primeri z razdrobljenimi zasebnimi posestvi. Nepravilno je mnenje uprave, češ da ni treba voditi kot svoje delavce priložnostno zaposlenih ljudi, ki nima z njimi niti urejenih delovnih odnosov. Na pismeni nalog ptujske okrajne inšpekcije še niso storili nobenih ukrepov. Uprava v Zavrču bo morala te pomanjkljivosti odpraviti, da bo posestvo moglo zgledno vplivati na 6vojo okolico ter kazati pot napredka v Halozah.
Uprava je prepričana, da njeno dosedanje delo ni bilo pravilno. Zaveda se škode, ki jo je povzročila s tem, da je sprejemala na delo kot priložnostne delavce viničarje, ki še garajo privatnim delodajalcem, da si odslužijo stanovanje in krpo zemlje; uprava je s tem podpirala nadaljnji obstoj vaške revščine v Halozah, namesto da bi pomagala razkrinkati izkoriščevalske elemente, ki še izkoriščajo viničarje in jih ne plačujejo po uredbi. Uprava posestva v Zavrču pa bo poslej pomagala pri mobilizaciji delovnih rezerv za težko industrijo in kapitalno graditev. Izmed svojih številnih delavcev pa bi tudi mogla dati neposredno nekaj delovnih moči. Zato je že sestavila brigado v pomoč »Gradisu« v Stmišču. To je lep začetek pravilnega dela uprave posestva in zasluži vse priznanje.	K.	M.
V poljčanskem in ptujskem okraja je treba zagotoviti, da bo odkup živine v redu potekat
Centralni odbor Zveze sindikatov Jugoslavije je v letošnjem letu organiziral po vseh republikah gostovanja najboljših sindikalnih kulturno-umetniških društev. Tft gostovanja so izredne važnosti, ker nudijo priliko, da se med posameznimi republikami izmenjajo in posredujejo kulturne stvaritve, da lahko naša sindikalna kulturno-umetniška društva spremljajo uspehe drugih republik na kulturno-umetniškem polju in da poživijo in razširijo svoje programe z najboljšimi stvaritvami bratskih republik,
V	okviru teh gostovanj »ta nastopili
20.	t, m. v Filharmonični dvorani v Ljubljani sindikalni kulturno-umetniški društvi »Kolo« iz Šibenika in »Pavao Mar* kovač« iz Zagreba. Sindikalno kuMurno-umetniško društvo »Kolo« iz Šibenika je bilo zastopano z mešanim zborom, SKUD »Pavao Markovac« pa s folklorno skupino. Istočasno gostujejo v Srbiji kulturno-umetniška društva iz Slovenije, in sicer: Medani pevski zbor »Jože Lacko« iz Ptuja, mladinski pevski zbor »Jože Mo-škrič« iz Ljubljane, godba na pihala »Prežihov Voranc« iz Guštanja in folklorna skupina »Franc Mencinger« iz Javornika. To 60 najboljši, ki so zasedli prva mesta na III- reviji sindikalnih kulturno-umetniških društev v Mariboru.
Omenjeni sindikalni kulturno-umetni-ški društvi iz Ljudske republike Hrvat-ske so na sobotni prireditvi pozdravili zastopnik glavnega odbora Zveze sindikatov Slovenije, Krajevnega sindikalnega •veta mcjta Ljubljane in zastopniki sindikalnih kultumo-umetnrikih društev v
Ljubljani. Odgovoril jim je zastopnik
glavnega odbora Zveze sindikatov Hr-vateke, ki je prinesel delavskemu razredu Slovenije bratske pozdrave delavskega razreda Hrvateke in poudaril, da ne spremljajo z veseljem samo naših uspehov na kultumo-umetniikem polju, ampak tudi naše uspehe v borbi za plan.
Obe kulturno-umetniški skupini sta na visoki umetniški višini. Koncert mešanega zbora sindikalnega^ kulturno-umet-niškega društva »Kolo« je navdušil občinstvo z dobro izbranim sporedom, s katerim je zbor lahko pokazal vse svoje odlike, in s kvalitetno izvedbo skladb. Folklorna skupina pa je ogrela občinstvo s precizno in živahno izvedbo plesov, z originalno glasbeno spremljavo m narodnimi nošami.
Z nastopom v Ljubljani sta sindikalni kultumo-umetniiki društvi gosta glavne-ga odbora Zveze sindikatov Slovenije, otvorili gostovanje. Prireditve obeh društev bodo še v Postojni, Jesenicah, Bledu, Trbovljah in Mariboru. Sindikalni kulturno-umetniški društvi iz LR Hrvat-ske prisrčno pozdravljamo in ji®a želimo na njunem nadaljnjem gostovanju mnogo uspehov in lepih vtisov.
Slovenska kulturnoumetniška društva v LR Srbiji
V	soboto 20. t. m, so prišla na skupno gostovanje v LR Srbijo slovenska SKUD-a »Jože Moškrič« iz Ljubljane, »Jože Lacko« iz Ptuja, »Prežihov Voranc« iz Guštanja in »Franc Mencinger« z Javornika, Naša društva tako vračajo obiski ki g« je napravilo kultumo-umet-
dice, zlasti izgubo vseh pravic. Vsaka zamujena prijava ali če dolžnik oziroma upnik sploh ne da prijave, pomeni deviz' ni prekršek, ki se kaznuje po predpisih deviznega zakona.
V	prijavi je treba navesti razen pri imka, imena in točnega naslova znesek terjatve in v kateri valuti (n. pr. lire, dmarji itd,), vrsto terjatve (ali je hranilna vloga, tekoči račun, depot vrednostnih papirjev itd.), naslov in sedež dolžnik., ter druge podatke, ki jih v zvezi 6 prijavo ima morda posameznik. V prijavi dolga pa je treba navesti predvsem: znesek in v kateri valuti, vrsto dolfa (dolg iz tekočega računa, meničnega posojila, hipoteke itd.), naslov in sedež upnika. — Prijav ni treba kolko-vati.
S pozivom zveznega ministrstva za finance se naj seznanijo takoj vsi posamezniki in pravne osebe na priključenem ozemlju. Množične organizacije naj opozorijo svoje članstvo na ta poziv.
niško društvo »Branko Cvetkovič« letos junija pri nas. Mešani in mladinski zbori, narodopisne skupine ter orkestri na pihala slovenskih društev sp priredili že v sobote zvečer koncert v dvorani Kolar-čeve ljudske univerze v Beogradu, v nedeljo pa so nastopili v Železniku. Koncerte bodo imeli tudi v Novem Sadu, na državnem kmetijskem posestvu »Kamen-din« in v Subotici. Ob koncu gostovanja pa bodo društva obiskala jezero Palič.
Člani slovenskih kulturno-umetniških društev bodo v Srbiji gostje GO Zveze sindikatov Srbije.
KULTURNE VESTI
Zagrebško pevsko društvo »Bratstvo
—	jedinstvo« je gostovalo v Pulju, Pazinu, Opatiji in na Reki. To društvo je bilo ustanovljeno letos aprila in sicer sta se združili hrvatsko pevsko društvo »Lisinski« in srbsko pevsko društvo »Obildd«. Obe društvi sta v dolgoletnem delu dosegli lepe uspehe na torišču vokalne glasbe. Novoustanovljeno društvo z nad 80 člani' ima moški, ženski in mešani zbor. Vsi teije zbori so 13. t. m. nastopili na Reki in interpretirali dela sodobnih domačih skladateljev.
Prvi maturanti Sole za uporabno umetnost v Skoplju. Nad polovica slušateljev je pokazala ob zaključku leta odlične uspehe. Šola je bila ustanovljena takoj po osvoboditvi kot prva ustanova vrste v Makedoniji. Lani se je preimenovala v šolo za uporabno umetnost z dekorativnim, slikaTskim, dekorativno-kiparskim in grafičnim odsekom, Ko bodo premestili rezbar-sko šolo iz Ohrida v Skoplje, bo dobila šola še rezbarski odsek.
Poverjeništvo za državne nabave v poljčanskem okraju je pravočasno količinsko in časovno obremenilo krajevne ljudske odbore za oddajo pitanih prašičev in goveje živine. Vendar pa se krajevni ljudski odbori, ki bi morali predvsem večjim gospodarstvom predpisati obvezno oddajo v poletnem času, še vedno ne držijo predpisanih rokov. Ponekod KLO podpirajo izgovarjanje večjih kmetov, da bodo oddali govedo jeseni, ko bodo poljska dela končana, prašiče pa spitali, ko bo koruza dozorela. Zato so nekateri KLO obremenitve večjih kmetov, ki bi morali oddati živino poleti, prenesli na manjše gospodarje, kar je nepravilno.
V	posameznih KLO tudi dodatnega plana za mršave in pitane prašiče niso razdelili na posamezne kmete. KLO se izgovarjajo, da prašičev ni in da so poginili zaradi rdečice. Operativni kader odkupnih podjetij pa ugotavlja, da je število prašičev mnogo večje kot kaže popis in kot so jih prijavili kmetje,
Tako ni jmel večji kmet Anton Strmšek, odbornik krajevnega odbora v Sv. Jerneju, prijavljene ene svinje, enega goveda in 8 prašičev. Obremenjen je samo za enega pitanega prašiča za december, medtem ko za mršave prašiče ni imel predpisane obvezne oddaje. Tudi Elizabeta Strmšek iz Zgornjih Lap je utajila
4	prašiče in eno govedo. Anton Golčar, Malahama, KLO Oplotnica, član OLO Poljčane, ima predpis za obvezno oddajo pitanega prašiča šele v decembru, čeprav bi njegovo gospodarstvo lahko oddalo tri pitane prašiče. Nima pa nobenega predpisa za oddajo mršavih prašičev. Utajil je eno govedo. Kmet Jože PotoEnik, odbornik KLO v Oplotnici, bi moral julija oddati 560 kg govejega mesa, a svoje obveznosti še ni izpolnil. Pri*
Ulivanje starih spomenikov za razstavo v Parizu
Skupina zagrebške «Gipsoteke« je začela v Zadru ulivati v mavec spomenike hrv at ske srednjeveške umetnosti za razstavo umetnosti jugoslovanskih narodov, ki jo bodo odprli v Parizu.
Z enomesečnim delom bo skupina ulila štiri vhode Sv. Donata, poslopja iz 805. leta, v katerem je arheološki muzej, ki bo osrednja točka in glavni motto razstave. Ti vhodi simbolično kažejo, kako so Slovani po svojem prihodu na Balkan gradili svojo kulturo na ostankih rimske kulture, kaj’{ temelji vhodov v poslopje so izdelani iz ostankov starih rimskih vhodov. Razen tega bodo vlili nekaj predmetov stare hrvateke ornamentike.
V	središčih naše srednjeveške umetnosti je ie nekaj skupin, ki ulivajo stare spomenike za razstavo v Parizu.
NOVE KNJIGE IN REVIJE
Stalin: O Leninu, Cankarjeva založba Hala knjižnica marksizma-leninizma. — Ljubljana 1949; str. 48
Stalin: O socialističnem tekmovanju.
Cankarjeva založba; Mala knjižnica toar-ksizma-leninizma. Ljubljana 1949; str. 253
Stalin: Kako pojmuje socialna demokracija nacionalno vpralanje. Cankarjeva založba; Mala knjižnica. Ljubljana 1949; str. 21.
Kozlov: Kako je nastal kapitalistični način proizvodnje. Cankarjeva založba; Ekonomska in filozofska knjižnica, — Ljubljana 1949; str. 61.
Komunist; glasilo CK KPJ, štev. 4,, str. 167, Ljjtbljaaa J949.
kril je tri prašiče ter govedo, Albin Ribič, KLO Loče, je pred pooblaščencem odkupnega podjetja skril dva prašiča, v hlevu pa je pustil tri pujske in se je izgovarjal, da so mu drugi prašiči poginili za rdečico. Franc Golob, KLO Tepane, je hotel preslepiti odkupno komisijo s tem, da je nagovoril soseda bajtarja, ki nima obvezne oddaje prašičev, naj reče, da so prašiči njegovi. S tem je hotel skriti dva prašiča pri bajtarju, ki ga še vedno izkorišča kot najetega delavca. Odkupna komisija je zato zaplenila prikrite prašiče in govedo.
Krajevni odbori in odkupna podjetja v ptujskem okraju še vedno nimajo najboljše evidence nad odkupi. Pokazalo se je, da imajo kmetje, ki so zadolženi za obvezno pitanje prašičev, letos samo toliko prašičev, kolikor 6o jih po uredbi dolžni izpitati za 6vojo lastno uporabo, za nadaljnjo rejo pa jih še nimajo dovolj. Zato bo treba kontrolirati, da posamezni kmetje ne bodo pitanih prašičev klali samo za sebe, za obvezno oddajo pa oddali mršave prašiče. Nešteto je primerov, da bi morali kmetje izpitati do julija in avgusta 2 do 3 prašiče, vendar jih še vedno niso. Zato je potrebno, da kraj. odbori kontrolirajo časovno oddajo pitanih prašičev. Kmet Ivan Klasec, KLO Sv, Marija na Dravskem polju, ima pet prašičev od 50 do 60 kg težkih. Ker je velik kmet (5. skupina), ima obveznost
5	pitanih prašičev. Dva prašiča bi moral oddati že avgusta, vendar še vedno nima pripravljenega prašiča za pitanje.
Odkupno podjetje v Ptuju mora poskrbeti, da špekulanti ne bodo izigravali uredbe, KLO in okrajna poverjeništva za državne nabave pa naj nemudoma pregledajo vse prašiče in sezname, ali so kmetje pravilno zadolženi za obvezno oddajo.
Josip Jurčič: Zbrano delo, tretja knjiga, Državna založba Slovenije, Ljubljana 1949, str. 395.
Dr. Leo Šavnik: Zdravljenje raka, Državna založba Slovenije, Ljubljana, 1949, str. 250.
Kongres Jedinstvenih sindikata Jugoslavije I., Izveštaj, referati, odluke. — »Rad«, Beograd, str. 316, 1949.
Mišo Pavičevič: Borba za očuvanje i jačanje Svetske sindikalne federacije. »Rad«, Beograd 1949. Str, 46.
Geografski vestnik. Časopis za geografijo in sorodne vede, 1948—1949. Ljubljana 1949. Str. 378.
Oslobodilačka borba ldneskog naroda. »Rad«, Beograd 1949. Str. 81.
Inž. Vladeta Rapajič: Tabele za obračun kubature zemljanih radova trapeznog oblika. .Rad«, Beograd 1949. Str. 58.
Mladost. Časopis za književnost i kul-ttiru. Leto V. Št. 6. Beograd 1949.
Republika. Časopis za književnost i umjetnost. Leto V Št. 6. Zagreb 1949,
Pregled. Mjesečnik za politička, ekonomska in kulturna pitanja. Leto IV. Št. 6, Sarajevo 1949,
Brazda. Časopis za književnost i umjetnost Leto II. Št. 5, Sarajevo 1949
Ing. M, Cvijic: Električna mreža u pogonu, »Rad«, str. 91, Beograd 1949.
Ing. J, Verčon: Podmazivanje motornih vozila, str, 47, »Rad«, Beograd 1949.
Priroda, človek in zdravje, mesečnik za poljudno zdravstvo, štev, 6—7, Ljubljana, 1949.
Ekonomist, organ društva ekonomista Srbije, br. 3, Beograd 1949.
Bilten o rezultatima istraživačkih radova Savezne uprave za unapredjenje proizvodnje, br. 1., god. L, Beograd 194g
Ing. D. Delič, Održavanje mašina i alata sa zbijeniin razduhom, »Rad«, str. 55, Beograd 1949.
Ele ttrična cestna železnica v L ubUani le prevozila letos že nad 25 milijonov potnikov
Razvoj električne cestne železnice je tesno povezan z naraščanjem prebival* stva in z vedno večjimi potrebami Ljubljane po izpopolnitvi lokalnih prometnih sredstev. Prav zaradi tega se mora električna cestna železnica boriti z vedno večjimi težavami zaradi hitro naraščajočih potreb mesta
Ljubljanski tramvaj je letos prevozil že 25,223,842 potnikov in nad 1,700.000 kilometrov. Predpisana zmogljivost tramvajskih vozov v tem času pa je bila le
21,400.000	potnikov Iz tega je razvidno, da električna cestna železnica ne more z enakomernim naraščanjem 6vojih sredstev zadostiti potrebam mesta.
ALI LMAJO TRAMVAJSKE DELAVNICE DOVOLJ DELAVCEV?
Uspehi delovnega kolektiva so veliki, treba pa je bilo še več pozornosti posvetiti vprašanju delovne sile. Nedavno je deset strokovnjakov električne cestne železnice odšlo na novo delovno mesto v »Litostroj«, ker je tam primanjkovalo takih strokovnih delavcev. Sedaj se je pokazalo, da je treba najprej pregledati in izboljšati delovno organizacijo in odnos do dela, kajti šele poteim bodo ugotovili, ali potrebujejo nove delovne moči ali ne,
Kako so v delavnicah nadomestili delo desetih strokovnjakov, ki so odšli v »Litostroj«? Pokazalo se je, da je v delavnicah potrebno toliko ljudi samo zato, ker morajo stalno popravljati vozove. Raziskovanja in statistike 60 pokazale, da so se vozovi med drugim kvarili predvsem zaradi nepravilne vožnje po kretnicah. Vprašanja ni bilo težko rešiti: voz-niki 6o posvetili več 6krbi vozovom, število popravila potrebnih vozov se je zmanjšalo in dejo v delavnicah se je tako nemoteno nadaljevalo.
Prav tako so delo v delavnicah popolnoma reorganizirali in zdaij delajo delavnice predvsem za vzdrževanje proge in šele potem za potrebe raznin podjetij in privatnikov.
Precej uslužbencev električne cestne železnice dela v svojem prostem času na drugih delovnih mestih, predvsem na vasi. S tem podpirajo še tiste kulake, katerih položaj 6e je ob ustanavljanju zadrug močno zamajal; na drugi strani pa primanjkuje delovnih moči pri samih delih za vzdrževanje in razširitev voznega parka cestne železnice. Delavci 6e morajo zavedati, da je njihovo delovno mesto pri električni cestni železnici, kjer je dovolj dela, in jim ni treba iskati postranskega zaslužka drugje.
ODNOSI POTNIKOV DO USLUŽBENCEV SE MORAJO IZBOLJŠATI
Delo uslužbencev električne cesttne železnice je razmeroma zelo težko, mnogi potniki pa tega ne upoštevajo in je njihov odnos do tramvajskih uslužbencev v večini primerov nepravilen. Odnos do sprevodnic in neupravičena kritika tramvajskega prometa, ko govorijo o naravnost smešnih vzrokih slabega poslovanja, kaže o popolnem nerazumevanju za težave, ki jih ima tramvajski promet. Zavedati se moramo, da pač ni lahko delo prevoziti milijone kilometrov in potnikov, zato moramo povsod uslužbencem pomagati pri poslovanju in se zavedati vseh težav, ki jih imajo »noge« našega mesta. Pozornost pa je treba posvetiti tudi izboljšanju odnosov in vedenju nekaterih tramvajskih uslužbencev do potnikov.
PRED IZBOLJŠANJEM LN IZPOPOLNITVIJO TRAMVAJSKEGA tiMREŽJA
Prva naloga, ki jo bodo z lastnimi silami opravili že pred letošnjo zimo, je popravilo prog in kretnic na najbolj ogroženih mestih. Popravili bodo progo od kolonske tovarne do Žal, dalje progo 4, predvsem med postajama Stan in dom in milarno, tar dokončali progo 3, Prav tako bodo na številnih krajih popravili kretnice.
V	letu 1950 se bodo začela obsežna razširitvena dela. Položili bodo dvojni
tir na Tržaški in Celovški cesti do re-mize. S tem bo dokončno urejen promet na dveh najvažnejših progah in ne bo več zamud, ki jih povzroča križanje.
Uvedba trolejbusov na Tyrševi cesti do Ježice bo končno tesneje povezala Bežigrad, Ježico in nove mestne dele na severu s središčem mesta
IZDELALI BODO ŠE 15 NOVIH VOZOV
Razširili bodo delavnice in v njih izdelali še 15 novih tramvajskih vozov, ki bodo po zaslugi iznajdljivih delavcev še popolnejši od tistih, ki so jih izdelali letos in vozijo na progi 2.
Pri graditvi novega tira in pri rekonstrukciji starih prog bodo povečali življenjsko dobo naprav. Sedanje tramvajske proge 60 zgrajene tako, da voda ob nalivih pozimi zastaja na tirih in zmanjšuje zmogljivost tračnic. Pri bodočih graditvah in popravilih bodo uporabljali armirani beton in voda 6e bo odtekala v kanale ter ne bo zastajala na tračnicah.
Že letos bodo uvedli več novosti. Najprej bodo opravili splošen in natančen pregled vseh vozov in nov način hlajenja motorjev.
UVEDBA TOVORNEGA PROMETA
Mladinska skupina v delavnicah 6e je obvezala, da bo iz 6tarega nerabnega voza naredila nov motorni voz z visoko zmogljivostjo za potrebe raznih del pri razširitvi in popravilu tramvajskih prog.
Najzanimivejše bo pač to, da bodo po tramvajskih progah prevažali premog in drva s kolodvora do skladišča do Kuri-voprometa ali pa drugam s posebnimi vozovi. Prevoz blaga bo predvsem ponoči, da ne bodo ovirali rednega prometa v mestu. Poizkusne vožnje minuli teden so bile zelo uspešne. Na isti način bodo prepeljali pesek iz severnega dela mesta na Rakovnik za dograditev proge.
f Fi Z K U) LTU R A~)
Mednarodno atletsko tekmovanje v Zagrebu
Racing : Mladost 106:72
Crvena zvezda 76, Kladivar 71, Mladost 65
Zagreb, 23. avgusta. V drugem dnevu atletskega srečanja med Racingom in Mladostjo in na troboju ženskih ekip Crvene zvezde, Kladivar j a in Mladosti je bilo doseženih nekaj prav dobrih rezultatov- Ženska ekipa Mladosti je v štafeti 4X100 postavila nov državni rekord v času 51,5. Atletičarka Kladivarja Majcenova je postavila nov slovenski rekord v skoku v daljino 5,35 m. Odličen je rezultat Matejeve v metu diska 41,2? m.
Tehnični rezultati Racing — Mladost; 400 m zapreke: Bulič (Ml) 56,5, Frayer (R) 5?,?. Met kladiva: Margot (R) 49,92 m, Galin (Ml) 48,80 m, Lacko-vič (Ml) 44,81 m, izven konkurence Gubijan 53,40 in Berec 48,97. Met diska:	Margot (R) 41,61 m, Marčelja
(Ml) 40,89 m, Ivekovič (Ml) 40,56 m-Skok s palico: Sillon 3,90 m (R), Marčelja (Ml) 3,50 m. Roca (R) 3,40 m; 800 m: Perault (R) 1:54,2 m, Bourden (R) 1:57,5, Kraljevič (Ml) 1:58,3. Met kopja; Urbič (Ml) 61,92 m, Belec (Ml) 58,20 m. Epel (R) 44,43 m. 5000 m: Mi-moun (R) 14:55,8 m, Ptijean (R) 15:27,0 m, Kotnik (Ml) 16:04,8 m: 200 m: Port-hault (R) 22,4m, Riou (R) 23,4 m, Rslja (Ml) 23,5; 4X400 m: Racing 3:26,4, Mladost 3:29,4.
Troboj Crvena zvezda — Kladivar — Mlado6t: 80 m zapreke: Posinek (Kladivar) 13,0, Varmuža (CZ) 13,1, Šeb (Ml) 13,2; 200 m: Bogič (Ml) 27,4, Butja (Ml) 27,6, Rehar (KI) 28,2- Skok v daljino: Koledin (CZ) 5,41, Majcen (KI) 5,35, Šumak (Ml) 5,28. Met diska: Matej (CZ) 41,27, Radosavljevič (CZ) 34,23, Borovec (Ml) 34,14. 4X100 m: Mladost 51,5, Kladivar 52,7, Crvena zvezda 53,2.
»Ljubitelji košarke« (Trst) : »Enotnost« (Ljubljana) 39:19 (19:6)
Ljubljanska Enotnost je gostovala v Kopru, kjer 6e je pomerila v prijateljski tekmi z »Ljubitelji košarke« iz Trsta. Tržačani so tokrat zelo dobro zaigrali in s tehnično igro uspeli premagati ljubljansko Enotnost z rezultatom 39:19.
S A H
MLADINSKO DRŽAVNO PRVENSTVO V ŠAHU
Niš, 23. avgusta. Na mladinskem državnem prvenstvu v šahu je bilo v Niški panji odigrano XII. in XIII. kolo. Rezultati XII. kola so naslednji:	 ..
Simonovič — Štrbič 0:1, Dimo — Cetkovič 0:1, Radič — Martinovski 0:1, Mihalič — Ribarič 1:0. Oamanlijev - Podkrajšek 0:1, Krstič — Bilušič 1:0, Kovač - Dučič 1:0. Uhlif — Njegovan remis In Sogi — Kis remie.	,	,
V	XIII kolu so bili doseženi naslednji uspehi: Kiš — Simonovič 1:0, Njegovan — Segi 1:0, Podkrajšek - Krstič 0:1, Ribarič
—	Osmanlijev 1:0, Martinovski — Miholič rcmis, četkovič — Radič 1:0 in Strbič — Dimo 1:0. prekinjeni pa sta bili partiji Dučič- Uhlif in Bilušič - Kovač.
Doigrane so bile partije iz XI. kola: Segi — Simonovič remis, Kiš — Uhlif remi* in Dučič — Krstič 0:1.
Po XIII. kolu je razvrstitev na tabeli naslednja: Kiš 10 točk, Strblč in Krstič po
9,	Miholič 8,5, Martinovski 8, Uhlif 7,5 (1). Dimc. Podkrajšek, Njegovan in četkovič po 7,5 točke.
VREMENSKO POROČILO HIDROMETEOROLOŠKE SLUŽBE remonska napoved za 24. avgusta: Po
linah v jutranjih urah megla. Nato smenljiva oblačnost s slabim sevoro-odnikom in deloma sončno. Tempera
i	brez bistvene sprememb*.
Teniški turnir v Opatiji
Opatija, 23. avg.
Na teniških igriščih v Opatiji se je danes začel drugi mednarodni teniški turnir, ki se ga udeležujejo poleg naših tudi švicarski, avstrijski, italijanski, belgijski in francoski tekmovalci. Pri tekmovanju seniorjev sodeluje 49 tekmovalcev, V tekmovanju juniorjev sodeluje 17 mladih teniških igralcev, med njimi eden iz Italije.
Včeraj so se že začela tekmovanja v vseh treh disciplinah za plasman posameznikov. Tekmovanja niso prinesla 'ni-kakih presenečenj. Pri tekmovanju seniorjev 60 se že plasirali v 'osminko finala Krstič, Šarič in Berta.
Od tujih tekmovalcev je nastopil danes 6amo Bichy (Švica), ki je premagal Škapina s 6:3, 3:6 in 6:2, v drugem kolu pa bo igral proti Briksiju.
Pri tekmovanju žensk sta bili danes izločeni predstavnici Avstrije. Hauptovo je premagala Laslova, Gremerjevo pa Charbonier (Švica). V četrtfinalih 6e bosta srečali Maire (Švica), ki je premagala Friedrichovo, in Charbonier. V četrtfinale sita se plasirali tudi Bros in Laslo.
Prvo kolo juniorskega tekmovanja je že končano (razen srečanja Gardini-Tom-ljanovič). V četrtfinalih 6e bodo srečali Gardini-Plečevič, Nikolič-Reljič, Joksimo-vič-Keretič in Žerovec-Panajotovič.
DAN ŠPORTA V KRŠKEM
V	nedeljo popoldne je priredilo TD Krško dan športa na stadionu Matije Gubca. Kljub sorazmerno majhnemu številu tekmovalcev iz Brežic, Sevnice, Krškega, aktiva Celuloze iz Vidma in moštva Železničarja (II) iz Ljubljane je bil izveden lep lahkoatletski program in nogometni turnir. Fizkulturniki »o prikorakali na stadion z godbo in zastavami, nakar so po pozdravu tekmovali najprej v tekih, metih in skokih. Posamezni uspehi:
100 m — Urbančič (Brežice) 12,5 sek., 69 metrov — Krohne Mimica (Sevnica) 10 sek,. 800 m članice — Zupančič (B) 3 min., 1500 metrov člani — Kristan (B) 4,05 min.; štafeta 4X100 — Razlag (B) 56 sek.; krogla — Meršolj (K) 10,83 m: met bombe — Peta-novič (K) 46,80 m; disk - Meršolj (K) 83,80 m; skok v daljino — Kristan (BI 5.18 m.
Košarka: Razlag ((Krško) 26:5.
Odbojka: Brežice — Krško 1:1.
Nogomet: Železničar — Brežice 8:0
Železničar — Krško 1:0.
Brežice — Krško 2:1.
DANES PLAVALNA TEKMA
MLADOST : ENOTNOST
Danes in jutri bo o-b 20. na Centralnem ljudskem kopališču zadnja plavalna tekma v okviru prve lige plavalnega Ju-gokupa v Ljubljani med zagrebško Mladostjo in ljubljansko Enotnostjo.
Prinašamo tablico prve plavalne lige Jugokupa, ki izgloda po zmagi Primorja nad Mladostjo takole:
Primorje	2	2	0	0	483:405	4
Jug	2	2	0	0	476:389	4
Mladost	3	1	0	2	571:734	2
Enotnost	1	0	0	1	215:223	0
Hajduk	2	0	0	2	373:515	0
Z ljubljansko tekmo bo Mladost odigrala vse štiri svoje letošnje tekme prve plavalne lige, dočiltl gostuje Enotnost 6. in 7, septembra na Reki in 13. ter 14. v Splitu, kjer bo ljubljansko moštvo plavalo proti Primorju in proti Hajduku. V letu 1950. pa bodo povratna tekmovanja ter bomo v Ljubljani videli Primorje in Hajduka, Enotnost pa bo plavala v Zagrebu proti Mladosti, v Dubrovniku pa proti Jugu.
Jugoslovanski plavalni pokal
Jug (Dubr.) - Hajduk 236:205
Dubrovnik, 23. avgusta, V Dubrovniku se je danes nadaljevalo pred več tisoč gledalci tekmovanje v plavanju in vatterpolu med plavalnima kluboma »Hajduka« (Split) in »Juga« (Dubrovnik) prvenstvo prve lige.	.	....
Tudi drugi dan tekmovanja se je končal z zmago »Juga«. V posameznih disciplinah
408 m prosto moški: 1 ji® j§al9uk) 5:01,8; 200 m prsno ženske: VuliS (Hajduk) 3:22,9; 100 m hrbtno moški:	Ciganovič	(,Tug)
1:13,4; 100 m prosto ženske: Ligorio (Jug) 1:16,1; štafeta 3X100 m mešano: zmagala je ekipa Juga (4:48), Hajduk je dosegel čas 4:26,5. V štafeti 1X200 m prosto moški so zmagali plavalci Hajduka s časom 9:59. Plavalci Juga so dosegli čas 10:42,5.
Današnja waterpolo tekma se je končala z rezultatom 3:1 (2Hl^^korist Juga,
Odred - Metalec
Jutri bo na stadionu Odreda v Ljubljani prijateljska nogometna tekma med beograjskim Metalcem, članom I. zvezne lige, in slovenskim predstavnikom v II. zvezni ligi, Odredom, Ker se obe moštvi že delj časa marljivo in sistematično pripravljata na prihodnje prvenstvene nastope pod vodstvom zveznega trenerja tov. Bročiča, je pričakovati, da bo tekma zanimiva. Začetek glavne^ tekme je ob 16.30, predtekma pa se začne ob 15. uri.
O B V E
Gostovanje umetniškega ansambla Jugoslovanske armade
VoHoitiUk in našiti
Prvi potrošniški dom na Gorenjskem.
V	Šenčurju pri Kranju je bil v nedeljo
21.	avgusta slovesno otvorjen prvi potrošniški dom na Gorenjskem. Lansko leto so delavci Šenčurja ustanovili svojo potrošniško zadrugo, za katero pa niso imeli poslovnih prostorov. Upravni odbor z KLO je organiziral delo na nedograjeni zgradbi. Vaščani so se z veseljem oprijeli dela in danes stoji sredi vari lepo poslopje, ki ima prostore za trgovino, tri shrambe, skladišče, šivalnico, krojačnico in pisarno.
K. I.
Prve udarnice v tovarni dežnikov. Te
dni bodo proglasili prve udarnice v tovarni dežnikov v Dolnji Lendavi, kjer je večina delavk Madžark. Sindikalno vodstvo je moralo premagovati velike težave, preden je pripravilo delavke do preseganja norm. Z dobrim vzgojno-poli-tičnim delom v madžarščini pa je sindikalna uprava dosegla, da so delavke začele presegati norme.. Prva je pristopila k temu Pintar Rozalija, za njo pa še druge: Hunjadi, Gazdak in Štern, ki bodo sedaj proglašene za udarnice. Tekmovanje se med delavkami zdaj vedno bolj širi.	P. J.
Uspešno izvedena vaja mariborskih prostovoljnih gasilcev pred »Gasilskim tednom«. Vodstvo železniških delavnic je pod poveljstvom tov. Korena pripravilo 21. t, m. v delavnicah velike gasilske vaje. Po obširnem načrtu je bilo določeno, da bo vaja izvedena na objektih železniških delavnic, kjer bi se najbolje preizkusila pripravljenost in hitrost gasilcev. Vaja je bila organizirana tako, kot da je v železniških delavnicah izbruhnil požar, ne da bi zato kdo prej vedel. — Okrog 8. ure zjutraj so bile vse gasilske edinice na področju Maribora obveščene, da je v železniških delavnicah izbruhnil požaT. Klic »na pomoč« ni bil brez uspeha, Vse edinice so takoj alarmirale svoje članstvb ter že po nekaj_ minutah prispele na mesto požara. Pridrvelo je toliko gasilskih voz, da bi bili lahko taikoj lokalizirali vsak požar. Med prvimi so prispeli požrtvovalni člani mariborske gasilske čete, — Istega dne je bila v dopoldanskih urah v Brezju pri Mariboru še druga gasilska vaja, ki jo je pripravilo in vodilo okrajno gasilsko poveljstvo. Strokovna ocena obeh vaj je nadvse zadovoljiva ter dokazuje, da se je gasilstvo po osvoboditvi močno dvignilo.
Č. F.
Od 25. avgusta 1949 do 29. avgusta 1949:
Četrtek, 25. avgusta ob 20 v operi: Večer narodnih plesov, dirigent Emil Cossetto — predstava za Jugoslovansko armado-Petek, 26. avgusta ob 20 v dvorani kina Union: Vokalno-instrumentalni koncert, dirigent Emil Cossetto. Sobota, 27. avgusta ob 20 v Domu armije: Večer narodnih plesov dirigent Emil Cossetto.
Generalna direkcija zvezne Industrije stekla razpisuje:
NATEČAJ
za sprejem novih učencev v industrijsko steklarsko šolo v Rogaški Slatini.
V	obzir pridejo popolnoma zdravi učenci, moškega spola, ne starejši od 17 .D ne mlajši od 14 let. z zavrženo osnovno Solo.
Po končanem šolanju, katero traja 3 leta, učenci se uaposabljavajo za kvalificirane delavce in mojstre-pripravnike v podjetjih industrije stekla.	,	_
Tip šole je internatski, brezplačno stanovanje, hrana, obleka, obutev m perilo je preskrbljeno učencem za časa njihovega šolanja.	,	...
Kandidati morajo najpozneje do oO. avgusta t. 1. zraven taksirane prošnje z 10 din, priložiti odn. poslati Upravi Industrijsko steklarski šoli Rogaška Slatina, naslednje dokumente:
1. Krstni list
2. Zadnje šolsko spričevalo.
3. Zdravniško spričevalo
4. Potrdilo o imovinskem stanju.
5. Karakteristiko izdano od organizacije Ljudske mladine.
6. Dovoljenje staršev ali varuhov za vpis v industrijsko steklarsko šolo.
7. Pismeno dovoljenje staršev ali varuhov, da bodo oni v primeru samovoljne zapustitve šole od strani učancev
prevzeli vse potne stroške, kakor stroške za njegovo šolanje.	.
Učenci bodo pismenim potom obveščeni o dnevu pričetka šolskega leta, zato je potrebno, da o priliki pošiljanja prošenj dostavijo Upravi šole točen naslov.
Za vse točnejše informacije se interesenti lahko obrnejo na Upravo industrijsko steklarske šole v Rogaški Slatini, pri refe. rentu za strokovno šolstvo steklarne Rogaška Slatina ali pa direktno na Generalno direkcijo savezne industrije stekla — Beograd, Gavrila Principa št. 58/IV. — Iz Generalne direkcije savezne Industrije stakla.
POZIV!
Uprava železniškega tehnikoma v Ljubljani obvešča svoje dijake, da se morajo za nastop šolskega leta 1949-195» javiti v šoli v Ljubljani dne 20. septembra t. 1.
Dosedanji dijaki 2. razreda strojnega in gradbenega odseka se morajo javiti za nastop novega šolskega leta 1». septembra t. 1. v železniškem tehnikumu Pula.
POZIV!
Ker se ponovno dogaja, da posamezni najemniki glasbil (klavirjev, planin, harmonijev), ki so last ljudske imovine nimajo pravilnega odnosa do instrumentov — t. j„ da jih svojevoljno posojajo, odpeljejo s seboj če se selijo, ne da bi javili svoj novi naslov itd., poziva Ministrstvo za prosveto vse, ki so danes v posesti glasbila ljudske imovine, da obvezno javijo Ministrstvu za pTosveto do 31, avgusta t 1. naslednje podatke: ime in toSen naslov stanovanja: znamko
instrumenta tovarniško številko, od kdaj uporabljajo glasbilo, višino najemnine, ki jo plačujejo (ozir. če so oproščeni plačevanja).
Opozarjamo, da ie prav vsak sedanji lastnik (tudi. šole. ustanove, sindikati itd.) obvezan dati točne in resnične podatke in da bomo proti vsem, ki se temu pozivu ne bi odzvali Izvajali konsekvence — predvsem z odvzemom glasbila In s prijavo javnemu tožilstvu zaradi prikrivanja 'judske imovine. — Ministrstvo za prosveto,
KINO
LJUBLJANA MOSKVA:	Ameriški film
»Državljan Kane«, F. N 184 8LOGA:	Sovi film .Vrnitev iz zmage«
mesečnik JA 9. — Predstavi ob 18.30 in 20.30
TIVOLI: Avstrijski film »Dunajske raelodi-__ l®«: Pregled 6. — Predstava ob 20. TRIGLAV: Sovj. barvna risanka »čarobni konjiček«, Dimnikarček in SS-ovcl, Cev-Uarček uraduje. — Predstava ob 20. SISKA: Sovjet, film »Povest o pravem člo-TOku«. F. N. 174 - Predstava ob 20. MARIBOR PARTIZAN Avstrijski Miro »■Proces« F N 182.
UDARVTK- Angleški film -Carneval«
T J. ¥■ 181. - Predstavi ob 18.30 in 20.30 LETNI MARIBOR: Sovj. film »Med Ijud-tednik. — Predstava ob 20.
OEL.HC METROPOL: Sovjetski barvni film »Mifturin«, F. N 178 KAMNTK Sovjetski film »Mlad« gnrrta« I. dal, — dve delovni zmagi OF - Zagrebu.
KRANJ STORŽIČ: Italijanski film »Tragičen lov«, Naša krila.
PTUJ: Poljski film »Poslednja etapa«, 10» let Prešernove smrti.
NOVO MESTO: Jugoslovanski film »Parada 1. maja 1948«. Slovenski narodni plesi, ob 18.30 in 20.30.
R A 0 I 0
Ljubljana. Maribor in Slov Primorjf
DNEVNI SPORED ZA SREDO 21 VIII.
Poročila: ob 5.15, 6.20, 12.30, 14.30, 19.30 in ob 22.00.	„„„ T
5.00 Pozdrav delovnim ljudem — 6.00 Jutranji koncert - 12.00 Opoldanski koncert. Na sporedu: Benjamin Ipaveo in Kisto Savin — 12.45 Lahka solistična glasba — 13.00 Pisan spored slovenskih narodnih in umetnih pesmi — 13.35 Robert Schumann: Koncert za oello in orkester — 14.00 Igra Stojan Stenovio s svojo kapelo — 14.45 Hrvat-ska narodna glasba (prenos iz Zagreba) —
15.00 Kulturni pregled — 18.30 Glasbene slike — 18.40 Mali leksikon za pionirje —
19.00 Igra tamburaški orkester p. v. Matka Sijakoviča — 19.45 Zabavna glasba — 20.00 Politični komentar iz Beograda — 20.15 Veder vetol spored —	21.00 Sodelovanje ljudstva pri izvajanju social, skrbstva — 21.10 Klavirsko glasbo Vasilija Mirka izvaja pianist M. Lipovšek — 21.30 Pojo slovenski zbori in solisti — 22.30 Iz del skladateljev dunajske klasike
»VPRAŠANJA NAŠIH ONI«
I. polletje 1949 to oekaj izvodov II. p°J letfs 1948. vezana dobile v upravi »Ljud ske pravice« Ljubljana. Kopitarjeva 2. in v vseh njenih podružnicah Vsako polletje otane 140 — din
RAZNASALKO
Nedelja, 28. avgusta ob 20 v Domu aimiije: Vokalni koncert, dirigent Slobodan Krstič.
Na programu dela Gotovca, Hri^ti’ ča, Mokranjca, Vuk Dragoviča, Kozine, Simonitija in Cossette.
V	primeru slabega vremena bo predstava 27- avgusta v operi, a 28, avgusta v dvorani kina Union.
Vstopnice dobite preko množičnih organizacij v Koncertni poslovalnici in Domu Jugoslovanske armade.
DNEVNE VESTI
Prvi nastop plesnega ansambla umetniških korpusov Jugoslovanska armade bo drevi ob 20 v ljubljanski operi.	2309
Kemiki . absolventi! V petek 26. t. m-ekskurzija v Trbovlje im Hrastnik. Podrobnosti v četrtek zvečer. Prijave po možnosti do četrtka opoldne na realki.
Brigadirji-ke TSŠ in GT — pozor! Vse brigadirje-ke I. in II. izmene TSS in GT obveščamo, da morajo biti 25. avgusta ob
8.	uri zjutraj na Vidovdanski 9. zaradi odhoda na 10 dnevno letovanje v Bohinj. Prinesite s seboj odejo, porcijo in žlico.
Tovarišica doc. Smillja Jaksič-Kostič bo predavala o temi: Manifestacije po masovnem cepljenju z BCO cepivom v ponedeljek dne 29. avgusta ob 19. uri v predavalnici Interno klinike. Slovensko zdravniško društvo vabi na predavanje vse tovariše zdravnike in medicimce.	397
, Za slušatelje IV. letnika Gospodarske fa; kultete bo danes v sredo 24. t. m. ob 20. uri množični sestanek.	2312
VESTI IZ MARIBORA
DEŽURSTVO LEKARN V MARIBORU
V sredo 24. avgusta: V. mestna lekarna, Meljska cesta 2.
SOLSTVO
Na vseh srednjih šolah v Ljubljani se
bodo vršili popravni izpiti od 1. do 8. septembra 1949. Natančne razporede izpitov naj si prizadeti ogledajo na razglasnih deskah šol. Naknadni vpisi bodo 6. septembra, začetek pouka pa 10. septembra 1949.	2315
Na šoli za učence v gospodarstvu raznih strok v Kranju (strokovna šola) bo vpisovanje 1., 2. in 3. septembra popoldne. Novinci prineso s seboj »Knjižico za učence v gospodarstvu«. Vsi popravni, privatni in zaključni izpiti bodo 8. septembra ob 13. uri. — Pričetek rednega pouka bo objavljen na razglasni deski (glavna vrata). — Upravlteljstvo.
Gimnazija Jesenice. Popravni izpiti za vse. ki so padli junija v razredu ali pri nižjem in višjem tečajnem izpitu, se bodo vršili 1. septembra ob 7 uri. Istega dne bodo razredni izpiti za privatiste. Jesenski nižji in višji tečajni izpit se prične 2. septembra ob 7. uri. — Ravnateljstvo. 448 Na nižji gimnaziji v Ribnici bodo popravni izpiti 1. in 2. septembra, nižji tečajni izpit od 3.-7. septembra. Naknaden vpis bo 7. septembra, začetek pouka P®
10.	septembra Podroben razpored izpitov J® na šolski oglasni deski. — Ravnateljstvo-
KONCERTI
V Slatini Radencih bo danes ob 20 solistični koncert. Spored izvajajo:	violinist Uroš Prevoršek, koncertna pevka sopranistka Mlejnikov«, pri klavirju Jo Lili Hribarjeva.
V Dobrni pri Celju bo v četrtek 25. avgusta koncert solistov: violinista Prevorska, sopranistke Mlejnikove. Pri klavirju L-Hribarjova.
O S M R I N • C E
Sindikalna podružnica državne administracije št. 36 javlja, da je po dolgi in mučni bolezni odšla iz naše srede draga tovarišica CIBER VERA, Pogreb _ ob v sredo 24. avgusta 1949 ob 17. uri^ iz Žal. Ohranili jo bomo v trajnem spominu.
Umrl je tovariš VENCESLAV ČOPIČ, di. jak IV. razreda I. gimnazije. Pogreb bo v četrtek 25. t. m. oh 17. uri na Zalah. — Starši.
Javljamo žalostno vest, da nas je po kratki mučni bolezni zapustil naš sodelavec STANE KOKALJ, nameščenec tovarne Elan, Žgošc - Begunje. Pogreb bo 25. avgusta 1949 ob 16. uri. popoldne na Jesenicah. —- Podružnica Jeseniee.
Z A H V A I a
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nas tolažili in nam pomagali ob bridki izgubi našega nepozabnega ERVINA HUDE-TA. Posebno se zahvaljujemo Okrajnemu komi-tetu KPS Kočevje, Predsedstvu 10 OLO Kočevje, Okrajnemu odboru OF, vsem Krajevnim ljudskim odborom. Sindikalni po-družnici administrativnih uslužbencev OLO Kočevje, predsedniku 10 OLO Kočevje tov. Mikulič Karlu, sekretarju mestnega komiteja tov. Vidoševlč Ivotu in zveznemu poslancu okraja Kočevje tov. dr. Mikuž Metodu za poslovilne besede, vsem organizacijam. zdravnikoma, godbi, darovalcem številnih vencev in cvetja, ter vsem. ki so Izrazili sožalje in spremljali pokojnika do preranega groba. — Žalujoča mama. hforki, sm. sestra, brat in ostalo sorodstvo. — Kočevje, dno 21. avgusta 1949.
za raznašanje časopisov za Pobrežje sprejme takoj podružnica Ljudske pravice«, Maribor.
OGLASI
KUPUJEMO nove in -abljene Dizelmotorje 6-24 HP storitve, ter batne črpalke od 40 do 2000/1 na minuto in do 30 atmostjr pritiska Ponudbe poslati na Zavod za geološka raziskovanja v Ljubljani, Miklošičeva c. 19. Tolofon štovilka 41-40.
2316
NA DOLENJSKEM VLAKU sem v soboto zvečer v Grosupljem pozabila rjavo torbico z osebnimi dokumenti in listnico z 1800 din in oblačilnimi nakaznicami na imena: Vehovec vera star., Vehovec Vera ml., Vehovec Stana, Vehovec Breda, Vehovec Branka m Vehovec Zdenka. Pošto-noga najditelju prosim naj odda najdene stvgrl pri Jugoreklam. Ljubljana, Tyrše-va 11. na imo Mlakar Lidija	398
POZIV
Zvera borcev NOV ljubljanske obl: j vse bližnje v Ljubljani i okoliša, da se udeleže sestanka dr 27. avgusta t. 1. ob 9. uri v prostor velike dvorane bivšega kina »Matica« Ljubljani, za partizanski izlet c 7 letnici ustanovitve Šercer je ve br gade.
, Na ta sestanek so vabljeni bor iz Sercerjeve brigade in tudi osta' da bomo skupno določili način in pi prave izleta. Vljudno vabljeni.
Iz pisarne ZB NOV Jjub. oblas
Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Dušan Bol« (Naslov uredn §tva: Kopitarjev« 6. - Uprava: Kopitar leva 2 Telefon uredništva -n upravi 52-61 do 52-65. Telefon naročn inskega oddelka 50-30. Telefon oglasne* oddelka 36-83. — Stev ček. računa 6-90601-0.