AMERIKANSK1 oLOVENEC
Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
«
ŠTEVILKA 9.
JOLIET, ILLINOIS, 29. DECEMBEA 1914
t
Nemci Se niso predrli
LETNIK XXIY.
ruske linije na Poljskem
Posedaj bili brezuspešni vsi trudi nemških čet, da bi prišle čez reko Bzuro. Nekaj uspehov so Nemci dosegli ob Pilici na južnem Poljskem, kjer se "bojujejo tudi Avstrijci baje prav uspešno.
fe Galicije prihajajo nasprotujoča poročila iz raznih virov.
si
D«naj, 24. dec. (Čez' Amsterdam in °ndon.) — Sledeče uradno naznanilo
ie bi'o danes izdano:
V	.... v gorenji Magyogerski dolini ie
v*trajno bojevanje. V dolini Latelice
naše čete včeraj odbile več napadov
y ^ikinii izgubami za sovražnika.
s|e<l razstrelbe neke mine je bil neki
!Uski bataljon skoro popolnoma uničen.
V	dolini Ung smo znatno pridobili °zemlju. Blizu Urzokera smo ujeli
^ Rusov.
Povsod drugod v Galiciji se nada-,u,Jejo boji.
'°b dolenji Drini je bilo dne 22. '^■ujetih nad 2,000 mož. . "led 11. in 20. dec. je položilo orož-Je. skuPaj 43,000 Rusov. Število vojnih ^'nikov v monarhiji znaša sedaj 206,-
^Amsterjlani) 24. dec. (Čez London.) n&v ineS semkaJ dospela brzojavka n„a)? s'edeče uradno naznanilo iz
•Junaja:
z	obrežne baterije so streljale
čoin I')e'30tn na francoski podmorski
n Curie' ne-da bi mu dale prilož-K^-t, !»vr.;.; ....
(»»d	ocividno nameravani na-
..." «t<j»i.ya ooAmorskega čolna ie »Jeto.
'N	-*e na® Podmorski čoln
p.7", . v Otrantski morski 'ožini na-,e' iz šestnajstih vojnih ladij ob-, Jec oddelek francoskega bojnega ^odovja. Dve bojni ladji ConrOtske sta bili zadeti po torpedih. Uči-ek 'zstrelkov ni znan." Vil|\rUn' 24. dec. (Brezžično v Say-s	Iz uradnega vira so bile ča-
sledx"1 ^anes izročene med drugimi
"D
vesti za objavo:
,m . oč>m splošno vlada zaupanje, da CeijJ" Nemci in njihova zaveznika ob t0rj-- n' črti na vzhodnem bojnem ti t,SeU. zazTlamovati uspehe, vendar ni-?n ^'inska, niti dunajska uradna na-
'»a ne kažejo na novo odločilno m;,go. "7
p0r "amenito je pa, da je dunajsko kot°C^0 ozn;'čilo položaj v Karpatih l?Koden. O bojih ob dolenjem . aJc" in na liniji Krosno-Tuchow rečeno samo, da se nadaljujejo. °8r k-iStr°K' resnicoljubnosti avstro-- ' 1,1 Vojaških oblastev priča to, da
l>ii0
"0
objavi- —VUJ"""allJ Jeno podrobno poročil JUje "mik Avstrijcev z nepričako-
Jas
ilo, ki po-
'e bi] »uJasK1
obi, ?.0 ^dnjem vojskovanju v Srbiji pod
vanj' ?mik •
in ^ 1'ojavom srbskih ojačenih čet ra>,' rain4 neugodnimi vremenskimi
1"avdušc
IV. ;.Jrategično potrebo umeknitv
rami. Izgube da so bile znatne, Pod USe»je čet da ni najmanj trpelo
lor, . . 1 K cno P.otredo umeunitve. fel(jc'.j° vsebuje tudi vest, da je bil lih' ''^mojster Potiorek iz zdravstve-
velk','*lrov odstavljen iz svojega J®tva 'A\
po-
45 r°-°grski 8eneralni štab žigo-slrijc'1.1° rusko poročilo, da so Avte ' lzKubili (XX) mož na ujetnikih ''?Ko topov in strojnih pušk, k<5t «a|e j kllPne izgube avstrijske so zna-Hož i'1 Etični točki bojne črte 307 "ili !?. mrtvih, ranjenih in pogrešala Ul enega topa ali ene strojne ^ ni sovražnik zaplenil." naj se še ni naveličal vojne.
25. dec. -v- Dr. Dumba, avstro-ogrski po-nocoj priobčil izjavo, v ka-
ioi,; v kratkim v angloameriškem visju
^on'Sl,in8ton, D. C.,
<Ltanti« ' Jel mi
^SrJ Urctl kratkim v
pogodbo od leta 1879., ki /zavezuje Nemčijo in Avštro-Ogrsko, podpirati se medsebojno z vso svojci bojno.močjo proti Rusiji in samo vkupno skleniti mir, prepoveduje avstro-ogrske monarhije čast in samokorist, pustiti svojega zaveznika na cedilu in se truditi za posebni mir.
Avstrija se ne vda.
'"Odstop Galicije in Bosne bi mogel priti v poštev samo po uničujočem porazu, možnost, ki na srečo najmanj ne odgovarja resničnemu položaju na bojnem torišču.
"Ni izključeno, da je želja mati misli pri tistih, ki spravljajo v svet take govorice.-'
Nemci odbiti blizu Varšave.
Petrograd, 25. dec. — Ruske uspehe naznanjajo uradno od bojne fronte pred Varšavo in od bojne fronte okrog Krakova, ali brez bistvene izpremem-be splošnega položaja v teh okrožjih.
Pred Varšavo Rusi obdržujejo svoje postojanke in hudo kaznujejo Nemce. Vrsta odločnih napadov pri Poli-movvu, baš južno od Sochaczewa, trideset milj od Varšave, je bila baje odbita v' noči 2.V dec. po močnih ruskih protinapadih.
Štirideset milj dalje proti jugu pri Anovoloncu so Nemci uspešno prebrodili reko Pilico, a bili potem poraženi po divjem napadu sibirskih čet, ki so prisilile vpadnike k umiku.
Nemci izgubili najboljših vojakov.
V tem bojevanju je bilo sedem iz-bornili bataljonov virtemberških četi ki so dospeli iz Francije na pomoč po-hodnikom proti Varšavi, uničenih. Podrobnosti o krvavem spopadu so bile naznanjene semkaj danes.
Virtcmbe'rški bataljoni so stali nasproti sibirskim strelcem, in hrabrosti teh ruskih čet v bojevanju, ki se je raztezalo čez soboto, nedeljo in ponedeljek, je pripisati odbitje sovražnika. Celo soboto so Nemci napadali ruske postojanke s streljanjem iz težkih topov. Združeno so poskušali izsiliti prehod čez reko.
Sibirci odpodili Nemce.
Pogostni pehotni napadi so se vršili med dnevom, a šele v soboto zvečer je bil zaukazan glavni napad. Tedaj so Virtemberžani šli naprej. Čez pusto, močvirnato zemljo so se zakadili nad Sibirce vpričo strašnega streljanja, ki jih pa ni zaustavilo. Napadniki so neprestano stiskali svoje vrste, ko jih je hudo streljanje redčilo, in lomastili naprej.
Nemci so prodrli prav do okopov Sibircev in tu se je začel boj z bajonetom proti bajonetu. Sibirci so se vrgli nad N v nice s polno silo. Izsablja-li, izbili in izrezali so svojo pot v sovražnikove vrste, dokler se niso umek-nile. Nymci so ponavljali »svoje napade, dokler ni bilo vseh sedem virtemberških bataljonov uničenih.
mali nemško taktiko in poskušali prodreti s težo in številom. Ponovno so se zaganjali v trdni sestavi ob rusko fronto vpričo silnega streljanja iz topov. Cisti zaključek dvodnevnega bojevanja — dne 22. in 23. dec. — je bil ujetje skoro 5,000 Avstrijcev, vštevši polsto častnikov, in obdržanje levega brega Nide po Rusih, ki so tam dobro utrjeni.	k
V Galiciji se tudi nadaljujejo boji, a poročila kažejo, da Rusi spet pridobivajo uspehov nad Avstrijci. Vsi izpadi przemyslske posadke so bili odbiti s težkimi izgubami.
Avstrija opustila srbsko vojskovanje.
Budimpešta, 25. dec. — Baron Konrad pl. Hoetzendorf, načelnik generalnega štaba avstrijske armade, priznava^ v razgovoru, objavljenem danes v časopisu "Azest", da je vsled poraza avstrijske armade, ki je navalila na Srbijo, vojskovanje proti Srbiji zaustavljeno.
Baron pl. Hoetzendorf je rekel, da je, kolikor se tiče Avstrije, glavno bojno torišče sedaj Poljsko in Galicija, kjer avstrijsko-nemške armade zbirajo vse; porabne čete proti Rusom. Pristavil je,,da je Srbija druga točka na sporedu, ki se lahko reši pozneje.
Načelnik avstrijskega generalnega štaba je v odgovoru na vprašanja pri znal, da je bila avstrijsko-litalijanska meja utrjena, odkar se je začela vojna
Turki tepeni.
Petrograd, 25. dec. — Zmago v več spopadih ob vsej kavkaški bojni črti poroča današnje naznanilo vojnega u
rada.
"Bojevanje v Kavkazu napreduje," pravi naznanilo, "in Rusi prodirajo
Obe stranki trdita, da je sovražnik utrpel težke izgube.
Rusi so, kakor je videti, spet pridobili nad Avstrijci na južnem Poljskem in v Galiciji. Avstrijci sami priznavajo izgubo mest Jaslo in Krosno ob južnogališki železnici, kateri je bila njihova armada, dospevši čez Karpate, zopet zavzela pred dobrim tednom:
Rusi naznanjajo nocoj več zmag od srednjega Poljskega do vznožja Karpatov. Samo današnje poročilo beleži ujetje 13,500 Avstrijcev in zapleno več topov.
Ce niso bili kaki ujetniki večkrat šteti, so Rusi po njihovih izkazih ujeli 30,000 Avstrijcev, odkar so spet pričeli ofenzivo.
pr-itr Survkamj-tar. "^SirSkg SJSFednje* •>>l>'.1 ju, .a-j«> propada!©, ker'se
Pojavfjena govorica, da se je a naveličala vojne in
iz-
Sna
• > Oz, ,zaveznike z mirovnimi pre<
v"ta. ";lea kot popolnoma iz trt«
V^va se glasi takole: -
do c.';i'sl«> časopisje pošilja od
U8rsL- v svet gc v,.- K<> ali n ■	^^^P
< c v,.,t uKt sko samo noče nice V jedet,
vlada neuradno po neki
časa Avstro-r
„an; 0 vojni in hrepeni po miru. Je Jem poročilu je bilo rečeno, da
bankirjcv dala izreči svojd ra
Po<ll;i
finest, agi Vstopa
Br
k
'Hi
skleniti posebni mir na Bosne in Galicije, ez vsake utemeljitve.
°-°grski poslanik želi izpod-
vstr
te
• r«z v.. ?°vorice, ker s.o popolnoma Podlage in le zapeljujejo ■a - ■ ^.viinituih Državah °'a. Ne tja se ozirali na

"Hrivl^^njc v Združenih
Nemci ponavljali brezuspešne napade.
V	nedeljo zvečer se je dvema nemškima oddelkoma posrečilo priti čez reko po mostu za pešcc blizu Pijeje. Takoj so ju napadli Rusi, jima pretrgali umik in ju uničili.
V	ponedeljek sta se dva nadaljnja nemška bataljona zbrala na desnem bregu reke. Sibirci niso pričakovali napada, ampak tisto noč so napadli •Nemce z bajonetom in sledil je obupen boj na nož. Sibirci so se razprostrli in sn deloma zajeli Nemce, in bataljo^ na, ki sta imela voditi nov napad na ruske postojanke, sta bila posekana v kose. Nemci so pustili l.^tio mrtvecev na bojišču.
Avstrijski napadi tudi odbiti.
Dalje proti jugu se vršijo hudi spopadi. Posebno ljuto napadajo Nemci med Pinczowom, štirideset milj jugovzhodno od Krakova, in Nowcmiasto-Kerczynom, ob stočišču Nide in Vi-stttle.
Na tem mestu so Avstrijci posne-
straže so bile odbite ob celi fronti. Pa trdovratnem odporu v smeri Vatia so bili Turki prisiljeni k umiku z znatnimi izgubami."
V Mali Aziji so se ruske čete razširile, tako da krijejo vse ceste in so nastanjene v vaseh v ogromnem trikotu cegar strani so dolge sedemdeset milj! s temeljem ob rusko-turški meji in' konico obrnjeno proti Erzerumu.
Italijani zasedli albansko luko.
Rim, 25. dec. — Stotnija italijanskih mornarjev je danes ' zasedla Avlono albansko luko ob Jadranskem morju! da zopet napravi red ter zaščiti Ev-ropce in mirne prebivavce.
Silen upor je izbruhnil v Albaniji proti Essad paši, ki ga je Turčija postavila za tamošnjega vladarja, ko se je turška vlada zapletla v evropsko vojno. Essada paše palača v Tirani je bila oplenjena in požgana.
Brezžična brzojavka iz italijanske vojne ladje "Misurata" v Draču pravi da albanski vstaši v Tirani pretijo s pohodom proti vladi Essada paše, ki je poslal zalogo topov in streliva v Kavajo, kjer so bili njegovi pristaši poklani. Uporno gibanje se razširja prav naglo.
Italijansko posredovanje utegne zaplesti Italijo z njeno nedavno sovra-mco, I u roj o, in imeti dalekosežne posledice.
"Tribuna" izjavlja, da izkrcanje italijanskih cet ni navadna demonstracija.
Nemci odjenjali z napadi.
Herlin, 26. dec. -- Nemški vojni u-rad priznava, da so se napadi proti Ru-som ob,reki l?zuri prenehali. Današnje naznanilo pravi, da se uspešna o-fenziva vrši dalje južno ob Pilici, toda v okrožju, kjer je bilo najhujše bojevanje, so Nemci nehali s svojimi pri-zadevami, predreti rusko linijo. Naznanilo se glasi:
"Ruski napadi v soseščini Lotzena o bili odbiti in ujeli samo 100 Rusov. Na severnem Poljskem, vzhodno od Vistule, je položaj neizpremenjen. Pre nehali smo s svojimi napadi ob reki Bzuri.
"Na desnem bregu Pilicc jugovzhodno od Tomaszowa je bila naša o-fenziva uspešna. Dalje južno je položaj neizpremenjen."
Lotzcn je na Vzhodnem Pruskem m tvori eno glavnih trdnjavic ob Ma-zurskih jezerih.
Bojevanje v Galiciji.
London, 27. dec. — Na Poljskem, kjer se je ruski car pridružil velikemu knezu Nikolaju v ruskem armadnein glavnem stanu, sc nemški napadi ob' rekah Bzuri in Rawki vršijo skoraj izključno s topništvom, dočim se je moč. nejša ofenziva pričela dalje južno ob
Kako je bila Rusija pripravljena na vojno.
Berolinski "Tag" priobčuje poročilo o ruski vojni pripravljenosti, katero je podal neki Nemec, ki je bil nedavno pobegnil iz Rusije. Poročilo se glasi: Nekoliko dni pred bitko pri Kutini je v ruskih političnih krogih vladalo veliko zaupanje v zmago, ker da so Rusi zbrali na Ruskem Poljskem o-gromno vojaško silo. A kmalu se je razpoloženje spremenilo. Rennen-kampf, ki je bil. poveljnik vilnskega in peterburškega vojaškega okrožja, ji: moral svoje mesto popustiti generalu Ruskemu, ki je bil zavzel Lvov. V ruskih krogih s« je ta izprememba v poveljstvu obžalovala, ker je bil Ren-nenkampf eden najsposobnejših ru-skih generalov. — Oficielni list ruske vojne uprave, "Ruski Invalid", piše, da bo ruska armada v kratkem štela štiri in pol milijone ljudi. — Mobilizacija na I inskem se je bila prilično hitro izvršila. V nekaj tednih. Peti teden po proglasitvi vojne so se javili v Rigi novi pehotni polki s čisto novimi številkami (270, 304 in 306). Novinci so napravljali jako dober v tis. Posebno dober vtis so pa napravili sibirski strel ski polki. V tistem času se je bilo že zvedelo, da so bili razni polki, zlasti elitn^. v bojih v Vzhodni Prusiji malone popolnoma uničeni. Kar je prišlo za sibirskimi četami, je bilo kaj krepko, a vojaško neizvežbano. Poneverjanja in tatvine se niso dogajale, a
Angleški napad na Cuxhaven izpodletel.
Nemci prepodili angleške vojne ladje, ki poskušale napasti nemško brežino.
BITKE NA MORJU IN V ZRAKU.
Neznatni spopadi na raznih točkah za-padnega bojišča.
Berlin, 26. dec. (Brezžično v Say ville.) — Nemško admiralstvo je danes naznanilo:
"Dne 25. dec. je poskušalo osem britanskih vojnih ladij prodreti v neki nemški zaliv. Iz zrakoplovov so najprej spuščali bombe na nemške ladje, zasidrane pri Cuxhavenu. ne da bi napravili kaj škode.
"Na zrakoplove se je takoj pričelo streljati, s posledico, da so kar najhitreje izginili v zapadni smeri. Potem so nastopili nemški zrakoplovi in boin-bardovali neko britansko torpedolovko in neko drugo ladjo, na kateri je nastal ogenj.
"Megla je ovirala nadaljevanje boja.'
Zeppelinovec nad Nancyjem.
Pariz, 26 .dec. — Iz Nancyja poročajo, da je davi neki Zeppelinovec letel čez mesto in spustil doli 14 bomb.
Dve osebi "sta bili usmrčeni in dve drugi ranjeni. Nekaj hiš je bilo po-
enega izmed rešilnih čolnov, in moštv« so komaj spravili na varno.
Mine v Severnem morju.
Scarborough, Anglija, 27. dec. —-Britanski parnik "Gallier" in holand-ski parnik "Le.ersum" sta danes v Severnem morju zadela ob mine. Parnik "Gallier" je srečno doplul v bližnj« luko. Parnik "Leersum" se je pogrez-nil. Od njegovega moštva sta utonila dva moža.
Harwich, 27. dec. — Iz najboljšega vira je bilo dognano, da pri napadu na nemško brežino niso niti Nemci, niti Angleži utrpeli resne izgube ali škode. Na britanski strani priznavajo sam« izgubo četverih zrakoplovov, dočim se letalec Hewlett pogreša.
Uradno iz Berlina.
Berlin, 27. dec. — Veliki glavni stan je dal nocoj naznaniti:
"V Flandriji se včeraj ni pripetila nič posebnega. Angleške ladje je bil« davi videti z brežine.
"Pri Albertu je sovražnik včeraj v smeri Boi^ella podjel brezuspešen napad, ki so mu davi naše čete odgovorile z uspešnim protinapadom.
"Pri Meurissonsu, v Argonih in jugovzhodno od Verduna so se nemški napadi zrušili pod našim streljanjem. V gorenji Alzaciji so Francozi naskočili naše postojanke vzhodno od linije
škodovanih; javna poslopja niso bila i Thann-Damiiijferkirch ,a so bili prisilje
i* !	H	--o" J------L
pravega reda ni bilo. Intendanca se je bilo rešeno je iz<azala kot nezmožna. Blaga je
zadeta.
To je v prvič, da je kak Zeppelinovec obiskal kako francosko mesto. Nancy ima 100,000 prebivalcev in je kakih 10 milj daleč od nemške meje.
Torpedolovka zadela na breg.
St. Andrews, Škocija, 27. dec. — Neka britanska torpedolovka je zadela na breg pri Kingbarnsu, šest milj jugovzhodno od St. Andrewsa. Moštvo
ni nihče zanje brigal.
V Rusiji ne vlada glad, kakor se je bilo domnevalo. Oblasti so določile natančne cene za vse življenjske potrebščine, tako da je vse zelo poceni; zato je tembolj čudno, da je vojaška intendantura tako nezmožna. Tu in tam je oskrba vojske boljša. Zlasti so se pa izkazale železnice pri prevažanju čet; železniške qjilasti so naravnost sijajno defovale. —. Kar se tiče oskrbe ranjencev, ni slaba, ker se za. ruski "Rdeči križ" veliko žrtvuje, primanjkuje Ie zdravnikov. Tako se morejo amputacije izvršiti šele daleč od bojnega polja; sploh se pa čuti pomanjkanje medikamentov in obvez, ki so jih Rusi dobivali iz Nemčije.
Kar se tiče razpoloženja v rjiski vojski, je izpočetka vladalo veliko navdušenje, ki se je pa sedaj že močno shla-dilo. Vojaki, posebno častniki, hudo sovražijo Nemce, a spoštujejo nemško in avstro-ogrsko armado. Sam je bil priča, ko je v nekem cirkusu v Rigi neki klovn zasmehoval Nemce in vodilne nemške osebnosti; občinstvo je ploskalo, ruski častniki so pa demonstrativno pokazali svojo nevoljo. Zanimivo je, da se v bojni črti bore tu'di Rusi, ki nemško govore; ti Rusi se lahko z manjšo nevarnostjo poslužujejo nemškega jezika nego tisti, ki so v Peterburgu.
O vrhovnem ruskem vojskovodju Nikolaju Nikolajevičh pravi poročeva-ec, da je mož od pete do glavt, ki zna kljub temu, da- je na glasu kot lahkožive.^ živeti tako skromno in priprosto kakor zadnji vojak. Zelo se hvali sposobnost vojnega ministra Suhomlino-va, ki je izredno dobro organiziral rusko armado. Za rusko topništvo jt pa posebno veliko storil veliki knez Sergej Mihajlovič vrhovni nadzornik artiljerije; mož je pa pred izbruhom vojne obolel.	• • ^
Poveljnik 3.'zbora
general infanterije Colerus pl. Gel-dern je poslal koroškemu deželnemu predsedniku, baronu Friesu, sledeče pismo: V svojem in v imenu koroških .djlov 3. zbora Vas prosim, da sprej-nfcte našo prisrčno zahvalo za ljube pozdrave, ki ste nam jih, visokospošto-vana ekscelenca, poslali iz domovine. Korošci, stari kakor mladi, se bijejo briljantno, so neomajno dobre volje v vseh težavah in nevarnostih; pni so krepko kovali na imenu, ki si ga naš zbor sam nadevlje s ponosno upravičenostjo: železni. Ni mi samo v veliko veselje, temveč tudi v veliko čast, da zapovedujem takim četam. Vam, ekscelenca, in vsem ljubim V domovini, bodi izrečena prisrčna zahvala za popolnoma upravičeno zaupanje in požrtvovalno skrb. Vaše prijazne vrstice sem pustil v celoti objaviti. Sprejmite ekscelenca, izraz globoke simpatije popolnoma udanega — Colerus pl. Gel-
Torpedolovka je plula južno od A-berdeena proti Firtli of Forthu in v temi zašla iz svoje smeri, ker na bre-žini tie smejo več goreti nobeni svetil
ni k umiku.
niki. Razburkani valovi so razdejali Dame, Ind
San Francisco, Cal., 27. dec. — Most Rev. Patrick William Riordan, nadškof rimsko-katoliške škofije v Sa'n Franciscu, je umrl v svojem domovanju v tem mestu ob 4:05 uri davi. Nadškof Riordan se je hudo prehladil pred petimi dnevi, tako da se je razvila pljučnica, kateri je podlegel.
Most Rev. Riordan je bil drugi nadškof v San Franciscu. Rojen je bil avgusta meseca 1841 v Chathamu, New Brunswick, in je prebil.svoia deška leta v Chicagi. Odgojen je bil na vseučilišču Notre Dame, v mestu Notre
.........................mmmmtk^. .
reki Pilici, kjer se nadaljujejo trdi boji. dern, m. p. general infanterije
V pričakovanju Novega leta.

4.__
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki Torek in petek glovensko-Ameriška Tiskovna Družba
Inkorp. 1. 1899. w lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Predsednik..........Anton Nemanich
Tajnik............... William Grahek
Blagajnik...............John Grahek
tjrednik...........Rev. John Kranjec
AMERIKANSKI SLOVENEC, 29. DECEMBRA 1914.
Telefoni; Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združene države na leto.....$2.00
Za Združene države za pol let..$1.00
2a Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta..........$1.50
Za Evropo za četrt leta.........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREI.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet. Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI . NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo. •
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. _
The first, largest/ and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Tuesdays and Fridays bv the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
vremenoslovca prof. F. M. Muhliga. V soboto popoludne pa jo je ostri sever, ki je bril preko Jolieta dva dni, polagoma odpihal, tako da se je vreme precej omililo. Opolnoči od petka na soboto je kazal toplomer 6 stopinj pod ničlo, ob 3. uri v soboto zjutraj 16 pod ničlo, ob 4. uri 21 pod, ob 5. uri 24 pod, ob 6. uri 25 pod, ob 7. uri 20 pod, ob 8. uri 10 pod, ob 9. uri 0, ob 12. uri 13 nad, ob 3. uri pop. 22 pod in ob 6. uri zv. 16 stopinj nad ničlo.
— "Skozi pustinje in puščavo." Tako se imenuje krasna povest, ki jo pričnemo priobčevati v prihodnji št. A. S. Spisal jo je slavni poljski pisatelj Henrik Sienkiewicz, a prevel dr. L. Le-nard. Tako lepe povesti vam ne nudi noben drugi list. Naročite se na A. S.!
Minneapolis, Minn., 20. dec. — Slavno uredništvo Am. Slovenca! Sprejmite par vrstic v naš vrli list Am. SI. Vam imam prav žalostno novico sporočati. Tukaj je po kratki in hudi bolezni, večkrat previden s svetimi zakramenti, mirno v Gospodu zaspal g. Jožef Pezderc, v starosti 68 let in 10 mesecev, in sicer dne 17. dec. ob 2. uri zjutraj.
Pokojni g. Jožef Pezderc je bil rojen 1. febr. 1845, hišna št. 50, vas Klo šter, fara Podzemelj na Belokranjskem. Pokojni je bil 41 let v novi domovini, 5 let v New Yorku in tukaj
uri. Ta prilika kaže, kako moraš biti gotovo pripravljen in zavarovan, ker nesreča ne počiva nikdar. Velika tolažba pride družini od cenjene K. S. K. Jednote, ker je bil zavarovan pod njenim, okriljem, da bode družina dobila primerno usmrtnino ter bode lahko prestala obilno bridkih dnevov Ranjki zapušča družino, ženo s šestimi otroki, najstarejši 10 let, najmlajši 10 dni, ter tudi dva žalujoča brata Franka in Josipa Perko.
Kakor navadno, tudi sedaj je društvo sv. Barbare št. 74 K. S. K. J. preskrbelo najboljši pogreb, kar si ga eden more želeti. Udeležili so se ga vsi bratje društva in tudi veliko dru-štvenikov od drugih društev, tako da smo bili prav ponosni na tak sprevod, ker bi se popred skoraj nobeden ne domislil, da bi bila tako obilna udeležba. Ker so bili nekateri že tolikrat opominjani v listih, da naj pristopajo v društva, tu imate lep vzgled, kje se nesreča lahko najde in v slučaju brez nikakšne podpore ali bratovščine. Ranjki je bil pokopan iz slovenske cerkve sv. Barbare, spremil ga je nemški duhovnik Rev. F. Wuebe na nemško pokopališče, kakor sem že popred o-menil, z veliko udeležbo. Seveda bi bilo še veliko bolj tolažilno, ako bi bil slovenski duhovnik. Sedaj v tem slučaju ga ni bilo slovenskega, ali obljubo imamo, da g. škof Ryan iz Al-tona, 111., oskrbi druzega, kakor hitro mu bode' mogoče čnega dobiti.
Končam svoj dopis z voščilom vsem Slovencem in Slovenkam za vesele praznike in srečno novo leto.
John Peternel, 928 S. 15th St.
bili tudi v prihodnjem letu složni, ne-omahljivi, trdni kot hrast. Vse za vero in narod! Vsi za enega, eden za vse — to naj nam bo naše geslo.
Želim Vam vsem srečno in veselo novo leto!
Ivan Pelhan, tajnik.
Pokojni g. Jožef Pezderc.
Advertising rates sent on application.
v Minneapolisu 36 let, eden najstarejših naseljencev. Pokojni je bil zmožen v treh jezikih čitanja in pisave, pa njemu je bilo najljubše slovpn«H ort
se ni sriv . •-. : Ji da !c. Mož je bil >J nos do -is ■:•	c >.. .t mo-
St. Stephen, Minn., 18. dec. — Slavno uredništvo A. S.! Sprejmite par skromnih vrstic v naš cenjeni edini katoliški list.'
Vreme imamo izvenredno lepo. Snega je toliko, da je belo.
Tudi pri nas nekaj napreduje. Zdaj se ne imenuje več Brockway, smo in-korporirani kot '"village (vas) St. Stephen". Spomladi bodo začeli tudi novo šolo delati, ker ta je premajhna.
Naš priljubljeni rojak Joseph Sliv-nik se je zelo poškodoval, ko je padel, ko je krmil živino. I Zdaj se nam pa bližajo lepi božični prazniki. Vse se jih veseli, staro in mlado. Kmalu bodo zapeli zvonovi k polnočnici:
Glej, zvezdice božje migljajo lepo, j odprto široko je sveto nebo. Duhovi nebeški se 'z raja vrste, prepevajo slavo, na zemljo hite, pa voščim vsem cita' ; m pav
da
Cleveland, O., 21. dec. — Društvo sv. Lovrenca št. 63 K. S. K. Jednote jt; na svoji letni seji dne 13. dec. izvolilo sledeče uradnike za leto 1915: Predsednik, Anton Globokar; podpredsednik, John Vidmar st.; •
I.	tajnik, John Šušteršič;
II.	tajnik, Frank Gliha; ITT. tajnik, Frank Jernejčič; blagajnik, Jakob Resnik; zastopnik, Frank Jernejčič; nadzorni odbor, Domen Globokar,
Frank Maver in Tomaž Mervar; vratar, Mihael Žnidaršič; zastavonoša, Martin Sirk; banderonoša, Peter Hren; spremljevalca, Alojz Perhavec in A-Iojz Simončič;
načelniki uniforme, I. Andrej Slak, 1,1. Anton Zabukovec, III. Ignac Baz-nik;
načelnik za neuniformo, I. Tomaž Mervar, II. Anton Seršen.
Društvo šteje 148 članov in 52 članic. Naznanja se vsem članom in članicam, kateri še kaj dolgujejo, da bi isto poravnal. Nadalje še tudi naznanja vsem onim, ki jih ni bilo na letni seji, da je društvo sklenilo, da se po novem letu plačuje na dva meseca in sicer gotovo, ako ne pride k seji in prosi, sicer se ne bode čakalo več kot dva meseca. Vsak naj si zapomni, da ima vsako društvo polno pravico suspendovati člana, ki ne plača vsak mesec svojih doneskov, in to po Jednotinih pravilih. Ker pa društvo samo za sebe da olajšavo, ste prošeni. da tega ne zlorabite, ne da bi prišel in prosil, potem te pa več blizu ni; to ni pošteno in ne bra-tovsko.
V sklepu pozdravljam vse člane in članice K. S. K. Jednote in želim vsem vesele božične praznike in srečno novo leto 1915.
John Šušteršič, tajnik, 7713 Issler St., S. E.
stva; zdaj v nebesih zavživajo svetega življenja sad. Vprašajmo sv. Nežo in Rozo. Ona bo nam odgovorila: "Jaz sem najboljši del izvolila, ki mi ne bo več vzet" (Luk. 10, 41).
5. Skrbite torej za večnost, nedolžne, čiste duše, obvarujte svoje devištvo tudi v novem letu. Spleta se vam v nebesih najlepša krona, pripravlja sedež najbližje božjega prestola. Varujte se tudi letos krivice vsi pravični kristjani; le pravica obvelja. Delajte pridno za nebesa bogaboječe duše, za nebesa si nabirajte zakladov. Kar bomo tukaj vsejali, bomo tam vekomaj želi. Kakor staro leto, minilo bo življenje naše; dobra dela nam bodo o-stala. "Svet prejde in vse" itd.
Konec. Minilo je eno leto, 365 dnij; na pragu novega leta stojimo in gledamo v staro nazaj. Tako bomo tudi skoraj stali na pragu večnosti, gledali na svojih 50 do 80 let, in zdelo se nam
bo, kakor bi bili živeli le eno leto. Ka- j ko dolgo pa bo večnost trpela? Tako dolgo bo tudi naše plačilo.
Dobri Bog nam je dal zopet novo leto učakati; o glejte, da bo nam lete zveličanja, ne pogubljenja, jedno leto bližje nebes, ne bližje pekla. "Svet prejde in vse njega poželenje; le ke-dor voljo božjo stori, ostane vekomaj." Amen.
Priporočilo.
Slavnemu občinstvu v Cleveland« toplo priporočamo našega dolgoletn«-ga zastopnika gosp.
JOS. RUSS, ki stanuje na 1306 E. 55th St., in j« pooblaščen pobirati naročila za Ii»®» glase, tiskovine in drugo.
Uprava "A. 8."
CERKVENI GOVOR ZA NOVO LETO.
Spisal škof Anton Martin Slomšek.
Jadranska Banka
Popolnoma vplačena glavnica «,000,000 kron. Prihranki 780,000 kron.
Glavni urad: TRST.
Podružnice na Dunaju, Dubrovniku, Kotoru, Ljubljani, Metkoviiu, Opatiji, Šibeniku, Spljetu in Zadru.
Priporoča se za
vse bančne posle.
Sprejema denarne vloge in jih obrestuje, kupuje in prodaje vrednost-nostne papirje in daje informacije vseh vrst.
Prevzemlje menjice, dokumente in tirjatve za Avstro-Ogrsko, Bosno in Hercegovino, Albanijo, Črno goro, Grško, Rumunijo, Srbijo, Turčijo i. t. d. — BRZOJAVNI NASLOV: JADRANSKA.
zj
P4(H(H<H04(H040-
Iz slovenskih
11

John Poglajei.
I+0+0+0+0+0+0+0*
SJ
Joliet, 111., 28. dec. — Srečno in zdravo novo leto — tako odmeva te dni po vsem krščanskem svetu. Srečno in zdravo novo leto vsem svojim cenj. naročnikom, sotrudnikom in prijateljem želi tudi Amerikanski Slovenec. S tem voščilom pozdravlja tudi vse vrle člane naše slavne K. S. K. J„ od katere se s tem poslavlja kot njeno glasilo. Kakor želi pošten slovenski oče svoji dorasli hčere pred razhodom vso srečo na novo pot življenja, tako jemlje tudi Am. SI. >lovo od K. S. K. J. z najiskrenejšo željo, da bi naša najstarejša podporna organizacija živela, rasla in cvetela še mnogo mnogo let amerikanskim Slovencem v korist in čast. Srečno in zdravo!
—Božične praznike smo prav Lppo obhajali v naši slovenski naselbini. Bel Božič smo imeli in mrzel, da mrzlejše-ga ljudje ne pomnijo. Tudi brezdel-nost, ki še vedno straši po Ameriki vsled evropske vojne, je nekoliko vplivala na razpoloženje naših duš. Vendar je vsepovsod vladala prava praznična radost, ki jo vsako leto prinaša Božič s svojo veselo blagovestjo krščanske ljubezni. V naši cerkvi sv. Jožefa smo imeli tudi letos polnočnico, kakor lani in predlanskim. Udeležba je bila ogromna. Pohvaliti nam je zlasti krasno petje cerkvenega pevskega zbora, ob »premljevanju mojstrskega orkestra; tako lepega petja se človek resnično razveseli, da bi kar poletel navzgor v angelske višave, odkoder izvirajo vse večnolepe melodije. Notranjost cerkve je bila praznično okrašena, in lepe so bile zlasti jaslice, po zaslugi čč. šolskih sester, ki vedno skrbijo za olepšavo naše cerkve povodom raznih praznikov. Kakor je izjavil g. župnik, je bila tudi božična kolekta prav lepa, če vpoštevamo be čase.
sla-
movini enega brata in ?no sestro, enega brata tukaj.
Pokojni je bil vrl sin naše matere svete katoliške cerkve. Ni je bilo nedelje, da ne bi šel k sveti maši, in o-pravljal je-svoje verske dolžnosti, najmanj štirikrat na leto je prejel sv. zakramente, zato je tudi tako lepo v Gospodu zaspal. Blagor človeku, kateri se tako lepo z Bogom spravi in tako lepo umre. Jaz sem bil do zadnje ure pri njem, pa ne bom nikoli pozabil, kako je lepo mož zaspal. Tudi mi si želimo tiiko lepe smrti. Blag mu spomin!
Pokojni je bil zvest naročnik vrlega lista Am. Slovenca že od začetka in na knjige Družbe sv. Mohorja. To je bilo možu najljubša zabava, citati Am. Slovenca in knjige Družbe sv. Mohorja. Kaj druzega nisi dobil pod njegovo streho, da ne bi bilo katoliško. Mož je rekel: "Jaz sem bil katolik in ostanem do zadnjega." Rojaki, posne-majmo moža!
Pokojni je bil zvest član sv. Bonifacija, bil je član že 34 let in bil zavarovan za 1000 dolarjev. Pokojni je zapustil ženi 1000 dol. in dve hiši in vse, kar se rabi pri hiši.
Pokojni je bil jako priljubljen med rojaki daleč naokoli, to je pokazal sprevod in med častitimi gg. slovenskimi duhovniki. Pokojnega priporočam v molitev in blag spomin. Bodi mu lahka tuja zemlja in sveti mu večna luč! Ostalim naše sožalje^
Želim rojakom zdravo in srečno novo leto, listu dobrih naročnikov. 7. Bogom!	J. Strauss.
Ifil

"Slovenska dekleta" so prav zadovoljna z uspehom svoje prve plesne prireditve zadnjo soboto zvečer v dvorani K. S. K. J. Udeležba je bila velika, in odzvale so se vabilu razne najuglednejše slovenske rodbine. Ve-tesijajno in v najlepšem redu so se izvajale vse plesne točke, in zlasti tudi veliki obhod (grand march). Tudi gmotni uspeh je bil povoljen.
— 25 stopinj pod ničlo! Mraz je pokazal vso svojo strogost zadnjo soboto v jutro, ko je presegel vse krajevne rekorde za nizko temperaturo, kajti živo srebro je padlo na 25 stopinj pod ničlo v Z. D. vremenskem uradu v Ingal P s parku, ki je pod vodstvom
Springfield, 111., 21. dec. — Dragi mi g. urednik A. Slovenca! Vas bi rad prosil, da bi ta moj dopis priobčili v Vašem cenjenem listu. Zopet imam kakor navadno sporočati žalostne novice.
Prvič, da se z delom ne ijioremo hvaliti, nič ni boljše, kakor se iz družili naselbin v listih bere. Sedaj se je zima začela bolj imenitno in nam pripomore do nekaj več dela v vsakem tednu. Da bi le dolgo trpela, ker na to imamo edino upanje za naš posel.
Drugič, da se je ponesrečil ud društva sv. Barbare št. 74 K. S. K. J. dne 13. dec. brat Martin Perko. Šel je na lov na nedeljo jutro s svojim sinom, tarim 10 let. In po naključbi je moral iti če« ograjo in nesreča je bila, da se je ograda izmaknila in puška se je sprožila in ga zadela v desno roke pod komolcem. Pripeljali so ga kma lu domu vsega zmrznjenega zaradi straha in tudi izgubljenja krvi. Po klican je bil zdravnik in so ga takoj prepeljali v bolnišnico, kjer so izrekli da je malo upanja za okrevanje. In res je umrl že v torek jutro ob šesti
DRUŠTVENE VESTI.
iS
S
iiši

Biwabik, Minn., 26. dec. — Društvo sv. Janeza Krst. št. 13 K. S. K. J.: Naznanim, da je bilo letno zborovanje dne 6. dec. in volitev odbora za leto 1915. Izvoljeni so bili sledeči: Predsednik, Matt Jtinko; podpredsednik, Anton Urili; tajnik I., Matt Tometz; tajnik II., John Sherek; blagajnik, Jožef Gilach; bolniški odbor, Jožef Sherek, p. r., Jožef Silile za Benger, John Strukel za )uluth, John Tonija za McKinlcy, Jožef Kuret za Kellog;
nadzorniki, Nick Jančen, John Nov-len, John Jančer;
maršal, Jakob Karish; zastavonoša John Sherek.
Jožef Sherek, I. tajnik.
Cannonsburg, Pa., 22. dec. — Društvo sv. Jeronima št. 153. K. S. K. J. je na svojem glavnem letnem zborovanju izvolilo ponovno ves stari odbor za bodoče leto 1915, izvzemši blagajnika, ki se je zaradi oddaljenosti od društva sam prostovoljno odpovedal. Izvoljeni so sledeči: ^
Frank Kirn, predsednik;
Josip Tomšič, podpredsednik;
Ivan Pelhan, tajnik;
Josip Novak, pomožni tajnik;
Ivan Zigon, blagajnik;
Anton Šipel, zastopnik;
Anton Tomšič .zapisnikar;
Ivan Sedmak, Josip Delovst, Adolf Tomšič, nadzorniki;
Ivan Udovič, Jakob Bereic, Jakob Črnetič, bolniški obiskovalci; Frank Vende, reditelj. Dalje se je enoglasno sklenilo, da bodo vsi člani in članice dHištva plačevali 75 centov v bolniški sklad in plačali bolniško podporo $7.00 na te-i den. Za bolniški sklad 75 centov velja le toliko časa, da si blagajna kaj bolj opomore, potem se zopet lahko zniža na toliko, kolikor je članstvu povoljno. Pristopnina k društvu ostane mala, $1.00, zato tedaj, kdor še ni pri nobenem društvu, ima Sedaj lepo priliko pristopiti k sv. Jeronimu.
Dragi bratje in sestre! Po zaključku nadzornikov računa v tem malem času od ustanovitve do danes je naše društveno polje vkljub vsem hudim viharjem prav bogato obrodilo. Skupntga vsega premoženja imamo $230.73. Bolniške podpore se je izplačalo $15.00. Vsa čast takim zavednim članom in članicam. Lahko trdim, da je v tem letu vladala najlepša sloga in prava bratska ljubezen. Iz srca želim, da bi
Kratki čas in dolga večnost.
Svet prejde in vse njega poželenje; kdor voljo božjo stori, ostane vekomaj. I. Jan. 2,'17.
Spet eno leto — bližje smrti, bii- i večnosti,. Za veliko ljudij bilo jt j .	poslednje, lahko bo nc so j
poslednje zn nas.
Vsak skrbni gospodar preračuni I :oncn leta, ali j t < dobičku ali U gubi, pomisli, kako bo v prihodnje' izhajal. Ravno to ima storiti vsak pridni kristjan.
3. Poglejmo tudi mi v pretečene dni, našli bomo:
I.	Vse posvetno mine, kakor kratki čas; ne zanašajmo se na minljivi svet.
II.	Huda in dobra dela večno ostanejo; skrbimo za srečno večnost! To naj bo za novo leto moje voščilo.
L
Ves svet je šola modrosti, zgodbe sveta najboljša knjiga življenja. Prvi nauk pa v zgodbah beremo, da vse, kar svet porodi, se premeni in mine, oblast, čast, bogastvo in dobrota.
1. Kam je oblast babilonskega, rimskega, . judovskega, toli mogočnega kraljestva? Kam so oblastniki Hero-dež, Nero, Dioklecijan? Njih mesto se več ne pozna.
2 Kje so častita mesta Jeruzalem, Ninive, Kartago? Kam so stari samostani naših krajev, toliko starih gradov imenitnost? Groblje nam kažejo posvetne imenitnosti minljivost.
3.	Tudi bogastvo in lepota nima obstanka. Koliko bogatinov, ošabnih prevzetnic je pomrlo; kaj jim je ostalo? Štire dile, malo ostružkov, raztrgan prt, ozka jama in pa črvi so njih del.
4.	Kaj je tudi nam ostalo od vseh lanskih dobrot? Žalosten ali vesel spomin, huda ali dobra vest.
5.	Blagor nam, ako smo se hudega varovali, veliko dobrega lani storili; zakaj: "Svet prejde" itd.
,11. 1 "Otroci tega sveta so modrejši, kakor otrofi luči" (Luk. 16, 8); a posvetna modrost velja le kratko. 1'osvet-neži se pravičnim smeje; ali njih smeli se jim spremeni v jok. To nas zgodovina vseh časov uči.
1.	Koliko so mučenci pretrpeli, Ma-kabejci od kralja Antijoha, nedolžni otročiči od Herodeža itd. Zdaj se pre-magavci vesele, grozovitneži trpe. Pra-šajmo sv. Iovrenca, ali mu je žal, da je toliko prestal. Blagor vam, ako trpite preganjanje itd. (Mat. 5, 10— 12).
2.	Koliko dežel so apostoli in uče-niki obhodili, se potili vse žive dni; zdaj zavživajo plačo svojega truda. Vprašajmo sv. Ksavcrija, ali mu je žal, da je toliko sveta prehodil. "Kateri jih veliko podučijo, se bodo svetili ko zvezde na vekovveke" (Dan. 12, 3).
3.	Puščavniki so toliko posta, moli-tvij, ostrega življenja opravili, hudobni svet se jim je smejal; zdaj oni zavživajo, česar so si np tem svetu pri-trgavali (Mat. 19, 27—29). Vprašajmo sv. Frančiška Ser., ali mu je žal, da je tako ostro živel.
4.	Koliko poštenih devic in bogo-Ijubnih žen se je posvetnemu veselju odpovedalo zavoljo nebeškega kralje-
Rojakom priporočamo sledeče blago.
Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ......................$10.50
Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za .. ..........£10.50
Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic), za............$5.0C
Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 stekleni:) za .......... • • $7 'j®
Keptuckv Whiskey,	>" Houd^.Qu*r>r zaboj (!.' ' aa S18**
S. L. C. Monogram, SJ&ŽTed 'In Bond. Quarts, zaboj <12::stekL) za $10.00
Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic) za ...............................
Hollaand Gin, zaboj (15 steklenic) za ............................
Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ....................$6-°®
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$7.00
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................$6.00
Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in
50 galonov, galon po............................................
i naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v sloven-i skem jeziku na:
Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois.
Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod
Ustanovijt.. L 1895.
Anton Nemanich in Sin
1002 N. Chicago Street Konjušniica na 205-207 Ohio St.. Joliet, lil«
Priporoča slavnemu občinstvu svoj zavod, ki je eden največjih * mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je naj lepi« v Joliet« in tvaške vozove in kočije.
Na .pozive se posluži vsak čas ponoči im ►odnero.
Kadar rabite kaj v naši stroki se oglasit« ali telefoMjte. toL 25751« N. W. 344.
Naii kočijači in vsi delavci M Slovoac'.
ChicU*
Joliet Citizens Brewing Co-
North Collins St., Joliet, 111.

,
IPilte "Elk. Brand" pivo
Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah.

AMERIKANSKI SLOVENEC. 29. DECEMBRA 1914.
5.
Društvo sv. Družine
(HOLY FAMILY SOCIETY) Ustanovljeno 29. nov. 1914:=: JOLIET, ILLINOIS
ODBOR:
Predsednik:........-......George Stonich, 813 N. ChicagoSt.
Podpredsednik............Stephen Kukur, 1210 N. Broadway
Tajnik......................Josip Klepec, 1006 N. Chicago St.
Zapisnikar........Anton Nemanich, Jr.. 1000 N. Chicago St.
Blagajnik....................... John Petric, 809 Indiana St.
Duhovni vodja............Rev. John Kranjec, 813 N. Scott St.
Reditelj.......................Frank Kocjan, 907 N. Bluff St.
NADZORNIKI:
Anton Srai, Jr...............................1109 X. Broi dn»y
Nicholas J. Vr&nichar..................T.....1215Summu St.
Jos. M.Grill.................................1308 N. Broadway
Geslo: Vse za vero, dom in narod."
To društvo sprejema moške in ženske od' 16. do 55. leta za ude in izplačuje s™rtnino in bolniško podporo $1 na dan; sprejema tudi podružnice v državah.
je mogoče dobiti licenco in posamezne ude iz vseh krajev Zjed. držav, Kanade in Mehike. Za nadaljna pojasnila pišite na tajnika. Vsaka slovenska "i hrvatska družina naj bi bila pri Društvu sv. Družine, ker naša pesem peva: ^ier so sv. Jožef, Jezus in Marija, tam bodi tudi naša kompanija."
Pri stopite zdaj vsi — možje, žene, fantje in dekleta — dokler je tako nizka Pristopnina. Vsi dobrodošli! i Kdor želi pristopiti, naj se oglasi pri tajniku.
Vsak ud dobi krasen stenski koledar Društva sv. Družine za .1. 1915 pri taj-"'ku, kadar pristopi ali vplača mesečnino.
NAZNANILO.
, Vsem udom Društva sv. Družine in vsem slovenskim in hrvatskim rojakom ln rojakinjam, ki se zanimajo za to organizacijo, se tem potom službeno nasanja, da je Društvo sv. Družine na svoji prvi redni mesečni seji sklenilo: Da ostane zadeva glede pristopa, kot do sedaj, dokler ne pristopi 500
udov.
i Da je Društveni odbor pooblaščen sprejemati Podružnice in društva, državi Illinois in v tej zadevi delovati po svojem najboljšem prepričanju. ■ Da se Društvo sv. Družine čimprej inkorporira v tej državi. • ^ bratskim in rodoljubnim pozdravom	ODBOR.
KRASEN STENSKI KOLEDAR DRUŠTVA SV. DRUŽINE £°->ljemo vsakemu rojaku in rojakinji, če nam pošlje 5c (pet centov) v znam-a i kar pokrije poštnino itd. Pišite ponj na tajnika: Jos. Klepec, Joliet, 111.
DRUŠTVENA VEST.
Joliet, lil., 28. dec. — glavno ured-*"stvo! Prva redna mesečna seja Dru-a sv. Družine, ki se je vršila včeraj tale Je	P°'n°številno obiskana,
0 snio zopet morali ocfpreti osred-J0 Pregrajo v veliki šolski dvorani.
me, da je to sejo počastilo So 1 ne^oliko udov nežnega spola. Te ' namreč pristopile v Društvo. Upati c da bodo tudi članice prihajale na odrok 1 VSakdo pravi, da bo stvar šla •ske —Seja'! vedno lepše, če so žen
2evJ.raver>. zlasti se bodo moški zdr-govorilf"' dost°jnosti> Posebno v po-
števjj1' "a	P"st°Pil0 leP°
Poz I ° Ue'0v z veseljem je društvo ravi'° Pristople, zlasti ko je od-
bor poročal, da je že pristopilo vseh skup nad 300 udov, in da imamo da $400.00 gotovine v blagajni.
Odbor je nadalje poročal, da je dobil nekaj pisem iz raznin družili mest, kjer žele ustanoviti podružnice za Društvo sv. Družine. Sprejelo se je to na znanje in soglasno je bilo sklenjeno, da se jim to dovoli in da naj odbor celo zadevo uredi po svoji najboljši previdnosti.
Nadalje je bilo sklenjeno, da ostane stvar glede pristopa po starem dok se ne vpiše 500 udov.
Odbor je oddal poroštva I. nadzorniku.
Konečno je ^dobil vsak ud lep stenski koledar Društva sv. Družine.
Rečena seja se vrši vsako zadnjo nedeljo.
Z bratskim pozdravom	Ud.
IZ STARE DOMOVINE
sitih ,Lj'ubI^ana' 23- nov- Na ljubljan-ta i , sk'h šolali bi se imel pričeti Pričali" P°Uk tucli za 4ečke> toda ne-v*r0v,°Vane razmere so nenadoma po-Po$)0' .e" zoPet ni nobeno šolsko ne j)o')Je Prosto. Pouka torej sedaj še
Lj„b].ljubljanska kreditna banka v ni r. .Jani ie subskribirala za svoj last-v .n 20«.000 K 5 d. p. avstrijske. račuuJnega Pos°i'la iz leta 1914 in na Histv, P,eiu'jskega fonda svojega urad-■ • ^ K vojnega posojila; na->ki krtV6 sl,bskribiralo pri Ljubljati-8krii,'.- ,tni banki; ko toficijelnem sub od 73clJskeni mestu, do incl. 20. t. m. skUp|).Strank 563,400 K, tako da znaša Posoiji subskribirani znesek vojnega J a Pfi tej banki 813,400 K.
—- T
(IjU Z.8l'be kranjskega 17. pešpolka.
MrtViZgub št- 60 ) lik l-i. s° naslednji častniki: poroč-Karelautschl Norbert, poročnik Henčl ' rez- proporščak Julij pl. Ott,
Rani °-nik Ht,KOn Stark-Hst ' SO: rez' Poročnik Blocli O-"ik	Viktor pl. Canisius, poroč-
tavrei;^ka Stanislav, rez. poročnik Hat,,, >'lc. Stanislav, rez. kadet Ratz-dcri|. A|ojzij, rez. poročnik Sogl Fri-ka(let Weiss Benedikt, pra-Alf0n^ Weis Robert, stotnik Žerjav
Mrtvi so: Adlešič Peter t«nSc , bel Franc (6), četovodja Bi-(l2)i 1?Vai> (10), četovodja Delost Fr. S \l0",ko Anton (9), Gnjezda An-a" (3) Gorc"jc Franc (2), Ižanc V k .1 Jaki Alojzij, korp. Jarc An-a1	Matija (12), Kastelec Šte-
[_'), jj ' četovodja Kermavner Franc S8t^'čar Jožef (10), enol. prost. S Iv bin (10>. Kogoj Franc (12), N M? ,(9)* '-ongar Alojzij (12), 1 %-(q\ » lc Franc (12), Martinjak rfeWr » 'e (7)> Mestek Anton (9) .b'akAC ihael <4>. Močnik Anton, H ^nt U°n (9>- petrič Jožef (2), Pc-No; w(9)l 1>intar Mat. Pola j-Hc O), Robljek Franc (4), Sko-4), e "ton (9), korp. Stare Rudolf 11 !irt;i dja Stimec I
van (11), Sto-Hi, ■i';^' (D, Šušteršič Ivan (9), m T0, Franc, Tomažič Alojzij
(!; Mat °"la?'č Jožef (3), podd. Tom ,Mh	Turk Anton, Ulašič TJ—
'at
'^•Vidn
ranc (j'^f'Fius (9), podd. Zaplotnik Zlogar Franc (9).
4
n° dek
;°vanei. Red železne krone °racijo so dobili v prizna-
nje hrabrega in uspešnega obnašanja pred sovražnikom: Polkovnik in sedanji poveljnik 4. pehotne brigade Kon rad Prusenowsky; ta častnik je dolgo časa služboval pri /7. pešpolku; major Fran Peter 87. pešpolka, in podpolkovnik Dragotin Brunner br. peš polka št. 4, znan izza svojega službo vanja pri 17. pešpolku v Ljubljani. — Vsled hrabrega obnašanja pred sovraž nikom so si priborili vojaški zaslužni križ z vojno dekoracijo: Nadporočnik Linus Decaneva 17. pešpolka, nadpo ročnik Fran Nejedly, poročnika Ev-gen Redi in Kristian Zitterer, vsi trije 27. br. pešpolka in Ignacij Hočevar dež. strel, polka št. 2. — Vojna dekoracija k vojaškemu zaslužnemu križu se je priznala radi hrabrega obnašanja pred sovražnikom polkovniku Ivanu Balzar, sinu rajnkega računskega svetnika Jožefa Balzarja, ki je dolgo let služboval v Ljubljanski vojaški bolnišnici. — Za hrabro in požrtvovalno obnašanje pred sovražnikom je prejel zlati križ s krono na traku kolajno za hrabrost: polkovni zdravnik dr. Vladimir' Ferlan 8. poljskolov. bataljona.
—	Pet sinov v vojski. Franc Košir, posestnik v Brezjah, občina Mekinje, ima pet sinov pri vojakih. Eden izmed njih, po imenu Anton, je bil v bojih v Srbiji ranjen.
—	Junaški Slovenec. Alojzij Iskra, infanterist pri 17. pešpolku, doma iz Mekinj nad Kamnikom, se je pokazal tudi v največji toči krogel kot junak. Stotnik bataljona je bil težko ranjen i,i je ležal v toči krogel ranjen na tleh. Nobeden se mu ni upal iti pomagat, ker je vsak vedel, da ga čaka ista usoda. Tedaj se ojunači Iskra, splazi se do .svojega stotnika in ga srečno odnese iz bojne črte. Nato je naš junak stotnika nesel še eno uro, dokler ni prišel do obvezovališča, kjer je dobil stotnik nadaljifo pomoč.
—	Zopet dva "mrtva" oživela. Pogrešani Anton Pogačar, podčastnik pri 17. pešpolku, iz Gore pri Komendi, brat gosp. učitelja Pogačarja v Kamniku ter zvest član orlovske organizacije, o katerem se je vobče mislilo, da je mrtev, pisal je te dni iz Kostrome v Rusiji sledeče: "Dragi starši! Dolgo časa Vam nisem pisal. Gotovo dvomite, kaj je z menoj. Hvala Bogu, še sem živ! 26. avgusta t. I. popoldne sem bil ranjen v glavo. Krogla mi je priletela na levi strani v zgornjo čeljust, odbila pet zob.šla skozi usta in odšla pri desnem ušesu vun. Padel sem v nezavest in obležal na mestu.
Ko sem se zopet zavedel, ležal sem v mlaki krvi, obvezal se mse za silo in odšel do najbližnjega obvezovališča. Tu so mi dali prvo pomoč in dobre obveze. Prišli so nato ruski vojaki in me odvedli s seboj. Sedaj sem v Rusiji ,in sicer že v peti bolnici. Zdravje se mi sicer počasi vrača, ali upanje imam, ako Bog da, da se po končani vojni zopet vidimo! Vaš zvesti Tone." —Matija Kajfež, 17. pp., 12. stotnija, ki je bil v uradnem seznamu izgub št. 60 prištet med mrtve, nam poroča, da je bil pri Grodeku dne 8. septembra sicer težko ranjen, ali je kljub temu ostal pri življenju in se sedaj nahaja v Ljubljani.
—	Na bojišču je padel nadporočnik 85. pešpolka Bog. Kodermann, sin g. Franca Kodermanna, pisarniškega ravnatelja okrožnega sodišča v Novem Mestu.
—	Odlikovanja. Zlato hrabrostno svetinjo sta dobila dr. iur. Rudolf Ter-stenjak, praporščak 16. pešpolka, in rač. podčastnik I. razreda 16. pešpolka A. Vidmaršič. — Zlati zaslužni križec z vojno dekoracijo je dobil asistenčni zdravnik v rez. dr. Franc Petek. — Vojaški zaslužni križec z vojno dekoracijo so dobili nadporočnik 16. pešpolka Leon Rupnik, dodeljen generalnemu štabu, in stotnik 22. pešpolka Ludovik Kuralt. — Signum laudis z vojno dekoracijo so dobili nadporočnik 3. polka cesarskih lovcev Alfonz Klobušnik, praporščak 2. bos.-herc. polka Franc Dvornik, fregatni poročnik Emil Domanjko, nadporočnik 78. pešpolka Konrad Breznik, stotnik 87. pešpolka Anton Kos, nadporočnik 8. poljskega topničarskega polka Valentin Čop. — Srebrno hrabrostno svetinjo 1. razreda sta dobila častniški sluga Friderik Premrl pri 68. pešpolku in četovodja Rudolf Sever pri 8. brigad-nem brzojavnem oddelku. — Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste sta dobila pomorščak Fr. Dolenc in četovodja Gustav Dolinšek iz Hrastnika.
—	Izgube 27. domobranskega pešpolka. (Seznam izgub št. 66.) Moštvo. Mrtvi: Bajt, stot. trobentač v rezervi; Boh Valentin, inf.; Božič Anton, nadom. rez.; Braneč Peter, inf.; Brezovec Franc; Čarga Gabr., inf.; Castellan Anton, inf.; Čeket Feliks, podd.; Cotič Anton, podd.; Čunk Jožef, inf.; Furlan Ivan, inf.; Golja Jakob, rez. inf.; Haas Jožef, inf.; Hlad Martin, inf.; Homovc Frartc, orožni mojster 3. raz.; Jakli Jožef, nadom. rez.; Jamnik Franc, rez. inf.; Jamšek Jožef, inf.; Jenko Franc, inf.; Juriček Anton, inf.; Kenda Avgust, inf.; Ko-ban Anton, inf.; Kovač Ivan, inf.; Kreč Melhior, nadom. rez.; Lampič Albin, inf.; Lango Valentin, podd.; Letiardon Anton, inf.; Makuc Jožef, nad. rez.; Markič Štefan, nad. rez.; Me telka Martin, inf.; Nardin Franc, nad. rez.; Nunar Ivan, nad. rez.; Osredek Jurij, inf.; Oven Ivan, inf.; Pascolat Angel, inf.; Perko Franc, inf.; Pemuš Ivan, inf.; Petkovšek Ivan, četdv.; Rebolj Franc, inf.; Reja Jožef, nad. rez.; Šabec Ciril, inf.; Samsa Alojzij, inf.; Simšič Anton, nad. rez.; Stabile Franc Jožef, inf.; Sulin Franc, korp.; Trček Ivan, tit .podd.; Venier Teodor, inf.; Verbajs Franc, nadz rez.; Vrhovnik Jakob, inf.; Wedl Matija, korp.; Wei-ser Ivan, četov.; Zupančič Albin, nad rez.
r
ŠTAJARSK0
1
pes. Čeravno so ga čez par dni poslali na Dunaj, vendar mu je steklina prešla že v kri in ni bilo več rešitve zanj.
— Jubilej knezoškofa dr. Napotnika. Iz Konjic na Štajerskem. Dne 17. nov. se ej vršila tukaj tiha, pa lepa, vsem nepozabna slavnost. Ta dan, namreč je polnih 25 let, kar je bil prevzvišeni knez in škof dr. Mihael Napotnik v Mariboru slovesno umeščen. Ob tej priložnosti se je odkrila na rojstnem domu spominska plošča.
KOROŠKO.
— Za hrabrost pred sovražnikom so bili odlikovani z zlato svetinjo za hrabrost: rezervni vodnik Josip Meier in rezervni desetnik Alojzij Nagele 7.; vodnik Rudolf Winkler 27. in narednik Ivan Rottmann ter enoletni prostovoljec med. pešec" Adolf Korseska 47. pešpolka.
—	G. Andrej Gabršček je bil te dni v Gorici oproščen. Bil je tožen radi prestopka razžaljenja avstrijske vojske. Naznanil ga je neki natakar, češ da je v gostilni "pri zlatem jelenu" v družbi g. Adolfa Urbančiča se sumljivo izrazil o avstrijski vojski. G. Gabršček je s pričami dokazal, da njega in g. Urbančiča dotičnega dne sploh ni bilo v oni gostilni, lastnica hotela je pa izpovedala, da je oni natakar tako lažnjiv, da mu ni ničesar verjeti.
—	Padel je na južnem bojišču rezervni nadporočnik g. Jochmann Andre. lastnik valjčnega mlina v Ajdov-
ni. /1
—	Morilec tržaških kočijažev je bil v ljubljanski kaznilnici. Iz Trsta poročajo: Kakor pravi oče Josipa Ha-merle, ki je povedal, da je svojčas za-
ratno umoril tržaške kočijaže, je bil zločine leta 1912. v ljubljanski pobolj-ševalnici. Oče sam je bil to zahteval. Baje so ga imeli v Ljubljani predstojniki zelo radi.
—	Umrl je v rezervni bolnišnici v Ljubnem na Štajerskem 18. nov. pešec 27. dež. brambnega- polka Peter Mrak na v vojski zadobljenih ranah. V Gradcu je umrl 19. nov. pešec Pinta-rič.
— Najvišje priznanje so si priborili zbog svojega hrabrega obnašanja pred sovražnikom j nadporočnik Emil K lun 9., poročnik Kral 47. pešpolka, nadpo-ročniki Rudolf Smola br. pešpolka št. 3, Edvard Paulus, Konrad Sane, May-eritseh, poročnika Oskar van Ovcr-schelde in Adolf Loeschnigg, vseh pet 27. br. pešpolka. — Viteški križec Fran Josipovega reda na traku vojaškega zaslužnega križa je prejel polkovni zdravnik dr. Ottokar Horak 27. br. pešpolka v priznanje hrabrega in požrtvovalnega obnašanja pred sovražnikom.
—	Poljaki v Mariboru. "Nowa Reforma" priobčuje obširen dopis iz krogov poljskih beguncev, ki so nastanjeni v Mariboru. ■ Ti begunci so večinoma iz Tarnowa in okolice, in sicer več-jidel železničarji in njih družine. O Mariboru pravi dopisnik, da je ravno tako velik kakor Tarnovv in da ima slikovito lego. Dopis končuje: Misleči na svojo domovino Poljaki v Mariboru ne opažajo, da bi se nahajali na tleh narodnostnih borb, ki so sedaj, kakor je tudi prav, popolnoma utihnile. Ti begi so se sedaj prenesli na versko polje. Nemci, videči supremacijo slo venske duhovščine, dokaj uspešno pro ppagirajo geslo "Los vom Rom". Slovenski jezik je za Poljake izpočetk^ težko razumljiv, zlasti radi razlike naj navadnejših besed, a sporazumeti se je vseeno mogoče. Nemščina je zelo razširjena in znajo nemško celo kmetice ki prinašajo na trg živila."
—	Milijonar umrl na steklini. V Gradcu je v Wieslerjevem zavodu u mrl mariborski milijonar Jožef Franz, lastnik paromlina in drugih industrij skih podjetij. Letošnjo pomlad je Franza ugriznil njegov lasten stekel
C
HRVATSKO.
IJ
—	Izključenja iz bosensko-herce-govskih šol. Iz Sarajeva poročajo cenzurirani listi: Do 180 dijakov srednješolskih zavodov je bilo ob začetku šolskega leta izključenih. Velika večina izključenih pripada sarajevskim šolam. Njihoco delovanje je očito iz procisa proti morilcem prestolonaslednika. Več dijakov, katerim se ni moglo ničesar dokazati, je sicer izpuščenih za svobodo, a ne smejo zapustiti Sarajeva, ker bodo priče v drugem veleizdajniškem procesu, kjer bo precej več obtožencev kakor v prvem procesu. Ravnatelj trgovske šole, Zakula. in več profesorjev, ki so bili kolovodje propagande, se nahajajo v zaporu Mostarski profesor Martinovič je obsojen zaradi širenja lažnjivih vesti, kat je dalo povod mestnemu županu, da je izdal znani proglas na meščanstvo.
—	Iz francoskega ujetništva se je vrnilo v Zagreb 42 oseb, večinoma ženske in otroci in nekaj 60 let starih mož delavci in delavke, ki so se vračali iz Amerike, a jih je presenetila na Fran coskem vojska. Vsi se pritožujejo, da so ž njimi na Francoskem slabo postopali. Najslabše se godi tistim, ki so še v vojaščini podvrženih letih. Ponoči in podnevi morajo graditi utrdbe in jih v najhujšem ognju gonijo, da morajo pokopavati padle Francoze.
—	V Dalmaciji dobe dijaki čepice da jih bo vsakdo spoznal, pozneje pa tudi uniforme.
Rankin P. O., Braddock, Pa., 19. dec. —(Iz urada društva sv. Petra in Pavla št. 91 K. S. K. J.) Gori omenjeno dru štvo je imelo dne 13. decembra 1914 glavno sejo in tudi volitev novega odbora za 1915. Izvoljeni so sledeči uradniki:
Predsednik, Jožef Rudman, podpredsednik, Jožef Novosel;
I,	tajnik, Frank Habič;
II.	tajnik, James Halovanič; blagajnik, Marko Simčič; zastopnik, Lovrpnc Blažina; nadzorniki, Jožef Šimčič, Ignac
Mrakužič in Jožef Car;
zastavonoši, Mijovil Marečič, Stje-pan Grševič, pomagača George Bučar Max Krnežič.
Društvene seje so vsako drugo nedeljo v mesecu.
K sklepu voščim vsem sobratom in sosestram cele naše Jednote srečno novo leto 1915. S sobratskim pozdravom vam vsem udani sobrat
Lovrenc Blažina, bivši tajnik.
Oglas.
Na Božič, ko sem, kot mežnar v hrvatski cerkvi zvonil poldan, sem obesil svojo novo, trobarvno suknjo s pasom na hook v vratih znotraj v cerkvi in ko sem bil v par minutah gotov, da idem domov sem hotel obleči suknjo, ki je tačas zginila z novimi, kožnati-mi rokavicami in ključem od kleti vred.
Kdor mi pove osebo, ki je to storila naj mi jo javi in mu dam $5 nagrade.
Šime Dobrijevič, 205 Indiana St., Joliet, 111.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tem potom podpisani naznanjamo, da je dne 20. dec. t. 1. v svojem 27. letu starosti v Gospodu zaspal naš nečak in bratranec gosp.
JOHJT ŠKOF,
in je bil pokopan dne 22. t. m. na pokopališču sv. Jožefa v Jolietu.
Pokojni je bil doma iz Dragomlje vasi št. 2 pri Metliki. V starem kraju zapušča stariše in tri brate in dve sestri.
Vsem onim, ki so ga obiskovali ob njegovi kratki bolezni in ob smrti, ter vsem, ki so se udeležili pogreba bodi na tem mestu izrečena najiskrenejša zahvala.
Pokojnika priporočamo v molitev!
Joliet, 111., 26. decembra 1914.
ANTON ŠKOF, JOS. ŠKOF, strica.
yAVi'.vw.'.v.v £
Oba telefona 215.
WERDEN BUCK
511-13 Webster Street, JOLIET, ILL.
Tu dobite najboljši cement, apno, ® Tu dobite najboljši CEMENT, AP NO, ZMLET KAMEN, OPEKO. VODOTOČNE ŽLEBOVE, ter vse kar spada v gradivo.
MEHAK IN TRD PREMOG.
Chicago Phone 225.
W. J. BRADY
ADVOKAT.
Pogojuje denar in prodaja po»e«m
508-9 Joliet National Bank Buildtef JOLIET. ILL.
DENAR SE VLAGA NAJBOLJE IN NAJSIGURNEJE V
Prvo Hrvatsko Stedionico
U ZAGREBU, CROATIA. EUROPE.
in nje podružnice v: Belavaru, Brod* na S. Crkvenici, Delnicama, Djakovu. Kraljeviči, Novem Vinodolu, 0»ijek», Požegi, Rieki, Sisku, Varaždinu, Velik' Gorici, Virovitici, Zemunu i Senju. Delniška glavnica in pričuve K 16.250,000. Nasvete in navodila Voiljemo zastonj
llllllll llllllfHH
g C hi. Phone: Office «5«. Res. 3704
Uradne ure: »—12 a. m. 1—5 and 7—« p. m. Ob nedeljah od 10. do 12.
Dr. S.Gasparovich
Dentiat :: Zobozdravnik
Joliet National Bank Building 4th Floor, Room 4M.
TO! IK' :-: ILLINOIS.
POZOR, ROJAKINJE! Ali votte, kje je dobiti najbolj!« m» ■o p« najnižji ceni? Gotovo! V m«»«*o
J. & A. Pasderti
te dobijo najbolj!« iveie in prek* jene klobai« in najokuinejie mom Vm po najnižji ceni. Pridite tor«j k poskusit« naie meso.
Niake cen« in dobra poitreife« naie g«*lo.
N« pozabit« tor«j obiskati 1H T naicj mesnici in groc«riji na vogft-In Broadway and Granit« Stroete.
Pazite na brez-vredne ponaredke in glejt« da dobiti pristni Rich terieT Pain-Expeller z znamenjem Anchor Trad* Mark, kot kaže slika. Cena 25 in 50c v vseh lekarnah ali pri naravnost nam pišite ponj.
F. M. liter
& Co. 74-80. Washington St. New Terk.
Geo. Svetlecich
^sffl^HffiSffiffiaiB
g PRVI SALUN W y? ONKRAJ MOSTA S
Chicago Telephone 3868.
K	_
107 RUBY STREET, JOLIET, ILL.
DOBRODOŠLII
Tub la in sola nkf
STORM DOORS AND WINDOWS
(rešetca za okna in vrata) najhitreje in najceneje vam jih pripravi
J. W. LOVE
CARPENTER
204 Scott St., poleg italijanske cerkv*. Chicago tel. 1001. JOLIET, ILLINOIS.
JOHN
N, W. Phon« 348
Ckic. Phon« 27«. N. W. Phon« 1111
§TEFANICH
:.:Slovenska Gostilna:::
vino domače in importirano, fino žganje in dišeče smodke.
i 915 N. Scott St., Joliet, 111.
Kadar se mndite na vogalu Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v
mojo gostilno
kjer boste najbolje poiteetoni. Fine pno, najboljša etna m smodk«
A Wm. Metzger
Ruby und Broadway JOLIBT
Chicago Phone 78g N. W. Phon« 2S7
James L. McCulloch
MIROVNI SODNIK IN JAVNI NOTAR.
D. POSTELANCZYK, klerk in tolmač.
317 Jefferson Street, nasproti Court House, Joliet, IIL
t '
AMERIKANSKI SLOVENEC. 29. DECEMBRA 1914.
Kristus—mužikov gost.
Pripovedka N. S. Leskova. Posl —ki.
To zgodbo, ki vam pripoveduje, kako je Kristus prišel v Božiču k mužiku (ruskemu kmetu) za gosta in česa ga jc naučil, sem čul od starega Sibirčana, kateremu je ta dogodba bila dobro znana. Kar mi je on povedal, to povem jaz z njegovimi besedami.
* * *
Naša naselbina obstoji iz zgolj takšnih ljudi, ki so bili prognafii v Sibirijo, ter se je živo ukvarjala s trgovino. Moj oče je prišel semkaj ob času, ko je ruske kmete še tlačila sužnost in jaz sem se tukaj rodil. Vsega smo imeli dovolj, niti sedaj ne trpimo pomanjkanja. Vere smo bili preproste, ruske. Oče je znal dobro čitati, tudi mene je navajal k temu, naj si osvojim to znanost. Oni človek, ki je ljubil znanost, mi je bil najboljši prijatelj; za njega sem bil pripravljen skočiti v ogenj in vodo. In evo, enkrat mi je poslal Gospod v veselje prijatelja Timoteja Osipoviča, o katerem vam hočem povedati, kakšen čudež se je zgodil ž njim.
Timotej Osipovič je še mlad prišel )t nam. Jaz sem imel takrat osemnajst A on pa, mogoče, nekoliko čez dvajset. Obnašal se je naš Timoša jako dostojno. Radi česa je bil prognan — o tem v našem položaju, prizanašajoč človeku, ne povprašujejo, toda slišaii smo, da ga je stric poškodoval na imetju. Bil mu je varuh, sirotek zapravil ali si prisvojil vse njegovo premoženje. Timotej Osipovič, kot mlad človek, je bil kaj nagle jeze; nastal je -med njim in stricem prepir in on je pomeril na strica orožje. Po božjem usmiljenju se ta novi greh ni dovršil— Timotej je le ranil strica v roko. Radi mladosti Timotej ni dobil velike kazni; kot trgovec prve vrste je bil prognan k nam.
Timotejevo premoženje je bilo večinoma razkradeno, vsekako pa se ie tudi ob tem, kar je ostalo, še dalo živeti. Postavil si je hišo in začel živeti, toda v njegovi duši je glodala krivica in dolgo se je izogibal ljudem. Zmiraj je sedel doma, samo dninar in dninarica sta ga videla. Ondi je čital knjige, a zgolj pobožne. Končno sva se seznanila po knjigah in jaz sem začel zahajati k njemu in on me je vsik-dar z veseljem sprejel. .Navezala sva
.se drug na drugega.
* * *
Moja roditelja me iz početka nista rada pustila hoditi k njemu. Zdel se jima je čuden. Rekla sta: Bog ve, kakšen človek je, ker se vsakega ogib-Ije. Da bi te le ne naučil kaj slabega! — Jaz sem bil sicer volji svojih roditeljev pokoren, toda povedal sem resnico očetu in materi, da ne čujem ničesar slabega od Timoteja; zabavava se le s tem, da skupaj čitava knjige ter se razgovarjava o veri, kako je treba po »veti božji volji živeti, da ne ugonobiva slike Odrešenikove v sebi in je ne osramotiva. Na to me je pustil oče zahajati k Timoteju, kolikor se mi je ljubilo, ter je celo sam začel hoditi k njemu; potem pa je tudi Timotej Osi-pov prišel k nam. Moja roditelja sta razvidela, da je on dober človek; jela sta ga imeti rada ter sta močno obžalovala, da je bil pogostoma mračen. Kadar se je spomnil doprinešene krivice, ali kadar je začul kako besedo o Stricu, je ves obledel in potem hodil s pobešenimi rokami otožen naokrog. Takrat ni hotel niti čitati, da, v očeh niu je namestil običajne prijaznosti gorela jeza. Bil je v vsakem obziru vz-gleden in pameten človek, toda dela se radi svojega gorja ni hotel poprijeti. A v tem dolgočasju mu je Gospod kmalu poslal pomoč. Prikupila se mu je moja sestra in 011 jo je vzel za ženo. Ni se več dolgočasil. Začel j<4 živeti in delati, imetje se mu je kopičilo in čez deset let je postal kaj prerfiožen človek. Dal je povekšati hišo, v kateri je bilo vsega dovolj; vsi so ga tipoštovali, ženo je imet dobro, a otroke zdrave. Kaj mu je bilo treba še več? Zdelo se ti jc, da je v takšnem
"Nu, tako", mu odvrnem, "mislim na to, kaj še pride." "Ne, ti misliš na me." "Da, tudi o tebi mislim". "Kaj misliš o njeni?" "Prosim, ne jezi se radi tega, kar jaz mislim o tebi. Sveto pismo poznaš, toda tvoje srce je jezavo, noče se pokoriti Bogu. Kakšen dobiček imaš potem iz svetega pisma?"
Timotej se ni razsrdil, samo lice se mu je otožno zamračilo in rekel je:
"Ti ne znaš razlagati svetega pisma."
"Prav imaš," mu pravim, "jaz tega ne znam."
"Ti ne veš," nadaljuje, "niti tega, kakšne krivice se gode na svetu."
Tudi v tej zadevi sem se strinjal ž njim in on je začel govoriti; da so takšna razžaljenja ,katerih ni moči pre nesti. Na to mi je dejal, da se ni radi denarja razsrdil na svojega strica, mar več radi nečesa drugega, in tega ni mogoče pozabiti.
"Na veke," pravi, "sem hotel molčati o tem, toda tebi, kot svojemu prijatelju, povem to."
"Ako si s tem olajšaš gorje, govori!" mu odvrnem.
Nato mi je priznal, da je stric razsrdil na smrt njegovega očeta ter s tem spravil pod zemljo njegovo mater, očrnil njega samega ter na svoja stara kolena ogoljufal in z grožnjo prisilil neka roditelja, da sta dala njemu — starcu — za ženo mlado deklico, katero je Timotej že davno ljubil ter jo hotel poročiti.
"Ali je mar mogoče to odpustiti?" me vpraša. "Dokler živim, mu tega ne odpustim."
Nu, tako je," mu odvrnem, "tvoja krivica je velika, toda da od svetega pisma nimaš dobička, tudi to ni laž."
On pa mi zopet pravi, da sem jaz slabše podkovan nego on v svetem pismu, ter mi navaja celo dokaze, kako v starem zakonu sveti možje krivični-kom niso prizanašali, marveč jih celo lastnoročno ubivali. Hotel je revež s tem pred menoj opravičiti svojo vest. Jaz pa sem mu odkritosrčno dejal: > "Timotej," mu pravim, "ti si pameten, mnogo si čital in vse veš, jaz se v pismu ne morem pričkati s teboj. Jaz še tega, kar sem čital, ne razumem vsega, kajti jaz sem grešen človek in moj razum je omejen. Toda povem ti: v starem zakonu je vse staro ter se nekako dvojnotero predstavlja; v 110-vera pa je vse jasno. Ondi se lesketa n;.d vsem: ljubi, odpusti in to je najdražje, nalik zlatemu ključu, ki vsaka vrata odpre. A kaj je treba odpustiti: ali nemara nekako majhno krivdo, ali ne največjo krivico?" Molčal je.
Takrat sem pomislil: O Bog, že vidim, da ni Tvoja volja, da bi moja beseda segla mojemu bratu do srca! — Nato mu jamem govoriti, kako so Kristusa tepli, žalili, vanj pljuvali in vse tako priredili, da zanj nikjer ni bilo prostora, toda On je vsakemu odpustil.
"Posnemaj," mu pravim, "rajše to, ne pa običaja osvetel" z
On pa mi jame na široko razkladati, kako je nekdo pisal, da odpustiti nekatere krivice pomeni toliko, kakor množiti hudobijo.
Jaz mu tega nisem mogel ovreči, marveč sem mu le dejal:
"Bojim se, da bi ti te številne knjige ne zmešale pameti."
"Ti — pravim mu —, oboroži se proti samemu sebi. Dokler se krivice spominjaš, ona živi, toda naj ona enkrat umre, potem bo živela tvoja duša v miru."
Timotej me je zaslišal ter mi krepko stisnil roko; ni pa začel obširno govoriti, marveč mi je relyCl kratko:
'.'Ne morem, — pusti me — meni je težko."
In pustil sem ga. Vedel sem, kaj. ga tlači, ter molčal in preteklo je šest let, a ves ta čas sem ga opazoval ter videl, koliko trpi. Razvide) sem takisto, da ako bi bil prost, ter bi dobil na samem
v:c
vec
bilo to žal, da je ta bogati gospodar tako postopal s svojim svetim gostom, da se je celo zjokal radi tega. In 11-prav v tej minuti se je zgodil čudež, o katerem mi je Timotej sam pripovedoval tako-le:
"Zrl sem," pravil mi je, "okrog sebe ter si mislil, kako imam vsega v izobilju, moj Gospod pa je živel v takšni revščini in tako ponižen... In oči so se mi napolnile s solzami; nikakor jih nisem mogel zapreti. Vse naokrog ie postalo rudeče, celo moje solze. V takšnem zamaknjenju ali omedlici sem zaklical: "Gospod, ako bi Ti prišel k meni, dal bi Ti eelo samega sebe."
A tu je začul odgovor, kakor bi za-pthljal rahel vetrič:
"Pridem!"
* * *
Timotej ves razburjen je pritekel k meni in me vprašal:
"Kako ti misliš: ali zares more priti Gospod k meni v goste?"
"To, brat, presega moj razum," mu odgovorim. "Ali je moči najti o tem nečesa v svetem pismu?"
A Timotej mi de:
"V pismu stoji pisano: "vsaj ta isti Kristus živi odslej na veke" — jaz moram verjeti."
"Kaj," pravim, "verjemi!"
"Zapoveni pokriti mu vsak dan mizo."
Jaz pomignem z rameni ter odgovorim :
"O tej zadevi me ne povprašuj, mar-pazi sam na to, kar zamore biti ljuboj njegovi volji; sicer p.a jaz v tem pokrivanju mize ne vidim nič napačnega, samo ako to iji napuh?"
"V svetem pismu pismu stoji zapisano: "On je grešnike sprejemal in jedel s čolnarji."
"Toda," odgovorim mu, "ondi stoji tudi zapisano: "Gospod, jaz nisem vreden, da greš pod streho moje hiše." Meni je všeč tudi to."
A Timotej pravi:
"Ti ne veš."
"Dobro, pa bodi po tvojem." * * *
Takoj naslednjega dne pričenši je Timotej zapovedal svoji ženi, pustiti *a mizo še jeden sedež prazen. Ko jih je sedlo pet za tjiizo — on, žena in troje otrok — je vsikdar ostalo še jedno mesto prazno in pred njim je stal velik stol-naslonjač.
Žena je bila radovedna, kaj je to, čemu in za koga? Toda Timotej ji ni povedal vsega. Ženi in drugim je govoril, da mora tako biti radi njegove obljube pripravljeno "za prvega gosta," toda kaj je pomenilo to prav za prav, tega razun mene nihče ni vedel.
In čakal je Timotej Odrešenika drugi dan, ko je začul ono besedo na vrtu čakal tretji dan, 11a to bližnjo nedeljo, toda njegovo pričakovanje se ni spol-nilo. A potem je Timotej še vsak praznik čakal Kristusa v goste, namu-čil se vsled nemira, toda ni izgubil na-deje, da Kristus ostane mož-beseda ter pride. Timotej mi je zaupal, da moli vsaki dan: "Pridi, o Gospod!" ter čaka, toda ne čuje zaželjenega odgovora. "O pridi skoraj!"
Nisem vedel, kaj naj odgovorim Ti moteju na to. Pogostoma sem si mislil, da je postal moj prijatelj ošaben in da je radi tega tako zablodil. Vendar božja Previdnost je hotela druga če.
* * *
položaju možno pozabiti vseh poprej- j svojega strica, pa bi takoj pozabil sve-
šnjih muk, toda on svoje krivice le ni tega pisma in bi se udal zlodeju, kopr-... ... . >• , ' -.................. 'p„.i„ ...........
Utiiiiu
Pre
pozabil, in nekdaj, ko sva se peljala skupaj na vozičku ter govorila povsem odkritosrčno, spni ga vprašal:
"Kako, brat Timoša, ali si sedaj zadovoljen z vsem?"
"V kakšnem smislu?" me vpraša.
"Ali že imaš vse to, kar so ti vzeli doma?"
011 je obledel ter mi niti ni odgo-marveč le poganjal konja. ?rosil sem ga odpuščanja.
"Brat," pravim mu, "odpusti mi, da sem te to vprašal... Mislil sem si, da je zlo že davno... minilo in se pozabilo".
"Pomanjkanja ni," mi odvrne, "ono nekdanje zlo je minilo, a vendar ga še nisem pozabil..."
Meni je bilo žal za prijatelja, toda ne radi tega, ker je nekdaj imel vsega več, marveč radi tega, ker jc tako zaslepljen; on pozna sveto pismo, zna lepo govoriti o veri, a krivico vendar tako težko pozabi. To 'pomeni, da mu niti svete besede ne prineso prospeha.
Jaz sem se zamislil, ker sem ga v vsem smatral za modrejšega, in mislil sem si, da se naučim nečesa dobrega od njega, toda on se krivice še zmerom spominja... Zapazil je to ter me vprašal:
"A kaj ti misliš sedaj?"
nečemu po osveti. Toda v svojem srcu sem bil jaz miren, ker sem videl v tem prst božji. Ta prst se je polago ma že začel karati in bil sem zagotovljen, da zagledamo sčasoma celo roko. Reši, o Gospod, mojega prijatelja gre ha in jeze! I11 zgodilo se je to n;j zelo. čudovit'način.	.
Timotej je bil pri tjas že šestnajst let v prognanstvu in preteklo je že pet uajst let, kar se jc bil oženil. Bil ji kaj<ih sedem- ali osemtrideset let star, imel je troje otrok in <Jobro so se ime li. Zlasti je ljubil cvetice vrtnice ter imel jih mnogo v oknih in na vrtu Pred hišo je bilo zasajeno vse poln rož in po sobah se je širilji prijetna vonjav a.
Timotej je^mel navado, da je vsako krat ob solnčne mzahodu odšel na svoj vrt, sam oskrboval svoje rože ter čital ondi na klopi knjigo. Kakor mi je znano, je ondi tudi pogostoma molil.
Tako je zašel tudi enkrat tje te imel s seboj-evangelije. Nekaj časa je ogledoval rože, nato se je vsedel, od pri knjigo in čital. Čital je, kako je prišel Kristus k farizeju,- kjer mu niso dali vode, da bi si ž njo umil noge Timoteja je to močno žalilo in žal mu je bilo za Kristusa. Tako zelo mu'je
Približal se je Božič. Bila je huda zima. Timotej je dospel pred "biljo ' k meni ter mi dtjal:
"Brate, jutri jaz pričakam Kristusa Gospoda."
Že davno sem se bil privadil teh be sed, torej sem ga zgolj vprašal:
"Kako veš to?"
"Danes," mi odgovori, "ko sem bil odmolil: "pridi, o Gospod!" se mi je razvnela duša, kakor od glasu trombe: O, pridem kmalu!" Jutri je njegovo rojstvo, ali mar ne pride ta dan? On pride k meni z vso svojo rodbino, moja duša se kar trese od groze." Jaz mu rečem:
"Timotej, ti veš, da jaz o tej zadev 41 e znam soditi; videti Kristusa Gospoda pa tudi ne pričakujem, ker jaz sem grešni človek; toda ti si naš in, mi pridemo k tebi. A ti, ako upaš pr čakati tako velikega gosta, ne povabi zgolj svojih prijateljev, marveč pri pravi 11111 prijetno družbo."
"Kazumim," mi odvrne, "in takoj odpošljem služabnike ter svojega sina, da obiščejo naselbine ter povabijo vse prognance, vsakega, kdor se nahaja v revščini in potrelli. Ako mi skaže Kristus Gospod to veliko milost, da najde vse tako, kakor je bil zapovedal!
Meni te njegove besede niso bile všeč.
"Timotej," mu rečem, "kdo more prirediti vse tako, kakor je 011 zapovedal? Jedno ne razumiš, 11a drugo pozabiš, a tretjega izpolniti ne moreš. Ker pa to vse tako močno 'trobi' v tvoji duši, torej bodi tako, kakor se ti zdi. Ako Kristus Gospod pride, pa on popolni vse, česar ne najde, in ako ti 11a nekoga, katerega 011 potrebuje, pozabiš .pa manjkajočega on s seboj pripelje."
* * *
Dospeli smo 11a Sveti večer k Timoteju z vso rodbino za eno uro pozneje* nego se navadno zbero povabljeni gostje. Tako je 011 tako hotel, h o teč pričakati vse. Našli snip v njegovih stavbah vse polno ljudi, vsakovrstnih sibirskih prognancev. Možje, ženske in otroci vsakovrstnega poklica in iz različnih mest, Rusi, Poljaki in Čudi. Timotej je zbral vse revne naselnike, ki se še niso opomogli 11a svojem gospodarstvu. Velike mize so bile pokrite z miznicami in na njih se ;e zna-
šlo vse, česar je treba. Služabniki so hiteli semtertje, raznašali 'posodo s kvasom ter sklede s pecivom. Zunaj se je razgrinjal mrak, da, tudi čakati že niso imeli več nikogar.
Vsi odposlanci so se že vrnili domu in več gostov že tudi ni moglo priti, kajti zunaj je nastal vihar in metelica, kakor bi imel nastati konec sveta.
Le jednega gosta še ni in ga ni — kateri je vendar vsem najdražji.
Bilo je že treba prižgati luči in sesti za mizo, ker je nastala že črna tema, a mi smo vsi čakali v mraku pri mali svetiljki, brleči pred 'ikonami'.
Timotej je hodil in sedel ter bil zelo vznemirjen. Vsa nadeja 11111 je oslabela — sedaj mu je postalo jasno, da ne bode 'velikega gosta'.
Pretekla je še minuta in Timotej je vzdihnil, me otožno pogledal ter dejal: "Nu, dragi brat, že vidim, da me hoče Gospod pustiti na cedilu, ali pa imaš prav ti, da nisem znal povabiti vsakega, kogar je treba, da bi bil 011 primerno sprejet. Zgodi se v vsem božja volja; pomolimo ter sedimo za mizo."
"Začni molitev!" mu odvrnem. Stopil je k 'ikoni' ter začel moliti: "Oče nas, ki si v nebesih" in potem: "Kristus' se rodi, slavite Ga, Kristus je prišel iz nebes... Kristus na zemlji..."
Toda komaj je izrekel te besede, kar je nekaj tako nepričakovano udarilo zunaj ob steno, da se je vse streslo, potem je po obširnem poslopju nekaj zašumelo in vrata v sobo so se sama
od sebe odprla na stežaj.
* * *
Vsi ljudje, kar jih je bilo tukaj, so se v nepopisljivem strahu stisnili v jeden kot, mnogi so ptipadali na tia in le najpogumnejši so pogledali v vrata. \ pri vratih 11a pragu je stal star, zelo star človek ves v capah ter se tresel in držal z obema rokama stene, da ni padel; za nji mpa, iz veže, kjer je bilo temno, se je razširjala nepopisljiva rožnata svetlt>ba, a čez starčev hrbet je molila v sobo bela roka kakor bi bila iz snega, držeča precejšen glinast lončič z lučjo, takšna kakoršna je naslikana v knjigi Nikodema. Veter je pihal od zunaj, toda luč se ni zganila, pač pa je svetila starcu v lice in na roke ter osvetlila na roki staro vrasko, vso belo od mraza.
Timotej, to videč, zakliče: "Gospod, vidi min sprejmem ga v Tvojem imenu,! toda Ti sam ne hodi k meni, ker sem hudoben in grešen človek." Po teh besedah se zgrudi na tla in ž njim vred sem se zgrudil tudi jaz od veselja, da je pokazal takšno krščajisko pokorščino, in zaklical sem glasno, da je vsakdo lahko slišal: "Kristus je med nami!" A vsi so mi odgovorili:
"Amen — to je resnica!"
* * *
Med te mso prinesli luč, jaz in Timotej sva vstala, toda bele roke že ni .bilo več videti—ostal je le sa mstarec.
Timotej ga je prijel za obe roki in ga posadil na prvo mesto. A kdo je bil ta starec, nemara ste to že sami pogodili — bil jc Timotejev sovražnik, stric, ki ga je bil uročil. S kratkimi besedami nam je poyedal, da se je bilo pri njem vse spremenilo v prah, zgubil je rodbino in imetje in da že dolgo hodi, da bi našel sestričnika ter ga prosil odpuščanja. Koprnel je po njem ter se bal Timotejeve jeze, na to je v tej metelici zablodil ter si želel smrti.
"Toda takoj," je dejal, "je nekdo nc-vidljiv me obdal s svetlobo in mi dejal: Pojdi, da se segreješ na Mojem mestu in naješ iz Moje sklede'. Na to me je prijel za roke in jaz sem prišel semkaj, da niti sam ne vem kako."
Timotej mu odvrne pred vsem: navzočimi :
"Jaz, stric, poznam tvojega kažipota: to je bil Kristus Gospod, ki je dejal: 'Ako je tvoj sovražnik lačen, daj mu jesti, ako je žejen, daj niti piti'. Sedi pri meni na prvo mesto, jej in pij po Njegovih besedah ter ostani v moji hiši do konca dnij svojega življenja."
Od tega časa je starec živel pri Timoteju ter ga umirajoč blagoslovil in Timotej je imel zmerom mir v svojem srcu.
— Ustrelil se je 32 letni stari oženje-ni narednik Franc Granegger, stanujoč v vojaškem skladišču. Pravijo, da se 11111 je vsled prenapornega dela zmešalo.
Chi. tel. 3399.
N. W. tel. 125
Louis Wise
200 Jackson St. JOLIET, ZLI
gostilničar
VINO, ŽGANJE IN SMODKE.
Soke v naitm in Lunch R
W. H. KEEGAN
POGREBNIK.
Slovenci v La Salle in okolici: dar potrebujete pogrebnika se obrnit* na to tvrdko in prepričani bodite, boste najbolje postreženi, ker ta zMod je najboljši ter mnogo cenejši drugi.
V slučaju potrebe rešilnega 1 (ambulance) pokličite nas po telefonu, ker smo vedno pripravljeni — 1* dnevi in ponoči.
Vm delo jamieno. POSTREŽBA TOČNA VSAK ČA* W. H. KEEGAN, Telefona št. 100 — vsak čas.
Cor. 2nd and Joliet St., La Sail«, H
___—'
Joliet. ill.
PIVO V STEKLENICAH.
Cor. Scott and Clay Sta. Both Telephones 26. JOLIET, ILLI

Union Coal & Transfer Co'
515 CASS STREET, JOLIET, ILL. Piano and Furniture Moving-
CH- ' "
§ ■
IK.MII am ai Si tfi Si Si
* S W .SfiJ
.». ai afi ai aa Si ffi^SiaffiEiMffi^HiiiSfiSW
Buchanan-Daley Co
Desplaines and Allen Sts. JOLIET, ILLINOIS
Les za Stavbe in Premog
Največja zaloga v mestu
predno naroČite dobite našo ceno
TELEFONI 597 Square Deal Vsakemu
l^lffil ffiKffiaSfiHiHiKSfiHiSiHiSSKSSKSiKaiBiffi
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se Imenuje
EAGLE
ter je najboljša pijača
Porter
Oba telefona 405.
Brewing Company
S. Bluff St.. Joliet. Ul<