Uredništvo:
Schillerjeva ceeta Stev. 3, '
dvorišču, L nadstropje. * *
Rokopisi se ne vračajo.
* *
iiflt izhaja vsak dan ntiun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri topeldne.
* *
N stranki rani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
AjMKmmi dopisi se ne uvažajo.
NARODNI
DHEVHIK
UpravniStvo:
Schillerjeva cesta štev. 3. I^aročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25"— polletno ... K 12-fiO četrtletno ... K 6"*>0 mesečno . . . -.K 2*10 Za Nemeijo:
celoletno ... K 38 — za vse drnge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (lnserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust
Posamezna štev. stane 10 h.
Štev. 48.
Telefonska ilevUka 65.
Celje, v torek, 1. marca 1910.
Čekovni račun 48.817.
Leto n.
Kdo bo Luegerjev naslednik?
Dr. Lueger še ni umrl — a dunajsko časopisje razpravlja s prav malo mero občutljivosti vpraša-»Je, kdo bo njegov naslednik na dunajskem rotovžu, •sobito pa, kdo bode njegov naslednik v krščansko-socijalni zvezi? Nekaterniki trde, da je to vprašanje že zdavnej rešeno. Pravijo, da je bil umirajoči župan zadnja leta itak samo še po imenu načelnik svoje stranke. Dr. Lueger je imel še velik upliv v dunajskem občinskem odboru, parlamentarno vodstvo pa je imel v rokah že več let sem dr. Gessman.
" Dr. Gessmann, čegar ime je pri nas na slabem glasu od onih časov sem, kar je v zvezi s kranjskimi klerikalci odjedel koroškim in primorskim Slovencem boljše zastopstvo v državnem zboru, je
danes faktično politični dirigent krščanskih socijal-
cev. Najprej je zvil Luegerju iz rok tehnično upravo stranke in njeno organizacijo; Lueger je bil sicer briljanten govornik, a v tem oziru ga nadkriljuje Gessmann. Uredil si je ta strankino tajništvo popol-loma po svojem okusu in za večje osiguranje svojega vpliva posadil v tajništvo lastnega sina.
Po osnovanju tajništva je kupil dr. Gessmann korespondenco »Austria«. Prejšnjemu lastniku je poveril uredništvo, svojemu sinu pa nadzorstvo nad pisavo korespondence. Vse to smo omenili, da se vidi, kako sistematično je delal Gessmann na utr-jenju svojega stališča. Zlobni jeziki govore, da ga dr. Lueger ni posebno maral že iz 80. let sem in da mu je to svojo ljubezen tudi večkrat temeljito razkril. Ali otresti se ga ni mogel, df. Gesmann je bil z ozi-rom na svoj organizatorični talent v stranki potrebno zlo.
Tako je došlo, da ima danes dr. Gesmann vso strankino moč v roki. Umel si je napraviti znanega neznosnega princa Liechtensteina za svojega prijatelja. Ta princ sam na sebi ni ravno bistra glava prve vrste, ali rad igra ulogo velikega politika in Gessmanna rabi za suflerja. Liechtenstein je danes deželni glavar nižjeavstrijski, prepustil bi pa rad to mesto komu drugemu, ako bi se mu pri preosnovi ■unisterstva dala prilika posvetiti svoje odlične talente vprid avstrijskim državljanom.
Največ upanja ima torej na nasledstvo po Luegerju dr. Gessmann. On bode najbrž vbodoče repre-zentiral pred svetom našo cesarsko prestolnico. — Kandidatura dr. Weisskirchnerja odpade, ker se ji je ta po časniških vesteh sam odpovedal. Nevaren tekmec utegne postati Gessmannu sedanji prvi podžupan Hierhammer, ker je mnogo ljudi v dunajski mestni zbornici, ki si žele za župana obrtnika. Poleg njega ima precej privržencev drž. posl. Leopold Steiner, za katerega bi baje tudi glasovalo 7 socija-listov in 16 liberalcev v dunajskem občinskem odboru. Teh 23 mož opozicije kani namreč zahtevati eno podžupansko mesto in Steiner hoče baje upoštevati to njihovo željo. Vseh dunajskih občinskih svetovalcev je 127.
Dunajsko liberalno časopisje prerokuje krščan-sko-socijalni stranki razpad, kakor hitro jo bode vodil dr. Gesmann. Razpad bi se tako izvršil, da bi postalo eno krilo ekstremno klerikalno, drugo bi pa krenilo v nemško-nacijonalni tabor. Na te vesti za sedaj ni mnogo dati: hruška se počasi dozoreva. V krščansko-socijalni stranki danes ni nobenih prin-cipijelnih razlik, nasprotstva obstoje samo vsled osebnih ambk^iitmsled osebne požrešnosti posameznikov. Drže jinpa vendar skupaj enotni interesi. Treba je počakati, da se bode njihova demagogija med ljudstvom sama ubila. Ne odločujejo osebe usode strank, temveč vzrast ali propad gotovih idej. Ako te ideje niso zdrave in poštene, morajo sčasoma propasti. To velja za nemško krščansko-socijalno kakor za našo klerikalno stranko.
Združeni nemški naprednjaki.
/	Iz Ljubljane, 28. febr.
Drž. posl. dr. Lecher, ki je prvi sprožil idejo za združitev nemških naprednjakov vseh barv in programov, se ne strinja z navdušenimi slava-klici nemškonacijonalnih listov, da je dosežen sedaj ideal nemških naprednjakov, namreč popolna enotnost in združitev v enobojno falango. To se more po njegovem mnenju zgoditi le z ustanovitvijo enotne stranke, ki bo na zunaj in znotraj, v dunajskem parlamentu in v različnih deželnih zborih ter občinskih odborih na temelju enotne organizacije in enotnega programa politično delovala. Samo taka stranka bo mogla uspešno braniti politične ideale in cilje nemških naprednjakov napram klerikalcem in socijali-stom.
Cital sem v nekem nemškem listu to mnenje dr. Lecherja — in, kdo bi mi zameril, spomnil sem se naših domačih razmer. Slovenski naprednjaki še vedno odlašamo z ustanovitvijo enotne in združene slovensko-napredne stranke. — Široko zamišljena ideja združitve vseh slovenskih naprednjakov v eno bojno falango, si pri nas, zdi se mi, le počasi pridobiva tal in somišljenikov. Stara dedščina separatizma in individualizma še vedno straši po naših deželah, bojimo se jo odpraviti kot častitljivo in spoštovanja vredno starino. Gre li tu za posamezne osebe ali gre li tu za široke vrste somišljenikov in pristašev? Ako bi namreč hoteli iskati pravih vzrokov za strah in odpor pred enotno stranko, pred najtesnejšo združitvijo vseh slovenskih naprednjakov, bi jih sila težko našli, naj si bi jih že navajali vodje ali pa somišljeniki sami, opravičene seveda in pa politično ter taktično pametne. Cemu torej ne gre stvar naprej?
Z našim cincanjem in odlašanjem si delamo sami škodo. Cas je, da se stopi na dan, da padejo neupravičeni in zastareli strahovi ter se začne doba krepkega, čvrstega skupnega dela. Razmere nas silijo in opominjajo k temu kar same. Vsi čujemo za-
htevo in klic našega časa, čemu se obotavljamo? Slišimo, da se pripravlja ustanovitev vseslov. napredne stranke ali vsaj koalicije že v prihodnjih tednih. Ako se ne more zgoditi prvo, se naj doseže drugo: bodemo vsaj dosegli eno etapo na potu do prvega. Naprej! »Kdor ne vaga, ta ne zmaga« je stari pregovor, katerega slobodno upoštevamo tudi mi...
Dnevna kronika.
Na domačih tleh zaslužek slovenskim železničarjem! Organizacija jugoslovanskih železničarjev nam je poslala sledeči oklic: Proga južne železnice teče od Trsta do Maribora skozinskoz po slovenskih tleh. Raditega bi človek mislil po svoji zdravi pameti, da ima podjetje, kakor je južna železnica, do prebivalstva, ki prebiva ob progi, toliko ozira, da uravna svoje naprave tako, da bi se zadovoljilo tudi ob progi bivajoče in po južni železnici potujoče slovensko prebivalstvo. A temu ni tako. Ne samo, da na marsikateri postaji izzivajo slovensko prebivalstvo samonemški napisi, izziva se celo prebivalstvo oziroma slovenski potniki še ob priliki vožnje po južni železnici. Južna železnica ravna s slovenskimi potniki, kakor bi uživali od južne železnice posebno milost, da se smejo voziti po njeni progi po domačih tleh. Ker mora vsak slovenski potnik plačati pošteno svoj vozni listek, ni samo naša pravica, ampak naravnost naša dolžnost, da zahtevamo od uprave južne železnice, da preskrbi vlake z osobjem, ki je domače, ki razume jezik potnikov in ki slovenskim potnikom ni sovražno. Povdarjamo to danes posebej s stališča uslužbencev.
Naši slovenski domači sprevodniki se uporabljajo, ker so zmožni treh jezikov, za najslabše proge in službe, med tem ko se daje tujcem Nemcem najprijetnejša služba. Tako vozijo pri brzovlakih iz Dunaja do Trsta samo nemški sprevodniki, imajo počitka v Trstu 12 ali 24 ur in se vrnejo zopet nazaj. Torej za te brzovlake izklučno le N e m c i. Naši domačini se rabijo samo za lokalne proge do Kor-mina ali Gorice. Ne oziraje se na potnike, moramo tukaj povdariti, da imajo tudi tu boljši zaslužek samo Nemci, domačini Slovenci se pa uporabljajo na slabih prostorih ob slabšem zaslužku. Celo pri osebnih vlakih se ne pripuste kondukterji iz Trsta ampak samo iz Maribora. Tudi pri osebnih vlakih je mnogo Nemcev in le malo Slovencev, ki bi tudi res spoštovali slovenski jezik potnikov, ampak so po večini nemčurji, ki sovražijo slovenski jezik še boli, kot nemški kondukterji. Ta uravnava je res čudna in se nam ni čuditi, ako prihajajo iz ljudstva vedno pritožbe o surovem ravnanju s slovenskimi potniki. Rečemo pa tudi lahko, da je oškodovana pri tem južna železnica sama, kar nam kaže slučaj, ko s 10-venski potnik ni razumel nemškega konduk-terja in mu ta ni mogel napraviti doplačilnega voznega listka, ker se nista razumela, ter ga je rajše pustil v miru. Gotovo smo Slovenci tudi sami precej
LISTEK.
„Hic niger est!"
Vi gori nad črto, politiki in gospodarji, novi-čarji in glasniki javnega mnenja! Kdo bi se prerekal z vami, kdo bi vam mogel do živega? Borite se za principe v črti krivulji in pravite, da med načeli ne sme biti kompromisa, ker bi kompromitirali načela sama! Mogotci v papirnatih plaščih, vaše legije so
lite črke, vaše orožje dolgovezni stavki, podkrepljeni s klicaji, — ne, z vami se ne more meriti nihče! Skromen feuilletonist najmanj in zato mu je usoda določila ozek prostorček tukaj pod črto, da toži o svojih križih in težavah. Navadno prezrt in omalovaževan se veseli, ako ujame hitečega čitatelja, ki je po naključju zablodil v te »temne in zapuščene kraje.«
In zategadelj lahko govorimo neženirano in čisto po domače. Kakor po obedu kramljata zakonska o raztrganih hlačah živega paglavca ali pa o vlagi v kleteh, kjer ni več varna velikonočna klobasa, o grdem vremenu in o razbiti skledi, — tako kramljata in mine ura sladkega popoldanskega počitka. Ali pa kakor kak dober očanec, ki oblega z otroci gorko peč, kadar pogledajo prvi mrakovi zimskega večera skozi zamrzla stekla, pripoveduje o »vojskah in drugih nadlogah, ki so obiskale našo deželo pred davnimi časi, o Nemcih in o neznansko veliki žabi, ki se je pred hišnim pragom postavila
na zadnji nogi in voščila gospodu fajmoštru prijazno dobro jutro, ko se je vračal zgodaj zjutraj domov .. Tudi zablodi dober očanec med strahove in pokaže na izdanega lovca, ki se je prevzel in je ustrelil v nebo, da bi zadel vsegamogočnega Boga. Ali Bog se je nasmejal v svojih višavah in je rekel: »Ne boš!« Pa ga je udaril s hudo kaznijo in do sodnjega dne se bo potepal prevzetni lovec po goščavah, brez miru in brez pokoja. Časih se pokaže tudi ljudem, toda le tedaj, ko razgraja po dolini hud vihar in režejo črne oblake ognjeni bliski. Se lanske jeseni ga je videla Mica Blisk, ko se je zatekla pred hudo uro
pod srenjski hrast. Oči se mu baje svetijo kot hudiču in v obrazu je zelen in pisan kot kuščar. Za-njim se drvi krdelo kosmatih psov, ki na njegovo po velje »Hujs tata« odpirajo slinaste gobce in tulijo, da pretulijo besnega viharja vršenje in lomast ter
izginejo z njim v goščavi____
Tako pripovedujejo zapečni dedci, čuli ste jih neštetokrat. In ne sluti to na dobro, ako se komu vsiljuje primera, da nehote upre kazalec v čelo in se nemiren vpraša: »Kje sem že videl ali slišal nekaj enakega, izdanemu »jagru« podobnega«? In ne more se zoperstavljati skušnjavi, ki mu v zrcalu kaže najnovejšo in najpristnejšo slovensko senzacijo. Nekje na Kranjskem so skovali novo besedo in jo poslali med svet, da poskusijo ž njo svojo srečo, za-, kaj pri nas so besede še zmirom v veliki veljavi. Cirilmetodarija ali po latinsko hic niger est, se izgovarja ta beseda. Hic niger est bi pomenilo slovenski pravzaprav: t a j e č r n, pa kakor je zna-
no, se pristna slovenska beseda v latinskem prevodu večkrat opiše. Cirilmetodarija se ne more drugače preložiti na latinščino! In zakaj ne? Zato ne, ker so se razburili možje-poštenjaki, segali v žep, preštevali denar, pritrgali si na vinu in cigarah ter skromne prihranke poslali naši Družbi! Zato ne, ker je zmajevalo z glavami celo tisto perišče naših kozmo-politov, ki se imenujejo »Evropejce« in poznajo bon ton! Zato ne, ker je prišla ta beseda kakor netopir v mraku in je obletala našo Družbo! Zato ne, ker je cinična psovka na našo narodnost in ker je jasno pokazala podivjanost izdanih »jagrov«, ošabnost sitih polinteligentov, bahatost rimskih landsknehtov, nečimernost pobeljenih grobov, hinavstvo in zlobo zvitih jezuitov! Sparto in Marto so vzdignili na našo Družbo ter presenetili s svojo predrznostjo vse po-lovičarje, ki še v desetletjih našega ponižnega kulturnega boja niso ugledali jasnih obrisov ultra-montanskih načrtov in še zmirom mislijo, da se povrnejo blagoslovljeni časi edino zveličalne sloge. Niso uvideli, da je klerikalcem nacijonalna ideja le privesek, ki ga na našo srečo od dne do dne bolj potrebujejo, varstvena znamka za lažje razpeča-vanje suženjskih vad, polirani čimer na programu velikega e S - e L - e Sa. In zato pomeni cirilmetodarija latinski hic niger est, ta je črn; izognite se ga, kjerkoli ga srečate!
Skovali so novo besedo in so se sklicali na ljudstvo. Ta grda barantija z »ljudstvom«! Jaz sem ljudstvo, si trka dr. Šušteršič na Dunaju na prsi, ti si ljudstvo, mu laska Gostinčar (in dobi mandat);
krivi na tem, da vozijo po naših krajih le nemški kondukterji, ker smo preveč popustljivi.
Zdaj pa uvažujmo stališče naših slov. sprevodnikov. Zmožni ne samo uradnega nemškega, ampak tudi slovenskega in italjanskega jezika, so pri-morani zadovoljiti se z manjšimi zaslužki in slabšimi progami, z neprijetno službo. Tu je treba se zastaviti za to, da dobe naši slovenski sprevodniki na naših slovenskih tleh pravico do zaslužka, tako pri brzovlakih, kakor pri osebnih vlakih.
Delatisemoranato, doseči se mora in se tudi lahko doseže, ker so dani ?ato vsi pogoji, da bodo vozili dunajski nemški kondukterji le do Maribora in nazaj, od Maribora do Trsta, oziroma iz Trsta doMariborapa naši domači sprevodniki, kateri poznajo naš jezik in ga ne sovražijo. Nemški kondukterji naj vozijo med svojim ljudstvom. Tako se bode ugodilo prebivalstvu in uslužbencem. Uslužbenci imajo pravico to zahtevati, kajti slovenski železničar ne sme postati suženj železniške uprave, ampak zaslužek na naši slovenski zemlji mora biti njegov.
V tem slučaju bo treba, da stopijo merodajni faktorji do uprave južne železnice in te stvari ne izpuste iz rok, dokler se ne uravna. Inšpektorat v Trstu temu gotovo ne bo nasproten, ravnateljstvo na Dunaju pa se mora spametovati in ne iskati na slovenski zemlji samo zaslužka, ampak tudi upoštevati želje ljudstva in dati na domačih tleh zaslužka slovenskemu železničarju! Storimo vse, da se to zgodi!
Vrazovo Akademijo priredi tudi »Klub hrvatskih književnikov« v Oseku (v Slavoniji), in sicer meseca maja ali junija.
»Osrednja zadruga hrvatskih vinogradnikov«
se osnuje koncem aprila ali začetkom maja. Termin
za subski ipcijo deležev se je podaljša! do konca
marca.
Rezultat obč. volitev v Zagrebu je, da preide mestna uprava v roke neodvisnega meščanstva. — Izvoljenih je na novo 18 članov oporbe, od prej sede v mestnem zastopu že trije, torej skupaj 21. — Naknadne in ožje volitve prinesejo oporbi še 5 mandatov. Frankovcev je v mestnem zastopu še od prej 7, madžaronov pa 17. Oporba bo torej imela s 26 člani absolutno večino in je naravno, da bode bodoči zagrebški župan član koalicije.
Politična kronika.
Razmerje posameznih strank v državnem zboru.
Zanimivo je, kako razmerje je nastalo med velikimi klubi v državnem zboru po ustanovitvi nemške nacijonalne zveze. Najmočnejša organizacija je Slovanska jednota s 125 člani, potem pride krščanskosocij. zveza s 96, socijalistična z 88, nemška nacijonalna s 77, Poljaki z ,72 (vštevši dva ministra) člani. Pet velikih skupin šteje skupno 458 članov, od katerih je 197 Slovanov in 173 Nemcev. Med 88 socijalisti je 51 Nemcev, 25 Čehov, 6 Poljakov, 4 Italjani, v Rusina in 1 Rnmnn. Od 58 poslancev, ki se razdele na manjše skupine, je 20 Italjanov in Rumunov, 25 Rusinov, 4 židje, 3 SchOnereijanci in 6 divjakov, med katerimi je 1 poljski radikalec in 1 konzerv. Čeh
—	po narodnosti šteje poslanska zbornica 256 Slovanov, 231 Nemcev, 25 Romanov in 4 Žide.
—	Od 231 Nemcev jih je 147 iz planinskih dežel, 82 iz sudetskih in 2 iz Bukovine. Od 147 Nemcev iz planinskih dežel je 95 kršč. socijalcev, 29 socialistov in samo 23 nacijonalnih Nemcev. Ako bi se torej šlo za Število mandatov in volilcev, katere zastopajo nemški nacijonalci iz planinskih dežel, bi imeli v narodnostnih zadevah celo mnogo več govoriti glede njih socijalisti ko nacijonalni Nemci. Človek se mora res čuditi, da Bienerth na ljubo peščici teh ljudi, katerih ni niti več ko slo-
venskih poslancev, tira v jiižnih planinskih deželah Slovanom toli sovražno politiko.
Grof Stiirgkh naslednik barona Bienertha?
Govorilo se je že večkrat, da bode Bienerthov naslednik sedanji minister za uk in bogočastje grof Stiirgkh. Dunajski pondeljski list „Der Morgen" ponavlja to vest in priobčuje zanimiv detajl, da je Stiirgkh iz svoje avdijence pri cesarju prinesel Bienerthu vest, da mora Schrei-nerja takoj spoditi iz ministerstva. Gosp. grofa Sturgkha poznamo spodnještaj. Slovenci dobro še iz časov, ko se je šlo za biti ali ne biti ubogih celjskih nemško-slovenskih gimnazijskih razredov. V primeri z Bienerthom ne pridobimo in ne zgubimo ničesar, kvečjemu, da gre o g. grofu Sturgkhu sloves, da je hud reakcijonarec.
Konferenca hrvatsko - srbske koalicije. Pred sednik hrv.-srb. koalicije je povabil vse saborske člane koalicije na konferenco dne 4. t. m. Predmet posvetovanja je: 'delo saborskega zasedanja.
Kompletiranje Bienerthovega kabineta. Neka dunajska korespondenca razširja vest, da misli baron Bienerth še pred Veliko nočjo dopolniti svoje ministerstvo s češkim in nemškim ministrom rojakom. G. Bienerth pravi, da mu je to potrebno z ozirom na pogajanja z velikimi strankami glede delovnega programa. Čehi so baje že pri volji, Nemci se še niso odločili. Zdi se nam, da veže Čehe še vedno znani sklep Slov. jednote, po katerem bi bila Bienerthova namera nemogoča. Ali pa bi se dala Slovanska jednota zopet za prazne obljube ujeti?
Skupni ministerski svet se je ukvarjal z bal kanskimi trgovskimi pogodbami. Ogrski ministri nočejo za sedaj dati svojega dovoljenja za trgov sko pogodbo z Rumunijo, ker se Khuen boji, da bi mu to pri volitvah škodovalo. Glede ostalih pogodb se tudi ni sklenilo ničesar definitivnega.
Grški kralj misli baje že v najkrajšem času odstopiti vprid sinu prestolonaslednikovemu, ki je sedaj star 20 let.
Turško-bulgarski koflikt se poostruje. Iz Dunaja se nam poroča pod včerajšnjim: Po mestu krožijo novice, da je došlo do novega, ostrega spopada med turškimi vojaki in bulgarskimi ob mejnimi prebivalci. Zgube znašajo baje nad 30 mrtvih in 50 ranjenih. Na Bulgarskem vlada ogromno razburjenje. Včeraj se je zahtevalo na neštevilnih shodih taborih borba za osvobojenje macedonskih Bulgarov. Bolgari in Turki kupičijo svoje vojne sile ob meji. Govori se o tem, da hoče Turčija podati vladi ultimatum, ako bi Bul-garija nadaljevala s koncentracijo svojih vojsk v bližini meje. — Glasom teh poročil je prešel turško - bulgarski mejni konflikt v iako nevaren stadij.
d Tomašičevo madžarofilstvo. Srbohrvaška koalicija se je dogovorila z g. banom dr. Tomašičem, da se bode z njim vred trudila ustavnim in postavnim potem doseči zboljšanje gospodarskih in knlturuih razmer v banovini. Je bil to pakt, ki bi ga lahko imenovali pameten zakon. Ogrska vlada je uvidela, da ne more brez koalicije ua Hrvaškem ničesar doseči, koalicija je pa uvidela, da se s praznim radikalizmom proti močnejšemu ničesar ne opravi; in tako je zasedel dr. Tomašič bansko stolico. Mož pa je prehitro pozabil, zakaj in kako je došel do svoje časti: pri zadnjih obč. volitvah v Zagrebu je delal potom uradnega časo-
pisja in potom znanih prijaznih nasvetov urad-ništvu na tak način za madžaronske obč. kandi-date, da je vzbudil splošno ogorčenje zagrebških narodnih krogov. Žalosten poraz madžaronov In z njimi združenih frankovcev pa je g. banu glasen memento: varuj se ognja!
Dopisi.
on je ljudstvo, si misli Bonaventura (in javno prevrača svoje masochistične kozolce); midva sva ljudstvo, si domišljujeta Krek in Lampe, vidva sta ljudstvo, jima napijajo kaplani, onadva sta ljudstvo, se učijo teologi; mi Smo ljudstvo, trobijo unisono, vi ste ljudstvo, si mislijo klerikalni akademiki in se pripravljajo v posnemanje; in še-le nazadnje se pritegne volilcev črna živina, zakaj oni so ljudstvo, naj sodijo. Tako gre »ljudstvo« naprej v vseh časih in sklonih slovenske slovnice. Kakor da bi to naše ljudstvo res ne imelo širšega Obzorja in bi razun vere ne poznalo nobenega drugega življenskega instinkta. Ropotanje z rožnim vencem se bo nad »ljudstvom« še hudo maščevalo, in kmalu se bo zgodilo, da ljudstvo »ljudstvu« obrne hrbet in mu poreče s hladnim prezirom: Vaš Bog ni naš Bog in vaša vera ni naša vera.
Zares žalostno je to, da se sme pri tias nekaznovano pobijati nacijonalizem z vero, oziroma, da se brez vsake logične vezi pretapljajo oprečni pojmi v strankarsko parolo. In pri tem se z največjo predrznostjo računa na nerazsodnost organiziranih krščanskih socijalcev, ki jim kaka cerkvena luč zbega morebitne zdrave misli.V tem slučaju je podprl »cirilmetodarijo« Asiški Frančišek. Kaj ima ta italjanski svetnik opraviti z našo Družbo in z našim obrambnim delom? Asiški Frančišek je čudeže delal in lilije sadil, po svetu hodil in s svojo zgovornostjo hotel prekositi Kristusa. In še marsikatero
novost je vpeljal, kar se je nam na škodo ohranilo do dandanes.
Toda pustimo Frančiška in poiščimo protiutež, ki so jo postavili proti naši Družbi! Odpira se nam prekrasna perspektiva! Srce nam bo veselja utripalo, ko bomo čitali v klerikalnih listih, da je ta ali oni kaplan tega in tega dne daroval eno sveto mašo za »Obrambo« in da je pri sveti maši molil za obmejne Slovence. In še bolj nam bo srce utripalo veselja, ko bomo čitali, da so se duhovniki te ali one slovenske škofije zarekli in slovesno zakleli, da bodo odslej skupiček najmanj od pet svetih maš darovali za »Obrambo«. In do tega pride, mora priti, če hočejo biti klerikalci dosledni. Slovenske šole, magari krščansko-klerikalne, bodo rasle ob naših mejah na jugu in severu kakor gobe po dežju. Dokler pa pošiljajo razne rdeče ekscelence tisočake v tujino, doma pa podajajo »ljudstvu« svoje žegne, dokler naša častita duhovščina samo konzumira, a ničesar rte producira, jim ne verjamemo. In naj se ne čudijo, ako se nam bo tudi v prihodnje vsiljevala primera z »jagrom« in ako bodemo kazali s prstom na njih: Hic niger est, črn je, kdor nam blati Družbo iz prevzetnosti in zavisti.
»Cirilmetodarija« ima petnajst črk. — Kdor bo tako dober in pokrije vsako črko s svetlo kronico in tako izbriše to grdo besedo, tega pozdravlja
Zvonko.
a Iz kozjanskega okraja. Meseca septembra lanskega leta je „N. D." v nekem dopisu z zgornjim naslovom prav živo in resnično naslikal šolske šolske razmere v Pečicah nad Podsredo. Tam namreč nosi ime „šola" neka s slamo krita baraka, vsemu bolj podobna nego izobraževališču dece, ki je tako praktično stavljena, da morajo otroci skozi kuhinjo šol. voditelja na stranišče. Dež. šol. svet štajerski, katerega je imenovani dopis v živo zadel, je energično zaukazal stavbo nove šole v Pečicah. — Dobro! S tem pa ne bode odpravljen zadnji škandal šolskih razmer v kozjanskem okraju, ampak šele prvi. — Izmed 15 šol tega okraja je na 5 šolah zaradi prevelikega števila otrok vpeljan razdeljen poldnevni pouk. Na višku je dvorazredna šola v Koprivnici, v katero pohaja okoli 350 otrok. Dvorazrednica s tem številom otrok v 20. stoletje je gotovo čast in ponos klerikalizma. In to čast ohraniti si najbolj prizadeva tamošnji g. župaik, neki Janez Prešeren. Temu gospodu hočemo danes povedati nekaj resničnih naravnost v lice, zatorej naj teh besed ne smatra kot napad na osebo. — G. Franc Prešeren, župnik v Koprivnici je znan kot inteligenten, pameten in dober mož, a žalibog, on svoje duševne zmožnosti žrtvuje v to, da kakor nekdaj rnski carji — vlada neomejeno nad svojimi farani. V političnih kakor gospodarskih zadevah mu mora biti ljudstvo do zadnjega pokorno, sicer siromak zboli. Brezpogojna pokorščina njemu podrejenih je njegov življenski smoter, katerega je dosihmal še v vsaki zadevi dosegel. G. Prešeren pač lahko s francoskim kraljem Ludo-vikom XIV. vzklikne: „L' 6tat c' est moi!" (Država (fara) sem jaz!) — Bog ne daj, da bi se okrajni ali deželni šol. svet drznil kedaj zahtevati razširjenje šole v Koprivnici. G. Prešeren vidi v tej zahtevi peklensko pošast; kajti z razširjenjem šole bi lahko prišelv njegovo domeno učitelj, ki zna nekoliko sam misliti, in Prešernov absolutizem bi jel pokati, župniku možu samemu pa bi „počlo srce". — Okrajni in deželni šolski svet sta se sicer že parkrati zganila zaradi nove šole v Koprivnici, a sta se takoj zopet zbala, ko sta zagledala po 10—15 pol dolge župnikove rekurze na svojih mizah. G. Prešern pač zna! On sedaj pobira denar za nove zvonove, in ne motimo se, če trdimo: prej ko bode pol leta, bodemo slišali glas novih zvonov, — za stavbo nove šole pa ne bo denarja, če tndi vsi Koprivničani zadenejo terno. Radovedni smo, kedaj se bo začelo v tem kraju svitati ?
v Iz marnberikega okraja. „N. Dn." je priobčil pred kratkim poročilo, da se je dne 20. febr. t, 1. v Marnbergu osnovalo „Nemško politično društvo za Marnberg in okolico" in so bili v odbor zvoljeni sledeči gospodje: V. Dobnig, O. Erber, A. Kafel. F. Lukas, I. Lukas, I. Roth in R. Sonns.
Marsikdo izmed onih, komnr so znane razmere v našem okraju, se je gotovo začudil, ko je našel v tem imeniku tudi gospoda Rotha, sodnika v Marnbergu. More li človek pričakovati, da bode tak sodnik kot član nemško-političnega društva pravično postopal tudi napram Slovencem? Skušnje navadno drugače učijo pod zaščito naše vse-nemške vlade je res vse mogoče. Tudi — gospod Kafel iz Vuzenice je zabredel med odbornike. — Dvomimo pa, če si je s tem korakom kaj koristil na ugledu; kajti kot pošten, čeravno ne odkritosrčen Nemec je bil že prej znan. Mari si je že dovolj nakopičil denarja, katerega so mu skoro izključno prislužili slovenski delavci? Radovedni smo nadalje, če misli on kot načelnik vuzeuiške požarne brambe kaj ukreniti zaradi tega, ker se mu je na ustanovnem občnem zboru ..Nemškega političnega društva" očitalo, da je v vuzeniški požarni brambi že preveč slovenskega življa; moral ga bo torej ztrebiti. Ako je g. Kafel istega prepričanja kot nemške prismode v Marnbergu, da
namreč more vuzeniška požarna bramba živeti
brez slovenskih ognjegascev, mu svetujemo, da naj poskusi-z elitno gardo; saj mu še vedno ostane „cvet" vseh purgarjev, n. pr. Pašnik, ki je s svojim' mogočnim jezikom kakor vstvarjen za pod-načelnika; g. Mettinger zopet lahko postane ,Stei-gerlajtnant'. Odstavljen je namreč bil pred kratkim od tega mesta, ker so se različni člani društva bali zanj, da ne bi o priliki pri izvrševanju svoje
dolžnosti zgubil svojih dragocenih--— zobov.
Korpov Vilko pa naj prevzame dostojanstvo „bli-zgalničarja" ali „Spritzenfiihrer-ja"ynaučilbo svoje tovariše, če drugega nič, saj dve vrsti „taperja" in „spricerja". Tako bi še lahko druge gospode priporočal za gotova častna mesta, žalibog danes nimam več časa zato. Omenil bi konečno le še dejstvo, da je zagriženi Vsenemec Lukas iz Marn-berga na društvenem shodu dne 20. febr. javno pohvalil nekega slovenskega nadučitelja iz marn-berškega okraja zavoljo njegovega lojalnega postopanja v narodnem oziru!
obsojena Inna (pravilno iforija) Novak, hči Jožefa in Marije Novak iz Pobrežja štev. 269, nekdanjega krojača v Središčn, organista v Apačah in sedanjega barantača s posestvi, raditega, ker je nekega gospoda, (I. T.), vrlega narodnjaka, obdolžila neresničnih in lažnjivih stvarij. Okrajno sodišče ji je zato prisodilo 20 K globe ali 48 nr zapora. Ker se je pa Irma Novink čutila menda še premalo kaznovano, se je prizvala na okrožno sodišče, ki je pa dne 23. svečana 1910 prvo razsodbo potrdilo. Irma Novak bo morala toraj vendar poseči v mošnjiček ali pa pokusiti ričet za svoj lepi jeziček.
d Primerna zahvala. Nemško društvo drž uradnikov na štajerskem se je odslovljenemu ministru Schreinerju najtopleje zahvalilo za njegove zasluge vprid nemškemu uradništvu na Štajerskem. To se mora reči, male niso. Ako se ozremo po Sp. Štajerju, koliko je tu drž. uradnikov, ki bi zaradi svoje nezmožnosti, pristranosti in naravnost divjega sovraštva proti narodu, med katerim ura-dujejo, zaslužili že zdavnej brce — a pri nas sede na toplih in ugodnih mestih! Kedaj bo bolje? Slov. klerikalni dež. poslanci imajo za svoje vo-lilce v tem oziru univerzalno tolažilno sredstvo: ko se spremeni sistem!
d Graška trgovsko-obrtna zbornica ima v petek 4. marca v graški mestni zbornici plenarno sejo.
Štajerske novice.
Poštenost ih klerikalci. Da bi duhovniška stranka popravila kako krivico, katero store njeni časni-ški poročevalci, ni navada. Nadučitelj Knaflič je bil, ko je moral tožiti urednika »Straže« Cenčiča in patra Anzelma Murna, do konca razprave pripravljen poravnati se in odpustiti, če bi dobil le zadoščenje za žalitve. Pater Anzelm Murn se je dal obsoditi na 6 tednov zapora in tudi Cenčič v globo rajši nego da bi bil dal lojalno zadoščenje, ki bi ga ne stalo nič. Tudi urednik »Slov. Gospodarja« Ra-kovič je bil zapleten še letos v štiri porotne pravde. Tožniki so mu odpustili in niso druzega zahtevali, nego da je pismeno izjavil, da obžaluje žalitve. Mi tega nismo izkoriščali, ampak pošteno le objavili, da se je sklenila poravnava. Tudi urednik naših listov je imel izza volilne dobe opraviti z nekimi sodnimi predlogi zaradi razžaljenja časti. Ker še čez tri četrt leta ni bila nobena obtožnica vložena, se je naš urednik informiral na sodniji in je preiskovalni sodnik omenil, da se mu zdi, da bi dr. Benkovič želel skleniti poravnave. Ker je bila naša navada zmiraj neresnico, ki se lahko vrine pri časniških poročilih, pojasniti, smo dali dr. Benkoviču, Roškarju in Skam-lecu izjave, ki so bile lojalne. Včerajšnja »Straža« pa uporabi to priliko, da lojalne izjave v uvodnem članku nesramno izrablja ter nas zaradi istih zmerja. — Ne rečemo nič drugega, nego, da je sramota v častnih zadevah tako postopati.
v Zveza južnih Slovanov proti vinskemu davku. Z. j. SI. je zavzela v svoji včerajšnji klu-bovi seji ostro odklonjevalno stališče proti nameravanemu zvišanju davka na pivo. Tega stališča se bode Zveza držala tudi pri razpravi in glasovanju in bode storila tndi potom pogajanj z drugimi strankami vse, kar je le mogoče, da odvrne od našega vinarstva veliko pretečo nevarnost
a Pravda proti ministru dr. Hoehenbur-gerju. Včeraj se je vršila na Dunaju pri dež. sodniji glavna obravnava o tožbi graške Nemke Marije Kaliwoda zoper bivšega odvetnika ministra dr. Hochenburgerja zaradi povrnitve škode 1769 K. Ministra Nemca je zastopal odvetnik dr. Holu-bovski, ki še menda ni dolgo časa Nemec, če se po imenu sodi, tožftico Nemko pa Slovenec dr. V. Kukovec. Minister je podal sam odgovor na tožbo s prilogami okoli 200 strani obsežen in plačal za kolke okoli 200 K. Včeraj se pa stvar ni rešila konečno, ampak se je izrekla le vmesna sodba, s ktero se je izreklo, da je poravnava, ktero je minister sklenil s tožnico, veljavna, O krivdi ministra se torej še ni razpravljalo. Prej se bode z včerajšnjo vmesno razsodbo bavilo nadsodišče in najvišje sodišče. Potem se v ugodnem slučaju vrši pravda iznova, ali se pa začne znova proti pu-pilarnemu sodniku ali erarju. Ce bi minister malenkostno škodo poravnal, bi ga manj stalo, kakor 6e tudi zmaga. Stroškov mu ubožna tožnica ne bode mogla plačati, če tudi rubi.
Ornlgove bolezni. „Štajerc", graški ,Tagbl/ in še drugi listi so priobčili predzadnji teden cele bistorije o Ornigovih ušesnih boleznih, da je šel na jug si zdravja iskat itd. in da zategadelj ni mogel na štajercijanske shode. Včeraj pa je gosp. Ornig ,pumperlgsund' hodil po Celju, si ogledoval Studentenheim in okolico in šel tudi v Gaberje. Zanimal ga je naš Sokolski dom. Spremljal sra je na tem potovanju njegov zet Watzulik. To je čudno, da je g. Ornig po štajercijanskih shodih zopet tako hitro zdrav!
v Iz Brežie. Pretečeni petek se je vršila pri tukajšnjem okrajnem sodišču obravnava proti brežiškim turuerjem zaradi izgredov in napadov na sokole v Zidanemmostu mesca septembra lanskega leta, ko so se vračali iz Hrastnika domov. Znano nam je še, kako so takrat pisali spodnještajerski ■emškutarski listi o napadih Slovencev na nemške turnerje, celo da so streljali sokoli v vlak, a izkazalo se je pred sodnijo nasprotno. Obsojeni so bili radi prestopka proti telesni varnosti brivec Paidasch (Pajdaš) na 14 dni zapora, trgovska pomočnika Mattheisova eden na 24 ur zapora, eden pa v denarno globo 20 kron in vsi v plačilo zasebne odškodnine s stroški vred. Mesca prosinca tega leta je bil obsojen isto tako pred sodnijo (razsodba je že tudi od ckr. okrožne sodnije potrjena) zalagatelj GOtzovega piva Bieber v denarno globo 70 kron, ker je streljal pri isti priliki na postaji Videm iz vlaka iu zadel pri tem deklico železniškega čuvaja, katera še sedaj ni ozdravela. Dokazalo se je torej pred sodnijo, da so bili napadalci le brežiški turnerji, da je streljal na ctroka tudi brežiški turner ter da niso dali tem izgledom in napadom ,povoda sokoli ali sploh Slovenci. To naj vzameta posebno na znanje komisarja SchafEenrath in baron Steeb, ki sta lansko leto proti nam brežiškim Slovencem posebno o priliki sokolske prireditve tako sovražno nasto-
pala, nam prepovedala vse, nasprotno pa dovolila turnerjem, ki so dovolj dokazali, da so zmožni vsakega silovitega dejanja, vse, kar so hoteli. — Slovenci v brežiškem okraju, zapomnite si torej, kedo je napadal Vaše rodne brate in streljal celo na nedolžnega otroka. Ti 80 brivec Paidasch zalagatelj G5tzovega piva Bieber ter uslužbenci trgovine Mattheis.
d Šentjurski odsek »Celjskega Sokola" ima v nedeljo 6. t. m. ob 3. uri popoldne pri Adamu Kinclu svoj občni zbor z običajnim sporedom. Pri tej priliki priredi „Celjski Sokol" k nam svoj prvi pešzlet. Pri zborovanju podava starosta br. Smrtnik o „sokolstvu", — domači pevski zbor pa priredi svojim gostom v čast in zabavo majhen koncert. Rojaki! Ta zbor bo prvi izza sokolskega delovanja v Št. Juriju in okolici. Poročilo bode vam podalo težek začetek in hudi boj odseka, ki pa s svojim smotrenim delovanjem počasi premaguje vse ovire. Da pa se o vsem tudi dodobra prepričate, ska-žite mu svoje zaupanje s tem, da ga 6. marca tudi vi mnogoštevilno počastite s svojim obiskom, ter ga tako podprete in navdušite za uspešno na-daljno narodno delovanje. „Na zdar!"
v Kmetijski knjigovodski tečaj se vrši od 21. do 24. marca v Grottenhofu pri Gradcu. Ude-ležniki dobe v zavodu stanovanje zastonj, ubož-nejši pa še 10 K podpore. Priglasiti se je treba do 15. marca ravnateljstvu zavoda.
v Znižani tovorni tarifi za prevožnjo krme, stelji in otrobov so se dovolili do 30. maja 1910.
v Is Ljutomera poročajo, da so našli ženo posestnika Kranjca iz Babinec, kateri se je vsled žalosti nad smrtjo otroka naj bi že zmešalo, v Ščav-nici pred ljutomerskim mlinom. Voda jo je vzdignila in prinesla na površje.
v Mnogo snega je padlo včeraj na Seme-ringu in v okolici. Tudi višje gore pri nas pokriva sveži sneg. — Sila veliko smega je padlo na Tirolskem. V Inomostu je telefonski promet skoraj popolnoma pretrgan; motenje prometa je nastalo tudi po nekaterih železničnih progah.
v Iz Ormoža. K sejam okrajnega šolskega sveta ormoškega še vedno prihaja g. dekan Bo-hanec iz Šmarja. V okrajni šolski svet je bil odposlan iz okrajnega zastopa ormoškega, ko je še bil župnik v tem okraju. Toda, čeravno je od njegove preselitve iz ormoškega v šmarski okraj minilo že več ko leto dni, se še mu vendar dozdaj ni zdelo potrebno, odložiti to mesto. Razmere o šolah in med učiteljstvom se kakor povsod drugod, naglo izpreminjajo; popolnom izključeno je torej, da bi zamogel nekdo, živeč izven okraja zasledovati tekoče stvari na šolskem poljn z dosledno pazljivostjo in — skrbjo. Najbolje torej je, da se ločimo mirno enkrat za vselej! Morda ne mislite g. dekan, da nimamo v našem okraju za ta posel še več zmožnih mož? Da bi pa iz same častiželj-nosti ne odložili tega častnega mesta, pa tudi ni verjetno. Sicer bo vam pa znano, da na vsakem posestvu najboljše gospodari — domačin.
v Točo so imeli minu.o soboto zvečer v Sevnici in okolici. Bila je bolj drobna, po^jpbna znanemu ,babjemu pšenu'.
v V Gradcu stavkajo dimnikarski pomočniki. Do sporazuma še doslej ni prišlo.
v Razpisano je mesto def. učiteljice na trirazrednici v Zg. Poljskavi. 3. plač. razred, prošnje do 31. marca.
d Zaradi roparskih napadov na učence slovenske šole pri Sv. Lenartu v Slov. gor. je inter-peliral drž. posl. dr. Korošec v drž. zboru.
d Napade na šolsk. nadz. Schmoranzerja ponavlja za „Mbg. Ztg." graški ^Tagbl." Mi smo že včeraj na nje odgovorili v dopisu iz Maribora.
d Studenlce. Dne 10. sušca t. 1. se vršijo pri nas občinske volitve. Občani, glejte,, da ostane občinski zastop v narodnih rokah!
d Slavonsko gledališče v Mariboru. 6. sušca t. 1. se uprizori štiridejanska burka s petjem „Šivilja"; gostujeta člana slovenskega deželnega gledališča ljubljanskega, gdč. Thalerjeva in gosp. Povhe. To je drugo gostovanje slov. umetnikov na našem odru in kakor sta pri „0n in njegova sestra" s privlačno močjo napolnila dvorano z občinstvom, katero, jima je navdušeno ploskalo, tako bode tudi sedaj vse hitelo ju gledat. Posebno se opozarja na kuplete, ki so kaj šaljive vsebine. Začetek predstave je točno ob pol osmih zvečer. Pri predstavi svira „Slovanski godbeni orkester".
d Izpred sodišča. (Zlobni jezik.) Marsikateri človek ga ima. To pa spozna še le takrat, ko mu c. kr. sodišče to v obliki sodbe in kazni raztolmači-Tako je bila pred okrajno sodnijo v Mariboru
Druge slov. dežele.
a Jadranska banka v Trstu je imela v mi-nolem letu skupnega prometa K 710,205.933*38, za blizu 109 milj. več ko prejšnje leto. Izplačala se bo šestodstotna dividenda.
a Iz vojaške službe. Vpokojen je polkovnik baron Karwinsky od 17. pešpolka. Za poveljnika tega polka je imenovan polkovnik Avg. Glančnik.
a Poletišče za avlatlke (hangar) nameravajo napraviti v Celovcu. Ustanovi se tudi aero-oddelek koroškega avtomobilnega kluba.
d Deželni umetniški svet za Kranjsko se je ustanovil. Predsednik je deželni glavar, člani pa: celi dež. odbor, ordinarijat, „Slov. Matica", „Leonova družba", „Muzejsko društvo", društvo za kršč. umetnost, mestna občina ljubljanska, Mantuani vitez Strahl, vitez Guttmannsthal, Zad-nikar, grof PGttenekh, Stejska, baron Schwegel.
d Razpisano je mesto deželnega živinorejskega nadzornika s plačo 6. razreda. Tudi mesto dež. sadjarskega nadzornika s plačo 7. razreda je razpisano.
d Na Grmu je imenovan provizoričnim učiteljem Ivan Rat|j.
v Ljubljanski župan Ivan Hribar je kakor poroča »Slovenski Narod", jako opasno obolel.
v Koncert »Glasbene Matice" V Ljubljani se je preložil na 9. tm.
v Na Verdu pri Vrhniki je umrl 34 letni veleposestnik in tovarnar Karel Kotnik Pokojnik je dovršil tehniške študije.
d Gospodinjska šola na Vrhniki se otvori s 1. aprilom.
d Z umetniške razstave »Medullč" r Ljubljani je kupil kranjski deželni odbor štiri slike. Tudi naučno ministerstvo je obljubilo, da jih nekaj kupi in podari kranjski deželi.
d Pred porotniki v Ljubljani je stal včeraj 22 letni Pavel Makovec iz Hrušice, ki je pred odhodom k vojakom zabodel čevljarja Ant Vrhovca. Obsojen je na 2 in pol leta ječe.
d Iz deželne službe je izstopil sekundarij deželne bolnice v Ljubljani dr. A. Šerko.
v Imenovanje. Za nadinženirja v drž. stavbn službi na Kranjskem je imenovan inženir Ivan
Saschke.
v Jugoslovanska delegacija na Dunaju ln laško vseučilišče v Trstu. Z ozirom na to, da vlada naenkrat strašno forsira ustanovitev laške pravne fakultete v Trstu in z ozirom na tozadevno glasovanje slov. dež. poslancev v goriškem deželnem zboru je imela „Zveza južnih Slovanov" dne 24. tm. sejo; predsedništvo seje nato obrnilo na ,Slovenski klub", katerega člana sta dr. Gre-gorič in Fon, za pojasnila. Predsedstvo „S1. kL" je takoj izjavilo, da vstraja slej koprej pri znanem sklepu „Narodne Zveze", ki se izreka proti Trstu kot sedeža laške univerze in ki obenem zahteva junktim s slovensko univerzo. To je za ta dva Pajerjeva mameluka lep nos!
v Sedem tednov poostrene ječe je dobila Ana Fischer v Trstu, lastnica onega gledališkega hotela, v katerem je razno gledališčno in cirkusno osobje slavilo svoje orgije v Adamovih kostimih
Zagrebška tovarna, tvrdke Henrik Francka sinov, »
izdeluje svoje proizvode izključno le iz najboljših sirovin. V Vaš prid bode, bodete li pri nakupovanju dajali prednost temu izvrstnemu proizvodu
pravemu ,:Franckovem: kavnem pridatku * mnnoiiom, iz zagrebške tovarne.
Urmlikl luokt.
v V Sežani *je nmrl v visoki starosti 80 let bivši tamošnji odvetnik dr. Jos. Ostertaga. Bil je po širnem Krasu znan kot markantna oseba in kot izboren jurist. V njegovi pisarni sta dovršila odvetniško prakso tržaška odvetnika dr. Gregorin in dr. Rybaf.
v Dr. Stepančlča, slovenskega (?) deželnega poslanca v Gorici, zaradi njegovega obiska na shodn »Lege" zagovarja »Gorica", pa tako nenmno, da se moramo čuditi, da si dež. sodni svetnik vzame tako slabega advokata. n Gorica" pravi, da je dr. Stepančič »med tednom čital nekje, da se bode držal (!) v mestu nek socijalisličen shod" (!) Ker je videl pred zboro/ališčem »Lege- gručo ljudi in »ker je bil že večkrat kot miren poslušalec na sličnih shodih" (!!), je vstopil. O ti ljuba naivnost nedolžnega dr. Stepančiča.
Po svetu. ,
d Frank Zotti, znani »bankir" v New Jorku, ki je zapravil krog 4 miljone denarja naših slovenskih .in hrvatskih delavcev v Ameriki, kateri so denar potom njegove banke, pošiljali v domovino, bo obsojen zaradi kraje, ker je neki gospe Mar. Luzini v New-Jorku, ki je skozi njegovo banko poslala krog 250.000 dolarjev, ves denar zapravil. »
a Kap je zadela vsled prevelikega razburjenja zaradi odstopa Schreinerjevega župana v Ta-bovi na Češkem Swobodo. Mož je umrl,
a Zapuščina kralja Leopolda. Pri delitvi Leo-poldove dedščine so se pokazale nove težave, ker ni samo arhiv stare Kongo - države, ampak vse knjigovodstvo in računstvo kraljev rokopis, da manjka skoro ves pregled, ali so najdene Kongo-vrednote kraljeva last ali državno imetje.
d »Chantecler" na potovanju. V ponedeljek je zapustilo 26 članov Rostandovega »Cauteclera" Pariz, da uprizorijo po raznih mestih Evrope kot gosti igre. Igralci so peljali s seboj v 4 vagonih 6000 kg prtljage in bodo igrali v Cannes, Nizzi, San Remo, Mentone, Genui. Livornu in Brindisi, odkoder bodo šli tudi v Atene na Grško. Od tam posetijo še Smyrno in Carigrad, a na povratku se pokažejo v Bukarestu, Dunaju, Budimpešti, Trstu, Benetkah, Napolju, Florenci, Rimu, Turinu, ZlLichu in v Ženevi.
a 10.000 K nradnih denarjev je poneverila 54-letna poštarica Adelhajd Szas v Piskoltu na Ogrskem in pobegnila. A že v Budimpešti so jo prijeli.
a Kinematograf zgorel. V peruvanskem mestu Truksilo se je vnel med predstavo del kinematografskega gledališča. Nastal je silen požar, ki je gledališče upepelil, 50 oseb je zgubilo pri tem življenje.
a Novodobni Križarji. V Monselice na Ita-ljanskem je bila pred nekaj dnevi napovedana spominska slavnost za Giordana Bruna in neki socijaldemokratični poslanec bi imel govoriti slavnostni govor. Da bi to preprečili, so šle cele trume kmetov pod vodstvom duhovnikov, oboro' žene s koli, v mesto. Moralo se je konsignirati 600 mož vojaštva, da se je lahko slavnost vršila a Francoski antimilitarist Gustav Herve je bil obsojen na 4 leta zapora in 1000 frankov globe. Njegov somišljenik Raoul je bil oproščen.
a Pekovski trust ustanovi 9 največjih pekarij v New Jorku. S kapitalom 72 miljonov kron hočejo preskrbovanje mesta s kruhom urediti bolj ekonomično kot je doslej. Prihranilo bi se 25% dozdajnih izdatkov. Cen kruhu ne nameravajo zvišati.
d Obsojeni zastrupljevalec. Vojno sodišče je obsodilo desetnika Farago v Verdunu na-Francoskem, ki je — kakor smo poročali — zmešal strup v menažo svoje kompanije, na 20 let prisilnega dela in na izgubo šarže.
d Prepir med aeronautl. V zadčvi prepira za patent med zrakoplovci Wright in Paulhan je zvezno sodišče v New> Jorku včeraj razsodilo, da Paulhan ne sme v Ameriki delati zletnih poskusov. Paulban se zoper razsodbo pritoži.
d Požar. V Kolomei na Gališkem je zgorela papirna tovarna Miciewicza, štirinadstropno poslopje.
v Bataljonsko blagajno je nekdo ukradel v Kastdu pri Kodanju. V njej je bilo 12.000 K, določenih za izplačilo vojakom. — Policija zasleduje tatu.
d Don Bulič, ki je bil 1. 1907. izvoljen v Splitu v državni zbor proti naprednjaku dr. Smod-aki in sicer s pomočjo nečuvenih sleparij, a mandata ni hotel izvrševati, dokler bi verifikaeijski odsek oziroma državni zbor ne odobril njegove izvolitve, je sedaj, ker odsek po preteku več ko dveh let še zadeve ni preiskal, odložil mandat. Dijete v zneskn 15.000 K je podaril za štipendije za dijake splitske občine.
Najnovejša brzojavna in felelonična poročila.
VELIK LEGAT CIRIL-METODOV1 DRUŽBI
Ljubljana, 1. marca. — Na Verdu pri Vrhniki je umrl 34-letni inženir Kari Kotnik, svak tovarnarja V. Majdiča in predsednika kranjske trgovsko-obrt-ne zbornice Jos. Lenarčiča. V oporoki je postavil Ciril-Metodovo družbo za glavnega dediča; ker dobe 4 sestre po 100 tisoč kron, utegne ostati družbi 450—600 tisoč kron. Pogreb se vrši jutri ob 3. uri popoldne.
DRŽAVNI ZBOR.
Dunaj, 1 marca. Predsednik dr. Pattai je otvoril sejo ob 11. uri 10 min. Po čitanju dopisov so se vršile dopolnilne volitve. Predsednik naznani na to, da se bode nadaljevalo z razpravo o nujnih predlogih med sejo. Na vrsti je znani Grafenauerjev nujni predlog. Začelo se je s prvim čitanjem proračuna. Prvi govori soc. Beer, ki zahteva spremembo sedanje državne colninske in trgovske politike ter skorajšnji sklep trgovinskih pogodb z balkanskimi državami.
STANJE DR. LUEGERJA.
Dunaj, 1. marca. Dr. Lueger je prebil večji del noči v dobrem spanju. Njegovo stanje se je skokoma poboljšalo in zjutraj mu je bilo zdatno bolje. Zdravniki jmajo rahlo upanje, da bi se utegnilo župana vendar se rešiti.
Dunaj, 1. marca. Ob 9. uri dop. je obiskal Lue-gerja dvorni svetnik Neuper. Izdal se je sledeči bul-letin: Vročina 37.8, žila 84, redno, tlak krvi nespremenjen, delovanje srca malo boljše, pljuča normalna, senzorij prost, stanje rane normalno.
Dunaj, 1. marca. Zdravniki pravijo, da se rana dr. Luegerja ni razširila in da vnetje ne napreduje. Kolcanje je še sicer nastopilo in opaziti je malo raz širjenje srca. Župan je obdržal tudi malo redilnih snovi pri sebi.
KHUENOVA AUDIJENCA.
Dunaj, 1. marca. Danes je sprejel cesar ogrske ga min. predsednika Khuena v enourni audijenci. — Za naučnega ministra na Ogerskem je imenovan grof Zichy (klerikalec).
VELIKANSKI SNEŽENI PLAZ.
London, 1. marca. V severoamerikanski državi Idaho je zasul sneženi plaz kraj Mase z vsemi prebivalci. Poročajo se sledeče podrobnosti: Plaz je pri-drl s hribov med takim hrumom in truščem, da ga je bilo slišati več ur daleč. Zasul je popolnoma kra; Mase s prilično 10 0 prebivalci in 50 delavci Northern-Pacific železnice, kateri so spali v železniških vozovih na postaji. Ko so v mestecu Wallace zvedeli za nesrečo, so začeli zvoniti z vsemi zvoni in klicati prebivalce na pomoč. Ko so ti došli v Mase. so videli, da je cela dolina 2 km na dolgo zasuta s snegom, pečinami in drevesi, katere je prinesel plaz s seboj. Plaz je uničil vse hiše, postajo in železniške vozove. Prebivalci so ravno vsi spali. Reševalno delo je bilo sila težavno, vendar pa so rešil 25 oseb iz razvalin. Koliko je mrtvecev, se trenutno ne da dognati.
ponuja in kupuje. Tendenca medla, promet 8000, pšenica v efektivu za 5—10 vin. cenejša, rž 5 vin. cenejša, ostalo mirno, termini so kazali medlo tendenco. Vreme oblačno.
S1 a d k o r. T r s t. — Centrifugal Pil6s prompt K 393/+ do K 40V2 za pozneje 40y2 do 4l1/<- Tendenca trdna.
Sladkor. Praga. Surovi sladkor prompt K 3270, nova kampanja kron 26'60. — Tendenca trdna. Vreme: jasno.
Budimpešta: mast svinjska K 184'— namizna slanina 160'—.
Dunaj. Goveji sejm. Na sejm prignaao 4412 glav, med njimi 858 glav suhe živine. Za 100 kg žive teže se je plačevalo: prima ogenfcf zrejeni voli 76—82, gališki 78—84, nemški 00— 99 K. Tendenca medla.
Sprejme se takoj v uk priden
iz poštene hiše, kateri ima veselje do brivske obrti. — Ponudbe na: Ladislav Ciglenički,
brivec, Šmarje pri Jelšah. 160 8-1
dobioidoCa gostilna (bliža Celja) z vso gostilniško uprav«. Hiša ima 7 sob. Zraven gostilne je lepo gospodarsko poslopje, senčnica za goste, lep vrt za zelenjavo in zemlJiSfie. Oddaljeno je 20 minut od kolodvora. Eventualno se o4fe tudi v najem. — Več se izve pri upravniitvu tega 143 3-8
Hišnika
,M
za »Narodni dom4
sprejme Posojilnica v Celju. — Prošnje sprejema do 5. marca t. 1. načelstvo »Posojilnico v Celju".	146 ao
proda $e hiša
VAtefoeUt dact 7 katerej je bila že več t »Ji let trgovina. Zraven je tudi veliko gospodarsko poslopje, veliki vrt sa zelenjavo, nekaj polja in gozda. Poslopje je bilo še le pred 5 leti novo. Proda se zaradi preobširnega posestva, cena se izve pri lastnici: Julijani Rizmal	139 e-3
Tržne cene.
28. februarja. Dunaj: Tendenca na žitni borzi je bila
navzlic višjim poročilom iz Nov. Jorka vsled milega vremena in močnega dovoza medla. Pšenica se je pocenila za 5, rž za 10 vin. toda brez prometa.
Budimpešta. Svinjad: ogrske stare, težke 154 do 156 v. mlade težke 162 do 164 vin., mlade, srednje 164 do 167 v, mlade, lahke 168—172 vin. Zaloga 24 315 komadov. Prignano 437 komadov, odgnano 619. Ostalo torej 24 233 komadov. Tendenca živahnejša.
Budimpešta. Pšenica za ajril K 13 62 pšenica za maj K 13 43, pšenica za oktober K 1119. rž za april 9 03, rž za oktober K 8 24, oves za april 7'40. oves za oktober K —'—, ko ruza za maj K 6 38, koruza za julij K 6 38. ogrščica za avgust K —'—. Pšenice se zmerno
V Mariboru!
Poduk v glasovirju, orglanju, posvetnem in cerkvenem petju, teoriji, harmoniji itd. daje mlad izkušen kapel-nik. Ponudbe naj se blagovolijo poslati pod „Kapelnik 1910" Narodni dom, = MARIBOR. =—=
125
.>? 'a 'X >\'x /> .'<-■>, ^I* *. 'a »•> A A ^ >? A A '< ^, >\ * f
Sukna
in modno blago za obleke
priporoča firma
Karel Kocian
tvornlca za sukno v Humpolcu na Češkem. Vzorci franko. 96