N«jy«čji »lornuki dnevnik ^ v Združenih državah V«Uq ta vse leto • • • $6.00 Za inozemstvo • • • S6.( leta > > > • • $3.00 York celo leto - $7.00 celo leto $7.00 GLAS NARODA Lis£ slovenskih delavcev v AmerikL I- The largest Slovenian Daily _ the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—1242 No. I 5. — Štev. 1 5. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y„ nnder Act of Com re* of e assueaev« i_2 T-vrniTrf r u March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—1242 NEW YORK, TUESDAY, JANUARY 19, 1937-TOREK, 19. JANUARJA 1937 Volume XLV.—Letnik XLV. STAVKARJI NE ZAPUSTE AVTOMOBILSKIH TOVARN URADNIKI DRUŽBE IN STAVKARJI SE MEDSEBOJNO DOLŽE, DA SO PREKRŠILI DOLOČBE PREMIRJA Premirje v avtomobilski stavki je bilo dramatično končano. — Stavkarji so se oborožili z opekami in palicami. — Policija se je postavila blizu tovarn. — Avtomobilska družba se ni držala pogojev. Klinika v Vseučiliskem FLINT, Mich., 18. januarja. — Premirje, ki je bilo sklenjeno za dva tedna med General Motors Corporation in United Automobile Workers of America vpričo governerja Franka Murphyja, je bilo nenadoma in dramatično končano. Predsednik unije avtomobilskih delavcev Homer Martin je na zborovanju 800 unijskih delavcev naznanil, da avtomobilska družba ni držala pogojev premirja in da bodo stavkarji ostali v tovarnah toliko časa, dokler ne bo poravnan ves spor. Avtomobilska družba pa je iz Detroita sporočila, da ne bo poslala svojih zastopnikov na "konferenco, ki je bila določena za danes, dokler bodo stavkarji v tovarnah. Vsled tega je položaj isti kot v četrtek, predno je bilo sklenjeno premirje, samo da je še bolj napet in nevaren, ker vsaka stranka dolži drugo, da je kršila pogoje premirja. Governer Murphy je glede tega rekel: Konferenca je bila v četrtek popolnoma prijateljsko končana. Pogajanja moramo še enkrat postaviti na isto podlago. Iz teh težav moramo najti izhod." j i • Manjkalo je še samo 30 minut, ko so hoteli stavkarji zapuščati tovarno Fisher Body št. L, nakar bi pričeli odhajati tudi iz tovarne št. 2, ko je podpredsednik unije avtomobilskih delavcev Wynd-bam Mortimer prihitel v tovarno št. 1, kjer so stavkarji imeli svoje poslovilno kosilo. 'Ne gremo iz tovarne" je zaklical. "Bili smo prevarani. Nikdo ne sme zapustiti tovarne/' To je bilo ob eni popoldne. Martin je navedel tri vzroke, zakaj stavkarji ne vrnejo zapustiti tovarn, in sicer: 1. Delavci pri Cadillac tovarni v Detroitu so pri-sH na glavni uri. i unije in povedali, da so ravnokai prejeli brzojavko od avtomobilske družbe, ki jim naroča, da naj pridejo prihodnji dan na delo. 2. Komaj I 5 minut zatem, ko so delavci zapusti-x ]i Guide Lamp tovarno v Anderson, Ind., ko jo je obkolilo I 50 policistov, so podrli šotore piketov in naznanili, da piketiranje tovarne ne bo več dovoljeno. j 3. Podpredsednik General Motors William S. Knudsen je uredil vse, da se prične pogajati z odborom Flint Alliance, ki je bil vstanovljen proti stavkarjem in kateremu na čelu stoji bivši župan George Boysen. To je bilo za stavkarje preveč in so izjavili, da avtomobilska družba ni držala pogojev in da je delavce prevarila. Stavkarji, ki so bili pripravljeni, da zapuste dve tovarni Fisher Body, so na tovornih avtomobilih priredili pred tovarnama velike demonstracije ter nato prekinili premirje, za katero se je governer Murphy trudil I 7 ur v noči od četrtka na petek. DETROIT, Mich.. 18. januarja. — Gov. Murphy, ki je nameraval v nedeljo zvečer odpotovati v Washington na inavguracijo predsednika Roose-velta, je premenil svoj načrt. Sklenil je, da ostane v Detroitu en dan ali dva in počaka, kako se bo razvil stavkarski položaj. William S. Knudsen, katerega dolži unija avtomobilskih delavcev, da se je hotel pogajati s Flint Alliance, je rekel: "Se nikdar v svojec življenju niacm govoril z Mr. Boyaenom/' NOBENEGA SLEDU ZA 0DVAJALCEM Poglavitna sled so samo odtisi prstov. — Odva-jalec ni bil izvežban v svojem poslu. TACOMA, Wash., 18. Jan. — Navzlic mrzlični preiskavi in pri vsej uporabi kriminalno znanosti izgleda, kot da se sled za odvajalcem in morilcem 10 let starega Charles« Mattsona ohlaja. Odtisi prstov, ki so biij najdeni na dečkovem truplu, na najdenem avtomobilu in 11:1 raznih predmetih, katerih se .•o posluževal odvajalee, se ne nahajajo v zbirki odtisov zločincev vsled če-ar so oblasti mnenja, da je bil odvajalee še novinec v tem poslu. Detektivi največ iščejo zločinca okoli Everetta, severno od Seattle, kjer je bilo dečkovo truplo najdeno. Oblasti so morale izpustiti -C) let starega Arthurja Madse-na, 11a katerega je padel teža'< >11111, ker odti>i njegovih prstov niso slični odtisom, ki so bili najdeni na pismu, ki ga je odvajalee pisal dečkovemu o-četu dr. Mat t somi in v katerem je zahteval $28,000 odkupnine. Okoli Kveretta preiskujejo detektivi vse prazne in zapuščene hiše in votline. Po raznih krajih tudi nabirajo modro i lovico, ki je bila najdena pod nohti malega Matt-ona. EDVARD BO IMEL LEF0 POKOJNINO Vlada je določila za biv-j šega kralja $125,000 pokojnine. — Dovoliti jo mara še poslanska zbornica. LONDON, Anglija, 18. jan. — V torek bo poslanski zbornici predložena vladna predloga, s katero bo vladna kriza /a stalno rešena: Vladna predloga hoče bivšemu kralju Ed \ardu, sedanjemu voj v o d i Windsor, dovoliti letno pokojnino 25,000 funtov šterlinirov ($125,000). Kot vladar je kralj Kdvard dobival na leto 410,000 funtom šterlingov (2,050,000). Civilna iista sedanjega kralja Jurij* VI. bo najbr/e nekaj višja, ke? je družinski oče, kar kralj Ed vard ni bil. Toda mnogo važnejša »vladna predloga, o kateri bo morala poslanska zl>orniea razpravlja ti, je posojilo za orožje 200 mi lijonov funtov .šterlingov al: >00,000,0<)0. Eel d maršal Milne je razburil pred enim tednom celo deželo z izjavo, da pričakuje v petih letih evropsko -vojno. Anglija se že sedaj mrzlično oborožuje j»a suhem, na morju in v zraku, /a civilno prebivalstvo bo izde. ianih 30 milijonov mask proti »linom. RUSIJA HOČE POMAGATI ŠPANSKI VLADI Ko bi Rusija odrekla španskim republik a n« cem pomoč, bi samo pomagala fašistom. — Velika nevarnost za Ce-hoslovaško. V SMRT ZARADI LJUBEZNI PREDSEDNIKOVO ZDRAVJE WASHINGTON, D. C., 18. ;anuarja. — Ross T. Mclntire, Rooseveltov zdravnik, je izjavil danes: — Mr. Roosevelta sem natančno preiskal in moram reči, da je njegovo zdravje izborilo. Istotako čvrst in veder je kot je bil leta 1933, ko jr-nastopil svoj prvi termin. Edi , 110 lasje so mu nekoliko bolj 1 osiveli. j ■ »«» VOLITVE NA BOLGARSKEM SOFIJA, Bolgarsko, 16. jan. Bolgarski kralj Boris je povedal danes bolgarskim ženam: — Ce nimate otrok, nimate volilne pravice. Voliti smejo le matere in moški, ki pa morajo prej dokazati, da nimajo revolucionarnih idej. NEMŠKI ČASOPISI - MANJŠI BERLIN, Nemčija, 10. jan. — Nemčija štedi 11a vseh kon-eih in krajih. Včeraj je bila izdana odredba, naj časopisi zmanjšajo število strani. Hit lerjevo glasilo "Der Angriff" je imelo danes namesto običajnih šestnajstih le dvanajst strani. LOS A NOE LES, Ce\, 18. januarja. — E. W\ llaughev, star 18 let, se je bal, da se ljubezen 17 let stare Dorothy Marshall do njega ohlaja. Pisal ji je pismo, v katerem ji je rekel, da bo njegovo sliko videla v časopisih. Na pismo ni prejel odgovora. Nato ji je pi sal še eno pismo, -v katerem jo je pro-il, da se sestane ž njim na določenem mestu. Haughev -e je nato takoj odpeljal na o-7 na če ni prostor in se je ustre lil z lovsko puško. Ko kmalu' nato pride tja tudi dekle, je še videla, kako je policija odnesla njegovo truplo. Dekle pravi, da so ji njeni stariši odsvetovali, da bi vzela ljubezen preresjio. NEVARNOST POPLAV NA ZAPADU CHICAGO, 111., 18. jan. — ►Severozapadu zaradi neprestanega deževja pretijo povodnji Po prostranih pokrajinah ne-y»renehoma dežuje in vode naraščajo. Struge rek Ohio. St. Francis, White, Kaskaskia in Wabash so napolnjene skoro do vrha. Svoj »višek bodo dosegle v torek ali sredo. Advertise in "G W Naroda" MOSKVA, Rusija, 18. jan. — Sovjetski komisar za vnanje zadeve Maksim Litvinov je v petek angleškemu poslaniki! viscount u Chilstonu vročil spomenico, v kateri pravi, da bi prepoved pošiljati prostovoljec ra Špansko samo škodovalo španskim republikancem, fašistom pa bi pomagala. Dalje pravi Litvinov, da Ru-sija ni pošiljala prostovoljcev na Špansko in da jili tudi ne namerava pošiljati. Litvinov pravi, da španske državljanske Aojne ni mogoče končati 5 tem, ako posamezne države prenehajo pošiljati prostovoljec, temveč morajo vse države, ki -o podpisale nevtralno pogodbo, gledati skupno na to, da od nikoder ne prihajajo prosto voljei na Špansko. Rusija nikakor ne mara radikalno poser i v špansko državljansko vojno, toda gleda z veliko skrbjo na Nemčijo in Italijo, ki brez vsake ovire pošiljate pomoč generalu Francu. Sovjetska vlada želi, da bi bila državljanska »vojna čimprej končana, ker se boji, da se bo fašizem, zlasti, če zmaga gene-lal Franco, razširil po drugih deželah. * Uradna Rusija se že dolgo boji, da bo postala Cehoslova->ka prihodnja Španska. Lista Pravda" in "Iz ves tja" poročata o živahnem delovanju nemškega "GestapoM na Čelio-«Iovaškem. Ta nemška tajna policija pripravlja na Čehoslo-vaškem fašistično vstajo pod vodstvom Konrada Ilealeina. Rusija ne misli, da bi hotela. Nemčija v bližnji bodočnosti! pričeti kako vojno, toda needi-nost med evropskimi državami 00 izrabila in bo skušala tudi brez vojne dobiti nadoblast nad osrednjo Evropo. Po mnenju sovjetov se bo Nemčija hotela polastiti Čelio-slovaške. ('e bo napadena, se bo obrnila za pomoč na Francijo, ki bo zopet prosila Anglijo, da ji pomga. Sodeč po dosedanji angleški politiki bo p«i Anglija svojo pomoč Franciji rdklonila. In Francija, kateri bo fašizem pretil s treh strani, Vo tudi Ceh oslo vaški odklonila svojo pomoč. Rusija je samo po pogodb: zavezana pomagati Čehoslova-ški, ako ji pride tudi Francija na pomoč, vsled česar bo Ce-hoslovaška prepuščena sama sebi in Nemčija bo gospodarila osrednji Evropi, | REPUBLIKANCI SO POD KLINIKO RAZSTRELILI TRI VELIKE MINE MADRID, Španska, 18. januarja. — Republikanci so pod kliniko v Madridu, kjer so bili fašisti utrjeni nad dva meseca, razstrelili tri mine, nato pa so z bajoneti in ročnimi bombami vdrli v razdejano poslopje. Mine so bile razstreljene ob 7. zjutraj. Razstrelba je porušila glavne stopnice, operacijsko sobo in gledališko dvorano, kjer so imeli fašisti močne postojanke strojnic in od koder so več tednov streljali na republikance. SAMOMOR ZARADI LEVIATHANA Ko so republikanci vdrli v poslopje, so fjišisti, ki pri ruz-.-irelbi niso bili ubiti, zbežali v gorenje nadstropje, nakar se j * pričelo streljanje, ki ga je bilo mogoče v Madridu slišati celo Clifford Carson Clark bo šel v sredo zopet na morje, ki ga! popoldne. Fašiste v kliniki pa je tako zelo ljubil v svojem je tudi obstreljevala artilerija. življenju, toda šel bo v krsti Ko je veliki parnik Leviathan, ponos ameriške trgovske mornarice, vozil preko Atlantika, je bil Clark prvi inžinir 11a parniku in je bil ponosen na svojo službo. Odkar je leta 1921 pričel Leviathan voziti pod a-meriško zastavo, je bil Clark pri njegovih strojih in so se mu smilili inžinirji pri strojih 11a majhnih parnikih, ki so vozili mimo ponosnega Leviatbana. Prišel je usodni dan septembra, 1934, ko je bil Leviathan privezan k pomolu v H oboke-nu. Toda Clark je ostal na par-r.iku in je žalostno gledal, kako rja žre Leviathanpve stene, medtem ko so drugi parniki ponosno pluli mimo njega. To ni bilo življenje za moža. ki je ljubil morje. V soboto je Clark v svojem stanovanju v New Yorku odprl plin in se zadušil. V svojem pismu je izrazil željo, tla je pokopan 11a morju. I11 ta želja 11111 ho izpolnjena. Ko bo v sredo odplnl parni!; President Roosevelt, bo na njegovem krovu tudi (Markovo truplo. Nekje na Atlantiku bo izpuščen v morje, ki ga je celo življenje tako ljubil. Clark je 1 il star 4.5 let. GIBRALTAR, 18. januarja — Prednje straže fašistične armade, ki prodira ob Sredozem-skem morju proti severu, so »lospele 11 milj do Malage. Fašistični motorizirani oddleki so naglo prišli skozi San Pedro la TOKIU, Japonska, 17. jan. — V Tokio je v preteklem te-e.nu za influenco umrlo 3o0 ljudi. Zdravniki pravijo, da je počeli Japonski bolnih mnogo ljudi. Vzrok bolezni je nenavadno gorko vreme, ki vlada po celi Japonski. \ olasko Orsolo Buvoli. Mu solini mu bo priredil veliko svatbo v največjem tukajšnjem hotelu, 44 G L A 8 NARODA " New York, Tuesday, January 19, 1937 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN V.8X, FREDKRIC BAUTES: Ura jo odbila s»h1«mii. Megla jo |n»tajala z vočeroin ;r<>stcj-M lat I, zagorel mož srednje pcwtnvo je prihajal naglih korakov iz ulico hin in zaletel v drugega mladega moža visoke postave in svetlih las, ki se j«' bil ustavil na vogalu trga Deffroit, i, dragi moj Verlique, saj najti votle prijateljstvo že izza mladih let. — Dobro, eu.j torej, izrabi va to prijateljstvo. Prijateljstvo jo moč. Dva moža, ki se podpirata med seboj, zinoreta mnogo. Zamisli se v položaj: bodočnost naju rfbeh je tu in odvisna jo večinoma od tukajšnjih ljudi. So izgledi, da si leča luč ju je nejasno obsijala, uveljaviva v tem mestu, kamor Halo Massole, — to si ti? — Verlkjne .. glej ga no! Stisnila sta si roke z navdušenjem sta rejca prijateljstva. Študirala i želel. Zato sem vsto- ne poznava, si bova lahko mno- najde> najboljšega prijatelja, pa moraš občevati ž njim kakor da ti je tujec. — Toda misli na to, dragi moj, koliko koristi bova imela od tega in kako se bova zabavala. Tako tajno obveščanje .. — Toda kako se bova obveščala, ko pa med nama no bo nobenih javnih stikov? Lahko bi si zlasti v nujnih primerih pisala in izprominja-la pisavo na kuverti. — Toda najbolj praktično bi bilo, če bi se sestajala vsak ponedeljek ob devetih tu, če ne bo nobenih ovir. Tu je pust kotiček,nihče ne zahaja som. Seveda si pa ne bova imela vsak pil tn v službo pri arhitektu Dorlovu. Potreboval je spretnega marljivega izkušenega arhitekta z modernim okusom. Pri-spel sem predvčerajšnjim. A ti? — Jhz sem dovršil pravne študije. Mudilo se mi ni posebno. Zdaj sem že leto dni kot koncipi jen t pri notarju Hoiibignvu na Velikem trgu. Proučujem tukajšnje razmere. Morda prevzamem pozneje notarsko pisarno, če bo kazalo. Poznam dobro tvojega Dorlova moj šef je njegov notar . . . — Glej no, glej, torej je zanesla usoda oba v isto m-*>tec«' Imenitno. Se bova vsaj česte videla. — Da, zelo poffosto se bova videla, tu itak ne gre drugače. Sploh se pa čudim, da te še nisem srečal. — Od zadnjih sošolcev sem ostal v stikih samo s IlcrsnTitom in Grindojsom ... se spominjaš Grindojsa ? — Da, zelo dobro in gotovo ro opominjaš . . . Sla sta počasi mimo tihih domov pustega trga in obujala opomine na kolegij. Kar se je Verliqne ustavil. — Ostaniva tu v senci zidu, — je dejal. — Xi treba, da bi naju videli. Srečna misel mi je šinila v glavo prijatelj. Iz najinega srečanja izbijeva dobiček. — Kako to? — se je začudil Massol. — Razumeti me moraš: Nihče ni videl, kako sva se nocoj srečala, nihče ne ve, dn se poznava, da sva stara in dobra prijatelja. Zaupam ti popolnoma in tudi ti mi lahko zaupaš, saj sam veš. — Glede tebe sem bres skr- ro koristila. Govorila bova limg drugemu čisto resnico v »braz. Obveščala bova o tem, kaj govore ljudje o nama. kaj se skriva »>od njihovo prijaznostjo in post rezi.i v oru, pri operah, na društvenih primi i-tvah, gostuje na odrih po drugih naselbinah, odziva se povabilu tem in onim skupinam. zapoje večkrat ob slovenskih urah na radio. Drugi koncert tenorista L. Belle-ta bo gotovo zanimal in pritegnil k sebi ves jugoslovanski živelj v Clovelandu in okolici. Rezervirajte prvo nedeljo v marcu, da slišite slovensko pesem, kakor jo more in zna pred-našati naš domači umetnik — Belle. Naša hvaležnost in prijateljska dolžnost nam narekujeta, da se odzovemo njeg >vomu povabilu, kakor se odzove on. kadar ga vabimo, da nas razveseli s svojim petjem. Vstopnina h koncertu bo $1, 75, in 50 centov. Vstopnice L. Ganghofer: Grad Hubertus :: Roman :: 88 "Oče!" Molk je sledil tej besedi. Eden drugemu sta gledala v oči. Tasilo bled, grof Kgge z rdečim obrazom in s stL-njeiiimi pestmi. Iz cretja je prinesel ediijem pri Dorlovevih, veš! — No, ali so govorili o meni? Ali misli Dorlov. da hočem ku- jpiti Il'mbignyevo pisarno? — Oh, niti besedice ni rekel, pač .iy pa dejala gospa Dorlove-va, da si ljubček gospe Hou-bignveve in sicer z namenom, da bi ti dala za ženo svojo heer- | ko, ki dobi za doto očetovo pisarno. — To so nesramne laži! — je vzkliknil Verliqne ogorčeno. — Ta stara mrha laže kakor je dolga in široka. Vsemu svetu bi rada podtaknila pusto- Ne pozabite nedelje 7. marca. Ob osmi uri zvečer se prične koncert. Naši v Ameriki KOJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKKAT&O N A DOPISNICI S POR OČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. V nedeljo .se je poročila v Brooklynu, N. Y., Miss Frances Medved z Mr. Jackom Ro-tliom. Nevesta je hči uglednega slovenskega farinerja Mr. M. Medveda v Forest City, Pa. Novoporoeeucema želimo obilo .-reče. •k V Walsenburg, Colo., je uinr-In 5. januarja daleč okrog znana rojakinja Mrs. J. M. Bavuk lovšeino menda zato, ker je sa- soproga Mr. Martin Bavuka. "Govori!" je pretrgal grof Kgge molk. — "Vedno sem sicer taiko živel samo lovu, da se nisem utegnil kaj prida brigati za značaj svo jih otrok, a toliko me vendar poznaš in veš, da se ne boui s teboj šalil. Sicer so me pa tvoji* žaljive liesede, ki si jih izgovoril, odvzele truda, da bi še kaj več opravičeval svojo izbiro. Grof Egge se je zasmejal. In v hipu je u-gasiyla v njegovem obrazu vsaka sled razburjenja. "Konec!" Zamahnil je z roko po zraku. ''Delaj, kar se ti zljubi! Saj bi so res tudi moral čuditi, če bi se ti le enkrat izneveril svojem nagnjenjem navzdol." Grof Kgge si je z obema rokama ]>otegnil irlvaste hlače više v pas. "Kaj še stojiš.' Dovoljenje imaš. Dal sem ga in ne bom oporekal. Že enkrat si s|>oznal, da prenagljene besede, tudi če se kosam, ne jemljem ve»-nazaj. Žal mi je za Homggerja. A 011 je iti hotel. Prav! Žal mi je tudi zate, <\kljub vsemu. Toda ti hodiš pota, ki -e z mojim ne skladajo. Tudi prav! Ali eno si zapomni: Med tvojo hišo in mojo, zdaj je niednju postavljena lovska meja. Nobena pot ne drži tja. nobena -eni. Ali pa bo zacvrčalo. Tako! Zdaj bodi srečen!" Grof Eggo je sedel na klop Lil iztegnil noge. Njegovi ohlapni rokavi pri srajci so opletali v vetru in rahlo so se iribale sive štrene njegov«' brade. Z bolečo rosnobo je gledal Tasilo očeta. "Z i-valil si kamen ua pot, kjer upam najti svojo srečo. Posledice te ure me bodo težko bremenile, če mi hočeš prepovedati tudi to pot «lu bratov in sestre." 1 uri ti sam. V bodoče bom pritisnil že nekoliko krepkeje. Na pot, ki jo hodiš sedaj ti, naj m5 ne izgubi ne tvoja sestra, ne kateri bratov. Kako bo z njimi drugače, prepuščam njihovi naravi, lipam, da imajo v svojih žilah več moje zdrave lovske krvi, ko slabe materine, ki je imaš ti, kakor vidim, preveč. V«»,li le ua enaka pota." "Oče!" Beseda je zasekala ostro. "Žali me, in ne IK>in se branil. Toda matere ne sramoti preti sinom!" "Ali naj jo za v>e, kar sem skusil z njo, dev-Ijeni Še med svetnice?'' Grof Kgge se je jezno zasmejal in se z obema rokama vlekel za brado. "Preveč zahtevaš." "Ne izgovarjam žene, ki ti je zapustila. Toda ta žena je bila moja mati. Zato ne trpim, da hi jo kdo grdil. Tudi ne ti!'' "Izkazala je vam otrokom pač >vojo veliko materinsko ljubezen .'" "Ne, oče. prizadela nam je težko krivico. Toda ni bila kriva o mi sama!*' — "Česa mi n< hripavo «v besedo. poveš!" mu je eirel grof Kgge Seveda! Delila se je v kriv-i izdatno z nekim druirim." "Ne. oče, ne delila! Ta drugi ji- več kriv. It. ta drugi ti !'* Grof Kgire ua je osuplo pogledal. Hotel je govoriti in vendar ni našel nobeno besede, da bi se tej ra/he>neli reki žareče ga razburjenja postavil po robu. "Da, oče, ti! Ko »c je pripravljalo tisto ža-histno in >e zgodilo, -ciii bil majhen deček. A >.e sem imel oči. ki so videle. Kar m.>iii moral -poznati, no da l>i popolnoma razumel, me jv zronilo v času, ko drugi otroci v smehu uživajo svojo mladost. Vrirlo mi je v življenje >cii-«'o, ki >e ni nikoli več umaknila. In kar sem takrat dojemal le napol, sem razumel popolnoma šele v poznejših letih, ko si prepuščal na "Govoril sem razloeno, tn nu-lmi, čka. Gospa Houbi-gnveva j»» krepostna žena, petnajst let je starejša od mene. Kakšen nesmisel! — Kaj so govorili o meni? — je vprašal Massol. — Ah, sploh nič. Ne pozna- (Nadaljevanje na 4. strani.) ZVEZNA TISKARNA V WASHINGTONU Desno na »liki je poslopje, v katerem je zvezna tiskarna. V njem se tiskajo znamke, bankovci in druge dragocene tiskovine. "Škoda, da Roberta ni tu! Zahvalil bi s« ti id tvojo bratovsko rahločutnost/* "Da me Roliert ne skrbi brez vzroka, ve-^ -am najbolje. A mislim tudi ua ona dva. Vili ni Kiti bosta mene in mojih bratovskih nasvetov tem težje pogrešala, ker tudi očeta iiinm-ta. "A tako? Na to cikaš! Za slovo bi rad po-l»ridijral nekoliko Še o vzirojiDa mislim f»re-več na svoje jelene in gainzo. premalo na otro ko? Morda imaš prsvv. In najboljši dokaz, kako -dabo sem uinel odgojiti svoje otroke, dajeŠ \ moja .-trn, ki jo zaradi lova in lova vidiš tako po jedko, da more opaziti, za koliko ti je med tem osivela brada. Spominjam -o iz -vojih dcškili let, «In si rad pravil svojim lovcem, na kakšno pristno lovsko poročno potovanje .-i povedal ->vojo mlado ženo: naj)»rej na lisice v Anglijo, potem nad lose na Švedsko in slednjič nad jelene v Bukovi no. Tn smela je. ko si bil sam na lovu, delati v koči družbo tvojemu puškonoscu in mu |M»magala na novo polniti tvoje izstreljene pat rone.** DALJE P Hi DE Zapustila je žalujočega soproga, širni Ln hčer, pet vnukov, -estro Mrs. M. M. Panian v Roumlup. Mont., in eno sestro v starem kraju na domu Rojena je bila v Gorici vasi pri Ribnici, Pisala se je Pajnič. Bila je več let naročnica in zastopnica Glas Naroda. Lepo božično darilo je dobi! od governerja rojak Frank Sušni k v Milwaukee, Wis., zlato svobodo in prostost po 5 leti?, temnega zidov j a državne jet-nišnice. SuŠnik je bil leta 19'»1 vsled znane avtomobilske nesreče, pri kateri sta bili »bi4i -njaku; Mobamedauskl sretnik Naročite jih lahko pri: KNJIGARNI "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. rr oslovilno pismo New York, Tuesday, January 19, 1937 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN V.87A. ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: X. H. Zatopljena v svoje misli posluša glasove. Stoji pri oknu in gleda na vrt, ki je obdajal vilo. Ker so bila drevesa gola, je b ilo mogoee videti do jezera. In med drevjem je mogla videti tudi garažo. Vedela je, da je nad garažo stanoval Ludvik Henuersberg. Kavno tedaj je bil najbrže prosi;. Ali je mogoee doma, ali je šel ven! Videla je okna njegovega stanovanja, toda njega ne more videti. Samo hlapec, ki je umival avtomobile, hodi okoli garaže. Globok vadili se izvije iz njenih prsi. Isti trenutek pa se odpro vrata. Zgane se in se obrne. Dr. Friesen vstopi z obema Amerikancema. l^ona takoj stopi gospodovi nasproti. "Oprostite, gospica Strassman, da ste morali čakati name. Danes vas zopet držim čez čas. Toda sedeli smo še pri mizi. Ali ste prinesli pogodbe?" IiOiia vzame listine iz aktovke in jih izroči dr. Friesenn. "Tukaj so, gospod doktor, in, kot ste naročili, v nemškem in angleškem jeziku po trije prepisi." Dr. Friesen vzame listine. Gospodje sedejo in dr. Friesen pravi tudi Loni, da sode. "Saj imate še malo časa, gospica Strassman?" "Prosim, razpolagate z mojim časom, gospod doktor, nimam nobenega drugega opravila." "To me veseli. Rad bi z gospodoma Stanhope in Dumpv še enkrat pregledal pogodbe, ako bi bilo še nekaj treba po-praviti. Cfospoda jutri odpotujeta." Lona se prikloni. Gospodje pregledajo pogodbe. Mr. Stanhope, magna t, večkrat z bistrim očesom pogleda L/ono. Xekaj časa je vse mirno, samo iz družabne sobe je slišati glasno govorjenje in žvenketanje kozarcev. Slednjič so gospodje gotovi in Mr. Stanlvope z nasmehom pogleda proti Loni. "Fenomenalno! Zelo dobro ste naredili, gospica Strassman; pravilno do najmanjše podrrtbnosti. Zelo dobra de-avka ste. Doktor Friesen, zavidam vas zaradi vaše tajnice. Ko hi tudi jaz mogel imeti tako gospodično za kako ]>osebno delo. Ze vse dneve sem se čudil, kako neprisiljeno in natančno «h'la Miss tSrassman. In popolnoma obvlada angleščino in svoj matemi jezik. Brez Miss Strassman ne bi prišli tako naglo do cilja in sporazuma. Svojo tajnico mi morate odstopiti, dr. Friesen, in bom t»ga zelo vesel." Tako niagnat skonea svoj govor z nasmehoin poklo-noin pred Lono. Loiio oblije rdečica vsled hvale takega moža in dr. Friesen naglo odgovori: "Prav dobro vem, da imam v gospici Strassman zaklad, Mr. Ntunhope in zato mi je žal, da vam vaše želje ne morem izpolniti. Saj prostovoljno se ne maram odpovedati službi gospice Stra-sman." "Morem si misliti, dr. Friesen, tudi jaz bi na vašem mestu M i-.s Stras>man na vsak način obdržal. Toda — nikdo ne ve, kaj more priti — so stvari, ki jih človek ne vidi naprej. In — zapomnite si. \liss Strassman, za tako dobre moči ima John Stanhop«' vedno dovolj mest — ako bi vas kdaj usoda pribijala v Xew York — vas bom na mestu vzel kot svojo privatno tajnico. To je moja beseda." I^ona opazi nejevoljen izraz na Friesenovem obrazu. Kakor se j»* vselila pohvale Mr. Stanliopeja, vendar pravi mirno in odločno: "Dokler bo dr. Fritsen z menoj zadovoljen in me potrebuje, svoje >lužb«. pri njem ne bom odpovedala. Sicer me ne veže nobena pogodba, toda več kot enkrat sem dala dr. Frie-senu na prosto, da sklene z menoj pogodbo. Vedno pa je to odklonil, ker mi ni hotel natakniti nobenih vezi; navzlic temu pa se čutim do njega obvezano, dokler morem to službo opravljati in je z menoj zadovoljen. Navzlic temu pa me veseli, da je tako pomemben mož kot je gospod Stanhope izrekel takq priznal ne besede. Prav lepa hvala, Mr. Stanhope." DOGOVOR Z zamišljenimi očmi jo 7>ogledu. odgovoriti, pravi dr. Friesen. Prodno pa more kaj sti! službo. "Xe bodite tako velikodušni, gospiea Strassman, niti ne Slutite, kaj tukaj odbijate. Takega mesta, kot vam ga ponuja Mr. Stanhope, ni knialn mogoče najti. Prav mnogo bi bili na boljšem, to vam moram reči kot poštenjak." Lona ga inirno in jasno {»ogleda. "So stvari, ki jih človek more napraviti, in tudi take, ki jih ne more, gospod doktor, to je zasebna stvar. Ota-nem pa pri svojem sklepu. Da pa ne boste žalostni, vam odkrito povem, da me moji stariši sploh ne bi pustili v Ameriko." Mr. Stanh ope je začuden poslušal. Sedaj se smeje. O, nemška trdovratnost! Kako to #kodi vaši osebno-\ endar pa — sedaj bi vas še mnogo rajše vzel v svojo Oh, ves! Toda — rekel sem, da nikdo ne more vedeti, kaj more prHi, tukaj imate mojo vizitko — mogoče boste vendar kdaj iskali svojo srečo onstran morja. Tedaj se zglasite pri Johnu Stanhope — vedno bo za vas kgiko dobro mesfto." Smeje vzame Lona vizitko in jo spravi. "Zapomnila si born, Mr. Stanhope," pravi, kot bi hotela skončati šalo Gospodje razpravljajo še o nekaterih točkah pogodbe. Lona dobi od dr. Friesena še neko naročilo za prihodnji dan in je bila nato odpuščena. Gospodje se vrnejo k družbi. Lona vzame aktovko, še enkrat pogleda proti garaži, nato pa gre iz sobe. Ko sj>odaj stopi skozi vra ta na vrt, vidi ob svitu svetilke Jiudvika Hennersberga prihajati od garaže. Ravno tako kot Lona, gre proti vrtnim vratom, ki vodijo na prosto. In tik pred vrati «e srečata. Tudi Ludvik je videl Lono, toda se ji ni mogel izogniti, ne da bi opazila. Žaliti je ni mogel, tako daleč ga njegova dana beseda ni vezala. Bil je v civilni obleki. (Dalje prihodnja.). Nadaljevanj?, s 3. strani. jo te. Niso te opazili. Vprašal sem gospo Houbignvevo, kdo si kakor da nisem dobro slišal tvojega imena. Odgovorila je: !To je novi Dorloyev pomočnik. 1 — Saj 'vendar nisem pomočnik — je ugovarjal M as sol. — Njegov namestnik sem, skoraj njegov družabnik. — Vem, veni, ne gre za to. Toda povej mi. Videl sem te i ba h ip v pogovoru z gospo«lično Houbijrnvevo. — Da, to je zelo lepo in inteligentno dekle. Takoi sva se dobro razumela. — Ali ti ni rekla nič o meni!I — Nič, dragi moj. Verjemi mi, nič. — O čem sta pa torej govorila? — Ah, o tem in onem. Vprašala me je, kaj je bilo zadnje čase novega v gledališču. Dejala je, da bi se rada odpeljala v Pariz in nastopila na gledališkem odru. — Kaj, to ti je rekla? .— Da. in rekla mi je še, da so dolgoeasni vsi ljudje, s katerimi občuje tu. Pomilovala me je, da me je zanesla usoda v tako dogoČasno gnezdo. — Ah! Tako torej misli fwxl svojo zunanjostjo mirnega in tihega dekleta? Ta je pa dobra. Tn bas tebe, T-isto neznanega si izbere za zaupnika. Torej vsi tu jo dolgočasijo? Ali sem jo tudi jaz dolgočasil? — Nič točnega mi ni povedala. — Ali misli na najin dogovor prisegel si mi. Kii ti je rekla? — No. ]ki naj bo. Po glavi mi je rojila ista misel, kakor tebi. Vprašal sem jo, kdo si, da bi mi povedala kaj točnej-Šejra o f<*l»i. kakor sva ?=e bila dogovorila. Rad bi samo vedel, ali imaš namen poročit: s»- ž njo ali ne? — Seveda ga imam. to je logično. Postati hočem naslednik očeta Houbignvjr — No. potem takem je pa bolje, da izveš v«c. Povedala mi je tvoje ime in mi pojasnila tvoj položaj pri svojem o-četii. — Tu potem ? — Potem me je vprašala kaj sodim o tebi. Odgovoril scin ji: ta mladi mož se mi zdi imeniten. — fn kaj je odgovorila na »OOOOOOCOOOOOOOOOOOOPOf .?lRlte nam za cene rosnih 11-itov. reservar-ljo kabin In pojasnila xa potovanj«. SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY (Travel Bureau) S16 W. 18tb SC. New York to? All, ]>ovej mi hitro! Odgovorila je: Svoje nazirail je boste izprenienili, ko ga boljše s|M>znate . . . Nekaj časa je bilo vse tiho. — Lažnš! — je kriknil končno Verlique ves bled od jeze. — Lažcš! Neotesanec in brezobzirnem si. To si si gladko izmislil. Gospodična Houbignv-jeva ni -mogla reči tega o meni. Nihče ne more trditi tega o mirni. Rad bi me ločil od tega dekleta, da bi se sam vgnezdil pri nji. Vidim jasno tvoje karte. To da le ča»kaj, vsem povem, kakšen falot si, da ti ne bo nihče zaupal. Prepovedujem ti ogovoriti me še kdaj! Prepovedujem ti pozdravljati me! Lažnivec in neotesanec si! Da zapiši ni to za ušesa! Dolgiih korakov je Verhque odhajal. Massola je tako presenetil izbruh njegove jeze, da ni mogel spraviti iz s"be nobene hes«xle. Obstal je na mestu kakor vkopan. — Zaros — je zaŠonetal slednjič. — < 'lovek je vedno neotesan. če pove ljudem, kaj si misli o njih. Moral bi bi! slutiti, da se bo najin dogovor slabo končal. ODKOD 2ENITNA PONUDBA. Prvi časnikar, ki se j»* domislil, da razširi blagovni trg v inseratnem delu. Še z osebnim trtfom, je bil Nemec Justus Mo»*ser. Moeser ji* mislil, da je skoval imeniten dovtip. ko je v nekem svojem članku leta 1747, predlagal, naj bi listi namesto esznama mrtvih objavljali imena tistih samskih o-seb, ki se menijo še poročiti. Pisec, ki ni nio^-l vnaprej videti strahotnega izrabljanja v uresničenju svojega načrta, si« je celo sam potrudil, da je na- pisal za zgled nekaj takih ponudb. Na primer tole: "Pri Iksu Ipsilonu je oče dal v komisijo svojo hčer. ki je izmed 13 otrok najstarejša. Ona je lepa, ima lej)o postavo in še lep^o vzgojo. Je pametna, a malo bolj dovtipna. Ima dosti živahnosti in ne ve" zalirbtno-sti. kakor je prav, da se more v družbi dostojno gibati. Namesto dote pa hoče oče prepisati nanjo ves svoj ugled. Bo •loči zakonski mož ne sme invti več ko 2 let, mora imeti za seboj že tri leta učne dobe katetra posestva in mora biti zmožen. da bo vodil kmetijo in njegovo hčer. Imeti mora srednje veliko premoženje za /: če-tek in namot, ki je zmožna f -nane. ('e je priročen, pameten, pošten, skromen in lepo vzgo jen, mu ne bo škodilo; če pa vse to ni, pa tudi ne bo zamere." Koliko pripjetnega dov*ipa je v teh besedah, kako j»* vse pošteno mišljeno, kako «o inn 11 tedaj še tisto svetopisenisk > ženo v mislih, kako so se jim studile izmaličene kvalnice. Tedaj niso bili ljudje še tako o^iVdni, kot so dandanes, ko išče j.i inteligentno tovarišico za sai.kanje", ali "plavolaso prijateljico za na izlete," pa se jim vei,-darle ni treba bati, da b l»il radi svojih izrazov, kot "Ku-bensova figura" ali "srčkan«i punčka" ali "ne manj ko 1 ni 70 cm" in jmxIoIujo — jnvno zasmehovani in bičani. I~bo«ri Moe«er -i pač ne bi bil nikoli mislil, da se bo neposrečeni nered v erotiki nekega dne »z maličil v tiskano ponai'dho neločljivega zakona in da . e bo časopisje tako daleč spozabilo, da bo za ceneno ljubezensko tr-žišče! Kako so bili ljudje v "razuzdanem" 18. stoletju dosti bolj moralni ko njih potomci v 2H. stoletju, ko se je pojmovanje o zakonu tako izniall-čilo, da jim je "parjenji'" in zakonska zvestoba cne?a in istega )>omena. SHIPPING NEWS Na parnikih. Id m debela tiskani, vrse v domovino isleti ped veJsti i izkuNfnet« spremljevalca. KJE JE — IVAN PLASK.VN, ki ni že • •arlasil od leta 192o >vojeniM bratu Kiniln vx v Genoa februarja * Europa v Bremen JO. februarju : Washington v Havre 1 'i. februarja: Conte ili Savoia v Genua "9. februarja : Bremen v Bremen -ll. februarja: lie a 'J4. mara : Manhattan v Havre <^u«*«-n Mary v Cherlumrg -T. mar»n : Hi. marca : 1. aprila: lb- i|f KraiHf v Havre Bri'liieii v Bremen 3. aprila : C«»nte
  • en«m 7. a|>rlla : Washington v liavre Ijifnyt'tte v Havre 'iuwn Mary v CViirbourg "GLAS NARODA9' pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. 10. aprila: Kuropa v Bremen ICex v Cenoa 11. aprila : Beretigaria v Cherbourg Norman die v liavre ifi. aprila: Vuleania v Trst 17. aprila : Brt>men v Bremen *_'<•. aprila : Koma v Gen<>a •JI. aprila: Manhattan v Havre »jU'M'ii Mary v Cherbourg ■J4. aprila : lie de France v Havre route dt Savoia v Geuua -7. aprila : Euro]ni v Bremen IL'S. aprila: Ni>rniiiiulle v Havre Aiiuitaula v Cherbourg 1. maja : Sat aru ia v Trst 4. maja : 1'aris v Havre Berengaria v Cherbourg Bremen v Bremen Washington v Havre .1. maja : Queen Mary v Cherbourg 8. maja : Bex v Genoa 12. tnaja : Af|uitania v Clieriioiirg 11. maja : Champlain v Havre Kumpa v Bremen ir». maja : Coiite «11 Savoia v rmandie v Havre Manhattan v Havre I'M. maja : Bernngnria v Cherbourg 'JI maja: Bremen v Bremen maja: Bonia v Genua maja . Lafayette v liavre "Ji;, maja : Qu«*en Mary v Cherbourg maja : Paris v Havre 11». maja : Bex v »jpnoa VA2NO ZA NAROČNIKE Poleg naslova Je iaxvldno do tdaj Imate plačano baročnlno. Prra Številka i »omeni mesee, druga dan in tretje pa leto. Da nam prihrani.e nepotrebnega dela In etroffkov. Vas prosimo, da akufiate naročnino pravočasne poravnati. PoSIJite naročnino naravnost nam ali Jo rm plavajte naiemu zastopniku v Vašem kraju ali pa kateremu izmed fastopikov. kojlh Imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer Je kaj nagih rojakov naseljenih. Z%STOPN,KOV IM* V ZALOGI TUDI K0LKDAIWE IN PRATIKE; ČE NE JIH PA ZA VAS NAROBE. _ Z.\TO OBI^ETE ZASTOPNIKA. ('E KAJ POTREBUJETE CALIFORNIA: San Francisco. Jacob Caushin COLORADO: Pueblo, Peter Cullg, A. SaftlC Walsenburg, M. J. Bavuk INDIANA: Indianapolis, rr. ZnpeotU, "LLINOIS: Chleago, J. Bevčič, J. Lnkanlcb Cicero. J. Fabian (Chicago, Cicero in Illinois) Joilet, Mary Bamblcb La Salle, J. SpelJch Mascoutah, Frank AngustUi North Chicago, Joe Zelene KANSAS: Girard in okolica, Joseph MočnSk MARYLAND: Kitzmiiier, Fr. Vodoplrec MICHIGAN: Detroit, Frank Stular MINNESOTA: Chlsbolm, Frank Goula Ely. Jos. J. Peshel Eveleth. Louis Gooie Gilbert, Loaia Vessel Hihbing, John Porie Vlrglna. Frank Brratlch MONTANA: Roundup, If. M. Panlan Wasboe, L Champa NEBRASKA: Omaha. P. Brodarftek NEW YORK: Gowanda, Bad Little Falls, 'OHIO: Barherton, Frank Treha Cleveland. Anton Bobek, Cbas. Karl lincer. Jacob Resnik. John Slannik Girard, Anton Nagode Lorain, I^ools Balant, John Krapifc Youngstown, Anton Kikeli OREGON: Oregon City, Ore.. J. Koblar PENNSYLVANIA: Brougbton, Anton Ipavee Conemaugh, J. Brezovee Coverdale in okolica, Mrs. Ivana Rupnik Export, Leoii SnpaoOi FarreL Jerry Okora Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Norak Johnstown, John Polanta Krayn, Ant TaufelJ Luzerne, Frank Ballocb Midway, John 2ust Pittsburgh in okolica. J. Pogatar in Philip Progar Steelton, A. Hren Turtle Creek. Fr. Schifrar West Newton, Joseph Jovaa WISCONSIN: Milwaukee, West AUls, Fr. 8» sfc Sheboygan, Joseph Kake« WYOMING: Rock Springs, Lenls Diamondrliie, Joe Rollch la, katar« ja prelet DRATA NABODA" 1937 SLOV ENSKO-AMERIKANSKI KOLEDAR 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA 50 CENTOV Naročite ga danes. Slovenic Publishing Company New York, N. Y. 216 Weit 18th Street