28. številka.
Ljubljana, v torek 4. febrnvarja.
XXIII. leto. 18*10.
Izhaja vsak dan iveAer* izimSi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 -Id., za {eden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.,  za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom računa
po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiriBtopne petit-vrste po 6 kr., 6e se oznanilo jc« len k rat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank i rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifitvo je t Gospodskih nlicah fit. 12. Upravnifitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
V EJul»ljmil 4. februvarja.
VBi optimisti mej avstrijski m i Slovani se nadejajo, da Bedaj, ko se je dognalo sporazumljenje na Češkem, pridejo druge pokrajine na vrsto, v katerih ravno tako hruje narodni boj. Tudi iz Ljubljane se je pisalo „Politiki", da se mej Slovenci goje take nade. Mi gotovo želimo, da bi teh optimistov nade ne varale. Toda bojimo se, da bode tako. V tem mnenji nas pa potrjuje tudi nek pogovor, kateri je imel dopisnik „New-Yorker He-ralda" z ministerskim predsednikom grofom Taaffeom.
Grof Taaffe je dopisniku razložil, da je prevzemni vladanje pred vsem moral gledati, da dobi večino v državnem zboru. To se mu je nazadnje posrečilo, če tudi večina ni bila znatna. Devet let si je prizadeval, da napravi spravo, pa ni bilo mogoče. Zaradi tega se je obrnil do Poljakov. Te je zadovoljil in so sedaj najzanesljivejša in najin jalnejša podpora vladi. Vlada se je pa še le sedaj mogla lotiti, da napravi spravo mej narodnostima na Češkem, ko so se Nemci in Čehi preverili, da ne morejo drug druzega zatreti, in da niti ti niti oni ne morejo dobiti popolnega gospodstva v roke. V tem se je mladočeški živelj tako okrepčal, da je postal nevaren za Čehe, Nemce in državo. Čebi so spoznali, da so že posvoji geografićni legi prisiljeni vsekako hoditi z Avstrijo, ker bi sicer bili osamljeni ter bi poginili. Nemcem je pretila nevarnost od skrajnih nacijonalcev in protisemitov. Sedaj se je bilo moč lotiti sporazumljenja, ki se je posrečilo s tem, da sta obe stranki druga drugei nekaj pri-jenjali. Ministerski predsednik se pa nadeja, da bodo Mladočehi spoznali, da je njihova politika nemogoča in vsprejeli dogovore Dunajske konference. Kar se pa tiče drugih dežel, misli Taaffe, da ne gre u po trebljevati zanje jednacih sredste v. Češka je kraljevina, ki ima zgodovinske tradicije, ua katere se treba ozirati. Poleg tega je bila tam borba mej dvema velikima Btrankama, za katerima stojita dva močna naroda. V družili deželah so razmere drugačne in je zanje le ona politika prava, ki se ravna po potrebah.
Vlada si bode  prizadevala  s  pametnim in pravičnim postopanjem prebivalstvo zase pridobiti.
Sporazumljeuje bode uplivalo tudi na državni zbor. V bodoče ne bode več opozicije „quand raeme." Opozicija bode podpirala vlado in nasledek tega bode, da se bodo stranke preosnovale ; namesto, dosedanjih narodnih strank bodo stopile deželne stranke, to je poslanci vsake dežele bodo zase stranka ali se pa bodo osnovale politično stranke. Ministerski predsednik je izjavil nado, da bode sporazumljenje imelo blagodejen upliv ne le za Češko, ampak tudi za vso državo.
Iz tega pogovora je razvidno, da Taaffe ne misli na podobno spravo v druzih deželah. Seveda stališče vlade je utrjeno, dasejele doseglo sporazumljenje mej narodnostima ua Češkem. Ideje tega pogovora se pa tudi tako Ujemajo z nazori grofa Taaffea, da nemarno povoda dvojiti, da neso res nične, zlasti ker oficijozna glasila tega pogovora neso takoj dementovala.
Recimo pa, da ima grof Taaffe zares dobro voljo napraviti spravo tudi v drugih pokrajinah, se moramo vender vprašati, je li vlada tudi zmožna, recimo, po Slovenskem dognati tako spravo. Mi imamo dovolj povoda dvojiti o tem. Na Dunajskih konfe rentah se je sklenilo sporazumljenje tako, da se je težišče vse te zadeve preložilo v češki deželni zbor. Češki in nemški odposlanci so se pa zavezali, da bodejo porabili ves upliv o »oj, da bode deželni zbor tudi sklepe konferenc vsprejel.
Naj le nastopi vlada podobno pot glede štajerskih, koroških in istrskih zadev, pa bode kmalu videla, da bode zadela na nepremagljive ovire. Naj bi tudi na Dunaj sklicala konference ia naj bi Člani konferenc se tudi sporazumeli po prigovarjanji in uplivanji od zgorej, a nemških večin v koroškem in štajerskem deželnem zboru, in italijanske v ister-Rkem nikakor ne pripravijo, da bi privolile v kako bodi še tako pravično terjatev Slovencev. Saj Nemci in Italijani v teh deželah naravnost taje naš obstanek. Vsakdo, ki ve, da so Italijani v Poreči brez uzroka razveljavili mandate slovenskih zastopnikov, kdor je kdaj čital ali slišal debate štajerskega ali koroškega deželnega zbora, ko je šlo za kako našo terjatev, ta pač ne bode gojil nobenih nad več, da bi iz štajerskega,  koroškega in ister-
skega deželnega zbora za nas Slovence kdaj kaj dobrega prišlo. Mi zatorej vidimo za svojo narodnost že nevarnost v tem, da se je s češko spravo naredil začetek, da se preloži rešenje narodnih vpraSanj v deželne zbore. Res, da se je sedaj to storilo le za Češko, toda bojimo se, da se vlada ne bode mogla izogniti daljnih konsekvencij, že zaradi tega, ker za Češko velja ista ustava, kakor za druge kronovine, pa tudi Nemci jo bodo v to silili. Nemci itak neso bili načelno nasprotniki deželne avtonomije, kar so najbolje s tem pokazali, da so dovolili avtonomijo Gališkej; bili so centralisti le zaradi tega, ker so se bali, da se zanje po razširjenji deželne avtonomije stvari v Češkej kraljevini neugodno zasučejo. Ko se stvari zanje ugodno uravnajo na Češkem ne bodo več ugovarjali, da se dajo deželnim zborom zlasti v narodnih zadevah večje pravice, saj jim bode to le v korist. Zato mislimo, da se nasledkov kompromisa nemarno veseliti, pač pa bati.
Politični razgled.
Notranje <Ecželc
V Ljubljani, 4. februarja.
Oficijozna BPresseu piše iz Prage, da je reiko-nciiiNko sporazumljenje napravilo neslogo mej Mladočehi. Mnogi Mladočehi baje priznavajo, da je bilo sporazumljenje potrebno. Dunajski list omenja, da je pokojni vodja Mladočehov Sladkovsuv zagovarjal tako sporazumljenje, kakor se je doseglo pri kou-ferencah na Dunaji. Mladočehi se opirajo največ na kmetsko prebivalstvo, češki kmetje pa znajo dobro računati, in bodo kmalu znali ceniti vrednost sporazumljenja. Pa tudi v Pragi se Čehi in Nemci ne dajo strogo ločiti.
Rusinski listi sedaj zahtevajo, da se preorga-nizuje uprava v Oalicl)! v zmislu narodne jed-nakopravno8ti in se uvede pravičneji volilni red. Sedanji čas se jim dozdeva posebno pripraven za to, ko so je dognalo sporazumljenje na Češkem. Poljski listi se pa odločno izrekajo proti temu in to ne le glasila poljske žlahte, temveč tudi listi demokratov. Rusini potem takem netnajo pričakovati, da bi se njih želje uresničite , kajti vlada se zanje tudi ne bode potegovala, kakor se je za češke Nemce.
Na OgerNkem bodo uveli poBebno stražo za varstvo parlamenta.  Ta straža bode imela po-
LISTEK.
Slike litevske.
Radi Tilde.
(Čefiki napisal E. Jeli nek, posl. V. Nevin.; (Konec.)
Tako sva se razšla, Tilda mi je pošiljala po-Ijubke na pot.
Mimogrede le pristavljam, da je to noč ali na jutro pričakovala gospa Felicija prihod soprogov iz Varšave v Druskijeuike. Povedala mi je to v parku in pristavila, da, ako pride, poišče me gotovo v hotelu.
S čim sem si ostavek tega dne kratil, ni težko miBliti bi. Pokrepčavši se nekoliko, prehodil sem glavne ulice trga in naposled znašel se zopet v parku. Jelo je biti že pusto, vse se je vračalo. Tu stoprv pade narao, kakor težek oblak vse, s čimer mi je bila odkrita žalostna usoda pokošene lilije. Podoba njena ni odstopila od mene: opazil sem jo za vsakim drevesom, na vsakej klopi, pri vsakem križpotu: trpečo, tiho, minjevajočo.
V vejah šumelo je že strašno in v mešanju čudovitega  hučanja,  katero nastaja pred polunočjo
v bližini vod, kakor bi vedno ponavljalo ime: Ger-vazij, Gervazij!
Sam ne vem, zakaj se mi je prijatelj Gervazij prav za prav kazal sedaj inakega, nego preje. Saj nesem imel nobenih pravih uzrokov.
Shojeu in značno utrujen z nepričakovanimi utisi vrnem se v svoj hotel. Nameraval sem brzo leči takoj po čaju iu po skromnem prigrizku. Ali niti v štirih stenah nisem dobil željenega miru. Bil sem neizrecno razburjen.
V takem stanu je dobro utopiti se v težko či:anje. Storil sem tako po sili, dasi nesem čutil za to niti trohice veselja. Hotel sem vsaj za tre-notek pozabiti gospo Felicijo.
Ruska  kjižica  o  pravoslavji,  kupljena še v Minsku, prišla mi je sedaj baš prav. Berem.
V tem času je v Druskijeoikih že vse spalo, le bedna mušica je zaganjaje se poletavala okolu mojega svetila, dokler se ni po trudapolnem frfe-tanju usmodila, po čemer gotovo ni hrepenela. Ztresnila se je nekolikrat in po njej je bilo. Niti to opazovanje me ni privelo k inim mislim.
Kar začujem pred dvermi na mostovžu nekake hitre korake, in preje, nego sem se mogel nadejati, kdo bi to bil, odprejo se dveri moje sobe.
Na pragu bo prikaže Gervazij.
„Zaspala je, torej sem odskočil, da vas pozdravim!" To rekfii me objame in poljubi.
Zares ne vem, ali je bilo moje svidenje a panom Gervazijem manj žalostno, nego z gospo Felicijo. Nesem si upal poseči v podrobnosti, neBem se dotaknil niti z besedo one dame, o katerej mi je prijateljeva žena tako ganljivo pravila, da mu postane takoj druga njegova tovaršica živenja in druga mati osirotelega deteta, raje sem ostal pri splošnih rečeh. Trudil sem se, tolažiti prijatelja, daBi nesem vedel, ali tega — treba.
Ali on kakor bi mojih besed ne čul. Posa-divši se poleg mene na divan, oprl si je glavo ob trd stolov rob iu tako sklonen dihnil je le nepravilno iz sebe nekoliko nezvezauih besed. Kakor v sanjah begal je z misli na misel, ali vračal se je vedno k vzdihu, „da Feliciji uikakor ni več pomoči." In glas njegov je donel tako bolestno, tako žaloBtno, da dvomiti o resnici — ni bilo možno.
„Ali ste videli  našo Tildo?" reče nenadoma.
„ Videl.«
„Glejte, to je premilo dete." „Premilo ..."
„In da veste, kako jo Felicija ljubi. Nobena mati ni bolj ljubila svojega deteta."
sebnega poveljnika, kateri bode dobival povelja le od predsednika državnega zbora.
V11,1 iij v države.
Brošura rnuicosk^a polkovnika Stoftla napravila je v Itusiji kaj Blab ur.s „Nord" misli, da bi bil polkovnik bolje naredil, da je molčal počivajoč na lovorjih 1870. leta. Oficijozno glasilo ruske vlade misli, da se bode kombinacija, katero predlaga polkovnik Stoff.d razbila ob iskrenost simpatij francoskega naroda do Rusije in ob zdravi misli Francozov, ki vidijo v Rusiji silo, ki še nik dar ni Franciji ničesar škodovala. Drugi ruski listi pa pišejo, da se iz Stofflove brošure le to da posneti, da se francoski vojaki boje Nemcev. Nemčija pa ne bode dala Alzacije in Lorene nazaj, naj jo še tako strašijo z barbaričoo Rusijo. „Novoje Vremja" pravi, da je Stoffel zastopnik stranke v Franciji, ki špekuluje na pojemanje narodnega ponosa, patrijotizma in samozavesti
Na FraucoNkem se približuje mioisterska kriza. Finančni in pravosodnji minister se ne sporazumeta, ininisterski predsednik in minister notranjih zadev se tudi ne sporazumeta. Poslednji je odšel na dopust, in ko se povrne, bode najbrž dal ostavko. Ministerski predsednik bi se ga rad znebil, ker Constans že hoče vse sam odločevati, in uago-varja predsednika republike, da gn imenuje za generalnega guvernerja v Algieru. Mnogo poslancev pa želi, da Tirard odstopi in ga nadomesti Constans, ki bi s svojo odločnostjo kmalu ugnal vse nasprotnike republike.
Nemdki cesar Viljem II. udeleži se jeseni velicih manevrov ruskr vojske. To je neki že gotova stvar. V Peterburgu pa veje poslednje mesece za Nemčijo prijaznejša sapa. Napadi proti Nemčiji so po listih jako redki. Simpatije do Francije so pa vedno manjše.
VelgijMlta zbornica je vsprejela zakon, da so vsa akademična dostojanstva tudi ženskam pristopna. Obiskovati bodo smela vsa predavanja na vseučiliščih. Praktično bodo smela izvrševati vse panoge zdravilstva, dopuščena pa jim še ni sodnja služba in advokatura, naj si tudi pridobe doktorstvo prava. Pričakovati je pa, da ne bode dolgo, da se jim odpro vrata tudi do odvetništva, ko se jim je že odprla pravoznanska fakulteta.
Včeraj je portugalska vlada poslala velevla-stem spomenico, v katerej predlaga, da se snide konferenca, ki naj bode rešila angleško portugalski spor zastran afriških zadev. V spomenici naglasa, da za apel na Berolinski dogovor ni treba angleškega dovoljenja. Ta korak portugalske vlade ne bode baš ugajal Angležem, kateri ne marajo nič slišati o tem, da bi ta spor razaojevale druge države.
Dopisi.
\w. Kotmarcvasi na Koroškem 30. januarja. [Izv. dop.] Potrebno je pri naB na Koroškem, da se prirejajo v probujo slovenskega naroda društveni shodi in veselice, kakor je bila ona, katero je priredila podružnica sv. Cirila in Metoda za Pliberk in okolico v Šmihelu dne 2G. januarja t. I, in o kateri se more reči, da je bila vsestranski izvrstna. Mnogoštevilna udeležba, dobro prirejen in še bolje izvršen dnevni red, z izbornim petjem in jako dobro gledališko predstavo, katera je vse pričujoče močno zadovoljila, vzbudila je splošno priznanje. Vsa hvala gre odboru te podružnice, kakor tudi vsem rodoljubom, kateri so pripomogli, da se je navzlic vsem opoviram, katere se imajo pri nas na Koroškem pri jednakih priložnostih pre
magati, veselica tako sijajno izvršila. Želeti bi pač biln, da bi se pri nas povsod narodna zavest tako bujno razvijala, kakor v Pliberškej okolici.
Posebna zahvala pa gre gosp. notarju Hudo-verniku iz Kranjske Gore, kateri se ni ustrašil daljne poti k tej veselici, da je pričujoče z jako izvrstnimi in nauduševalnimi govori osrečil.
Pri nas na Koroškem smo pač potrebni spretnih govornikov, da se naš kmet vzdrami in se začne zavedati svoje narodnosti. Prosim torej, da bi up-livni rodoljubi iz sosednih pokrajin se nas ob jednakih priložnostih tudi v bodoče radi Bpominjali, ter nas podpirali v težavnem boji za obstanek slovenskega naroda v Korotanu.
Iz Logutca 3. februvarja. [Izv. dop.] Vrla „Prostov o 1 j n a požarna bramba Dolenje-logaška" priredila je včeraj (na Svečnico) prvi svoj plesni veuček ter s tem otvorila letošnjo predpustno sezono.
Po ob 7. uri završivšej se volitvi odbora podal se je le ta v pritlične prostore g. .los. Smole ta, kjer se je bilo sešlo že obilo udo? požarne brambe a tudi dokaj druzega zabaveželjnega občinstva iz Logatca, Rovt in drugod.
V zalo, z narodnimi in cesarskimi zastavami, društvenim grbom in pa zelenjem okrašenih dveh sobah vršil se je ples, petje in ves veseličen program v prav lepem redu, katerega ni druzega ka-zilo nego — pretesni prostor. Navzlic temu nedostatku trajal je vender ta zabavni večer oziroma ples do ranih jutranjih ur. In to je za požarno brambo vsekako ugodno spričevalo, za udeležitelje pa tudi. — Zdravo!
Domače stvari.
— („Matica Slovenska") odposlala je na Trstenjakovo rakev venec s trakovi in napisom: „Matica Slovenska", častnemu članu, ter poverila tamošnjega odvetnika, g. dr. V. Temnikarja, da jo pri pogrebu zastopa.
— (K Trstenjakovemu pogrebu) se je iz Ljubljane odpeljal g. dr. Vošnjak kot zastopnik narodnih deželnih poslancev kranjskih in „Pisa-teljskega podpornega društva".
— (Na krsto Davorina Trstenjaka) dal je položiti „Ljubljanski Sokol" krasen venec s trobarvnimi trakovi z napisom „Svojemu častnemu članu, uzornomu rodoljubu „Ljubljanski Sokol".
— (K pogrebu Trstenjakovemu) odpeljalo se je odposlanstvo „Sokolovo* in sicer starosta Ivan Hribar in brata Jaromir Hanuš in Josip P rose ne c.
— (Naše uredništvo) je danes tudi odposlalo  na Trstenjakovo krsto lep venec s troboj-nimi trakovi in z napisom „Slovenski Narod izbor nemu sotrudniku."
— (Deželni odbor kranjski) je nakupil več vagonov koruze, da jo pošlje v one kraje, kjer najbolj pomanjkuje živeža. Posebno v Ilirski-Bistri-škem in Postojinskem okraji preti v mnogih občinah prava lakota. Potreba je nujna, da pride pomoč. Kaj pa viBoka vlada? Korošci, Tirolci, Galičani so že zdavnaj dobili državno podporo. Ali ne vedo na Dunaji, da je na Kranjskem letina bila še slabša,
kakor v vseh drugih deželah in podpora Š6 potreb-nejša, sicer bode revno ljudstvo moralo izseliti ae ali doma od gladu poginiti. Gg. državne poslance opozarjamo, da store nemudoma potrebne korake pri ministerBtvu.
— (Državni zbor) pričel je včeraj zopet svoje zborovanje. Mej vladnimi predlogami je tudi zakonski načrt za zgradbo novega vseučilišča v Gradci in pa zakonski načrt za zboljšanje kongrue duhovništvu. Mej drugim prišla je na vrsto tudi peticija g. Ludovika Kres ni k a iz Črešnjevca pri Slovenski Bistrici (poročevalec poslanec Hren). Kresnik imel je z znanim nemškutarskim hujskačem Soršakom, dolgo, že večkrat v našem listu omenjeno pravdo in bil vsled krivih prič na osemmesečno ječo obsojen. Ker je pozneje dokazal, da je po nedolžnem prestal toliko kazen in ker je Soršak vse svoje premoženje na druge prepisal, zahteva sedaj, da se mu prizna lO.OOOJgld. odškodnine. Proti tej prošnji je strastno govoril dr. Fo-regger, za prošnjo pa sta sh toplo potezala poslanca dr. Roser in M. Vošnjak. Peticija izročila se je pravosodnjemu ministerstvu, da jo kolikor možno uvaža. Posl. Eichhorn predložil je uradno pobotnico carinskega urada v Opatiji, v katerem se zdravišče podpornega društva za obolele duhovnike viki, imenuje „Pf af f e ns a na to r i u m" in vprašal, kako more vlada trpeti tako zasramovanje duhovniškega stanu. Bodoča seja bode v petek.
— (Slavjanskega pevski zbor) kon-certoval bode tudi v Karlovci, kjer je pevsko društvo „Zora" jamčilo za troške. — Pretekli petek koncertoval je Slavjanskij z velikanskim usjiehom v Budimpešti ter bil po koncertu povabljen na banket, ki ga je njemu na čast priredil klub oger-skih pisateljev in umetnikov. Urednik Szaba pozdravil je umetniško obitelj, s katero se je bil seznanil v Kijevu z jako srčnimi besedami izražajoč zadovoljstvo svoje, da je madjarsko občinstvo ruskim pevcem priredilo tako laskav vsprejem. Slavjanskij zahvaljeval se je v francoskem jez ku. Tudi gospa Slavjanskij poprijela je besedo ter v francoščini govorila o blažilnem uplivu umetnosti in petja, o narodnem petji ter naposled izrekla obžalovanje, da vsega tega ne more povedati v madjarščini. Ravnatelj Popovič pripil je Slavjau-bkega hčeram. Dimitrij Agrenjev Slavjanskij, zanimiva prikazen, kadar V bogati boljarski noši stoji na podiumu, bil je v črnem z redi nakičenem fraku, jako elegantna salonska ^figura. Njegova soproga, črnooka in črnomaljasta krasoticu, napravi utis fino omikane dame z završenim „chica-ora. Hčeri sta dražestni prikazni z najkrasnejimi plavi mi lasmi.
— (Slovensko gledališče.) V nedeljo predstavljala se je burka „Danes bomo tiči", katero je po Nestroy i poslovenil g. Železnikar. Znižana ustopnina je ugodno uplivala na galerijo, katera je bila prenapolnjena, v parterji pa je bilo videti več praznih prostorov. Predstava bila je jako dobra in so vse uloge bile v dobrih rokah. Hlapca Melhi-jorja igral je g. Borštnik ter nam »klasičnega" hlapca predstavljal s pravim humorjem. Gg. Danilo (kupčijski pomočnik) in Perdan (vajenec Matiček) sta isto tako svoji ulogi pogodila in je
Pri teh besedah raz j oče se pan Gervazij kakor dete!
Nekako za uro odšel je moj prijatelj.
Videla pa Bva se še čez dva dni, tudi z gospo Felicijo srečal sem se kake trikrat, ali objašnjenja glede čudne dame nesem dobil. Omenil je ni več pred menoj niti on, niti ona.
čudno!
Tudi naše slovo je bilo silno tožno. Ko sem poljubil pred odhodom belo roko mlade gospe, bilo mi je, kakor da se moje ustnice ne bodo več dotaknile teh nežnih, prozornih prstov. Bila je to zla, žalostna sumnja.
*
Kakor sem popreje videl, tako se je zgodilo. S prvim nastopom spomladi, s prvo pesnijo ljubez-njivega slavčka odšla je nepozabna Felicija v kraljestvo večnega miru.
List prijateljev, donašajoč mi vest o žalostnej katastrofi, bil je obupen.
* *
Ali mislite si, ni minilo niti polleta, in nov list mi prinese dosti osuplo vest, da ima premila Tilda že — mačeho. Bil sem ondaj polu očitanja in grenkosti.
Prijatelj, prijatelj!   Vender sem se  varal v
ocenevanji tvoje ljubezni k ženi? Kaj nesi imel nič nujnejšega na misli, nego takoj po pogrebu prve in tako znamenite žene pripravljati se k poroki z drugo ženo ? . . .
Užalilo me je to, niti odpisal mu nesem.
*
Za nekoliko mesecev bival sem nekaj tednov v Varšavi. Zvečer sem hodil skoro praviloma v Lazijenike, kjer je bilo po celodnevnem vrišči in letanji prijetno muditi se na kakej odležnej »jesti, praznej in tihej. Srečaval nesem tam nobenih znancev in pokrepčal sem se v tej milej samoti popolnoma. Ropot ekvipaž, doneč iz zelo povoženega aleja, motil me ni nikakor, zdelo se mi je preje, da šumi in se glasi pesen zibelčna. Le včasih oglasil se je na grmih ali nad vejami zapoznel ptič. In tudi takrat žolteli so že listi in vrteč se padali na pesek osamelih stezic ... Pri pogledu na nje moral sem se spomniti gospe Felicije. Zopet in zopet prišla mi je krasna podoba plemenite, ljubeznjive žene na misel. Kaj pač dela Tilda? Zares, bolj sem želel videti Tildo, to zlato materno srce, to dete tako vroče ljubljeno . . , nego samega gospoda Ger-vazija. Ohladil sem se do njega skoro popolnoma. Imel sem za to uzrokov zadosti.
Tu, ko  stopam nekega dne zopet po svojih
osamelih sprehajališčih,  prigodi se mi nekaj scela nepričakovanega. Mislite si!
Na jednem izmej mnogo križpotov katalala se je naravuost k meni žoga, in za žogo tekla je — Tilda. Poznala me je. In preje še nego sem mogel premilo dete veselo poljubiti, ustavil se je pred menoj pan Gervazij! Po levej stani stopala je njegova druga žeua.
Da, da — bila je to ona dama, katero mi je v DruBkijenikih pokazala rajna gospa Felicija. In k temu povem še, da je ta dama napravila na me danes še ugodneji utis nego prvikrat Obličje se jej ni spremenilo, govorila je z ono dobroto, kakor ko sva se prvikrat videla, ali po rasti svojej zdela se mi je sedaj dostojneja, da velečastna. Ali godi se že tako, da gospice delajo vedno bolji utis.
Srečanje naše je bilo dosti čudno. Le napram Tildi vedel sem se prisrčno, napram drugim le uljudno. Oni pa so mi bili zelo laskavi. Iznenajenje in nepričakovano svidenje se je umaknilo takoj mirnejemu razgovoru o mnogovrstnih rečeh. Rajne soproge ni se dotaknil  nihče niti z jedno besedo.
Stoprav pozneje — ne vem ali po samem slučaji ali namenoma — zgodilo se je, da se je ponudila prilika, spomniti se gospe Felicije. Tilda
omenjena trojica skrbela, da smeha ni bilo ne konca ne kraja. K zelo povoljnemu uspehu pripomogli so gospa Borštnik-Zvonarjeva, gospodične Ni-grinova, Gostičeva in Slavčeva, gospodje SrSen, Slavko, Šturm, Lovšin in drugo osobje. Občinstvo se je jako dobro zabavalo, dasi naznanjenih kupletov ni bilo. Kaj je bilo temu uzrok, tega ne vemo za gotovo, mislimo pa, da pomisleki, kakeršni so se nam od neke strani javili, neso bili utemeljeni. Burka predstavljala se je precej skrajšana, ker je naš oder premajhen in za nekatere prizore nedostaje dekoracij. Pri tacib predstavah se pač čuti potreba novega gledališča.
_ (Imenovanje.) Nadsodišče imenovalo je
avskultanta za Koroško in pravna praktikanta Alberta K oko 1 a in Maksa G o rupa avskultanta za StajerBko.
— (Z južne železnice.) Načelnik postaje v Trbovljah g. Henrik Sttlmpfel je imenovan kontrolorjem pri prometnem nadzorništvu v Trstu.
— (Občni  zbor   društva pomočnih uradnikov), ki se je vršil preteklo soboto zvečer v "Weberjevi restavraciji, bil  je  dosti dobro obiskan. Po pozdravu  in primernem nagovoru na-čelnikovem  prebral je tajnik poročilo prvega društvenega leta, katero je bilo z odobravanjem vspre-jeto. Kakor je razvidno iz preiskušenega in potrjenega letnega računa, imelo je društvo v preteklem letu dohodkov in sicer: v gotovini 346 gld. 18 kr. in 100 gld. v obligacijah, stroškov pa 83 gld. 18 kr. tedaj premoženja 2 63 gld. v gotovini  in 100 gld. v obligacijah, in ker se je podpora visokega deželnega zbora za leto 1890. v znesku 100 gld. vspre-jela in zabeležila v tekočem letu, znaša celo društveno premoženje 363 gld., katero je plodonosno naloženo in 100 gld. v vrednostnem papirji. Dotično blagajnikovo poročilo napravilo je pri navzočih prav prijeten utic.   V odbor so bili izvoljeni izmej dosedanjih opravnikov gg.: Anton Gutnik, načelnikom,  Alojzij   Mer lak,  namestnikom  in Oton Pelan,   blagajnikom;   na   novo   pa  gg.: Adolf Kum p, tajnik, Fran K a nd ar e, Alfonz Kovačič in Aleksander Martine, odborniki; za tem volili so se še trije pregleduiki  letnih računov.  — Pri predlogu o predrugačenji društvenih pravil unel se je živahen razgovor ter se je glede na razne nedostatke in  na ostrine v sedanjih  pravilih, katere treba odstraniti, sklenilo jednoglasno,  pravila predelati. V to svrho naročilo se je odboru, da nova pravila v zmislu sklepa sestavi in jih tekom jed-nega meseca predloži prekorednemu občnemu zboru v potrdilo.
— (Sreča gos po da Freunda.) Tržaški ,11 Piccolo" piše: Čudom sem se čudil, ko sem bral v podlistku „Laibacherice" nezmerno hvalisanje uspehov, katore je žel g. Freund s svojo glumaško družbo v Italiji. Pameten Čitatelj uvidel je koj, kam to meri, delati je hotel namreč s tem reklamo v Ljubljani, kar se mu pa ni posrečilo, kakor se vidi iz nastopnega. Da je tiste oceue pisal sam in ka-terej vrsti naj se prištevajo ti izrodki njegove pre-bujne domišljije ali pa domišljavosti, razume se samo po sebi.   V „Neue  freie Presse" od četrtka
hvali nekdo  tako  zelo  neko umetnico  iz družbe Freundove, kakor hudo obžaluje malo zanimanje in obiskovanje ljudstva  in sklepa z besedami, da je imenovani vodja g. Freund že večkrat bil naprav ljen s svojo družbo iti v Trst (mi mu bomo na tem jako hvaležni), z namenom, udobiti „deficit", katerega mu je napravilo Ljubljansko gledališče. Od tu piše „Piccolo" sam! Ali razumete? Čudno, da išče g. Freund svojo srečo v Trstu, z gotovostjo nade-jajoč se, da jo tu najde. Ali se resnično dovolj ne spominja izida svojega  zadnjega  prihoda   v naše mesto, ko je, da bi ljudstvo privabil, raznesel vest, da je pridobil Lori Stubel in druge kapacitete svojega stanu in dohodki bili so taki, da so komaj komaj zhdoščevali  za plačo ljubljenke, pa nasprotno, niti za jedno noč se ni zavezal ž njo, ne pa za toliko. No in drugo  kar se tiče deficita v Ljubljani! — Gospod Freund razveseljuje se v Trstu, da običajno povemo, jedne same predpravice, to namreč, da je razumel udahniti neukročljivo zavidno strastnost ...   pri  direkciji gledališča „Ar-monia", katera,  kakor se nam dozdeva, ne dovoli gledišča drugej družbi za to, da jej  je moči imeti proBto, kadar ostane to „res komično" brez prostora, kar se dovolj Često dogaja . . .  Jasno je, da je ta dopis iz Ljubljane v „Neue freie Presse" narekoval kakšen „molto Freund"  njega   samega ali pa koga, katerega ljubi kakor samega sebe.
— (Nezgoda) Včeraj popoludne povozil je Franc Suhadol, posestnik na Brezji, gospo Josi-pino K o s, račuuskega asistenta soprogo in jo precej opasno poškodoval.
— (Graščino Radeljice) pri Bučki nameravajo kupiti nune Magdalenarice.
— (Na K rškem) bil je pred kratkim z o pet županom izvoljen dosedanji naš vrli župan g. Viljem Pfeifer in njegovim namestnikom g. Ivan Mene iger. Nasprotna nam stranka dobila je le po jeden glasf S to volitvijo so zavedni možje vnovič pokazali, kako prihodnjost ima tista stranka, ki bi pri občinskem uradu rada zamenila slovenski uradni jezik z nemškim! —
— (V odbor „Krškega bral ne ga društva") za tekoče leto voljeni so nastopni gg.: dr. Jo s. Kersnik, predsednikom, dr. Tomaž Ro m i h, namestnikom in tajnikom, Fr. Križman blagajnikom, odbornika pa sta: Fr. Gernovšek in I v. L a p a j n e. —
— (T a t v i n a.) Iz stanovanja deželnega gozdnega nadzornika g. Goli a odnesli so nožnimi tatje za 200 gold. ženske obleke.
— (Pred porotnim sodiščem v Celji) bil je včeraj hlapec Miha Kaliger iz Kebla pri Konjicah na smrt obsojen, ker je svojega gospodarja Antona Pušeljca umoril. Udaril ga je bil trikrat s stolom tako silovito, da mu je zdrobil prsi in glavo.
— (Kratek nauk, kako gosenice in hrostke pokončevati, izda te dni deželni odbor kranjski in ga razdeli mej vsa županstva na Kranjskem.
— (V Šmartinu) okraj Kamnik, vršila se je dne 12. pr. m. volitev v občinski zastop. Izvoljeni so bili: županom Jakob Jašovec,  posestnik na
se je namreč nekam zatekla, mati za njo — in tako sva ostala trenotek s panom Gervazijem sama. On, kakor bi ta trenotek željno pričakoval, porabil je slučajno priliko in zavedel me je na stran.
Ustavil se je naglo in me prijel prijateljski za roko. Stisnil jo je neobičajno gorko. Pa pogledavši v moje oči, izpregovoril je z glasom, kakersen čujemo le iz ust Ij ud i j gotovo plemenitih in častnih: „Osupnila vas je vest o mojej brzej poroki po umrlej Feliciji ?"
Solza se je zasvetila v prijateljevem očesu.
S začujenjem poslušal sem nepričakovano izpovedbo.
8Ali čemu — čemu?"
Pan Gervazij so je bolestno posmejal.
Stoprav za trenotek je zašepetal: „Poznali sta se od otročjih let, zaupala je dobremu srcu Jadvige in bila je globoko v svojej krasnej duši posvedočena, da ne bi mogla nikdar biti Tildi zla — mačeha, jedino le dobra, ljubeznjiva, prijateljska. To je vedela in ni dvomila o tem po pravici. Tudi je vedela, da Jadviga i meni ni bila nikdar ravnodušna — pred tem in pozneje . . .u
„Torej radi Tilde?"
Pritrdil je z roko.
„In vi?"
„Ne zabim  jedine svoje  Felicije, s katero
sem pokopal vrhunec svoje sreče, ali ne upiram se tudi nedolžnej ljubezni k Jadvigi za vse, kar je najinej Tildi. To je druga, j>rava mati — vidite! Tudi meni je scela udana. Bil bi nehvaležnež, su-rovež, ko bi . . .
V tem se je vrnila gospa Jadviga. V svojem naročji nesla je Tildo in gladeč jo poljubljala in stiskala k sebi tako goreče, tako prisrčno, tako ne-ličeno, da negovauje prave matere dete morda niti pogrešalo ni.
»Mamica, mamica!" klicala jo Tilda veselo in udano objemala gospo Jadvigo, kakor včasih izgubljeno Felicijo.
Malo oddaljen stal je zamišljen pan Gervazij. Razumel sem njegovo tožno misel. Bilo je v njej mnogo uzvišenega miru in moške poštenosti.
V tem hipu vrgel je k našim nogam podve-černi vetrec novo pest žoltih listov.
Ah!
Kakor prikazen videl sem tu mej nami eterično postavo gospe Felicije, katera je z neskončno hvaležnostjo položila bele prste, prozorne svoje roke na čelo moža, deteta in prijateljice Bvoje. . . Da Podoba je gledala mirno |jied se, ljubeznjivo se smehljala, ne obupajoč, da je prazen — duh. No Tako gledala je na nas iz nebeških višin nepozabna Felicija.
Buči, odbornikoma: Ivan Mali iz Šmartiua in Pavi Modrijan iz Stebljeneka.
— (V Starem Trgu pri Poljanah) umrla je te dni samica Ana Rome, 101 leto Btara.
— (Novomeška podružnica) c. kr. kmetijske družbe kranjske, h kateri je mnogo novih udov pristopilo, pričela je zelo živahno delovati. Zadnji občni zbor je volil za predsednika gosp. vodjo Rih. Dolenca iz Grma ter ukrenil piiskr-beti stroj za robkanje turščice ter za čiščenja žita. Tajniški posel opravlja pri tej podružunici jako marljivi gospod c. kr. okrajni živinozdravnik O. Skale
Izjava.
V št. 2 v Gorici izhajajočega lista „Sočau z dne 10. januvarja 1890. 1. predrznil se je neimenovan člankar napasti telovadna društva, naj se imenujejo kakerkoli, in očitati jim, da goje veleizdajske ideje.
Ker je jasno, da so s temi besedami žaljena vsa telovadna društva, torej tudi Ljubljanski, Dolenjski, Savinjski, Tržaški in Goriški „Sokol", primorani so odbori teh društev v svojo obrambo proti takemu neosnovanemu in podlemu napadu na njih dosle neomadeže-vano društveno čast najodločneje protestovati.
Telovadna društva „Ljubljanski Sokol" i. t. d. so ves čas svojega večletnega delovanja odločno a pošteno gojila narodno zavest, prohujala so vsikdar in povsod svoj zatirani narod v novo življenje, a vse to, kar se je zgodilo v toliko letih, bilo je javno in očito in nikdar ni našla nobena vlada niti najmanjšega povoda, poseči vmes ali pa omejiti društveno delovanje v njegovem postavnem delokrogu.
Človek, ki ima tako malo poštenja v sebi, da se drzne v svoji grdi strasti brez najmanjšega dokaza očitati staremu in velezasluženeinu narodnemu društvu, da goji veleizdajske ideje, obsodil se je že sam in podpisani odbori proglase* s tem omenjenega člankarja za najpod-lejšega obrekovalca, dokler ne dokaže, kedaj in s katerim dejanjem je telovadno društvo Ljubljanski, oziroma Dolenjski, Tržaški, Goriški in Savinjski ,,Sokol" zakrivilo kaj tacega, kar bi imelo le senco veleizdajskega na sebi. Za odbor telovadnega društva „Ljubljanski Sokol" : Ivan Hribar, Dr. Fran Tekavčič,
tč. starosta. tč. tajnik.
Za odbor telovadnega društva „Dolenjski Sokol*: Fran Kosina, Slavko Jenič,
tč. starusta. tč. tajnik.
Za odbor telovadnega društva „Tržaški Sokol" : J. Kar i s, J. Bartol,
tč. starosta. ti. tajnik.
Za odbor telovadnega društva „Goriški Sokol" : G. L i k a r, J. M u s i o,
tč. starosta. tč. tajnik.
Za odbor telovadnega društva „Savinjski Sokol": Marko J. JLipold, Milan Pelan,
tč. starosta.
tč. podstanistn.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Sofija 3. februvarja. Šest osob, sokrivce majorja Panice, so zaprli zaradi hujskanja proti knezu in vladi.   Preiskava se nadaljuje.
London 3. februvarja. Tarnell umaknil je proti listu „Times" uloženo tožbo zaradi razžaljenja časti in vsprejel 5000 funtov šterl. odškodnine. Sprva zahteval je bil 100.000 funtov.
Dunaj 4. februvarja. V klubu zjedinjene nemške levice poročal Plener ob uspehih Dunajskih konferencij. Pojasnjeval je obširno posamične določbe, je utemeljeval z razmerami na Češkem in zavračal pomisleke, ki so se od nekaterih stranij spravili v javnost. O tem pričela se je daljša debata, v katerej se je izražala zadovoljnost na uspehih Nemcev na Češkem. Vsi dogovori so bistveno utemeljeni v razmerah na Češkem. Izrekla se je nada, da utrditev in podkrepljenje Nemcev na Češkem ne bode brez upliva na ostale Nemce. Za sedaj mora stranka počakati, kako se bodo stvari razvile.
Razne vnesti.
* (Kralj š pa nj s ki.) Kakor se čuje iz Madrida,  ni  spanj ski kralj samo popolnoma iz ne var-
nosti, marveč je tudi do dobra že okreval. Njegova mati razdelila je zaradi veselega in srečnega izida kraljeve bolezni 20.000 frankov blagodeluim društvom v Madridu.
* (I z oever j enje ) Tudi v „rajhu14 in mej protestanti se množe izneverjenja Zadnjič so prišli na «led dolgoletnim goljufijam vodje magistratnega biro a in blagajniškega oskrbnika cerkvene občine bv. .lur a v Boroliuu. Opehaiii jih je v vsem za 60 000 mark. S silo so mu iztrgali stekleničico cyankalija od usten, 8 katero se je hotel pred za-lotenjem usmrtiti.
* (Naj izobraženejš i narod v Vzhod-nej Aziji.) Med vsemi azijatskimi Mongoli naj omikanejši so Japonci. Prvo svojo omiko so dobili od sosednih Kitajcev, a kmalu so mojstre svoje prekosili, ker so bili za tuje vsj)rejemljivejši k6 Kitajci, vrhu tega je bila lega otočja prikladnejša občej izobrazbi kakor v Kita ji. Po evropskem vplivu ukrojili so (»i vojaštvo in šolstvo, evropski inžeuerji gradili so jim železnice in parnike, vender so pa oni tudi pri parnikih dosti novega in koristnega iznašli za svoje razmere. Tudi puške, katere so dobili iz Evrope, popravil je japonsk častnik, in precej upeljali so jih v vojsko. Obleka vojakov je čisto mejnarodna, nosijo namreč Čelad« ruske, črevlje nemške, suknje francoske in preme (trese) španjske in italijansko. Za narodovo oliko skrbi 80tisoč ljudskih šol in na teh 80.000 učiteljev in 4000 učiteljic. Z dobrimi napravami v Evropi posuemajo pa tudi prav kakor opice tudi slabe in Škodljive naprave. Sploh imajo to slabost, da jih vse tuje vleče in da niso stanovitni v svojem programu, kako bi delali uspešneje za razvoj. Kar s>) jim zdi najnovejše, tega se primejo z vso silo in zapuste stare čeprav morebiti dobre naredbe, in če je to iz mode, poprimejo Be druzega. Zaradi tega procvita izobraženost, a tudi puhlost in plitvost nepravih učenjakov mej višjimi slojevi ljudstva.
* (Dva j) o n ar e j a 1 c a kovanega denarja in bankovcev) zalotili so v Brakarji. Dobili so pri njih vso pripravo in nekaj kovauih novcev in popirnatih bankovcev. Bila sta bolgarska izseljenca in skoro gotovo sta v Srbiji hotela uporabljati koristi njijine umetnosti
ftlKUrcn zdravilen uspeli. Vsem, kateri troe vsled zapretja uli slabega prebavljenja, napenjanja, tifičanja glavobolja, pomanjkanja slastij do jedi j in drugih slabo-8tij, pomaga gotovo pristni „Moll-ov Seidlitz-prašek". Skatljica l gld. — Vsak dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar, c. in kr. dvorni založnik, na Dunaj i, Tiicblauben V lekarnah po deželi zahteva) se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 4 (55 - 1)
IjOterljne mre^ke 1. februvarja. Na Dunaji:     44,     51,     47,       6, 27. V Gradci:       21,       2,     44,     8<J, 50.
M7i\|ol ;
3. februvarija.
Pri hIoihi : Eisler iz Velike Kaniže. — Sames, Wie-ser iz Kranja. — Franc in Ana Dornik, iz Kamnika. — Dornlk, Ahačić" iz Tržiča. — Fischer, VVertheimer, Wurzel, z Dunaja — Imnich iz Draždan. — Czuj)pon z Ogerakega. Sehwarzkopf, Massaratti iz Trsta.
Pri ti m H* i : Kotni, Kosenberger, Gangel, Gustav, Pavel in Ivana Kauttman, z Dunaja. — DesAuer iz Fran-kobroda. — Daines i/, Hanau. — Fischman iz Budapešt*«, Zerzhnau iz Bistre.
Pri 15 it % it rs u«-i m tlvorn : Beck, Biihr iz Si. Vida. Smolej iz Radovljice. — Jitijer jz Mauerkirchnn.
Pri južnem kolodvora | Zwischenberger, Ranz, iz Celovca. — Čeme iz Kranja. — 1.celice iz Canade. — Rienenntock iz I.jubnega.
Meteorologično poročilo.
C s«	Cas opazovanja	Stanje barometra v um.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
3. febr.	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	744-1 am. 743 6 mm. 744*1 ram.	—2-2° C 0-6° C —0-4" C	s), szh. z. vzh. z. vzh.	obl. d.jas. d.jas.	0 00 mm.
murnu ZM"
stoji
zn vso leto gltf. I.«>0; ku pol leta gld.2l.80i '« četrt leta gld. 1.15.
S8j
Srednja temperatura —G'70, za 0-30 nad norma!mu.
dne 4. februvarja t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.)
Papirna renta.....gld.
Srebrna renta.....„
Zlata renta......„
5°/0 marčna renta .... „ Akcije narodne banke   .   . „
Kreditno akcije.....n
London........„
Srebro........ „
Napol......... „
C. kr. cekini......„
Neuihke marke.....„
40/o državne srečke iz 1. 1854 Državne srečke iz 1. 1864 Ogerska zlata renta 4°/0 .   .   . . Ogerska papirna renta ft°/0 .   . . Dunava reg. srečke 5°/0 . Zumlj. obč. avstr. 4'/i7o zul*' 2»st.
Kreditne svečke......
Budolfove srečke.....
ykcije anglo-avstr. banke   . . Tjammway-drnšt. velj. 170 gld. a.
Natakarski in markerski ples.
Ustopnlce za ta ki bode dne O. tebru-
vnrjta prodajajo se proti pokazanju vabila v restavracijah hotelov pri „Slonu" in pri „Malići" ter v kavarnah pri ,,Slonu" in pri ..Valvazoi ji".
P. n. KO»podje9 ki po pomoti ueso dobili vabila, naj se blagovoljno obrnejo na člana odbora v restavraciji hotela pri „Stonu".
Z velespoŠt"vanjem
plesni odbor.
včeraj	—	danes
89-45	— gld. 89 25	
8945		89-30
110 45	n	11035
102 —		108'—
D39 —	f>	988 —
885*76		32475
11815	n	118-25
9-37 7,	n ' n	9-39
5-57	~~ n	5-57
!S 7-72 Vi	rt	57 75
250 gld.	133 gld. 25 kr.	
100 i	176	■   76 ,
	103	n   75 ,
•   ♦ •	99	■   40 „
ino gld.	121	s   »O .
listi . .	117	n n
100 gld.	182	•   50 „
10 „	19	n   50 „
UK) -	167	.   90 „
v.. .	221	n   75 „
Mihael Debeljak
ućilelj na Trsteniku
Ivanka Debeljak roj. Jezeršek
iz k. miij.i
poročene a.
V Kranj i, dne 3. februvarja 1890.
Dečko
15 let star, dobrega zdravja, iz dobre hiše, želi s posebnim veseljem ustopiti kot učenec f kako prodnfalnlco. Ponudbe ae proti poslati pod: F. R. IOO upravni?-2)
ništvu tega lista.
A. KORSIKA
(llavna prodajalnica:
Tržažka cesta 10
poleg c. kr. Klavno to-hučite tovarno.
Odlikovana
umetna in trgovska vrtnarija
v LJubljani.
Poddružnica:
Šelenbtirgovc ulire (i
Tig-a-vls o. kr. polt. in telegraf, uradu.
Priporoča se p. n. občinstvu za izdelovanje svežih Šopkov in vencev s trakovi ln napisi. Ima veliko zalogo trakov mnogovrstne bazo in barv; ravno tako ima vedno narejene Nuhe vence, kakor tudi Makardove vence in bukete, vse v najnovejših fasonib. — Vsa ustna naročila, kakor tudi pismena naroČila po poŠti se hitro in po coni zvrše.
Potem priporoča svojo bogato zalogo mnogovrstnih vrtnih lu družili semen, pravih in dobro kalilnih, rttMtlin (cvetic) v loncih in izdeluje stvari v njegovo stroko spadajoče ter prosi za mnogobrojna naročila.
(39—14)
Z odličnim spoštovanjem
ALOJZIJ KORSIKA.
Naznanilo,
Visoka c. kr dežidna vlada na Kranjskem je dovolila občini Zgornji Tuhinj pri Kamniku
štiri letne semnje
za živino in blago.
Semnji budo na dan 30. svečana, 3. ma-lcga. travnu, 12. nialcga .srpanu in SI. i. imovca.
Prvi semenj bode đnc £20>. n vera u a t. l.„
na katerega uljudno vabi
županstvo v Zgornjem Tuhinji.
Janez Zavasnik,
(93—2) župan.
Štev. 454.
(96)
C. kr. okrajno sodišče v Trebnjem naznanja, da se bodo v zapuščini Matije Radelj a iz Dobrave:
1. dne flO. tclMUVarja 1$90 vinogradi v Megleniku in Ažentalu, dllC 11. icl>ril? a rja vinogradi v Rihpocru, Ro-višah in Lipniku,
2. dne lelirilVUlJtl njive pri Trebnji in travnik pod Dolgo njivo pri Lansprežu,
3. dne lO. marca in po potrebi tudi še 11. marca
1^9€> njive in travniki pri Brezovci in trije gTlllltjC pri l>obl*aTi S lltšan&i, slednji cenjeni na 3260 gld., oziroma
2180 gld. — 2815 gld. na mesto zemljišč potom prostovoljne
<lražbe prodajali.
Gruntje leže ob okrajni cesti iz Trebnjega na Mirno. Dražbeniki imajo 10°/0 vadij cenilne vrednosti položiti. Drugi pogoji leže tusodno na ogled.
O. kr. okrajno sodišče m Trebnjem
dne 31. januvarja 1890.
St. 607.
Razpis službe hišnika.
(47-3)
Za poslopje meščanske bolnice v Ljubljani  (kresija) je oddati
s prostim stanovaujem in mesečno plačo 5 gld.
Prošnje za to službo, do katere imajo pred vsemi drugimi pravico Ljubljanski mehčani, uložiti je z dokazi o starosti in sposobnosti dO 1. marca t. I. pri podpisanem magistratu.
IMefstiii m;t«^ij-iLi*Mt- X^Jul>lJa>xislfl9
dne 15. januvarja 1890.
Vsega zdravilstva
DR JANKO MAROLT
<3.©ž:elrLi okrožni z;đ.ra*v-ni3s
Vrhnika (89~2)
Petra Licnnssl-ja luš:i.
ILUSTROVAN
za leto 1890.
Uredil, izdal in založil XDragrotlrx 3E=CriToar-.
Dobiva se v ,.K&ro<lni 'Ji-lunui-- in v Hiikviirnali M. G outini-jevl in M. Clerlter-jevl v LJnbljuni.   Nstroća su pu lahko v vseh
hukvarnah.
- Cena 45 kr., po poŠti 50 kr. -
Vsebina: Popolen kaletidurij, koledar, kateremu bo pridejuna tudi slovanska imena, iti cerkveni koledar. Nadalje: Genealogiju cesarske hiše. Sedanji vladarji evropski. Vojvodina Kranjsko: Vsi deželni zastopi, deželni odborniki, deželni poslanci, mestni odborniki, načelniki uradov, e.. kr. notarji, advokati itd. SploSne določbo c. kr. poŠte. Brzojavni cenik. Lestvica za pristojbine kolekov. Sejmi na Kranjskem. — Zabavni del: Naši zaslužni možje. Božja pota Slovencev. V noči ltuoalk. Ogled po svetu: Dogodki v Srbiji. Razstava v Parizu. Boulangrer. Orijentalska železnica itd. Smešriice. — Naznanila.
Izdajatelj in odgovorni urednik: D rago ti u Hribar.
Lastnina m tisk „Narodne TiHkarno".