Dobrivoje RADOSAVLJEVIČ:
Usmerjanje dohodka
iz kmetijstva
Stalen skok cen kmetijskih pridelkov v letih 1954 in 1955 je pomenil pomembno obliko niotnje na tržišču. Odkupne cene kmetijskih pridelkov (cene na debelo) so porasle v odnosu na leto 1952 za 35'/o, med tem ko so cene na
Iz vsebine lista
M. Jafcič: Neupravičenl dobiček
*  • •   Dolg in terjatve železarne v Zenicl Ciril Rozman: Povečanje delovne produktivnosti
v tovami »Plamen« v Kropi A. G.: Priprave xa pomladansko setev
*  * *   Izkušnje holandskcga kmetijstva
Spremembe  r  davčnem  sistemu  na  dohodek  v kmetijstvu
Božidar  Race:  Kako poročati delavskim gvetom
*  • *   Kako bomo vollli delavske svete Dejavnost dclavskih nnlverz
O. Stefanovič: Novi predpisi o finansiranju sta-
novanjske gradnje Delovna produktivnost — stalna  priloga  Zvez-
nega inStituta za delovno produktivnost Gospodarstvo v svetu: Sesti petletni plan Sovjet-
ske zveze LjubLsav  Markovič: Cinltelji delovne proizvod-
oostl
Stalni   pokazatelji:   Gibanje   Industrijgk«   proiz-vodnje, cen in zaposlenosti v gospodarstvu
To Stevilko smo tiskali v LR ShTTCiji v 15.000 IZVODIH v vsej državi pa v
71.000 IZVODIH
drobno  porastle  za 45'/«, čeprav smo že  leta
1952  imeli višji nivo cen, ker je to leto bilo izrazito sušno in je zato bila znatno manjša ponudba kmetijskih pridelkov na trgu. V letu
1953  in 1955 ni prišlo do znižanja cen, čeprav je bil donos boljši kakor v povprečnih letib, temvee  so  se   cene   še  znatno  dvignile.  Zato opravičeno   postavljamo   vprašanje,   zakaj   je bilo tako. Vsekakor je več vzrokov za to, ven-dar pa leži glavni vzrok v hdtri industrializa-ciji in naglem povečanju zaposlenosti toda pri istem  nivoju  kmetijske   proizvodnje.   Število zaposlenih v gospodarstvu se je samo v zadnjih treb. letih povečalo za okrog 450.000 oseb. Po sami naravi strukture po>trošnje pa gre potroš-nja novozaposlenih   preitežno na prehrano. Ce k temu dodamo še  izboljšani gmotni položaj vasi, ki veča potrošujo   kinetijskih   pridelkov tndi na vast knietijska proizvodnja pa ostaja na ifiti višini, se zmanjšutjejo presežki in s tem veča povpraševanje na trgu.
Povečanje dohodka  kmctijskih  proizvajalcev
To naglo povečanje cen kmetijskih pridel-koT je imelo za posledioo naglo povečanje de-narnih dohodkov kmetijskih proizvajalcev. Ct primerjamo leto 1953 in 1955, ki sta po letinah približno enaki, vidimo, da je dohodek indivi-dualnih kmetijskih proizvajalcev porastel od 292 milijard v letu 1953 na 37b milijard v letu 1955. To pomeni, da se je povečal za 84 mili-jard. Večji del tega povečanega denarnega dohodka izhaja iz povečanja cen, manjši del pa iz spremenjene strukture proizvodnje (usmeritev na rentabilnejše kulture). To po-meni, da se je naglo povečal denarni dohodek, ne da bi se povečali proizvodnja in delovna produklivnost. Če k temu dodamo še to, da so se v teh letih povečali tudi dobodki vasi izven kmetijske dejavnosti (sezonska zaposlenost, prevozništvo, pokojnine, invalidnine itd.) in sicer za okrog 30 milijard, to se pravi od 58 milijard v letu 1952 oa okrog 90 milijard v letu 1955, tedaj vidimo, da je v teh letih denar-ni dohodek vasi porastel za nad 110 milijard.
Postavlja se vprašanje, v kakšne namene so individualni kmetijski proizvajalci porabili ta tako povečani denarni dohodek? Majhen del tega tako povečanega denarnega dohodka je odšel za poravnavo obveznosti, ki jih imajo individualni kmetijski proizvajalci do skiipno-sti. V letu 1955 so biJe te obveznosti v odnosu na leto 1953 povečane za komaj 6 milijard (da-vek, doklade in drugo). Na podlagi ankete statističnib organov cenijo, da je šla samo pe-ttna tega (»ovečanega dohodka za iuvesticije, in sicer manjši del v kmetijsko proizvodnjo,
da pa so največji del potrošili za povečano osebno potrošnjo, ki je v zadnjih dveb letih porastla za nad 2O°/o. K teniu je vsekakor pri-pomoglo tudi dejstvo, da so odkupne cene kme-tijskih pridelkov v razmerju z letom 1952 porasle za 35°/», med tem ko so cene industrij-skega blaga na drobno bile leta 1953 in 1954 na nekoliko nižjem nivoju kakor leta 1952, leta 1955 pa so porastle za koinaj 4°/«.
Kmetijski proizvajalci pa so zategadelj in-vestirali raanjši del svojega denarnega dohod-ka v kmetijstvo, ker so bili v obdobju nagle industrializacije, velikih investicij in naglega porasta   zaposienih   dohodki   izven  kmetijsiva
Uredniški odbor »Naše skupnosti«
Nikola Balog, Nikola Cobelič, Ašer Dcleon, Kiro Gligorov, Zdenko Has, Milun Ivanovič, Pelar Ivičcvič. Jovan Jankovič, Jovan Marinovič, Liu-bisav Markovič, Mitra Mitrovič, An<e Novak, Vojin Popovič, Janko Sraole, Tgne Vratnša, To-dor Vujasiiiovič, D-anilo Vukovič, Dušan Viikovič.
Predsednik urednlškcga odbora: Kiro Gligorov. Glavnl urcdnlk:  Ljubisav Markovič.
uredniSki odbor za slovenuo
Ing.   Ivo   Klemenči«.   Vasja   Kogej,   ins;.   Viktor
Kotnik, Mile Smolinsky, ing. Pavle Zaucer.
Predsednlk  aredniškcga odbora  za  Slovenijo:
ing. Pavle Ž a u c e r
vse večji. Dohodki izven kmetijstva se v pri- porast   spremljati   predvsern   tudi   povečanje  ne sklade, odtod pa jih bodo vlagali v pospe-
merjavi s skupninii dohodki   vasi   dvigajo   v  proizvodnje, ki bo v skladu in podrejena sploš-  ševanje kmetijske proizvodnje.
jugoslovanskem povprečju do skoraj 25B/o, kar  nemu socialističneinu gospodarskemu  razvoju                      Obvezmosti in skladi pomeni, da  v  mnogih  krajih  znašajo tudi 40  države. ne pa po stihijskem procesu, ki vodi
in 5O'/o. Tako velik delei dohodka vasi izven do bitrega porasta osebne potrošnje nekaterih       K-er se je s cenami znatno povečal denarni
kinetijstva prav gotovo ni dajal spodbude za kategorij  ueposrednih proizvajalcev na škodo  dohodek  kmetijskih  proizvajalcev, pa  zadnji
usmeritev vasi na kmetijsko proizvodnjo in za  drugih in ki krepi protisocialistične težnje. Da  predpi&i zveznega izvršnega sveta o davku na
povečanje dohodka s povečano kmetijsko pro-  bi dosegli, da bi se iuclividualni proizvajalci, ki  dohodek -in taksah za leto 1956 ustvarjajo po-
i/vodnjo.                                                                         so združeui v zadrugah, in pa tucli občine in  goje, da se s posegoin skupnosti del tega pove-
T   .   ,         ...                .                      ,       ,-•    okraji,   usmerili   k   pospešiivi  kmetijstva, je  čanega dofaodka usmeri v določeue sklade, ki
Uhek zasluzek » povecanjem cen knietij-  h.eba _.,. vrsto         memb v na|; ekonom_  j^ ^ žm       ^p^^ kmetijske proiz-
sk,h pridelkov m boljsu dosfkrat t,uh lahek skj      Huk   kJ naj     .    ,.   .q do usta,jtve t                     Ceprav   glede   na   skupno pove&mje
znsluzek ..ve. kme.jstva.je odvraeal mnogc   .^ g ^ ^            q                         ^^              denarJuega  5ohodka, ki  nastane  »radi  pove-
trp^jsr^-^vTw«r;ii - %%?**«*in za nadalinio krepitev na- ^\ f - rra normt° ,d^re, !itin*
izvoinje in z njo povečanja standarda. Očitno  se dpr/ave"                     4 v.vv                          .....   foras! davcmh dbveznost.  mdn idualn.b kme-
5e  da so se mnogi individualni kmetijski pro-       Pomen   astahtve   t«.sca   za   ves   nadaljnj.  tov ni vehk  vendar tako povecanje davka na
^ajalci, kjerkoii so se mogli, prilagodili naši   S<>spodawki razvoj nase drzave je mnogo bolj   dohodek po hektara. uvedba obvezmh doklad
,      j     .'.   J.             ..      ...?. , .       .   ,     .  .  ..    claljnosezen in sirsi, kakor pa to v nasi javuosti  ln raznih taks v enem letu, ni niti lahka stvar
dosedanj, ekonomsk, pol.t.k, b.tre 'ndastmh.       tavl]amo  in  toimaeimo.  Mnogi  mislijo, da  niti  je  ni   lahko  izpeljati   preprosto.   Skupne
zacje, vehkega 'nvest^anja m naglega pora^             .   ^,.^   tfga   ^.^  cgq   {n   ^.   ^                kmetijsklh proizvajalcev do skup-
sta   ¦aposlenoBti.   Povecane   cene   kmet.j. k,h                 ceij   N& t<>             q g ^,..^            ^               povečujejo od 31 aa 43 milijard dinarl
S^ do^nrSikt ir.3 ^dZ Z  »>*   -Ijeniskega staadarda. Drugi.  sirši  po-  jev,  medP tem ^ skupnost  v  raJh obllkah
PnsTu>L<>vanip lcm<>(iistva                   da  se bodo kmetijski   proizvajalci, občine  in         _                             .              .
Pospeševanje kmet.jstv«                                          sisteraatičoo unimali za pospe-        ^eprav se v8e povecanje vraca kmet.j.tvu
Ukušnje iz leta 1954 in 1955 pa kazejo, da  fevanje kmetijske proizvodnje.                          ?° 'aznih obcmskih  m okrajmh »kladih  (ob-
«e morejo biti povečane cene edini pa tudi ne                               gospodarski  politiki, kakor  čin^ sklad za pospeševanje gospodarstva vasi,
elavm   ciniteli   za   pospesevanje   kmetijstva    .            v               r.   l.      ,        r.         ,! ..         cestni sklad okraja m repubhke, obcmski  in
Zlasti v naših razmerah majhnih, razdroblje-  Je ,na Pnmer zmfnjsa"je obse?a l"vest'C'J: P°"  okrajni  veterinarski   sklad   za  zašcito  živine,
.,                   .         ,               i        i-   -      -i    i   ¦•   vecanie proizvoduje blaga za siroko potrosnjo,       ,   .    , •   ,     , .   ,           i               .            ¦
n,h posestev je treba vrsto koord.n.ran.h akcij   ho\VJ/TeskrhVieLst trga z reprodikcijskim  ™<\m  sklad   sklad  za obnovo vinogradov   m
m naporov tako skupnosh kakor .nd.vidualn.b   in Jinv^ticijskim   materialon,   za   kmetijstvo  ?rO pomem to poveoanje, da se bodo pn enaki
proizvajalcev zdruzen.h  v zadrugah, ce hoce-   (umet             ^,     gredstva za MSČito rastlin in   kmetijski pro.zvodiiji zmanjsah dohodlu n.di-
modoseci resnejse rezu tate. Pncakovanje. da   ?ivine   k;ietijski  stroji   in  orodje  in  drugo).  vidualmh pKMzvajalcev. Ker pa gre za 2,700.000
bo povečanje cen stihijsko privedlo do napred-   dalje," pritegnitev   na   široki   fronti   zadrug  v  kmeckih gospodarstev, je prav gotovo, da bo
ka kmetijstva, je z družbenega stališča proti-      omet |n proizv0(]]ljo kmetijskih pridelkov z  mo  naleteli  na P°Jave  nerazumevanja  in  na
socialistično,   ker odpira  pota  kapitalističnim  dolgorognimi   in  kratkoročnimi  krediti,   usta-  poskuse   protisocialisticmh   m   reakcionairmh
težnjam na vasi. Poleg tega da je to zelo dolg   nav|janje sklado^ za pospeševanje kmelijske  elementov   na   vasi,  da  bi  z  najrazhčnejsimi
proces. Socialistična skupnost pa lahko in tadi   proizv(xlnje   lQ   kraetijskih   služb   vse   to   bo  svojimi  »pojasnili«  izkrivih m lzigrali smisel
moTa temeljiti povečanje standarda posamez-   uslvariio pogoje, ki  bodo kmetijskega proiz-  teh ukrepov. Zaradi tega bodo morale organi-
nih   kategorij   neposrednih   proizvajalcev   na   vajalca  usmerilik  temu, da bo povečal svoj   zacije Socialistične zveze v sklopu tolmačenja
osuovnem načelu, ki ga predstavlja povečanje  ^odet s tem> da bo povečal produktivnost  naše splošne politike še posebej pojasniti tudi
proizvodnje in povečanje delovne produktiv-  deia in proiZVodnjo. Ti pogoji ga bodo prav  te ukrepe, ki zadevajo neposredno konsti vsa-
nosti.                                                                  tako usmerjlj k terau, da bo vlagal več v kme-  kega individualnega gospodarstva. Ceprav niso
To pa ne pomeni, da oe smemo računati tudi   tijstvo na svojem posestvu in v zadruine skla-  v prvem času lahki ti ukrepi, vodijo individu-
na porast cen kmetijskib pridelkov. Čimbolj  de. Z vsem teai pa bo povečal svoj življenjski  alne proizvajalce k pospeševanju kmetijstva,
bo napredoval proces industrializacije države  standard. Ko bodo zadruge razvile svojo akiiv-  s tem pa tudi celotnega našega goapodarstva,
in bo na podlagi tega rastla zaposlenost prebi-  nost v pronietu in proizvodnji kmetijskih pri-  s čimer edino lahko zagotovimo siguren, stabi-
valetva izven kmetijstva. toliko bolj bodo, vsa.j   delkov,  se  bo  del denarnih  dohodkov,  ki  se  len   in   stalen   porast   standarda v vasi  in t
t prvem času, rastle tudi cene. Vendar mora ta  bodo ustvar.jali v kmetijstvu, stekal v zadruž-  mestu.