184. ftevflbo.
v umu v petA n. umu m.
xuo. teto.
.Slovenski Narod" velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto . ......K 24 —
pol leta........ 12"—
četrt leta    ....... 6 —
na mesec...... 2-—
v upravništvu prejemam
celo leto.......K 22*—
pol leta ......      „ IV—
četrt leta....... 5*50
na mesec...... . 1*90
Dopisi naj se frankirajo.  Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova nUca st. 5 (v pritličja levo), telefon st 34.
notfelfe li
Inserati veljajo: pete ros topna petit vrsta za enkrat po M vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin Pri večjih insertijah po dogovora. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
ttertlaa velfn 10 Tlnarfev.
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira.
»<• telefon it S5.
.Slovenski Narod* velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto.......K
pol leta •
četrt leta ......
na mesec ■
25-13 —
650 2-30
za Nemčijo: celo leto.......K 28*-
za Ameriko in vse drage dežele: celo leto......K 30*-
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Uprevnistro: Knaflova nlica it 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon it SS.
Bojevito nemštuo.
Nemški cesar Viljem je prišel pri pangermanih in pri izdelovaleih kanonov v veliko nemilost. Strahovito ga napadajo v listih in zanie-Ijivo pa predstavljajo kot strahopetnega škodljivca nemštva.
Odkar je ustanovljeno nemško nninieliU. ni zadobilo takega udarca, kakor sedaj; nemško cesarstvo je poraženo, kakor je bila pmska država prod Sto leti pri Jeni. Tako vpije pangermansko časopisje in ž njim vred rudi hripavi »Grazer Tagblatt,<.
Nemčija je v resnici poražena. Mnogo let je obračala Nemčija svoje poglede na Maroko. 2e dolgo je želela polastili se te velike države, v kateri je toliko rodovitne zemlje in toliko zakladov vsakovrstne rude. S pridobitvijo Maroka bi bila dobila Nemčija znamenito kolonijo, postala hi bila prava svetovna sila in bi lahko kljubovala Angleški in pritiskala Francijo ob zid.
A ti načrti so šli po vodi. Tudi Francija si skuša pridobiti Maroko. Francija si je ustvarila v Severni Afriki že velikansko kolonijo in ko si pridobi še Maroko, bo imela tam pravi imperij, neusahljiv vir velikanskih bogastev in jemala bo lahko od tam v slučaju vojne stotisoče vojakov.
Francija gospodari pravzaprav že sedaj v Maroku in je neodvisnost te države samo navidezna. Ko so preći kratkim Francozi zasedli glavno mesto Maroka, je Nemčija mislila, da je udarila njena ura, da se polasti vsaj enega dela Maroka. Nemčija je poslali vojno ladjo v Agadir.
Tedaj pa se je pokazalo, da je Nemčija v Evropi osamljena. Vse je proti Nemčiji. Ne le Francija in Angleška, tudi Ruska in Italija in celo španska.
Evropski mir je visel na eni niti. Tedaj pa je Nemčija spoznala svoj položaj, spoznala, da bo v vojni poražena in tedaj je krenila na pot podajanj in se hoče odpovedati Maroku, -amo če se ji to omocroči na časten način.
Nevarnost velike vojne j** skoro minila. Nemčija bo dobila neke kompenzacije, ki imajo prav majhno realno vrednost. Maroku pa se bo morala odreci.
Za to ošabno in mogočno Nemčijo pomeni to v resnici hud udarec in veliko ponižanje in popolnoma prav imajo tisti, ki vpijejo, da je to za nemški narod druga .Jena, strahovit poraz,   v   marsikaterem   ozim po-
membnejši, kakor bi bila izgubljena
vojna.
OKinsKe volitve v Novem mestu*
m.
Proti tem prodajalcem k^rt je nastopal meščan. Iz tlakarske reve mase je pripeljal meščan to mas o ven na pozorišče, na katerem vidi, da je ona vse, da je treba njej le mirovati nekaj časa in vse veliko gospodarstvo, ustvarjeno po meščanstvu in delavstvu zastaja, ne more naprej, — Meščan je bojeval svoje boje proti d u ho venski gospodarski stranki egoistično, da dobi za-se več prebitkov kmetije, a v tena boju je razvil duševne človeške moči, ustvaril je znanost in osobito vedo o naravi in njenih močeh in ž njo privedel gospodarstvo do visokosti razvoja, kakor je danes občudujemo med omi-kanejšiini narodi. Angleški, francoski, ameriški, nemški meščani so ustvarili gospodarstvo, ki z izrabo znanosti uzda skoraj vse naravne moči, jih upreza v človeško delo, ga kvantitativno in kvalitativno jači. To gospodarstvo ima smer, da postane |>opolno in da pokrije za maso mizo, od katere kolikor mogoče izginejo snedeži, parasiti. To veliko yrospo-darstvo, proti kateremu <o proizvajanja tlakarske kmetije in prvih meščanov malenkostna, je pripravil inženir, tehnik, izvajatelj naravoslovnih ved. — Meščanstvo pa je moralo izvojevati proti duhovniku pot k svobodnemu preiskovanju; naravoslovne vede so prebile hude boje s katoliško hierarhijo, ki je bila mogočna v večjem delu Evrope, ker ta duhovnik ni slutil v razkritju narave in njenih sil nasprotje proti čudežem, katere je on učil in ž njimi povzročal, da lažje vlada maso.
Meščan je stvari i proti katoliškemu duhovniku in grajšeaku svoj gospodarski in socijalni razred, katerega mora zdaj zapuščati; vsem starejšim gospodarskim razredom gre za gozdico, ker gospodarstvo vzbuja, uči maso delavstva, da je ona pre-važen del proizvajanja in masa se uči. gospodarstvo stroja jo uči, vzga-ja k samostalnosti, samosvojosti in gospodarstvo samo ne strpi trelov in privilegiranih stanov. Zdaj že tudi gospodarstvo postavlja kmeti.io na znanstvena tla in čez nodolgo bo kmet pravi otrok časa in pridobljen višji kulturi.
Meščanski človek je razvil tekom stoletij veliko omiko. Kar sta katoliški duhovnik in graščak omike ustvarila, ni vredno, ■ da odveze jermena kulturi, katero je razvil meščan. — Kako tudi drugače: veliko razprostrano gospodarstvo in duševni napredek sta spojeni prikazni v človeškem razvoju. Naj tudi v humanističnih naukih vzgojeni človek nekako plaho gleda, ko vidi, da tehnika vedno bolj me roda j na postaja v gospodarstvu in ona daje vsej kulturi pečat svojega dela «n naziranja, dosti tapie se razvija vse v človeški družbi, ako ta mož <:nanstvenosti ono stališče zaseda v gospodarstvu in tedaj tudi v drugem življenju zavzema, ki mu gre, ker vse gospodarstvo temelji na tehniki, izvajanju naravoslovnih ved, v katerem sta duhovnik in jurist zajca pri bobnu, inženir pa pravi izvedenec. Ta znanstvenik je tudi vso drugače poštenjak, ker se vadi o po vedi utemeljenem mišljenju.
Meščanski človek ne more, ker ima vse drugo vzgojo, nego katoliški duhovnik in teži po vse drugem gospodarstvu, biti prijatelj duhovniku, to tudi tedaj ne, ko vodi njegovo delo k gospodarski zadovoljitvi vseh, tudi mase. Meščanski človek ne more podpirati teženj zastarelega gospodarskega in socijalnega razreda, v vladi države se še nahajajoče katoliške duhovščine; ijegov smoter stoji višje, kakor streči in rediti neko vrsto ljudi, ki v zdajšnji kulturi nimajo nobene vrednosti, ne v gospodarstvu, ne v na u ene m o zini. Gre proti vsej vzgoji, vsemu bistvu gospodarskega delovanja, vsemu teženju meščana, da bi podpiral po vsem kulturnem svttu v agoniji ležeči gospodarski in kulturni sistem, ki v Avstriji le še giba. ker tukaj moderno gospodarstvo še ni prav razvito in ker merodajni vladni krogi s katoliškim duhovnikom mislijo še vstajenje mase zavirati. Meščan se nahaja tudi pri nas v nasprotju s katoliškim duhovnikom. Med njima so nasprotja, ki se ne dajo drugače spraviti iz sveta, kakor da je boj med tema strankama do uničenja stare stranke, ki ne spada več v novi svet.
Navedel sem začetkoma, kake nalogo ima izvrševati odbor kake mestne občine. Vpraša se, zakaj bi ne mogel teh nalog- ravnotako dobro izvrševati občinski odbor iz mož. ki sledijo duhovniku - vodniku, kakor možje, ki stojijo v zdajšnjem gospodarstvu in duševnem življenju zavedno in so že kdaj vpogledali gospodarstvo   katoliškega duhovnika.
Odgovor bom dal za novomeške meščane v primerih, tičočih se našega mesta. _
Politično Kroniko.
Načelnik generalnega štaba baron Hotzendorf bo v doglednem času odstopil. Po letošnjih velikih jesenskih manevrih bo baron Hotzendorf imenovan za armadnega inšpektorja. Kot njegov naslednik se imenuje sedanji sekcijski načelnik v vojnem ministrstvu S c h e m u a in pa namestnik načelnika genera Inegi >taba L a n g e r. O baronu liutzenuoriu pravijo, da se je nekoliko preveč vmešaval v politiko in da je večkrat prišel v nasprotje z mirovno politiko cesarjevo. Zunanjemu ministru baje bolj ugaja, če stoji na čelu generalnega štaba mož, kateremu je močna armada predvsem temelj in pogoj miru. Posebno razmerje z Italijo zahteva tako nevtralno osebo na čelu generalnega štaba. Baron Hotzendorf ho pri cesarskih manevrih, ki se imajo vršiti pod poveljstvom prestolonaslednika sredi septembra na Zgornjem Ogrskem, še vedno opravljal posel načelnika generalnega štaba in bo najbrže šele v pozni jeseni odstopil. Izprememba v vojn. ministrstvu se izvrši prej. »Neue freie Presse« poroča, da bo cesar sprejel vojnega ministra pl. S c h 6 n a i c h a po svojem rojstnem dnevu. V tej avdijenci se bodo rešila važna osebna in orga-nizatorična vprašanja armadnega vodstva.
m m
m
Opozicija v ogrsko-hrvatskem državnem zboru je sklenila, nadaljevati dosedanjo taktiko tehnične ob-strukcije. V petek bo v debati o brambnem zakonu govoril še poslanec F 6 r s t e r, prihodnji teden pa sploh noben govornik več.
m m m
O papeževi bolezni prihajajo nasprotujoča si poročila. Privatna poročila pravijo, da papež nima samo protina, temveč ima bolne tudi ledvice in srce. Dopisnik lvovske »Ga-zette Wieczorne« pravi, da je papeževa bolezen težka in vzbuja veliko skrbi. Papež je popolnoma pasiven in apatičen. Od dne do dne je deševno bolj pobit.
V Turčiji se je zopet pojavilo gibanje zoper inozemske ladjeplovne družbe, posebno zoper avstrijski »Lloyd«. V Carigradu delajo z vsemi sredstvi   na   to, da spravijo turški
osebni in tovorni pomorski promet v, turške roke. Posebno avstrijskemu »Llovdu« delajo parniki anatolske proge kar največjo konkurenco. Največ ovir pa delajo čolnarji, ki prevažajo pasaži r j*' s pa mikov na suho. Pasažirjem, ki se hočejo prepeljati na krov avstrijskih parnikov, delajo največje ovire in sitnosti. Čolnarji v turških pristaniščih Črnega morja so se temu gibanju pridružili.
Pri   posvetovanju o portugalski
ustavi so sklenili ustanoviti mesto predsednika. Obenem se je stavil tudi predlog, da se ne sme noben član provizorične vlade izvoliti za predsednika. Ta predlog je naperjen proti zunanjemu ministru Machadu. — Bivši kralj Manuel je pisal personalu svoje umrle stare matere Marije Pije ter ga prosil, naj mu ostane zvest, kajti upa v najkrajšem času zopet zasesti prestol svojih očetov.
m
O pogajanjih med Berolinom in Parizom glede maroškega vprašanja
se more le težko kaj natančnejšega izvedeti. Skoraj gotovo se bodo pa zgodile izpremerabe na meji med Marokom in francoskim Kongom. V Bencinska »Post- poroča, da bo Nemčija dobila }>ortugalsko Zahodno Afriko in špansko Gvinejo. Francija je nadalje pripravljena odstopiti Nemčiji svoje prodajne pravice do belgijske Kongo-države. Toda te vesti so pač izmišljene in odgovarjajo prevroči vsenemški fantaziji.
* m m
Bivšega perzijskega šaha so Leteli preoblečeni Armenci usmrtiti, da dobe razpisano nagrado. Vendar so jih pa pravočasno izsledili. Sedem so jih obesili.
Stolersko.
Ciril - Metodova slavnost v L<ju. tomeru. Cirkus, varijete-gledališče, vrtiljak itd., kakor v dunajskem pratru, a vendar vsa ta konkurenca ni niti najmanj oškodovala lepe prireditve naše ženske in moške podružnice. Sršenov log je bil preteklo nedeljo torišče vstrajnega dela in živahnega vrvenja; stotine zavednega kmečkega ljudstva ter mnogo inteligence od blizu in daleč so položili dar domu na altar. V častnem številu so prihiteli dragi gostje iz Celja, Maribora. Ormoža, Središča, Ivanj-kovca. Sv. Tomaža. Velike in Male Nedelje, Radgone. Veržeja, Križevca
LISTEK.
Zakonske želic Antona Nuhita.
(Za   zakonske   može in žene spisal Blaž Pob 1 i n.) (Konec.)
Kdo bi popisal silno žalost Muhi-čevo! Edini sin, pa mu umrje! Punca pa noe^ nobena, vsaka se drži kot klop življenja! Naš Muhič je britko jokal nad za enkrat nenadomestljivo izgubo in se ni dal potolažiti.
Mrtvemu otroku je izkazal vse časti. Poklical je lastnika domačega pogrebnega zavoda in mu ukazal prirediti lep pogreb, nakupil je prekrasnih vencev, v slovenske dnevnike je pa dal oglas, v katerem je vsem znancem, prijateljem in vsej slovenski javnosti naznanjal protužno vest, da mu je krnta nebeška dekla v svoji nenasitnosti in brezobzirnosti ugrabila edinega sina Cirila v nežni starosti treh mesecev.
Res je imel lep pogreb Muhičev otrok. Kakor kak velik! Muhič je na pokopališču tako bridko zdihoval, da so mislili, da mu od žalosti srce poči
in na noben način ga ni bilo mogoče spraviti domov.
Drugi dan po pogrebu je bil Muhič spet v uradu. Bil je ves potrt in pobit. Tiho je opravljal svoje delo, ki mu kar ni hotelo izpod peresa. Vedno mu je zastajala roka, podpiral si je glavo in težko vzdihoval.
Trpotec je pristopil k njemu. »Kaj ti je, Muhič?« ga je vprašal.
Ta pa je zamahnil z roko. kot bi usta ne mogla povedati srčnih bolečin.
»Ali ti je hudo za sina?« vprašal ga je prijatelj.
Muhiču to drežnanje vanj oči vidno ni bilo ljubo, zato je odvrnil sitnemu tovarišu:
»Menda vendar!«
Oni je pa potegnil izza hrbti »Narod«, ga položil pred Muhiča in mu pokazal pod rubriko »Umrli so v Ljubljani« na besede, ki so bile rdeče obrobljene.
»Kaj češ?« je dejal Muhič, ne da bi se ozrl na dotično besedilo.
»To-le beri!«
Zdaj je Muhič pogledal list in bral:
»Cirila Muhič, uradnikova hči, tri mesece.«
Oči so se povečale bralcu in ue-kaj ga je streslo.
»Kaj?« vprašal je in Še enkrat prebral teh šest besedi.
»To je uradni izkaz umrlih v našem mestu!« pojasnil je Trpotec.
»To ni mogoče! vsklikuil je Muhič, »to mora biti zmota.«
»Ali si svojega otroka kedaj v tem oziru pogledal?« vprašal je Trpotec.
»Nikoli!« odvrnit je nesrečni oče in strašna misel mu je šinila v glavo.
»Će ti ni morda žena natvezila. da si dobil sina, v resnici je bila pa hči!« menil je Trpotec in pritajen smeh mu je prevlekel obraz.
»Molči!« zahropel je Muhič, »molči, kanalija!«
Skočil je k obealniku in oblekel neuradni suknjič.
»Ako bi stari — Muhič je mislil predstojnika oddelka — kaj za mene vprašal, reci, da se takoj vrnem,« dejal je Trpotcu in v trenotku izginil iz urada.
Prva pot ga je peljala v župni-
šče.
»Ali je bil moj otrok krščen kot deček ali deklica?« vprašal je hlastno,   ko je navedel potrebne podatke.
»Kot deklica!« dobil je za odgovor.
Šel je na magistrat.
»Ali jo bil moj  otrok priglašen
kot deček ali deklica?« vprašal je na-vedevši potrebne podatke.
»Kot deklica!« je bil odgovor.
Letel je domov kot furija. 2cna je pripravljala za kosilo,   ko je %*sto-
pii.
»V sobo pojdi!« velel ji je kratko.
Ubogala ga je in šla pred njim.
Ko sta bila v sobi, zaloputnil je Muhič vrata in dejal stopi vsi tik k ženi:
»Kaj sn\o pokopali včeraj?«
Ona se je zdrsnila vsa osupla in ga prestrašeno gledala. Nič ni odgovorila.
»Kaj smo pokopali včeraj, vprašam!« zakričal je in snnil ženo, da je omahnila Čez stol.
»Sirovina!« vrgla mu je v obraz.
»Sirovina sem seveda!« vpil je, »ko sem se pa dal vleči za nos cele tri mesece, da je zadnji otrok fant, pa nisem bil sirovina! Hinavščina prokleta!«
Divje je gledal, sline so se mu cedile od ust. Zgrabil je otročji voziček in ga s tako silo butnil ob zid, da se je razbil konec, ki je priletel v steno.
»Kupil sem ga za fanta, ne /a babo!« rekel je, kot bi se opravičeval, da je razbil voz.
»Boga zahvali, če dobiš punco!« dejala je ona, »še te nisi vreden! Za
nič si ti, ves. da si ti. pa vedeti nočeš tega! Zdaj se boš pa tu zna&U nad menoj, kot bi bila jaz kriva, če so ne spolnijo tvoje kaprice. Ko bi ti bila zadnjič povedala resnico, bi me požrl, saj si me že preje grizel mesece in mesece kot sestradana zver svoj plen. Če se hočeš ločiti od mene, kar daj se, ne branim ti nič, samo pazi, da se ne boš kesal zato!«
Muhič je po teh besedah roban-til še nadalje, hotel iti spustit vino, ki ga je imela žena še vedno za po-boljšek zaradi »sina«, vender se je premislil in odšel z doma. Dva dni ga ni bilo domov, ko je pa tretji dan prišel proti jutru, »ko mežnar odzvo-nil je dan,« bil je hudo bolan, tako bolan,   da je moral ostati v postelji.
Julka je imela usmiljenje z njim _.
katera žena ga pa nima z možem! _
in to usmiljenje in ta bolezen sta poravnala ves zakonski spor. Pozabljeno pa je bilo docela vse, ko je Čez leto Julka povila pravega sina, o katerem se je Muhič takoj na licu mesta na lastne oči prepričal, da je res sin. Temu je bil za botra Trpotec, ki je na botrinji v vznesenih besedah slavil žilavost Mubičevo, ki je zdaj pokazal, da vestno vrši svojo nalogo, ki si jo je bil pred letom zapisal na zastavo svojih zakonskih dolžnosti, da namreč prej ne odneha, dokler ne dobi sina.
Ud. Otvorilo je sla vnos t »Slov. pevsko društvo«, kojega mešani zbor je pod izbornim vodstvom pevovodje g. Zacherla tudi med veselico zapel več* krasnih »borov. Zato pa tudi vsi 3. septembra h koncertu tega dr ust ral Predsednik moške podružnice g. Fr. Stanjko je pozdravil zbrano občinstvo, ter predstavil zastopnika družbe g. Iv. Prekorska is Celja, ki je v vznesenih besedah govoril o namenu in pomenu naše šolske organizacije. Ljudstvo je pazno sledilo izvajanjem oj)eh govornikov. Prijetno nas je iz-nenadil tokrat s svojim nastopom vrli »Murski Sokol«, nekaj novega za Ljutomer so bile francoske vaje I. vrste, le naštndirane niso bile dovolj. Vaje na drogu in bradlji so se izvajale zelo precizno ter se je posebno odlikoval br. Korošak. Lepe so bile vaje s kopjem in one sokolskega naraščaja, za kar si je stekel izredne zasluge vaditelj br. Muršec. Posebno nastop malih sokoličev je ugajal občinstvu; proste vaje z zastavicami in lične skupine so proizvajali z občudovanja vredno eksaktnostjo. Burno odobravanje bodi delavnemu voditelju g. Muršecu. ki je tudi sieer vodil vse priprave za slavnost. zahvala za njegov trud. Vsa čast! Kakor vedno ob takih prilikah so tudi tokrat naše narodne dame zastavile svoje moči za lepši uspeh in njim gre pred vsem zasluga, da dobi centrala par sto svetlih kronie. V lepo okinčanih šotorih BO z ljubkim pogledom in sladkimi besedami ponujale razne stvari, da jim je še prehitro -/manjkalo marsičesa. Rufet so spretno oskrbovale ge. dr. Chloupkova in dr. Grossmannova ter gdč. Elza Kepičeva in »Teti Škrleeeva. V cvetličnem paviljonu smo videli gdč. BTnnko Be75z\Voyo. Marieo Ča-granovo, Pavlo Repičevo, Anico S**-verjevo, Anieo in ^Teziko Seršenovo, Pepeo Siterjevo, Miei Velnarjevo in Minko Zacherlovo. Pri šotoru za sre-čolov so osrečile z lepimi dobitki marsikoga ga dr. Mihaličeva in gdč. Milka Karbova in Olga Lahova. Mnogo posla so imele posebno proti noči v narodni kavarni ga. Koeuva-nova in ga. Stanjkeva ter ga. Olgi Ovr-hte. Angela Karhova in Mara Koenvanova. Postrežba je bila elegantna. Za strelce pa je pripravil g. Fr. Sehneider zabavno strelišče v korist druzb'ni hlatrajni. Omeniti moramo tudi gg. Ranhart, Bračko, .le-lovšek star. in ml.. Kocuvan ml. in Sr.Vršič, Id so krepko pripomogli tu-intam. Belaiinska godba je svirala vztrajno toda slabo: pri slavnostih v večjem slogu ne more zadostiti zahtevam ter bi bilo umestnejše najeti
središko »Narodno godno .
Iz Središča. Za župana trga Središče je že četrtič izvoljen gosp. Josip Sinko, podpredsednik UEVrSevalna-ga odbora narodno stranke. Središča-nom je na izvolitvi tega velezaslužne-ga in delavnega moža le čestitati. Za svetovalce so izvoljeni gg.: Klemen č i e. Z a d v ■ \ »- c in Kola-r i č. sami odločni narodnjaki.
Iz Gradca. Za predsednika štajerske zdravniške zbornice je izvoljen sanitetni svetnik dr. Albin ScUlo-in i c h e r, sanitetni konzulent Južne želernice v Gradcu; za |xxlpredsedni-ka vseueiliščni profesor dr. Arnold W i 11 e k, za člane načel-i va dr. Martin B e r t h a, Bruk ob Muri, dr. Štefan G a s s e r, Gradec, dr. Karel Lederer. Pischelsdorf. dr. A. S a 11 e r, Sv. Križ na W.. in dr. Fr. T r a u n e r, Gradec.
Iz Maribora. Mestna občina je kupila na Tezni ob Ptujski cesti proti gozdu 20 oralov zemljišča, za bodoče mariborsko centralno pokopališče. Dohod se bo napravil po senci tudi od obreške strani. S tem je mariborsko pokopališko vprašanje rešeno.
Iz Žalca nam pišejo. Vkljub opo-oponiinom našega hmeljskega društva in pa naprednega časopisja, naj se hmelja ne prodaja vnaprej, so ga vendar mnogi prodali po 2 K. Ker bo letos povsod hineljska letina vsled siiše manjša, bo seveda hmelj veliko dražji; govori se o 4 do 5 K po kilogram. Oni, ki so ga vnaprej prodali, bodo imeli neizmerno škodo, Žid je pa dobiček. Tako se godi ljudem, ki ne poslušajo dobro mišljenih nasvetov lastne stanovske organizacije.
Drobne novice. C. k r. o k r o ž -no sodišče v C e 1 j u zasleduje s tiralico ubeglega občinskega tajnika v Rogatcu, Jožefa 2 i v n e g a. Mož je bil ie lani opora rogaškega »nemštva in velik ljubljenec župana Ferschniga. Ko je trgovec Supanc tožil Zivnega zaradi različnih, po domačo povedano, svinjarij, je za Zivnega priča! celi nemški Rogatec. To ganljivo ljubezen je £ivny pošteno povrnil: poneveril je precej denarja in pobegnil, za pustivši ženo in deco Rogatčanom v blagohotno oskrbo. —-Zaprli so v Slovenjgradou posestnika Kneza iz Razbora, ker je kradel neki sosedi smreke. — U m r 1 je v Celju klobučar Kristijan W o 1 f , star 81 let. Pogreb se je vršil včeraj. — Prestavljen je kouceptni praktikant dr. Alf. Wessely od celjskega okrajnega glavarstva v Slovenjgradec. — Kolera v r a j -
henburški okolici 1 Posest-nika hčerka Kristina K u b e I se je vrnila dne 8. avgusta i* Trsta k staršem v Leskovec. Dekle je 6. avgusta zbolelo na driski. Ker se jo je sumilo, da ima kolero« se je takoj ukrenilo vse potrebno. Preiskovanje odpadkov pa ni dognalo kolere. — Ii T r -bo vol j. Celjsko okrajno glavarstvo je prepovedalo navadno ivone-nje v farni cerkvi, ker je aronikova streha tako slaba, da bi se lahko podrla. — Zbodel je pri nekem pretepu v 2l i carjevi gostilni v Št. Pavlu delavec Hrastnik kmečkega fan-ta P o d k r a 1 a v pljuča tako, da mu je začela kri curkoma teči. Hrastnika so prijeli orožniki.
Koroiko.
Požar. Pri posestniku Karlu Neu-bersu v Bistrici pri Pliberku je 1. t. m. 'zvečer' izbruhnil požar, ki se je vsled vladajoče suše hitro razširil ter uničil hišo in tri gospodarska poslopja. Zgorela je tudi vsa krma in slama. Tudi vse žito, poljedelske stroje, acetilensko razsvetljavo in bencinov motor je uničil požar. Zgorela je tudi ena goved, devet prašičev in 50 ovac, kakor tudi 30 komadov perutnine. Stanovalci so bili že v postelji. Gospodinja je zaslišala prasketanje ognja, skočila s postelje ter alarmirala ostale stanovalce. Skoda znaša 45.000 K in je le deloma pokrita ■ zavarovalnino.
Goljuf   pobegnil. Knjigovodja
Karel Oto Gotz, ki je bil nastavljen pri lesni tvrdki Agostini Skarpa v Beljaku, je v zadnjem času izvršil več nerednosti, vsled česar mu je šef zagrozil, da ga odpusti. Dne 5. t. m. j \ sel, kar je imel gotovine, ter pobegnil. Zapustil je ženo in štiri otroke v starosti devetih mesecev, dveh, petih in devetih let v največji bedi.
Strela ubila. V Metnicah je strela udarila v hlapca Henrika Ekarja ter ga takoj ubila.
Primorsko
Prvces   proti banki popolare v
Gorici. Po končauih debatah o vprašanjih na porotnike začel je državni pravdnik i svojim govorom, ki je trajal celo sredo popoldan in še v četrtek. Državni pravdnik se obrne do porotnikov in v lahkem, tekočem govoru jim predoči, kako pričakujejo vsi ljudje to- in onostran Judrija njihov pravorek. Opisuje nadalje, kako je bilo v začetku, ko mu je bilo naloženo, naj poizveduje, hvali preiskovalnega sodnika in razlaga, kako čudne občutke je imel, ko sta se dvigali iz aktov še dve imeni Luzzattija in Lenassija. Ni mogel verjeti, da sta napravila ta dva moža dejanja, katerih se jih obdolžuje. Ko se je pa zadeva razjasnila, videl je, da mu ni treba nadalje dvomiti. In tako jo prišel k današnjemu procesu. Opira se na fakte in ti so taki, da bodo morali reči porotniki : da! Govori nato o y>r-vih početkiii banke in citira besede Collejeve, da je bila ustanovljena: za malo število ljudi. Pravi, da ne trdi, da bi bili upravni svetniki napravili kaj nedovoljenega, trdi pa, da je imela banka v Luzzattiju svojega »najboljšega« klijenta in da je Le-nassi vporabljal banko v dosego višjih obresti. Govori o fiktivnem delovanju banke in pravi, da ne v* t jame. Colleju, ki trdi, da je delal is la-tnega nagiba, ampak da je morala biti nad njim roka, ki ga je vodila. — Pravi nadalje, da je vsako falzificiranje bilance goljufija, ker ■ tem se vodi za nos akcijonarje, upravne svetnike, deponente in oblasti.ki čuvajo nad denarnimi zavodi. —- Z modificiranjem bančnega statuta so se pripravljali na igro; igrali so v začetku pored koma, potem sistem ji ti eno. Ko niso mogli dalje prenašati izgub, zvalila sta Lenassi in Luzzatto vso krivdo na Colleja, da se je razdelilo izgubo na vse upravne svetnike, če ne bi bila morala plačati sama vse. Vedeti sta morala, da se v banki igra. Po odpustu Colleja, kam so izginili vsi dokazi o igri iz banket Kdo jih je uničil? — tako se vprašuje. Vsi sodelo-valci pri bilanci iz leta 1908. so goljufali, pravi nadalje; manjša krivda zadene Pianija, ki je delal po naročilu. Račun Luzzatta je bil evidentna goljufija. O Confortiju jutri.
Na Sv. Gori pri Gorici in k Marijini cerkvi v Mirni pri Gorici je glavarstvo radi kolere prepovedalo vse procesije v dobi 15. avgusta do 8. septembra. Dobro bi bilo, če bi jih za zmeraj.
Nova nemška šola na Goriškem. Tržaško namestništvo je dovolilo otvoritev nove nemške ljudske šole v zavodu Vallsee-Colloredo v Gorici.
Kolera v Trstu. Dveletni sinček finančnega reŠpicijenta Tsehabin-tseherja je v sredo popoldne ob treh umrl. Pri kmetici Antoniji Novel, ki je pred tremi dnevi umrla v Brtokah pri Kopru, so konstatirali kot vzrok smrti kolero. Ta je vsak dan prodajala v Trstu na Piazza del Ponterosso zelenjavo in se jc vsak večer vrnila v
Bertoke. V infekcijski bolnici je nmrl Andrej Đieker, ki je v soboto zbolel. Na otoku Isola je umrla v sredo kmetica Lucija Degrassi vsled kolere.
Samomor. V sredo zjutraj ob & so našli v Trstu na zemljišču Ma-donnina moža, ki se je bil zastrupil z ogljikovo kislino. Prepeljali so ga v mestno bolnico, kjer je pa kmalu umrl. Pokojnik je Peter T u r k, star 63 let, doma iz Slivja, ki je stanoval pri svoji hčeri Ivani* omož. Viezzoli.
Suša v Istri. V Istri vlada ie dolgo časa velika vročina in vsled tega velika suša. V nekaterih krajih ni bilo več mesecev niti kaplje dežja. Najstarejši ljudje ne pomnijo take suše. Vsi poljski pridelki so skoraj popolnoma uničeni. Bati se je, da zavlada letos v Istri glad.
Dnevne vesti.
-f- Južna železnica ni torej slovenskim Sokolom dovolila niti posebnega vlaka v Zagreb, niti znižanih cen. Da izvira ta »kulantnost« ravnateljstva južne železnice nasproti Sokolom samo iz brezmejne mržnje proti Slovencem in proti vsemu, kar je slovenskega, jo več kakor jasno. Saj je znano, da postopa uprava južne železnice nasproti Nemcem čisto drugače. Nemci, privatniki in društva, dobivajo pri južni železnici posebne vlake brez najmanjšega na-sprotstva, kadarkoli hočejo, prav tako pa se z največjo kulantnostjo dovoljujejo znižane cene celo j>osam-nim zasebnim, seveda nemškim družbam. To breztaktno, iz golega sovraštva izvirajoče postopanje južne železnice si bo treba dobro zapomniti. Ako južna železnica ne pozna nasproti nam nobene kulance. tudi nam ni treba imeti nobene obzirnosti proti njej. Gospodje pri ravnateljstvu na Dunaju naj nikar ne mislijo, da jim ne moremo do živega: so stvari, ki bodo oholi, Slovencem sovražni go-sj>odi na Dunaju, še povzročile mnogo preglavic, če pričnemo Slovenci strogo izvajati načelo zob za zob. So tu naše korporacije, ki lahko železniški upravi povzročijo mnogo nepri-lik že s tem, da neizprosno zahtevajo, da se na vsi črti strogo in brezpogojno izvajajo — zakoniti predpisi. Da pa take »malenkosti« južni železnici ne bodo prijetne, to je čisto gotovo. Naj bo južna železnica v bodoče pripravljena tudi na take »prijetnosti«, morda bo končno vendarle prišla do prepričanja, da tudi Slovenci ne dado, da bi se s njimi pometalo.
-f- Slaba tolažba za Čuke. »Naši Zapiski« prijavljajo članek o slovenskem Sokolstvu. Ta članek je v svojem bistvu najlepše priznanje važnosti in pomena Sokolstva in najlepše priznanje idej, za katerih uresničenje Sokolstvo deluje. Članek graja tudi različne nedostatke, ki so se pojavili v Sokolstvu in iz te graje bi ^Slovenec« rad koval kapital in tolažil Čuke. Nihče na svetu še ni rekel, da se je Sokolstvo že povzpelo do absolutne popolnosti; Sokolstvo stremi po čim večji popolnosti in da bi v čim večji meri prešle njegove ideje narodu v kri in meso. Naravno pa je, da so v tako veliki organizaciji tudi pomanjkljivosti. Sokol jih skuša odpraviti. Naravno je, da so med toliko tisoč člani tudi taki, ki še ne umeva-jo sokolske ideje in se ne ravnajo po njih. a Sokolstvo se trudi, da bi jih popolnoma pridobilo za te ideje. Absolutne popolnosti pa ni nikjer. Le poglejmo duhovnike. Ti hočejo vendar biti učitelji in voditelji vseh narodov, a koliko jih je, ki sploh niso vredni, da se imenujejo duhovnike in koliko jih je še-le, ki so kot duhovniki veliko slabši od najslabšega Sokola. Katoliška cerkev bo lahko ponosna, kadar bo kranjska duhovščina povprečno na tako visokem etičnem stališču, kakor je povprek že dane«; slovensko Sokolstvo. A zdi se nam, da tega ne bomo učakali, kajti Sokolstvo skuša garjeve ovce ozdraviti, ali jih pa izločiti, tega pa o njegovih blagoslovljenih preganjalcih ne moremo reči.
-f- Kainthaler definitivno pogorel. Kakor je znano, je bil med kandidati nemške stranke pri občinskih volitvah ljubljanskih tudi vpokojeni železničar Kainthaler. Naš list je nastopil proti tej kandidaturi, naglaša-joč, da je sramota za nemško stranko, ako kandiduje moža, ki jo bil že kaznovan zaradi prestopka proti nravnosti. Na razkritja »Slovenskega Naroda« je bil Kainthaler primoran odložiti svoj mandat. Istočasno pa je vložil proti odgovornemu uredniku tožbo pred okrajnim sodiščem, češ, da mu je »Slovenski Narod« očital že prestano kazen, kar pa je po zakonu zabranjeuo. Obravnava na to tožbo je bila meseca junija Sodišče se je takrat izreklo za nekompetentno, češ, da vsebuje notica, priobčena v »Slovenskem Narodu« proti Rainthaler-ju, pregrešek razzaljenja časti, ni pa se hotelo z njo Reinthalerju očitati že prestane kazni. Vzpričo tega spada tožba v smislu zakona ne pred okrajno, marveč pred deželno kot tis-
kovno sodišče. S to razsodbo Reintha-ler ni bil zadovoljen, zato je apeliral na višjo instanco. Obravnava pred deželnim sodiščem se je vršila včeraj. Deželno sodišče je ▼ celem obsega potrdile razsodbo okrajnega sodišča. — Ako torej Bainthaler hoče imeti zadoščenje, mora »Slovenski Narod« tirati pred porotno sodišče, kar pa si, kakor je izjavil njegov zastopnik, ne upa storiti, seveda ker se boji, da bi se pri porotni obravnavi preveč pralo njegovo umazano perilo.
-f- Kolera v Rajhenburgu. Snoči smo poročali na kratko, da se je baje pojavila v brežiškem okrajnem glavarstvu kolera. Danes pa lahko pojasnimo, kaj je na tej »koleri«. Vršiti se je imela pred kratkim ob Savi sokolska veselica. Dopoldne je pa prišel v Krško neki moški k zdravniku iskat zdravniškega sveta glede neke ženske. Ko je zdravniku opisal znake bolezni, ki so bili slični onim pri koleri, je zdravnik to takoj naznanil glavarstvu v Krškem. Ne da bi glavar poslal v par kilometrov oddaljeni Rajhenburg na lice mesta kake izvedence, da doženejo, je - li precej zmedena povest tega moškega resnična ali ne, je takoj zaprlo glavarstvo vse mostove in brode na štajersko stran ter izdalo na vse orožni-ške {Hjstaje najstrožje ukaze, da ne smejo nikogar s Štajerskega pustiti na kranjsko stran in narobe. Sočasno je švignila brzojavka tudi v Brežice javit tamošnjemu glavarstvu, da je v Rajhenburgu kolera. V Rajhenburgu seve o tem niso nič vedeli in so na to vznemirjujočo vest odgovorili s tem, da so se peljali s čolnom proti Krškemu. Na čolnu so na veliki drog obesili neko zelo koristno domačo zelenjavo katere ime ina samo dve Črki več, kakor zgoraj omenjena bolezen. Ime te koristne in dobre domače zelenjave so napisali tudi na velik plakat, katerega so tudi pritrdili na drog. Drugi dan je šel iz Brežic zdravnik v Rajhenburg. Našel pa je, da je bila ona ženska, ki je prišla iz Trsta na počitnice, popolnoma zdrava in je že prebolela, kakor trdijo hudobni ljudje, »svojega mačka«. — Zdravnik je nato takoj iz Rajhenbur-ga brzojavi! brežiškemu glavarstvu, da o koleri ni govora in da je vsaka skrb nepotrebna, nepotrebne pa tudi že ukrenjene odredbe. Zaradi te »kolere« se seveda tudi sokolska veselica ni vršila. Pri tej priliki moramo pač v interesu javnosti zahtevati, da naj se v takih slučajih postopa od strani političnih oblasti bolj previdno in da naj bi se občinstvo ne vznemirjalo popolnoma po nepotrebnem, to pa moramo zahtevati tem bolj. ker take odredbe silno oškodujejo prizadete kraje, ker jih čez noč zapuste vsi letoviščniki.
-r Tajni svetniki. Gališki minister vitez pl. Zaleski, minister za javna dela Marek in poljedelski minister baron Widmann so imenovani za tajne svetnike.
— Prijatelji pokojnega deželnega oficijala Pogačnika so sklenili,me-sto venca na pokojnikov grob nabrati primerno vsoto za »Družbo sv. Cirila in Metoda«. Doslej so nabrali že za en kamen ^Družbi sv. Cirila in Metoda«. Ker pa je imel pokojnik mnogo znancev in prijateljev širom slovenske domovine, se le - ti vljudno prosijo, da pošljejo svoje prispevke za drugi kamen ^Družbi sv. Cirila in Metoda« gosp. dr. Franu Č e r n e t u, odvetniškemu kandidatu v Ljubljani.
— Pretep med prisiljeni i. Poročali smo že o rabuki in o pretepu med prisiljenci, ki se je zgodil minoli teden v lemenatu in pri kateri priliki jc paznik in so stražniki morali s sabljami delati mir. En prisiljenec je bil od sabelj razmesarjen tako, da jc pri ušesih meso kar viselo od njega. Zdaj smo o tej stvari izvedeli od verodostojne strani še sledeče: Prisiljenci so naslednji dan pri raportu povedali, da je bil dotični paznik tisti dan tako pijan, da se je vlegel v neko luknjo v lemenatu in je tamkaj spal. Da je to resnica, se je izvedelo tudi od neke tam službujoče osebo. Klerikalni pazniki v prisilni delavnici so prav vneti prijatelji vinske kapljice^ zdaj se ničesar več ne boje, saj vedo, da jih bo klerikalni deželni odbor ščitil, tudi Če v svoji službi tako ravnajo, kakor tisti paznik, ki je v lemenatu spal, namesto da bi opravljal svojo službo. Klerikalci pač vedo, da, kadar ne bo več takih ljudi in bac-kov, takrat tudi klerikalcev več ne bo.
— Gledališka družba   V u kovic.
Prejeli smo in priobčujemo to - le pismo: Jaz, Vojislav Vuković, kon-cesijonirani ravnatelj potovalnega gledališča, sem imel v angažmanu g.: Romea Forenpoherja, Roberta Matije vica in gdč. Ano Blazinic. Ker »o se pregrešili proti disciplini, sem jih odpustil, kar je imelo za posledico, da se je zadeva obravnavala pred policijo. Včerajšnji »Slovenski Narod« Št. 183 je prinesel notico, ki ne odgovarja dejstvom ter je v stanu, da mi moralno in gmotno Škoduje in mi onemogoči nadaljno delovanje. — Imam v rokah koncesije za predstave po Hrvaškem. Istri. Dalmaciji. Bos-
ni, Hercegovini in Kranjski in recenzije različnih časopisov o uspehu mojega umetniškega delovanja, da je glede moje osebe in moje družbe vsak dvom izključen. — To je moj odgovor na včerajšnjo notico. Javljam pa, da se bodo objavljene gledališke predstave vršile jutri, v soboto, v nedeljo in v ponedeljek v parkhote-lu »Tivoli« ob 9. zvečer. — Z odličnim spoštovanjem V o j i s 1 a v V u k o -vič, koncesijonirani ravnatelj srbskega potovalnega gledališča v Bel-gradu.
— Simon Gregorčičeva javna knjižnica. Gospodična Krnica N o 1 -lijeva je podarila Simon Gregorčičevi   javni   knjižnici iz zapuščine
svojega pokojnega očeta, slavnega opernega pevca, 128 knjig v 189 se-šitkih, med njimi skoro vsega Valvasorja v Krajčevi izdaji. Za ta dragoceni dar bodi ji izrečena najiskrenej-ša zahvala!
Skrajna brezobzirnost. Nekega gospoda povozil je v Spodnji £>i*ki neznani kolesar. Raztrgal mu je roko na tak način, da je kri curkom lila iz rane. Vsled hudega odtoka krvi Šel je iz &iške peš v Ljubljano k zdravniku. Med potoma mu je vkljub močni obvezi kri neprenehoma odtekala. Ker je imel s seboj tudi se kletno deklico, je mogel pot le polagoma nadaljevati. Blizu mitnice pripeljal je proti Ljubljani izvošček št. 54, ki pa močno krvavečega ranjenca ni sprejel v svoj voz, da bi ga peljal k zdravniku, češ, da je preveč krvav. Tudi na zatrdilo, da bode držal roko iz voza — ni tega stori!, vsled česar je moral ranjenec nadaljevati pof do g. dr. Hoglerja peš, kjer ga je slednji na novo prevezal in konstatiral, da je nevarnost, da se na cesti vsled izgube krvi — zgrudi. Treba bode take gospođe izvoščke poučiti, da je njih dolžnost včasih obrisati tudi par kapelj krvi i voza.
Iz Novega mesta nam brzo javlja gosp. okrajni šolski nadzornik Turk, da je včerajšnja vest v našem listu kakor da bi njega zadela vročinska kap, neresnična. G. nadzornik je povsem zdrav.
Trasijski oddelek in draginja v Novem mestu. Usmiljeni bratje v Kandiji SO dvignili svojo bolnico za eno nadstropje. Pogodila se je za zgradbo neka tvrdka, za nadzorstvo pa usmiljeni bratje niso najeli druge tvrdke ali kakega inženir i-j. marveč so poklicali enostavno stavbneora Hr!« cijala trasijskega oddelka v JTove« mestu g. Thomandla, ki je pri tem služil morda tudi en tisočak. To jt Škandal vseh škandalov. Ti gos p nI je imajo lepo rdaeo, dela pa drnrrega ne, kakor da čakajo, da steče belokranjska železnica. Ker vleče vsak par stotakov stanarine, ki je drugi ura 1-niki niso deležni, je umevno, da po« kupijo na trgu živila za vsako ceim in delajo s tem draginjo. Seve. er Thomandl postrani zasluži še tisoč ik. lahko plačuje piske po 5 K par in stanovanje dvakrat predrago. Mi protestujemo proti takemu urade v. e nju trasijskega oddelka v Novem mestu, čigar načelnik je prismuknjeno pobožni Opitz. Ce nam že ne napravite železnice, draginje nam tud'. ni treba delati na škodo davkoplačevalcev. Opitz pa, ki ure natanko kontroluje, mora vedeti, da njeg'vi uradniki gredo za nedopustnim postranskim zaslužkom. Thomand1^ stran! Opitza pa če ne v penzijo, vsaj v blaznico, ker se odkriva tri ure oddaljenim cerkvam in kapelicam in psevdopobožnosti kar brenči.
Konkurz je napovedal trgovec Gabrijel Karin na Vinici v Beli Krajini. Konkurzni komisar je g. okraj" ni sodnik Juri Fajfar v Črnomlju, upravitelj mase pa g- Oton Pio j, c. kr. notar v Črnomlju. Terjatve je priglasiti do 7. septembra, volilni narok je dne 19. oktobra 1011 dopoldne ob 9., likvidacijski narok pa 5 oktobra pri sodišču a* Črnomlju.
Denarja se je izm bil. kupil pa ni nič. Alojzij Jalovič iz Skoojana je kupoval dne 3. t. m. v Novem mestu od meščana A. neko njivo, pa se nista pogodila. Ko jc prišel domov, je zapazil, da nima listnice s 570 K. orožnim listom, lovsko in ribiško karto. Sel je nazaj v Novo mesto in povpraševal, če je kdo našel njegovo listnico, toda zaman. Denarja ni bilo, njiva pa tudi ni postala njegova.
Velika plavalna tekma na Bledu. Kakor se nam poroča, so se priglasili dosedaj prvi avstrijski športni klubi, in sicer odpošlje dunajski plavalni klub, ogrski iz Budimpešta, češki iz Prage in nemški iz Gradca svoje matadorje. Častna darila so poklonili: g. baron Fr. Boru, predsednik kranjskega avtomobilnega kluba; ekscelenca Makso pl. Fischer, cesarski ruski državni svetnik iz Ti f lisa; g. dr. Valentin Krisper, odvetnik in član ravnateljstva deželne zveze za tniski promet; gospa botelirka Val-trinv na Bledu; damski komite na Bledu; občina Bled in zdraviliška komisija, torej 7 častnih daril, kar bode nudilo gotovo mnogo privlačne sile pri tekmovanju. Poleg tega dobe prvi trije zmagovalci vsake točke še srebrne plakete, ki jih je jako okusno
Izvršila znana juvelirska tvrdka.
Ker je za Ljubljančane izlet aa Bled jako priljubljen, opozarjamo že danes na o tekmo, ki se vrši v nedeljo, dne 20. avgusta t. 1.
Postojnsko jamsko slavnost, napovedano za dan 15. avgusta, je vlada prepovedala iz sanitarnih nagibov in vsled tega ne bodo vozili posebni vlaki.
Sumljiv slučaj v Postojni. Neka
potujoča družba je prišla iz obližja Trsta v Postojno in tam je oseba obolela. Mogoče je, da je ta oseba obolela m kolero, verjetno pa ni. Postojnska
oniea v Zagrebu« vsakemu svojemu uradniku, ki ima manj kot 300 K mesečne plače, po 30 K, da se udeleži vsesokolskega zleta prihodnje dni. — Ako se pomisli, koliko narodnih bremen nosi pri nas uradništvo, bi sodili, da bi bil ta lepi zgled vreden posnemanja tudi pri nas in opozarjamo naše denarne zavode, da store isto kot »L hrvaška štedionica«, storili bodo s tem hvalevredno narodno delo.
Že zopet umrl nov milijonar z imenom Novak. Iz Debrcčina poročajo z dne 9. avgusta: Tukajšnji mizar Janez Novak je dobil iz Londona poročilo, da je umrl njegov sorodnik lastnik rudnikov v Južni Avstraliji, ter zapustil tristo milijonov kron. — Konstatiralo se je baje, da je omenjeni mizar z njim v sorodu. Dedšči no opravlja angleška vlada. So pač -rečni ti Novaki!
V Ameriki umrli Slovenci. V Oollinawdu je 26. julija umrl Anton Muren, si ar %2o let. Doma je bil v Laščah na Dolenjskem. Istotam je umrl Rudolf Voli, doma iz Žužemberka.
Samomor ubeglega prisiljenca. !>ne 4. junija je pobegnil od dela v Gradišču 231etni priaHjenee Ivan Zaufl. Posrečilo se mu je, priti v Dnibsburg na Nemškem. Ker ni imel nobenih sredstev in se je bal. da ga bodo tam prijeli,   se je v obupnosti
obesil
Ubegli tat. Pred nekaj dnevi je Met ni delavec v Gruberjevem prekopu Alojzij Kerzinovio iz Hrvaškega vlomil v kovčeg svojega tovariša, mu ukradel srebrno žepno uro in verižico ter pobegnil proti Kočevju.
Nepreviden voznik. V torek po-poldne je hlapec Tvau Lupsina vozil pO Starem trgu tako neprevidno, da - zadel z vozom v streho proti solu-pri Zalaznikovi trgovini, jo raz-drl in poškodoval tudi okvir pri izložbenem oknu. Škoda je velika.
Izgubljeno. Stavec Zdenko Vala-ček je izgubil tobačnico za viržinke, v kateri je imel douhleoeala. — Knjigovodjeva soproga Ana Mali je izgubila rjavo usnjato denarnico, v kateri je imela ključ. — Geometer huslav Krn lik je izgubil 20 m dolg železen trak.
Našla se je damska zapestnica. Dobi se v trgovini T<\ Meršol na Mestnem trgu hiš. št. 18.
Pes se je izgubit, in sicer frmač, crne barve, rjavih odznakov. Kdor ga najde, naj ga odda preiti dobri nagradi v Beethovnovi ulici št. 7 pri ratarici.
»Slovenske Filharmonije« poj>oln
orkester ko?ieertira jutri pod vodstvom gosp. kapelnika V. Talicha v tarkhotelu »Tivoli«, — Začetek koncerta ob 7. zvečer. Vstopnina 60 vin-, vožnja z avtomobilom tja in nazaj z itopnino 1 K.
Narodno ofcrnm&a.
Skupščina   družbe sv. Cirila in
Metoda se vrši v nedeljo 10. Septembra a TVžien na Gorenjskem. D. C. M. je tako sledila splošni želji počastiti spomin velikega njenega dobrotnika Viljema Pollaka, ki je živel v tem narodno tako ogroženem krajo. Ker priene skupščina sele ob 11. dopol-
ne. je mogoč dohod slropšeinarjem 7. rednim jiitranjim gorenjskim vlakom iz Ljubljane.
Društveno noznonllo.
Sokol I. naznanja tistim bratom udeležnikom hrvaškega zleta, ki so legitimacije naročili pri br. Vidmarju, da dobe iste pri njem Pred škofijo. — Odbor.
Napredno, politično in izobraževalno društvo za lvoIi%ejski okraj priredi v nedeljo v restavraciji pri Levu« na Marije Terezije cesti vrtim veselico. Pri veselici svira Slov. Filharmonija, iz prijaznosti sodeluje pevsko društvo »Zvon«. Vstopnina za to 40 v, otroci do 10 leta prosti. Začetek ob 4. popoldne.
Odburova seja akad. fer. društva -Sava« se vrši v soboto, dne 12. t. m. ob Vi nft 9» v zadnji sobi Narodne kavarne. Vsi odborniki naj se jo udeleže zanesljivo.
Delavsko bralno društvo v Idriji in idrijski odsek »Prosvete« priredita dne 27. t. m. veliko ljudsko veselico na vrtu g. J. Grudna. Spored izpolni-
jo pomnoženi pevski »bor »Del. bral. društva«, godbeno društvo, sreeka-nje z jako lepimi dobitki, ples itd. Cisti dobiček je namenjen knjižnici »Del. bral. društva« in visokošolskim podpornim društvom. Zato bodo Idrijčani tudi polnoštevilno poleteli na zabavo! ki utegne postati zelo lepa.
Za Sokolski dom na Vrhniki nabralo se je po nabiralnikih v gostilnah: Pri »Jurci« 2 K 80 v, pri »Ko-renčanu« 16 K, pri »Kočevarjn« 7 K 60 v, pri »Mantovi« 7 K 46 v. Iskre-
_nat hvala vs.em„ .darovalcem-______------
na). Zagreb. V komisiji knjigarne M. Breverja je izšla ta povest, ki zasluži vso pozornost in je vredna zaradi svoje zanimivosti in toplega narodnega zanosa, ki jo preveva, uajboljšega priporočila. Cena 1 K 50 vin.
Razgled po flovanftem svetu.
— Deputacije na sokolskem /letu v Zagrebu. Na sokolskem zletn v Zagrebu bo zastopano tudi bolgarsko
prestolno mesto Sofija po posebnem odposlancu. Slavonsko metropolo Osjek bo zastopal podžupan dr. Ante Pinterović, Varaždin župan dr. Pero Magdič, Split pa mestni senator dr. I. Bulat. Kot odposlanca ameriških hrvaških Sokolov prideta na zlet II. Pupić iz Philadelphije in H. Janko-vič iz Chikaga. Unijo francoskih gimnastov lx> zastopal poslanec dr. Lacheant.
— Prihod gajete* na sokolski zlet. Gostje bodo jeli prihajati na zlet žt? v soboto. Najprvi prispo Sokoli iz Bosne ob 7. zjutraj. Ob 11. 55 minut dopoldne se pripeljejo Cehi, ob 12. 50 minut Bolgari, ob 2. 15 min. popoldne Poljaki in ob 7. 24 min. zvečer Srhi 12 kraljevine. Kdaj pridejo Busi, ako v obče pridejo, še ni znano.
— Kipi hrvaških pesnikov v Zrinjevcu. V Zrinjevcu v Zagrebu je dala mestna občina postaviti dva nova kipa. Kipa predstavljata bivšega bana Ivana M a žuran iča, genijalnega pesnika epopeje ^Snirt Smail age Cengijiea«, in pesnika Ivana Kuku-1 je vica. Oba kipa sta delo profesorja Rudolfa Valdeca, ust vari tel ja spomenika Dositeja Obrndoviea.
— Nasilstva na Hrvaškem. Sodišče v Zagrebu je izdalo na naslov dr. Ivana Lorkoviea odlok, v katerem odloča med drugim: »Sodišče smatra za potrebno, odrediti, da se pregleda poslovanje »Pokreta«, hrvaškega naprednega naklad nega in tiskovnega delniškega društva v Zagrebu, in se v to svrho ukazuje, predložitev vseh knjig, a slavna kr. policijska oblast v Zagrebu se naproša, da vse poslovne knjige tega delniškega društva zapleni in sodišču predloži.« čim se je ta čudni sodnijski sklep vročil dr. Lorkoviču, se je pojavila v upravni-štvu »Pokretan komisija, obstoječa iz sodnega svetnika dr. Kirschla, policijskega uradnika Šariča, knjigovodskega izvedenca Kronfelda in več detektivov ter zahtevala, da se ji izročo vse knjige. Predsednik delniške družbe »Pokret« in odgovorni urednik lista istega imena dr. Lorkovič je to zahtevo odklonil ter pozval sodnega svetnika dr. Hirschla, naj mu pove, na temelju katere zakonske določbe in v kako svrho se zahteva knjiga. — Dr. Hirsehl je na to molčal ter pozval policijo, naj opravi svoj posel. Policist Sarič je nato poklical ključa vn ičarja, da je s silo odprl pisalne mize v upravništvu. Nato je. komisija zaplenila vse knjige ter jih odnesla. — To dejanje je docela nezakonito ter znači tako nasilnost, ki je mogoča samo na Hrvaškem, kjer v zadnjih letih sploh ne veljajo več zakoni. A takšne stvari so sedaj na dnevnem redu pod dr. Tomašičem, ki se je dal pred leti proslavljati za prvega rodoljubnega hrvaškega bana!
— Nemški list za Bosno. V Sarajevu se je ustanovil konzorcij trgovcev in obrtnikov, ki bo začel začetkom meseca decembra izdajati nov nemški lisi »Deutsche Waeht fiir Bosnien«.
izpred sotfiffo.
Izpred deželnega kot vsklicnega sodišča.
Gospodarstvo v zagorski posojilnici. Danes se je vršila pred tukajšnjim vzklicnim sodiščem zanimiva obravnava, ki nam jasno svedo-či kako strastni in umazani sovražniki so naši zagrizeni klerikalci. Ni jim mar blagor in razvoj ljudstva. V fanatičnem tavanju za duhovščino, kateri služijo v njeno korist in se v svoji slepoti bore za njihovo gospod« stvo kot srednjeveški oboroženi hlapci nemških vitezov, jim ni draga nobena domaČa svetinja narodova. Brezobzirno teptajo in gazijo v kle-
rikalnem blatu ter ubijajo vsako ljudstvu in naroda se tako koristno stvar, če ne diši to po farjih in če nimajo ti pri njej svojega rimskokleri-kalnega gospodstva. Naravnost umatano pa postopajo ti za si epi jene i in privrienci požrešne hreznarodne rimske kute, če se gre za kak napreden zavod, ki tvori konkurenco njihovemu klerikalnemu. Vse jim pride prav, da bi le ubili tudi gospodarsko svojega nasprotnika. Tako so začeli klerikalci umazan boj proti zagorski posojilnici. Razširjali so o njej razne
stilni uonovi v Zagorju, da v liberalni posojilnici slabo gospodarijo. Na vprašanje,     katero   posojilnico on misli, je odgovoril Medved: »Že veste v kteri!« Pred sodiščem v Litiji, kamor   so  ga   poklicali na odgovor funkcijonarji   posojilnice   gg. Tomo Koprive, Josip Zimmermann, Ferdo Pojšak,   Ivan Bajčar.   France Man-delj in Dragotin Korbar, je Medved odločno tajil, da j« imel v mislih pri teh   besedah   domačo posojilnico, marveč daje mislil na Glavno posojilnico. Sodišče ga je oprostilo. Slabeje je izpadla zanj ta stvar drugič. Dne 5. junija je izrekel namreč v Wake-jevi gostilni odločno in v pričo več gostov   »Zagorska posojilnica slabo gospodari.c Odborniki) ki sem jih že omenil so tudi za ta slučaj zlobnega obrekovanja obrekovalca tožili. Sedaj mu ni pomagal noben izgovor. Sodišče v Litiji gg je obsodilo radi žaljenja na časti na 100 kron globe ail pa 1 teden zapora. — Danes pa se je vršila   pred   ljuhljanskim vzklicnim   sodiščem   tozadevna prizivna, obravnava. Z vso jezuitsko rafinira-nostjo in zlobo je Medvedov zagovornik dr. Pegan skušal izrezati svojega klijenta. Drzno je nudil celo dokaz resnice slabega posojilniškega gospodarstva in grdil posojilnico, češ, da se slabo gospodari v posojilnici že od leta 1904. Očital ji je /vezo z Glavno posojilnico. Toda ves njegov nervozen, nestrpen in brezpomemben zagovor   mu ni pomagal. Zagovornik tožnikov dr. Pavnibar je v lepem jedrnatem zagovoru pokazal sliko posojilni škega gospodarstva, ki je vzorno in kaže bilanca nad 300.000 razpoložljivega denarja. V zvezo s Glavno posojilnico jc stopila zagorska posojilnica le v zvezi i Zadružno zvezo v Celju pri katerej kupčiji pa se je Zagorska   posojilnica tako zavarovala nasproti celjski zvezi, da se ji ni bilo treba   bati izgube.   Neopravičeno je torej očitanje slabega gospodarstva že od 1. 1904 sem. Medved je razširjal te govorice edino le z zlobnim namenom, posebno še kot fnnkeijonar nasprotnega zavoda. Ob kredit je hotel spraviti posojilnico. Nevarne pa so take govorice,   če se raztresejo med nepoučeno ljudstvo.   Denarna kriza, ki je postala skoro svetovna in ki jo tudi mi močno občutimo, nas posebno opominja vzdržati se v blagor naroda tako umazane reklame in rabiti taka sredstva za uničenje političnih nasprotnikov. Dr. Bavnihar predlaga, da se torej v očigled navedenim dejstvom kazen poostri. Vzklicno so-diče je razveljavilo prvo oprostilno obsodbo, ter obsodilo Medveda na 50 kron globe, v drugem slučaju pa Js potrti i lo obsodbo prve instance, ki se glasi na 100 kron ali 1 teden zai>ora. Obravnava je torej dokazala, da .-o bile vse te klerikalne obdolžitve slabega gospodarstva izmišljene in laž-njive. Izrabljati so jih hoteli klerikalci le v svoje umazane namene in s tem ubiti gospodarsko svoje politične nasprotnike. Posojilnica je dobila s tem lepo zadoščenje,   kajti ne kazen nasprotnikov,  marveč dejstvo, ki se je pokazalo pri obrnvnavi, da je posojil nisko gospodarstvo dobro, je mo-ralično veliko dražje in nudi več zadoščenja kot vsak se tako velik zapor nasprotnikov.
s
Prepotenten idrijski klerikalec« Povodom državnozborskih volitev se je zglasil nekega lepega dne na občinskem uradu v Idriji Leopold La-pajne in zahteval na podlagi pooblastita neke Ane Božič njeno volilno legitimacijo. Občinski tajnik Jnlij Novak pa je vedel, da je Ana Božič že dala pooblastilo nekemu drugemu. Zaradi tega je tajnik Novak Lapaj-neta na to dejstvo opozoril in rekel, da dobi takoj legitimacijo, ko «e stvar pojasni. Lapajne je bil v svoji zagrizenosti radi tega tako globoko užaljen, da je pozabil na vso oliko, kakor tudi na dejstvo, da je v uradu in govori z uradno osebo. Sirovo je zavpil nad Novakom: Sram vas bodi, ker tako postopate! Radi te žalitve je Novak tožil Lapajne ta in idrijsko sodišče ga je obsodilo na 20 kron globe. Toda Lapajne ni odnehal in je poslal to svoje umazano perilo prizivnomu sodišču ljubljanskemu. Jnl. Novaka je zastopal odvetnik dr. Novak. Utemeljil je v kratkem opravičenost obsodbe. Temu se je pridru-
žil tudi državni pravdnik. Vzklicno sodišče je priziv v polnem obsegu zavrnilo in potrdilo obsodbo idrijskeg sodišea.
Razne stvarL
* Vročina. Po eeli Nemčiji hudo občutijo vsled neprestane hude vročine pomanjkanje krme. Po celi Nemčiji se je mleko podražilo. V bližini Strassburga se je razširil v kraju Kestenberg požar,   ki   ga gasilci
vsled ponianikania   vode niso mogli
oaia ^ soafti lzVeuencev veiUta draginja.
* Demonstracije pri jn&tifikaci-
ji. Iz Pariza poročajo: Ko so v Tou-lonu peljali na morišce dva zločinca, so morali poklicati vojaštvo celega mesta na pomoč, ker so socijalni demokrat je vprizorili velikanske demonstracije. Na več krajih so delavci predrli vojaški kordon in le s silo so mogli izvršiti smrtno obsodbo na obeh zločincih, ki sta se tudi z vsemi močmi upirala. Prišlo je ponovno do krvavih spopadov I vojaštvom.
Velike olajšave pri neznosni vročini nam nudi umivanje telesa s pri-datkom pravega Mačkovega Kaiser-boraksa« Kaiser-boraks raztvarja nečistost, ki nastane vsled pralni in iz-puhtenja, odpira znojne luknjice in omogoči zopet normalno delovanje kože, pod zelo prijetnim vtiskom.
Telefonska in brzojavna
porotna.
Kolera.
Dunaj. 11. avgusta. Sanitetni departeinent notranjega ministrstva sporoča, da je dognali dne 10. t. m. v Trstu končaua bakteriologična preiskava, da gre pri obolenju prodajalke zelenjave Antonije Novel v Kopru in pri dekli Frančiški Božiglav v Milju za azijsko kolero. Antonija Novel, ki je stanovala v Koprn in redno prihajala i zelenjavo v Trst na trg, je zbolela 7. in umrla 8. t. m. brez zdravniške pomoči. Frančiška Božiglav pa je zbolela 8. avgusta i* so jo 9. avgusta spravili v bolnišnico.
Trst, 11. avgusta. Dveletni otrok finančnega re-pieijeuta Oabinčerja iz Sermina, ki je zbolel za kolero, je predvčerajšnjem umrl v pomorskem lazaretu. Mlekarieo, o kateri so sumili, da je zanesla kolero v finančno poslopje so izpustili v/, preiskave, ker so dognali, da kolere ni zanesla.
Umag, II. avgusta. Na finančnem parniku, ki je predvčerajšnjem priplul v Umag, je zbolel neki mornar za sumljivimi znaki. Parnik so dirigirali v pomorski lazaret, vendar so dognali, da ne gre v tem slučaju za kolero.
Trst, 11. avgusta. Včeraj popoldne je umrl v Magdalenski bolnišnici A. Biekar, ki je pred par dnevi zbolel.
Carigrad, 11. avgusta. Včeraj je nastopilo v Carigradu SI slučajev kolere. 21 ljudi je umrlo.
Carigrad, 11. avgusta. Na prevozni ladji »Marmora«. ki je dospela v San Giovani d i Medua. so konstatirali predvčerajšnjem 3 slučaje kolere.
Kolera na Reki?
Reka, 11. avgusta. Včeraj popoldne ob 5. je obolela v tukajšnjem starem mestu 181etna Frančiška PUepić na znakih kolere. Prepeljali so jo takoj v bolnico za kužne bolezni. Prodajalno jest v in, ki jo ima njena mati. so zaprli, pred hišo, kjer je obolela stanovala, pa stoji stražnik, ki zabranjuje prebivalcem v hiši. izhod na ulico. Da li je Pilipićeva res obolela na koleri, sc še ni moglo dognati, ker še niso bili preiskani dejekti.
Generalna stavka v Zagrebu.
Zagreb, 11. avgusta. Tu je izbruhnila generalna stavka. Povod te stavke je bil, da je policija pri neki majhni stavki na neki žagi nastopila proti delavcem. Stavku joči dosedaj niso kalili miru v mestu.
O&rsko-hrvaška zbornica.
Budimpešta, 11. avgusta. Poslanec Mekbszv bo interpeliral v eni prihodnjih sej zaradi krize v skupnem vojnem ministrstvu.
Skandali pri justifikaciji.
Szegedin, 11. avgusta. Tu so danes obesili roparja Štefana Salma. Pri justifikaciji, ki so jo izvršili ob 7. zjutraj, so se zgodili zelo neokusni prizori. Ljudstvo je hotelo imeti na vsak način vrv, na katero je bil ropar obešen in so u drl i na mor išče, še prodno je bil Salma mrtev. Osem minut se je boril s smrtjo.
Papež.
Paril, 11. avgusta. Danes zjutraj so prišla iz Rima poročila, da se je zdravstveno stanje papeževo če« noč poslabšalo. Injicirati so mu morali kokain.  »Osservatore Romano« pa
pravi, da se je njegovo stanje zbolj-
šalo.
Rim, 11. avgusta. Ofieijosno se zatrjnje, da je papež že skoro okreval, da hodi že sam brez tuje pomoči. Danes so ga obiskale njegove sestre.
Ruski veliki knez v Bel*rad a. '*> Bel grad, 11. avgusta. Došlo je službeno obvestilo, da pride v kratkem v Bel grad veliki knei Konstanti no vič s svojim sinom velikim knezom Ivanom, zaročnikom princeze Jelene. Ker ostaneta gosta dlje Časa
kovo se je pojavila močna amavtska četa, ki napada srbsko prebivalstvo ter izvršuje po vsi okolici rope. V Brodcu je uplenila okoli 200 turških* lir ter odvedla sabo okrog 150 ovac. Ubila je 3 Srbe.
Albanija.
Solun, II. avgusta. Za(VIi so graditi cesto Prizren-Skader. Kakor poroča vali v Skadru, se je vrnilo do včeraj že približno 10.000 Maliso-rov v svojo domovino.
Carigrad, 31. avgusta. Vali v Janini poroča turški vladi, da je če-taško gibanje v Albaniji že skoro popolnoma prenehalo.
Volitev v bolgarsko sobranje.
Sofija, 11. avgusta. Uradni list razglaša, da so volitve za navadno narodno sobranje razpisane na dati 17. oktobra.
Požar v Carigradu. Carigrad, 11. avgusta. Zaradi zadnjega velikega pr>žara v azijskem predmestju Carigrada, v Kadikčii, ki je izbruhnil 7. t. m., je policija aretirala več gasilcev, ker se je iv.kazalo, da so nekateri gasilci brizgali namesto vode petrolej v ogenj in na poleg .•doječa poslopja. Sumijo, da se je to zgodilo tudi 2e pri prvem velikanskem požaru, ker si policija ni mogla raztolmačiti kako je bilo mogoče, da se je požar tako hitro in tako strahovito razširil.
Dve tovarni zgoreli.
Lodz. 11. avgusta. Tovarna Po-senblatt je zgorela popolnoma, tovarna Lurion pa deloma. Škode je približno pol milijona rubljev.
Stavke v Londonu.
London. 11. avgusta. Zaradi stavke se je položaj v Londonu hudo poslabšal. Nabrežja in pristanišča so prenapolnjena z živili, ki so začela že gniti. Ves promet je skoro docela ustavljen. Po ulicah je vse polno razjarjenega ljudstva, ki napada vozove, ki vozijo blago. Vsa policija je na nogah, pa ne moi-e ničesar opraviti orpti premoči delavcev/Tudi ve* promet po ulicah bodo morali tekom dveh dni ustaviti. Zatrjuje se, da bo v najkrajšem času zmanjkalo mesa in drugih živil.
Liverpool, 11. avgusta. Z vso silo so hoteli spraviti na centralnem kolodvoru naprej vse blago, ki je tam nakopičeno. To se je posrečilo še-le po nadčloveškem naporu policije, ki je morala priganjati delavce s svojimi gumastimi palicami. Končno pa je morala priti še policija na konjih na pomoč. Povsod napada množica policijo.
London, 11. avgusta. V ladjedelnici stavka 80.000 delavcev.
London, 11. avgusta. Vsded stavke delavcev v ladjedelnici je dobila vsa konjenica in vsi pešci v AJoVr-hocku povelje, da naj se pripravijo na takojšnji odhod v London. Delavci zahtevajo poleg drugih koncesij tudi zvišanje plače.
London,   11.   avgusta. Skupna škoda vsled generalne stavke znaša do danes že nad 40 milijonov kron. Vročina.
London, 11, avgusta. V Londonu vlada strahovita vročina. Danes zjutraj je bilo 05° Fahrenheita gorkote. Lordi so se u dal I.
London, 11. avgusta. Vlada in demokracija na Angleškem sta ima-gali. Lordje so vrgli puško v koruzo ter opustili ftvoj odpor proti vladni predlogi. Lordje »o sprejeli takosveno »vetobill« s 131 proti 114 glasovom. S tem so se lordi sami sebe oh-glavili. Da je mogla zmagati vlada, je omogočilo le, da je 46 konservativnih poslancev glasovalo z njo. Doljna zbornica je sprejela zakon, v katerem se uvedejo poslanske dijete z letnimi 10.000 kronami.
[eijeiii lartiiikiin.
vmm tata, kMHta 1« MtahU ■iHhhi Iotimi talila, »mm-adftk, 14. i m.
Isv«tl vaak MftoiMl aa arl> ffc,—fctol t— pMaa
t
„Domovina"
Ponudbe in pojasnila glede dijaških stanovanj se sprejemajo in od-dajejo od 20. avgusta naprej.
_prof. Jug, t. č. blagajnik.
Borana poročila.
L|aM|aaaka
* Kreditna banka ¥ Ljubljani-,
UraM kani 4mjtke »trte 10. avgnsU 1111.
4*/« najeva renta . . . . 4-2*/« srebrna renta.... 4*/t avstr. kronska renta . . 4*/t off. „ „ 4»/, kranfako deželno posolilo 4% k. o. čeike del. banke .
Srečke ta 1.1860 ■/• >•    »t w 1864 . .
tiste
zemeljske 1. izdale
m 11* »»
ogrske hipotečne . dna. komunalne avstr. kreditne . .
ljubljanske   .   . .
avstr. rdeč. križa .
ogr. mm* bazilika ....
htrflce.....
Banalen*
Ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne družbe . Julne želesnice .... Državne Želesnice .   . .
Alpine-Montan.....»
Češke sladkorne družbe . . I Zlvnostenske banke.  • •
V« lat«.
Deaarvl
92*20 9590 9215 91*20 9410 94-50
422-59550 307 —
295-26070
251-— I 508-75! 504*— I
85-— 73*50 I 48-35 i 37-35 j
249-75 i
475 — 658-10]
550-!21*25
74625 j
838-—
323-—
280-50
CeHnl.....: .   . I   H 36 j
Marke........117-451
Franki........j 95-25
Ln*  .   .  .......| 9460!
RnblJI.........1 253-50
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 11. avgusta 1911.
»>40 96-10
92 35 91 40 95*10
94- 90
434-
607-50 319 — 301 — 286 70 257-52075 516 — 91 — 79 50 54 35 41-35 252 75
477 — 659 10 551- -122 25 747 25 839 — 326 — 281-50
11-39 117*65
95- 40 9480
25150
Termin.
Pšenica zaoktober 1911. Rž za oktober 1911  . . Koruza za avgust 1911 . Koraza za maj 1912 Oves za oktober 1911
za 50 kg 11-34 za 50 kg 9 19 za 50 kg 7-78 za 50 kg 7 60 za 50 kg   8 36
Heteorološično poročilo.
Viinsnađ BOrjea 3M*2.      SreSaji zraćii tUk 7Sf'8
g cab bara- ^ a opazo-
> vanja
meira    h s
v mm i h- —
Nebo
10 2.pop. 735*1 28*0 i slab jug pol. oblao a , 9.zv. , 736 2    19 1 : sr. szah.
11.   7. zj. ; 7362     157 si. jjvzh. jasno
Srediua včerajšnja temperatura tl*t*a norm. 19*o3. Padavina v '14 urah 0-4 mm.
2726 POZOr!
II
PozorI
i
uniforme, kožuhe, frake, salonske obleke, >mokingi, se kupujejo po najvižn ceni.
Ponudbe pod Didner, postno ležeče, LJubljana.
Trgovski učenec
se takoj sprejme
2693
v trgovino s specerijo in inanufaktnro
pri Joa. Klemenčicu v Kamniku.
V novozgrajeni hi^i na Poljanski cesti 71 se oddajo za novembrov termin
stanovanja
s 3 sobami in pritiklinami, dalje
velika, na novo urejena
prodajalna.
Natančneje se izve istotam. Janko Predovič v Ljubljani.
2445
^vir>    ■i<jy*i~> .i—»—r'
Umetni in trg. vrtnar
• v
£jnbljana, Kolezijske nI. 16
1542 ianrH&uje
za razne prilike.
Dalo umetniško okaano in po solidnih cenah.
Prodaja cvetlice, raznovrsne sadike ete-1 ii zelenlavo.
Ifaroćlla na delalo hitro   la v<
aa Hoda *t 141,
▼ najlepši legi, a velikim vrtom, lepim razgledom na okolico, oddaljena 10 minut od jezera
si pnii iz pTufc rib.
Cena po dogovoru.
2674
mlaja m nšilia 10 iiitin Hfzetji Iv« Bonač v Ljubljani
sliki S
273
Strojnik
in nastopiti kot samostojen na kako parno žago. Nastop službe lahko 1.
septembra t I. 2734 Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«.
1 ml luli. a Rinil trtu il jiiii zelenici
2626    se oddt za november
dvoje stanovanj
ki obstoje iz dveh velikih sob. predsobe, balkona, kopalne sobe, pritiklin in porabe vrta. Lepa zračna lega. Več ise zve v upravniŠtvu »Slov. Naroda«.
HE
oznanilo.
Slavn. obč., ozir. cenj. gostom vljudno naznanjam, da sem prevzel dobro
gostilno na Makni tron 14.
Točil bodem pristna dolenjska, štajerska in dalmatinska vina. — Mrzla jedila vedno na razpolago. — Velik vrt pripraven za balincanje. — Točna in solidna postrežba. Se priporoča
Franc Volčič, gostilničar
ibii-n-if=-ir
V. 8šš£wfi'
Razstavo gasilnega orodja
bo imel povodom vsesokolakega zleta 2?02
Fran Samsa v Zagreba od 12. avgusta do 3. septembra 1911
in od 4. do 10. septembra v Sisku
povodom gasilske slavnosti ter vljudno vabi vse interesente, da blagovole posetiti razstavne prostore in se o solidnosti in različnosti gasilnih predmetov prepričati. — V Zagrebu se bo videla najnovejša vrsta brizgalnice snemalke, katero zamore OD sam gasilec naložiti in razložiti. V Sisku pa med drugimi tudi parna brizgalnica, s katero se bode demonstriralo.
^^9^®J^®    ®"1 ■   veliko zalogo koles z originalno znamko
Puch 1911"
■v
pri f r. Čudno, ^ v £jubljani
Prešernova  Ulica —  samo nasproti frančiškanske cerkve.
Raznih znamk kolesa od K U0-— naprej vedno v zalogi.
Zaloga šivalnih strojev:
Singer in Ringschiff.
Pouk za vezenje s strojem brezplačno. oI8
Ceniki  zastonj la poštnino prosto.
Edino zastopstvo za Kranjsko! ~mm
w, m M *' i
I
Krasna umetniška reprodukcija v več barvali
.-. znamenite Groharjeve slike
Primoža Trabarla
ustanovitelja slovenske književnosti
vi toka 66 cm in široka 66 cm je najlepši okras vsake slovenske hiše. Ta reprodukcija je sploh najlepša in najdovršenejša kar jih imamo Slovenci.
-      Cena s poito K 3.!
za dve družini na lepem prostoru z lepim vrtom se pa nizki oeni proda.
Natančne   podatke,   da Tomai
Cen, L allea, Pat ▼ Botao dolino Itav. 237. 270?
Sprejmejo se takoj v službo
za advokatsko pisarnico
knjigovodja, 2 stenografa
(ali stenografinjl).
Kdor zna pisati na stroj in pozna več jezikov, ima prednost. — Ponudbe na naslov: 2739
Dr. Josip Wilfan, advokat, Trst. Koro 37.
2727
Stare podobe,
kozarci in porcelan
M IMaJo u graik. nabiralo«.
Ponudbe: \Veiss, hotel »pri Slonuc.
Hotel .VEGA*
v Spodji Šiški se odda ™
s 1. novembrom v najem. Več pove Anton  Maver,   Metelkova nI. 2.
2741
V nedeljo, 13. t. m. ob 11. dopoldne
bo v Rimskih toplicah
dražba
za gradbo mostu rabljenega lesa
in sicer zdrav les za rezanje in okrogli les. Stavbno   podjetje KSppers.
Vroči poletni meseci pospešujejo razvijanje in razširjanje vseh nalezljivih bolezni in znano dejstvo je, da
škrlatinka, ošpice, tifus, koze v poletnih mesecih močneje nastepajo nego v drugih letnih Časih. Zato je nujno potrebno, da imajo pri vsaki hiši razkuževalno sredstvo. Priznano najzanesljivejše razkuževalno
sredstvo sedanjosti
lvsoform
je brez duha, brez nevarnosti in po nizki ceni ter se v vsaki lekarni in drogerijah dobi v originalni steklenici za 80 h. Učinkuje hitro in zanesljivo in ga zato vsi zdravniki radi priporočajo za razkuževanje pri bolniški postelji, za antiseptične obveze  (na  rane in otekline) in
za obvarovanje pred nalezenjem.
je fino, nežno toaletno milo s spridejanim lysofornom in je antiseptičnega učinka. Lysoformovo milo se lahko rabi za najbolj občutljivo kožo, tudi za dojenčke; olepša polt jo dela nežno in dehtečo. En poizkus zadostuje, da boste vedno rabili to milo.   Komad stane 1 K.
je ustna voda odlično antiseptičnega učinka. Odstrani hitro in zanesljivo neprijetni duh iz ust in konservira zobe. Vrhutega pa lysoform s poprovo meto po zdravniški odredbi služi za grgranje pri katarju v požiralniku, vnetju vratu, nahodu. — Nekaj kapljic zadostuje za pol steklenice vode. — Originalna steklenica stane K 1*60.
Vsi izdelki z lysoformom se dobivajo po vseh lekarnicah in drogerijah.
Zanimivo knjigo
Gesundheit und Desinfektion"
99
polije na zahtevo vsakomur kemik
4L C. jfobmann, Sunaj, XX. pclraschgasse 4.
I Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
Delniška glavnica K 5,000.000
Stritarjeva ulica stev. 2.
Rezervni fond 610.000 kron.
Podružnice v Spljetu, Celovca, Trstu, Sarajevu ta Gorici.
Sprejema vloge aa kajlžfce ia aa teko« ratu ter Jih L^_X»Rtje ia prodaja srečke ta vrelaostae papirje vsek vrst
obrestaje rt Ne vloge po »stik
po dnevaeat kana.
Lastnina ia tlak »Narodne tiskarne«.
■na
4
4158
QC8
37
4