Sfev. 2
Posamezna številka 20 siotink
V Trstu, v VMCMIO 2. januarja 1921
posamezna številka 2U stoiink
LemiK xivi
— Izvnmšl ponedeljek - vsak dan zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. rrr.;:oiška AslSkega štev. 20, I. nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — Nefranldrana pisma se ne sprcjer.ajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj In odgovorni urednik Štefan Oodiaa. — Lastnik konsorcij lista Ed i t? osti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaSa na mesec L 1.—, pol leta L 32.— In celo leto L 60.-, — Telefon uredništva in uprave £tev. 11-57.
EDINOST
Posamezne Številke v Trstu in okolic! po 20 stotink. — Og!n<d sa rstnnajo v Sirokosii ene kolone (72 mm). — Ogla?! trgovcev in obrtnikov mm po 40 *>tof. osmrtnice, zahvale, poslanice ln vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavode*, mm po L 7. — Mali oglasi po 20 stot. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se poSflJajo izključno upravi Edinost:, v Trs;ur .-lica sv FrančiSka AsiŠkega §tev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva in uprav? 11-07,
„Ni vredno umreti za Italijo"
Dočim pravijo u Itaiui: tragedija, se Francozi zgražajo
Ni vredno umreti za Italijo! »ako 3e rekel Gabriele DAnnunzio, ko je videl,
Glavne določbe opatljskega sporazuma
_ ------------, . RIM, 1, Na šestem pogovoru med
da staremu lisjaku Giokttiiu vendar 1« re5kiml zastopniki in generalom Fer,
ne bo mogel biti kos.
Leto 1920. bi se prav lahko m prav lepo imenovalo v zgodovini italijanske notranje in zunanje politike — Giolitti= jevo leto. Ako hočemo v zunanji politiki omeniti le najvažnejši Giolitti jev uspeh — rešitev jadranskega vpraša® nja, da si ogledamo malo natančneje njegove uspehe na polju notrsnje poli* tike, nam morajo pasti v oči predvsem dve dejstvi. Ti dve dejstvi sta dva udar* ca, ki ju je prizadjal Giolitti enega na levo, drugega na desno.
Prvi udarec so dobili po svojem, sicer le privajenem hrbtu italijanski socijali? bti. Se nam je v spominu velikansko gi* banje italijanskih kovinarskih delavcev, pri katerem so zasedli prizadeti delavci skoraj vse delavnice po najvažnejših in* dustrijskih središčih Italije. Giolitti je trpel in gledal, kako je padala ena tvor; niča za drugo v roke delavcem. Gledal je mirno, dokler mu ni bilo zadosti. Ko pa mu je bilo zadosti, je posegel vmes Fn socijalistična stranka je morala kapi* tulirati, dočim se je moralo delavstvo zadovoljiti z novo uredbo, na pcdlagi katere mu je bila priznana nekaka pravica do nadzorovanja tvorniških podjetij. Kapitulacija in poraz italijanske soci; falistične stranke pa je bil tako velik, da je Lenin očital italijanskim socijalistom nič manj in nič več kot — izdajstvo n? proletarski stvari.
To je bil Giolittijev udarec na levo Ni se še bi! dobro oddehnil od tega za= maha, ko mu je začelo postaj t ti neprijetno takoimenovano faŠistovsko gibanje, dasi mu mnogi očitajo, da je prav? zaprav on tisti, ki je ustvaril fašizem. Neprijeten mu je postal fašizem še le £e le tedaj, ko je usvojil vse tisre demagoške vrline, ki se jih poslužuje navadno socijalistična stranka. Naravnost ne znosni pa so mu postali, ko so začeli pridigati nekako novo filozofijo o itali janskem hipernacijonalizmu, nekakim simbolističnem nacijonalizmu, ki je Imel tudi svojega pesnika — D'Annun-ziju D'Annunzio je postal s svo o reške aventuro od nedolžnega idcj.ir t po krovitelja tega gibanja nakrat fjdi njega politični vodja. Nasprotje m<d urad* no Italijo in neuradnim fašizmom je postajalo vedno bolj očitno, tako da smo imeli ob času sklenitve rapallfke pogodb be dve Italiji. Giolittfjevo in D Annuiv sij evo. Eden in drugi pa je hotel po* rabiti rapallsko pogodbo z namenom, d? vrže svojega nasprotnika, aH Giolitti D Annunziia ali DAnnunzio Giolittija Usoda je hotela, da se je zgodilo D* An* nunziiu isto, kar socijalistom, dobil je od Giolittija po Erbtu.
In to ie drugi zgodovinski udarec, k: ga je zadal Giolitti. Upati je ie, da bo pomenil ta udarec ne le brezpomembne^ ga ponižanja enega človeka, H ostane Ie edinica, naj bo še tako velik, temveč končno ponižanje fašizma, t. j. tiste or* £anizacijc, ki si je prisvajala tudi v nas lili krajih pravice kr. vlade, tal o tla st? vladala pri nas istočasno kom. Mosconi in Giunta. Ako ne bo imela reska »tra= «*cdija« med drugimi tudi tega rezultata, ne bo nič drugega kot navadna komedija, v kolikor zasega v notranje politične zadeve. —
»Ni vredno umreti za Italiji»! Živela Avstrija!« itd. Ali jih vidite sedaj! In vi »te mislili, da so to največji patri jotje, uzor patrijotiz., ko so požigali in uničevali slovensko imetje v Trstu. Kolikor je ticba obsojati s stališča splošnega patri«
iotizma in liiihfizni dr* flnnifi\nnp -ulr£«p>
rariom, ki se je vršil v Opatiji včeraj v petek od H do 16 so bile določene zadnje podrobnosti. Odločitev glede D'Annunzijeve osebe je bila prepušče* na mestnim oblastim, ki bodo skrbele, da se stvar uredi tako. da se sedanji do* godki čim prej pozabijo. Te spravljive pogoje generala Caviglije so reški za* stopniki visoko cenili ter so zagotavljali poveljniku čet Julijske Benčije, da bo* do poskrbeli za izvršitev sporazuma in da se bodo uprli z vsemi sredstvi proti vsakomur, ki bi se mu še skušal protiviti.
V	toku današnjega dne se bo morala izvršiti izročitev ujetnikov in legijonar* je v, ki niso reški domačini, se bodo mos rali umekniti z bojne črte. Nato se legi* ionarji takoj razpustijo in bodo začeli zapuščati mesto. Kakor hitro in kadar se bo videlo, da se ti pogoji resnično izvršujejo, se umaknejo italijanske čete z ozemlja neodvisne reške države do njene meje. Te mere previdnosti so po* trebne vsled slabega stanja discipline in vsled etezorganizacije med reškimi četa* mj. In res so napadli oddelki legijonar* iev včeraj po dnevu in snoči po noči na več točkah vladne čete s strojnicami in z artilerijo. K sreči ni bilo novih žrtev.
Začasna reSka vlada odobrila opatijski sporazum
OPATIJA, 1. Nova začasna reška vla* Ja je odobrila na svoji včeranji seji vse ioločbe sporazuma z italijansko vlado, 'vi se je dosegel pri pogajanjih v Opatiji Tted generalom Ferrariom in reškima zastopnikoma Gigantcjem In Host Ven* turijem. Nova vlada je sprejela nada* je rezolucijo, s katero priznava rapall* ;ko pogodbo. Obenem je bilo tudi skle* ijeno, da se pošlje generalu CavigHji protestna nota proti tistim določbam, ki <e tičejo neposredno reškega pristanišča. V prvi vrsti prihaja tukaj v poštev vpra* "sanje luke BaroS in Delte, ki je rešeno c v načelu, toda tako, da bo imela raz* nejit\ena komisija, ki jo predvidja ra* ;>allska pogodba za določitev konenove* 'lavnih mej med Jugoslavijo in Reko. Uavno besedo pri odločitvi, komu imate Pripasti ti dve sporni točki. Omenjene* ti u protestu reške vlade je torej očiten lamen zainteresovati italijansko vlado ra to vprašanje in si zagotoviti njeno nodporo v razmejitveni komisiji.
Med tem pa pričakuje reško ljudstvo konec pogajanj in tega neznosnega po* 'ožaja z veliko nepotrpežljivostjo, ki jo povzroča predvsem veliko pomankanje v mestu. .Meso, mleko, zelenjava in jaj* ca mankajo popolnoma, ker je vsa oko* 'ica, ki je preskrbovala mesto s temi živili, sedaj v rokah vladnih italijanskih :et. Ravno tako pritiska hudo poman* kanje vode, ki se razdeliuje in sicer sa* -no eno uro na dan. Elektrike in plina *udi ni, ker manka popolnoma premog, ki je potreben za njuno proizvajanje.
V	pričo splošne zmede in skozinskoz motnega ozračja in položaja, so bile losedaj trgovine večinoma zaprte, vsled česar se je slabšal položaj preskrbovat nja prebivalstva bolj in bolj. V sled tega ;c izdal župan Gigante naredbo, v kate*
se predpisuje, da morajo biti vse trgo* vine odprte od 10 zjutraj do 2 popoldne.
V	pristanišču vlada popolna tišina in *adje počivajo vse. Nekoliko gibanja se opaža le pri vojnih ladjah, ki se pri* nravi ja jo. da odplujejo na široko morje, kjer jih čaka eskadra admirala Simo* nem i a. da jih zopet sprejme v svoje področje.
Kn] M 2 D'Hmzijeiu?
svojih plečih bistvo fašizma, ko vidimo da se na ta način vsaj deloma maščujejo krivice, ki nam jih ie delala vlada ne* Izravno s pomočjo istega faši>?na, ki
Fravi sedaj da ni vredno umreti za talijo.
To je za primorske Jugosloverte pravi zrni sel reških dogodkov. Ako pa juri od* vzame Giolitti ta zmisel s tem. d.L pri* dr/i svojo pest in samo poboška reški fašizem, tedaj bo cela reška zadeva brez* smiselna tudi z ozirom na notranjo po* liti k o, kakor ie strašansko nezmisolna v
mnogih drugih ozirih.
* * *
Francozi proti C Annunziju
PARIZ, 31. Francoski listi pišejo da* Ije o reških dogodkih. Posebno se iiagla* t fea D'Annunzijev izrek: Ni vredno umreti za Italijo. Skoraj vsi listi se ka* žejo globoko presenečene vsled teh izra* zov. »Intransigeant« pravit Italijanske ^matere tistih, ki so morali umreti, da se D Annunzio prisili k spoštovanju ra* pallske pogodbe, ne bodo mogle odpu* fetiti pesniku, da je ostal živ po smrti nji* ho vili padlih sinov. D'Annunzio ie icco? čal svojo vojaško * politično karijero brez sijaja.
alijanska vlada ga misli postaviti pod sodbo radi razboj ništva?
OPATIJA, 1. Sporazum med genera« lom Caviglijo in reškimi zastopniki, ki se je dosegel že v vseh podrobnostih in ki je bil podpisan danes, vsebuje v glav* nem sledeče določbe: Vsi ujetniki (ka* tcrili je seveda prav malo) se bodo mo* rali povrniti; isto velja tudi o vojnih ladjah, ki se bodo morale izpustiti iz reškega pristanišča. Glede vojnega ma* terijala, ki se nahaja na Reki in ki je ktst italijanske države, je bilo določeno, da pošlje italijanska vlada posebno ko* misijo, ki ji bo naloga, da sprejme ves ta materijal. D'Annunzio in njegovi le* gijonarji, ki se bodo razpustili in razo* rožili, bodo morali zapustiti Reko v pe* tih dnevih po podpisu sporazuma. Gle* de Krka in Raba se obvezuje reška dr* žava, da ju bo dala izprazniti v istem roku, t. j. v petih dnevih.
Zanimiva so ugibanja o na dalj ni uso* di bivšega reškega diktatorja in posebno pa ugibanja o njegovih namenih. Do* čim se je govoričilo včeraj in predvče* ranjim, da misli D Annunzio pobegniti na aeroplanu nekam v inozemstvo, se zdi, da se je začel pesnik nekoliko obo* t a vi jat i in da je postal sploh necdlo* cen, odkar mu je odzvenilo.
Ljudje, ki so videli pred kratkim »sil* nega diktatorja«, pravijo, da so je zelo postaral in nie£ov utruicn in uoadel
obraz da je dobil še bolj apatične obris se kot po navadi. Na splošno se kaže zelo molčljivega. Vse to so očitna zna* menja hudih skrbi, ki ga morijo v nje* govi notranjosti. Teh skrbi mu ne pri* zadeva toliko vprašanje reške države in njene bodočnosti, kolikor vpraSanje, kaj bo z njegovo lastno bodočnostjo. Zdi se namreč, da se D'Annunzio resno boji italijanske vlade, kateri pripisuje — upravičeno ali neupravičeno, to je tež* ko uganiti — namen polastiti se njego* ve osebe in ga postaviti pod sodbo za* radi veleizdaje, ki jo je počel s tem, da je organiziral oborožen odpor proti svo* ji lastni vladi in domovini. Se neki drugi zločin je, ki ga ima D'Annunzio na ve> sti in ki mu tudi zadaja po vsej pravici veliko skrbi. To je zločin očitnega ban* ditizma, ki ga je zagrešil s tem, da je dal razstreliti vse mostove na Rečini, in za katerega bi moral biti le on osebno od* govoren.
D'Annuzijev položaj je bil predmet dolgih in živahnih razprav na opatijskih sestankih. Nova reška začasna vlada, ki jo sestavljajo Grossicb, župan Gigante in stotnik Venturl z nekoliko drugih reških prvakov, je napravila od vpraša* nja o usodi D'Annunzijeve osebe vpra* šanje časti nove reške države, ki da ne more nikakor izročiti svojega povelj ni* ka, ker bi se kaj takega protivilo naj* prvotnejšim čustvom samoljubja. Itali* janska vlada je uvaževala to stališče reške vlade in njenih zastopnikov v Opatiji ter je pristala na to. da se pre* pusti odločitev glede D'Annunzijeve osebe reški vladi sami brez vmešavanja italijanske vlade.
Na podlagi tc določbe opatijskega sporazuma se lahko reče, da je D'An* nunzio rešen. Lahko bi torej mirno se* del na Reki, le ako bi se hotel umekniti s politične pozornice. Zdi pa se, da se ne more D'Annunzio nikakor udati me* ni nič tebi nič v voljo božjo, tako da bi ne govoril več živ krst o njem. Vendar pa gredo nekako predaleč tisti, ki po* klanjajo kaj vere fantastičnim vestem, ki se tudi slišijo in pravijo, da poj de D'Annunzio na Irsko, kjer se misli bo* riti v vrstah Fenijancev proti Angliji za svobodo in neodvisnost irske dežele.
Najverjetnejše je Še in celo gotovo, da je sklenil bivši reški diktator, da se preseli za stalno na Francosko. Kot me* sto svojega izgnanstva si je izbral divno
letovišče in kopališče Arcachon blizu 8ordeauxa. Dasi nima tudi nasproti Franciji popolnoma čiste vesti, se mu vendar zdi, da bo v tej »drugi domovi* ni vsakega človeka« najbolj miren in najbolj brez skrbi, tako da bo nemote* no izvršil svoj namen, ki je napisati ob* širno zgodovino celega reškega vpra* šanja.
D'Annunzijeva usoda je torej dolo* čena. Tudi njegov sklep, da se ne bo več mešal v reške zadeve, je tudi neiz* premenljiv, tako da so brez podlage vse vesti o nekakem tajnem namenu bivše* ga poveljnika, da izvrši še v zadnjem momentu kak hrupen čin, ki bi znal iz* nremenitl popolnoma sedanji položaj. Vse takšne vesti in tozadevne bojazni imajo svoj izvor v dejstvu, da ni hotel general Caviglija dovoliti D'Annunzije* vemu sinu, ki je prišel v Opatijo s tem namenom, da bi šel na Reko obiskat svojega očeta. Ravno tako mu je bilo prepovedano, da ne sme imeti absolutno nobenih stikov z reškimi zastopniki, ki so se pogajali z generalom Ferrariom.
Toda ti navidezno važni ukrepi gene* rala Caviglije so le običajne mere pre* vidnosti pretežno formalne naravi.
IZ JUGOSLAVIJE
NOVO JUGOSLOVENSKO MINISTRSTVO SESTAVLJENO
BELGRAD, 1. Dae 2S. decembra popoldne je bil Nikola Pasi'i vrnil prestolonasledniku Aleksandru mandat ra. iientivo vlade. Aleksander je pri tej priliki opoioril Paiića na lezavnost položaja. Nato jc bil stopil regent v srtike z odličnimi parlamentarci, da po injtmi posvetuje o načinu, na -kateri bi sc rešila nastala kriza. Slednjič je regent zopet pozval Pafiića, naj sestavi vlado, in sc je Pa-Siču vendar posrečilo izvršiti poverjeno inu nalogo. Demokratski klub Je sklenil, da vstopi v novo vlado. Predsednik konatituaate dr. Ribar, kateri ja odsoten, in katerega je bil regent že po vrnitvi mandata za se9tavo nove \lade s strani Paiića dne 28. de. 1. 1. želel na posvetovanje, je bil brzojavnim potom poklican v Bcl^rad. Poimenska sestava novega kabineta £e ni znana. Gotovo je, da prevzame predsedstvo v novem ministrstvu Nikola Paiić. Dalja se govori v dobro poučenih ikrogih, da bodo tzmed demokratov dr. Kukovec, Kosta Stojanovič, Dražkovič, dr. Krizman in Svetozar Pribičević gotovo člani nov« vlade. Lista ministrov bo jutri uradno- razglašena.
Krvavi boji v bosanskih revirjih. Štraja kujoči rudarji ustanovili sovjete?
SARAJEVO, 29. dec. Med stavku jo-čimi rudarji v bosanskih rudarskih re* vir jih so se pojavili bolj še viški agitato* rji, ki so speljali stavko popolnoma na politično polje. To je, v zvezi s progla* Šeno militarizacijo, povzročilo, da se je vrnilo na delo še večje število rudarjev, zlasti nekomunistov. Komunisti pa se pripravljajo na skrajen odpor.
V Kreki so ustanovili sovjetsko vlado z vsemi funkcijonarji. Da se izognejo nasilni deložaciji iz rudarskih hiš, ki so državna lastnina, so se sami izselili v so* sednje vasi, zlasti v Lipnico in Husinje. Ko se je včeraj popoldne približala Iiu* sinil žendarmeriiska »atrula. so io sore»
jeli rudarji z revolverskimi streli. Ubili so pri tem dva orožnika, tretjega pa smrtno ranili, tako, da je kmalu nato umrl. Alarmirano je bilo vojaštvo, ki je obkolilo vas in aretiralo okrog 50 rudar* jev, med njimi znanega boljševlškega agitatorja Ivkoviča. V vasi so našli štiri strojnice in večje število pušk in dru* gega orožja z veliko zalogo municije.
Tudi Lipnico je obkolilo vojaštvo. Komunisti pa so bili pravočasno obveš* čeni in so večinoma utekli. Aretiranih je bilo še nekaj nad 30, ki so se udali brez odpora.
Razen v Banjaluki, kjer je stavka še splošna, delajo že v vseh rudnikih, če* prav v zmanjšanem obsegu. V Kreki so nakopali včeraj 15 vagonov, v Mostar j u 5, v Zenici 8, v Brezi nad 20. Tu se je vrnilo na delo že nad dve tretjine de* lavcev. Tudi v Kreki jih dela že 400.
Splošni protestni štrajk v Zagrebu
ZAGREB, 29. dec. Nocoj o polnoči se začne v Zagrebu generalna stavka v znak protesta proti dogodkom v bosan* skih rudarskih revirjih ob enem v znak solidarnosti rudarskim pokretom v Bos* ni in v Sloveniji. Stavka bo trajala 24 ur in bo obsegala vsa podjetja. Edino nastavljenci vodovoda bodo opravljali svoj posel. Policijsko ravnateljstvo je za jutri prepovedalo točenje alkoholnih pijač. Časopisi izidejo poprej in v manj* šem obsegu, kakor navadno.
Odločen nastop jugoslovenske vlade proti rudarski stavki
ZAGREB, 1. Rudarska stavka ni od vsega početka sem uživala prav nobene popularnosti, lcer so vsi sloji občinstva z delavstvom vre>d prepričani. da bi imela stavka v slučaju, ako bi se zahtevam rudaiiev ustreglo, za posledico podraženje premoga in vseh industrijskih izdelkov. V obče ni javnost prav nič naklonjena stavkam in sami komunisti so se Žc večkrat izdali, da s stavkami ne mislijo doseči izboljšanja socijalnoga položaja delavstva, temveč 'se dobro zavedajo, da povzroča tako početje le postopno draženje vseh potrebščin in sorazmerno padanje denarne vrednosti. Toda, pravijo, to da je pot, po kateri se dov^a vladajoči gospc.dar.iki zistem v nemožnost, in to da jc zopet način, na kateri bi se dala država sedanjosti najbolj lahko upropastiti, cei, temelj te države je ravno vladajoči gospodarski eistem, Slavka rudarjev, že iz gospodarskih razlogov nepopularna, zlasti v&Ied zimskega časa in ž njim združene večje potrebo premoga, izgublja v javnosti zadnjo sled kake simpatije, zopet iz političnih razlogov, ker je pretežna večina jugoslovenskega prebivalstva odločno nasprotna vsakemu poskusu katerekoli stranke ogrožati obstoj jugoslovenske države DoČim če najboljši politiki v Belgradu Uudijo, da sestavijo novo vlado, da	v predstavoi£ivu
vse sile k pozitivnemu delu, katero edino zamore utrditi edinstvo in dovesti do nostranje uredbe države, proglašajo rtidaril stavke in na ta način kalijo položaj. Ker pa je notranja uredba države prvi pogoj njenega obstoja in glavni temelj njenega uveljavljen}* naeproli inozemstvu, to poslednje zopet edina pot, po kateri more priti država do ugodnega gospodarskega razvoja v prid vsem slojem prebivalstva, ja sklenila vlada, da na najodločnejši način uduši vsako gibanje, ki ima za cilj zdrobitev* države. In v tem jo podpirajo vsi nekomunistični elementi. Rudarjem so se pridružili samo komunisti. V Zagrebu so proglasili včeraj komunisti 24 urno protestno stavko. Vsled tega ni izšel tudi noben zagr&bški list. V obče pa ni priSlo v Zagrebu do znatnejših incidentov. Dc lavcem nasproti sc tudi delodajalci proglasili enodneven izpor, da na ta način protestirajo proti komunistom. Vlada pa je proglasila nekako izjemno «tanje, vs^i Cesar so prepovedani obhodi, shodi in zbiranja in -morajo biti zaprte vse hi5e že ob 6 zvečer. Tutli belgrajiki komunisti so proglasili tridnevno protestno stavko v prilog rudarjem. Na nekem shodu so govorniki be?no napadali vlado in pczivljali na revolucijo. Ko so pa stopili qu ulico, da bi uprizorili javno demonstracijo, jih jc razgnala policija, katera je tudi zasedla Dela viki dom. Vlada je razpustila vse komunistične organizacije, potlačila vse komunistično časopisje in zaprla glavne osebe. Obenem se naznanja uradno, da se bo postopalo po vsej državi na isti način, ako se komunisti ne premislijo in ne opustijo svoja protidržavna početja. Oglasi, Id so vsepovsod po belgrajskih ulicah afiširani, vsebujejo izjemne točke proti 'comunis-torn. Ulice so močno zastražene in vojaštvo konsignirano. Do resnih spopadov dosedaj ni prišlo, za kar gre zasluga sicer energičnemu, toda zmernemu nastopu izvrSujočih organov. Pričakuje se, da sc položaj v par dneh razčis'ti in spoznajo komunisti, da je njihovo početje brez izgleda na uspeh.
Hir med Rusijo In Finsko podpisan
HELSINGSFORS, 31. Podpis franeos* kega besedila mirovne pogodbe med Ru* sijo in Finsko in izmenjava ratifikacij sta se izvršili včeraj ob 19.
Romunska ne dopuita nlkaKih pogajanj o Bssarobij!
RIM, 1. Kr. romunska leg a čija zanika potom agencije Štefani vest, ki je bila objavljena na Dunaju in posneta v ne* katerih italijanskih listih, o demnev* nem začetku pogajanj med romunsko in rusko vlado glede povrnitve južnega dela Besarabije v svrho, da se zagotovi obramba Odese. Tudi če bi prišlo neke* ga dne med Rusijo in Romunsko do sporazuma o mnogih vprašanjih, pri katerih ste prizadeti obe državi, bo Be* sarabija vedno izključena iz vseh po* gajanj, ker je ta stara moldavska pokrao j ina svečano proglasila svoj sklop, da se povrne k materi Romunski, potem ko se je bila že ločila od Rusije in progla* sila svojo neodvisnost.
Do Valera se je povrnil na Irsko
NE\V VORK, 31. Zasebni tajnik De Valere je izjavil, da se je povrnil De Valera na Irsko, da prevzame irsko vla* de in da poda irski vstaji novega poleta.!
Protiangleško gibanje v Mezopotamiji BAGDAD, 31. Policijski načelnik v Bagdadu, ki je bil neki angleški častnik, je bil umorjen na sveti večer v eni glav* nih ulic mesta. Umor je izvršilo nckoli* ko neznanih Arabcev. Protiangleško gi? banje raste z vsakim dnem.
Senator Lodge za mir z Nemčijo NEW VORK, 31. Senator Lodge jc sestavil rezolucijo v prilog sklenitvi m?« ru z Nemčijo.
Nemčija protestira v stvari ljudskega glasovanja v G. Šlcziji
BEROLIN. 31. Nemška mirovna de gacija v Parizu je proti sklepom glede nja v Zgornji Sleziji.
Velikanski potres v Argentiniji LONDON, 1. »Dailv Croniclu« poro čajo iz Buenos Ayresa z dne 30. deceni bra, da so se dogodili novi potresi \ Argentiniji. Dosedaj je 7000 mrtvih iti ranjenih in materijalna škoda je ogromna.
l£>
protestirala vČcra ljud.skega glasova:
DR. VLADIMIR RAVNIKAR:
Vsem v Jugoslaviji,
Ki so dobre volje
Kc.istituanla ,ugoslavije se je konstituirala, vo. lila predsedstvo in večina poslancev je položihi prisego. Po desetdnevnih porodnih bolečinah. Sedaj pričenja svoje pravo delo: ustavo. Pričenja — ne, le pripravlja se, da bi pričela. Vloviti mora v to šc le potrebne sape, potrebuje odmora, zamiki in potem — v božjem imenu — napravi naskok na — delo. Vse gre s stokanjem, oh I in ahl — pri nat. Drugod tudi — in to jc naša tolažba. Pravim, da je to naravni razvoj stvari, razvoj, kakor ga podajajo nastale razmere. Nasprotno, nenaravr^fc bi bilo, ako bi šlo drugače, razen Če naj se zgodi čudež. Napačno bi bilo, ako bi ob tem dejstvu o-bupavali in zdvajali; prav tako pa bi nc bilo prav, ako bi koga obsojali, razen, ako mu moremo dokazati naravnost dolozno postopanje. Volna, svetovna revolucija, uničenje telesnih in duševnih dobrin, rušenje obstoječega družabnega redri, iz razvalin gradili novo stavbo — stara pesem, kolikokrat smo jo že zapeli od prevrata sem. To je eno. Ali več nego to vpliva na razvoj atvari trdovratna konservativnost človeške duše. Ako je že težko, ružiti vkorentnjena mišljenja, še težje je u-stvarjati nova ter z njimi preobrazili ljudsko psiho. In denimo, da sc ti je to posrečilo v kakem slučaju ter jo novo mišljenje z revolucijonamo silo butnilo na dan — prav gotovo pride reakcija, ki jo vleče za oeboj vsaka revolucija.
Tako m nič drugače je bilo pri naB. Kdor si je mislil, da pojde vse tako, kakor bi bilo namazano, ali kaicor si si bil zamislil v svojtni idealumu, tedaj je najmanje, kar ti moramo oCitati, da sJ bil naravnost nedolžne-naiven. Kar tako enostavno se ne ustvarjajo dižavni organizmi, kakor sc* premakne lokomotiva z enega na drugi tir; celo pa ne dr/aven crganizem, ki je, kakor naš, tako s temelja drugačen, nego so bili prejšnji. Saj to jc ravno: bilo jih (e več. Vsak teh organizmov jo živel po svojih zakonih in običajah. Stoletna vzgoja se je prikovala nanje; po njih si moral uravnati vse svoje življenje, bitje in nehanje, radovoljno, pa tudi s silo, če se jc zazdelo tvojemu gospodarju. Nakrat, 5e preden si se prav zavedel, ti jo zasvetila svoboda. ZašČemclo te jc v očeh, da si videl -sama solnca. Svobodo si imel, pa nisi uinel, kaj početi z njo. Pričel .si c njo igračkati -n — eksperimentirati. Dragi eksperimenti so to bili in marsikateri je ponesrečil. Ljudstvo pa, ki jc živelo v pričakovanju zemeljskega raja, jc postalo razočarano, malodušno, Jezno in sovraino. Srdilo ae je na nove razmere, zaničevalo p", zročiteljo teh razmer, zaželelo isi »starih časov« ter cclo domišljalo, da ja bilo nekdaj vse boljšo. Reakcija. Preboleti jo je treba, z vso moralno silo vzdiiali se nad vodo. Prorokujem: pride se več takih reakcij, preden se umiri ljudska duša ter usmeri v ncviii linijah. Ah naj se zaradi tega udarno zdvoje-nosti in maloduSncsti, ali naj izgubimo vero v svojo voljo, v svojo silo. v svojo bodočnčst?
Prav dosedanji potek stvari dokazuje, da pojde. Govoriti že smemo o nekakšni urejenosti razmer. Iz prvotnega kaosa se nam kažejo konture državne stavbe, ves organizem je tu, sicer grobo izdelan; treba mu je samo še vdahniti dušo. Tcrej šlo jo, vzlic ogromnim težkočam in na videz ncpreinort-nim oviram. Volitve za konstiluaato in zborovanjo ustavodajne skupščine, to dejstvo samo po sebi jo že velik napredek, da smo ga lahko veseli. Dvo leti smo potrebovali do tega momenta. Pač nismo imeli nobenega ženija, nobenega Napoleona, ki bi nas z vsem elanom potegnil kviiku. BiH smo vsi skupaj diletanti, ki smo so ob ustvarjanju *and morali Solati. V daljini smo zrli cilj. na pol p« so nam daLi idealizem, nekaj znanja in izkustev, črpanih v malih razmerah, pa mnogo dobre volje. Časih jo bila volja So pregoreča, hotela jc več. nego jc mogla storiti; č.->sih pa jc zbežala kar ta sto let naprej ter bolela čez noč ustvariti nekaj, kar more prinesti le naravni razvoj v desetletjih.
V mislih Imam, tkako se je bil nameraval uvesti centralizem. Upravni centralizem, ne politični centralizem, o katerem ne dopuščamo i eČ difckuml' je. Zakaj, da hočemo enega vladarja, eno vlado, en zakonodajni zbor, cn parlament in — Če Ze mora biti — eno vojsko — o tem jc za nas debata zaključena. Hočemo, da sc na znetraj in na £unaj reprezentiramo kot trdna in nerazrušna enota in cclota. Hočemo s svojo gospodarsko in ioci tlno silo imponirati sosedom. Hočemo v njih vzbuditi respekt .— ne pred naiim rožljajočim ine5*ni — žc pxed besedo našo, kadarkoli jo vržemo ria mednarodno tehlnic<7. Vse to nam mor® dati ie politični centralizem. Vsaka druga oblika vladanja b| bila v današnjih časih pogrešna in pogubna, pa naj jo zovemo republiko ali avtonomijo, ali le t» (pobratima federalizem. Lo politični centralizem more iz nas napraviti maščevalce koroškega plebiscita in st.-marghcritskc pegodbe in le taamo dejstvo, da lega centralizma nismo bili imeli ixvcde-nega v vseh detajlih, je krivo, da jc prišlo do o-menjeoih narodnih nc*reč.
Od političnega ločujem upravni ccntralizcm-Načeloma sem tudi zanj. Na Francoskem g* bili dobili pred več nego sto leti. Ustvaril ga jo geni} francoskega naroda. Sijajna se je obnemel in nihče n« misli na kako Lzpremeinbo ter na odpravo de>partemc-ntov. Toda Francoska Jo bila ie takrat ccttlraliatično vladana država, etnično, gospodar-cko in kulturno ccutna drža'-a. Ista uprava z ado«
Stfftl Đ.
lkfiUii^OST«
fm 2.
Trtnr, Ane z jaaofja mi,
Prorrencalcu kakor £r»I tujcu. Mf p arno bili jpr^i prrvratoni raztep*td u 10 ati U vipruvaih te-<)!, oUailsnUi 3 upravo aajVa^li^ncjiili sistemov, ra i« fci ©i3o llo. <Jr «mo imeli vge pripravljeno 7jl centralistično opravo: ve* aparat s potrebnim Štabom upravnih uradnikov, zadostnih prometnih Zvez » cwtraio, brezhibno funkcijoniranje telefona in telegrafa ter pametno, vse zadovoljujočo 3rakofMJdajo. Vse£a teja fe nedostajalo; zato Je Namišljeni upravni centralizem meral skiohirati. Že več: kcnrcprojnUiral Je Idejo samo. Skoda pa se Že Se poveCala, ker je vca odij padal na Srbe, kakor da bi biii or.i hoteli tak centralizem. Ob danib razmerah fcrcirati ccnlraKzem, bi ®e reklo, ailo jJclali naravi Mora nastopiti reakcija ia te tudi »astoplla, kalccr so pokazale pravkar minule vo-
atve.
Za danes mora te ostati na r.ašcm programu: u-f-ravna decentralizacija. Samo v panogah, ki sc v Ufih brez škode za pokrajinske posebnosti lahko izvede ccatralna uprava, naj se izvede. Polagoma a brez sile, z ljubeznjivostjo in konciljanlnostjo. Ljudstvu moramo nove oblike napravili prikuf-Ijivc in simpatične ter pustiti gotovo prehodno nebo, da se jim privadi. Vladati — velika umetnost je to.
Pred nekaj časa se jc v naši javnosti vnel^pre-
podjetje, Id bi preko morja uvažalo tiste nujno potrebne predmete, ki jih moramo dobavljati preko Trsta z naši* mi prekomejnimL Bošedi vred.
»Trgovsko izobraževalno društvo« v Trstu ©tremi torej za istimi cilji kakor mi. Zakaj pa 6poroča g. Z. K. o njega intenzivnem delovanju Še le sedaj — na našo inicijativo?! Če res ne misli na kake zasebne namene, bi mu vendar te* ga ne bilo treba prikrivati! Končujemo v popolnem uverjenju o ugodnem uspehu.
Dostavek uredništva: Priobčujemo ta dopis v polnem obsegu, da?si se nani zaključek zdi nekoliko odijozen. S sumničenjem ne smemo razpravljati vprašanje, ki jc res življenskega pomena za naš bodoči položaj. Glavno je, da pride do take prepotrebne organizacije. Kje bodi sedež in na kakih podlagah naj se zasnuje: to naj se določi po temelj* ni h stvarnih razpravah. In ravno zato želimo, da bi se čim pridne je oglašali interesiram krosi s svojimi mnenji.
> r glede uvedbe cirilice in .srbo-hrvasčinc. f o je j K<Jor »narodno ČUti« - da rabimo be*
ravno tal -x stvar. Milijon Slovencev stoji poleg scd(> dopisnika — temu moramo verjeti,
13 milijonov Srbo-Hrvatov. Samo ob sebi mora priti do tega, da se to vsak iz?ncd \as skuSal perfektno priučiti srbo-hrvaSčin4. Ni treba prav no-
naravna
bene sile ali pritiska v to. Je povsem r &tvar. Kako daleč pa pojde potem naravni r&r-roj, to mfrao prepustimo bodečnosti. Storimo vse, kar nas mero zbližati, udomačiti v skupni državi, odstranimo pa, kar nas utegne odlujevati in lotiti. Meje enotne države morajo kriti meje ujedinjen ega naroda.
Izgraditev nagega državnega organizma ne zahteva od nas nič nemogočega. Sredstev v to nam je vrgla v naročje mila usoda toliko, da nam jili »nje zavidajo sosedje, po številu večji od nas. Nihče nam tudi ne more odrekati zmožnosti in flposdbaestL Ali bi ne bil smrtni greh, ako bi ne samo držali roke križem, ampak pustili, da se iz-Kcnstituanta nam daj to,
da pofcteno misli za stvar, tudi če je morda drugačnega mnenja, nego kdo drugi. Moramo verjeti, dokler nimamo stvarne podlage za drugačno domnevo.
pod kepa v a jo temelji fcar od nje prrčakuj
Proslava božičnih praznikov
Piše: Smiljan.
(Zakasnelo, ker pošte niso poslovale vsled stavke državnih nameščencev.)
Bilo je na Sveti večer I. 1917. V zadušljivih in nezdravih vojnih barakah v Gornji Radgoni so se davali nalogi na desno in levo, kričalo se je in pehalo bolna in slabotna bitja. Tu je
jemo in zahtevamo: via
i&cli bila nameščena »slavna« Sub s Abteilung
ustanovljeni državi dali pravni temelj. Ta naj bo
trden In soliden. Brez zakona naj ne bo državnu-poliiičnega življenja. V tem delu naj se zedinijo ■e*!, ki so dobre volje. Stranka, ki hoče to delo, bi je 5e ne bilo, nosi v sebi vso tivijer.sko silo.
„Kako naj se uredi noš« trssofna esled nastalega novem položaja?"
(Iz Postojne.)
Pod tem naslovom je prinesla »Edi* nost« na uvodnem mestu članek iz pc? resa Z. K. Clankar se ozira na naš pni dopis in beležimo z zadovoljstvom, da iz= raža pisec mnenje, ki se domala strinja z našim. To kaže na zanimanje v trgov* »kih krogih za naš projekt. Podati ho £emo še jasnejšo sliko, v svesti si brez* pogojne nujne potrebe osnutja takega gospodarsko in politično važnega pod^ Jetja.
Z g. Z. k. vred smo povsem prepriča* ni, da bi bili sicer odvisni od drugo? rodnih nesolidnih tvrdck, o katerih je znano nam vsem, česa so — zmožne! Zato vsi na delo, ker čas je zlato, da ne zamudimo, česar žc nismo. Kdor na* rodno čuti, naj napne vse moči, da se strnemo v močni organizaciji, da ne da? mo fašistom mesta v naši sredi. Pokaži* mo se disciplinarni, ko zahteva tako stvar narod, da bomo imeli pred svetom — kredit. Le tako lahko dosežemo mar? slkaj. Tako tudi izvoz v in uvoz iz Ju? goslavije olmemo tujerodccm, Saj na drugi strani nam itak ne dovole do? stopa.
Strinjamo se popolnoma s člankarje? vim nasvetom, naj bi se trgovci čim prej zbrali po vseh večjih krajih na pogovor. Želeli pa bi tudi, da takoj potem do? pošljejo poročilo o rezultatu z navedbo izvoljenega poročevalca, ki bi se ob priliki udeležil skupščine, na kateri se bo definitivno sklepalo in to — čim prej!
Umejemo, da je pred vsem važen na? črt, kako bi prišli do ugodnega rezultata in čimprejšnje organizacije. Zato smo ludi zaprosili zainteresirance, da se to? zadevno izjavijo in izrazijo svoje želje. Kot sedež zadruge smo že izbrali Po? stojno kot povsem ugoden in praktičen kraj za delokrog zadruge.
Naš načrt je: združitev trgovccv, ki naj bodo udeleženi pri podjetju z deleži po volji in moči. Podjetje bo imelo sle? deči delokrog: ustanove naj se špedicija, skladišča z zalogo deželnih pridelkov vseh vrst, moke in drugega, menjalnice na kolodvoru, tovarne stolov, galanteri? je. pozneje tudi valjčni mlin po možno? sti, za kar ni ugodnejšega kraja. Na Trst kot središče Julijskih Slovencev v leni pogledu ni misliti ob znanih raz? mer ali, ker si nc želimo žalostne usode Narodnega doma. V Trstu tudi ne bi imeli nikake moči in dvomimo tudi zelo, da bi nam dovolili.
97.ga polka (oddelek, ki je čakal na superarbitracijo). Spominjam se, da sem onega dne zjutraj za rana šel z nekoliko tistih bednih, bolnih bitij, da jih spro? vedem v bližnjo pisarno, od koder so jih poslali v bolnišnico v Radgoni. (Tako delo sem opravljal dan za dnem.) Eden med njimi je bil na pol slep vsled zemlje, ki mu jo je na bojišču granata vrgla v oči. Ta se je opiral na svojega
drhteli od mraza; tretji, Jd *e radi bo*j Jezni niti dvigniti niso mogli s IcžiSča, in to imeli mortU dovoljenje* da smejo 1k* Žiti tudi po dnevu, so Skiteli z zobmi, ker so bili slabo ali nič pokrit}. V ba? raki je bil mraz kakor zunaj. Vhodna vrata so morala biti (po višjem nalogu) na široko odprta, dočim so bile vratnice vseh stranskih vrat spojene z velikimi železnimi obroči, tako, da je bila med enimi in drugimi odprtina, široka ce? lo ped.
Bilo je popoludne istega dne, ko je nekdo med njimi javil, da se v oddalje? nem kotu nahaja nekdo, ki mu je prišlo slabo, oziroma, da so ga nemške »usmi? ljene« sestre (iz neke graške bolnišnice) hotele poslati-v ta oddelek, samo da se ga iznebe. Približavši se, smo se uverili, da nam njegovo težko in z ječanjem pomešano sopenje dokazuje, da so mu ure že štete...! Poslali smo po nosilnico in ga odpravili v radgonsko bolnišnico. No, medpotoma je — izdahnil.
Pod večer so začeli odhajati iz bara? ke na »befel« — drug za drugim. Tu se je navadno naštevalo nekoliko — kazni, največ radi tega, ker so nekateri zdra? vejši zahajali preko tedanje meje na Ogrsko po kruh, da ne počepajo od gladu. Pri tem se je nekaj teh revžev iz naše barake zgrudilo v sneg. Odnesli so jih, kakor žival, v barako, oblatene s snegom. Rekli so, da bolujejo na bo? žjasti, da^si je bila njihova bolezen v resnici — glad.
O polnoči je b}la maša ? poLnočnica, pak je vojaštvo smelo k tej cerkveni svečanosti, kar smo ludi storili jaz in mnogo drugih vojakov. Cerkev je bila razsvetljena z električnimi žarnicami, zadonele so orgije ob veselem pevanju v čast Onega, ki se jc na današnji večer rodii za ... odrešenje človeštva. Po cer? kvi pa se je čulo neprestano kašljanje bolnega vojaštva. Po maši smo se po? vrnili vsak v svojo barako. Vse je mir? no spalo, le tu pa tam si čul kak pre? strašen vsklik — posledico vojnih gro? zot, ki so se morda onim trpinom po? novile v sanjah. Legel sem. Ali, malo za tem se je za?
Domete vestf
. Ob Nor« ki« — adoiiiieica! Da *< aeica-ferifc Ha3inc«v opri je mije maJcduije. S trpko besedo, »koro ogofStoe zavračajo vsakogar, k! Hm opereka ia jih tnrarfa, da vzroka za obupavanje vendar ni, marveč da sc no »mcrno odreči trdne vere, da bo ljudstvo naže Ycndar-le znalo odbijati nevarnosti, ki bodo — na to moramo biti, seveda, pripravljeni — ogrožale našo pozicijo in na5 obstanek. Ceterum censeo teh maloduSnezev je: Boste žc videli, kako bodo pritiskali na nas, kako bodo poizkušali vsa sredstva zavajanja in terorizma, da bodo naše ljudstvo razna rodovali, du5ili v njem narodno zavest, mu jemali vsako odporno silo in mu s tem ubijali vsako vero v bodočnost. Je že res. Gotovo bo takih poizkusov. Na to moramo računati in biti pripravljeni. Ali, velika pogreška naših ljudi je, da veliko preveč uglbljejo o tem, kaj bo hotel nasprotnik, dočim na drugi strani v t lik o premalo razmišljajo, kaj bomo morali ho-teti mi? Seveda, če bi mi držali roko križem s fatalizmom kakega muslimana in. ne bi nič storili za odbijanje takih poizkusov: potem bi b;!o res po nas. Ne, prijatelji, mi se moramo pred vsem zavedati, kaj hočemo mi, in biti mora v nas krepke volje za izvajanje tega, kar hočemo. Nasprotnik nasprotnik — in ker je nasprotnik, bo vedno stremel za tem, da škoduje nasprotniku! Drugega ne morcano pričakovati od njega. Drugo vprašanje pa je, je-li v nas krepkih mišic, zdrave krvi, bistre glave im volje in odločnosti, da moremo vspesno zastavljati poti sovražnim nakanam?! In mi pravimo s polnim uverjen-jem, da bo v nas potrebne materijalne in moralne sile za odpor. To uverjenfe se n&m utrja ravno zadnje čase, ko o-pažamo, kako se duševnost našega ljudstva — se ve, da je tudi žalosnih izjem — poresnirje in pcgloblja, kako so Siri razumevanje za naš novi položaj ia potrebe, ki iih prinaša. Jadikujejo sicer — in to Jc umljivo — radi razmer. Ljudje Rtavlj^jo nasvete — boljše ali slabže, nič nc de. Jzpozna-vanje svojega položaja jo ravno glavni korak do odpora, je znak volje za delo. Čustvovanje našega ljudstva se je pointeziralo. Mari ni iolažilno, ko vidimo, kako jc porastla požrtvovalnost v našem ljudstvu za ustvarjanje obrambnih sredstev, posebno gospodarskih in kulturnih! Kdaj še smo bili beležili toliko in tako obilnih darov v narodne svrhe?! In to Iz vseh plasti ljudstva — tudi najširših, Oglejte si m. pr. nabiranje za tiskovni sklad nagega lista. Kje bi bili kdaj poprej toliko in v tako kratkem času nabrali v lak namen? Koliko se danes razpravlja o potrebi organizacije! A tr ne famo v ozkem krogu takozvanih tprvakovc, ampak tudi zunaj na deželi med priprostim ljudstvo m. Kako živo se zavzemajo zauposki z dežele na sejah našega političnega društva za kon
gled na mrtvaško krsto. »Bog vedi, | ci. Poslala mu je je soproga iz Trsta, a
_	. _	#	rr>v	i--1 centracijo politično, kulturno in gospodarsko! To
šepavega tovariša, da je mogel iti dalje, čulo javkanje nekega Trzačana, ki jej Vsc so menda znaki, da naše ljudstvo ne obupu! Tretji jc imel prebito ramo, četrti po* imel službo to noo po baraki. Vprašali j marveč da misli na d«!o za rešitev in ohranite-polnoma pokvarjeno roko — in tako!smo ga, kaj da je? Odgovoril je, da Malodušneži v našem mestu tarnajo: Glejte, Podalje.	mu jc slabo, a bolan da je Že dolgo Časa. kko jih je odšlo, saj nas ni več. kaj hočemo še? Stopali smo počasi po zmrznjeni poti, Ce ima kdo čašico konjaka, naj mu jo ^ i® »nego našincev - m izlo^ao r * sneg Pa je sipal.in sipal Daljše veje j da! Ker pa tega ni bilo - od kodi? ££^^^^^dan^t - na bližnjih ograjah so bile polne zlede* zadovoljil se je z vodo. Naslednje jutro.£ako mal<> da bi bili obsojeni v Obnemoglost..šc nelega snega, podobne so bile stekle?, mu je šlo na^ slabše, tako, da smo tudi j ras žc> Malodušneži presojajo stvari prepo-nim palicam. Vrane in ščinkovci so ho* j tega odpravili v bolnišnico. Ker je bil vršno, udajajo se v tem pogledu nekaki optičn dili kljuvajoč po snegu, davajoč od sebe tega dne Božič, smo vsi ostali v baraki, prevari. Vidijo veliko več drugerodcev, ki so jit po kak tužen glas. j do poludnc, a za obed smo dobili, "kakor ! vrgli semkaj dogodki, pak menijo, da je nas to-
Hodili smo dalje, dokler nismo do*!po navadi — smrdljive repe! Zjutraj	ve5 — čc bo
speli do župne cerkve z visokim zvo* smo čuli čestitek, kakor n. pr.: »Bog; lfud°}vo	^	v
nam s svitlo kupolo. Gredoč mimo nam ne daj nikdar več takega Božića!.,	Z^e ^ega"'
cerkve smo opazjli pred njo nosilnico z, ali pa: »i>olje bi bilo, da umremo^nego nikdar v veliki meri odvisno od zaledja. A to mrtvaško krsto, med tem. ko so iz cer*: da bi dočakali še takih praznikov;« zai^c je nas«- tja gori do nemških meja in da-kve dohajali zvoki orgelj in mrtvaške; O poludne soi prišla za vojaštvo tudi ječ tja na balkanski -poluotok. Zaključek: Nas po-
ložaj je resen, preresen; čakajo nas težki boji Lr mukotrpno delo, ali razloga za obupa vanje ni. Mesto da jadikujemo, zavihajmo raje rokave za icrepko in sinotreno delo! To pa tem bolj, ker bodo delovali tudi elementi, ki n£so v nas, a ki jih ne more prezirati nobena država, sko prav razumeva svojo lastno koristy.
Pofreia «e Martin JaJcsetlč. I>lv5i infanterbt, 2. stotnifa, polic 27. domobranstva, rojen 26. okiobrn 1882. leta v Trepčanah št. 23, v Julijski Benečiji ni nič od leta 1917. Ujet je bil L 1914. na ruski fronti. Kdor bi kaj vedel o ojem, naj sporoči dobrohotno njegovemu očetu na gori označeni naslovj Trepčane, pošta Ilirska Bistrica. Stroški se povrnejo.
Tečaji z« angleški, francoski, italijanski, slovenski ia neailki jezik ter stenografijo in trgovsko korespondenco se otvore ta teden. Za dcer (posebni tečaji. Prijave in natančnejša pojasnila vsaik dan od 12 do 21 v ulici Giovanni Bacccae cio 3. vrata §t. 14.
BcSfč^cs. Danea ob 3. mi popoldne se bo vr-•gila !Božićnica v dvorani k Delavskega konsum-nega druStva« .pri Sv. Jakobu. — Ker Je čisti dobiček namenjen otroškemu vrtcu pri Sv. Jakobu, ni dvoma, da so občinstvo polnoitevilno vdeleži te prireditve.__
Iz tržaškega livlienia
Tatovi ▼ mesnici. Včeraj ponoči so vdrli neznani tatovi v mesnico, last Ivana Kocijančiča v ulici „viale XX. eettemfore St. 89. h: mesnice so odnesli [tatini 30 kg govejega mesa, 12 kg teletuie, več mesaralkih nožev In 203 lire v denarju. Tatvina je ibilo izvršena v včerajšnji noči od 1. do 2. ure. Lastnik, ki trpi nad 1500 lir tkode, je naznanii •tatvino kvesturi.
Poizkušen samonor. Preteklo noč okoli 11. ure so pripeljali rv tuka.jšnjo mestno bolnišnico 23-letr.o Ivano Skabar. Omenjena mladenka je ime!n ljubavno razmerje z nekim vojalicm. Ali pretekli večer sta se sprla in se kcntčno stepla Skabsr-jeva si je vzela vso to stvar preveč k srcu in spila s samomorilnim namenom preccjSnjo količino kar-boine Jriseline. Ko so to zapazili njeni atariš?, so nemudoma .pozvali zdravnika reSilne postaje, ki je dal odpeljati Skabarjevo v mestno bolnišnico, kjer
r«a foaprvidi v IX.	N)eoo
nevarne, 4
Kap fo f« zadela. Vitr*) popoldne f* bil doma porvan edravnik rešila® poslej® * alics Frančiika Aiiiketfa it. 1, k^T potrebovala letoa Katfoiaa D« Aa»a &j]a* adravniik« t^.-moči. Ko jo priiel ?.dravnlLi ra lice me^ia, r.I gel dru^etfa ugoto\-iti kot pred kralkfm n. sf tj smrt vsled srčne hibe.	*
Mali tatinski dnevnik. Vt®.paJ ponoti so cd|-"'i? neznani Utovi Železniški .oz, k« «e je nahajal postaji pri sv. Andreju, !er odnesli t?. 500 lir razi .h dragocenih čip.t. škodo tj . I i:nr vW tukajšnjih Jeleznic.
— Isto noč so odnesla nc/nnn; Ir/.iiJko v Skednju poStni nj&iralnik. čemu jiiu bo i! /; se nc ve.
V lase sta si skočile. Včeraj dopoldne je pri iskat pcrročr v inc-sico bolnišnico 24.!etna Kar-mela Gcrbaeh, stanujoča v ulici del Rivo St. 17. Zdravniku o pripovedovala, da sc je prepirala r«di družinskih laimer z neko Elviro Vlcario, stanujuco v ulici della Guardia it. 24. PriSlo jc do tako hudega sporekanja, da je skočila Vicarijeva vs.^ rcit-jarjena na G»mbache%o ter }o opraskala po obr?.« zu. Zdravnik ,ji je opral in zavezal rane ter «1 nato pcsUd v domačo oskrbo.
Nabili so Preteklo noč okoli 12. ure jc j>ri-šel iskat po.uoči na rešilno povtajo neki AutoCj Mesfia, stanujoč v ulici dellc Scuole nuove >1. 17, Me^sia je iocl po obrazu \ eč manjših in večjih ran. Nc. rir;.vnikovo vprašanje, kje da }« dobil rane, je odgovoril Messia, da so iJa nabili njegovi prijatv nel»i gostilni.
Silvestrov večer... pifacčtv ve£er. Ivacak^ K	stmujoča v ulici Molino a Vento tt. v
je prav jclultnai ženica. Med letom pije pr-.V n:alo alkoholičnih pijač; le pri kakem boljšem kosilu popije čisico dobrega vipavca, da jo v dobro volj*. Ali kaj se hoče! Pridejo vjiltl prazniki, k^k: n. pr. Novo leto in človek si pri-voSči v do;u.či družbi peiirek. i^a Silvestrov cm večeru je bde zbrano okoli mize v KreSev ičevemu, stanovanju prccejšnjo število gostov moškega Jut ženskega «>la. T ' i so .pili in se> zabavali medse> boj. Eden je -poved::! eno šalo, ki je povzročila O bilo sjneha, drugi je povedal drugo, in tako je Sel čas naprej. LitŽala *e fc peJnočta ur». Vsi to jM zaželjeno pričakovali... čakali «o na trenutek, ko nnpeči Novo leto, novo življenje in radost, dft si voščijo dober začetek. Moškim in tu p«. Uu* kaki ženski so se svetile očf. Znamenje viaokega razpoloženja! Gostom se je čudno zdelo, ko so gledali r.aSo Ivanko, ki jc kar zlivala vino v Njene prijaJeljice so jo večkrat opozorile, da r»J ne pije t liko. Ali Ivanka jih ni sluJalaj pila je vino kar kozarec za kozarcem. Ali vreča jo bila kmalu polna. Ko je bila to v »rožcah, je začela plesati po «obi in s tem zabavala celo družbo. Pri plesanju je zgubila ravne težjo in ^dla na tla. Pri padcu se je močno v darila v teroe. Pozvali so nemudoma zdravnika In"o r»o*ti,jef ki jc dal odpeljali plesalko v ilui nico.
ilCilllO
kake misli so poletele po možganih tega sužnja, odtrganega od svojega doma in rodbine?« Krenili smo dalje do pisarne nedaleč od cerkve, kjer sem izročil te nesrečnike.
Odtodi sem se povrnil po isti poti. Mimo mene je bežalo par sani, a potem sem srečal voz, ki ga je vlekla in spremljala dvajsetorica bledih, mršavih in upadlih obrazov. Vprašal sem jih, kam gredo, in odgovorili so mi, da gredo v bližnjo šumo, kopat in sekat čoke za kuhinjo našega oddelka. Rekli da so jim, da so »sposobni za tako službo«! — Eden njih mi je rekel, da jc to »lepa in lahko služba«: sekanje čokov v raztrgaš nih letnih oblekah in tankih srajcah ob 20 stopinj ostre zime! Vsi so bili —■ kas kor so pripovedovali — iz goriške oko* lice. A o svojcih, ki so bili nekam od? vedeni kot begunci, niso vedeli ničesar, lesnjače!
Šel sem dalie d o >>svoje« barake. Gredočemu mimo skupne kuhinje mi ie udaril v nos vonj smrdljive in pokvars jene repe — vsakdanje hrane tega bol? nega vojaštva.
In dospel sem do »svoje« barake. Dolge, ledene stene so segale od vrha barake do zemije. Koli krasen prizor, če gledaš kaj sličnega naslikanega v topli sobici — ali, koliko bede za stenami le sn jači!
Vstopil sem v barako. Tu je bilo oseb, o katerih so mi rekli, da niso niti za »lahko službo«; oni pa, ki so imeli ne? koliko bolj zdrave noge, so hodili sem
pisala mu je po priliki takole: »Dragi soprogi
Pisal si mi, da nisi dobrega zdravja; no, nadejam se, da ti je bolje. Tako jaz, kakor tudi sedmero najinih malih otrok, smo pri dobrem zdravju. In da tudi ti vsaj nekoliko proslaviš božične prazni? ke, odtrgali smo si nekoliko od ust, pa ti pošiljamo mal omot.
Pozdrav in poljub.
Tvoja soproga.«
V isti čas nam je došlo sporočilo, da je ta oče sedmero otrok v bolnišnici — umrl in da mu bodo morali tovariši pri .pogrebu izkazati 'zadnje vojaško po? češčenje.
Taki in slični slučaji so se dogajali dan na dan ne samo v tej baraki, mar? več v vseh barakah tistega nesrečnega oddelka. No, hotel sem omeniti Ie teh par slučajev, ker so sc dogodili povo? dom božičnih praznikov, ko se peva ... in mir ljudem na zemlji!
Med tem, ko so nam na raznih bo« jiščih zrna iz pusek prebijala srca, in nas sekali šrapneli in granate; plini za* strupi j ali telesa mUjencev našega naro? da, pognanega proti njegovi volji v ubi? jalni ogenj — so pa stareji očetje rodbin ter oslabljeni sinovi tega naroda umirali in ginevali po smradnih barakah brez negovanja in hrane...!
Naš Primorec je izkusil mnogo in mnogo, pak je povsem zgrešeno, če Italijani predbacivajo našemu muko? trpnemu narodu, da je bil zaščičen od nezasitega žrela avstrijskega zmaja ter
Na tem mestu pa izražamo željo, da se; in tja, da jim ne zmrznejo noge. Drugi da so bili njihovi bratje proganjani radi ^o možnosti ustanovi v Trstu sorodno i pa, ki uiti niso imeli nog, so sedeč nas Jugoslovenov!
PODLISTEK
TUJINEC
Danilo ŠimuztO\ić,
(40»
Stanko jo je gledal strmeče, pak je vstal tudi on; iotel je nekaj reči, ali ona se je začela smejati blazno, da £a jc pretresalo po vsem telesu.
—	Grem, da se malo pošalim & ciganko; prestrašila fo neumnica. No, meni prihaja večkrat '"olja, da včasih z nepoznanim mi Člo-rekom nekoliko požalim, &li kasneje mi je vendar
ut
Tako je rekla in odšla, nadalje smeje se Č^idno, Etanko je Intel £tr za-njo, ali povrnil ee «e bi at-(«1 ter začel posdulati tulenj« burje.
Tako je ostal »am dolgo, dolgo. A tedaf {« b*-6ul zunaj nekak hrup, ki (a Je v zdramil.
To 99 bOl ljudje, ki to ae vračali iz cerkv« od polnočnice, pevajoC ob «lreljanju iz pu£ek 4n vrkHkafcč drug drugemu.
StarJco fe pohitel k vratom »obe in ce urtavil vrhu stopnic, ker je eačul, kako Andjelija nekaj VH5I, smejoč se,
—	Ve?, oče. tista, ciganka fe pobegnila! Ia odšla
jc po vsej burji v Ljubeč, odkoder je tudi prišla!
—	Pa da ni kaj ukradla, daj, poglej! je zaklicalo Niko!int> veliko grlo iz dvorišča.
—	Nc, ni mogla ničesar ukrasti--- — Mcntm
se jc dobro najedla in napila našega, pak |i ni bilo do ničesar drugega!
—	Kako govoriš ti nocoj? Ali nt fiveti večer? — jc rekel Nikola, ko je bil že v hiši, ia opažalo sc jc, da ffe naravnost Čudi avoji hčerk
—	Prav imaš... V Pekičcvi hiši ni bilo nikdar ilabo in nikdar nismo Šteli tujih založajev. Naj ;ih Bog nosi!
—	A kje jc Stanko?
—	Ne vem. Zadremal je ia menda je legeL
In dalje se ci čulo več, ker so tli menda k božičnim drevesom v drugem krilu hiše.
A njemu tam gori na atopaicah M jc od vsega, kar j« čul, začela vrleti zavest In toliko da ni padel, in povrnil se Je hitro, vzel z mize krfcstalao steklen:co ter zbežal v svojo sobo, da ne bi te v tej čudni noči srečal s kom od njsh.
Sedel jo prcccj dolgo in. nikakor ni mogel zbra t! svojih misli. Sedaj trni jc gorelo Celo, seda) ga Je prijemal mraz; m legel i« takoj, čim Je sačul korake o a stopnicah, ia upal fe v nekako poia-s pa uje, kl so se mu v njem čudno mešali dogodki prejšnjega dne,
ZdJo se mu Je« da vidi ciganko, kako beži po
poti, kako jo preniečc burja in kako hiti vedno bolj, da »poroči Madi vse, kar ae Je dogodilo v Sabljar jih. Začul Je Madin krik, ko jI je ciganka rekla, da ie bila zastonj njena žrtev, in kako da ji je zrušena tudi zadnja nada, pak potem Andjelin grohot ca smeh. od katerega se je vse treslo.
Tedaj se je prebudil od strahu ia »HšaJ, da je to b-rja, ki stresa hišo in lomi drevje, ter sedel v postelji ter začel otirati * sebe obilni pot.
Spomnil se je, da ima pod blazino Madino ste-kleolčico; \zel Jo je in poljubil, nagnil celo k u-stam, misleč v polusau, da je morda ostala vsaj ie solza vode, ki Je kapala iz njenih prsi.
Hotel je vcekako okusiti od tlsde vode, ker sc mu je dozdevalo, da bi bil potem mirnejši, a tudi Madi da bi bilo lagije, ali steklenica f« bila popolnoma suha.
— Ia kako {« Sla v taki zimi k vrelcu? Kako je premagala... V Ljubeč! Takoj zjutraj ▼ Ljubeči — odločil ie, premetajoč «e nemirno.
Ali burja Je, kakor v odgovor, s srfaim praskom vrgla koa strehe a hiSe in kamenite pio5če so s« z velškrn ropotom zruSlIe v ve4o. Sedel Je iznova, no, ko je Cul, d* oikdo no ostaja, fe legel zopet, ali prej Soji nemir da ni vež zapustil
Včasih se cau fe dozdevalo, da m to as resnica, ampsik da le sai^a v vročic^ in vsakokrat je deval roko na čelo« ki je res gorela kot ogenj.
S vrtala je že mrzla bežična zora, a Stanko ni zaspal, <kcr je bil vedno nemirnejši. Burja jc postajala vedno sikieja in treslo se -je vse okolo «je£a, ali ni hotel vstati niti tedaj, ko so že vsi vstali.
Culii se je tako slabega, kakor da ga je res napadla bolezen, -pa tudi zato, ker je hoLel odgoditi sestanek z »njimi«, kolikor je le mogoče.
Že od zore je čul neki prisiljen in grd smeh, tspričo katerega si fe mašil ušesa, želeč sc uverili, da sc Andjelija ne smeje tako. Potem je premišljal, kako bi čimprej odiSel od tu, da se reši iz grdega položaja, ki se fe zapletel vanj in kakrSnjega ni pričakoval niti v sanjah.
All, vedel j«, da v takem vremenu ni možno potovati, ter da mora storiti vse, kolikor more. da bo njegov odhod navaden ia tih. Zato Je slednjič sklenil, da še počaka, ker ai ni zuogd domisliti aK3 pametnega onega jutra.
Kadar je pogledal skozi okno, ije videl siiao o-blake zemlje, ki Jih Je burja povsod vlačila in dvigala po Ravni, a tudi nebo se je napelo. Ni «e vedelo, so-li tiste goste in drobne snežinke iz onih oblakov, ki so se razgrnili nam Sabljarji, ali pa Jih je donašala burja iz svojega gnezda: s tistih daljnjih planin, ki so se vspenjale daleč na severu.
(Dalje.)
Mte tiptotiz&cijsKe Romlslle
za tedeo od 2. do 8. januarja 1921. (Preščipne štev. 38 živilske izkaznice) Na odmer ek: Testenine: la U P^ Riž* ciku v>6 2 JM lir kg; Sladkor: 15 dkg po6'65; sladkor se bo razdt val v sredo dne 5. januarja; Koruzi a moka: 40 dktj po 90 stot. M; Olje: poljubno po 10 lir liter. Posestniki ubožniških izkaznic imajo p r a v le o, s a mo do nakupa sladkorja. ,
Mređ p(Coronmi-Cioin!3srg
ie bil na političnem polju goriškem svetla zvezda, ki se je Žal le prezgodaj utrnila. — Nevšečnosti z mestom so ga nagnile, da se jc toliko tesneje oklenil Movcncev, katerim se je izrecno pnšte* val ter neutrudno deloval za njihove vsestranske koristi. — Sprejel jc zastopa ,tvo naroda v deželnem in državnem zboru, kjer je vsled poznanja dejanfikin razmer in osebnih stikov v raznih kro> ih doseoel. da sc je marsikatero vpr.u Janje rešilo v našem zniislu in da smo bili obvarovani marsikake krivice, ki
nam je pretila.	,	, *
V deželnem zboru je vodil daljšo ab* stinenco (neudeležbo) slovcnskin poj slancev z vidnim uspehom ter pridobil jim pri vli.di !n nasprotnikih ugled, k a* korsnega i>rej niso imeli. — V boju /a narodove pravice in koristi je bil neustrašen, neizprosen in neodnehljiv^ s svojim iz$,ledom jc bodril m navdu.se, val tovariše, ki so mu zaupno sledili. Njegov iz^e<l jc v drugih bodnl in utr* jeva! pogLJii ter vzdrževal jih na trnje* vi poti političnega dela, katero jc stavili) včasih precejšnje zahteve na živec posa* meznih delavcev.	.
Zanima! sc jc za majhne in velike reči v deželi; zato je rad zahajal na Jjud* ske shode, da jc prišel z narodom v o/jo dotiko ter iz njegovih ust slišal njegove potrebe in zahteve. Bil je dostopen in prijazen nasproti vsaki cremu, kanor zna biti p emenitas po vzgoji in po duha.
Bil je vnet za pravi napredek s loven? skega naroda na Goriškem v vsakem ozii-u; zato je podpiral vse, kar mu je moglo služiti v duševno aii »motuo ko* rist. Bil je clolgoletni odbornik nekdanje? ^a društva »Sloga«, iz katerega je i: Mo večinoma vse tedanje politično živijo* nje na Goriškem. Bil je med soustano -niki »Centralne posojilnice«, kar ere prvotna pravila nosijo njegov podpis na prvem mestu. Podpiral je slovensko sol* , stvo, zato je pristopil z vso družino kot ^ pokrovitelj aH častni ud društvu »Sol* ski Dom«. Pripomogel je do glavnice, * katero je začelo društvo graditi svoja šolska \ oslopja. Bil je med prvimi, ki so kupili in razširili »Narodno tiskar* no«, sedanje središče duševnega dela na Goriškem in zasedenem ozemlju slove n*
skem.	,	.
Vipavska železnica, katere prvi pred* sedaik jc bil pokojnik, je po velikem | delu sad njegovega truda. Minister grof Badeni sam jo je imenoval Coroninije* vo železnico, koji je ta s toplimi bese* dami izposlova! ugodnost, katere ni imela druga lokalna železnica v deželi. — Vse korake v dosego kulturnih in gmotnih ugodnosdj naži deželi od strani
v Tfria, te 2. Smamjm M.

pri
m
res i
_vc jc pokojnik aH sam pričel tli „„družil se jim, ko so bili »pričeti. — Njegovo delo v prid narodu je bilo v resnici naporno, vztrajno in vsestransko. S svojim delovanjem «i je zasluzil riznanje in hvalo naroda, kakor malo* do: ^ato so sledila mnoga imenovanja Rastnim občanom po vsi deželi.
Svoj čas se je udeležil kot državni poslanec velikega shoda v Ljubljani, ko se jc napravil poskus, da bi sc nasprotje med strankami ublažilo in doseglo skup? no delovanje v blaginjo naroda. Za tre* notek se je bil namen deloma dosegel.
Naj služijo tudi te vrstice v priznanje in časten spomin pokojniku ter mladini v izgled rodoljub j a, katero naj posne* ma. Alfreda Čoroninija spomin naj bo med nami vedno v časti!
Nesrečni razpor v domači hiši, med Slovenci na Goriškem, je pokojnika bo* Jel in žalil ter odvzel mu veselje do na^ daljnega dela, ko smo ga silno potrebo* vali. Odtegnil se je javnosti in živel za se; ostal je pa še vedno v prijavnem občevanju z ožjimi somišljeniki ter sc z njimi rad pogovarjal o usodi slovenske* ga naroda na Goriškem. Na eno uho je ze dolga leta slabo slišal; zadnje čase mu je tudi drugo močno odpovedalo; zato je ljubil samoto. — Vojna leta je preživel v Sotnogradu. —< Ko jc prejšnja država razpadla, se je vrnil v Gorico, kjer je preživel mladeniška in moška leta. — Dvakratni lahek mrtvoudni napad ga je opomnil na minljivost člo; veskega življenja; v tretje 12. decenv bra mu je srčna kap pretrgala nit življe* nja. — Odlikoval se jc po strogi pravi* coljubnosti; krivice bi ne bil storil bliž* njemu za noben denar; blago, plemenito srce ga jc kinčalo ves čas življenja; verska čut mu je bila globoko zasajena v srce; bil je visoko izobražen in jako razsodnega duha, k čemur so pripomo? gla tudi njegova daljna potovanja; o njegovem umetniškem ukusu pričajo njegove zbirke in vrtovi, katere jc z vc* seljem urejeval. — Od svojega truda počiva v družinski rakvi v domači ka* peli sv. Ane na Cingrafu, kjer so se nek* kdaj k vsakdanji pobožnosti zbirali go* jenci malega semenišča.
(»Gor. Straža«.)
mnogi radi eroje narodne zavesti fa maraUh to»-đirfj — pek	vsa ta zmetal*™? rccnkMmo
dajje, da nismo sami, ki moramo trpeti nov® «*-Frak* in da bi s takim korakom oilabili <wno drutfe Jufoeloveae in tebe luiičiH! Čim več na« je, bo tudi naia borba, ftvejia. Ni daleč čas, ko tudi
mi obračunamo z nagimi gospodar^, *uroo driimo se trdno v naših narednik vrstah. Hitro morajo nehati te razmere, to dela vsakdo z nami, kar ga je velja, ali, ne hodimo nikosnnr na lira!
župan ci komenskega sodnega okraja, žira ni dne 26. decembra 1920. na občinskem uradu t Kcmnu, «o razmotrivali gospodarski položaj okraja in so razen drugih sklepov prišli tudi do sledečega zaključkaj
1.	Priznava sc ncobl>odna petreba ene enotne kmctkke organizacije za vso Julijsko Benečijo.
2.	Poživljata se »Tržaiko kracUjsko dru£bo*jm -Goriško kmetijsko društvo«, da se čimprej zjedi-Tute v eno kmetijsko 7-adrugo.	.
3.	Poživljate obe družbi, da se takoj po z jedrenju odločite za izdajanje kmetijskega strokovnega lista za svoje člane, brez katerega je zadruga
r 4? Župani se zavezujejo, vpisati občine s Številnimi deleži kot člane v kmetijsko zadrugo in si .bodo tudi prizadevali za nabiranje članov v svoph občinah, vedar pa sc lo takrat, kadar se obe družbi združite.
Cerkno. Podružnica Ciril in Metoda je priredila minolo nedeljo Miklavžev vccer, ki je denesel CM družbi 556 L. V isli namen 5e je nabralo na svadbi gospoda Premerstdna — davčnega ofici-jalr. 53 L; — gosp, dr. Grunt ar pa je naklonil CM družbi 50 L — iz neke sodne poravnave. Denar brani odbor.
4traake om fciwlm1ai «f»	frrf stranko
zapečatiti b tudi atrankl prepustiti cn zapečaćen vzorec, kl |t »are stranka dati strokovno preie-tati. To mleko se mora na lo Izročiti zato poobla-Ičenim kenttfierjem, da u&lanove, Je-B kala ret veda primeSana mleku? Se le Izjava teh poslednjih bi imela biti merodajna za sodnika.
Nikakor se pa ne sme *lrank kaznovati samo na podlagi izjave tržnega nadzornika, čegar izjava se bazira samo na spec. težini.
To sera hotel raztolmaciti, da «e znajo naše bra-njevke braniti pred samovoljo raznih tržnih organov, ki iz nevednosti, a kateiikrat tudi iz zlobe, mučijo in straSrjo nevedne ljudi.
Če pa stranka zahteva, se ji mora plačati vzorec robe, ki ji je bila odvzeta zaradi daljnjega raziskovanja.
Opozarjam, da se zamore dokazati, če je mleko kuhano aH sirovo, ali če je celo posneto, če je mleku moka primešana, ali kakšno sredstvo da se mleko poletu dalje časa drži. Seveda vse to zamore dokazati strokovnjak, med katere ne štejem na-ladnih tržnih nadzornikov.
C e k, živinozdravnik na Voloskem.
Svetka vd. Kjuder
»
gostilna lobakarna Sv. Ivan-Vrdela-Tim. 1592 vošči vsem svojim klijentom
srečno novo leto
Pevsko in bralno društvo »Slavec« v RicinznjLh
vabi na s vej 2. redni občni zbor, ki se bo vršil dne 16. januarja 1921 ob 3. uri popoldne v društveni s Čitalnici* s sledečim dnevnim redem.: 1. Volitev odfccra. 2. Poročile, 3. Raznoterosti. — Ker je poročilo odbora z ezirem na drošiveno delovanje v letu 1919-1920 zelo važno, se pričakuje obilne udeležbe, ne samo s .strani drošlvenikcv, ampak tudi vseh drugih vaščanev, ki zanimajo za društveni napredek, kulturo in naobrazbo slovenskega
" Založništvo in spisatelj »Zgodovine lUlijc , (uči- pijenje in svoje malikc, raliterajočih obilni da-telj V. Bandeij) sta se z ozirom na sedanje neznos- ritev. Taka je oiia org.onxzac.ja v svejem temelju ne gmotne razmere Maršev ioloobiskuječih otrok. nekdaj, in taka je v bistvu tudi se danes, da-si v odločila, da znižata ccno knjigi od Lir 4.25 na Lir} modernih, kulturnih obhkak Na emstram izaon-320 in to na izključno korist slovenskih Sol. Zato ščanie v svrho nafcopičcvanja bogatstva, na drugi. Sc slavna šolska vodstva vabijo, da poekrbo za strani zavarovanje pred fekoafičevanjem, m pe-nakup potrebnih iziisov goriomenjene knjige, ka- stopai prenos teb bogatstev v prazno malho. Vsa-tera se uspešno uporablja kot pomožna knjiga cd ka organizacija ima torej svo, koncem smoter m 4. 5oL leta dalje. Knjiga je odobrena od Osrednjega ta jc (v katensibodi obliki) vedno le gmotna ko-
Gospodarstvo
Vesti iz »Tržaške kmetijske družbe«
Ako opazujemo življenje in snovanje človeške družbe po vojni, vidimo, da se vsi nje sloji mrzli-čavo trudijo, da bi sc čim preje oporavili od gmotnih izgub, ki jim je povzročila dolgotrajna vihra, j Poljedelci, delavci, obrtniki, trgovci in vsi dru^i poklici, ki ic preživljajo od opravil, nastalih vsled j večnega medsebojnega tekmovanja teh štirih te-' meljnih stanov in njUiovih potrebi vsi sc :'.družu-1 jejo in posvetujejo, kako bi iztisnili za-sc čim v»- j čjih gmotnih keristi v rvrho udobaej2e£a življenja, hi to združevanje imenujemo: organizacijo. Organizacija je stara, kakor sam človeški red. Združevali in organizovali so se ljudje že v pradavni dobi, lu> bo še živeli od lova in spravljali naicvljene ži- 1 vali v jame, da bi jih po zimi, ko niso mc^li loviti vsled snega in slabega vremena, vživa-li v božjem: miru. Organizovali so se pa zato, da ne bi jim le- ■ nuhi lasinega aH tujega plemena ugrabili s trudom! pridobljenega lovskega plena, ali jih drugače j gmotno oškodovali. Združevali in organizovali so ^ Že kasneje tudi v družinskih zadrugah v ewho| skupnega obdelovanja zemlje in skupnega varnega vživanja z delom pridobljenih pridelkov. Združevali in organizovali eo se pa v tej davni dobi tudi tisti ljudje in lista plemena, ki so hotela živeli cd trudev ■sosednjih plemen, s tem, da so jim grabili črede in druge pridelke, aH nalagalo davščine. Združevali in organizovali so sc kaznuje tudi posamezni stanovi, da so ljudi sosednjega ali lastnega plemena silili k težkim delom, ali da so cd njih čim cenejše kupovali njihove pridelke, a jih prodajsli čim dražje v druge kraje. Združevali in organizovali so se kenečno tudi zato, da bi vsilili ljudem lastnega ali tujega plemena »voje
TVRDKA
J. Pipan & C
(Gracijan in Niče Stepančič)
vošči svojim odjemalcem in prijateljem srečno novo leto
TRST
uMca Commerciele 5
Ž1VNOSTENSKA BANKA
PODRUŽNICA v TRSTU
Ciica Roma m I Ql. Kazzisi. — Lastna I
Oelniika fia val ca In rezervni zaklad K C. SI. 225,fW.0tW
Izvršuje kuisufiH m basfns is menjalnih traasakiSe.
Uradne ure ed 2-13--
urada za nove dežele ter z novemberskim odlokom gen. civ. kom. št. 312/10702 uvedena v alov. ljudske Eole Julijske Benečije. Naročila je naiIo\-iti na: »Predsednika odbora za sestavo učnih knjig, g. Daneu-a v Trstu — žola na Vrdeli (Sv. Ivan). Iz Cresa. (AH naj gremo med socijaliste?) Ja-
rist, ki se po večnem pravilu narave dosega nar- j uspešnejše potom udruženja, po oni starodavni j prialovici: »v udruženju je močs.
Organizacija v našem medeniejšeni smislu se pa j začenja, kakor vemo, v srednjeveških obrtnih u-druženjih, -se obnavlja in izpopolnjuje v raznih ta- ■
dr-sl- vprašanje je rešeno. AH rešeno tako, ka-l^ših rokodelskih delavskih Ln pndobninjcih. ker mi nismo pričakovali niti od daleč. Naši tukaj- i konsumnih, nabavnih, prodanih in sličnih zadru-
3njl izrodi eo Lakor pobesneli ia iz\-r5ujejo nas:
lja. To nasiljo so pokazali v razbijanju oken, kričanju, laztočavanju vina po kleteh, in slednjio s preganjanjem naših duhovnikov z otoka, in cele takih, ki so rejeni na otoku.
l.judjc gledajo vse to na svoje zdrave oči )~i in!-tlijo: mi smo aedej na svoji domači grudi brezpravna raja. Samo eno jim ne gre ix glave, a to je misel, kako naj poravnajo račune s krivo na toliki nesreči? Pri tem jim ni bila zadnja misel,
da
m
mogel
ije, to ne gre. In zakaj? Nismo še tako pod zlo. da bi pričakovali svojo rešitev samo od drugih, ne pa da jo vidimo v sebi! Če nc drugo, smo po številu kaj močni. V mestu samem £mo v znatni večini, na vaseh pa bi nasprotnike našteli na pr-etih, Ln ni je sile, ko bi nam mogla kar zaviti vrat, samo da ml rc dopustimo tc£a. Uverjen sem, da
gah. t^r končuje navadno v denarnih in kreditnih organizacij a h, ker denar in kredit predstavljata te vedno ono gonilno moč, onega malika, kateremu se še danes klanja trpeče človeštvo, in ki bi ga rado preobleklo v bolj krščansko obleko.
Vprašamo-li danes različne stanove po njihovem stanju, vsak sc bo pritoževal. Trgovec, da mu trgovina ne uspeva, in ne daje dovoljnih dobičkov; obrtnik, da je ročno delo predrago in da manjka
surovin: ročni in umstveni delavec, da mu je pla-
življenja, valeč krivdo drug na drugega. Ni čudo torej, če se v tej splošni nevolji vsi stanovi in poklici združujejo, da bi čim bolje predajali svoje izdelke, svoje ročno in umstveno delo, in čim ccneje kupovali, kar jim jo potrebno za življenje. Medtem, ko vidimo, da so vsi stanovi v organizaciji silno napredovali, in da krepko uveljavljajo
vi sami ne želite tega ter da tega ne dopustite j svojo voljo, se poljedelec v naših krajih ni že do-nikdar. Ravno zato ne smete med socijaliste! B> t volj pebrigal za svoje stanovsko udruženje, ki naj daslo jo mislili, da nas s^uo socijalisti morejo! bi mu pripomoglo do večje veljave in soodloče-rešiti pred T-reganjanjem in tlačenjem; a 2e bol; j Vanja cen njegovega dela in njegovih pridelkov, bedasto bi bilo, če 4>i mislili, da bodo socijaliiti1 ter cen gospodarskih potrebščin, ki jih mora toli branili našo narodno stvar: jezik, šole, narodna drago kupovati.
društva itd. Socijalisti ne poznajo narodnosii, ali Sto in "stokrat je le slišal in čltal o nujni potrebi tcčr.cjs rečcn( : i-e računajo z narodnostjo, ker so | taikega stanovskega udruženja, in ni ga poljedelca, intcrnacijanalci, to je: stranica, ki zajemljc v<ako ki ne bi bil prepričan o vsestranski koristi take narodnost, ter vodijo tako razredno borbo proti kmečke organizacije, in ki nc bi želel nje skoraj-meščanskim -stanovom. Pri nas pa jc ravno danes tnje ndefstvitve.
nafaklualiteje narodno vprašanje, ker nam preti Bedi nam torej dovoljeno, da mu tudi dane»,
nevarnost, da izgubimo svojo narodnost In zato! povodom novega leta izrazimo srčno željo, naj bi ne smemo — «wkor ljudje, ki ljubijo svojo na-1 se njegova stremljenja Čim prej uresničila v lastni rJnn ime — nikakor i-reiti pod ialernacijonalno' krepki kmečki organizaciji.
rodno ime — nikakor preiti pod ialernacijonalno j krepki kapo Li odnehati od borbe za svoje pravice. Te borbe ne morejo voditi za nas socijalisti, ker se za lake stvari ne irudij. Reči vam morem celo: vsak na§ človek, ki jc prešel k socijalistom, je za nas izgubljen in nam škoduje več, nego koristi. Ne da bi niti sami opažali tega, ti ljudje pozabljajo na 'ivojo narodnost tor pcinijo nasprotne vrste. Socijalisti I'.imcija naglašajo sami s ponosom, da ©o cci več storili za Kalijanstvo, nego vse druge nacijcnalne s Iranko v naših krajih. In mi jim ne oporekamo tega, ker pri naj se redno dogaja, da tteti, ki je iz našega naroda prešel med socijaliste, opušča tudi svoj jezik, a s teci tudi narodnost.
Naj-li mi uberemo to pot? Ne! Pa tu imate 8c novih razlogov. Vsi mi tožimo, da nam jo nur v Sv. Margheriti zadal ogromno krivico. Kaj bi bilo, Ce bi mi encsla\no prešli med sncijalLitc?
Pred vsem bi pokazali pred svetom, da nam ni niti najmanje do svoje narodnosti. Potem nc bi ameli niti tožili, da nam je storjena krivica, ko bi tako lahko trgovali s *vojo narodnostjo. Naši dru-gorcdci bi imeli prav, da bi gvoriU pred svetom, d anaa na otoku nikdar ni bilo, razun redkih pastir;« v in tolonov.
V to, da bi mi vsi Eli med socijaliste, ne bi ae nikdar pregovoriti vsi naši ijudj'e. A kaj bi •ledilo potem? Da bi se naše vrste oslabile, glav-ni naš nasprotnik pa ojaćiL Mnogi ae bi se dali fctfovoriti radi svojega verskega osvedočenj«.
Kmetijska družb«. * • •
O MLEKU.
V »Edinosti« od 5. dccembra t. L je bil objavljen članek o mleku. V tem članku je med ostalem sledeči stavek: učim rnanje masti je v mleka, tem lažji bo liter mleka« namesto — tem težji bo liter mleka, i
K temu članku bi jaz želel dodati še naslednje:
Z laktodenzinielrouU sc meri specilično težino (gest ob o) mleka in če sc ustanovi, da ima mleko specifično težino izpod 1,029, ali, v kratko rečeno: izpod 29 stopenj, se smatra takšna mleko za dvomljivo, t. J., da je najbrie pomešano z vodo. Nikakor ni € tem dokazano, da mleku voda, primešana, ker, kakor že rečeno, mleko je lakho naravno, dasi je njegova »pec. težina izpod 29 tttopenj. To ae dogaja pri mladem mleku prvesnic, če ae živali pasejo, posebno spomladi, Če ae gonijo, če so bolne itd. Seveda je pri merjenju specifične težine pariti tudi na toplino mleka, ker, kolikor je mrzdefe, toliko večjo specifično težino imat in narobe s kolikor Je toplejše, tem manjša Je specifična težina. Navadna specifična težina mleka «e giblje fcnncd 29—33<*top*n| pri 15» Cei-siusa. Ce fe tržni kontrolni organ ustanovil ni*jo ali višjo »pec. težino od gori imenovane, potem je opravičen vzeli seboj nekoliko mleka aa poekui-aio, oziroma na daline raztekovanie. Na zahtevo
(MT le izšel
♦♦♦♦
Cena 3.— L. Dobiva se ga v tiskarni Edinost in v knjigarni J. Štoka v Trstu
HALI OGLASI
ŠTEDILNIKE za vzidanjc, vaake velikosti, solidno domače delo. Izdelujo in po dogovoru tudi postavlja. Izdelovalolca štedilnikov, Kranjec Lu-dovik. Trnovo p« II. Bistrici.	753
IZGUBILO se je 20 vdakiii vijakov. Najditelj naj jih prinese preti nagradi na Monte di Servola 635. Tovarna mila ali pa uprava.
PRVA ELEKTRO - MEHANIČNA žaga, za žaganje drvi za kurjavo. Trst, Via Zovenzcni i 760
2GANJARNA F. Pečenko v Trstu, ul. Scala Bel-vedere št. 1, prodaja na <lrobno in debelo pristna vipavska vina fn teran, razno žganje in sladice mešanic« po zmernih cenah. Priporoča
še si. občinstvu,	• 752
DVE pisarniški moči, moške aH ženske, z lično pisavo *e sprejmeta takoj. Naslov pri upravi =Edinosti«.	„	751
PRODAM dobro ohranjen orkestron a štirimi valjarji. Cena po dogovoru. Hinko Grabriian. Vipava.
BATIČ JOSIP, krojač y via Navale 29, L nadstr.,
se pr'poroča za izdelovanje oblek. Računa polovico man Je nego drugi.	755
IZURJENA tipk ari ci, sposobna za vsako pisarniško delo, zmožna slovenskega^ nemškega, francoskega. Italijanskega ter Moma srbo-hrva-ske^a in angleškega jezika išče primerno službe. "Naslov pove uprava.	756
GOSPODIČNA x ve Seta© fnkso, veSča vseh kontearnih poslov, išče primerne službe v dw:Id al! pa v okolici Govori slovenski, hrvalki in nemški. Ponudbe pod ^Gospodična? aa upravo lista.	731
HA NOVO odprto trgovino s pohištvom novim in starim ter z drugimi potrebnimi predmeti priporoča za obilen obisk J. Babic, ul. Artisti it. 7, zraven Corsa Vit*. Em. Piazza S. Catterina. Najnižje cene. Svoji k svojim.	587
VINOGRADNIKI! =>Trtnica* Forčič, Komen - Pre-serje prodaja in prejema naročila za cepljenke vsaki dan po najnižjih cenah. Vsako nedeljo v Društveni gostilni, v Rojanu (blizu cerkve). (653
NAZNANJAM slavnemu občinstvu, da sem pnlefi delavnice odprla tudi salon za izgotovljene zimske obleke in letne plašče ter raznovrstne obleke, Priporočam se za obilen obisk. A. Mer-molja Rieger, ulica Commerciale 3.	566
ttn
Redka prilika!
Veliko posestvo (fetovlftče) na Štajerci skem obstoječe iz 3 velikih hiS, 2 hlevfi.t 1 kozele, 9 skladiščna trgovino* 2 vinski kleti za upeljžino vinsko trgovino, 2 ve^j liki stiskalnici za vino, pekarna v hi»,l sobe s pohištvom.	j
3 vrelci kisle vode z vsemi pripravami? za polnitev, velika množina stekleni o,] zabojev, zamaškov itd., vinograd, gocrdlj travniki, njive, živina in Ves inventar sa radi bolezni takoj proda za K 1,800.000^
Poizve se pri an one nem in informač* nem zavodu »Vedež« Maribor, Sloven> ska ulica 6. Telefon 132.
Priložiti znamko za odgovor! (331)
RAZGLAS
Na prostovoljni dražbi se proda dne 10. januarja 1921. ob 9 uri, v Koprivi pod hšt. 32., posestvo in gostilna. Dražbcni pogoji, zemljiška pola so na ogled pri lastniku.
KOPRIVA, 29, dcccmbra 1920. 328)	Anton Bole.
Povečanja
od 10 L naprej samo v
FotcMnem zavodu DAGOERRE
Corso Uittcrio Emanuele it. 39
Ugodna prilika! 330
Hiša popolnoma v dobrem stanju z lepo in zelo vpeljano trgovino mešanega blaga in mlekarno na najbolj promet* nem kraja ^Notranjske — za podjetnega trgovca, brilantna pozicija — ee proda s celim inventarjem, odnosno tudi brez njega. Kje pove uprava »Edinosti^_
nasproti glavnemu kolodvoru, v kateri se £c nad 20 let nahaj* Špecerijska trgovina na drobno Lp debelo, e novozidanimi velikimi skladišči, eno-nadstropnim poslopjem, konjskim hlevom in lepim
dvoriščem, ae pod ugodnimi pogoji tako) proda.
i
Naslov pri upravi	(323)
plača vedno par cent. veC nego vsak drugi — kupec, edinole —
AloIzIJ Pen h,
trgovina Piazza Ga-ribaldi it. 3, tel. 3-29 (prej trg Barrlera) (25
BH
JOSIP STRUCKEL
Trst, vojsl VI« Nu9vi-S. Calerlnc.
Vel ka izbera vsakovrstnega blaga za tnoike in ieuske. — Blu^o z? suknje, žamet, ba liant, Sfile, etamin ter raznih predmetov za okras obl.ck. V te po znižanih konkurenčnih cenah.
Slovensko đelcvs!?*, ohrlnijsko, kensumno in gospotisrska druživa „Jadran"
s-pisana zadruga z omejenim poroštvom
v Trstu, ulica Industria št. 10. (Sv. Jakob)
vabi na
25. redni ©befni zbor
ki se bo vršil v nedeljo dne 16. januarja ob 15 v društvenih prostorih
DNEVNI RED:
1.	Pozdrav predsednika.
2.	Poročilo tajnika.
3.	Poročilo blagajnika.
4.	Odobrenje letnega računa za leto 1920.
5.	Volitev odbora.
6.	Volitev načelstva.
7.	Eventuelni predlogi,
ODBOR.
Ako ob določeni uri ne bi zadosto* valo število udov, se bo vršil občni zbor uro pozneje in bo sklepčen ob vsakem številu članov.	(340)
Stroj za Šivani« is vezaaie piari Hniki szg^ Seldel & Neumann !n -^SEćBEaa ,Singer4 Oast & Gasser
Tvrdka u«unovli«n I.
FRAHCESCO BEOMR
Trst, ul. Oampatule IS
Boguta zalc>ga vu:i pc*rcl>«iia. Mehaiiičn delavnica za vgaKo
VELIKO SKLADIŠČE KLOBUKOV
dežnikov, belih In pisanih, lepuih robcev, inožkih nogavic itd.
H. tffilEL Trst. Corso K. I III. M 24.
Zlato in srebrne Krone
plačam več kot drugI kupci.
Albert Pooii, urar, flazzlnl 46
•291)
<v bližini divenega trgaj
i ■ ■ an
Za ob vojni rekvirirane
C
Razpis služile
Županstvo trške občine Ilirsku Bistriš ca, razpisuje službo
nočnega čuvaja
Mesečna plača 300 lir — zraven ima lahko tudi poidnevni postranski zaslužek.
Služba se odda le trezni in neomade? ževanl osebi; nastop službe čimprej! ILIRSKA BISTRICA, 28. XH. 1920.
Upravitelj: LICAN.
(335)
S CE9KVENE ORGUE
izdeluje nov« pISCali in izvriuje i vsa popravila po nizki ceni i
Anten Dernit, Izd. orgel Milita (Jugoslavija)
(2G)
SODA $OLVAY
Rižev fikrob - Ultramarin - oetova kiselina-Soda v kristalih - Pralna mila - Barve in lake Glau-berieva sol - Ralija -Lim za mizarje
COLONIALE OLANDESE
Družba zh uvoz in izvoz KenZni tideEkl. Scrovbi u isdiitriisk« tvrkt. Drsie. kslulj. Wago
Trst - Pier LuigI da Palestrina 5t. 2 Na »alttcvo een!UI
lepa urarska trgovina v Jugoslaviji obstanek ?as5-suran. Potrebni kapital 800.6S0 K. Podrobnosti pri Anonimni ekspediciji J. SU$NfK, Maribor Slov. ul. 15.
URARSKEGA vajenca išče Kranjec Kazimir, urar, Trnovo pri IL Bistrici.	757
PRODA SE Šivalni	»Rmtfschilf^, Scorcola
Sv. Peter 20.	759
VEČJA posestva « poslopji ta ferez tek, v rodovitnem kraju Jugoslavije, so na prodaj. Ve£ pove Josip Babič. Kodlk hit. 80, p. Kozina. (737
KROJAČNICA Avgust Stular, nI S. Francesco D'Asaisi it. 34, lil. sad, f« edina dobrozaana
krojačnica v Trsl'J.___395
LEKARNA IN KEMIČNI LABORATORIJ V SE-tANL Ribf« eife prv® vrste, kemično preizku-jen0,_Sirup K* za ^ malokrvco otroke.
_ Kroglice B- za malokrvne ženske. — ivedske
kaalfice. — Mazilo tM Me. (specijaliteta.) — Praska Kast. — Tink t ara ln obliž z« kurja očesa. — Fluid za tlvino. — Sestavljen mleCnckisii KitMoifT itifr pripravljen po posebnem receptu prclskuieno zdravilo a pljučne boiezai in katar dihala. — Vsakovrstna zdravila to specijalitet* aa ljudi ia aivine vedno v zalogi. — Poštne peinjatre,	S92

NaJboUSe mazilo za čevlja
Podružnica v Trsta, nL del Toro 10. — Telefon 31-72
fctran IV.
»KL>fN OST« sfev. 2.
V Trstu, ane z. januarja ivzj.
Izvoz argentinskega žita dovoljen.
.Argentinska vlada je vsled zboljšanja
tiade do dobre žetve sklenila, da se prc= poved izvoza za žito razveljavi.
Omejitev uvoza v Braziliji. Braziljska vlada je — da bi delovala proti v zad* njem času nastopivšcmu dviganju do* larja in šterline —■ omejila uvoz blaga ;ln prepovedala uvoz luksuznih predme* ;tov. Braziljska banka je pooblaščenar da* jati posojila na blago.
Mandžursko žito za Avstrijo. Dospel je v Trst parnUc »Japan« iz Kobe s 7200 ton mand/urske pšenice za Av* strijo.
Argentinska bančna podružnica na
Dunaju. Banco garantizador Argentino ustanovi na Dunaju podružnico. Glavna naloga banke bo dovoljevanje kreditov •avstrijskim industrijalcem v svrho na* bavijanja surovin v Argentiniji.
DAROVI
Darovi. nabrani za božićnico svetoivar^kc CM podrufcoice. Darovali so: Perhavcc Jakob 30 L; i g.a dr. Ferluga 20 L: po 10 L: Andrej Ferfolfa: H. Schniidt, Ivan Stancar, Vek. PlcsnlČar, Andrej Milio nlg, F. MlUonig, J. Pippan & Co., M. Aite, Andrej Urdić, J. Kev2»; N. N„ C. Stalio, Emilia Petcrael, Alojzija Brana. Sabadln; po 7 L: Terezija Cucek, druiina iMikelič, družina Mahnić; po 5 L: Kristijan Lenardon, Ivan Gradiiar. Anion Bak. družina Pabor, Ana Gasper&č, družina Zgur, družina Suban, Justa Suban, Josip Tavčar. A. G., j Brusd, Pušpan, Fr. Narobe, M. Bole, Colombin &j Pcntinl, Z. A.. Zadnik, Josip Furlani, Štefan dr. Trnovec. Kristijan Delak, So sic Apolonija, Kri- f ai&k Kaidassv. A. Zivic, Schncidcr; po 4 L: Dru- ■ žina Hvala, g.a dr. Sedmak, V. KoSir. Marjo Pahor, J. Dovfan, A. D., A. Parovel, A. 5krap, Plesni-j čar; po 3 L: Kari Sosič. Negodc, Ivan Trebeč; pc | 2 L: Dolhar, Sain, Grgie, Dckleva, A uram, Meula, Lokar, Poljak, Skarabod, Furlan, Jurkič, MirosiC. Černic, Ivo Zajce, Benevoli, GregoriČ, Hvala. Vitez, Simonlč, Anton Svab, Francel s Pjanove^a Anton Valentič, Jožfci Kocjan, JerneJ Kocjan, Ant. Štrajn. Ivan Fajtar, P, Cepar, Sahar, Anton Petet-scmola, M. Jaklič, Silvester Dean, M. Prosen, Vidmar. A u g. Klun, 853, Gerdol, E. Jarčev, Ger-lanc, Jerman; po 1 Li R. Vekjet, J. Dodič, Piver, A. Meula, Iv. Mihel, stric Mak«, A. Vekjet, Fr. Slamič, M. Kocjan. A. Lazar, M. Meula. Bambič, M. Ražen. JamSek, Lokar. Ko^lod. Su5el, iaurica Jurkič, Saražin, A. Vitez, Vidmar, UdoviČ, M. Skoff, M. Sušmel, UdoviČ. — M. Buce biškote. Gentili fc Krismanclch 6 robcev, Strakel 4 pare nogavic, Rauber & Salvadei 6 parov nogavic, Lung. Guly bombone, Tolminc bi&kote. Z iskreno hvaležnostjo se zahvaljuje odbor ljubiteljem nafte dece. Posebna bvala Alojziju Pabor-ju za peč, dr. Delak ln dr. Vadnal, g. Ant, Jaklič-u, preradodarni MiHč za darovano. Bog platit
Rlunlone Atfrtotlca dl Slcartd o Trstu
(Lftfttna D«la&?.	UafucovUtaa M* IS-**
Zavarov. uroti Škodi. povzročeni do oznjtt. streil ta eksplozijah. Zavarovanja steklenih oloSiS proji razbitju. Zavarovanja orot! tatvini z vlomom. Zavarovanja poSIlIatev na morju In tvo suhem. Življenjska zavarovanja v najrazličnejših kombinacijah — Zastopstva v vseli de?etefh sta virili mestih In važnejših krajih.
2T;
r:
LISTNICA UREDNIŠTVA
A, J. Javoraki, Is'.ra. Ne morejo priobčiti, ker bi nas cenzura grdo pogledala.
gJUGOSLOVENI!
Devin in Divača
Tako smo dospeli do končnega cilja, do Kobarida, kraja nesrečnega imena, radi katerega so ga nagnali z Žunkovičem, kdor si jo upal trditi, da je slovenskega izvora in o katerem so slovenski učenjaki. znani v romanskem in germanskem svetu, celo pisali v tuje liste, da ime ni slovensko, ampak rimsko ali ilirsko, slovensko stremljenje pa pobijali v domačih Lutih. Šele danes mi je mogoče pribiti in do pičice dokazati njegov krasen slovenski izvor. Njegova prava slovenska oblika je Kob-i šd, ki odgovarja popolnoma imenu in obliki Kob-dil; in nemški sooblik: Kaf-reit ali Karfreit. Pomeni isiotako ovinek, tek v loku, »le besedi dilj in rtd po svojem prvotnem pomenu istovetni. Prvotni pomen zaznavamo n. pr. iz zloženke spo-ved, ki znači, kako bo kaka stvar tekla, izraza kačja red, to je kačja pot ali serpentina in red pri košnji, to je pokošena trava ali pot, ki jo putča za seboj kosec. Lahko bi tedaj rekli, da je red žc-nskcga spola in kob pridevnik ali pa tudi, da je koba drugi sklon, kraj torej Kobred. Ker pa Kobaridci sami odločno trdijo, da njih krai ni Kobarid, ampak Koberd, to ICobrčd in se to tako natančno \jcma t Kobdi-Ijem, ostanimo lepo pri Kobrčdu, Da se ime v resnici » izgovarja Kobred, ampak Kobrid, to fe' pripis*.tolminski izgovorjavi jata. Tolmincl ima-; |o pač ikavsko narečje. V tem narečju, silni red- i kosti sestavljenk v slovenščini in nepoznanju obcb j 3fesia\Ijajcčih besed, vrhu tega predsodek, da nani| fen naša krajevna imena razlagali iz žive sloven-, {čine — vse to je povzročilo tragiko tega sedaj' nič več nesrečnega imena. Ime Kobrčd — ovinek {
stvarno upravičeno, saj so vije cesta v velikanskem loku od Trnovega okoli Storskega vrha v lirski kot mimo Starega Sela v Breginj oziroma dolino Nadiže. Furlansko nazivanje Čafrit se da razložiti iz slovenščine, dočim bi bila obratna raz-3iga nemogoča. UčenjaSki hipotetični KaJrit naro 6eda) Izgine kakor kafra, latinski Caput reeturo. ki jo gotovo Ie izmišljotina, pa tudi lahko roma v kak slaven tržaški mtizej, ker je doma iz Trsta. .
Jdr£:	di Navigazione via Milano 10, pritličje.
K™ 'So'^t^1^ j Asenclia želez, veznih listkov, Vin Borsa 2.
speda, tako se rešujejo pri nas resna vprašanja!,	(Iorj>!
Narod prost pa
„CMAIIA"
Zavarovalna zadruga v Zagrebu*
Ustanovljena leta 1884,
Podružnica v Trslu aL Lavatolo 1,0. b.
prevzema zavarovanja stavb, premičnin, poljskih pridelkov, sena, slame in živine proti škodi po požarju in streli in zavaruje stek!. šipe proti škodi po razbitju.
Sposobni krajevni zastopniki in akviza-torji se sprejemalo po najugodnejših pogojih.
PELLEGRINO CIMCELLI
Trst - ulica Malcanton štv. 9 - Trst
(h!5a ustanovljena teta 1828.)
KOŽE in USNJE za ženske in moške.
Bo* in Chevreaujc, lak, podlage in vsakovrstni predmeti za čevlje itd.
i r
Zbirajte pridno za f,TiS< KOVNI SKLAD EDINOSTI11.
ZASTOPSTVO JUŽHE ŽELEZBICE
Prodaja voznih listkov Iz Logatca za vse postaje južne železnice, v Jugoslaviji in Nemški Avstriji v potniški pisarni „COSULICH", Societa Triestina
Ljubljanska Kreditna ban^a
Podružnica v Trstu,
Centrala v Ljubljani*
PodmioIcS:
Celic. Bsrstlie. Borka, Saraj., Split, Trst, Maribor m,
Đeiiiška giavnica K 50.009.009. Mm R 45.068.000
Obavlja vse v bančno stroko spadajoče
posle. — Sprejema vloge v lirah na hranilne knjižice proti 31/ nWh.ir.nin na žiro-račune proti	»lO^ji
Za na odpoved vezane vloge plača obresti po dogovoru. Izvršuje borzne naloge In daje v najem varnostne celice.
I Tel. št. 5-18. Blagajna je odprta od 9-13.
Edino mašilo	Edino maziSo
ki ohranjuje usnje In 9a vzdržuje mehko. Skladišče v Trstu, ulica Torre blanca Štev. 12 - Telefon Stev, 10
DREOSSI & C.-Trst
Trg Oberdan štev. 1.
Brzojavke : DREOSSI, Trst. PoStno hran. račun ti—55
□ □
To'flfrtfl* Prodijalna 14-57 iBIClUl!. Stanovanje 30-11
ZALOGA:!	m
Železni«, kovin in kuhinjskih potrebščin. — Orodje in poljske potrebščine* — Ogrodje za vrata, okna in pohištvo. — Verige,
žeblji, železna žica, Plošče iz litega železa za ognjišča. — Velika zaloga v to stroko spadajoče drobnarije. — Velika zaloga tehtnic vseh zlstemov.
kruha, na5i vodilni narodni publicisti; mu dafo kaincn. To to predvojne metode, ki narodovo du5o ulrjajo. Bodi Kobarid opomin naiim j jicenjakcm, da se z večjo temeljitostjo ln globljim rwodnim čutom posvečajo narodnim vprašanjem, J vsemu Javnemu mnenju pa dokaz, kako malo rw-J tnosii le v nas, da znanstvena nadutost ali zanič-j Ijlva gesta opravite f&vno toliko ali pa 5© več ko. tfcsno prizadevanje »kromnejgili delavcev. To Oicra postati Čisto drugače.	_ j
j Kako daltČ »mo ee oddaljili od svoje nekdanje; tilovanrko pi-votnostit Koma| spoznamo še svoj; obraz. Da bi te mogel, domovina, vso ponazoriti, izvabiti ti vse skrivnoMi nekdanjiJi časov da Jih; i/roćim potomcem. Ti sam«, naša slovenska zemlja, Jih veS in »krivaS kakor gora svojo rudo. V j OarsiĆem smo se prc|re5i!l zoper tebe, a tvoji sinovi smo £« vedno, Da bi bili \ euno bolj ia bolj *vojil	_
Za redani se, da ja v duaašnji moji metodi, ki bi (o lahko nazvat metedo glasoslova^ga ?>reobraia- j hi.a, tnarsik«} problematičnega m nedoinant^a tei i da Jo treba ob uporabi desetkrat preskusiti, Če nas j vadi do pravili rezuitatov. V gla9oslovju primor-i »ke »taroRloveničine orj^mo pač ledino, zato na}| bodo globoke na5e brazde. 2e danes vem, kai zra-iz u' h, že dano« doapeli do važnega spo- j enanja. da Je naSa staroJcvcnSčina nastajala In tt j razvijala po drugačnih načelih nego ^o ona, ki ;vlada;o danaSnji Jezik, Neki poseben glasovni red nam £e Wf<- n-. uho, Li ga morda ie kdaj obrazTe-ifm, poleg tega pa sta nam Kobdilj in Kobrdd; pokazala, da Jo staroslovenščina ljubila sestav-, |;-enke, kar tvedočijo sicer tudi slovanska osebna j imena kakor Rasii-slav, Bori-voJ in druga, da Jej 'vodila t eda] svojo pot jezikovnega razvoja kakor j Sedanja nemščina po dveh nogah. Kako korlsvaoj nam je to spoznanje, pokažem v kratkem. Obetaj fe nam v razglabljanju starih imen in sJaregi fe-velik razmah. Toda za to so predali politić-rga li"ta preozki.
(Konec)
~Ta tisKounl ŠKIad „Eflinosti"
Da se vzbudijo tudi drugi kraji v Istri, darujejo po 10 L: Josip Fortuna, Josip Toikan in A. Cunja, vsi v Dekanih, družina Valeatič, Dekani 10 L. Fr. Kosniin a 10 L; skupuo 50 L.
Pri praznovanju godu Ivana Kurct iz Ricmanj isc je nabralo 34 L. (Darovali so: N. N. 5 L, ker fe jc zelo vesolj Hrva^iČ ^\nton, ker Jc prevrnil fcczarec 2 L, Pregarc Ivan, ker sc jc lojtra zlomila 3 L, Pregarc Mirko, ker so mu ovco vkradli 2 L, Nace IglaČ, ker ga je dobro žehtal 2 L, Mirko Bcr-don. ker so ni vedel prekrižati 1 L, Žuljan Ciril, ker jo zajca na lac vlovil 2 L, Berdon Miha, ker ije bi'o dosU »Štefanov« 1 L, N. N., ker ga glavca ftKtli 1 L, Vatcvec Matija, ker se je prc^nil 1 L, Zalran Ivan, ker ae je z Rusije \rnil 1 L, Pregarc Anten, ker bolše huje 1 L, Komar Veko, ker jc s stela padci 1 L, N. N. 1 L, Valoveč Ivan, ker noče bit za mežnarja 1 L, Toffano Pcpl, ker Jo v ponedeljek 2a;:pal t L, Kuret Ivan, ker se niso vii udeležili 2 L, Kurct Ivan, ker bodo dobili kazen 5 L, Kurct Miha, ker jc Imel polne žepe »fanclovi 1 L. Kurct Miha, ker je imel polne žepe *>fanclov« 1 L.)
Hrovat 15 L, Slovenec sem 25 L, Valeska 10 L, Flego Ljubica, Buzet 2 L, Družina Macarol v počastitev spomina .pole Štefana Pahor 10 L, v isti na:nen daruje Vida Macarolova 5 L, Družina Ma-carcl v počastitev ppomina pok. A. Trobca 10 L.
Krokarji in kroltaricc nabrali na Sil vest rove m 'večeru pri družini Lcvak 3C L. (Darovali so: Do-'Jef za tu, ker se je iku fajn pleaat iiavadu 5 L, nai ^eume 0 pokvarjeno harmoniko 7 L, fina in moderna. plesalka 4 L, Pcpi »Studenlač« zadnjo 2 L, '•Nepiesalka 2 L, punca, ki ima črne oči 1 L, mamca rzato, ker nas je pcgo?tila s pecivom 2 L, druga •iiuurr-ca 2 L, Dclefova ^balarmka« 2 L, da bo o-liroglo, deda. »kofeterca« 1 L).
Dc-sedaj izkazanih L 3l.047'89; v danaSajem zz~ tu-'s L 191—. Skupno L 3!.^33 89,
KOŽE USNJE
ter vsi v čevljarsko obrt spadajoči predmeti
ulico Udins št. 49
Priporoča se
i
naša
(27)
F. CŽNK
l
V
registrovana zadr. z neomejenim jamstvom lil. Pler Luigi da Palestrina št. 4,!. n,
sprejema hranilne vloge od L 1 dalje.
Navadne vloge obrestuje po
4'!»%, A po dogovoru.
Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune. - Posoja
hranilne pu5ice na dom. - Rentni davek plačuje Iz svojega.
Daje posojila po najugodnejših pogojih na vkn'ižbe, na osebno poroštvo, na zastave vrednostnih lislln. Uradne ure vsak dan izvzemSI nedelj Iti praznikov od 8 tio I*
A. De Mas! & 6. Sferza
Alavricija Wackvitza nasledniki
Trst, uL Torre blonca 32. Telefon 29-83
Velika izbira raajoličnih in želcznili peči znamke „Premief, ekonomskih ognjišč in štedilnikov lastnega izdelka, plošč iz litega železa razne velikosti, ražnjev in cevi za peči.
Cene zmerne.	(24
podaljšana nepreklicno do
Posebni popusti na že označene najnižje cene:

JADRANSKA BANKA
Del. glav.: K 30,000.000. Rezerve K 10.000.u00 Belgrad, Celje, Dubrovnik. Dunaj, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metković, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, TRST, Zadar, Zagreb
Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. Sprejema vloge
na hranilne knjižice ter jih obrestuje po 3Vs'V a v bancoglro prometu po 4•/.
Vloge, ki se Imajo dvignit! samo proti predhodni odpovedi, sprejema po posebno ugodnih pogojih, ki se pogodijo od slučaja do slučaja
Daje v najem varnostne predale (safes). Bančni prostori v Trstu se nahajajo: ul. Cesta di Ritparmio, mL U Nlcelo
Telefon: stev. 1463, 1793, 2676
Blagajna posluje od O do 13
ženske o&leke . . • Perilo
Usnjeni in potni predmet! Bltfto 2a moške In ženske
20

M
obleke ......	»
Galanterije in kita], srebrnlne	20 „
Tkanina in fuštanj . . .	10 „
Ženski kloD., cvetlice in okraji	20 „
Svllenina, baržun in trakovi .	1@
Otroške obleke.....	10,
Drobnina ......	10 „
Fotograf, potrebščine in Igrače	20'
Perilo in p otno ....	10
Plašči ln curntnlhl iz kožutiouln	20
Hs!ho perilo in pletenine .	i o
Kila in d!....	20
HoKcuice, nogavice in robci.	1©
Dežniki, Kape in ouratnice •	10 Plošči, nepremotijivi plašči in
moški RloiJilRl . . •	20 OUedne in spolne solie ter
Kuhinjska oprasa. . .	io
»»
91
n
ii
n
»i

ii
(320)
ohle
TRST — Corso Vltterio Emanuele
omp. Succ.
III Stev. 16