270. številka. Ljubljana, v četrtek 25. novembra 1897. XXX. leto.
SLOVENSKI MRI
Izhaja vsak dan **«**er, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a vst ro-og e rsk e dežel« za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jedca m «eo l  gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr. za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr.
na u.».....t   po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša.
Za oznanila plačuje se od stiristopne petit-vrate po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če ne dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je na Kongresnem trgu st. 12. Dpravnifttvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vso administrativne stvari.
Tolelbn m t. 8*4.
V znamenju noža.
Ni ga oa vsem sveta parlamenta, v katerem bi s« bili kdaj dogodili vsaj približno tako eurovi, tako brutalni priiori, kakor so ss vršili včeraj v avstrijski poslanski zbornici. Človeku, čitajočemu poročila, se zdi, kakor da čita popis pretapa in varđalskega razeajanja koae'ek'h frntalinov v kaki gorjanski beiaici. Po sraka lateči stoli, prevrnjene nize, na tleh ležeče skupine bropeč.h, kol ne či h, lase in brado si ruvajo'ih ljadij, zverinsko rajo-venje, padanja pestij po glavab, krvaveči obrazi in — bliskajoč nož. . . moj Bog, zdi se nam, da vidimo v daha pred seboj Gorjance, ki si tem načinom vedre* svoje od žganja pijane glave. In vendar, ti gnnsni raisajači in pretepači, ti junaki z nožem v peatah niso pijani kmetje, ta prostor ni gorjaaska smrdljiva beznica ... ti pretepači so .cvet naroda1, nastopnih i avstrijskih voliicev, najo gladnoj ši, naj-oplivnejši in najizonaiksnejši možje, elv* cielitvanske inteligencije . . . prostor pa prekrasni grški hram parlamenta!
Daleč ouio prišli a svojim parlamentarizmom, sarie tako daleč, da naprej niti ni več možno. Kjer igrajo noge stolov, pesti in nož prvo ologo, kjer odločujejo mišice ie kosti, tam ee preneha vaaka dostojnost, tam poštena beseda nima več mesta.
Avstrijska zbornica se je iipremenila v paj-■eljl ln kdo ga js ponižal tako sremotno globoko ? .Prvi, najslavnejši11 narod na sveta, .jedini kal tirni narod avstrijski", »narod mislecev" — Nemci! Kdo bi si kaj takega mislil! Človek bi menil, da so amožni kaj Hkega le .apostoli barbarizma", .sovrstniki Torkov, Hotentotov in Caokafrov* — Slovani! A glej, Nemci so nas tudi na tem palju daleko prekosili ter sijajno dokazali, da so celo v surovosti nedonžni. Titi bedimo torej Slovrn\ in mislimo si: ako so se voditelji nemškega naroda taki junaki, kpkssn more biti pofsm šole narod!
Krono brutalnosti in jsvnsga nasilatva so si stekli prav oni Nemci, ki nam lučajo vsak hip v obias psovke, da smo .malovredsn nared" barbarov.
LISTJE jK.
Razstava Vereščaginovih slik.
IV
(Konec.)
Danajski časopisi so o Vereščaginn donesli večinoma otširne strokovne ocene, in v obi© so ee te izražale o umetnika zelo laskavo. „Fremdenblstt" in „Neue Freie Presse" sta povdarjala slasti veliko slikarsko tehniko. .Dtutachea Vclksblatt" je opi sni posamezne slike ter povdsrjal zlasti VereSča-ginov realizem,« t udi dragi listi so v krajših noticah pohvalno oceajali slike
La „Soan- und Montaga Zvitung" izraža ee neugodno. Prav zato naj navedem nekoliko te kritike: .Vereščsgin ponreoja tendenco, program, ki socijalna, zgodovinska in etnografska vprašanja i£če, form umje, rešuje; kjer tega ne more več e Čopičim, seže po peresa , . . Vereščsgin pomssja btezob airno resnico, odstranitev vsega napačno p a te ti č n s g a, vse h našemljenih idealov omejenega filisterstva ... Delovati hoče s kentrastom. Teko vsakdanja trezni in navadni so veliki dogodki, ki so v domišljiji pozuejAih rorov nakiteni z napačnim gledališkim pomptm in idealističnim bliščem . . , To pot je •bofel Verežfrgin  pcmai'jgati Napoleona    Poatel je
To ei treba znpomniti 1 Sedaj bo menda vendar videl svet, koliko je vredna nenška kulture, koliko velja nemška lojalnoft pa primerjati bo mogel po str panje Nimcev in zaničevan h Slovanov. Zato nas včerajšnja seja samo vesel', saj so se pokazali pri njej Nemci brez krinke in brez šminke — v vsej svoji goloti.
Dah revetucijonarstva so vpeljali Nemci v avstrijski parlament, nobene discipline ne poznajo več, pridsednik zbornice jim js „Polaktocher Gauner", .Scfcvrindler", „Gameiner Kerl", .Lansp" in — .Bedini Kanacb". Iz rok so na strgali zvonec, pahnili ga s predsedniškega stola ter mu grozili, da je moral — bežati. Na atolih m'niatrov in predsednikov sede, rajovejo Nemci nejsaroTijše psovke, bi jejo s pestmi po predsedniški mizi ter ustavljijo vsako delo.
Posta nec W o I f , ta prototip nemštva, je tri-četrt are neprestano besnel ter zvonil s predsedniškim zvoncem kakor blazeo.
Poslanec Potoczek mn j« botel zvonec potegniti iz rok, a v tem bipn so pr drli Nemci tru-moma nanj in sačil si je pravcati pretep. Poslanci so se tc Ikli s poetov, ravali si lase ter se metali ob tla. Mej kričanjem galerije, ki js vpila: ,Fej!" — pcstajala je goječa Čim dlje več;a. Wolf je ril kakor obaorel okoli eebe, nk mu js padel na
tla, lasje so ma Štrlćli v obraz, a on js talil in kričal, enval in pthal neprestano. Njegov prijatelj Scbonerer pa mn je pomagal. Kakor divje zve i sta ce zaganjala v državne poslance, dokler ja niso pc drli na tla, kjer je deževalo pestij po njani glavi in po hrbta, da ata vpila in prosila pomoči. A pridružil so jima je še vssučiliščni pro fesor poni. Pfersche. Z nožem jo začel suvati moj slovanske poslance, a poslanec Lvmiscb mu ga j« izvil iz posti ter ga vrgel v stran. Pcslanci Gessmann, Lorber in Gbon so krvaveli, a poslanec Wolf je še vpil: .Prihodnjič prinesem seboj revolver !" Vsa zbornica je bila podobna bo jišču, povsod so delile pesti, povsod se je kričalo in psovalo, da nt bilo ničeear razumeti. V tej grozni zmešnjavi js sakljačil predsednik sejo ter proiil po
teatraličtn. Samo, da je slabo gledal, kar nam pre dočnje; slabi igralci in slab arangement; neznatni ljudje, realističre, a fcreickasne dekoracije ... Samo jadno sliko iz zbirke bi iz vzel, to je ona, kjer je Napoleon v kmečki sobi. Tu je istinita velikost v nnarje neznatnem, strogo realističnem dejanji . . . Tudi v slikarskem cziru je mnogo Želeti. Milieu navadno udasnje dejanje." —
Navedel sem nalašč to — kolikor mi znano, jedino sodbo, ki ne soglaša z občim absolutnim prisnanjem. A na prvi pogled je njena pretiranost in pristrani st očitna. Vereččagin js brezobziren realist, to je istina, a prav zato je krivično, da se mu podtika — tendenca. Sam ss je priložnostno slovesno zabranil proti taki railagi lastnih slik in izjavil, da sploh neče slikati dražega, nego istino in življenje. Kot častnik se je ude leži) vojne preti Tarkmanom 1867.; v rti«-ko turški vojni 1877 — 8 skutol je vnovič vse neprilike vojske, zmrzajoč in prezebajoč na Balkanu; kot umetnik si je takrat pridobil vse one utiee, katere je pozneje predoči! svetu. Zato je realist v bojnih slikah.
Tudi Napoleona nikakor ni pomanjševal ; vsakdo, ki čita Vereščsginove studije o njem, se Čudi, da je kot Ros sodil tega velikana tako ne-prietiaisko, talo prijazno,   K-da ga ni preslepil
slance, naj ma naznanijo imena onih tovarišev, ki eo zičeli boj, da sa postopa proti njim.
Tako se je izvršila ta znamenita seje, ki ostane ceizbrisljiv madež na avstrijskem parlamentu ter naj^ijajnejši dokas, ia kakšni stopinji eurovor.ti so „državo vzdržujoči etenrenti", Nemci, ki so prišli v svojem sovraštvu do slovanske večine že tako daleč, da postopajo v parlamentu ie v znamenju pest', batin in — noža!
Personalna dohodarina in dežele.
Pred kratkim ee je vršilo na Danajn posvetovanja zastopnikov vseh deželn h odborov, kateri so se bavili z vprašanjem o uplivu davčne n forme na deželne finance, zlasti pa z vprašanjem, kako stališče naj zavzeaao dežele napram zakonski določbi, da H' dovolijo popusti cd zemljiškega in hišnega davka in da se odkažejo deželam primerni zneeki od svote 3 000 000 gld., ako ce dežele odre ko pravici, pobirati naklade na novo personalno dobodarino.
Deželni zbori se snidejo že 15. decembra t. I. prav v nancen, da stoie glede tega primerno sklope. Z ozirem na to je vlada v oncijalai „Wiener Abend-poet" objavil« komunike, v katerem je povedano« kake koristi bi imeli davkoplačevalci in dežele, ako bi se dežele odpovedale nakladam na personalno đohoda'ino. Iz tega komunikeja je razvidno, ds bi davkrplačevalci, s ko bi re v°e dežele odpovedale nakladam, bili deležni popu&ta davkov v skupnem zn.sku 7,108.253 gld., od katerega zneska pridana ■ossijiiU davek 3,484 828 gld., na bišai davek pa 3,623.425 gld., vsa dežele pa bi dobile iz drž. blagajne 3 000 000 gld.
Na Kranjskem bi znašal popust od zemljiškega davka 59 753 g'., popust od bišnegv davka 38.654 gld., dežela pa bi dobila iz drž. blagajnice 38.612 gld.
Na Štajerskem bi snašal popust od zemljiškega davka 214 986 gld, popust od hišnega davka 179 092 gld., dežela pa bi dobila iz drž. blagajnice 166 277 gld.
Napdeooov sijaj, a omamila ga tadi ni sovražnost do nasprotniku njegove rodne zemlje.
Kar zadeva tehniko, je ietina, da sem ter tje milica ndučnje dejanje, ali bolj prav, odvrača po-zcrac&t od glavne osebe na sliki. Ali pa mn je bil mar namen, podati le toliko in toliko raznih portretov Napoleonovih; ali mar ne, podati posamezne epizode iz njegove vojno proti Rusiji? Kjer je milic u pomaknjen v preioje vrste, spada v te epizode, jih razlaga in popolnuje.
Da je Napoleona samega pogodil izborno v pottreto, priča m m šesta slika. O nji pravi .N. Fr. Pr.u: „Velikoga meža naslikati v duševni grozi, bila je naloge, katero si je slikar sam izvolil in v istini je ni slabo rešil. Naslikal je le obraz Napoleonov brez milieujp, brez zvijačnih pripomočkov; le obraz ia v obrazu dušo. Globoka zamišljenost in žalost je krog teb ust, mej temi trepalnicami" . . . Samo ta slika cvrže vsa ona očitaojo.
O tehniki pa sodi slovanskim |ametnikom v obče goloto ne prevtč prijazno „D. Volksblatt" onako: „Vertdčagin ni la velik kot slikar vojne, temveč tudi kot slikic arhitektur; portrete, genre, pokrajine in Ž i rab, vse obvlada v jedraki rreri. Njegova tehniška rrčnoBt je občudovanja vredna."
In diug< listi v&i hval jo zlasti n':k \o suega ki ee pnavljt; na tolikih elikbb, a \edno v novih,
Na K o r o 3 k e na , katera dale!« at je že odpovedala nakladam na personalno dobodarino, bi znašal popast od zemljiškega davka 63 494 gold., po post cd hišnega davka 35.394 gld., dvžsla pa bo dobila iz državne blagajae 41.193 gld.
Na G o r i A k o m bi znašal popast od zemljiškega davka 29 346 gl., popast ol hišnega davka 22 302 gld, dežela pa bi debla iz državne btagejne 18 396 g!d
V I s t r i bi znašal popast od zsmljiškega davka 28 998 gld., popast cd bišnoga davka 23.285 gli, dežela pa bi dobila iz drž. blsgajoe 21.711 gld.
V Trsta bi snašal popast cd zemliiAkega davka 1768 gld., popnst od hišnega davka 132 072 goldinarjev mesto pa bi dobilo iz državne blaga.ne 58 003 gld.
Za te svote se gre za sedaj ia brezpogojno. Ker pa so novi davki jako previdno pri> lim ini rani m ni dvoma,   da  bode njih  dohodek   viliko večji, kakor pa ja preračonjeno, sa te številke As premete, in eicer na korist davkoplačevalcev in dežilmb ti nanc. V slučaju namreč, da imajo noii davki dober uspeh, se zviša popast od zemljiškiga dtvka Se za polovico navedene s<rote, popast cd b Sneg* dtvka .a četrtino, dežele pa di.be p; lovica vsega nadalj njega prebitka ia novih davkov.
S temi številkami je vprašanje precaj pojasnjeno in je u-.ue.ti. zakaj bo dež. odber kranjski predlagal dež. zbora, naj se odreče nakladam na personalno deboiarino, kar store bržčas tudi ve druge kronovine.
V 1J u lil J rani, 2 5 novembra.
Hrvatske deželnozborske volitve in He dervaryjeva vlada Vodje koalirane opozicije se mislijo radi nasilnih sredstvev, s katerimi hoče He-dsrvaryjeva vlada voditi volitve, brzojavnim potom pritožiti pri cesar a ter odkloniti odgovornost za vse nimire, katere izzovejo iznova vladni organi s svojimi nsčnvenimi brutalnostmi. Kako 83 misli postopati, kaže to, da so zaprli prav tikom pred volitvami, ki ss začno 1. decembra, nekatere opozi cijonalne volilce, iz okr-ja Dol. Stabica in iz kraja Sv. Ivana Zelina. Na ta način misli dobiti vlada ondi zmago. Djtični volici so bili obsojeni radi malenkostnih prr greško v pri zadnjih volitvah, zapro pa jih ob — pravem času. Vsi opozic jonalni časopisi zagrebški so b li v torek zaplenjeni, ker so napsdali vlado.
Anektacija Bosne se izvrši, kakor poroča „Deotsch. Volksblatt" o«.-- po zanesljivih budape-Atanskih poročilih, že tekom janavarija bodočega leta. Glede anektacje se je dogovorili Avstrija ba,e že z Rusijo in Namčije, poset GoIachcwikega v Moazi pa da je imel i ta namen, pridobiti Italijo, ki ne ogovarja, ako se ji gleds Albanije in Tripo lisa pusti svobodna roka. Rasnih agovorov evropskih držav ee bae ni nadejati, le Turčija se bo opirala, zlasti zato, k«r bi ji v eedaojem smsgovi* tem stanja doma škodovalo na ogleda, ako bi is* gubil anltao savereniteto prsko I i .sni je ia Hercegovine   — Zanesljiva ta vest ni.
Odgovor Mommsenn. Na hujakajoče pismo nesrečnega profesorskega politika Mommsina je izdal prcfioor poljskega vseučilišča v Lvovu dr. O.
krasnih oblikah in nijansab, sn g in ivje, kosmiči in grud*, a vselej v najnaravnejšib barvah, bodi si v megli ali v sončnem sija ali ob svita ognja in požara.
Namenoma sem navedel taje sodbe. Veseli me namreč, da tako ped trepljajo moje poročilo, ker mi je to dokaz, da je bil vtisk, katerega so name napravilo slike, pravi.
In tema se oe čndim. Saj dela tolike istinitosti in dovršenosti morajo oplivati jednako na veakega dovzetnega izobraženca, v kar nikakor ni treba, da bi kil strokovnjak ia slikar. Ta morda najde ta in tam kako hibo, — jas o tem nimam sodbe ; ali kljab temu, tudi ako bi me kdo na vso take hibe opozoril, ne verujem, da bi mi le naj-mi nje omajal moje — občudovanje. —
Vsekakor je razstava teh ruskih slik zanimiva, ne le, da nas seznanja s dtli priznanega slovanskega umetnika, ne le, da nas aozaanja z njegovo maniro ia tehniko, temveč tuli, da nam predočuje vestno in strogo igodovinBke takte. Ta nas s tem averjs, da je realizem usposobljen in zmagovalen tudi v slikarstva, da oprav realizem dovaja tudi to nmetnost k popolucsti in ji pribori najkrasnejše uspehe. F. G—1.
Balzer v posebni brošuri odgovor, v katerem zavrača nesramno Mommsonovo očitanje, ds so bili Slovani vsdao spootoli barbarizma, da so nničsvali Slovani nemško delo pol tisočletja s svojim bar barstvom itd. Profesor dr. O. Balzer pravi, da doslej šs ni bilo zgodovinarja, ki bi bil trdil take nesmiselne laži; zato pričakuje, da poda M i m m sen dokaze za svoje t d tvs, to js dolisn s vo jena a ngleda evojim sivim lasem in dostojnosti človečki. Zgodovinska istina je, da so b li Čabi, Poljaki ia sploh Slovani, odkar so se pokristijaaili, neprestano pijonirji omike in prosvote, disi so bili vedno za vir-ni. zatirani in preganjani od Nemcev. Nemci so pokrivali vedno svoja nasilstva 8 plaščem kulte re; zgodovina pa kaže, da se nemAki kuli urni oiiri krijejo vedno 8 političnimi interesi neaš:va. Nemci so širili svojo kultnro le s političaimi rameni, z egoističnimi smotri; Njodci so bili vedno politiki in geraanizatorji, ne pa civilizatorji. Po nji* hov«m mnenju vodi c?sta k omiki vedno akozi gurmani tacijo, Nemci se vedno silijo za zašč trnke slovanskih narodov, ki nimajo nič manjših du)sv-nih spesobnostij, ki se sami moj s-tboj veliko hitrejše razvijajo, kakor potom germanizacije. Ni igolj sluč»j da je odgovoril neki zgodovinar, kaj je naj večje zgiditiniko d-'o Nemcev: PonsmJevanje slo vansiih narodov. Tam, k j r se Slovani niso hotsli u lati Nemcem, stavili so jim vedno kulturne ovire, a slovanska narodna zaves" je bila zmagovita preti uplivu Nemca f. I a prav to je uzrok nemškim psovkam in uieojaAkim izrod kom k la Mimcnsaa.
Zveza Avstro Ogerske z Rusijo ima — tako pišejo rnska „Njv. Vremja" — namen zabraniti, da si pridobi Nimiija preko Avstrijo in Rasije v Carigrada aplir, kateri bi izrabljala v svojo na mene na Balkana. Sedaaji oboroženi mir je evropskim državam težko breme, zlasti občutita to breme Rasija in Francija; še neziosnejše postane to breme, ako postans Turčija s pomočjo Nemčije mogočna vojaška država. V grško turški vojni smo imeli zopet sramoten prizor, da so vodili krščanski nemški častniki turške čete v boj proti kristijioom. Po nesnčai vojni jo nemška diplomacija prouzročila, da s s po želji Turčije nastavi financam Grčije maločastaa finančna kontro'a. Ls zavest Tarčije, da ima Nemčijo ia seboj, je dala Turčiji pogum žaliti Avstro Ogersko. V interesa Rusijo is Avstrije je torej, da aabranita, da po stane Tarčija nemško orožjo proti balkanskim narodom.
Milanove spletke. .Narodni Listv" poročajo, da so vsati o Milanovih žeaitovanskih načrtih vzlic dement jem povsem istinite. M .Jaa ne odneha glede poroke ter zahteva, naj matropolit razveljavi vnovič njegov zakon z Natalijo. Milan sedaj že naravnost prizna, da so hoče poroč.ti z Artemizijo, ločeno Bopiogo  bivšega svojega tajnika Krist ća, s katero js živel še kot kralj v najintimnejših zvezah. Natalija jo svoj čas prav radi Artemizije zapustila Beligrad, Milan pa jo poslal Krističa na poslan.Ako mesto v Berolin, da js bil svobodnejši. Ko js Milan odstopil, vrnil se js Kristič v Bili grad, pa postal peštni načelnik,  Actemizija pa jo šla k svojemu očeta v Carigrad, ki je ondi nadzornik sultanovih posestev. Sid Milanovega razmerja z Artemizijo je bil sin, ki ima snačilno ime: Obran.   M.lan je Attemiiiji obljubil, da se ž njo poroči, in da adoptira Obreza   To ji je obljubljal opetovano uotmono ia p aneno.   Milanova pisma je Artemizija nesramno izrablja vala, zato jo Milan vedno v dolgeh.   Da bi dobil nazaj važaa pisma, prosil js Milan aultana sa posredovanje.   Dobil jo res 6 nevažnih pisem, a šs te jo dala Artsmizijs fotografirati; 3 glavnih pisem pa Artemizija ni dala iz rok.  Sidanji min sterski predsednik, Gjorgjav 6, je igral v vsej ljubezenski spletki ulogo zvodnika; Milan ga js poslal v Carigrad, da dobi pisma, a Gjorgjevič je delal samo na to, da M lana in Artemizijo zopet zbliža. Povzročil je sicer neko Artemiaijino izjavo, d i as odpove Milanovi obljubi, s zajedno uprizoril rondez-vons Milana z Artemizijo, čigar posledica je bila popolna sprava. Artemizija prids sedaj v Beligrad ia stanovala bo blizu kraljeve palače.  Milan se hoče vsekakor oženiti ter adoptirati O hrena, češ, da jo sicer v nevarnosti obstoj dinastije Obrenovičov. Ker metropolit M.hael noče ustreči Milana, silita ga Milan in Gjorgjevič, naj gra sa nekaj časa na Raako, da poroči famozni par mej tem Niski vladika Inokenti. Toda tudi tega ss brani metropolit, ker ve, da js Milan na Ruskem kompromitiran.   Raski poslanik je vse M.laaove spletke povedal Aleksandra, s brez
uspeha. Zato je prosil, naj se ga premsiff; to ae js tudi zgodilo na veselje vseh ttetib, ki uganjajo protislovensko politiko in katoliško propagando. Avstrija ve za vse te sramotne borna ti je, a vendar raiiirja Milanove domsntijo, ker jo vsled teh borna ti j prepredeno oboroženje srbske vojske s novimi puškami.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 25. novembre,
— (Imenovanja v pravosodja) Vodit zemljiške knjiga pri okr. sodišča v Celji g. Silvsster F o h n , js pomaknjen v IX Čin. razred. — Za cfi-c ja!s prve vrste so imenovani vodje zemljiške kojig« K« • Anton Mila ve c v Kočevja, Jos. Maši c v Veliko vcu, Anton Jon ko v Metliki, Anton Smola v Postojini za Ilirsko Bistrico, Jakob R o g I i č v Litiji, A'ojzij Sabothy v Kostanjevici za M ikro nog in Ivan Čelešnik v Brežioab.
— Z» cficijala drugo vrste je imenovan g. Karol Šinkovec v Idriji za daž. sodišče v Ljubljani.
— Zi kancelista v XI. čin. razreda so imenovani gg.: Fran Matekovicb v Trebnjem za Zitičiao, Eaanuel Sartorv v Cilji za Kozjo, daljo pod • častil ki gg.: 1/au M a j e r č i č v Ljubljani za Ra« dovljico, Tomaž Zimmermann v Šoštanja za Brežice, Ivan Urok v Mozirju za St. Lenart, Ant. Z v e g H č v St. Vidu pri P taja za Ptnj, Ladovik Magolič v Cerkljah za Litijo, A itoa Roš v Ljubljani za Kranj, Jos. Bano v Zigrsba sa Črnomelj, Fi.'an Lorber v Hrastniku zo Kamnik, Ivan Mosner v L'nbljani za Kamnik in Ivan Hrast v Trstu za Brdo.
— (Pritožba postnih slug) P<šs ss nam: Poštno ravnateljstvo tržtškj je vsem slugam strogo prepovedalo — kaditi. Klor v auibi kad1, bodi tudi, da ima eamo p j noči čavati pri vratih, zapade globi; prvič mu je plačati 2 gld. globe, dragic 3 gld. itd. Pri dragih ravnateljstvih ni slogam pre« povedano kaditi, v področju frž*Ak«ga ravnateljstva pa sluga niti na cesti ne ems kaditi, ako je v službi. Znani so slučaji, da ima poštai sluga, star vojak, svojegs sina pri pcAti Sin js praktikant ia oma v pisarni kaditi kolikor hoče, očeta pa je kajenje stiogo prepovedano. Ta odredba tržaškega poštnega rlvnateljatva je malenkoitna šikaoa, dru zega nič, zato pa bi bilo žileti, da ss razveljavi.
— (Repertoir slovenskega gledališča.) Jutri se bodo prvič pila Verdijeva opera aPlee v maskah", o kateri smo že v podlistku obširno govorili. Prva glavna skušnja a orkestrom se je vršila včeraj. Z mimanje za to premijero je splošno.
— (Pevski veder) s petjem, z vojaško godbo in malim plesom obeh zborov .Glasbeno Mat ca* vršil se bodi v soboto dne 27. t. m. ob 8. ari zvečer v mali dvorani .Narodnega doma". K mnogobrojni udeležbi vabijo ae vsi p. t. člani ia nji* bove rodbino.
— (Geografija in domovinoznanstvo pri .Slovenčevih- urednikih.) Včerajšnji »Slovenec* poroča o utopljencu, ki se je našel v Uncu pod Ivanjim Selom. V njegovi delavski knjižici je bil tale zaznamek: Mittiin Lipu Is k sus Jastbrle Nr. 14, Heimatgemeinde NeathaJ. »Slovenec" pristavlja: »Kis leži vas Jastbrle? Na Kranjskem naj-brže ne". Će bi bila gospodom pri »Slovenca* kaj znane geografija Kranjske dežele, bi ee morda pokazalo, ds je Nenthal ob-ina Špitalič v kamniške a okraju, ne pa mozda v Ameriki, ia Jnsttale je vas Jastroblje pri Šnitaliča. O vi učeni gospodje okoli »Slovenca*, če vse znate, v geografiji Kranjske dežele si pa le dajte napraviti nbožao spričevalo!
— (Prošnja iz občinstva) P.Ae se nam: Prehoda 8 Podtarnskega grada k Fran Jožefovi cesti ter na Livstikovo in E-javČsvo cesto sta skoraj vodno zaprta. Na ondotnih železniških prehodih stoje namreč često vlaki po celih 10—20 minut ter čakajo odrešenja. Strojevodje, najbrž solo musikalični možje, pa si preganjajo dolgčas j strašnim žvižganjem in z brlizganjam. Da je ondi po oprsvkih hodeče občinstvo radi tega nevoljno, je nmljivo. Ss večje ogorčenje pa vzbuja »ostajanje vlakov in Žvižganje po — noči. Bresobiirni strojevodje so menda nestrpni, ker morajo čakati na progi, pred »distaočnim ciljem", ssto piskajo s svojo grozno piščalko, da mora vse ljudstvo ia spanja pokonci. Glede na to, ds se razvija ondi najlepši del mesta in da js ondi promet živahen, je zdeti, da prestavi vodstvo južns železnice dotično dieten čuo znamenje veaj 100 m nazaj ter prepove strojevodjam igrati se s p.skanjem. Na Nemškem te je izdal pred leti predpis, da ne smejo biti železniški prebodi nikdar dolgo časa zaprti; dolgotrajno brlizganje pa je strogo prepovedano. Uradnik na postaji itak ve, da vlak čaka. ProBiKO torej, da ss i pri nas tako ravnal
— (Izgubljeni — dekleti) Tekom nekaterih vlnij eta s** izgobtli dve dekleti in in je pokonci, da jn vailedi. Jedna dfkle je hči ljubljanskvgs obrtnika. K da bi ae bila omotna, toda oče ni dopustil, ker mn ženin ni bil všeč. OJelovil je annbea jako •vergično, nekaj doij potem pn je izginila njegova h'-, ia Dih e ne ve, kam je Sla Morda ie dekle najde, kadar oče privoli, da se pcroći z reČeoim set>ncm. — B olj skrivnosten je drogi slnčaj. Neki govpod iz najbližje ljubljaneke okolce js pred nekaj dnevi e svojo 16letno hčerko obiskal nekak Bzanb«-r thenter", kjer se je seznanil s jako Ijnbezeivim gospodom. T« gospod ee je bil v hotela vpisal kot h Ani posestnik in rtstrvni častnik z Dunaja, a razni znaki kažejo, da ni ne hi fini posestnik, ne rtservoi ča»tnik, anti s Dnnsja, ampak da js kak židovski agent z O^erskega. Neksj dnij potem je šla hčerka recenega goepoda z doma in se še do danea ni vr
- »la. Kam ji šla, ne ve nibče, zakaj je šla. se tudi ne vej sluti se pa, da jo je odpeljal ljubezni vi zna nec iz „Zaubertheatra", kateri je prav tisti dan zapustil Ltuhlaoo. kakor dekle očetov dom.
— (Sneg) Danes popo'udne je začel pedati droben 8:.eg. Terap« retura je padla. Vreme je pasto, Zflogluno.
— (Zdravstveno stanje v Ljubljani.) Tedenski izkaz o zdravstvenem etanju mestne občin« Ijabljaneke od 14 do 20 novembra kaže, da je bilo novorojencev 21 (= 31 18 %n)i mrtvorojene9v 4, umrlih 18 (= 26 73 °/,0), mej njimi je umrl za grižo 1, za vrstico (lavino) 1, za jttiko 1, ia vnetjem nopilmb or^am v 3. valed mrtvoada 2, za različnimi boleznimi 10 Mej njimi eo bili tujci 4 Asa 22 2 •/.), iz zavodov 6 {=a 33 3 »/•)■ Za infekei jozmmi boleznimi eo oboleli, in eicer: za škarlatico 1, za grižo l.za dušljiviin kašlj»m 1, za vraLco 5 oseb.
— („Frau Zelič" ) Nedavno je vrnila slavna pošta v Zidanem mon'u pismo eledečrga naslova : sNaj sprejme Fran Z e I i č, posestaik v Straža." z opazko: .Straiacb Adressat unbekannt, denn "V o r n a m e feblt". Bros dworr.be so brali slovenščine nezmožni u'sdniki ,Frau" Z.lič. posestnik; — da je Ff«u posestnicj, ne posestnik, dotiin- go rpod ne razume, znabiti misli, da tudi Fran Z-lič hlače nos; ? Z cz rom na sločaj, katerega je priobčil aSiov. Narod* te dnij, da iščejo gospodje pri pošti v Zdanemmostu Grosuplje po Hrvatskem, je pač evi dentao, de manjka nekaj dratega, kakor aVorname" {ali celo „VornahmeI") pn Franu Zaliču. Ce je že elavno poštno ravnateljstvo mnenja, da js sa slo venske krije dober vsak uradnik, posebno ča še slovenski ne ume, naj bi veaj sramota vsled takih blamaž dotičoika silila se slovenščina priučiti ali pa kopita odnesti t je, od koder js prišel slovenski kruh jesti
— (Šola za silo) ss ustanovi po sklspu dež. šolskega sveta v Stari Ob lici.
— (Občinske volitve na Koroškem ) Dao 22. novembra se je vršila volitev občinskega za stopa v Št. Petra nad Valkovcem. Izvoljenih je pet slovenskih mož in pot nemškutarjev, ter dva omah ljivca.
— (Zavarovanje govedi) Goriški dež. poel. Grča je sklical za danea v goriško čitalnico shod, na katerem se bo razpravljalo o ustanovitvi društva sa zavarovanje živine.
— (Prijaznost tržaškega magis'rata.) Neki mož iz Sv. Križa js prišel dna 22. t m na tržaški magistrat, da plača davek. Ker je pozdravil v slovenskem jeziku in ni hotel laški govoriti, ren tačilt so nanj uradniki na vse možne načine in niso hoteli prevzeti denarja, tako, da je moral mož oditi, ne da bi bil kaj opravil.
— (Plavži v skednju) pri Trstu, katere je zgradila kranjoka induvtnjalna družba, so se včeraj otvorili in se je v njib začelo delovati.
— (Slovenska glasba) Komponist opere .Ksenija", gospod Viktor Parma, ss je mudil to dni v Zfigrebo, kjer je igral ob nsvzočnosti mnogih gmobenib veščakov nekaj točk svojega novega dela. Nova opera ss bodo pela meseca aprila v zagreb skesa gledališču.
* (Gibanjezemlje na Spodnje-Avstrijskem.) V obliiji Bale cerkve so baje kakih 5000 kvadrat' nib metrov vel k def zemljo vodno giblje. 500 kva drataih metrov velika ploskev zemlje so je globoko pogresnila. Nastali so veliki hribje ter prepadi. Ljudje mesijo, da je toga gibanja kriva vods, katera si tvarja svoj vir.
* (.Obstrukoijski govor" v rimskem se natu ) Zgodovina Anla Golliusa pripoveduje o govora Marka Porcija Kata, kateri je preprečil, da istega dno ni bil njegov nasprotnik Jalij Cezar voljen konzulom. Vsak član senata jo imal namreč pravico, govoriti kadar je bil vprušin sa mnenje, kakor dolgo je hotel. Ker je Kat o, kak- r o. pr. Le-chec govoril in govoril, razsrdil se je Cezar ter dal peljati Kata v jtčo. Tedaj pa Be je dvignil vee se nat, ds bi Kata spremil v zapor. Ko je Cezar videl občo nevoljo, jo Kato zopet izpustil-
* (Pseudo-baronioa.) Kakor se poroča, si je v Edinburgu baron ca Terezija Ulfeld končala življenje. Stokliolmska policija pa naznanja, da samo-znotilka ni bila baronica, temveč hči nekega Švedskega delavca, katera je bila svoj čas služkinja.
* uStrijc Tomova koda") Tadi v slovenskem {ir-tu m imuno to zanimivo povest, kataro je < opisala Amerikaosk* H*rriet B echer Stovvi.   P>aa j telj'ca je dosegla s lo svojo   povestjo,  katare ten- ! denca je obrnjena proti knpčevanja a črnimi sažaji, vel kanek« triumf-,   veliko al*vo ia — veuko pre mcžeoje  D psi ni povest nikak umotv r, ee \» ven der toli pr.ljubila  srt-dojama i j mžjnmu občinstva, da je isšlo doslej ž« 121 izdaj v ve: kakor 300 000 iztisih.   Prva  angleška izoaja — 3000 urim / — je bila razprodana v jed tem  i c.u'  Sed«j začenja izhajati  lepo  llustrovana izdaja  v  20 snopičih v Ltpaiji.
* (Moderni Ulrik Liohtensteinski ) Ponor-ski čast n k Ke.6 Furtria je iioiei v Ljudonu pristopiti k neaemu kavalirsketru borilnemu klubu, k. r je pa John H .t mu aabraml s t-icn, da je po vedal jtdneetu odbornikov, kako nekavalircki n. I hžno je že celo vrsto let ztlozoval priemujeni Fortris njegovo bi ar VVitif ed Hntton. Ko je čaetaik to u^ed--l, lož I jo J mi i Ha tuna pn ajdisu, čas, da ga tatolcuje. A razprava je di gnila, da ee je Fuitns res na neki veselici seznanil z Huttouovo hčerjo, v katero se je zaljubil. Pisan! je vsem poslom v H ittovi biši, da bi bil iav.d-1, v katetin drofitvih je n.egova tbuževaoks, katerega aroia a ima, kje be uči petja, kam ee bodi k'.pat itd. A vse je bilo breiveptano. Žito se je urejal v prst, namočil dva butistna robca v svojo B<«rčno krt" ter poslal jedoega gospej in drugega gonp.ci Hotcoio«!. Pa tudi to mu ni nič pomagalo. — Ko je videl sodnik krvava robca, je izpo&nal, da ao n le Hut tonove besede resnične, z.t) ju tudi tožb j sentimentalnega zaljobljenca zavrnil. Pa pravijo, da na svetu ni več idejalistov!
Knjitiivnost.
— Izvestja muzejskega društva za Kranj Bko   S-h t a 5.  Vaeoma: 1   Dr. F.»o KvMi iz do mače »g dovine. (D.ba o i 843 -8G7 )   2   1. Vrbo vec : Go ski zaken in gorske pravi«. 3 Ml   Pajk: Crtce o nt-kdarjjib slovenskih nsfolb n»h v Gjrenji A-striji. 4. Dr  Fr. Kos: Lošvo gospostvo I. 1630. Mili is piski.   1. Vi Lovec : £ a Paar Kapellen oei Bachi H ik m Krain. 2. V. SttBka: Ra )uka v Ljjb ljaai I. 1645.
Telefjnična in brzojavna poročila.
Dunaj 24. novembra. Razburjenost radi včerajšnjih dogodkov v parlamentu je še vedno največja. Namera, aretovati SchOne rerja, Wolfa in Pferscheja, se je za sedaj opustila. Po včerajšnji seji so bili zaslišani vsi poslanci, kateri so videli, kaj so Scbonerer, "VVolf in Pfersche počenjali Kakih 20 poslancev je potrdilo, da je skušal prof. Pfersche posl. Bfeznovskega zaklati. Najvažnejše so izpovedne posl. Sukljeja, posl. Milevvskfga in posl. dr. Engla. Suklje je rekel, da je stal mej Wolfom in Pferschejem. Nakrat je v Pferschejevih rokah zablisketal nož in Pfercshe je upil: „Nož imam" ter ga sukal proti Breznovvskemu. Šuklje je zagrabil Pferscheja za roko in mu rekel: „Za B>ga, pomislite gospod kolega, kaj ste in kaj delate," a Pfersche se je iztrgal iz Sukljevih rok in kričal: ,, Jednega moram zaklati, jednemu moram trebuh razparati." Prof. Milevvski je izpovedal, da je videl, kako je Pfersche vihtel nož in slišal, kako je poživljal svoje somišljenike, naj vzamejo nože v roLs. Engel je rekel, da je bil šel mej levičarje, da jih pomiri. Ko je videl, da vihti Pfersche nož, je planil k njemu in mu rekel: ,,Osvestite se vender," a Pfersche se ni zanj zmenil, ampak kričal: ,,Jednemu moram trebuh preparati !" Wo lanski je izpovedal, da je videl, kako je Pfersche z nožem planil na posl. B*eznow-skega, na kar je on priskočil in Pferscheja s pestjo udaril po glavi, da reši Breznovvskfga. Izpovedbe zaslišanih poslancev so se stenogra-tično zabeležile in potem odstopile državnemu pravdništvu v svrho sodnega postopauja.
Dunaj 25. no>euibra. V parlamentu je bilo celo noč živahno gibanje. Pravosodni minister Gleispach je prišel ponoči z dvema vi sokima justičnima uradnikoma v zbornico in se je posvetoval s predsedništvom. Parlamentarna komisija desnice je imela sejo, v kateri se je posvetovala, kaj storiti, da se preprečijo taki izgredi, kakor so se primeril včeraj. Sklenilo se je, napraviti okolu predsedstva ograjo. Mi zarji so se že danes ponoči lotili dela. Ni.daljo so bili stavljeni naslednji nasveti: Ustanovi naj se posebna parlamentima straža in sicer naj se porabijo v to ali vojaki, ali orožniki, ali pa dvorni orožniki ; glasovanje po imenih naj
se ntesni; predsednika naj se da pravica, da sme rententne poslance izključiti za tri seje, zbornica pa imej pravico, jib izključiti za tri tedne. Danea dopoludne ob 10. uri se je sesla parlamentarna komisija desnice, da stori deli nitivne ukrepe.
Dunaj 25. novembra. Današnja seja poslanske zbornice se je začela ob 1 uri 30 min. popoldne. Komaj se je prikazal Abrahamovvicz, pozdravili so ga levičarji s „IM1"- in „Pfui" klici, Wolf je vpil „Schuft", „Luder elendes", ,,IIinaus mit dem Polaken", Schfinerer je predsednika psoval „Gauner". Njima so sekundirali drugi nemški poslanci. Ko je \Volf zaklical, da v Avstriji sploh ni nobene pravice, jel je nastajati vihar. Z desnice se je nemškim provokaterjem odgovarjalo, beseda je dala besedo in nakrat so nastali burui prizori, katerim je naredil predsednik konec že ob 1. uri 35 min. na ta način, da je sejo pretrgal.
Dunaj 25. novembra. Nadaljevanje seje se je začelo štle ob 3   uri  popoludnp. Pred sednik je dal besedo grofu F a 1 k e n h a y n u, kattri je predlagal premembo državnozborskega opravilnika in sicer v smislu ukrepov, katere je sterila danes  d polud.ie  parlamentarna ko misija desnice.   Komaj  so Nemci čuli, o čem govori   F a 1 k e n h a y n ,   začeli  so   na vse možne načine razgrajati, tako da Falkenhay novih besed ni bilo razumeti.
Dunaj 25. novembra. Minsterski pred stdnik grof Btdeni  je bil  danes zjutraj celo uro pri cesirju ter mu je poročal o včerajšnjih dogodbah,
Dunaj 25. novembra. „Neue Fr* Presse", „Deutsches Volsblatt", „Ostdeutsche Rund schau", „Prager Tagblatt", „Bjhtmia" in več druzih listo/ je bilo dants kontiskovanih .Fremdenblatt", oficijozno glasilo, prijavlja danes impertinenteu, proti desnici naperjen članek, kateri je mej slovanskimi poslanci obudil največje ogorčenje. Zlasti se opaža, da nima „Fremdenblatt" grajalne besede za Pferscheja.
Dunaj   25. novembra.   Ilizni poslanci J desnice so grofa Bidenija interpelirali radi pi save j.Fremdenblatta".  Minilterski predsednik je izjavil,   da  je   Fremdenblatt" postopal na svojo roko, a on da njegovo pisanje odločno obsoja.
Dunaj 25. novembra. Drugi državni pravduik dunajski je bil poklican v pravosodno ministerstvo, kjer je dobil informacije kako postopati glede včerajšnjih izgredov.
Dunaj 25. novembra. Konservativni veleposestniki so izdali komunike, v katerem ostro obsojajo dogodbe v včerajšnji seji. Nem ški nacijonalci so si delo jako olajšali. Izdali so komunike, v katerem odvračajo od svojih somišljenikov vsako krivdo in dolže poslanca Šukljeja, da je on začel Nemce pretepati. Komunike" nemških nacijonalcev je od konca do kraja lažnjiv in tendencijozen.
Dunaj 25. novembra. ,,Reichsweh r" prijavlja oficijozen entrefilet, naperjen proti „Fremdenblattu". „Reichswehr" pravi, da raz širjajo zdaj nemški, obstrukcijo podpirajoči listi lažnjiva poročila o včerajšnjih škandalih, da se operejo in da razburijo svoje volilce. Kar javljajo opozicijski listi o napadih na nemške poslance, je vse izmišljeno, čuditi pa se je, da opozicijonalne stranke podpira tudi oficijozni ,,Fremdenblatt".
Budimpešta 25 novembra. Tukajšnji listi obsojajo jako ostro včerajšnji škandal v dunajskem parlamentu. „Neues Pester Journal* pravi, da imajo ljudje v najrevnejši krčmi sredstev, da odstranijo pijance, namreč hlapca, dunajski parlamtnt pa nima sredstva, da se ubrani Schčnererja, Wolfa in njiju tovarišev. List pravi, naj se ves nemški narod sramuje tacih zastopnikov. „Lloyda upa, da se razmere zdaj < brnejo na bolje, večina madjarskih listov pa izkorišča dunajske škandale za agitacijo proti dualizmu.
		
	Slovenci in Slovenke 1 ne zabite družbe sv. Cirila ln Metoda 1	
		
w.    Deželno gledališče i Ljubljani. Dr.pr.8ia.
UsToTra. opera. V |h>.u. itail        novembra I s«»7.
Prvikrat:
Ples v maskah.
(TJn ballo ln maachera )
Velika opera v treh dejanjih, spisal F. M. Piave, poslovenil A. Fontek, uglasbil i.mseppe Verdi. Kapelnik p. H. liemflek.
Vprizoril režiser      J. Nolli Biapajnica se odpre oh 7. uri.   Začetek točno oh */tR, uri.
Kunec [M. li). nri Pri predstavi sodeluje orkester si. c. in kr. peSpolka 6L 27. Prihodnja predstava bo v nedeljo,  dne 28. novembra 18i*7.
Meteorologično poročilo.
Visina nad morjem m.
J s p m ž	čas opa-rovanja	Stanje barometra v mm.	Tempe-ralurs v	Vetrovi	Nebo	P»d»nna v nam. v M arah
24	9. zvečer	7^« 4	23	»1. JQK	skoro obi.	
25.	7. zjutraj	T.i* rt	80	■r. vzjvzh.	oblačno	00
■	3. po pol.	in ^	15	sr. svah.	sneg	
Srednja   včerajšnja  temporatara   l.V,   za 0"2' normalom.
pod
ZEDTj.n.a.jslE£t borza
dne 25. novembra 1897
Skupni državni dolp v notah..... 102 gld. 35 kr.
Skupni državni dolg v srebru    .... 102 , 2*5 „
Avstrijska zlatu renta....... 122 „ 85 ,
Avstrijska kronska renta 4%..... 102 „ 35 „
Ou-erKkH 7.1;ita renta 1%....... 1*2 » 40 „
Oper-*ka kronska renta 40/0 ..... 100 t do ,
Avstro-ogerske bančne delnic«     .... 94U , - „
Kreditne delnice......... 354 , 70 H
London vista........... 120 „ — „
Nemški dr*, bankovci za 100 mark ... 58 „ 92»/f ,
20 mark............ 11 , 78 .
20 frankov........... 9 n 55 ,
Italijanski baakovci........ 45 „ 40 „
C. kr. cekini........... 5 , 68 n
Dne" 24 novembra 18^7.
4đ . dnevne srečke iz 1. 1854 po 2f>0 gld. 1«0 gld. 25 kr.
Državre Brecke iz 1. I8rt4 po 100 gld. 191 , 75
Dunava reg. srećke 5% po 100 gld.    .   . 129 „ — .
Zemlj obč. avstr. 4'// „ zlsti zast. listi    . 98 „ 50 „
Kreditne srećke po 100 gld...... 200 „ 50 „
Ljubljanske srečke......... 22 „ 75 n
Rudolfove srečke po 10 gld...... 24 , 50 „
Akcije anglo-avstr. banke po 20u gld. .   . 162 „ 50 ,
Tramway-dru4t. volj. 170 gld. a. v.  ... 431 a 50 „
Papirnati rubelj.......... 1 . 28s/4 ,
Trgovski pomočnik
želi avojo službo premeniti — Ponudbe pod „J. D 111u blagovolijo ae poslati na npravnišrvo „SIov Naroda". (1812—2)
Gostilna Fr. Pock
Florijanske ulice štev. 10.
(1823)
Vsak petek
žlahtne ribe. I
Ces. £r. avstr LTlfce r-sfe državne žeiiznict
.Izvod *i voznega reda
*»-«»tJiDL"r'-aT.«>*r» od 2-. ©IctoTora 1897, 0«IImmI la I. j u »n j-1,..- juž. kol   l'roi{» ff. Trbl*
Ob 12. nri B m. po noči osobni vlak v Trbiž, Ileljal . OMOvn Franzente^te, Ljnbno; čez Sidztbnl v Ausse, Sol"< ;rad; če? Klein-Ileirliug v St< yr, Line, na Dunaj via Amstetten. — Ot 7. nri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Franze"stojte. Ljubno. Dunaj; čez Selzthal v Solno grad; čez Amstetten na Dunaj. Ob II, uri 50 m. dnpolndnc osobni vlak v Trhia, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selz-thal, Dunaj. — Oh 4. uri 2 ra. popoludne oso'»ni vlak v Trbiž Beljak, Celovec, Ljubno; čez Sel/.thal v Solno^rad. Leud (i.tstein, Zeli ob jezeru. Inom' st, Bregenc, Curih, Oenevo. Pariz; čez Klein-Heiflitig v Stejrt Line. Budejevice, IMzenj, Marijine vnre, Heb, Fraicovo vare, Karlove vare, Prago, Lip-sku, Dunaj via Amstetten. — Pr»ig» v Sioio in.-r.io In V K«»*ev|e>. Ob t>. uri l.r> m zjutraj mešani vlak. — Ob 12. uri 55 m. poporodne melani vlak. — Ob 6. nri .'<o m zvečer mešani vlak — IVihoil v I j ■■ l»! | uti<>. j. k. IVorh Ib Trblsa. Ob B, nrf f>2 ni zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, iz Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlo vih varov, Heba, Marijinih varov, 1'lznja, Budejevic, Solno-grada, Linca, Steyra, Ausseea, Ljubna. Celovca, Behaka, Fran-zensfeste. — Ob 11. uri 80 m. dopoludne osobni vlak z Dn-aaia via Amstetten. Karlovih varov, Heba, Marijinih varov Ptznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenc«. Inutno*ta Zella ob jexeru, Lend Oasteina Ljubna, Celovca, Linca, Pontabla. Ob 4. uri .ri7 m. popoln« dne osobni vlak z Dunaja, Ljnbna, Selzthala, Beljaka Celovca, Fransensfeste, Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Ljubna, Beljaka, Celovca Pontabla. — l'ruga I« N«»..'^i» uieitta In ia Ko<M-t ju. Ob 8. nri 19 m. zjutraj meSani vlak. — Ob 2. uri 32 m. popoludne mešani vlak — Ob K. nri 35 m. zvečer me§ani vlak — Otllioil is l.jn*.l|Hne d. k. v Kamnik. Ob 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob rt. uri 60 iu zvečer. — l*rlko«l v I.}uI>I)miii» d. k. ia Knuiullcta. Ob rt. nri 56 m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. uri 2v m. zvečer. (962—270)
Čislani gospici Katinki Presketv
jevi kličemo (lajaj
gromoviti „Ziviou!
k njenemu imendanu.
solieitator ja
sprejmem proti dobri plači
Dr. Valentin Krisper
(18U—2) advokat v Ljubljani.
Jože Medven, ribic iz Kostanjevice,
bode pripeljal v petek dno 26 t. m. v Ljub1 Jano
lepih in finih rib
katere bode po nizki coni prodajal. Ako bode knpčiju z ribami dobra,  se zaveže, celo leto zmirom z dobrimi ribami postreči. (1809—3)
Mlad trgovski pomočnik
vešč slovenskega in nemdkega j«',ik.-i, želi po evoji dvHmeaećni vojski službi I. decembra t. I. zopet k trgovini pristopiti (1807—a)
Prijazno  ponudbe  ee  prosijo  pod naslovom rZvestoba" tipravništvu „Slovenskrga Naroda".
Gg. gr&ščaki in veleposestniki!
Mlad, vojaščine prost, v vseh kmetijskih strokah izurjen (1800—2)
nadzornik
z dobrimi spričevali, išče službe 8 I. januvarjem ali s I februvarjem 1898.
Nasl jv  v upravniHvn „Slovenskega Naroda".
„Kondor".
1788 -5)
i „Helios". I
Ki (1789-5; j8l
đ 1
Jfosip čTfrenner
v
£eopoldina cKretiner ty Smid
dni. 24. ttovtmSza i89t*
(1*21
li
--.'-i        Zi~s~ji-j——ji — „.v_.*.jr_j"_i    —Li
r_i -i-J-AVj/LiJ— -r-i.----— — I.'--". ~i
^Kuverte » firmofe
priporoča pi* nizki ceni
„Narodna Tiskarna" v Ljubljani.
Domovinska
splošna zavarovalna delniška družna
-rr 33 tj. d 1 m peštl (Delnlika glavnloa 2,000.000 kron a. v.)
vzprejema
v.it« tea*ovitaija   proti  skotit«iaa po bi i 41 in po felcHialli iir/^4Mlia h
kakor tudi (1818—1)
zavarovanje proti tatvini po ulomu
v stanovanjih, vilah, skladiščili blatrain trgovinah vlaka vrste po najnižjih proniiijah iu najkulantnajših pogojih. Obfiirna pojasnila dajo
G-lSLTrrii zastop z;a_A."\7-strijr: Dunaj, I, £lisabethstrasse 26
in ulii\n' /usidMii'' /.k. Iv lim i s u «i g, .!t>i«|" k *• i lut r ,   v   t   n 'i'.'nr,!.  Marijo   I «■!. ■      c, sta 4.
eeeeeeeenoooooooonoooooonno
Q  ^ n AH'I I        v W\     va v 9"
I Za darila za Miklavža in Božič
priporoča
F. M. Schmitt
v Lvingarje viH ulic ali žtev. 4
p. n. občinstvu svojo
veliko zalogo norimberškega blaga in igrač
Ugotavljajoč najzmernejie oene. (1813—1)
RazststTret je> -v I. n.a,cl3trop^VL.
oeoooooo»oooooeo4oo0ooooi>o
V dvorani hotela »Pri Maliču"-
U&*r Samo 6 dni "£=31
od torka, dne 23. novembra naprej
Edisonov kinematograf.
(Žive fotografije.) Vsnk finu prcilHtavc |m»|»<»1 ikIiic ob       B.^ 9. In 9. url nvccer,   imiU uro Jrelaite prtMlsla^n.
Prvi prostor 40 novč., drugi prostor 20 novč. Posebna električna svetilna naprava
II. Vzpored od četrtka do sobote:
I. Vzpored od torka do četrtka:
Vladni jubilej  anglcfike kraljico 1 Si*7. 1   Prihod kraljice iz WlndaorM, 2. Slavnostni sprevod krnljice. 8, Tt-lcsna parda in dr«gonskn godba, •t. IVliliranjp pcftpolka. 5. Prvi koraki otroka. B  ( »perni        v 1'anzu.
7. Karakterni komik.
8. Osveta vrtnarjeva. '.». Hor.lni boji.
i<>. Minsko Bkalovjp pri Biariojii n. Berpentinakl idos v barvah*.
12. Mhidii zakonska. (Končnosama) 'v barv.)
1.-l. lJrzovlak I.
14. llorba z biki na Španskem I.
• M      ji l| »» •
lfi. Skitkalni konj v cirknsu. 1«J. Bal. »ni plesalec in plesalka. 17. Fos in otrok. 1 H, fciliip pri Schutrhnusenu. 19  Kionimje carja v Moskvi.
20. V/.projem carja v Parian.
21. Tovarniška vrata opoludno. "2>. Graščina duhov.
2.'!. Hr/ob'iktir.
Ll. Dama v Upulji. (1810—2)
Ijd^o t-
Lastnina ia tlak .Naiodne Tiskarne".
9IS
JU
WB