Časopis prebivalcev Občine Ivančna Gorica letnik XXIX januar-februar 2023 št. 1 Občina Ivanina Gorica Sokolj-La a 129S Ivanina Gorica T Ol 7S12100 Ambru c A Sobrače □db pn Šentvidu »tirna i) Aktualno dogajanje v u bei ni. |b] Vabljeni ra internetie strani: w w i va ntna- £0 r i ca. S< r? KRKA Temenica k QRcmai VijrtiJi Coi.i D MLLIJOV<* ¿¡k lhGRADEC Prijetno domače. Občina Ivančna Gorica Ko zapade sneg se razveselijo zlasti naši najmlajši, saj sneg prinaša številne snežne radosti. Nenavadno visoke temperature brez snežnih padavin v času božično-novo-letnih praznikov in v začetku januarja, pa so dajale občutek, da prave zime s snegom letos ploh ne bo. Nato pa se je zgodilo. Dva ponedeljkova jutra sta pobelila večji del Slovenije tudi v nižinah. Takrat se je pokazal tudi tisti negativni obraz zime, saj je sneg marsikje povzročal preglavice v prometu. Kot, da izvajalci zimske službe ne bi bili pripravljeni na snežne padavine. Ali kot, da številni vozniki ne bi resno jemali zakonskih predpisov o obvezni zimski opremi. Težko je ugotoviti, kje je resnica. Verjetno nekje vmes. Zagotovo pa drži, da se ob obilnem sneženju vseh cest ne da splužiti naenkrat in, da je v takšnih primerih potrebna tudi naša velika potrpežljivost in razumevanje. Če se zopet vrnemo k našim najmlajšim, ugotavljamo, da je sneg zapadel v pravem času, saj bodo zimske šolske počitnice marsikoga zapeljale na smučišča. V Ambrusu pa bodo lahko vijugali kar na domačem bregu. Pred nami pa je tudi slovenski kulturni praznik. Tudi ta nas vabi v domače kulturne hrame. Pa ne samo na praznični 8. februar. Ves februar, vse do prve sobote v marcu, ko se bomo spominjali rojstva našega rojaka Josipa Jurčiča in se bomo lahko podali na tradicionalni pohod po Jurčičevi poti. V teku so pripravljalna dela za gradnjo Športnega parka Ivančna Gorica ■ 'I-ÜT' i-. % >, ■ v:, .. , ► str. 14 Smučišče Ambrus? Zakaj pa ne! ^Ok str. 28 Predstavljamo športnike leta in zaslužne športne delavce 2022 Na Starem so trgu pod tipo zeleno trobente in geti, in cimbale pele, ptesate tepete 'z Ljubljane so cefe v nedeljo popoldan z mtadenci vesele; France Prešeren k % 1 4 fm Občina Ivančna Gorica, Zveza kulturnih društev občine Ivančna Gorica, Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica in KD Stična vas vljudno vabimo na prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku z naslovom Pod tipo zeleno v petek, 3. februarja 2023, ob 19. uri, v Kulturni dom Stična. Plesno-gledališko interpretacijo brezčasne zgodbe o Povodnem možu bodo izvedli dijakinje in dijaki Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica. Ob prazniku slovenske kulture bomo podelili Jurčičeva priznanja in plakete za zasluge na področju ljubiteljske kulture v občini Ivančna Gorica. PR©ST<5>FER PROSTOVOLJNI ŠOFER S SRCEM NA POTI -brezplačni prevozi za starostnike Brezplačna številka 080 10 10 LamaS računalniški inženiring d.o.o. 2 Občina januar-februar 2023 številka 1 IlitttMi Spoštovane občanke in občani. Za nami je že prvi mesec novega leta in kot se za ta čas spodobi, se je pred kratkim tudi narava končno odela v zimsko podobo. Končno pravim zato, ker vse bolj mile zime, delajo nepopravljivo škodo naravi in nam ljudem. Pogled na zasneženo pokrajino je prijeten, nekoliko manj pa smo veseli snega takrat, ko je ob sneženju potrebno na pot. Takrat vsi pogledujemo ali je svoje delo že opravila zimska služba. Zadnje obilno sneženje je bilo temeljit preizkus delovanja naše zimske službe, saj je v razmeroma kratkem času zapadlo veliko snega, zlasti v tistih naših višje ležečih krajih. Izvajalci pluženja in posipanja na občinskih in krajevnih cestah so se potrudili in omogočili prevoznost cest v čim krajšem možnem času. Seveda pa se vseh cest ne da hkrati očistiti in takrat prihaja do slabe volje tistih, ki jim je zaradi snežnih razmer onemogočena pot. Zahvaljujem se za vaše potrpljenje in razumevanje. Z novim letom smo aktivno zakorakali v nov mandat, za katerega ste mi občanke in občani kot kandidatu za župana na novembrskih volitvah zaupali, da v njem našo občino še naprej vodim po poti razvoja in rasti. Seveda se zavedam, da je uspešno vodenje možno le ob dobrem sodelovanju občinskega sveta, občinske uprave, naših javnih zavodov, društev in zvez. Skupaj ustvarjamo pogoje za kvalitetno življenje občank in občanov, s tem pa se oblikuje prava klima za razvoj našega podjetništva in gospodarstva. Na novoletnemu sprejemu smo se spomnili nekaterih skupnih dosežkov in ob tej priložnosti podelili častni naziv trem novim Ambasadorjem občine, ki so vsak na svojem področju pomembno prispevali k razvoju in prepoznavnosti naše občine doma in na tujem. Na dogodku smo predstavili tudi naše načrte za oblikovanje nadaljnje vizije in strategije razvoja občine. V teh dneh že potekajo delavnice na katerih bomo skupaj z vami sooblikovali nadaljnjo strategijo Občine Ivančna Gorica. Z namenom čim večje vključenosti občanov, bo potekalo tudi anketiranje na terenu in vaše predloge in pripombe bomo v čim večji meri upoštevali. Za nami je tudi že druga seja novega občinskega sveta, na kateri smo potrdili sestavo odborov in ostalih delovnih teles občinskega sveta, prav tako je novi občinski svet sprejel tudi program dela za leto 2023. Ker je občinski svet še v prejšnji sestavi sprejel proračun za leto 2023, nam to sedaj omogoča nemoteno izvajanje naših obveznosti in tudi realizacijo projektov. Tako so v teku tudi že nekatere investicije, podpisana je tudi že nova pogodba za as-falterska dela, ki se bodo lahko začela izvajati takoj, ko bo to dopuščalo vreme. Čas, ki je pred nami, poleg delovnih obveznosti prinaša tudi nekaj prazničnega vzdušja. Pred nami je slovenski kulturni praznik, ki ga bomo letos v naši občini na slovesen način obeležili že nekaj dni preje, še pred začetkom zimskih šolskih počitnic. Vabljeni 3. februarja ob 19. uri v kulturno dvorano v Stični na prireditev, ki jo pripravljamo v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev in Srednjo šolo Josipa Jurčič. Na praznik, 8. februarja, bosta svoja vrata s kulturnimi vsebinami odprli tudi Hiša kranjske čebele in Jurčičeva domačija. Počastimo praznik kulture z obiskom zanimivih programov, ki jih nudijo naše kulturne ustanove. Bogastvo kulturne dediščine nas bo lahko bogatilo in navdihovalo še ves prihodnji mesec. Od Prešernovega dne, preko pusta, vse do pohoda po Jurčičevi poti, ki bo letos potekal 4. marca, torej na rojstni dan našega slavnega muljavskega rojaka. Takrat upamo, da bo v našo deželo že kukala pomlad. Dušan Strnad, župan Ob državnem prazniku samostojnosti in enotnosti razglasili tudi najboljše športnike za leto 2022 Osrednja prireditev ob dnevu samostojnosti in enotnosti je v občini Ivančna Gorica potekala v petek, 23. decembra, v športni dvorani Osnovne šole Stična. Tradicionalno prireditev sta, s podelitvijo priznanj športnikom občine Ivančna Gorica za leto 2022, pripravila Občina Ivančna Gorica in Zveza športnih organizacij (ZŠO) Ivančna Gorica. Na slavnostni podelitvi je tokrat, v imenu gostitelja župana Dušana Strnada, prisotne goste, športnice in športnike, športne delavce ter občanke in občane v prazničnem duhu nagovoril podžupan Tomaž Smole. V nagovoru je poudaril pomen državnega praznika in se spraševal, kako se danes spominjamo tlakovanja poti k osamosvojitvi. Skrb vzbujajoče je, da po več kot 30 letih ni enotnosti, na državnem nivoju pa smo vedno bolj razdeljeni, a so po besedah Smoleta tudi svetle izjeme. »Ena izmed takšnih je Občina Ivančna Gorica, kjer večno sklepov in odlokov v občinskem svetu sprejemamo soglasno. Upam si reči tudi zahvaljujoč modrosti in politični izkušenosti župana Dušana Strnada. Sodelovanje, povezovanje in vključevanje namreč ni samoumevno, tako kot samostojnost in enotnost ne. Samo predanost k istim ciljem, iskanje kompromisov in vsakodnevni trud vodijo v razvoj in svetlo prihodnost. Moč oblasti je namreč zapeljiva in je treba znati ravnati z njo,« je še dodal Smole. Ob prihajajočih božično-novole-tnih praznikih je prisotne navdahnil z mislijo, naj bodo letos božične pesmi slovenske, preberejo naj si kakšno knjigo ali zbirko pesmi slovenskega avtorja in delijo slovensko besedo s svojimi najbližjimi. »Naj bo naslednje leto čim večkrat božič. Naučimo sebe in svoje otroke ljubi- ti domovino in častiti samostojnost, naj nam bodo pri tem vzor naši športniki naši ambasadorji in čez čas bomo znova bolj enotni, ker to kar imamo, ni samoumevno, tako kot ni ljubezen,« je zaključil Smole in čestital vsem prejemnikom letošnjih športnih priznanj. Pozdravni nagovor je na prireditvi navzočim namenil tudi predsednik ZŠO Ivančna Gorica Tomaž Zakraj-šek. Dogodek sta s svojo prisotnostjo počastila tudi telovadec, športni gimnastičar in udeleženec olimpijskih iger Mitja Petkovšek ter nekdanji selektor slovenske nogometne reprezentance Tomaž Kavčič. Športnik občine znova mo-tokrosist Jan Pancar, ekipa leta pa rokometaši SVIŠ-a Vrhunec prireditve je bila podelitev priznanjnajboljšim športnicam in športnikom v letu 2022. Naziv Športnik leta občine Ivančna Gorica v letu 2022 je prejel motokrosist Jan Pancar, član AMD Šentvid pri Stični, ki je v sezoni 2022 končal v razvrstitvi svetovnega prvenstva v razredu MX2 na 11. mestu. Ekipa leta pa je postala članska ekipa Rokometnega kluba SVIŠ Ivančna Gorica, ki si je v sezoni 2021/2022 v 1.A državni rokometni ligi uspešno zagotovila obstanek med slovenskimi prvoligaši. V kategoriji mlajših deklic je športnica leta postala strelka SD Sonja Kolofon Prispevke za naslednjo številko sprejemamo do 20. februarja. Klasje - Glasilo prebivalcev občine Ivančna Gorica; Ustanovitelj časopisa: Občinski svet Občine Ivančna Gorica; Sedež uredništva: Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica, telefon: 781 21 30, faks: 781 21 31, e-pošta: klasje.casopis@siol.net, spletna stran: www.klasje.net; Uredniški odbor: Matej Šteh - glavni in odgovorni urednik, Simon Bregar, Magdalena Butkovič, Irena Goršič, Leon Mirtič, Franc Fritz Murgelj, Dušan Štepec; Jezikovni pregled: Mateja D. Murgelj; Oblikovna zasnova: Robert Kuhar; Priprava za tisk: AMSET, d. o. o.; Tisk: Tiskarsko središče d.o.o., Časopis KLASJE izhaja v 6.500 izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. A Sobrače (O) januar-februar 2023 številka 1 Občina 3 Na novoletnem sprejemu razglasili nove Ambasadorje Občine Ivančna Gorica 22. decembra je že tradicionalno ob zaključku leta potekal v Gostilni pri Japu občinski novoletni sprejem. Nanj je župan Dušan Strnad povabil predstavnike gospodarstva, poslovne partnerje, direktorje javnih zavodov, svetnice in svetnike občinskega sveta, predsednike svetov krajevnih skupnosti, domače duhovnike, sodelavce iz občinske' uprave in predstavnike zvez in društev. Vrhunec novoletnega sprejema ponavlja še naslednja štiri leta«, je župana je bila podelitev treh novih nazivov Ambasador Občine Ivančna Gorica. Ta naziv župan podeljuje posameznikom za izjemno vlogo in pomembne dosežke pri soustvarjanju prepoznavnosti Občine Ivančna Gorica v domačem in mednarodnem okolju. Ambasadorji občine so postali dolgoletni kapel-nik Godbe Stična Vladimir Škrlec, predsednik Čebelarske zveze Slovenija Boštjan Noč in vodja knjižnice v Ivančni Gorici Ksenija Medved. Zaradi opravičene odsotnosti je plaketo o podelitvi naziva prevzela njena mama. Župan Dušan Strnad je v nagovoru povedal, da je leto 2022 občino Ivančna Gorica zaznamovalo veliko uspehov na gospodarskem področju in pri izvedbi številnih infra-strukturnih projektov, kot tudi na področju družabnega življenja občank in občanov. »Menim, da bomo vsi zadovoljni, če se nam tako leto na investicijskem področju v občini povedal župan. Iztekajoče leto so zaznamovale tudi volitve, prav zato se je župan Strnad prisotnim zahvalil za podporo pri ponovni izvolitvi za župana Občine Ivančna Gorica. Zbrane sta nagovorila tudi podžupan Tomaž Smole in novoizvoljena sekretarka državnega sveta mag. Monika Kirbiš Rojs. Predstavila sta načrt priprave Lokalnega razvojnega programa za obdobje 2023 - 2030. Spremenjene okoliščine in nova finančna perspektiva narekujejo oblikovanje novih izhodišč in ciljev za nadaljnji razvoj občine. Slednje je potrebno posodobiti in uskladiti s smernicami EU in državnimi razvojnimi načrti ter iskati inovativne rešitve za razvojna vprašanja, ki jih pred nas postavlja negotova prihodnost. Novoletni sprejem je bil obogaten še z razglasitvijo rezultatov natečaja za najlepše in najizvirnejše božično--novoletne voščilnice, ki jih je predstavila Milena Vrenčur, predsednica Vesel Ivančna Gorica, Nika Podobnik, med mlajšimi dečki pa član Taekwondo kluba Kang, Jakob Ka-stelic. Med starejšimi deklicami je slavila perspektivna športna gimna-stičarka Ronja Glažar Tamše, med starejšimi dečki pa motokrosist Žan Oven, AMD Šentvid pri Stični. Urša Černelč, članica Atletskega društva Kronos Ljubljana je športnica leta med mladinkami, motokrosist Jaka Peklaj, član AMD Šentvid pri Stični, pa med mladinci. Med veterani je naziv šel v roke kolesarke Vide Ce-glar. Letošnje priznanje zaslužni športni delavec sta s strani župana Dušana Strnada in Tomaža Kavčiča prejela Jože Mestnik, član RK SVIŠ Ivančna Gorica in starosta Nogometnega kluba Ivančna Gorica Lojze Lihten-valner. Predpraznično slovesnost so obogatili najmlajši otroci Vrtca Sonček iz Zagradca, Otroški pevski zbor OŠ Stična, Mešani pevski zbor Zboralli-ca, hip-hop plesalki Plesnega kluba Guapa in ritmična gimnastičarka, Zala Podvršič. Prireditev je povezovala Barbara Pirh. Prejemniki priznanj so obširneje predstavljeni na strani 28 in 29. Gašper Stopar Sveta za starosti prijazno občino Ivančna Gorica. Grosupeljski skavti pa so prinesli Luč miru iz Betleha-ma in prisotnim zaželeli blagoslovljen božični čas. Praznično vzdušje sta s pesmijo obogatili sestri Nika in Polona Škoda, članici Glasbene skupine Amabile in Godba Stična, ki je ob koncu z nastopom presenetila svojega kapelnika, zdaj tudi Ambasadorja Občine Ivančna Gorica. Skozi prireditev je zbrane popeljala televizijska voditeljica, Valentina Plaskan. Novi ambasador občine Boštjan Noč pa je županu Strnadu predal prehodni pokal mednarodnega tekmovanja mladih čebelarjev, ki ga bo julija 2023 gostila Slovenija. To pa je bila tudi napoved, da bo osrednje dogajanje tekmovanja na katerem bodo sodelovali mladi čebelarji iz okrog 40 držav, potekalo v Ivančni Gorici. Gašper Stopar Ksenija Medved Vladimir Škrlec H pelnika Vladimirja, pri godbi sodelovalo preko 80 novih članov. Boštjan Noč Ksenija Medved je neločljivo povezana s Knjižnico Ivančna Gorica, ki ni le kulturna ustanova, je prijetno domača vez med bralci in ustvarjalci vseh vrst, vseh generacij - je tisto nekaj več med eno in drugo platnico knjige, ki se ji reče življenje. Je pobudnica Jurčičevega leta in zaslužna, da je le to tako lepo uspelo, s številnimi dogodki in številnimi knjižnimi deli. Prav tako gre njej in sodelavcem zasluga, da je Občina Ivančna Gorica že drugič Branju prijazna občina. V strokovnih krogih je prepoznana, kot urednica pri izdaji knjižničarskih literarnih knjig, organizaciji Slovenskih dni splošnih knjižnic, idejna avtorica dobre prakse Knjižničar knjižničarju, projekta Srečava se v knjižnici, Zeleni bralec sodeluje pa tudi v Zavezništvu za dvig bralne kulture. Je predavateljica doma in v tujini in vedno vključuje in povezuje domače ustvarjalce v različne dogodke. Nenazadnje je tudi avtorica 6 razprodanih didaktičnih slikanic s katerimi za branje navdihujejo šolarje po Sloveniji in skupaj z 10 najbolj aktivnimi knjižničarji prejemnica Jabolka navdiha. (Priznanje je zaradi bolniške odsotnosti v njenem imenu prevzela njena mama.) Pisalo se je leto 2007, ko je vodenje stiške godbe prevzel novi kapelnik, Vladimir Škrlec. Tedanji profesor trobente v Glasbeni šoli Grosuplje, se je s člani stiški godbe hitro »ujel«. Bolje rečeno, ujeli so pravi ritem, skupni ritem, energijo ... Podali so se na skupno pot ustvarjanja in osrečevanja. Vladimir Škrlec je svojo poklicno pot začel leta 1970 v vojaškem orkestru. Kmalu ga je glasbena pot pripeljala tudi v našo občino, natančneje na pevski tabor v Šentvidu pri Stični. Kot glasbenik je nastopal tudi na velikih mednarodnih športnih prireditvah kot so olimpijske igre v Sarajevu in Univerzijada v Zagrebu. V obdobju 15-letnega vodenja sti-ške godbe se je priljubil in zapisal v srca številnih poslušalcev, tako v naši občini, kot zunaj nje. Do danes je pri godbi Stična opravil že preko 400 nastopov. Posebej velja izpostaviti vsakoletni božično-novoletni koncert, nastope na odmevnejših in množičnih prireditvah, kot so Jurčičev pohod, Tabor pevskih zborov, kot tudi na prireditvah izven občine, na katerih naši godbeniki ponosno povedo od kod prihajajo. Poleg tega je ob odličnem sodelovanju z glasbeno šolo v tem času, po zaslugi ka- Boštjan Noč, prodoren, vztrajen, delaven, povezujoč, srčen, iskren, neposreden, neumoren pri idejah in želji po nenehnem razvoju. A vedno s srcem pri čebelah in vse za dobrobit razvoja čebelarstva v Sloveniji. V preteklih letih je nanizal številne uspešne projekte kot npr. Svetovni dan čebel in tradicionalni slovenski zajtrk, z mnogimi razvojnimi projekti je pod njegovim vodstvom čebelarska zveza in čebelarstvo prišlo na izjemno raven. A tisto, zaradi česar ima posebno mesto v občini Ivančna Gorica je neverjeten trud in velika podpora Hiši kranjske čebele in z njo povezanih čebelarskih projektov. Ni več mogoče prešteti, koliko sestankov je opravil v naši občini, kolikokrat je prišel, ko je bila potrebna njegova strokovna pomoč. Še bolj dragoceno je, kako občino Ivančno Gorico vedno vključuje v različna sodelovanja in projekte, jo predstavlja in na različne načine povezuje. Tudi po njegovi zaslugi je Hiša kranjske čebele postala in še postaja tako izjemna zgodba. 4 Občina januar-februar 2023 številka 1 IlitttMi Na Susici slovesno ob novih pridobitvah v kraju V soboto, 21. januarja, se je podžupan Občine Ivančna Gorica Tomaž Smole, v družbi krajanov Sušice in njihovega predstavnika Milana Sadarja ter krškega župnika Dejana Pavlina, razveselil novih pridobitev v kraju. Vaščani Sušice so se v preteklem letu lahko razveselili številnih novih pridobitev in zaključenih del. Od obnove podružnične cerkve sv. Štefana (obnova stopnic v zvonik, obnova ostrešja in odvodnjavanja) do izgradnje optičnega omrežja, javne razsvetljave skozi vas in še nekaterih drugih del. Po besedah domačina Milana Sadarja si želijo v prihodnje dokončno urediti tudi vaško društveno kočo z osvetlitvijo in otroškimi igrali. Pri tem se je zahvalil za finančno pomoč in dobro sodelovanje z Občino Ivančna Gorica pri realizaciji pomembnih projektov za njihov kraj. Podžupan Smole je ob tem ponosno povedal, da ga veseli, da v kraju držijo skupaj in znajo iz nič narediti veliko. »Vesel sem, da se znate ob novih pridobitev poveseliti, ob tem pa ne pozabite na tisto najpomembnejše. Na medsebojne odnose, na soseda, na druženje, medsebojno povezovanje, pomoč sočloveku v stiski ... Že naš znameniti rojak Josip Jurčič je povedal: »Jaz sem doma, kjer so dobri ljudje.« In današnji dan je še en dokaz za to. Dragi krajani, iskrene čestitke ob novih krajevnih pridobitvah. Želim vam, da ostanete še naprej složni, razvijate kraj in s tem tudi sami sebe. Kdor pomaga drugim, sam postaja boljši človek,« je zaključil Smole. Prireditev so z glasbenimi vložki popestrili člani Godbe Stična, Stiški kvartet, operni pevec Matej Vovk s spremljavo na harmoniki, Igor in Gaja Adamič ter najmlajši krajani Sušice. Ob pomembnem dogodku za krajane Sušice je bila napisana Povabilo k sodelovanju: Vizija in strategija razvoja občine Ivančna Gorica Občina Ivančna Gorica je pristopila k oblikovanju nove vizije in strategije razvoja občine za naslednje 10-letno obdobje. Tako je v mesecu januarja pričela z aktivnostmi za pripravo strateškega dokumenta »Vizija in strategija Ivančna Gorica«, krajše »VIS Ivančna Gorica«. Osnovni cilj omenjenega projekta je, da na podlagi analitičnega pristopa ob angažmaju lokalnega prebivalstva občina doseže konsenz o viziji in smereh razvoja naše lokalne skupnosti, ki temelji na vrednotah občanov občine Ivančna Gorica. K oblikovanju »VIS Ivančna Gorica« želimo pritegniti čim širšo populacijo občanov, zato bo pripravljenih več delavnic z isto vsebino. Prva je potekala že 27. 1. 2023, naslednja pa je načrtovana v četrtek, 2. februarja 2023, v Ivančni Gorici, Sokolska ulica 5, Ivančna Gorica (sejna soba); I. termin od 16. do 18. ure, II. termin od 18.30 do 20.30. Delavnice vodi prof. dr. Vito Bobek iz podjetja Palemid, d. o. o., ki je izbran izvajalec celotnega projekta. Gre za delavnice z nadpovprečno angažiranimi občani, s katerimi želijo izvajalci pridobiti informacije in videnje občanov o razvoju občine v prihodnje na petih področjih oziroma stebrih razvoja občine: gospodarstvo, promet, okolje, izobraževanje in kakovost življenja. Raziskava javnega mnenja V istem času med 25. januarjem in 18. februarjem 2023 bo potekala tudi raziskava javnega mnenja pri naključno izbranih občanih. V ta namen lahko pričakujete, da vas bodo sodelavci v projektu obiskali na domu ali ustavili na javnih mestih Podpisana dvoletna pogodba za asfaltiranje občinskih cest Januarja sta v prostorih Občine Ivančna Gorica sta župan Dušan Strnad in direktor podjetja Mapri Proasfalt d. o. o. Marko Božič podpisala pogodbo za asfaltiranje občinskih cest v letih 2023 in 2024. Vrednost dvoletne pogodbe znaša 1.871.712 EUR. Predmet podpisane pogodbe je obnova obstoječih starih in poškodovanih asfaltnih vozišč (preplastitve, menjave asfaltov s tamponom) in asfaltiranje makadamskih poti, ki se določajo po kriterijih stopnje poškodovanosti, kategoriji in številu uporabnikov ceste. Župan Strnad je ob podpisu povedal, da je občina Ivančna Gorica ena izmed večjih slovenskih občin po površini, temu primerno pa so v proračunu namenjena tudi sredstva za obnovo cestnih povezav. Direktor Božič je ob podpisu pogodbe izrazil zadovoljstvo, da so bili izbrani za izvajalca asfalterskih del. Potrudili se bodo pogodbena dela opraviti kvalitetno in po pravilih gradbene stroke ob upoštevanju vseh gradbenih predpisov in dogovorjenih rokov. Gašper Stopar tudi prikupna pesmica domačinke Mete Gorjanc. Gašper Stopar v občini Ivančna Gorica. Prosimo za sodelovanje v projektu, od katerega pričakujemo, da bo poenotil naše cilje in vizijo za prihodnost. Končni dokument VIS Ivančna Gorica - vizija razvoja občine na podlagi vrednot občanov, bomo javnosti predstavili po zaključku projekta, predvidoma v mesecu maju. Občina Ivančna Gorica V teku so pripravljalna dela za gradnjo Športnega parka Ivančna Gorica Leto 2023 prinaša novo veliko investicijo Občine Ivančna Gorica, gradnjo športnega parka pri Vzgojno-izobraževalnem centru Ivančna Gorica. Pred kratkim je pogodbeni izvajalec del že pričel s pripravo gradbišča in sečnjo dreves na območju obstoječega športnega igrišča, dela pa so se po umiritvi vremenskih razmer konec januarja nadaljevala. Skoraj dva milijona evrov vredna investicija bo v letošnjem letu občini prinesla nov sodoben športni park, ki bo obsegal 300-metrski atletski krog s tartanom in 100-metrsko sprint stezo, pokrite tribune za 300 gledalcev, dvoje igrišč za rokomet/mali nogomet, igrišče za košarko, dvoje odbojkarskih igrišč na mivki in dve teniški igrišči, manjkale pa ne bodo niti površine za atletske discipline, kot so skok v daljino z zaletom, met krogle ter skok v višino. V okviru športnega parka bodo postavljeni tudi prostori za garderobe s tuš kabinami, manjši pisarniški objekt, igrala za najmlajše, ter objekt za skladiščenje športne opreme. Celoten objekt bo ustrezno varnostno ograjen. Gradnja parka bo v večini financirana iz občinskega proračuna, manjši del pa bo namenila Fundacija za šport. Matej Šteh A Sobrače ^Šentvi m januar-februar 2023 številka 1 Kmetijstvo 5 Za nami so konstitutivne seje svetov krajevnih skupnosti V teh dneh so potekale še zadnje konstitutivne seje svetov krajevnih skupnosti, kjer so izvoljeni člani na novembrskih lokalnih volitvah in na naknadnih volitvah 8. januarja izvolili predsednike sveta krajevne skupnosti. Na podlagi 90. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 83/12, 68/17 in 93/20 - odl. US) je Občinska volilna komisija Občine Ivančna Gorica na 9. redni seji dne 8. 1. 2023 sprejela POROČILO o izidu naknadnih volitev v Svet Krajevnih skupnosti Metnaj, Višnja Gora in Zagradec I. Na naknadnih volitvah, ki so potekale dne 8. 1. 2023, so posamezni kandidati v Krajevni skupnosti Metnaj, Višnja Gora in Zagradec prejeli naslednje število glasov: KRAJEVNA SKUPNOST METNAJ Metnaj - VOLILNA ENOTA 01 Oddanih glasovnic: 11 Neveljavnih 0 Veljavnih glasovnic: 11 Občinska volilna komisija je na podlagi zapisnika volilnega odbora za Krajevno skupnost Višnja Gora in v skladu z 11. členom Zakona o lokalnih volitvah ugotovila, da so za člane Sveta Krajevne skupnosti Višnja Gora na naknadnih volitvah izvoljeni naslednji kandidati, ki so na glasovanju 8. januarja 2023 prejeli največ glasov: Renata Baškovč, dr. Marko Glažar, Špela Bašar, Jurij Omahen in Janez Koščak. KRAJEVNA SKUPNOST ZAGRADEC Zaporedna številka 1 Kandidat Jošt Marinko Število glasov 11 Odstotek glasov (%) 100 Krajevna skupnost Ambrus: Člani: Robert Hočevar, Alenka Mohorčič, Alen Žnidaršič, Matjaž Travnik, Damjana Urbančič, Bogomir Pirc in Petra Zupančič. Za novega predsednika je bil izvoljen Robert Hočevar. Krajevna skupnost Dob pri Šentvidu: Člani: Andrej Pušljar, Matej Smrekar, Janez Mežan, Mitja Selan, Tomi Man-delj, Uroš Podgorelec, Dušan Verbič, Matjaž Bregar, Dejan Fortuna, Suzana Šipek in Marija Golf. Za novega predsednika je bil izvoljen Mitja Selan. Krajevna skupnost Ivančna Gorica: Člani: Marko Pečnik, Peter Bregar, Albin Pajek, Anica Nose, Anton Kralj, Marija Kek, Iztok Piškur, Miha Klovar, Anita Zaletelj, Metoda Jeras in Refik Hodžic. Za novega predsednika je bil izvoljen Refik Hodžic. Krajevna skupnost Krka: Člani: Dušan Tekavec, Marija Jurca, Anica Kandus, Gašper Perko, Alja Puš, Klemen Oblak, Franci Slana, Marko Grm, Nataša Zaletelj, Matjaž Nose, Vinko Meglen, Marija Kastelic, Stanko Podržaj, Lovrenc Godec in Franjo Skar-lovnik. Za novega predsednika je bil izvoljen Klemen Oblak. Krajevna skupnost Metnaj: Člani: Aleš Janežič, Jure Pajk, Tjaša Okorn, Boštjan Štepic, Primož Kutnar, Sabina Koritnik, Janez Kozlevčar, Anton Grčman, Franc Berčon, Martin Ma-toz in Jošt Marinko. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Aleš Janežič. Krajevna skupnost Muljava: Člani: Silva Erjavec, Jurij Tekavec, Branko Glavan, Gregor Leinfellner, Mitja Potisek, Marija Miklavčič in Marjeta Škrjanec. Za novega predsednika je bil izvoljen Gregor Leinfellner. Krajevna skupnost Sobrače: Člani: Alojz Končar, Uroš Adamlje, Tina Lokar, Vanja Fajdiga, Katja Pečjak, Klemen Zupančič in Jernej Obolnar. Za novega predsednika je bil izvoljen Klemen Zupančič. Krajevna skupnost Stična: Člani: Marta Okorn, Tone Mestnik, Jernej Strnad, Anže Kastelic, Mojca Ju-rečič, Janez Janko Oven, Klemen Ceglar, Marica Kovačič in Jan Skubic. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Klemen Ceglar. Krajevna skupnost Šentvid pri Stični: Člani: Frida Bijec, Janez Perme, Jože Kenda, Mitja Poljšak, Uroš Merlak, Silvo Praznik, Darja Strah, Borut Praznik, Magdalena Butkovič, Uroš Dežman, Albin Verbič, Robert Marinčič in Nejc Rus. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Silvo Praznik. Krajevna skupnost Temenica: Člani: Ignacij Kastelic, Jože Kotar, Jerica Stopar, Tomaž Lavrih, Dejan Zajec, Janez Jakoš, Boštjan Gliha, Jožef Golf in Milena Gašperšič. Za predsednika je bil ponovno izvoljen Ignacij Kastelic. Krajevna skupnost Višnja Gora: Člani: Renata Baškovč, Emil Palamar, Jože Gros, Jožef Gorše, Slavko Kastelic, dr. Marko Glažar, Jože Dremelj, Špela Bašar, Jurij Omahen, Janez Koščak, Peter Zaletelj, Marko Jevnikar in Janez Berčan. Za novega predsednika je bil izvoljen Jurij Omahen. Krajevna skupnost Zagradec: Člani: Martin Plut, Jože Mehle, Klemen Maver, Dejan Sadar, Marko Zupančič, Robert Zajc, Petra Perko, Simon Zaletelj, Mariša Pintar, Primož Erjavec, Simon Novak, Niko Košak, Tomaž Globokar, Janez Košak in Jože Berdajs. Za novo predsednico je bila izvoljena Petra Perko. Gašper Stopar (fotografije iz seje KS Višnja Gora in Zagradec) Občinska volilna komisija je na podlagi zapisnika volilnega odbora za Krajevno skupnost Metnaj in v skladu z 11. členom Zakona o lokalnih volitvah ugotovila, da je za člana Sveta Krajevne skupnosti Metnaj na naknadnih volitvah izvoljen Jošt Marinko. KRAJEVNA SKUPNOST VIŠNJA GORA Višnja Gora - VOLILNA ENOTA 01 Oddanih glasovnic: 158 Neveljavnih 3 Zagradec - VOLILNA ENOTA 01 Oddanih glasovnic: Neveljavnih Veljavnih glasovnic: Zaporedna Kandidat številka 1 Tomaž Globokar Zagradec - VOLILNA ENOTA 02 Oddanih glasovnic: Neveljavnih Veljavnih glasovnic: 21 0 21 Število Odstotek glasov glasov (%) 21 100 33 0 33 Veljavnih glasovnic: 155 Zaporedna Kandidat Število Odstotek Zaporedna Kandidat Število Odstotek številka glasov glasov (%) 1 Tomaž Erjavec 35 22,58 številka glasov glasov (%) 2 Renata Baškovč 50 32,26 1 Janez Košak 33 100 3 Franc Pucihar 44 28,39 4 Maja Sedej 26 16,77 Zagradec - VOLILNA ENOTA 03 Višnja Gora - VOLILNA ENOTA 02 Oddanih glasovnic: 14 Oddanih glasovnic: 55 Neveljavnih 0 Neveljavnih 1 Veljavnih glasovnic: 14 Veljavnih glasovnic: 54 Zaporedna Kandidat Število Odstotek Zaporedna Kandidat Število Odstotek številka glasov glasov (%) številka glasov glasov (%) 1 Dr. Marko Glažar 40 74,07 2 Uroš Volavšek 14 25,93 1 Jože Berdajs 14 100 Višnja Gora - VOLILNA ENOTA 03 Občinska volilna komisija je na podlagi zapisnika Oddanih glasovnic: 15 volilnega odbora za Krajevno skupnost Zagradec Neveljavnih 1 in v skladu z 11. členom Zakona o lokalnih volitvah Veljavnih glasovnic: 14 ugotovila, da so za člane Sveta Krajevne skupnosti Število Zagradec na naknadnih volitvah izvoljeni Tomaž Glo- Zaporedna Kandidat Odstotek bokar, Janez Košak in Jože Berdajs. številka glasov glasov (%) 1 Špela Bašar 14 100 Višnja Gora - VOLILNA ENOTA 04 III. Oddanih glasovnic: 31 Poročilo o izidu volitev se pošlje županu Občine Neveljavnih 0 Ivančna Gorica, Državni volilni komisiji ter predstav- Veljavnih glasovnic: 31 nikom svetov krajevnih skupnosti. Zaporedna Kandidat Število Odstotek Izid volitev se objavi v Uradnem glasilu e-občina. številka glasov glasov (%) 1 Jurij Omahen 21 67,74 2 Nataša Kastelic Turk 10 32,26 Številka: 041-0001/2023-1 Višnja Gora - VOLILNA ENOTA 05 Datum: 8. 1. 2023 Oddanih glasovnic: 59 Neveljavnih 3 Veljavnih glasovnic: 56 Predsednica Zaporedna Kandidat Število Odstotek Občinske volilne komisije številka glasov glasov (%) Občine Ivančna Gorica 1 Janez Koščak 40 71,43 2 Matej Zaplotnik 16 28,57 Elizabeta Žgajnar, univ. dipl. prav., l. r. 6 Občina januar-februar 2023 številka 1 IlitttMi Vabilo za sodelovanje v Lokalni akcijski skupini Suhe krajine, Temenice in Krke (LAS STIK) v novem programskem obdobju 2021-2027 Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je 23. decembra 2022 v Uradnem listu objavilo Javni poziv za oblikovanje lokalnih akcijskih skupin in pripravo strategij lokalnega razvoja do leta 2027 in Uredbo o delovanju lokalnih akcijskih skupin in potrditvi strategij lokalnega razvoja za programsko obdobje do leta 2027. Lokalna akcijska skupina Suhe krajine, Temenice in Krke objavlja vabilo za sodelovanje v Lokalni akcijski skupini Suhe krajine, Temenice in Krke (LAS STIK) v programskem obdobju 2021-2027. V programskem obdobju 20212027 se bo pristop LEADER/CLLD izvajal kot del skupnega pristopa imenovanega lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost v okviru dveh skladov in sicer Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Lokalne akcijske skupine morajo biti organizirane kot pogodbeno partnerstvo treh sektorjev, sestavljenih iz predstavnikov javnih in zasebnih socio-ekonomskih interesov na izbranem območju, torej kot javni, gospodarski (ekonomski) in zasebni (civilni) sektor. K sodelovanju vabimo vse obstoječe člane LAS STIK in vse ostale za- interesirane, ki bi želeli aktivno sodelovati v LAS. Člani pogodbenega partnerstva LAS STIK so lahko predstavniki javnih in zasebnih subjektov s stalnim prebivališčem, sedežem in izpostavo na območju občin Dolenjske Toplice, Ivančna Gorica, Trebnje in Žužemberk. Vključijo se lahko tudi pravne osebe javnega prava, društva in druge pravne osebe zasebnega prava v javnem interesu, ki imajo sedež izven območja LAS, vendar delujejo na območju LAS. Vse člane LAS STIK, ki ste sodelovali v programskem obdobju 20142020, prosimo, da se opredelite ali želite sodelovati tudi v novem programskem obdobju, tako da izpolnite novo pristopno izjavo. Če v novem programskem obdobju ne želite sodelovati kot član LAS, vas prosimo, da izpolnite izstopno izjavo. Novi člani pristopite k LAS STIK Nova politična razmerja 2. redna seja občinskega sveta v novem mandatnem obdobju je potekala 25. januarja. Če je bila prva, ustanovna seja namenjena uradni potrditvi rezultatov volitev, pa so tokrat novoizvoljeni občinski svetniki in svetnice že imeli obsežen dnevni red in vrsto pomembnih odločitev. Sprejeti sklepi so tudi podlaga za nemoteno nadaljnjo delo občinskega sveta. Najprej so občinski svetniki in svetnice obravnavali predloge za imenovanja članov odborov in delovnih teles občinskega sveta ter druga imenovanja. T. i. kadrovski razrez, je pokazal tudi novo politično razmerje v naši občini. Slovenska demokratska stranka ima kot zmagovalka lokalnih volitev župana in 11 občinskih svetnikov. Druga stranka po moči je Gibanje svoboda s petimi občinskimi svetniki, ki je tudi nosilka t. i. neformalne opozicije. S po dvema svetnikoma sta zastopani še Slovenska ljudska stranka in Nova Slovenija-Krščanski demokrati, medtem ko imajo Socialni demokrati eno mesto. Sestavo in zastopanost posameznih strank v Odbori, komisije in imenovanja potrjena na 2. seji Občinskega sveta: Nadzorni odbor: Magdalena Urbančič, Jože Ulčar, Milena Vrhovec, Nada Orehovec, Žiga Erčulj Statutarno-pravna komisija: predsednica - dr. Nina Strah, člani: Irena Bro-dnjak, Marjan Balant, Jasmina Kovačič, Janez Mežan Odbor za kmetijstvo in gozdarstvo: predsednik - Jurij Omahen, člani: Samo Matkovič, Nika Struna, Žiga Jože Štrus, Alojzij Šinkovec, Jože Anžlovar Odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti: predsednica - Andreja Robek Perpar, člani: Magdalena Butkovič, Helena Žnidaršič, Gregor Omahen, Anton Kralj, Simon Stopar Odbor za prostorsko planiranje, varstvo okolja in gospodarjenje z nepremičninami: predsednik - Silvo Praznik, člani: Sašo Pajk, Marija Koščak, Uroš Dežman, Ignacij Kastelic, Gregor Sever Odbor za turizem, gospodarstvo in gospodarske javne službe: predsednik - Tone Mestnik, člani: Nataša Lukman, Jože Kozinc, Samo Markovič, Gregor Leinfellner, Eva Medved Grabljevec, Marjeta Tekavčič Predstavniki občinskega sveta v Svetu ZKT Prijetno domače Ivančna Gorica: Martina Hrovat, Mateja Žaren, Milan Jevnikar. Predstavnik uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti v Svetu ZKT Prijetno domače Ivančna Gorica: Stanislav Kralj Predstavnika občinskega sveta v Uredniškem odboru javnega glasila Občine Ivančna Gorica: Irena Brodnjak in Magdalena Butkovič. Upravni odbor Rokometnega kluba SVIŠ: Samo Matkovič; Nadzorni odbor Rokometnega kluba SVIŠ: Silvo Praznik Upravni odbor Nogometnega kluba Ivančna Gorica: Milan Jevnikar; Nadzorni odbor Nogometnega kluba Ivančna Gorica: Tone Mestnik. Nadomestna članica Občinske volilne komisije: Jasmina Ljubešek; za namestnika članice: Franc Koželj To so avtorji ■ ■ ■ ■ "V m m ■ "V ■■ najizvirnejSih prazničnih voščilnic Na novoletnem sprejemu župana Dušana Strnada so bile razglašene najizvirnejše božično - novoletne voščilnice natečaja, ki ga je pripravil Svet za starosti prijazno občino. Na natečaj je prispelo 287 voščilnic. Po besedah predsednice Sveta in ocenjevalne komisije Milene Vrenčur, so bili motivi voščilnic izdelani izvirno, domiselno, estetsko, inovativno, in še bilo naštevali. Tako je bila izbira za najboljše in najlepše voščilnice spet zelo težka. tako, da izpolnite pristopno izjavo za članstvo LAS STIK v programskem obdobju 2021-2027. K članstvu v LAS STIK lahko pristopite tudi naknadno, saj je članstvo v LAS odprto skozi celotno programsko obdobje. Izpolnjeno in lastnoročno podpisano pristopno izjavo ali izstopno izjavo prinesite osebno ali pošljite na naslov LAS STIK, Kidričeva ulica 2, 8210 Trebnje, najkasneje do 15. februarja 2023. Več informacij o novem programskem obdobju in delovanju LAS STIK lahko pridobite na telefonski številki 07/ 34 82 103 ali na las--stik@ciktrebnje.si. odborih in komisijah je predhodno obravnavala Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja (KMVI), ki je pripravila predloge za sprejem na občinskem svetu. Stranka SDS je na seji komisije pri delitvi mest zagovarjala metodologijo izračuna na podlagi katere se upošteva celotni volilni rezultat in vsi oddani glasovi na lokalnih volitvah. Gibanje Svoboda je predlagalo izračun na podlagi zastopanosti v občinskem svetu, pri tem pa so očitali napako pri izračunu, ki ga je pripravila stranka SDS. Ob obravnavi točke na občinskem svetu se je tako razvila daljša razprava o tem katera metodologija je bolj primerna oz. matematično pravilna, za dodelitev mest posamezni stranki. Gibanje svoboda je tudi izrazilo nezadovoljstvo, da imajo v odborih enako število svojih predstavnikov kot SLS, ki ima v občinskem svetu tri svetnike manj. Predsednik KMVI Janez Mežan in podžupan Tomaž Smole sta pojasnila, da se je stranka SDS odrekla enemu mestu iz svoje kvote in ga ponudila stranki Gibanje Svoboda, a ga je ta sklicujoč na nepravilnosti pri izračunu odklonila. Naslednja v vrsti je bila Nova Slovenija, ki se je tudi odrekla ponujenemu mestu, zato pa je stranka SLS sprejela dodatno mesto v odborih. Prav tako je bilo eno mesto odstopljeno stranki SD, ki bi ji po matematičnih izračunih in rezultatih volitev ne pripadalo nobeno mesto. Kot je še dodal župan Dušan Strnad prav to kaže, da gre pri sestavi odborov tudi za politično odločitev, pri tem pa kot primer navedel, da je bila takšna odločitev tudi ta, da mesto predse- Najlepše voščilnice so po posameznih kategorijah izdelali: • Merlin Dušič, Vrtec Sonček, Zagradec; predšolska kategorija • Ali Čufurovic, Osnovna šola Stična, 1. triada; osnovnošolska kategorija • Anamarija Kastelic, Osnovna šola Ferda Vesela Šentvid pri Stični, 2. triada; osnovnošolska kategorija • Lana Samastur, Osnovna šola Ferda Vesela Šentvid pri Stični, 3. triada; osnovnošolska kategorija • Kristina Podržaj, Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica; mladinska kategorija • Anica Nose, Turistično društvo Ivančna Gorica; ostala kategorija • Marija Pilko, Društvo upokojencev Višnja Gora; ostala kategorija Gašper Stopar dnice Odbora za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti dobi Gibanje svoboda. Omenjeni odbor pa obsega pomembno delovno področje, ki zajema skoraj polovico občinskega proračuna. Po koncu razprave so svetniki in svetnice glasovali o predlogih za posamezne odbore in imenovanja in jih potrdili, a ne soglasno. Kot predstavnici Občinskega sveta v uredniškem odboru Klasja sta bili znova potrjeni svetnici Magdalena Butkovič in Irena Goršič. Predstavitev proračuna in sprejem programa dela za 2023 Občinski svetniki so se na seji podrobneje seznanili s proračunom za leto 2023, ki ga je sprejel še prejšnji občinski svet pred lokalnimi volitvami. Kot je poudaril župan Strnad, bo v kolikor se bo izkazalo potrebno, pripravljen rebalans proračuna. S tem namenom je vodja oddelka za javne finance in proračun Tatjana Božič občinskemu svetu predstavila proračun za tekoče leto. Delovne pristojnosti so v nadaljevanju občinskim svetnicam in svetnikom predstavili še direktorica občinske uprave dr. Andrejka Miše Glavič in vodje posameznih oddelkov občinski upravi. Občinski svet je na seji sprejel še program dela za leto 2023, župan Strnad pa je med drugim predlagal tudi redni kolegij svetniških skupin oz. predstavnikov strank zastopanih v občinskem svetu pred sklicem sej občinskega sveta. Tudi v novem mandatu bo redna točka dnevnega reda sej poročanje župana o aktualnih dogajanjih v občini, prav tako pa tudi vprašanja in predlogi občinskih svetnikov in svetnic. Javnosti bo na občinskih spletnih straneh še naprej na voljo ogled video posnetkov sej. Matej Šteh A Sobrače ^Šentvi m januar-februar 2023 številka 1 Kmetijstvo 7 Župan voščil Mariji Podržaj iz Malih Vrhov za 100 let V naši občini se je leto 2023 začelo s prijetnimi dogodki. Po rojstvu prvega novorojenčka iz občine Ivančna Gorica, ki je bil hkrati tudi prvi letos rojeni otrok v Sloveniji, smo 100 let je praznovala Marija Podržaj, po domače Kozmijanova Micka, iz Malih Vrhov. Ob njenem osebnem prazniku, jo je na dan praznovanja, 4. januarja, v Domu starejših občanov Črnomelj obiskal in ji voščil župan Dušan Strnad. V spomin na domačo občino ji je župan izročil tudi letošnji občinski koledar, na katerem so ovekovečeni večji projekti in dogodki, ki so zaznamovali minulo obdobje v vseh dvanajstih krajevnih skupnostih. Slavljenki je bila še posebej poznana fotografija cerkvice sv. Duha na vrhu Polževega, ki so jo po njenem mnenju nekoliko »popravili«. Res je, v preteklih letih je cerkvica doživela kompletno prenovo. Praznovanju so se pridružili tudi dočakali še 100. rojstni dan občanke. njeni sorodniki. Manjkala ni niti roj-stnodnevna torta. Marija Podržaj, po domače Kozmijanova Micka, se je rodila 4. januarja 1923 na Malih Vrheh 4. Odraščala je v družini s šestimi otroki. Bili so trdna kmečka družina in niso nikoli trpeli pomanjkanja, vendar jim težko delo na srednje veliki kmetiji ni bilo tuje. Otroci so hodili v šolo na Krko in če je bilo treba, so jim odrasli pozimi z vlečenjem hloda po snegu, ki ga je vlekel vol, utrli gaz v dolino. Med vojno so preživljali težke čase, saj je bil oče poslan v taborišče na Rabu, pa tudi bratje so bili vključeni v vojsko. Najmlajši je bil pri tem ubit. Po vojni so ostali na kmetiji starši in Micka s starejšo sestro Pepco. Za starše sta vzorno skrbeli do njune smrti, nato pa sami vodili kmetijo, obdelovali njive, redili živino, popravljali poslopja, napravljali drva in drugo. V dolgih zimskih večerih sta na zapečku krušne peči v » hiši« delali zobotrebce in poslušali tranzistor. S tem sta nekaj zaslužili. Micka je bila vedno tiha, mirna in pridna, pripravljena poprijeti za vsako delo in narediti vse kar je bilo treba, brez besed in pritoževanja. Nikoli si ni želela biti v središču pozornosti. Raje kot da bi delala v hiši in kuhala, je bila nekje zunaj v naravi in s svojimi živalmi na kmetiji. Kljub drobni postavi je prenašala težke košare s sadjem in drugimi pridelki ter vlekla težko »šajtrgo« iz njive ter sadovnjaka. S kmetije se je odpravila zelo redko. Večino dela sta sestri opravili sami, ročno. Pri delu sta uporabljali stara kmečka orodja ter za vleko voza uporabljali vola. Živeli sta praktično samooskrbno in vso hrano pridelali sami. Hrane jima ni nikoli manjkalo, vendar sta uživali le preprosto, kmečko hrano in nikoli pretiravali z njo. Pri težjih opravilih jima je pomagal brat Lojze z družino ter sosedje Jurjevi. Ob nedeljah in ob praznovanjih, zlasti ob žegnanju, za binkošti, pa sta goste postregli z domačo šunko, potico, štrukeljčki in domačim žganjem. Kmetovanju sta se odpovedali šele v visoki starosti. Po smrti sestre je Micka ostala 100 let Samčeve mame Lojzke 17. december 2022 je bil prav poseben dan. Poseben za našo vas in vaščane Les in prav poseben za družino Žnida ršič iz Malih Les. Na ta dan je njihova mama Lojzka dopolnila 100 let življenja. Tudi najstarejši vaščani ne pomnijo, da bi kdo v vasi že dočakal takšno starost. Lojzka Žnidaršič se je rodila mami Francki in očetu Lovrencu Hro-vatu na Kalu pri Ambrusu kot šesti otrok od devetih. Imela je pet sester in tri brate, ki so odraščali na kmetiji. Vedno je imela zanimanje za šivanje, tako da se je tudi priučila za šiviljo. Veliko je šivala za svoje nečake in nečakinje. Ko naj bi prišel čas za ljubezen, je preživljala drugo svetovno vojno, leta pomanjkanja in revščine. Z vero, ki so ji jo privzgojili starši, je pogumno stopala naprej. Kot šivilja se je zaposlila v Rašici in kasneje v šivalnici na Krki, kjer je ostala do svoje upokojitve. Leta 1960 se je poročila s Samčevim Frenkom iz Malih Les. V zakonu so se jima rodile tri hčerke: Anica, Majda in Slavka. Lojzka se je s kolesom vozila v službo na Krko, mož Frenk pa je doma kmetoval. Z velikim odrekanjem in tudi s pomočjo dobrih nečakov iz Kanade, sta si zgradila dom v Malih Lesah, kamor so se preselili leta1974. Z možem sta se razumela, spoštovala in skupaj sprejemala odločitve. Leta 1996 je mož Frenk umrl. Hčere so se poročile. Majda in Slavka sta odšli od doma, doma pa je ostala najstarejša Anica, ki je s svojo družino skrbela za ostarelo mamo. Lojzka je dočakala osem vnukov in šest pravnukov, ki so jo radi obiskovali. Moč za življenje je črpala v svoji močni veri. Za njo je prav gotovo veljalo to, kar je napisal A. M. Slomšek:«Da ni bogat, kdor veliko ima, ampak kateri malo potrebuje, ker razvajen ni. Ni srečen, kdor ima vse, kar poželi, ampak le tisti, ki rad za dobro vzame, kar mu Bog da.« Lojzka je celo svoje življenje živela skromno. V svoji skromnosti pa ni nikdar pozabila na druge in je vedno rada darovala, z rekom, naj ne ve levica, kaj dela desnica. Hvaležni za njeno življenje smo ji vaščani postavili velik mlaj pri cerkvi svetega Jakoba v Lesah, kamor je tako rada zahajala, dokler so ji moči to dopuščale. Na njen rojstni dan smo napolnili cerkev in se skupaj z gospodom župnikom Dejanom Pavlinom s sveto mašo zahvalili Bogu za 100 let življenja, za vsa njena dobra dela in molitve. Hvala pa tudi hčerki Anici in njeni družini, da so za mamo skrbeli, da je lahko preživljala dneve starosti na svojem domu. Tu smo jo na rojstni dan tudi obiskali vaščani, ji zaželeli vse najboljše in ji zapeli za njen visoki jubilej. Kmalu po rojstnem dnevu, 20. decembra zvečer, pa se je Samčeva mama Lojzka poslovila od zemeljskega življenja. Irena Slana sama na kmetiji. Po poškodbi, ko ni šlo drugače, se je odločila za dom. Sedaj že sedem let živi v Domu starejših občanov v Črnomlju, kjer se najbolj razveseli obiska prapraneča-ka Matica. V spominih obuja čas na svoji kmetiji na rodnih Vrheh. Gašper Stopar Če se po prvem dnevu leto pozna ... ... bo letošnje za občino Ivančna Gorica plodno leto. Leto 2023 se je v naši občini namreč začelo z zanimivo in veselo novico. Prvi letošnji novorojenček v Sloveniji se je namreč rodil staršema iz naše občine. Deček Ben je na svet prijokal 1. januarja, minuto čez polnoč in sicer v novomeški porodnišnici. Težek je bil 3290 gramov in velik 48 centimetrov (povzeto iz objave 24ur.com). Številnim čestitkam se pridružuje tudi župan Dušan Strnad s sodelavci. Prepričani smo, da si starša lepšega novoletnega darila nista mogla želeti. Gašper Stopar MILAN PUŠLJAR Podjetje z več kot 30 letno tradicijo v gradbeništvu Milan Pušljar s. p. išče nove sodelavce: strojnik težke gradbene mehanizacije, voznik tovornjaka - kiperja, vodja gradbene skupine, delavec v gradbeništvu. Za vsa navedena delovna mesta so zaželene delovne izkušnje. Vse dodatne informacije dobite na tel. št. 041 629 485. Kandidatom nudimo zaposlitev za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom. Prijave sprejemamo na naslov: Milan Pušljar s. p., Škrjanče 4, 1295 Ivančna Gorica ali na el. naslov: milan.pusljar.sp@ siol.net. januar-februar 2023 g Okolje_ Kako uspešni smo bili pri zbiranju komunalnih odpadkov v letu 2022? V letu 2022 smo na območju občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica zbrali skupaj 13.198 ton odpadkov, od tega 8.838 ton ločenih frakcij ter 4.360 ton mešanih komunalnih odpadkov (črni zabojnik) in kosovnih odpadkov, ki jih ni mogoče ločiti in sodijo na obdelavo. Skupaj smo tako zbrali 66,96 % ločenih frakcij, kar je razvidno na spodnjem grafu. številka 1 Anumis OTttmii Graf 1: Prikazuje v odstotkih razmerje med količino ločeno zbranih frakcij -modra barva in količino ostankom odpadkov v črnem zabojniku in kosovnimi odpadki, ki jih ni mogoče ločiti -rdeča barva Vse mešane komunalne odpadke, ki jih zberemo v črnem zabojniku odpeljemo v RCERO Ljubljana na mehansko biološko obdelavo. V grafu 2 je prikazana količina odpeljanih odpadkov od leta 2016 do vključno 2022. V letu 2022 je bila količina odpeljanih odpadkov za 2 % manjša glede na leto poprej. Graf 2: Letni prikaz zbranih ostankov komunalnih odpadkov od leta 2016 do vključno 2022, ki jih odpeljemo v RCERO Ljubljana na mehansko biološko obdelavo Graf 3: Prikaz količine zbranih ločenih frakcij od leta 2005, ko smo postavili nove ekološke otoke do vključno leta 2022. V preteklem letu smo v zabojnikih pri gospodinjstvih zbrali več biorazgradljivih odpadkov in mešane embalaže. Več kot leto prej pa smo zbrali tudi odpadnega lesa in nevarnih odpadkov. V letu 2022 smo manj kot leta 2021 zbrali papirja in kartona ter kovin. Zmanjšala se je tudi količina zbrane odpadne električne in elektronske opreme, kar pripisujemo slabši obiskanosti zbirnih akcij na terenu. Tudi količina zbranih odpadnih sveč se je v letu 2022 zmanjšala glede na leto prej kar pomeni, da spreminjamo svoje navade pri obeleževanju spomina na naše rajne. Hvala, ker s tem ohranjate skrb za okolje. V letu 2022 se odpadkov na odlagališču ni odlagalo, zato se celotna količina preostanka odpadkov po obdelavi mešanih komunalnih odpadkov skladišči v RCERO Ljubljana. V letu 2022 smo pridobili okoljevarstveno dovoljene za gradnjo II. faze odlagališča odpadkov CERO Špaja dolina. Trenutno gradimo prvi del I. etape odlagališča II. faze, tako da se bo v letu 2023 celotna skladiščena količina odložila na odlagališču II. faze v CERO Špaja dolina. Cilj Javno komunalnega podjetja Grosuplje v letu 2023 je količino ločeno zbranih frakcij glede na zbrane odpadke povečati, na način, da bomo nadaljevali z ozaveščanjem uporabnikov o pravilnem ločevanju odpadkov in pogosteje tudi izvajali kontrolo pravilnega ločevanja odpadkov v zabojnikih. Uporabnike bomo sprva opozorili na nepravilno ločevanje, v primeru ponavljajočega se neupoštevanja opozoril in nasvetov, pa bomo v reševanje tovrstnih zadev vključili tudi Medobčinski inšpektorat. V letu 2023 načrtujemo izvedbo zbirnih akcij in sicer dve zbirni akciji nevarnih odpadkov, zbirno akcijo za odpadno električno in elektronsko opremo ter akcije zbiranja starega, odpadnega papirja v sodelovanju z osnovnimi šolami iz območja vseh treh občin. Vse informacije o ločevanju odpadkov lahko najdete tudi na naši spletni strani odpadki.jkpg.si. Javno komunalno podjetje Grosuplje sjev v Nasveti za zmanjševanje količin odpadne hrane v gospodinjstvu Odpadna hrana je danes eden večjih svetovnih izzivov, saj obsega sedem odstotkov vseh toplogrednih plinov, obenem pa ima visoko finančno, etično in okoljsko ceno. Odgovorno ravnanje s hrano postaja vse bolj pomembno, še posebej danes, ko je hrana vse dražja. Na pomembnost zmanjšanja količin odpadne hrane je potrebno opozarjati tudi na podeželju, kjer imamo sicer pogosto možnost, da odpadno hrano damo na kompostnik (tisto, ki tja sodi) ali domačim živalim (če je zanje še dobra). Kaj lahko storimo za zmanjševanje odpadne hrane pri nakupovanju: • Za en teden vnaprej si sestavimo jedilnik. • Pregledamo, kaj od sestavin, ki jih še imamo, je potrebno porabiti najprej, nato pa naredimo nakupovalni seznam, s katerim se odpravimo v trgovino. V trgovino se ne odpravimo lačni, saj je velika verjetnost, da bomo takrat kupili več, kot v resnici potrebujemo. • Večkrat letno porabimo vse zaloge iz hladilnika in shrambe in šele nato opravimo večji nakup. Shranjevanje: • Pospravimo in uredimo hladilnik ter shrambo tako, da namestimo živila s krajšim rokom trajanja spredaj, tista z daljšim rokom trajanja zadaj. • Če smo česa kupili preveč ali pa nam ostaja iz drugih razlogov, to živilo zamrznemo in ga tako ohranimo za poznejšo uporabo. • Ostanke obrokov shranimo v stekleno embalažo. Tako bomo težje pozabili nanje, saj bomo jasno videli, kaj je v njej. • Če smo skuhali preveč, ostanke pojemo naslednji dan oz. iz njih pripravimo nove jedi. Kuhanje: • Star kruh lahko porabimo za drobtine, iz njega naredimo popečene kruhove kocke za v juho, ga uporabimo v cmokih in polpetah ali pa ga popečemo za topel sendvič. • Iz preveč zrelih banan lahko naredimo kolačke, bananin kruh, jih spremenimo v sadni napitek ali pa zamrznemo in naredimo sladoled. • Presežke sadja lahko kadar koli zakuhamo v marmelado, kompot ali sadno omako. • Presežke zelenjave prekuhamo v kremno juho, naredimo omako ali pa jo vložimo. • Riž, ki je ostal od kosila, spremenimo v rižev narastek za večerjo. • Iz ostanka pečene ali kuhane zelenjave, ki smo jo imeli za prilogo, skuhajmo juho. • Ostanek kremne juhe lahko zgostimo in uporabimo kot omako. • Pretlačen krompir uporabimo za njoke, iz beljakov naredimo beljakove piškote, iz ostanka testenin pa pripravimo testeninsko solato z zelenjavo. • En dan v tednu namenimo ostankom. Porabimo čim več ostankov sadja in zelenjave ter mlečnih in mesnih živil, ki so najhitreje pokvarljiva Pri zmanjševanju odpadne hrane je tudi dobro, če smo pozorni na oznake roka uporabe na embalaži. "Porabiti do" označuje datum, do katerega so živila varna za uporabo. Ta oznaka je navedena na hitro pokvarljivih živilih, kot so sveže ribe, sveže meso in delikatesni ter podobni izdelki. Po preteku tega datuma pred uporabo živilo dobro preglejte in povonjajte, šele nato se odločite o njegovi uporabi. "Uporabno (najmanj) do" pa označuje datum, do katerega živila ohranijo pričakovano kakovost. Živila so tudi po tem datumu varna za uporabo, če upoštevamo navodila za shranjevanje in embalaža ni poškodovana, vendar lahko začnejo izgubljati okus in teks-turo. Pri preverjanju ustreznosti se lahko zanesemo na svoj nos in oči. Količino odpadne hrane lahko zmanjšamo tudi takrat, ko obiščemo restavracijo. Naj nam ne bo nerodno vzeti domov hrane, ki je nismo mogli pojesti. Ne pozabimo - če smo hrano zavrgli: • smo zavrgli vse naravne vire, ki so bili porabljeni za njeno pridelavo; • smo za ravnanje z zavrženo hrano porabili dodatne naravne vire; • so se pri razkrajanju hrane sprostili toplogredni plini. Z zmanjševanjem količine odpadne hrane torej zmanjšamo porabo naravnih virov in količino toplogrednih plinov, ki povzročajo podnebne spremembe, ter tako spreminjamo podnebje na bolje. Mnogi Slovenci so se lotili beleženja dnevnika odpadne hrane v gospodinjstvu ter so s svojimi dobrimi rezultati in nasveti, ki jih delijo z drugimi na družbenih omrežjih, postali zgled mnogim. Beleženje spodbuja tudi Ministrstvo za okolje in prostor. Da smo Slovenci vse bolj osveščeni v zvezi s trajnostnimi navadami kaže najnovejša raziskava, o kateri poroča Euro News. 30 evropskih držav je razvrstila na lestvico trajnostnih nakupovalnih navad. Pri tem je upoštevala več parametrov: količino proizvedenih odpadkov v državi, potrošniški odtis, stopnjo reciklaže, število boljših sejmov in starinarnic v državi ter uvrstitev na lestvici trajnostnega razvoja, ki so jo postavili Združeni narodi. Slovenija je za Finsko in Dansko zasedla visoko 3. mesto, kar priča o tem, da se vse bolj zavedamo pomena varovanja okolja. Poskušajmo tudi mi prispevati svoj delež k temu. Vsak prispevek, še posebej pri zmanjševanju količin odpadne hrane, je pomemben. Simon Bregar A Sobrače m januar-februar 2023 številka 1 Turizem 9 Za kulturni praznik povabljeni na izmenjavo besed Operacija z naslovom Inovativnost, Znanje, Združevanje in Izobraževanje za Vzpon turistične ponudbe skupaj z Jurčičem (krajše: Jurčičev IZZIV) je trenutno v fazi preverjanja tretjega zahtevka. Projekt je usklajeval vodilni partner ZKT Zavod Prijetno domače Ivančna Gorica v podpori dveh partnerjev: Turistično društvo Muljava in Petra Peu-nik Okorn s. p. Operacijo financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP). Organ upravljanja, določen za izvajanje Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2014-2020, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Za vse, ki nas spremljate preko časopisa Klasje, lahko metaforično rečem, da smo tik pred peko kruha. Mlinski kamni so pšenično zrnje projekta že spremenili v moko. In marca prihaja čas za peko kruha! Druga faza je torej že zaključena; po oddanem zahtevku tretje faze in njegovi potrditvi, bo projekt dobil vstopnico v življenje. Bilo je kar naporno. Vsa administracija, ki mora biti priložena zahtevku po logičnih vsebinskih sklopih, izdanih računih ter drugih stroškov je v dveh mesecih trajanja napolnila kar 4 regi-stratorje/arhivske škatle. Oddahnili smo si le za trenutek. Muljava, potopljena v sneg, je bila pravo izhodišče za poročila leta 2022, ki so dala zelo spodbuden rezultat. In prav ta nam je dal pogum za načrte v letu 2023. Tako kot je vse več sledi v snegu, tako smo mi oblikovali nove vsebine dogajanja, ki so pred nami. Tokrat vas vabim na prvi praznik, ki ga bomo počastili na Jurčičevi domačiji. Spodobi se tudi zato, ker je Jurčič poeta, ki ga častimo za kulturni praznik, Franceta Prešerna, Knjiga Prisrčnica občudoval - z Jurčičevo besedo čislal; njegove verze je nemalokrat postavil v svoje pisanje. Za vse, ki se boste odločili za voden ogled domačije v sredo, 8. februarja, velja polovična cena. Ogled bo interaktiven, deloma z novo ekipo vo- dnikov. Za oglede, ki bodo potekali ob 10.00, 12.00 in 14.00 vas lepo prosimo, da se predhodno najavite. Celotno kulturno dogajanje smo uskladili z našo drugo destinacijo - Hišo kranjske čebele. Oboji ponu- m rojenice (vile), sojenice, vilinke, si-bile, šembije, krivopete, rusalke? Vile, ki naučijo ljudi plesati in peti? Vile, ki puščajo za seboj rodovitno naravo? Vile, ki so drobna in dobra človeška dejanja vedno nagradile z dobrim? Kje so vile v beli zimi? Mogoče boste svoje našli pri nas v sprejemnici in nam razkrili katero moč si želite, da bi vam zadale. Sprehodili in razložili bomo stare besede, ki domujejo v pripovedi o kraljeviču Marku. Prav ste uganili: za nagrado bomo skupaj prebrali delo, ki ga je po pripovedi deda zapisal Josip Jurčič. Med besedami bo dišalo po piškotih in toplem čaju. Lepo povabljeni vsi, ki verjamete v vile ... še najbolj pa tisti, ki mislite, da so doma samo še v pravljicah. Družili se bomo dobro uro. Povabljeni otroci in učenci OŠ. Knjiga Prisrčnica, ob 17. uri v multi-medijski sobi: Prisrčnica. Mnogi se boste nasmejali ob tej besedi in pomislili na ... Ob kulturnem prazniku ji dodamo še besedo knjiga. Imate kakšno knjigo, ki vas pogreje? Posuši ali naredi solze? Potolaži? Vli- JURČIČEVA DOMAČIJA je poguma in novih moči? Nam jo lahko pokažete in delite z nami prav tisti košček/delček besedila, ki bo navdahnil tudi vse ostale obiskovalce tega dogodka? Oživljamo pripo-vedovalstvo in duh Pajštbarjevih. Pridite, med besedami bo dišalo po piškotih in toplem čaju. Pa še to: ogrevamo sodelujoča društva in ekipe za Jurčičev pohod. Letos bo na vrsti že 29 - tič! In zgodil se bo točno na Jurčičev rojstni dan: v soboto, 4. marca. Čebelnjak zgodb čaka na vas. Simona Zorc Ramovš, Jurčičeve domačije ZKT Prijetno domače Ivančna Gorica Kje so vile pozimi Februarsko kulturno dogajanje v Hiši kranjske čebele 8. februarja 2023, na slovenski kulturni praznik, v Hiši kranjske čebele pripravljamo pester program za vse naše obiskovalce. Cene vstopnic smo spustili kar za polovico, ves dan pa vas čaka pestro dogajanje: 10:00 - voden ogled po razstavi za odrasle 11:00 - odprtje mesečne razstave z naslovom »Zasnežena pokrajina«, članov Likovnega društva Ferda Vesela Šentvid pri Stični 12:00 - voden ogled po razstavi za odrasle 14:00 - družinski ogled razstave in delavnica 16:00 - pravljična urica z Irmo Jančar in ilustratorjem Gabrijelom Vr-hovcem 16. februarja 2023 ob 17:00 pripravljamo pogovorno - literarni večer v sodelovanju z Združenjem Spominčica - podružnica Ivankine spominčice. Avtorica Tanja Mlakar bo predstavila knjigo Vsiljivka v družini. 23. februarja 2023 ob 18:00 pa bomo prisluhnili predstavitvi knjige z naslovom Na spletni prižnici v družbi Martina Goloba in avtorja knjige Lojzeta Grčmana. Svoj prihod nam sporočite na prijava@ hkc.si. Za vse dodatne informacije smo vam na voljo na info@hkc.si, na številki 01 44 40 410 ali na spletni strani www. hisakranjskecebele.si. Dobrodošli! Ekipa Hiše kranjske čebele HISA KRANJSKE ČEBELE jamo poleg ugodnega vodenja še dva dogodka. Jurčičeva domačija je dom besede in pripovedovanja, zato bosta oba dogodka oživljala to vzdušje. Pa ne v Jurčičevi rojstni hiši - ta bo rezervirana za vodenje. Vse povabimo v Sprejemnico, v naša dva prostora za obiskovalce. Mlajše v galerijo Kresnička, starejše oz. družine pa v multimedijsko sobo. Ali verjamete v rojenice (vile)?, ob 11.00 v galeriji Kresnička: Poznate Čebelnjak zgodb v belem Turistično društvo Polževo pripravilo pokušino vin V HIŠI kranjske čebele v Višnji Gori je Turistično društvo Polževo organiziralo pokušino vin iz priznane vinske kleti Brda iz Goriških Brd. Njihovo vino Quercus je bilo na jesenskem martinovanju na Polževem najbolj všečno vino. Malo za njim pa je bilo ocenjeno tudi domače vino iz Vinogradniško-sadjarskega društva Debeli hrib, zato smo povabili tudi njih. Dogajalo se je zanimivo predstavljanje vin z izrednimi zanimivimi komentarji in dopolnitvami k vsakemu okusu vin. Okusili smo kar 7 + 7 vin. Priznani strokovnjak iz kleti Brda gospod Podlogar nam je podal strokovna mnenja o vsakem vinu ter na koncu zaželel še veliko takih srečanj, saj s tem dvigamo kakovost naših avtohtonih slovenskih vin. Prisotne je nagovoril tudi podžupan Tomaž Smole. Amalija Šušteršič 10 Gospodarstvo januar-februar 2023 številka 1 ab pil SsiMdu , IlitttMi Zupani in podjetniki o konkretnih predlogih za razvoj boljšega podjetniškega okolja Klub slovenskih podjetnikov - SBC je v sredo, 25. januarja, v Grosupljem, organiziral prvi dogodek v seriji obiskov po slovenskih regijah. Z obiski klub vzpostavlja partnerstva za razvoj boljšega podjetniškega okolja ter na področju načrtovanja industrijskih in regionalnih projektov. »Danes je dan, da se povezujemo. Naš cilj je, da naredimo premike,« so na dogodku v Družbenem domu Grosuplje ugotavljali sogovorniki: Joc Pečečnik, predsednik SBC - Kluba slovenskih podjetnikov, dr. Peter Verlič, župan Občine Grosuplje in Dušan Strnad, župan Občine Ivanč-na Gorica. Na dogodku so predsednik SBC in župani podpisali pismo o nameri, s katerim so se zavezali medsebojnemu sodelovanju in iskanju rešitev za razvoj, večjo blaginjo, lokalni napredek in krepitev policentričnega razvoja države. Dogodka se je udeležilo več kot 100 podjetnikov in predstavnikov lokalnega okolja, med njimi tudi nekateri gospodarstveniki in predstavniki javnih zavodov iz ivanške občine. Kot že omenjeno, je v okrogli mizi sodeloval tudi župan Dušan Strnad, ki je kot primer dobre prakse izpostavil občinsko blagovno znamko Prijetno domače, ki je v Ivančni Gorici zaživela pred dobrimi desetimi leti in je lepo sprejeta med občani. Vzpostavil je tudi delovanje centra inovativnih tehnologij Apilab v Hiši kranjske čebele, kjer pomagajo podjetnikom in jih izobražujejo. Poleg tega bo ravno v teh dneh začela delovati tudi t. i. SPOT točka, ki bo omogočala mesečna srečanja za podjetniške pogovore, na katerih bodo strokovnjaki pomagali z nasveti podjetnikom na njihovi poti. Župan Strnad stavi na mlado ekipo, ki jo vodi omenjeni center oziroma Hiša kranjske čebele v Višnji Gori. V nadaljevanju so pismo o nameri poleg Joca Pečečnika podpisali župani oziroma predstavniki 12 občin: dr. Peter Verlič (Grosuplje), Dušan Strnad (Ivančna Gorica), Matjaž Hočevar (Velike Lašče), Mateja Po-vhe (Trebnje), Primož Cimerman (Škofljica), Blaž Milavec (Sodraži-ca), Helena Mate (Ribnica), Romana Zakrajšek (Loška dolina), Ivan Matijevič (Litija), Lili Štefanič (Kočevje), Zlatko Usenik (Ig) in Janez Pavlin (Dobrepolje). Gašper Stopar S P O »ovinsim POSLOVNA TOiKA 9 V» REHIBUKASUMNU* IvAflFlKA uhip* l.r**tkll ULUfrlK, ■itift-atm «Rtrti Vabljeni na podjetniški klepet v Hiši kranjske čebele Občina Ivančna Gorica in Hiša kranjske čebele - APILAB vabita na podjetniški klepet, ki bo potekal vsak zadnji ponedeljek v mesecu, med 8. in 15. uro. Začeli smo že v ponedeljek, 30. januarja 2023, v Hiši kranjske čebele. Na t. i. podjetniški klepet vabljeni potencialni in obstoječi podjetniki. Zakaj? Ker razmišljate o lastni podjetniški poti v obliki s. p. ali d. o. o. Ker vas zanima, kako in kje lahko registrirate s. p. oz. d. o. o. Ker vas zanima, kakšne pogoje morate izpolnjevati, da lahko ustanovim d. o. o., s. p. Ker vas zanima, kaj je to normiranstvo Ker vas zanima, kdaj postaneta obveznik za davek na dodano vrednost Ker vas zanima, kdaj postanete atipični davčni zavezanec Ker vas zanima, kako lahko prenesete / preoblikujete svoj s. p. na potomce, na d. o. o. Ker vas zanima vavčerski sistem Ker imate vprašanja s področja podjetništva, davkov, računovodstva... a potrebujete sogovornika za klepet, za kavo Kdaj? Vsak zadnji ponedeljek v mesecu med 8:00 in 15.00, začnemo 30. 1. 2023 SPOT svetovalka: Tadeja Bučar, SPOT svetovalka Osrednjeslovenske regije, sicer pa univ. dipl. ekon. in revizorka z več kot 30 leti praktičnih izkušenj Kontakt: • Elektronske prijave na svetovanje tadeja.bucar@ozs.si (v prijavi navedite podatke: ime in priimek f. o. svetovanca ali DŠ s. p. oz. d. o. o., telefonski kontakt, tematika svetovanja) • Telefonsko svetovanje: 030 605 307 - Tadeja Bučar Projekt je sofinanciran s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo ter SPIRIT Slovenija, javna agencija. Z novim letom na poslovno pot ■ ■ ■ ■■■■■ ■ ■ ■ z inovativnimi idejami stopajo udeleženci 6. skupine PONI LUR, med njimi tudi Kaja Ceglar iz Ivančne Gorice Konec leta 2022 je podjetniško usposabljanje zaključila že šesta skupina udeležencev, ki se je usposabljala v okviru projekta Podjetno nad izzive v Ljubljanski urbani regiji (PONI LUR). Med idejami so vse od unikatne obnove retro pohištva, unikatnih oblačil, praženja vrhunske brazilske kave do izdelave digitalnih personaliziranih voščilnic s QR kodo. Tudi tokrat pa je bila skupina močna v storitvenih dejavnostih, namenjenih predvsem ohranjanju duševnega in telesnega zdravja. Med njimi izstopa Kaja Ceglar iz Ivančne Gorice, ki vabi v svojo Svetovalnico Objem. V svoji svetovalnici s posamezniki sodeluje bodisi individualno - v osebni terapiji 'Stik s sabo', ki je prilagojena trenutni situaciji in izzivom, s katerimi se soočajo, bodisi v manjših skupinah, kjer se udeleženci v sklopu petih delavnic za osebno rast 'Boljša verzija sebe' učijo načinov, kako vzpostaviti in ohranjati zdrav odnos do sebe, kako se učinkoviteje zoperstaviti stresu, kako krepiti medosebne odnose ter lastne podporne misli in občutke. Svetovanja potekajo v Ivančni Gorici, v prijetnih prostorih na Ulici Juša Kozaka 1, delavnice pa v Šentvidu pri Stični 38 v Zavodu Pot do zdravja, kjer bo s prvim sklopom delavnic začela v mesecu marcu 2023. Kaja Ceglar, terapevtka medicinske hipnoze in praktikantka integrativ-ne psihoterapije z večletnimi izkušnjami individualnega in skupinskega dela z ljudmi, je v projektu PONI LUR svoje znanje prelevila v Svetovalnico Objem, kjer posameznikom ponuja ljubeče in varno okolje za raziskovanje sebe in njihovega notranjega sveta, za premagovanje osebnih stisk in omejujočih prepričanj ter prostor, kjer brez sodb lahko ustvarjajo nove poti do lahko-tnejšega, svobodnejšega in samo-zavestnejšega jutri. »Posameznike, ki se obrnejo name za pomoč, podpiram tako na zavedni kot podzavedni ravni s tehnikami medicinske hipnoze in na tak način zasledujem vizijo Svetovalnice Objem - okrepiti samozaupanje in notranjo moč posameznika ter njegov občutek, da zmore,« pri svoji predstavitvi poudarja Kaja. Več informacij: GSM.: 051 343 773 mail: svetovalnica.objem@gmail.com web: www.svetovalnica-objem.si FB https://www.facebook.com/Sveto- valnicaObjem/ INSTA https://www. instagram.com/ svetovalnica_objem/ A Sobrače ^Šentvi m januar-februar 2023 številka 1 Kmetijstvo 11 Pogled v minulo leto Končalo se je leto 2022, čas za letno inventuro. Za čebele je to čas počitka, za čebelarje pa je čas trženja čebeljih pridelkov, izobraževanja, pa tudi čas, ko si začrtamo cilje in dejavnosti za naprej. Čebelarji Čebelarskega društva Stična smo se v petek, 20. januarja 2023, zbrali na občnem zboru, da smo pregledali naše delo in uresničitve programa za leto, ki je minilo. S hvaležnostjo smo zrli v minulo čebelarsko sezono, ki je bila končno boljša od prejšnjih dveh. V veliko veselje nam je bilo, da smo vsebine v planiranem načrtu v celoti realizirali. In še več, izvedli smo tudi nekaj dejavnosti, ki jih nismo planirali. Že marca je bila aktivnost čebelarjev v Čebelarskem društvu Stična na višku. 12. marca 2022 smo na Celjskem sejmu, v okviru ApiSlovenije, sodelovali na predstavitveni stojnici Občine Ivančna Gorica in ZKT Prijetno domače Ivančna Gorica. V petek, 25. 3. 2022, smo v sodelovanju z Osnovno šolo Stična prvič izvedli projekt Sadimo medovite rastline za čebele in druge opra-ševalce. Pri učnem čebelnjaku smo z učenci posadili medovito češnjo. Ob tem so učenci spoznali pravilno sajenje drevesa. Čebelarji pa smo v prisotnosti župana Občine Ivančna Gorica Dušana Strnada in ravnatelja Osnovne šole Stična Marjana Poto-karja uživali v kulturnem programu učencev pod vodstvom učiteljice Bojane Mulh. Teden pozneje smo češnjo posadili tudi ob Osnovni šoli Ferda Vesela v Šentvidu pri Stični. Eden največjih in najuspešnejših projektov je bil Čebelarska ulica, ki smo ga izvedli v sodelovanju s Čebelarskim društvom Krka in Za-gradec. Obiskovalci se niso mogli upreti vrtenju Kolesa sreče. Vsakega je razveselil zadetek: propoliso-vo milo, propolisova krema ali svečka, ki jih je pripravila naša članica Barbara Kužnik Poljšak. Stojnica z medovitimi rastlinami je mimoidočimi nudila semena sončnic, ognji-ča, vrtnega maka, cinije in gomolje dalij. Mimoidočim smo razdelili 400 vrečk z doma pridelanimi semeni. Za ustvarjalne in izobraževalne delavnice so poskrbeli učenci čebelarskih krožkov z njihovimi mentorji Ano Šimac in Kristjanom Reše-tičem. Na vseh stojnicah so vabili slastni medenjaki in nihče ni ostal ravnodušen ob njihovem vonju. Pester program je povezovala Dragica Šteh, za veselo vzdušje pa so poskrbeli otroci iz vrtca enota Miška iz Stične, učenci čebelarskih krožkov in ansambel Foksnerji. Za učence čebelarskih krožkov je bilo razveseljivo, da so na Dan odprtih vrat slovenskih čebelarjev lahko obiskali Čebelarstvo Rogelj, na Osredku nad Stično. Ogledali so si čebelnjaka, opremo, okolico z lepo zasajenimi medovitimi rastlinami in tako spoznali njihovo čebelarjenje. Maj je bil mesec številnih dogodkov. V Višnji Gori, v Hiši kranjske čebele, smo se s praporom udeležili praznovanja 5. svetovnega dneva čebel. V Dolenskih Toplicah smo 20.maja 2022 z vsemi slovenskimi čebelarji praznovali 19. čebelarski praznik. Čebelarji smo tudi hvaležni čebe- lam in naravi. Zato smo se v nedeljo, 3. 12. 2022, v Baziliki Žalostne Matere Božje, v Stični zbrali pri zahvalni maši ob zavetniku čebelarstva sv. Ambrožu. Zahvalili smo se za medeno biro, vse druge darove in letne uspehe. Čebelarke in žene čebelarjev smo poskrbele za druženje po maši, ko smo z medenimi dobrotami vse pogostile. To je tudi lepa oblika povezovanja, spomina na pokojne in prošnja, naj tudi v prihodnje medi! Danes se s ponosom ozremo na Čebelarsko učno pot, pri učnem čebelnjaku ob Osnovni šoli Stična, ki smo jo otvorili v maju. Ob tej priložnosti smo Osnovni šoli Stična podelili priznanje Emila Rothschut-za in zahvalo Čebelarski zvezi Slovenija. Ker se zavedamo, da ima stiška okolica bogato zgodovino, to cenimo in jo ohranjamo. Zato smo se v maju, na Lanšprežu udeležili blagoslovitve spominske plošče Emilu Rothschutzu. Našemu rojaku Jožefu Jeriču smo dali izdelati spominsko ploščo, ki jo bomo maja 2023 postavili v spominski park na Lanšprežu. Na Aninem sejmu, v Višnji Gori, smo poleg promocijske note društva pripravili delavnico za vse obiskovalce. Iz sivke smo pletli različne šopke, iz semen pa so si naredili dišeče vrečke za v omaro. Primer dobre prakse povezovanja in sodelovanja med vrtcem, šolo in našim društvom je vnovična izvedba Slovenskega tradicionalnega zajtrka. Ob izvedbi tega projekta je bila aktualna tema o koristi če- beljih pridelkov. V ta namen se je na Osnovni šoli postavila razstava, ob kateri je mentor čebelarskega krožka Kristjan Rešetič učence seznanjal o čebelah in čebelarjenju. Na področju našega društva delujeta dva čebelarska krožka in sicer na Osnovni šoli Stična in Podružnični šoli Višnja Gora. Hvaležni smo vsem mentorjem: Ani Šimac, Kristajanu Rešetiču, Francu Bobnarju, Petri Peunik Okorn in Katji Kek Potokar, ki se trudijo z izobraževanjem in učencem predstavljajo vse o življenju čebel, njihovih pridelkih in čebelarstvu. Razveseljivo je bilo, ko smo se v mesecu septembru skupaj s čebelarji Čebelarskega društva Krka in Zagra-dec odpravili na strokovno ekskurzijo v Prekmurje. Navdušeni smo bili ob ogledih Kmetije Camplin v Bogojini, lončarsko vasjo v Filovcih in Čebelarstvom Štefana Šemna, ki se ponaša z več kot 500 čebeljimi družinami in apiturizmom. Ne smemo pozabiti tudi na ostale projekte in dogodke, ki so potekali v letu 2022. Že v prebujajoči pomladi so čebelarji, ki so vedno pripravljeni za delo prebarvali učni čebelnjak pri Osnovni šoli Stična. Sodelovali smo na javnem razpisu nabave medovitih rastlin. Dobili smo 300 sadik, ki smo jih razdelili med čebelarje. Veliko dela je zahtevalo tudi sajenje dreves ob čebelarski učni poti, postavitvi klopi in smetnjakov, ki bodo služile obiskovalcem za oddih pri čebelnjaku. Ker ima Občina Ivančna Gorica veliko posluha za naše delo, se ji zahvaljujemo za razumevanje in donacijo. In pred nami je novo koledarsko leto, z novimi nalogami in cilji. Čebelarji si želimo, da bi imeli uspešno in predvsem medeno leto. Za Čebelarsko društvo Stična zapisala Joži Pevec Občni zbor CD Stična Za nami je uspešno leto in leto 2023 smo, kot vsako leto doslej, čebelarji začeli z občnim zborom, ki je potekal v prostorih Gasilskega doma Stična. Naše društvo je na rednem občnem zboru v svoje vrste sprejelo devet novih čebelarjev in danes šteje kar 113 članov. Veseli nas, da število članov raste, obenem pa vsak izmed njih sprejema odgovornost, da bo za čebele skrbel kot dober gospodar ter svoje znanje ves čas izpopolnjeval. Letošnje leto je bilo za naše društvo tudi volilno leto. Predsednik društva ostaja Anton Kastelic. Dosedanjega podpredsednika je zamenjala Petra Peunik Okorn, delo tajnika pa je prevzel Boštjan Okorn. Zaradi številnih dogodkov in več dela na področju izobraževanja naših najmlajših v šolskih čebelarskih krožkih, smo naš upravni odbor nekoliko povečali in sedaj šteje 13 članov. Na občnem zboru so nas s svojo prisotnostjo počastili podžupan Občine Ivančna Gorica Tomaž Smole, direktorica ZKT Prijetno domače Maja Lampret, predsednik Regionalne čebelarske zveze Petra Pavla Glavarja Anton Koželj, predsednik ČD Krka in Zagradec Marjan Volaj ter predsednik ČD Grosuplje Stane Brčon. v Cos je za zmagovalce. TUCSON je zmagovalec velikega primerjalnega testa, SUV modelom pa Slovenci pripisujejo najvišjo raven kakovosti. ; wl Delovanje društva zahteva veliko dela, tega pa čebelarji opravljamo prostovoljno in z veliko ljubeznijo. Zato smo najprizadevnejše člane na občnem zboru nagradili z odli-čji in priznanji. Tako je za uspešno opravljanje nalog in aktivnosti v Čebelarskem društvu Stična prejel Drago Blatnik odlikovanje Petra Pavla Glavarja II stopnje. Odlikovanje Petra Pavla Glavarja III. stopnje pa so prejeli: Anton Ceglar, Alojz Jane-žič, Anton Kastelic, Tomaž Šraj, in Željko Perko. Odlikovanje Antona Janše III. stopnje je prejela Joži Pevec. Za odlikovanje Antona Janše I. stopnje pa je bil predlagan Franc Bobnar. Jožefa Štrempfelj, Franc Pevec in Alojz Plantarič so za aktivno delo v društvu dobili plaketo Emila Rothschutza. Zahvalo za organizacijo in izvedbo Dneva odprtih vrat sta prejela Anton Ceglar in Janez Rogelj. Zahvalo za zgledno sodelovanje je Čebelarsko društvo Stična podelila Hiši kranjske čebele in Čebelarskemu društvu Krka in Zagradec. Čebelarji upamo, da bodo naše čebelje močne in zdrave poletele na prve spomladanske paše ter da bomo tudi letos deležni dobre leti- Naj medi! Petra Peunik Okorn ne AVTO KAVŠEK, IVANČNA GORICA TEL: 051-611-733, WWW.AVTO-KAVSEK.SI Razpis_januar-februar 2023 Jg^P' jitevilka 1_ ^ ^ ^ ^ f <§, 0—| -/--- Aralm" ^^ ^ ^ „S». Na podlagi Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 - ZIPRS1011, 3/13, 81/16, 11/22, 96/22, 105/22 - ZZNŠPP, 149/22), Odloka o proračunu Občine Ivančna Gorica za leto 2023 (Uradno glasilo e- občina št. 35/22 z dne 21.10.2022) in Pravilnika o sofinanciranju kmetijstva in razvoju podeželja v Občini Ivančna Gorica za programsko obdobje 2015-2020 - podaljšan do 30.6.2023 (Uradni list RS, št. 54/15) Občina Ivančna Gorica objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje kmetijstva in razvoj podeželja v Občini Ivančna Gorica za leto 2023 I. PREDMET RAZPISA: Predmet razpisa so državne pomoči, ki se bodo dodeljevale za ohranjanje, spodbujanje in razvoj podeželja v Občini Ivančna Gorica (v nadaljevanju: občina). Državne pomoči (NRP OB039-23-0001 - Subvencije v kmetijstvu--državna pomoč) se dodeljujejo za skupinske izjeme za kmetijstvo in sicer za izvajanje ukrepov s področja skupinskih izjem za kmetijstvo in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah (splošna pravila za gospodarstvo - pomoč »de mi-nimis«) za naslednji vrsti ukrepov: 1. UKREPI V SKLADU Z UREDBO KOMISIJE (EU) št. 702/2014 A. UKREP 1: Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo (14. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014). Pomoč za naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo se lahko dodeli za naslednje podprograme: 1.1. Strukturni ukrepi v kmetijstvu in živilstvu, 1.2. Zemljiške operacije. 2. UKREPI »DE MINIMIS« POMOČI V SKLADU Z UREDBO KOMISIJE (EU) št. 1407/2013 B. UKREP 6: Pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetiji -de minimis Pomoč iz ukrepa 6 se dodeli za: • predelavo primarnih kmetijskih proizvodov, gozdnih sadežev in zelišč; • prodajo pridelkov in izdelkov s kmetij; • turizem na kmetiji. C. UKREP 9: Podpora delovanju društev s področja kmetijstva in razvoja podeželja. II. UPRAVIČENCI DO POMOČI SO: 1) pravne in fizične osebe, ki ustrezajo kriterijem za mikro podjetja, dejavna v primarni kmetijski proizvodnji, oziroma, v primerih ukrepov po členih 17, 21, 29 Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 dejavna v kmetijskem sektorju, ter v primerih ukrepa po členu 38 Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 dejavna v gozdarskem sektorju ter so vpisana v register kmetijskih gospodarstev in imajo sedež na območju občine; 2) pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo z nekmetijsko dejavnostjo na kmetijskem gospodarstvu ter predelavo in trženjem kmetijskih proizvodov na kmetijskem gospodarstvu, imajo stalno prebivališče oziroma sedež v občini, so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oziroma v zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine; 3) člani kmetijskega gospodarstva, ki imajo stalno bivališče na naslovu nosilca dopolnilne dejavnosti, 4) organizacije, ki so registrirane za izvajanje storitev prenosa znanja in informiranja ter izobraževanja in usposabljanja, 5) registrirana stanovska in interesna združenja, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva, prehrane in čebelarstva na območju občine ali regije; III. OKVIRNA VIŠINA SREDSTEV Obseg razpisanih sredstev: a) 98.400 EUR za naložbe v primarno kmetijsko proizvodnjo in naložbe v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov, za katere so zagotovljena sredstva v proračunu občine za leto 2023 na naslednjih proračunskih postavkah: 11029001 - Strukturni ukrepi v kmetijstvu in živilstvu, 11029002 -Razvoj in prilagajanje podeželskih območij, 11029003 - Zemljiške operacije. b) 21.000,00 EUR za sofinanciranje delovanja društev na področju kmetijstva. Okvirna višina sredstev po posameznih vrstah ukrepov: A. Ukrepi v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 702/2014: Ukrep 1 - pomoč za naložbe v opredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo - okvirna višina sredstev je 80.400,00 EUR; B. ukrepi de minimis v skladu z uredbo komisije (EU) št. 1407/2013: Ukrep 6 - pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetijskem gospodarstvu - okvirna višina sredstev je 18.000,00 EUR; Ukrep 9 - Podpora delovanju društev s področja kmetijstva in razvoja podeželja - okvirna višina sredstev je 21.000,00 EUR. Občina si pridržuje pravico do spremembe okvirne višine sredstev v primeru, da se razpoložljiva sredstva spremenijo v postopku sprejemanja rebalansa proračuna občine za leto 2023. 1. UKREPI V SKLADU Z UREDBO KOMISIJE (EU) št. 702/2014 A. Ukrep 1 - Pomoč za naložbe v opredmetena ali neopredmetena sredstva na kmetijskih gospodarstvih v zvezi s primarno kmetijsko proizvodnjo (14. člen Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014) 1. 1. Strukturni ukrepi v kmetijstvu in živil-stvu a) postavka 11001 - Posodabljanje kmetijskih gospodarstev: - naložbe v živinorejsko in rastlinsko proizvodnjo na kmetijskih gospodarstvih, razen za rejo toplokrvnih pasem konj, perutnine in kuncev. Za rejo drobnice se pomoči dodelijo na območjih z omejenimi dejavniki. • Upravičeni stroški: - stroški gradnje, rekonstrukcije ali adaptacije hlevov in gospodarskih poslopij na kmetijskih gospodarstvih, ki služijo primarni kmetijski proizvodnji ter ureditev izpustov (stroški materiala in storitev) -vse s pridobljenimi ustreznimi dovoljenji, - stroški nakupa nove kmetijske mehanizacije, - stroški nakupa rastlinjaka, montaže ter opreme v rastlinjaku; - stroški nakupa in postavitev zaščite pred neugodnimi vremenskimi razmerami (protitočne mreže...), - nakup avtomatov za prodajo artiklov primarne proizvodnje (mleko, med, zelenjava, sadje...), - sofinanciranje namakanja in izdelava vrtin (prej pridobljena vsa dovoljenja); Obvezno je potrebno priložiti predračun za predvidena dela oz. nakup opreme. Upravičenci so kmetijska gospodarstva, ki dejavnost primarne proizvodnje opravljajo na najmanj 2 ha kmetijskih zemljišč v lasti, ki ležijo na območju občine in imajo v lasti najmanj 3 GVŽ ali so rastlinski pridelovalci (ekološki ali integrirani) na vsaj 0,5 ha površin. Intenzivnost je največ do 50 % upravičenih stroškov naložb na kmetijskih gospodarstvih. Najvišji skupni znesek za posamezno naložbo na kmetijskem gospodarstvu na leto znaša 3.000 EUR letno. Med stroški nakupa nove kmetijske mehanizacije se izvzame nakup traktorjev. Vsi računi in dokazila o plačilih se morajo glasiti na ime nosilca kmetijskega gospodarstva oziroma njegovega namestnika, kar mora biti razvidno iz: - zbirne vloge za neposredna plačila za preteklo oz. tekoče leto ali - potrdilo iz registra KMG, ki ne sme biti starejše od dveh mesecev od datuma vložitve vloge. Za davčne zavezance se upoštevajo limiti brez DDV-ja. Dodatna merila za ocenjevanje: • ali vsebina vloge ustreza namenu ukrepa, • ali je investicija finančno upravičena, • ali je kmetijsko gospodarstvo ustrezne velikosti, • ali je kmetija že prejela javna sredstva iz drugih virov za namen investicije. Stopnje pomoči se lahko povečajo do 20 odstotnih točk, vendar največ do najvišje dovoljenega letnega zneska, za mlade kmete (v zadnjih petih letih), ki so nosilci kmetijskega gospodarstva, za ekološko in integrirano usmerjene kmetije s tržnimi viški, kar dokazujejo s certifikatom, ter kmetije, ki redno sodelujejo kot ponudniki na lokalni tržnici. Kot dokazilo o prodaji ali uslugah je potrebno k vlogi priložiti izdane račune o opravljenih storitvah na območju občine za dejavnost, ki je registrirana. 1. 2 Zemljiške operacije a) Sofinanciranje pašnikov - postavka 11006. - naložbe v postavitev pašnika, za katerega je potreben izdelan načrt ureditve pašnika s popisom del, opreme in tehnologije paše (načrt mora biti izdelan po metodologiji, ki je določena za načrtovanje pašnika) - novogradnja pašnika (minimalna površina je 2 ha), - razširitev obstoječega pašnika (minimalna površina je 0,5 ha), - obnova pašnika, starejšega od 6 let. • Upravičeni stroški: - stroški izvedbe del za nezahtevne agromelioracije (strojne ure in material); - stroški nakupa opreme za ograditev in pregraditev pašnikov z ograjo, - stroški nakupa opreme za ureditev napa-jališč za živino. Pogoji za pridobitev: - ustrezna dokumentacija za izvedbo naložbe, - predračun stroškov, za katere se uveljavlja pomoč, - certifikat o vključenosti - ekološke in integrirane kmetije, - v primeru agromelioracijskih del kopijo katastrskega načrta in mapno kopijo ter program del, ki ga pripravi pristojna strokovna služba, kadar je predmet podpore ureditev pašnika, - dovoljenje lastnika zemljišča za izvedbo naložbe v primeru zakupa zemljišča, - splošni pogoji, ki so opredeljeni v I. poglavju Uredbe Komisije (EU) 702/14, - sredstva se dodelijo za novogradnjo pašnika (minimalna površina 2 ha), razširitev obstoječega pašnika (minimalna površina 0,5 ha) ali obnovo pašnika, starejšega od 6 let. b. Sofinanciranje ureditve kmetijskih zemljišč - postavka 11015 Pri sofinanciranju ureditve kmetijskih zemljišč se upoštevajo: • naložbe v drugo infrastrukturo na kmetijskih gospodarstvih (poljske poti, dovozne poti, poti v trajnih nasadih). Vlogi je potrebno obvezno priložiti predračun izvajalca za predvidena dela. Najvišji skupni znesek za posamezno naložbo na kmetijskem gospodarstvu znaša za urejanje pašnikov največ 2.000 EUR in za male agromelioracije in obnovo poljskih poti največ 3.000 EUR letno. B. UKREPI »DE MINIMIS« POMOČI V SKLADU Z UREDBO KOMISIJE (EU) št. 1407/2013 UKREP 6: Pomoč za naložbe v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov ter naložbe v nekmetijsko dejavnost na kmetiji - »de minimis« Upravičenci do pomoči: - kmetijska gospodarstva, ki se ukvarjajo s predelavo, trženjem in nekmetijskimi storitvami in imajo sedež dejavnosti in naložbo na območju občine Ivančna Gorica. Upravičeni stroški: - stroški izdelave projektne dokumentacije za naložbo v predelavo in trženje kmetijskih in živilskih proizvodov na kmetiji dopolnilne in nekmetijske dejavnosti, predelavo in trženje kmetijskih proizvodov, - stroški gradnje ali obnove objekta za dejavnosti predelave in trženja na kmetijah ter nekmetijske dejavnosti na kmetijah; - stroški nakupa opreme in naprav za dejavnosti predelave in trženja na kmetijah ter nekmetijske dejavnosti na kmetijah; - nakup avtomatov za prodajo artiklov dopolnilne dejavnosti (mlečni izdelki, mesni izdelki, vloženo sadje in zelenjavo...). Intenzivnost pomoči je največ do 50 % upravičenih stroškov oziroma 3.000 EUR letno na kmetijsko gospodarstvo. Vlogi je obvezno potrebno priložiti predračun za izvedbo predvidenih del in nakup opreme. Stopnje pomoči se lahko povečajo do 20 odstotnih točk in sicer za mlade kmete (v zadnjih petih letih), ki so nosilci kmetijskega gospodarstva, za ekološko in integrirano usmerjene kmetije (dokazujejo s certifikatom), ter kmetije, ki redno sodelujejo kot ponudniki na lokalni tržnici. OSTALI UKREPI OBČINE C. UKREP 9: Podpora delovanju društev s področja kmetijstva in razvoja podeželja a) postavka 11003 - sofinanciranje društev Opis upravičenih stroškov: • Za društvene dejavnosti se bodo sredstva dodelila za kritje stroškov programov društev na področju kmetijstva in čebelarstva, ki so neprofitna in se ne ukvarjajo s pridobitno dejavnostjo. • Sredstva se bodo dodelila prijavljenim društvom v planirani višini ter v razmerju 80 % sredstev za kmetijska društva in 20 % sredstev za čebelarska društva. • Sredstva bodo namenjena za organizacijo prireditev, prevoze na strokovne ekskurzije, izobraževanja, predavanja, tečaje, stroške publikacij, stroške vzpostavitve spletne strani. Natančna merila so določena v točki IV. tega razpisa. Upravičenci do pomoči: • registrirana stanovska in interesna združenja in zveze, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in čebelarstva na območju občine Ivančna Gorica, ter registrirana stanovska in interesna združenja in zveze, katerih člani so občani občine Ivančna Gorica; • Upravičeni stroški: - sredstva se dodelijo za kritje stroškov organiziranja programov usposabljanja (predavanja, tečaji, strokovne ekskurzije - na področju svetovalnih storitev, ki jih opravijo tretje strani, se sredstva dodelijo za honorarje za storitve, ki ne spadajo med trajne ali občasne dejavnosti, niti A Sobrače ^Šentvi m januar-februar 2023 številka 1 Razpis 13 niso v zvezi z običajnimi operativnimi stroški podjetja, - izmenjava znanj med gospodarstvi, tekmovanja, razstave, sejmi ter sodelovanje pri njih, - stroški na področju širjenja znanstvenih dogajanj (prikazi in demonstracijski poskusi, delavnice, forumi ...), - stroški publikacij, katalogov, spletišč, ki predstavljajo dejanske podatke o proizvajalcih ali proizvajalcev danega proizvoda (kritje stroškov priprave in tiska katalogov, kritje stroškov vzpostavitve internetne strani). IV. MERILA IN KRITERIJI: Zagotavljanje tehnične podpore v kmetijskem sektorju - delovanje društev na področju kmetijstva in gozdarstva: Usposabljanje in izobraževanje kmetov v okviru društvene dejavnosti: • Točkovanje dejavnosti društev s področja kmetijstva: Organizacija prireditve: - na občinski ravni 20 točk/prireditev, - na medobčinski ravni 30 točk/prireditev, - sodelovanje na drugih prireditvah 5 točk/prireditev. jo v sprejemni pisarni na občini ali na spletni strani občine: www.ivancna-gorica.si. Upravičenci za posamezne namene podajo izjavo (v vlogi), da niso pridobili sredstev iz državnega proračuna ali drugih virov oz. priložijo ustrezno dokumentacijo in navedejo, koliko sredstev so za določen namen že prejeli. Upravičenec, ki je za določen ukrep že prejel državno pomoč, ne more ponovno kandidirati na tem javnem razpisu. Za skupno višino pomoči se šteje vsota vseh pomoči, ki jih posameznik pridobi v tekočem letu. Upravičenci morajo k vlogi, s katero se prijavijo na razpis, priložiti vso dokumentacijo, s katero dokažejo izpolnjevanje pogojev za posamezne ukrepe, določene v tem razpisu. Obvezne priloge k vlogi so: • Izpolnjeno in podpisano izjavo, da za posamezen namen niso pridobili sredstev iz državnega proračuna ali drugih virov oziroma izjavo o tem, koliko sredstev so iz teh virov za določen namen že prejeli; • Predračun za predvidena dela ali nakup opreme; • Fotokopija zbirne vloge za neposredna plačila za preteklo oz. tekoče leto; • Druga dokumentacija, ki je zahtevana pri vsakem posameznem ukrepu (potrdila, izjave, posestni listi, mapne kopije, itd). Izobraževanje: - izobraževanje članov društva, tečaji, seminarji - izdaja biltenov, publikacij 10 točk/aktivnost. 20 točk / izdajo. VII. ROK PORABE DODELJENIH SREDSTEV Dodeljena sredstva za leto 2023 morajo biti porabljena v letu 2023. Članstvo: - 1 - 9 članov - 10 - 19 članov - 20 - 49 članov - 50 - 99 članov - nad 100 članov 2 točki, 5 točk, 10 točk, 15 točk, 20 točk. • Točkovanje dejavnosti društev s področja čebelarstva: Izvedba prireditve: - na občinski ravni - na medobčinski ravni - sodelovanje na drugih prireditvah Izobraževanje: - izobraževanje članov društva, tečaji, seminarji - izdaja biltenov, publikacij Število panjev: - 0 - 99 - 100 - 399 - 400 - 699 - 700 - 999 - 1000 - 1200 Članstvo: - 1 - 9 članov - 10 - 19 članov - 20 - 49 članov - 50 - 99 članov - nad 100 članov 20 točk/prireditev, 30 točk/prireditev, 5 točk/prireditev. 10 točk/aktivnost, 20 točk / izdajo. 10 točk, 20 točk, 30 točk, 40 točk, 50 točk. 2 točki, 5 točk, 10 točk, 15 točk, 20 točk. V. POGOJI IN KRITERIJI ZA PRIDOBITEV FINANČNIH SREDSTEV PO TEM RAZPISU Splošni pogoji: a. Upravičenci lahko pridobijo sredstva za posamezne namene le pod pogojem, da podajo izjavo o kumulaciji pomoči, da za posamezen namen niso prejeli sredstev iz državnih ali mednarodnih virov ali drugih virov. V kolikor se je upravičenec prijavil še na druge javne razpise za isti namen in čaka na odgovor, mora to navesti v svoji vlogi. Pri dodeljevanju državnih pomoči se upoštevajo pravila, ki prepovedujejo preseganje kumulacije državnih pomoči nad dovoljeno intenziteto pomoči. Sredstva se lahko dodelijo upravičencem le za ukrepe, ki se izvajajo na območju občine in še niso izvedeni. Investicije ne smejo biti začete pred prejemom sklepa o odobritvi sredstev. Če je upravičenec majhno ali srednje veliko podjetje (samostojni podjetnik posameznik ali pravna oseba), mora predložiti dokazilo, da je registriran za opravljanje kmetijske dejavnosti, ki je predmet podpore. Mikropodjetja (KMG) ter mala in srednje velika podjetja (MSP), ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, investirajo na območju občine in so vpisani v register kmetijskih gospodarstev. Investicija mora biti zaključena pred izplačilom sredstev. Pri upravičenih stroških se upošteva nakup za novo opremo/stroje/material. Ne upošteva se lastni material ali lastno delo. Upravičenec je dolžan povrniti nenamensko porabljena sredstva skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki se obračunavajo od dneva plačila upravičencem do dneva vračila sredstev. Pomoč se lahko dodeli le za kmetijsko gospodarstvo ali združenje ipd., ki ni podjetje v težavah. Razpisane pomoči se bodo izplačevale kot nepovratna sredstva. Najvišji znesek iz vseh vrst razpisanih pomoči ne sme presegati 2.000 EUR oz. 3.000 EUR na kmetijsko gospodarstvo na leto. Za ostala določila se upoštevajo pravila Pravilnika o sofinanciranju kmetijstva in razvoju podeželja v občini za programsko obdobje 2015 - 2020, katerega veljavnost je podaljšana do 30.6.2023 . m. Vsa dokazila (račune) o plačilu storitev je potrebno dostaviti najkasneje do torka, 7. 11. 2023. VI. VSEBINA VLOGE Upravičenci vložijo vloge in zahtevke za finančna sredstva na predpisanih obrazcih, ki jih dobi- VIII. ROK ZA PREDLOŽITEV VLOG IN NAČIN PREDLOŽITVE Vlagatelji morajo oddati vloge za razpisane ukrepe v zaprti ovojnici v sprejemni pisarni občine oz. v nabiralnik ali po pošti na naslov: Občina Ivančna Gorica, Sokolska 8, 1295 Ivančna Gorica, vključno do srede, 08.03.2023 (velja datum žiga pošte). Prepozno prispele vloge oziroma vloge, ki bodo neustrezno opremljene, se zavrže, neutemeljene pa zavrne. Zavržene bodo vloge: • ki ne bodo poslane v roku in na način, ki je določen v VIII. točki besedila tega razpisa, • ki ne bodo vsebovale vseh dokazil in drugih sestavin, ki jih zahteva besedilo razpisa in razpisne dokumentacije za posamezni namen in ne bodo dopolnjene v roku za dopolnitev vloge (nepopolne vloge). Zavrnjene bodo vloge: • tistih vlagateljev, ki ne bodo izpolnjevali osnovnih in posebnih pogojev, določenih v besedilu razpisa in razpisne dokumentacije za posamezni namen, • ki jih bo področna komisija, na podlagi meril za ocenjevanje in vrednotenje, ocenila kot neustrezne, • tistih vlagateljev, ki so v fazi ocenjevanja vlog dosegli najnižje število točk v okviru posamezne vrste ukrepa, vendar le v primeru, če zaprošena sredstva vseh vlagateljev presegajo okvirno višino razpoložljivih sredstev po posameznih vrstah oziroma sklopih ukrepov. Rok za dopolnitev nepopolno predložene vloge je 5 dni od dneva prejema poziva. Nepopolne vloge, ki jih predlagatelj v navedenem roku ne dopolni, se zavržejo. Vlagatelji bodo sklepe o višini sredstev prejeli najkasneje v roku 60 dni po zaključenem razpisu. Nato bodo prejeli pogodbo o sofinanciranju, s katero bodo dogovorjene medsebojne obveznosti. Če upravičenci ne vrnejo podpisane pogodbe do navedenega roka, se šteje, da so odstopili od vloge za pridobitev finančnih sredstev. IX. NADZOR IN SANKCIJE Nadzor nad namensko porabo sredstev spremlja in preverja občinska strokovna služba občine, lahko pa tudi druga oseba, ki jo pooblasti župan. V primeru nenamenske porabe sredstev, pridobljenih po tem razpisu, mora prejemnik sredstva vrniti v celoti s pripadajočimi zakonskimi obrestmi od dneva nakazila do dneva vračila. Prejemnik izgubi tudi pravico do pridobitve drugih sredstev po tem razpisu za naslednjih pet (5) let. OPOZORILO: V primeru, da upravičenci pristopijo h koriščenju postavk proračuna, morajo dokončno in odgovorno speljati celoten postopek pridobitve sredstev proračuna in ne pred koncem realizacije odstopiti od izvedbe. V primeru odstopa od vloge sredi in pred koncem postopka, prejemnik izgubi pravico kandidiranja naslednjih 5 let na teh razpisih. X. NAČIN REŠEVANJA VLOG Upravičenci morajo k vlogi, s katero se prijavijo na javni razpis, priložiti vso zahtevano dokumentacijo, ki dokazuje izpolnjevanje pogojev, določenih v tem razpisu in na podlagi Pravilnika o sofinanciranju kmetijstva in razvoju podeželja v Občini Ivančna Gorica za programsko obdobje 2015-2020, ki je podaljšan do 30.06.2023. Občinska uprava opravi pregled popolnih vlog. Komisija, ki jo imenuje župan, bo prispele vloge ocenila na podlagi pogojev in meril iz razpisa. V primeru nejasnosti se lahko v posameznih primerih zahteva dodatno dokumentacijo. Odpiranje prijav za dodelitev sredstev ne bo javno in sicer ga bo strokovna komisija opravila predvidoma do 07.04.2023 v prostorih Občine Ivančna Gorica. Dodeljena sredstva bodo izplačana v letu 2023, v skladu s predpisi, ki določajo izvrševanje proračuna. XI. RAZPISNA DOKUMENTACIJA IN INFORMACIJE Razpisna dokumentacija je od dneva te objave do izteka prijavnega roka dosegljiva na spletni strani na: www.ivancna-gorica.si ali v sprejemni pisarni občine na tel.: 01/7812 100. Vse dodatne informacije lahko dobite na oddelku za kmetijstvo, tel.: (01) 781 21 12 (Marija Okorn). Številka: 430-0006/2022-2 Ivančna Gorica, 11.01.2023 OBČINA IVANČNA GORICA Dušan Strnad, župan 14 Krajevne skupnosti januar-februar 2023 številka 1 IlitttMi Smučišče Ambrus? Zakaj pa ne! da imajo uporabniki s sabo malico in tople napitke. Pomembno je le, da se otroci naučijo smučati in da se starši ta čas malo podružijo. Letošnja zima bo kot kaže nadobudnim smučarjem boljnaklonjena. V nedeljo, 22. januarja, so se prvič spustili po smučišču. Smučalo je okoli 30 otrok. Namen je bil s tem dosežen. Otroci so uživali na snegu in vsaj za nekaj časa pozabili na gledanje takih in drugačnih ekranov. Vsem, ki so kakorkoli doprinesli k temu, da ima Ambrus smučišče, se na tem mestu iskreno zahvaljujemo. Naj vam bodo zadovoljni obrazi malih in velikih smučarjev v veselje in spodbudo za morebitne nadaljnje projekte v naši dolini. Leon Mirtič Nova pridobitev-led osvetlitev Morda še niste slišali, ampak v Ambrusu imamo že nekaj časa smučarsko progo. Nahaja se na pobočju pri starem župnišču, ob pešpoti med Ambrusom in Kalom. In kako je prišlo do ideje, da bi smučali kar doma? Vse se je začelo decembra leta 2017, ko sta Jože Perko in Mitja . ,h| Hren na bregu postavila prvo vlečnico. To sta storila z namenom, da bi se njuni otroci ločili od elektronskih naprav in več časa preživeli na prostem. Otroci so bili nad novo pridobitvijo navdušeni. Tudi mnogi odrasli so se jim z veseljem pridružili. Med prvimi sta bila Tone Hrovat in sosed Bojan Hočevar - »Bobo«. Slednji je bil zaslužen za to, da so se smučanja in druženja na prostem udeležili še ostali sosedje in vašča-ni. Julija 2018 sta Jože Perko in Mitja Hren kupila ratrak, to je motorno vozilo z gosenicami, ki je namenjeno urejevanju in utrjevanju smučarskih površin. Do ureditve poligona je prišlo 1. decembra 2018. Takrat so Mitja Hren, Jože Perko in Dejan Muhič, ki je tudi vodil komunikacijsko ureditev, dobili bager in z njim po celotnem terenu potolkli in odstranili kamen in uredili brežine. Nekaj dni kasneje so postavili še osvetlitev smučišča in šele zdaj lahko prvič zares govorimo o smučišču. Z ureditvijo so pridobili 200m dolgo in 120m široko progo. Nekaj tednov kasneje je prvič zapadel sneg in takrat so tudi prvič uporabili ratrak. Snega je bilo žal le za vzorec, tako da so zimske radosti trajale le kra- Pogled na vrh smučišča tek čas. Leta 2019 so nabavili še eno vlečnico in od takrat se lahko koristi celotno progo. Na začetku so bile zime bolj mile, z malo snega, zato so lahko obratovali le nekaj vikendov. Kako pa smučišče izgleda letos? Letos so zamenjali nekaj LED reflektorjev, tako da bo smučarska proga lahko osvetljena tudi v nočnih urah. Smučišče je namenjeno ambruškim otrokom, marsikaterega naučijo smučati, da lahko gredo potem s starši še na večje strmine. Poligon je zelo prijeten za otroke in tudi starejšo družbo. Vse, kar so nakupili, financirajo sami, tudi kart za uporabo ne prodajajo. Je pa dobrodošlo, Zagnani domačini so že leta 2018 nabavili teptalni stroj za urejanje smučišča Zvezdnik Luka Doncic je presenetil otroke v Bolnišnici za otroke v Šentvidu pri Stični Zvezdnik lige NBA in ekipe Dallas Mavericks Luka Dončic kljub natrpanemu urniku vedno rad pomaga ter svoj čas in dobro voljo nameni otrokom. Zaveda se, da so otroci naša prihodnost in da »moramo biti tu zanje.« Z velikodušnim srcem in ljubeznijo do pomoči se je trikratni član ekipe All-Star lige NBA ob koncu lanskega leta odločil razveseliti otroke dveh bolnišnic v Sloveniji, v svoji ljubljeni domovini. Luka je najprejposkrbel za presenečenje bolnikov iz Bolnišnice za otroke Šentvid pri Stični, kamor so darila dostavili v sredo, 21. decembra. Načrtovanje in financiranje obdarovanja je Luka organiziral preko Fundacije Luka Dončic, katere osnovno poslanstvo je izboljšati zdravje in dobro počutje otrok skozi igro. Letos je fundacija približno 350 otrok v Dallasu in obeh bolnišnicah v Sloveniji razveselila s posebej izbranimi darili in presenečenji, prilagojenimi starosti vsakega otroka. Namen obdarovanja je bil vrniti nasmeh na obraze vseh otrok, ki morajo praznike žal preživeti v bolniški postelji. Ker ima Luka zaradi tekem zelo natrpan urnik, je bila na obdarovanju v obeh bolnišnicah v Sloveniji prisotna njegova izbranka Ana-marija, ki je v imenu Fundacije Luka Dončic tudi preživljala čas z otroki. »Upam, da jim bo to pričaralo nasmeh na obraz in jih razveselilo,« je dejal Luka. »So pogumni in močni, zato želim, da vedo, da med prazniki mislim nanje in da si želim, da bi se čim prej vrnili v svoje domove. V novem letu 2023 pa jim želim vse najboljše!« Vodja strokovnega sveta dr. Irena Štucin Gantar, dr. med. specialistka pediatrije v Bolnišnici za otroke Šentvid pri Stični, pravi, da je prijazna gesta Luke Dončica zelo pomembna: »58 otrok, kolikor jih je danes v bolnišnici, bo zagotovo zelo veselih Lukove pozornosti z darili, vendar pa mislim, da je simbol te geste globlji, saj Luka pooseblja vse tisto, kar doživljajo ti otroci in mladostniki, in s svojimi uspehi ter pozitivno energijo pooseblja moč, da je cilj mogoče doseči. Tako se v imenu vseh zahvaljujem Luki. Mi smo Božičku pisali, da bomo lahko še dolgo držali pesti za tvoje koše in se veselili uspehov, ter da ti bo dano vse, kar nas v življenju izpopolnjuje.« Pričarati nasmeh na otroške obraze in polepšati praznike v težkih trenutkih je bil tudi letos glavni motiv, da je Luka Dončic organiziral dona-cijo igrač za otroke, ki bodo božične in novoletne praznike preživeli v bolnišnici. In to mu je tudi uspelo, ne le zaradi daril, ki so bila otrokom nadvse všeč. Presenečenje, ko je darila v Lukovem imenu razdelila otrokom in staršem najmlajših njegova Anamarija, je v njih pričaralo tople občutke, saj je z njimi v sproščenem klepetu in vprašanjih o Luki prinesla posebno pozornost. LUKA, HVALA ZA VSE! SREČNO NA TVOJI POTI! Tanja Smrekar, direktorica Bolnišnice za otroke Šentvid pri Stični O načrtih razvojne ambulante v Bolnišnici za otroke v Šentvidu pri Stični V četrtek, 12. januarja 2023, je vodstvo Bolnišnice za otroke Šentvid pri Stični na delovni sestanek povabilo župana Dušana Strnada z namenom predstavitve delovanja Razvojne ambulante z vključenim centrom za zgodnjo obravnavo, ki deluje od začetka decembra 2022. Nosilka ambulantne dejavnosti Petra Mohar Bregar, dr. med., spec. pediatrije je predstavila način dela Razvojne ambulante in prostorsko stisko, s katero se soočajo. Deloma so jo rešili z nakupom zabojnika, v katerem so organizirali dva terapevtska prostora. Pohvalili so odlično sodelovanje z Zdravstvenim domom Ivančna Gorica. Pogovor z županom je tekel tudi o možnosti sodelovanja bolnišnice z Občino Ivančna Gorica glede dodatnih dejavnosti razvojne ambulante za predšolske in šolske otroke iz občine. Županu so v nadaljevanju predstavili potek gradnje novega bolnišničnega objekta ter se sprehodili skozi bolnišnične prostore in predstavili dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo. Župan Dušan Strnad je pozdravil začetke delovanja razvojne ambulante v naši občini in izrazil nadaljnje dobro sodelovanje Občine in Bolnišnice v Šentvidu pri Stični. Kljub temu, da je bolnišnica državna ustanova, je sestavni del kraja Šentvid pri Stični, ki so jo po besedah Strnada, tako krajani kot občani vzeli za svojo. Gašper Stopar A Sobrače ^Šentvi m januar-februar 2023 številka 1 Krajevne skupnosti 15 Tradicionalni 11. Sobraški pohod po zasneženi poti Po dolgih koronskih letih smo se zopet vrnili. Na zasneženo nedeljo smo se ponovno podali na to našo pohodno pot. Zbor je bil od deveti uri pred gasilskim domom Sobrače. Tako, kot so poplesavale snežinke, so dobrovoljno priplesali tudi naši zvesti pohodniki (našteli smo jih kar 150). Odpravili smo se proti Čagoški kapelici do Bukovice, ter naprej do najvišje točke - FELIČ VRH. Ker se je vreme poigralo tudi na cestah, smo bili morali našo postojanko prestaviti na nižjo točko v vasi Javorje. To ni nikogar zmotilo, saj smo poho-dnike pričakali s polnimi mizami naših tradicionalnih ocvirkovih potic in toplih napitkov. Vsi zadovoljni smo se odpravili še po zadnjih kilometrih poti čez Vrata, Višnji Grm in v dolino na cilj. Na cilju je dišalo po dobri hrani in pija- či. Kljub nagajivemu vremenu smo se vsi zadovoljni z lepimi spomini, polnimi želodčki in unikatno majico poslovili, vendar samo do naslednjega leta. Bilo je kratko, sladko in sneženo. Lep pohodniški pozdrav do naslednjič. KS Sobrače Kum v megli, Svibno sončno, 2. januarja 2023 Tudi letos smo se pohodniki iz Društva upokojencev Šentvid pri Stični podali na tradicionalni novoletni pohod na Kum (1220 m). Res nas je bilo samo sedem ta korajžnih, ki smo se pod vodstvom vodnika Toneta podali na pot še v trdi temi. Vozili pa smo zapustili na Malem Kumu že v jutranji zarji in navdušeni stopali k »vpisni točki« kumskih gasilcev za čaj na vrhu. Kum nas je po dveh urah nezahtevne hoje sprejel v megli in vetru. Nič idile, a množica navdušenih pohodnikov se je iz različnih smeri kar zgrinjala na čaj v prijetno gostišče na Kumu. Nazaj grede smo obiskali še »naše« bukve, ker znamo opazovati naravo. Seveda smo takoj pritegnili Tonetovemu predlogu, da gremo še na Svibno! Ta planota pa nas ni Šentviški pohodniki na ruševinah gradu vrh Svibna razočarala; vrh z ruševinami gradu (642 m) nad Radečami se je kopal v soncu, mi pa smo bili poplačani z razgledom. Polni novih vtisov, zadovoljni z nezahtevno potjo na začetku novega leta, hvaležni Tonetu in Vinku za pravo ekskurzijo po dolenjskih poteh, smo se res zadovoljni nazadnje ustavili še na kuhančku v našem Šentvidu. Vabljeni na naše poti! Breda Kramar Letošnji 21. Dobuski pohod na Pristavo nad Stično V nedeljo, 8. januarja, se je kar 106 pohodnikov podalo na tradicionalni 21. Dobuski pohod, v organizaciji Krajevne skupnost Dob pri Šentvidu in Kulturno športnega društva Dob. Letošnji pohod v dolžini 14 kilometrov je potekal iz Doba na Pristavo nad Stično. Najmlajša udeleženka je bila stara komaj štiri leta, najstarejša pa je štela okroglih sedemdeset. Ob poti so si pohodniki ogledali naslednje znamenitosti: nabožno znamenje »Marija v škali« v Buko-vici, jaslice v naravni velikosti na Velikem Kalu, adrenalinski park Cu-karca, Turistično vas Pristava ... Za popestritev so poskrbeli člani Gor-niškega kluba Limberk, ki so poho-dnikom omogočili preizkus plezanja po umetni plezalni steni v Parku Cukarca. Na Izletniškem turizmu Okorn pa so udeleženci prisluhnili predstavitvi Pristave in njene bogate zgodovine. Pohod je bil tudi kulinarično obarvan z ocvirkovko in drugimi domačimi poticami, ki so jih spekle članice društva. Iz Pristave je sledil povratek z avtobusom v Dob, kjer je pohodnike pričakal golaž. Vidno zadovoljni pohodniki so na zaključku obljubili, da se zagotovo vidijo naslednje leto na 22. Dobuskem pohodu. Gašper Stopar Elektronska cigareta... je to res boljša izbira? Kajenje je povezano s številnimi negativnimi vplivi na zdravje. V Sloveniji je kajenje tobaka vodilni vzrok smrti, letno zaradi bolezni povezanih s kajenjem umre okoli 3.600 prebivalcev. Po podatkih NIJZ dnevno umre skoraj 10 bolnikov, četrtina od teh pred 60. letom starosti. Raba tobaka je dejavnik tveganja za nastanek in razvoj kroničnih nenalezlji-vih bolezni, ki so pogosto neposredni vzrok smrti kadilcev. Glavni vzrok smrti kadilcev so bolezni srca in ožilja. Učinki kajenja so povezani z dnevno količino pokajenega in s trajanjem kajenja. Umrljivost in obolevnost je povišana tudi pri pasivnih kadilcih. Tobačni dim vsebuje preko 7000 kemičnih strupenih, zasvojljivih in dražilnih snovi v obliki plinov ali delcev, vsaj 60 od njih je rakotvornih. Vsebuje snovi kot so: aceton, amonijak, nikotin, arzen, butan, kadmij, ogljikov monoksid, naftalin, metan, metanol, svinec in še mnoge druge. Elektronska cigareta je izdelek, v katerem baterija segreva posebno tekočino, da se spremeni v aerosol, ki ga nato uporabnik vdihuje. Zaradi pomanjkanja raziskav o učinkih elektronskih cigaret na zdravje še ne vemo vsega. Posledic njihove dolgoročne uporabe še ne poznamo. Vemo pa, da vsebujejo številne zdravju škodljive snovi, zato niso neškodljive. Poleg nikotina, vlažilcev oz. topil, arom in visoke ravni majhnih delcev, vsebujejo tudi rakotvorne, dražilne in strupene snovi kot so formaldehid, akrolein, benzen, kovine idr. Večinoma so te snovi v nižjih koncentracijah kot v tobačnem dimu, vendar škodljivost za zdravje še ni raziskana. Elektronske cigarete lahko tudi eksplodirajo in povzročijo poškodbe ali opekline. Zaradi zaužitja večje količine tekočine z nikotinom lahko pride do zastrupitve z nikotinom. Prav tako so v zaprtih prostorih škodljivim snovem iz aerosola izpostavljeni tudi neuporabniki elektronskih cigaret. Napačno je mišljenje, da občasno kajenje, zmanjšanje števila domnevno pokajenih cigaret in zamenjava cigarete za elektronsko cigareto ne prinašajo tveganj za zdravje. Le popolna opustitev lahko pomembno zmanjša tveganje za raka, kronično obstruktivno pljučno bolezen in srčno žilna obolenja. Koristi za zdravje se pokažejo že 20 minut po opustitvi kajenja, saj telo začne nemudoma popravljati škodo, povzročeno s kajenjem. Najbolje je kajenje opustiti čimprej, že v mlajših letih, vendar tudi če kadilec kajenje opusti po več desetletjih kajenja, lahko koristi svojemu zdravju. Če tudi vi razmišljate o opustitvi kajenja, vam svetujemo, da to naredite takoj, sicer boste kmalu našli nek razlog in z občutkom nemoči kadili naprej. V Centru za krepitev zdravja v Zdravstvenem domu Ivančna Gorica izvajamo skupinsko in individualno svetovanje za opuščanje kajenja, ki sta brezplačni. Na delavnicah je na voljo strokovno voden program opuščanja kajenja in vzdrževanja abstinence. Namen delavnic je motivirati in pomagati pri opuščanju kajenja. S strokovno pomočjo vam pomagamo pri premagovanju telesne in duševne zasvojenosti z nikotinom ter stresa v procesu opuščanja kajenja. 31. januar obeležujemo DAN BREZ CIGARETE, če si želite tudi vi prenehati s kajenjem in s tem kakovostno zaživeti, sprejemamo prijave na 01/620 47 82 ali suzana.lalic@zd-ivg.si. Literatura: Koprivnikar, H. (2015). Dejstva o škodljivosti kajenja. Ljubljana: NIJZ. Koprivnikar, H., Roškar, M., Orožen, K. idr. (2018). Kaj bi bilo dobro, da bi starši in vsi, ki delajo z mladostniki, vedeli o elektronskih cigaretah, vodnih pipah in novih tobačnih izdelkih. Ljubljana: NIJZ. Mesarič, J., Novak Mlakar, D. in Hočevar, T. (2016). Zdaj je pravi čas, da opustite kajenje in živite v prostorih brez tobačnega dima. Ljubljana: NIJZ. Novak Mlakar, D. in Čuš, B. (2012). Recite cigareti ne. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja RS. Suzana Lalic, mag. vzg. in menedž. v zdr. Center za krepitev zdravja Ivančna Gorica Zdravsvtveni dom Ivančna Gorica Ivanška štorklja spet ni odletela na jug Bela štorklja (Ciconia ciconia) je ptica selivka, ki se v mesecu avgustu odpravi na več 10.000 km dolgo pot do svojih prezimovališč v podsaharski Afriki. V zadnjih letih so raziskovalci po večjem delu Srednje Evrope začeli opažati, da nekatere štorklje jeseni ne odletijo, ampak prezimujejo kar v bližnji okolici gnezd. Po podatkih društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, jih to zimo na Slovenskem prezimuje največ doslej, našteli so jih 11. Zmotno je namreč naše mnenje, da jih ogroža mraz, važno je le, da imajo dovolj hrane. Med slovenskimi štorkljami, ki torej preživljajo zimo doma, je tudi naša »ivanška« štorklja, ki ima gnezdo v samem centru Ivančne Gorice. Matej Šteh 16 Krajevne skupnosti januar-februar 2023 številka 1 IlitttMi Vzpon na Trdinov vrh V Kriški vasi so bile tudi letos na Triindvajset pohodnikov planinskega društva Polž smo se drugi dan novega leta 2023 udeležili tradicionalnega pohoda na 1178 m visoki Trdinov vrh. Za odlično vzdušje in varen korak so poskrbeli vodniki Janez, Aleš in Boštjan. ogled jaslice na prostem Pohodniki smo se ob 8.30 zbrali pri cerkvi sv. Janeza Krstnika v Gabrju. Skupaj smo se podali po novi trasi na Trdinov vrh. Prijetne temperature so poskrbele za varno in prijetno hojo. Pot nas je vodila najprej do planinskega doma na Gospodični, kjer so nas pričakali prijatelji planinci iz planinskega društva Krka. Postregli so nas z toplim čajem in slastnim pecivom. Po krajšem postanku smo se pričeli vzpenjati proti Trdinovemu vrhu. Ob pristopu na vrh se nam je v lepem sončnem vremenu ponudil lep razgled , ki je segal vse do Julijskih in Kamniško Savinjskih Alp. Po postanku na vrhu smo se vrnili nazaj do doma na Gospodični, kjer smo se okrepčali z njihovimi dobrotami. Mimo izvira Gospodična smo se vrnili na izhodišče v Gabrju, pomlajeni za nekaj let, če verjamemo legendi o Gospodični, ki jo v svojih bajkah in povestih omenja Janez Trdina. Jernej Čebular Pohodniki PD Polž smo se podali na Dovško Babo (1891 m. n. v.) Sobota, 7. januarja, je bila namenjena našemu obisku Dovške Babe. Že na parkirišču nad Dovjami je bilo čutiti veselje in dobro energijo, ki planinca poleg markacije pripelje na vrh gore. Seveda brez dobre kondicije ne gre. V sproščenem vzdušju smo vzeli pot pod noge in jo mahnili po blatni stezi, ki se je vila najprej po gozdu. Malo pod planino Roža pa je bilo kar nekaj snega. Naša vodnika Boštjan in Branko sta nam povedala kar nekaj strokovnih in uporabnih navodil pri hoji v snežnih razmerah. Kolikor bolj smo se vzpenjali proti vrhu, toliko lepši so bili razgledi. Bil je čudovit dan, brez oblačka, po nižinah pa megla, ki se je počasi dvigala. Pri tem je savska dolina dobila izgled velike reke, ki se izliva v morje. Pogled proti Koroški pa je bil jasen. V vsej svoji lepoti so nas pozdravile tamkajšnje gore. Ker je na vrhu kar precej pihalo, smo se na malico odpravili nazaj na planino Roža k tamkajšnji koči. Uživali smo ob dobri malici, zavetju in toplih sončnih žarkih. Sledil je še spust do parkirišča, pri katerem še ni zmanjkalo dobre volje in humorja. Ti prelepi občutki so nas spremljali še nekaj dni. Darinka Dragan Vaščani Kriške vasi na Kriško-polže-vski planoti so tudi letošnji božični čas obogatili z jaslicami na prostem, ki so iz leta v leto bogatejše. Še vedno je osrednje prizorišče jaslic hlevček s sv. družino, zanimivo pa je tudi dogajanje v okolici hlevčka. Delujoči žagi, kovačnici na paro, mlinčku na vodo in maketi podružnične cerkve sv. Magdalene se je letos pridružila še maketa gasilskega doma, ki ga želijo tamkajšnji gasilci zgraditi v prihodnjih letih. Maketa gasilskega doma pa ni bila zgolj maketa, ampak prava atrakcija. Obiskovalec, ki je namenil prostovoljni prispevek v nabiralnik za gradnjo novega gasilskega doma, je sprožil, da je gasilski dom »zaživel« s prihodom gasilskih vozil iz garaž. Obiskovalci so se lahko na prostem tudi podružili ob ognjišču, ogled jaslic pa so spremljali še zvoki božični pesmi in zanimive lesene figurice. Ideja za postavitev jaslic v Kriški vasi izhaja iz leta 2019 na pobudo družine Strnad, ki je priskrbela figurice sv. družine in odstopila prostor v neposredni bližini gasilskega doma. Gašper Stopar Jaslice na Velikem Kalu pritegnile rekordno število obiskovalcev Naša občina slovi po raznovrstnih znamenitostih, vsako leto pa se pojavi še kakšna nova aktivnost, ki popestri dogajanje oz. v naše kraje privabi nove in nove obiskovalce. Tudi za jaslice v naravni velikosti na Velikem Kalu velja, da so postale prava turistična zanimivost. Idejni vodja postavitve jaslic na Velikem Kalu je domačin Dejan Kaste-lic, ki je že v času pred epidemijo pripravil zanimive postavitve, lansko jesen pa se je projekta lotil še v večjem obsegu. S tem namenom je bilo ustanovljeno tudi Turistično društvo ranč Jimmy. Dejan je skupaj s svojimi pomočniki postavil zanimivo božično postavitev z več kot 20 figurami v naravni velikosti, ki so se premikale s pomočjo mehanizmov in so prikazovale različna kmečka opravila. Med obiskom in sprehodom prizorišča so obiskovalci lahko občudovali tudi nekatere živali, seveda pa ni manjkala tudi čudovita osvetlitev. Osrednje prizorišče je bil hlevček s prikazom Jezusovega rojstva, že od daleč pa je bila vidna tudi maketa cerkvice, pri kateri so lahko obiskovalci pozvonili z zvončkom. Po besedah Dejana Kastelica je bil odziv obiskovalcev nad pričakovanji, saj jih je bilo preko dva tisoč. Prihajali so iz različnih koncev Slovenije in se zagotovo še vrnejo. Turistično društvo ranč Jimmy se ob tej priložnosti zahvaljuje obiskovalcem za tako množičen obisk. Iskrena hvala pa tudi vsem vaščanom Velikega Kala in Velikih Češnjic za potrpežljivost ob povečanem prometu, za parkirišča in vso pomoč, ki so jo nudili. Že sedaj vabijo k ogledu konec leta, ko ne bo manjkalo novosti. Matej Šteh Medijska hiša NOVA24 TV bo praznovala v naši občini Medijska hiša NOVA24 TV pripravlja koncert narodnozabavne glasbe ob praznovanju 7. rojstnega dne. Gledalke in gledalce vabijo v soboto, 4. marca, v dvorano OŠ Stična, kjer bo ob 17. uri potekal koncert s številnimi znanimi ansambli in izvajalci. Že od 15. ure dalje bo v šotoru pred dvorano potekalo druženje ob kulinaričnih dobrotah, obiskovalcem pa se bodo pridružili tudi ustvarjalci programa in oddaj. Za informacije o nakupu vstopnic so organizatorji na voljo na številki 080 34 77. Gašper Stopar A Sobrače ^Šentvi m januar-februar 2023 številka 1 Krajevne skupnosti 17 Sporočilo naših jaslic Jaslice so tudi lanski božič in ves božični čas krasile naše župnijske cerkve in domove, vse bolj priljubljene pa so tudi postavitve na prostem. Nekaj motivov večjih jaslic, ki so krasile cerkve v naši občini objavljamo tudi v tokratnem Klasju, čeprav se je božični čas že izstekel. V župnijski cerkvi svetega Jožefa v Ivančni Gorici je jaslice postavila stalna ekipa jasličarjev v sestavi: Andrej Hernec, Bojan Miklavčič, Lojze Miklavčič in Jernej Čeligoj. Postavili so domače »slovenske« jaslice. Štalica rojstva s Sveto Družino je preprosto domača in sodi tako v čas pred dva tisoč leti in v naš čas. Ozadje pa je domače zaradi tipičnih hiš in dvorišč iz našega okolja, ne manjka tudi tekoča voda. V župnijski cerkvi svetega Vida v Šentvidu pri Stični so jaslice postavili vaščani Hrastovega Dola. V šentviški župniji vsako leto druga skupina oz. podružnica prevzame postavljanje župnijskih jaslic. Značilnost jaslic je, da vsaka skupina poskuša prikazati tudi pokrajino in posebnosti svojega kraja. Tako so tokrat prikazali vaško središče z vaško lužo, cerkvijo svetega Andreja, gasilskim domom, kapelico in nekdanjo staro šolo. Tudi iz župnijske cerkve sv. Kozme in Damijana na Krki poročajo o letošnjih jaslicah. Na Krki poskušajo v jaslicah prikazati posamezno sporočilo iz Svetega pisma. Tako so letošnje jaslice predstavljale posmrtno življenje kot bi lahko o njem razmišljal preprost človek. Na fotografiji del jaslic postavljen v puščavsko okolje. Matej Šteh Blagoslov konj ob godu svetega Štefana »Zapojtezahvalo, igrajte našemu Bogu.« Ps 147,7 /fOVEZUJM XIIPBM1 ŠF.N OS UPNIJA SEN*" VABILO Župnija Šentvid pri Stični vabi v župnijsko cerkev svetega Vida v Šentvidu pri Stični, na slovesen BLAGOSLOV NOVIH ORGEL, 12. februarja 2023, ob 10. uri. Blagoslov bo opravil ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore. PREDSTAVITEV NOVIH ORGEL: Vabljeni tudi večer pred blagoslovom, v soboto, 11. februarja 2023, po večerni sveti maši (ob 18. uri), na predstavitev novih orgel in podelitev župnijskih zahval dobrotnikom in botrom. Prvi pogovori o novih orglah za župnijsko cerkev v Šentvidu pri Stični segajo v leto 2017. Dosedanje orgle so bile nekakšna sestavljanka štirih različnih orglarjev. Orgelska omara je bila še iz leta 1838, ko je orgle za Šentvid izdelal mojster Peter Rumpel iz Kamnika, glavnina orgel pa je bila iz leta 1912 (orglarska delavnica bratov Mayer). Kasneje so bile orgle še dvakrat nadgrajene (Franc in Anton Jenko). Zadnja obnova je potekala pred dobrimi 30-leti za časa župnika Jožeta Koželja. Župnija je pod vodstvom župnika Izidorja Grošlja pristopila k načrtovanju novih orgel in zbiranju sredstev v začetku leta 2020. Izdelava novih orgel je bila zaupana svetovno znani orglarski delavnici Močnik. Pri snovanju novih orgel sta sodelovala raziskovalca orgelske dediščine in strokovna sodelavca, domačin Luka Posavec in Aleš Razpotnik. Projekt zasnove, načrtovanja in postavitve novih orgel ter njihove tehnične in zvočne sestave bo predstavljen 11. februarja, po večerni sveti maši. V vsem svojem sijaju in veličastvu pa bodo nove orgle zaigrale ob slovesnem blagoslovu, v nedeljo 12. februarja, ob 10. uri. Vabljeni. Matej Šteh V zagraški podružnični cerkvici Svetega Primoža in svetega Felicijana na Gabrovki nad Zagradcem so na praznik svetega Štefana in državni praznik Samostojnosti in enotnosti, 26. decembra 2022, pripravili sveto mašo na čast tega svetnika in državnemu prazniku. Sveto mašo je vodil župnijski upravitelj Uroš Švarc, po maši pa so pripravili blagoslov konj. Med pridigo je duhovnik spomnil na tega prvega mučenca, kako je šel v smrt zaradi svoje vere in ponosa, da je kristjan. S to svetnikovo držo je primerjal tudi kristjane v Sloveniji, in poudaril, naj bodo ponosni na svoje prednike, ki so se borili za obstoj, ki so bili zasramovani, mučeni in včasih tudi žrtvovani v polpretekli zgodovini na naših tleh. Po svetu pa se še v današnjih časih kristjani borijo za svoj obstoj in trepetajo za svojimi življenji. Spomnil je, da imamo tudi Slovenci zgled prvega blaženega slovenskega mučenca Alojza Grozdeta. Med mašo je duhovnik blagoslovil sol in vodo, s katero je bil blagoslovljen tudi kruh, ki so ga prisotni odnesli domov za svojo živino. Po maši je na zelenici pred cerkvijo z molitvijo blagoslovil tudi konje in vse ostale prisotne. Kljub majhnemu številu plemenitih živali in jezdecev je bilo vzdušje prijetno in sproščujoče, za kar je bilo zaslužno lepo vreme, prijazni domačini in gospodinje, ki so poskrbele za sladke priboljške in topel čaj ter kuhano vino. Blaženi Alojz Grozde, prvi slovenski mučenec Sin posavsko-dolenjske zemlje je bil rojen 27. maja 1923 v Sevnici, v kraju Zgornje Vodale, umrl pa je mučeniške smrti, še ne dvajsetletni, na Mirni na Dolenjskem, ravno pred 80-imi leti. Na petek, 1. januarja 1943, je bil pri maši v Cistercijanskem samostanu Stična, potem pa se je z vlakom odpeljal iz Ivančne Gorice do Trebnjega. Tam je izvedel, da z vlakom ne more naprej, ker je bila proga poškodovana, zato je nadaljeval pot do Mirne peš. Med potjo je prisedel na neki voz. Pri prvi hiši na Mirni ga je prijela partizanska straža. Pri njem so našli latinski misal, molitvenik Tomaža Kempčana Hoja za Kristusom in knjižico o Fati-mi. Z zasliševanjem so nadaljevali v bližnji gostilni. Grozdeta so sumili za vojnega obveščevalca in ovaduha (zaradi italijanske dovolilnice in verske literature). Po hitrem sojenju je bil Grozde usmrčen. Njegovo truplo so 23. februarja našli šolarji. Prepeljali so ga v sosednji Šentrupert, kjer je komisija naredila zapisnik. Grozdetovo truplo so potem pokopali na pokopališču v Šentrupertu, saj ga zaradi razmer tistih dni ni bilo mogoče peljati v domačo župnijo Tržišče. Marjan Urbas Karitas Stična donirala pleničke Hiši zavejta Palčica V Tednu Karitas, ki je potekal med 21. in 27. novembrom 2022 pod geslom »SKUPAJ DELAMO ZA DOBRO« se je KARITAS STIČNA odzvala prošnji Hiše zavetja Palčiča v Grosupljem. Glede na njihove potrebe, smo se sodelavci KARITAS-a Stična odločili donirati nujno potrebne pleničke za dojenčke in male otroke, ki so začasno in kratkotrajno nastanjeni v Hiši zavetja Palčica. Pleničke vseh velikosti smo jim v ponedeljek, 21. novembra 2022 tudi dostavili. Bili so jih zelo veseli. Tudi najmlajši so del naše skupnosti, junaki pa tisti, ki skrbijo za njih! Ne pozabimo jih! Sodelavci Karitas Stična Krajevne skupnosti januar-februar 2023 številka 1 18 S pesmijo prinesli sonce Pogled v leto 2022 3e OTttmii v domove starejsih Odločili smo se, da bomo imeli mini praznično koncertno turnejo iz doma v dom. Zbrali smo se učenci Klavdije Ceglar in prijatelji, skupaj smo povadili in šli. Obiskali smo Dom upokojencev Center-Tabor, Dom starejših Škofljica in Dom starejših občanov Grosuplje. od leta 2022 Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje se je dostojno poslovilo od leta, ki je za nami. Epidemiološke razmere so nam dopustile, da smo po dveh letih vendarle v dokaj normalnih razmerah uresničili vse cilje in opravili vse naloge, ki smo si jih zadali z letnim programom dela. Med aktivnejšimi so bili člani kegljaške sekcije, ki niso le trenirali, ampak tudi tekmovali. S tekmovanja za pokal Riharda Urbanca so se celo vrnili s pokalom za osvojeno tretje mesto. Najpomembnejša naloga v mesecu decembru je bila svečana izročitev spominskih medalj, ki jih je udeležencem vojne za Slovenijo ob 30-letnici podelila vlada RS. Izročitev smo združili s svečano obeležitvijo Dneva samostojnosti in enotnosti. V kulturnem programu je vokalna skupina Nasmeh zapela nekaj domoljubnih pesmi, slavnostni govornik predsednik OZVVS Grosuplje Alojz Potočnik pa je v svojem nagovoru poudaril pomen enotnosti vseh državljank in državljanov, ki je leta 1991 pripeljala tudi do samostojnosti. K temu so izdatno pripomogli tudi vsi tokratni prejemniki spominskih medalj. Kljub slabemu vremenu se je slovesne izročitve medalj udeležila velika večina povabljenih prejemnikov. Kar pa ne preseneča, saj se je tudi v tistih prelomnih trenutkih leta 1991 na poziv k obrambi domovine in zaščite njene samostojnosti odzvala velika večina pozvanih na takratnem območju občine Grosuplje. Nekateri prejemniki medalj se podelitve žal niso mogli udeležiti, tem smo omogočili prevzem medalj v dodatnih terminih. Med tistimi, ki se podelitve zaradi svoje invalidnosti ni mogel udeležiti, je bil tudi član Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje Aleksander Marinčič. Zato Nekaterim članom in udeležencem vojne za Slo- mu je medaljo na njego-venijo smo spominske medalje ob 30-letnici sa- vem domu v Čag°ščah mostojne Slovenije izročili na njihovem domu. pri Temenici izročil član Na fotografiji Aleksander Marinčič iz Čagošč. predsedstva °ZVVS Gro- S pesmijo, harmonikami in kitarami smo pričarali praznično vzdušje. S Hi-šco ob cest stoji smo peli o fantu, ki si je našel drugo dekle. S štirimi fanti, ki špilajo, smo ugotovili, da imajo dekleta raje mlade fante, kot pa denar. S pesmijo Jaz pa pojdem na Gorenjsko smo vsi skupaj v mislih odšli tja in nihče ni ostal doma. Sledila je zgodba o nastanku pesmi Sveta noč in voščila. Skupaj s stanovalci smo nato zapeli to prelepo pesem, za konec pa še pesem ali dve. Poslušalci so nas sprejeli s hvaležnostjo in pristnim veseljem, pospremili pa z bučnim aplavzom. Hvala vsem v domovih za topel sprejem. In upamo, da se spet vidimo naslednje leto. Učenci Klavdije Ceglar Svečano in aktivno slovo Župnijska karitas Šentvid pri Stični je imela v letu 2022 pestro dogajanje na mnogih področjih. Družinam in posameznikom - našim uporabnikom smo delili hrano in higienske pripomočke Slovenske karitas, hrano EU in hrano, ki jo enkrat tedensko prejemamo v trgovini Hofer. Po potrebi smo dokupili artikle, ki so jih naši uporabniki potrebovali, za praznike pa smo jim pripravili tudi darila. Sodelovali smo na srečanju tajnikov in članov Župnijskih karitas IV. arhi-diakonata na Vrhniki in se udeležili občnega zbora Škofijske karitas, ki je potekal v Ljubljani. Udeležili smo se spletnega izobraževanja Pomoč beguncem iz Ukrajine - zasebna nastanitev in oskrba. V okviru šentviških Vidovih večerov smo prisostvovali seminarju o demenci, ki ga je vodil dr. Zvezdan Pirtošek. Udeležili smo se tudi seminarja Slovenske karitas z naslovom Skupaj delajmo za dobro, ki je potekal v Stični. Tajnica naše Karitas se je redno udeleževala sej Župnijskega pastoralnega sveta in o vsebini seznanjala ostale člane Župnijske karitas. Izdelali smo velikonočne in božične voščilnice, pred adventom pa adventne venčke. Pred šentviško cerkvijo smo postavili stojnice ter voščilnice in venčke ponudili našim podpornikom, ki nam ves čas stojijo ob strani. Bili smo aktivni v akciji za večjo varnost pešcev Bodi viden - bodi (pre) viden in v akciji Manjša sveča za sočloveka sreča. Na nedeljo Karitas smo sodelovali pri sveti maši in po maši pripravili pogostitev in druženje za vse naše podpornike in druge udeležence. Vsem otrokom in animatorjem, ki so se udeležili Oratorija, smo že tradicionalno poskrbeli, da so lačni želodčki dobili pice. Otrokom naših uporabnikov smo plačali znamke za pismo Miklavžu, ki jih je potem obdaroval. Tudi za vse ostale otroke smo dodali manjši del za Miklavževo znamko. Dvema otrokoma smo omogočili letovanje z Biseri. Nekaj otrok smo obdarili s šolskimi potrebščinami, nekaj naših sredstev pa smo namenili tudi enemu izmed študentov, za katere skrbi misijonar Pedro Opeka na Madagaskarju. Organizirali smo dobrodelni koncert Odpri srce in oči, na katerem so nastopili vsi pevski zbori iz naše župnije, osrednji gost pa je bil grosupeljski župnik Martin Golob. Pomagali smo družinam in posameznikom, ki so potrebovali pomoč pri kurjavi in plačilu položnic. Imamo dve bolniški postelji, ki smo jih izposojali za pomoč pri delu z bolniki. V maju smo organizirali in se udeležili pohoda od podružnične cerkve v Sobračah do podružnične cerkve na Gradišču, oktobra pa smo organizirali in se udeležili izleta po občini Ivančna Gorica. Pripravili smo srečanje starejših. Druženje smo pričeli pri sveti maši, kjer smo tudi sodelovali, nato smo jih povabili v župnijski dom na kosilo, sladico in druženje. Za veliko noč smo vsem starejšim nad 80 let, bolnim in invalidom napisali pismo, ker jih zaradi COVID-a nismo mogli obiskati. Pred božičem pa smo vse te ljudi obiskali, tudi v domovih za ostarele in v Dnevnem centru za starejše, ki deluje v Bolnišnici za otroke v Šentvidu pri Stični. Z njimi smo se pogovarjali, jim izročili voščilo naše Karitas in jih obdarili. Med pogovori smo zaznali veliko hvaležnosti, ker jim posvetimo svoj čas. Utrnila se nam je tudi ideja, da bi organizirali mesečne družabne večere za starejše nad šestdeset let, kar smo tudi realizirali. Na razpolago smo bili tudi župniji in župniku Izidorju za občasno čiščenje cerkve, za pranje in menjavo duhovniških mašnih oblek in prtov. Urejali smo grobove duhovnikov. Nekaj naših članic redno moli rožni venec pred svetimi mašami. Pomagali smo tudi pri pripravi praznovanj. O dogajanju v Župnijski karitas smo pisali utrinke in članke in jih objavljali v glasilu Slovenske karitas z naslovom Žarek dobrote, na spletni strani Župnije Šentvid pri Stični, na Facebooku v Šentviškem utripu in v časopisu Klasje. V letu 2022 smo dobili veliko pomoči, sredstev, molitve, psihične podpore od župnika Izidorja, kaplana Aljaža, naših podpornikov, občasnih sodelavcev, od Občine Ivančna Gorica in naših družin, za kar se jim ob tej priliki tudi lepo zahvaljujemo. Jožica Jevnikar suplje Matjaž Goričar. Aleksander je bil obiska zelo vesel in prijetno presenečen, saj ni pričakoval, da bo na tak način prejel spominsko me- Naša kegljaška sekcija je na tekmovanju za pokal Riharda Urbanca osvojila tretje mesto. daljo. Ob prihajajočih praznikih mu je Matjaž voščil vesele praznike ter zaželel srečno in zdravo življenje. V spomin na obisk mu je izročil še skromno darilo. Ob prijetnem klepetu in postrežbi s kavo je v pogovoru razkril del svojega življenja, ki je bilo vse prej kot lahko. Ob tej priložnosti smo bili mnenja, da se moramo večkrat spomniti na tiste, ki so dali svoj prispevek pri osamosvojitvi naše domovine, vendar se zaradi takšnih ali drugačnih okoliščin ne morejo udeležiti naših aktivnostih. Franci Zorko, Matjaž Gorišek A Sobrače ^Šentvi m januar-februar 2023 številka 1 Kmetijstvo 19 Praznični koncert na OS Ferda Vesela Šentvid pri Stični Predpraznični četrtek, 15. decembra smo se starši, stari starši in naši družinski člani v velikem številu odzvali povabilu na praznični koncert šolskih pevskih zborov OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični. Tradicija uspešnega pevskega in Hvala mentorjem, Simoni Zvo- iskrice sreče in miru tudi v naših glasbenega ustvarjanja na šoli nar, Dominiku Jakšiču, Poloni srcih. nas je navdajala z velikimi priča- Lampret in Jelki Rojec za čudovit Matej Šteh kovanji. In pričakovanja so bila večer, v katerem ste z otroci netili upravičena. Šolski glasbeni pedagogi so nam skupaj z učenci pripravili čudovit večer pesmi, glasbe in igre z naslovom »Prižgimo luči za srečo in mir vseh ljudi«. Predstavili so se cici otroški pevski zbor, otroški pevski zbor, mladinski pevski zbor ter učenke in učenci interesne dejavnosti flavte in izbirnega predmeta ansam-belska igra. Mladi recitatorji in voditelji programa so nas vodili od pesmi do pesmi in nas z igranimi prizori učili o pravem pomenu praznikov in kje najdemo iskreno srečo. Večer je obogatila gostja, nekdanja učenka šole, so-lopevka Lucija Kramar. r^v ' ttja ¿fi/a(^^ffljrfttr r *f(f?fitA*aftriii/ rfyorfrtt Cesta občine Hirschaid 3, 1295 Ivančna Gorica, S: (01) 78 78 720, faks: (01) 78 78 560, ID: SI11898852, www.ssii.si SREDNJA SOLA JOSIPA JURČIČA IVANČNA GORICA INFORMATIVNI D A.N \\m=- T/ v PETEK, 17. FEBRUARJA 2023, ob 9. in 15. uri ter v SOBOTO, 18=3pJ'ANUARJA 2023, ob 9. uri Predstavili vam bomo programa splošna gimnazija in ekonomski tehnik. Obiščete nas spet v živo! ...... _ . „ — — — _» • » » --- r i I MU ___X Z veseljem vas pričakujemo!;* ŠTEVILO VPISNIH MEST NA NAŠI ŠOLI V ŠOLSKEM LETU 2023/2024 - SREDNJA SOLA JOSIPA JURČIČA IVANČNA GORICA ^ 56 novincev za program ekonomski tehnik in ^ 112 novincev za program gimnazija Smo prijazna in mirna srednja šola v vaši soseščini. Ponašamo se s 73-letno tradicijo ter z odličnimi dosežki naših dijakov in dijakinj, imamo nad 97 % uspeh v šolskem letu, 100 % uspeh na obeh maturah in skupno že 105 zlatih maturantov na obeh maturah. SKORAJ VSE INFORMACIJE O ŠOLI SO DOSTOPNE TUDI NA NAŠI SPLETNI STRANI www.ssii.si Prireditev ob dnevu samostojnosti in enotnosti ter božično-novoletnih praznikih na OŠ Zagradec V petek, 23. 12. 2022, smo na naši šoli s kulturno prireditvijo obeležili dan samostojnosti in enotnosti ter božično-novoletne praznike. Povezovalca Lovrenc Tratar (učenec 8. a) in Nejc Lukman Pavlin (učenec 9. b) sta nam predstavila pomembnejše praznike ter šege in navade v mesecu decembru, piko na i pa so dodale plesne, glasbene in deklamacijske točke učenk in učencev OŠ Zagradec ter nastop otrok iz Vrtca Sonček. Na koncu našega prijetnega enournega druženja smo prisluhnili tudi nagovoru gospe ravnateljice Barbare Maver, ki nam je spregovorila nekaj besed o prihajajočih praznikih in nam voščila ob prihajajočem novem letu. Pripravili: Nataša Rebec Lukšič in Bojana Miklič Sobota, 18. marec 2023, ob 19.30 Cerkev sv. Kozme in Damijana na Krki Moški pevski zbor Srečko Kosovel Dirigent: Andrej Makor Petek, 14. april 2023, ob 19.30 Dom kulture Šentvid pri Stični Jazz trio Nejc Škofic, Jošt Lampret in Gašper Bertoncelj Nejc Škofic - klaviature; Jošt Lampret - kontrabas in bas kitara; Gašper Bertoncelj - bobni Sobota, 13. maj 2023, ob 19.30 Dom kulture Šentvid pri Stični Cheek to cheek Maja Keuc - Amaya & Uroš Peric ob spremljavi kvarteta Petek, 9. junij 2023, ob 19.30 Opatova kapela, Cistercijanska opatija Stična Duet Lara Hrastnik & Dorotea Senica Lara Hrastnik - harfa; Dorotea Senica - flavta Več informacij • https://zkd.prijetnodomace.si/ • facebook ZKD občine Ivančna Gorica • zkd.ivancnagorica@gmail.com 041 328 141 Glasbeni abonma Ivančna Gorica zajema štiri žanrsko raznovrstne koncerte kakovostne glasbe. Program je preplet manjših in večjih zasedb, vokalne in inštrumentalne glasbe. Kot tak ponuja glasbene večere v lokalnem okolju, ki jih je vredno obiskati. Cena abonmaja je 30 evrov. Za rezervacijo abonmajskih vstopnic pišite na glasbeni.ivancna@gmail.com, kjer boste dobili nadaljnja navodila glede plačila in prejema vstopnic. Uro pred vsako prireditvijo bo mogoče kupiti tudi vstopnice za posamezni koncert. Vabljeni na potovanje v svet glasbe! 20 Šolstvo januar-februar 2023 številka 1 A3p Ambrus OTCetnaj Projekt Krokus Aktivnosti na OŠ Ferda Vesela ob mednarodnem dnevu holokavsta (27. januar) 27. januar je dan, ko so zavezniki osvobodili nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz blizu Krakova na južnem Poljskem. Med aprilom 1940 in decembrom 1944 je na tem kraju tragično preminilo okoli 1,5 milijona Judov ter tudi več tisoč Sintov, Romov, Poljakov idr. V to koncentracijsko taborišče smrti je bilo pripeljanih tudi preko dva tisoč zapornikov iz Slovenije. Ko so 27. januarja 1945 zavezniški vojaki osvobodili taborišče, so lahko rešili le 7650 bolnih in izčrpanih taboriščnikov, med katerimi je bilo tudi 21 Slovenk. V 9. razredu pri zgodovini spoznavamo dogodke 20. stoletja. Žal pa je ta zgodovina povezana predvsem z vojnami. Tam, kjer so vojne, so tudi žrtve. Velik delež teh žrtev v drugi svetovni vojni predstavljajo Judi. Ti so bili odpeljani v koncentracijska taborišča, razsejana po celi Evropi. Z Judi so podobno usodo delili tudi drugi nearijski prebivalci Evrope. Zato je naša dolžnost, da delujemo v spomin in hkrati v opomin, da se kaj takega nikoli več ne ponovi. Zavedati se moramo, da je ta svet pester ravno zaradi razlik. V ta namen smo se na naši šoli vključili v projekt, imenovan Kroku, in sicer že drugo leto zapored. Ta poteka v sklopu Sinagoge Maribor, ki izobražuje mlade o preteklosti. Prvi del projekta je sejanje čebulic krokusa (žafrana), ki na simbolni ravni ponazarja Jude. Poleg tega so učenci devetih razredov posvetili nekaj svojega časa branju. V ospredju je bilo delo z naslovom Dnevnik Ane Frank, judovske deklice, ki je v vseh možnih odtenkih prikazala življenje in trpljenje Judov med drugo svetov- no vojno. Nekateri učenci so si ogledali filme na isto tematiko ali pa zapisali ali narisali zgodbo nekoga, ki je okusil svet taborišča ali vojne vihre. Polona Kastelic, Jernej Koleša 9. a V spomin in opomin (II.) Jeseni 2022 se je Osnovna šola Stična drugo leto zapored pridružila mednarodnemu projektu Krokus, s katerim mladim na primeren način predstavimo holokavst in jih ozaveščamo o nevarnostih rasizma in nestrpnosti. Glavne aktivnosti projekta se odvijajo ob koncu januarja, saj takrat obeležujemo mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta (27. januar). Tudi letos smo v okviru projekta Krokus posadili čebulice rumenega žafrana, ki nas ob koncu januarja spomnijo na otroke, ki so umrli med holokavstom. Učenci izbirnega predmeta življenje človeka na Zemlji (8. r) Osnovne šole Stična so v začetku novembra, ko so nas presenetile nenavadno visoke jesenske temperature, posadili čebulice rumenega žafrana. V tem šolskem letu smo za cvetlice poiskali novo lokacijo. Posadili smo jih na zelenici v neposredni bližini glavnega vhoda v šolo. Čas je mineval, cvetlice so že pognale iz prsti, a nato je zapadel sneg. Ob spremljanju njihove rasti smo se v razredu pogovarjali o holokavstu, rasizmu in nestrpnosti. V tednu pred mednarodnim dnem spomina na holokavst so učenci pod mentorstvom učiteljice Tine Finc pripravili razstavo na šolskem hodniku. S pomočjo spletnih virov so izpostavili nekaj literarnih in filmskih del, ki se ukvarjajo s holokavstom. Besedila so popestrili z izbranimi fotografijami ter skicami rumenih žafranov in judovskih zvezd. Vsi skupaj upamo, da bomo tako kot lani tudi z letošnjo razstavo, pri katerem od mimoidočih učencev ali učiteljev, vzbudili dovolj pozornosti, da se bo za nekaj trenutkov spomnil na žrtve holokavsta. Tina Finc Jernej Koleša, 9. a Osnovna šala Stična Cesta občine Hirschaid 1, 1295 Ivančna Gorica tel: 01 7887 260, fax: 01 7887 265 e-mail: tajnistvo@os-sticna.si Obvestilo o vpisu v 1. razred Osnovna šola vpisuje otroke v 1. razred v mesecu februarju za naslednje šolsko leto. Starši vpišete otroka v osnovno šolo v svojem primarnem šolskem okolišu v skladu z obvestilom, ki ste ga prejeli na dom. Po Zakonu o osnovni šoli (v nadaljevanju ZOŠ) morajo starši v 1. razred osnovne šole vpisati otroke, ki bodo v koledarskem letu, v katerem bodo začeli obiskovati šolo, dopolnili šest let (roj. od 1. 1. 2017 do 31. 12. 2017; 45. člen ZOŠ). Vpis bo potekal po naslednjem razporedu: • na matični šoli v ponedeljek, 13. 2. 2023 in sredo, 15. 2. 2023, v času med 7.00-10.00 ter 13.00-18.00 za šolski okoliš: > matična šola (Ivančna Gorica) > Stična > Muljava • na podružnični šoli v Višnji Gori v torek, 14. 2. 2023, v času med 7.00-10.00 ter 13.00-18.00 za šolski okoliš Višnje Gore. Morebitni naknadni vpis bo možen po dogovoru. Starše naprošamo, da k vpisu prinesete tudi izpolnjeno prijavnico za vpis v podaljšano bivanje in jutranje varstvo, ki ste jo prejeli po pošti skupaj z vabilom na vpis. Vodstvo šole Zagradec 33, 1303 Zagradec T: 01 620 74 15, E: tajnistvo@sola-zagradec.si, S: www.os-zagradec.si Obvestilo o vpisu v 1. razred Osnovna šola Zagradec obvešča, da bo VPIS V 1. RAZRED za šolsko leto 2023/24 potekal v mesecu februarju 2023. Vpisovali bomo otroke, ki bodo v koledarskem letu (1. 1. 2023-31. 12. 2023) dopolnili starost 6 let in tiste, ki jim je bilo v preteklem šolskem letu šolanje odloženo. Starši bodočih novincev bodo vabilo na vpis s podrobnejšimi informacijami prejeli po pošti na dom. Osnovna šolo Ferda Vetela Šentvid pri Stični Šentvid pri Stični 46 1296 ŠlviIvuJ pri Stični Tsl.: 01 7S 37 fi(>2 E-po&a: inifo@osferdavaela.il_ Obvestilo o vpisu v 1. razred V skladu s 45. členom Zakona o osnovni šoli (Ur. list RS št. 81/2006 in 63/2013) so v šolskem letu 2023/2024 šoloobvezni vsi otroci, ki so rojeni v koledarskem letu 2017. Starši vpišete otroka v osnovno šolo v svojem primarnem šolskem okolišu. Vpis v prvi razred osnovne šole za šolsko leto 2023/2024 bo za šolske obveznike iz šolskega okoliša Osnovne šole Ferda Vesela Šentvid pri Stični od ponedeljka, 13. 2., do petka, 17. 2. 2023, v Osnovni šoli Ferda Vesela Šentvid pri Stični. Spoštovani starši, vpis bo potekal v pisarni pedagoginje Osnovne šole Ferda Vesela Šentvid pri Stični, v prostoru št. 405. K vpisu vabljeni starši skupaj z bodočim prvošolcem. Morebitno zadržanost oziroma vprašanja v zvezi z vpisom sporočite šolski svetovalni delavki Ireni Novak na tel. št. 01 78 87 804 ali na e-naslov irena.novak@osferdavesela.si. Starši otrok s stalnim in začasnim bivališčem v našem šolskem okolišu boste vabilo na vpis dobili tudi po pošti. Irena Novak, Angelca Mohorič, šolska svetovalna služba ravnateljica A Sobrače ^Šentvi m januar-februar 2023 številka 1 Kmetijstvo 21 Srečanje na šoli na Javorju Proti koncu lanskega leta smo bile z učiteljico Darinko Premk in kuharico Mileno Dremelj povabljene na srečanje z bivšimi učenci PŠ Javorje, letnik 1962-1967. Moja prva pot na PŠ Javorje sega v leto 1972, ko sem se kot mlada učiteljica s fičkom na prepih pripeljala pred staro šolo Javorje, kjer me je čakalo 27 učencev v kombiniranem oddelku od 1. do 4. razreda. Pred mano je tu poučevala tudi gospa Darinka Premk. Takrat se nisem zavedala, da bo Javorje ostala moja priljubljena destinacija več kot 50 let. Po petdesetih letih smo se na pobudo in povabilo skupine učencev srečali z našimi bivšimi učenci. Z nekaterimi se nismo videli 50 let. Ob zbiranju pred šolo smo se hitro prepoznali in zdelo se mi je, da je oživela slika iz 1. septembra 1972. Znani obrazi, le malo starejši, zrelejši. Danes starši, babice, dedki in tudi nekaj upokojencev. Po pozdravnih govorih in dobrem kosilu, smo padli petdeset let nazaj. Ob pripovedovanju zgodb smo se hitro našli v njih in razkrivali smo naše takratno šolanje. Otroci so prihajali k pouku od blizu in daleč. Z Osredka, Planine in Debeč do Javorja, iz Bukovice čez Felič vrh po gozdu do šole, z Vrat, Leskovice in Riharjevca. Na poti po gozdu so jih spremljali strah, mraz, sneg, zameti, dež, pa tudi divji prašiči in glasen jok, ki se je slišal do vasi. Najbolj veseli so bili, ko sem jih na njihovi poti pobirala, jih posedla v fička, pa smo se pripeljali do šole. V visokem snegu, poledeneli makadamski cesti ali pa v deževnem jutru. Pa naša telovadba. Gozd, travnik, skrivanje, gibanje in igra. Narava je bila naša telovadnica. Potem pa v razred, k topli, visoki, zeleni peči na drva in premog. V odmoru nas je v Milenini šolski kuhinji čakal čaj, puding, pšenični zdrob ali obara. Takrat je bilo v šoli še topleje, še bolj domače. Ko smo z učenci obujali spomine na šolske dni, sem vedela, zakaj so ti mali učenci postali veliki, pošteni, delovni in spoštovani odrasli ljudje. Ker so odraščali v skromnosti, živeli v naravi in z naravo, ob delu in prav zato sem imela njih in Javorje tako rada. Danes sem prav na vse zelo ponosna. Hlebec črnega kruha iz kmečke peči in knjiga Ide Dolšek, Mostovi časa, imajo ob srečanju poseben pomen. Vse tri smo dobile kruh in knjigo kot darilo. Hlebec kruha nas je spomnil na svežo, belo štruco iz šmarske pekarne, ki sem jo zjutraj prinesla gospodinji z Javorja in ko sem se popoldne vračala domov, me je sredi vasi spet čakala gospodinja s črnim hlebcem kruha iz kmečke peči. Ob našem srečanju se je zgodba nedogovorjeno ponovila. V knjigi Mostovi časa pa ob zelo zanimivem branju prepoznavam ljudi, ki sem jih srečevala na svoji vsakodnevni vožnji na Javorje in domov. Ob koncu našega druženja nam je Peter prebral pesem, ki so mi jo napisali učenci s pomočjo staršev leta 1977, ko sem odhajala z Javor- ja. Imela sem jo v svojem arhivu v originalu, napisano s svinčnikom. Na vrhu pa je pisalo Peter G., 3. razred. Ob Petrovem branju sem se zavedala, da je pesem bila napisana in prebrana iz srca. Za konec pa obljuba, da se bomo kmalu srečali in odkrili še več zgodb. Tudi s tistimi, ki so tokrat manjkali. Hvala Vam, moji javorski učenci, bilo je lepo, nepozabno. Spomine zapisala upokojena učiteljica Jožica Juvančič Novo leto, novo študentsko dogajanje Novo leto je tudi v ŠK GROŠ vzbudilo željo po novih izzivih in projektih. Tako smo se začeli aktivno pripravljati na dogodke, ki obsegajo že naše stalne ugodnosti, poslušanje novih izvajalcev na glasbenih večerih, listanje med stranmi našega študentskega glasila in dviganje srčnega utripa na športnih rekreacijah. Tudi letos bomo za vas aktivni na uradnih urah v Grosuplju, na Industrijski cesti 1G, ob ponedeljkih, sredah in petkih, od 18.00 do 20.00. V Ivančni Gorici, na Cesta 2. grupe odredov 17, pa ob torkih, od 18.00 do 20.00. Tam vas čaka brezplačen tisk, kuponček za brezplačno članarino v Mestni knjižnici Grosuplje in kuponček za popust pri članarini za Grosupeljske fitne-se. Tam lahko tudi kupite karte za naše plačljive dogodke, kot je trenutno aktualni Spring break. Ta bo v okviru podjetja Collegium potekal od 27. 4. 2023 do 1. 5. 2023 v Lan-terni, v Poreču. Dogodek je sicer že razprodan, a imamo za vas še nekaj zadnjih vstopnic, zato se nanj hitro prijavite na naši spletni strani: www.klub-gros.si. December smo zaključili z dvema tradicionalnima dogodkoma. Prvi je bil nočni pohod na Magdalensko goro, ki je potekal 26. 12. z namenom počastitve Dneva samostojnosti in enotnosti in praznovanja bližajočega novega leta. Na vrhu so se pohodniki lahko okrepčali s čajem, kuhanim vinom in prigrizki, nagovoril pa jih je tudi naš aktivist David. Drugi dogodek pa je predstavljala izdaja tretje številke našega glasila ŠODR. Kot nefiltrirana platforma za mlade se je ponovno prebudila iz zimskega spanca in na domu obiskala vse naše člane. Veselimo se njegovega nadaljnjega razvoja in naslednjo številko načrtujemo v maju. Tako, da se veselimo prispevkov mladih nadobudnih mislecev, ki lahko obsegajo zapise od družboslovnih do naravoslovnih problematik, fotografije, risbe, recepte ... Te nam lahko pošljete na glasilo@ klub-gros.com. Še vedno pa nadaljujemo tudi z našimi enodnevnimi smučanji, ki pa so tudi dobrodelno obarvana. Tako vsak sodelujoči s svojimi smučarskimi kilometri daruje projektu Botrstvo v športu. Sledimo pravilu 1 km = 0,5 €, dokler ne dosežemo končnega zneska 1800 €. Projekt Botrstvo v športu vodita Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez prek Fundacije za mlade športnike iz socialno ogroženih okolij in Zveza prijateljev mladine Moste - Polje. Namen projekta Botrstvo v športu je zagotavljanje pomoči mladim športnikom iz socialno ogroženih okolij, starim od 14 do 23 let, pri razvoju in uresničevanju športnih potencialov. Kilometri vsakega sodelujočega se štejejo s pomočjo aplikacije, na koncu pa se sešteje skupno število prevožene razdalje. Na naših dobrodelnih zavojih se nam lahko pridružite še 4. 2. 2023 v Turracher Hohe, 19. 2. 2023 v Katschbergu in v Heiligen-blutu 11. 3. 2023. Prostori ŠK GROŠ pa ne bi bili pravi, če se v njih ne bi redno izvajali glasbeni koncerti. Tako bomo v mesecih od februarja do maja gostili kar šest izvajalcev v okviru našega dogodka Mixtape @ Groš | vol. 2. Začeli bomo v petek, 17. 2. 2023, z dvoj-cem Pantaloons in Plateau. 17. 3. 2023 bo k nam prišel Ljubljanski raper Vazz, Zgrešeni primeri bodo za naše poplesavanje poskrbeli 14. 4. 2023, zaključili pa bomo s skupinama Mrfy in Matter. #padejgremo. Facebook: GROŠ študentski klub I Instagram: @sk.gros I spletna stran: www.klub-gros.si Erika Dizdarevič, ŠK GROŠ Varni na internetu Katere nevarnosti nam grozijo, kadar je naš računalnik ali mobilni telefon povezan z internetom? O nevarnostih pri uporabi interneta se je začelo razmišljati s pojavom novih tehnologij, ki so omogočile velike spremembe - ne le pri komuniciranju, temveč tudi pri opravljanju vsakodnevnih nalog. Zaradi teh pridobitev pa smo postali tudi ranljivejši. Magnet za napadalce (hekerje, pirate, prevarante, pošiljatelje nezaželenih elektronskih sporočil in podobne nepridiprave) so postali naši osebni in poslovni podatki ter različna varnostna gesla, z zlorabo katerih nam lahko naredijo velikansko škodo. Med vsemi grožnjami varnosti na internetu so tovrstni napadalci ena največjih. Njihove tarče niso samo vladne ustanove in finančne institucije, temveč tudi podjetja in fizične osebe. Družabna omrežja - 10 naj nasvetov 1. Že na začetku, ko se pridružuješ novemu socialnemu omrežju, vpiši čim manj osebnih podatkov. Raje ne sinhroniziraj profila in podatkov z drugimi omrežji, e-mail računom, kontakti v mobilnem telefonu ipd. 2. Upoštevaj starostno omejitev, ki jo imajo družbena omrežja (pogosto je 13 let, za nekatera pa tudi 18). 3. Nastavitve zasebnosti svojega profila v družabnih omrežjih nastavi tako, da lahko tvoje objave in profil vidijo le prijatelji in ne splošna javnost. Družabna omrežja zelo pogosto spreminjajo te nastavitve, zato vsake toliko preveri, če je še vedno vse OK. 4. Za prijatelje v družabnih omrežjih sprejemaj le ljudi, ki jih tudi v živo poznaš, in ne potrjuj neznancev, samo zato, da boš imel čim več prijateljev. 5. Nauči se prijaviti zlorabo, nadlegovanje, sovražno skupino, sliko, posnetek in blokirati osebo v družabnem omrežju, ki ga uporabljaš. Nauči se tudi izbrisati svoj profil. 6. Spoštuj zasebnost drugih in ne objavljaj njihovih slik, če ti tega niso dovolili. Prav tako preverjaj in spremljaj, kaj so drugi objavili o tebi. 7. Nikomur ne zaupaj svojega gesla za omrežja, lahko ti ukrade identiteto in povzroči velike težave. 8. Previdno z uporabo lokacijskih storitev v družabnih omrežjih. 9. Prek družabnih omrežjih se širijo tudi spami, virusi in goljufije. Ne odpiraj sporočil od neznancev in nenavadnih sporočil tvojih prijateljev (kjer te prosijo za denarno pomoč ali ti pošiljajo »smešne« ali podobno »zanimive« videe). 10. Zavedaj se, da kar objaviš na družabnem omrežju, na nek način predaš v last omrežja, saj lahko uporabijo podatke in slike, predvsem za oglaševalske namene. Preberi pogoje uporabe omrežja, ki ga uporabljaš in ugotovi, kaj lahko storijo s tvojimi podatki ... Opozorila in nasvete o varni uporabi interneta najdete na spletnih straneh policije, v rubriki Varnost na internetu, pa tudi na spletnih straneh: www.safe.si in www.cert.si. Damjan Lenček, pomočnik načelnik policijske postaje 22 Kultura januar-februar 2023 številka 1 IlitttMi Foksnerji posneli novo skladbo z žensko vokalno skupino Amabile Foksnerji so štiričlanski narodno--zabavni ansambel, ki postaja v zadnjem času vse bolj prepoznaven na območju naše občine pa tudi širše na Dolenjskem. Širše so postali znani po uspešnici Nejsm vejdu. Ansambel sestavljajo: Matjaž Gorenc (harmonika, bobni, vokal), Dominik Kastelic (vokal, klaviature), Matevž Kavšek (kitara, vokal) in Roky Šan-tej (bas kitara). Matjaž in Dominik sta iz Hrastovega Dola, Matevž iz Velikega Črnela, Roky pa iz Drage pri Šentrupertu. O Foksnerjih smo ne dolgo nazaj v našem časopisu že pisali, tokrat smo se v uredništvu Klasja odločili, da z njimi naredimo daljši intervju, saj fantje postajajo vse bolj priljubljeni, v tem letu pa praznujejo tudi pet let od objave svoje prve avtorske skladbe. Matjaž, ti imaš poleg Dominika v ansamblu najdaljši staž. Kako se spominjaš začetkov ansambla? Kdo je bil pobudnik? Kdaj ste pravzaprav ustanovili ansambel, ki se je prvotno imenoval Ansambel Hec in kdo so bili njegovi prvi člani? Matjaž: Vse skupaj se je začelo leta 2015, ko sva skupaj s kolegom in sošolcem Markom Gnidovcem, ki je takrat igral kitaro, iskala basista, da bi postavila igralsko zasedbo ansambla. Najprej sva po naključju prišla do basista Matjaža Pirša iz Tuhinjske doline. Nato smo skupaj ugotovili, da za ubrano petje potrebujemo še nekoga, ki zna peti tretji glas. Takoj sem se spomnil na sovaščana Dominika, in tako smo ga povabili medse. Seveda ansambel ni ansambel, če nima imena. Zato smo na mizo vrgli predloge in izbrali tistega, ki je bil vsem štirim najbolj všeč, Hec. Kdaj in kje ste imeli svoj prvi nastop in ob kakšni priložnosti? Dominik: Svoj prvi špil smo odigrali 10. oktobra 2015 v Žužemberku v gostilni Pri gradu. Šlo je za rojstno-dnevno zabavo ob 50-letnici tete Matjaža Pirša. Bilo je tako, kot je za prvi špil (bolj ali manj) normalno -malo zmedeno in nerodno. Mislim, da smo približno polovico nastopa odigrali na ugasnjenem ozvočenju, seveda ne da bi vedeli. Kljub vsemu smo bili na koncu zadovoljni. Dolgo smo vas poznali pod imenom Ansambel Hec. Kako to, da ste spremenili ime? Matjaž: Ja res je. Pod imenom Ansambel Hec smo delovali približno 4 leta. V tem času smo zamenjali kitarista in tako dobili Matevža. Skupaj smo izdali 4 pesmi. Po štirih letih pa smo prišli še do menjave basista. Takrat se je v ekipo pridružil Roky. Že pred tem smo resno razmišljali o menjavi imena, kajti velikokrat so nas zamenjevali z Ansamblom Smeh, in največkrat ne v našo korist. Pa tudi kmalu po ustanovitvi Ansambla Hec, nas je nekdo vprašal: »Kako pa, da niste Foksnerji?« Saj so nas enkrat med igranjem v Ivančni Gorici poslušalci preimenovali kar v Foksnerje (zabavljače, veseljake). To ime se nam je že takrat strašno dopadlo in ko smo menjali basista, smo se odločil še za zamenjavo imena. Zdi se nam, da grejo Foksnerji bolje »v uho«. Roky, ti si se ansamblu priključil kot zadnji. Kako je prišlo do tvojega sodelovanja s Foksnerji. Kdaj in kje si se spoznal s člani? Kaj je bilo tisto najbolj odločilno, da si pristopil k Foksnerjem in ne kakšnemu drugemu ansamblu, saj veljaš za izkušenega glasbenika, ki je kilometrino nabiral že v svojem družinskem ansamblu Šantej. Roky: Ja, to je res, da sem se ansamblu pridružil zadnji. Vse se je začelo na začetku leta 2020, ko smo se člani nekdanjega ansambla Šan-tej odločili, da bomo za nekaj časa odšli na "pavzo". Takrat sem aktivno začel iskati ekipo, s katerimi bi sodeloval. Šel sem v nekaj različnih zasedb, kjer pa se nisem našel. Dokler nisem nekje na začetku poletja prišel na vaje k ansamblu Hec. Od prej sem bežno poznal le Matjaža. Dominika in Matevža pa sem spoznal šele na prvih vajah. Fantje so bili zelo sproščeni, zabavni in zato mi je tako vzdušje že na samem začetku pustilo lep vtis. Ko pa smo na vajah zaigrali še nekaj zabavnih skladb, ki smo jih v celoti zaigrali v živo, pa je v meni zbudilo dodaten izziv, po katerem sem vedno hrepenel. To je bil v bistvu povod, da sem se odločil, da bom z njimi tudi sodeloval v prihodnje. Takrat smo tudi spremenili ime, pod katerim delujemo še danes. Mislim, da smo se odlično ujeli! Katera je bila vaša prva avtorska skladba? Kdaj ste jo posneli in kdo je avtor? Matjaž: Prva avtorska skladba Ljubezen presneta je nastala leta 2018. Mnogi bi rekli, da pozno, vendar smo se prej posvečali večanju repertoarja za nastope. Avtor besedila in melodije je bil takratni basist Matjaž Pirš. Skupaj smo naredili še nekaj popravkov in vižo posneli v studiu Primoža Ilovarja. Video podobo nam je uredil Urh Pirc. Koliko avtorskih skladb ste doslej že posneli? Pišete tekste in skladbe sami, ali sodelujete s kakšnimi pisci tekstov in skladb? Matjaž: Posnetih imamo 10 skladb, ' ® ' A - A i' &T / 1 h „ v^ v .1 - m, % J & w „ K* — . Ja I - .. a ! ^sr^^*« m Skupina Foksnerji z vokalno skupino Amabile, foto: Tomaž Petek Karikatura Foksnerjev, avtor: Boštjan Selak (Bostiart) od tega eno priredbo in pa tri «co-verje«. Trudimo se, da bi čim več napisali sami, vendar to ni najbolj enostavno, tako, da včasih poiščemo tudi kakšno pomoč. Doslej smo ustvarili pet povsem avtorskih pesmi, ostale pa so nam napisali drugi. Doslej smo sodelovali z Davidom Novakom, Primožem Ilovarjem, Igorjem Pirkovičem ter z Matejem Kocjančičem. Vaša največja uspešnica je skladba Nejsm vejdu. Lahko kaj več poveste o tem, kako je prišlo do odločitve, da naredite njeno priredbo? Matevž: Skladbo Nejsm vejdu smo fantje pripravljali že v času, ko smo delovali še pod imenom ansambel Hec. Kar nekaj časa je trajalo, da smo zbrali pogum in se odločili, da jo tudi posnamemo. Zelo smo bili veseli odziva in podpore avtorja skladbe Mateja Kocjančiča iz Žužemberka. Do odločitve pa je prišlo tako, da smo jo fantje malo za šalo malo za res zaigrali na vajah. Že prvič je kar dobro zvenelo, vživeli smo se v skladbo in bili prepričani, da jo želimo posneti. Verjetno tudi zato, ker ima skladba malo počasnejši ritem polke in se nam je to zdelo zanimivo. Izdali smo jo potem v času, ko se nam je pridružil Roky in smo se preimenovali v Foksnerje. Kdaj ste na svojih nastopih na gasilskih veselicah začeli poleg na-rodno-zabave glasbe vključevati še druge zvrsti popularne glasbe? Uživate v igranju vseh zvrsti popularne glasbe, ali vam je kakšna zvrst še posebej blizu? Matjaž: Potreba po zabavni zvrsti se je pokazala že kmalu po prvih nastopih, ko sploh še nismo igrali na veselicah. Žal vsega takoj nismo mogli narediti, tako da smo se tega intenzivno lotili s prihodom Matevža. Tako smo se dogovorili, kitara in bas ostaneta tam kjer sta, Dominik se je javil za igranje klaviatur, jaz pa za bobne. Ugotovili smo, da nam je tudi ta zvrst glasbe zelo všeč in da nam predstavlja dodaten izziv, tako da bi lahko rekli, da v obeh postavah uživamo enako. Koliko skladb zaigrate povprečno na gasilskih veselicah? Znate vse na pamet? Kako si jih zapomnite, uporabljate kakšno posebno tehniko? Dominik: Mislim, da na veselici zaigramo med 130 in 150 skladb. Na začetku smo za večino skladb potrebovali besedila, a smo kasneje ugotovili, da nas to pogosto le omejuje. Z besedilom si na odru namreč veliko bolj statičen, vsaj jaz kot pevec. Ker smo želeli publiki vsakič ponuditi to, kar znamo, to pa je žur, se zdaj besedila učimo na pamet. Tukajni nobene posebne tehnike, skladbo moraš le nekajkrat prepeti. Na prvem nastopu si včasih še pomagamo s teksti, a v glavnem poskušamo igrati brez. Matevž, zdi se, da ti najbolj uživaš pri igranju in petju zabavne, še posebej bolj rokerske glasbe. Priredba Sam en majhen poljub, ki ste jo Foksnerji posneli v lanskem letu, ti je bila še posebej pisana na kožo. Si pred Foksnerji igral bolj zabavno ali narodno-zabavno glasbo? Matevž: Že od malih nog sem veliko poslušal zabavno glasbo. Verjetno več kot narodno-zabavno, oboje pa mi je zelo pri srcu. Rad poslušam različne zvrsti, predvsem glasbo z rokerskim pridihom. Tako odkrivam nove avtorje in se učim novih stvari, kar me tudi najbolj veseli. V petek zvečer je ena bolj popularnih televizijskih oddaj na RTV Slovenija, kjer se predstavlja tudi narodno-zabavna glasba. V letu 2021 ste se v tej oddaji predstavili tudi Foksnerji. Kaj takšen nastop pomeni za mlad ansambel. Matjaž: Ja res je. Leta 2021 smo samostojno nastopili v oddaji v Petek zvečer, s skladbo V dobri družbi. Zraven je bil narejen odličen aranžma in skladba je res izpadla vrhunsko. Res je užitek nastopiti s takimi vrhunskimi glasbeniki kot so Diamanti, še posebej, če predstavljaš lastno skladbo. Med generalko in snemanjem smo sami štirje odšli na pijačo in ugotovili, da je to vrhunec naše kariere. »To je to, kar nehajmo!« smo rekli, seveda v šali. Ja, občutek je res vrhunski in želimo si in delamo na tem, da bi do takih nastopov prišlo večkrat. Vaša zanimivost je tudi, da se na plakatih predstavljate s karikaturami, kar je precej izvirna ideja. Čigava ideja je bila to in kdo je avtor karikatur? Matjaž: Ko smo se pogovarjali o novem imenu, smo morali seveda razmišljati o podobi plakatov, logotipa, in vsega materiala, ki nas bo predstavljal. Tako smo ugotovili, da karikatur pa nima še noben ansambel, jih bomo imeli pa mi! Tako smo se obrnili na Boštjana Selaka (Bostiart), ki nam je naredil karika- ture, po katerih nas ljudje poznajo oz. spoznavajo. V božično-novoletnem času ste nas presenetili s posnetkom nove priredbe, ki ste jo posneli kar v gasilskem domu v Hrastovem Dolu. Gre za skladbo Na božično noč, ki ste jo izvedli skupaj z žensko vokalno skupino Amabile. Od kje ideja in ali si lahko nadejamo še kakšen vaš skupen projekt? Matjaž: To jesen smo se odločili, da posnamemo nekaj»coverjev«. Na koncu novembra smo prišli na idejo, da bi posneli priredbo skladbe skupine Pop Design, Na božično noč. Matevž se je takoj spomnil, da bi punce iz skupine Amabile lahko odpele back vokale. Seveda smo se strinjali, saj dekleta poznamo že od prej, iz raznih porok, in vemo, da so ravno tako preproste in zabavne kot mi. Tudi one so bile nad tem navdušene in tako smo skupaj lotili projekta. Vse audio in video posnetke smo naredili v našem prostoru za vaje, na gasilskem domu v Hrastovem Dolu. Za kamero je poskrbel Tim Škrlec, montažo pa je kasneje naredil kar naš Roky, namreč to je tudi njegov poklic. V kratkem napovedujete novo avtorsko skladbo. Nam lahko zaupate kaj več o njej in kdaj bo ugledala luč sveta? Matjaž: Ja res je, nova skladba je v nastanku. Lahko povemo, da bo ta povsem avtorska, predstavitev pa planiramo nekje v začetku februarja. Naš pogovor zaključujemo še z zadnjim vprašanjem, ki je vezan na festivale narodno-zabavne glasbe, kjer vas še nismo zasledili. Načrtujete v bližnji prihodnosti nastop na kakšnem od najbolj znanih festivalov tovrstne glasbe, npr. Vurberk, Števerjan, Ptuj... ? Res je, da na festivalih še nismo dosegli uspehov, vendar se jih tudi nismo veliko udeležili. Do sedaj smo na festivalnih nastopili dvakrat, nazadnje tri leta nazaj. Vso pozornost smo namreč posvečali širjenju repertoarja in izdajanju novih skladb. Tako smo festivale postavili malo na stran. Razpisi za omenjene festivale za leto 2023 še niso zunaj. Ko bodo in če bomo takrat imeli skladbo, za katero bomo čutili, da je lahko zmagovalna, nas boste zagotovo videli tudi na kakšnem od najbolj znanih festivalov! Pogovor pripravil Dušan Štepec A Sobrače ^Šentvi m januar-februar 2023 številka 1 Kultura 23 Izjemen božični koncert moškega pevskega zbora prijatelji z gosti Na praznični dan, 26. decembra, je potekal tradicionalni božični koncert v cerkvi sv. Pavla v Šentpavlu, ki ga je pripravil Moški pevski zbor Prijatelji, pod umetniškim vodstvom Roberta Markoviča. Programu, ki so ga pripravili Prijatelji z gosti sta prisluhnila tudi župan Dušan Strnad in podžupan Tomaž Smole. V goste so Prijatelji povabili člane Ansambla Foksnerji, domačo citrar-ko Evo Medved, solista Glasbene šole Grosuplje - izpostava Ivančna Gorica Žigo Jožeta Štrusa, pianistko Špelo Sellak in osrednjo gostjo večera slovensko operno pevko sopranistko Jerico Steklasa, ki je z znanimi opernimi melodijami navdušila občinstvo. Po skupnih pesmih vseh izvajalcev, Sveti noči in Silvestrskem poljubu, sta zbrane nagovorila šentviški župnik Izidor Grošelj in župan Dušan Strnad. V nagovoru sta poudarila, da so člani MPZ Prijatelji nepogrešljivi del tako v domači šentviški fari kot na prireditvah v občini Ivančna Gorica. Ob zaključku leta sta vsem skupajzaželela vesel preostanek božičnih praznikov ter varen in zdrav vstop v leto 2023. Koncert je s hudomušnimi vložki povezovala domačinka Jana Žurga. Druženje se je po koncertnem delu Koncert ZePZ Harmonija Z Avseniki v praznične dni » « K \ Mesec december je zelo hiter mesec. Vedno pa postreže z vrsto najrazličnejših dogodkov, ki nam krajšajo čas, omogočajo srečanje s prijatelji in nam narišejo nasmeh na obraz. 18. decembra 2022 smo za to poskrbele pevke ŽePZ Harmonija in pripravile nedeljsko popoldne z Avseniki. Ne, ne, niso prišli Avseni-ki, ampak je naš program vseboval pesmi bratov Avsenik, ki opevajo domovino, družino in praznične dni. V goste smo povabile MePZ Grosuplje, oba zbora vodi zborovodki-nja Gabrijela Cedilnik, ter otroški pevski zbor OŠ Stična in vokalno skupino Nimfe, oba zbora vodi Bojana Mulh. Pri posameznih pesmih so se predstavili solisti: Tone Zalar, Marija Struna in njene tri vnukinje Ula, Iza in Eva, Ana Jerina in Marko Okorn, ki je bil obenem tudi v vlogi dobrega moža s polno košaro daril. Zborom pa so pomagali instrumen-talisti: Primož Cedilnik, Sara Mulh in Urška Petek. Program je bil medge- Zimska produkcija v izvedbi Plesne šole Guapa neracijsko obarvan, saj so na odru prepevale in igrale kar tri generacije - babice, mamice in vnukinje. Največji aplavz je seveda požel otroški pevski zbor, ki je res polepšal pred-praznične dni, in na koncu koncerta mladi harmonikar Ožbej Zupančič s skladbo Golica. Dvorana stiškega kulturnega doma je bila zasedena do zadnjega kotič- ka, razveselile smo se prisotnosti predsednice ZKD Saše Koleša. Prireditev je povezovala Urška Petek in na koncu vse prisotne povabila na druženje po koncertu. Dobrote smo pripravile pevke ŽePZ Harmonija. Bilo je prijetno, me pa zadovoljne. Nasvidenje naslednje leto. Za ŽePZ Harmonija Darinka Petek V nedeljo, 22. januarja 2023, se je v športni dvorani OŠ Stična odvila 34. Guapa plesna produkcija. Plesalci so obiskovalce popeljali v svet Disneyevih junakov. Kratka plesna predstava je nastala pod taktirko ambasadorke občine Ivančna Gorica Maje Zrilič in vseh članov Guapa ekipe. To so: Ana Kastelic, Barbara Tekavec Štular, Kaja Smrekar, Lucija Balant, Nejc Darovec in Tajda Ilar. Nastopilo je več kot 200 plesalk in plesalcev starih od 3 let naprej. Gledalci, med katerimi je bil tudi župan Dušan Strnad, so tako občudovali malčke, ki se komaj uvajajo v ples in mladino, ki so že pravi plesni mojstri, kar pa nekateri dokazujejo tudi na plesnih tekmovanjih. Prav vsi so dokazali, da zmorejo skupaj pripra- viti atraktivno in čudovito plesno predstavo. Organizatorji so napovedali, da za junij pripravljajo plesno produkcijo, ki bo posvečena Michaelu Jacksonu in se že veselijo nadaljnjega plesne- Bozičkova dnevna soba v izvedbi MePZ Zborallica Po sedmih letih je Mešani pevski zbor Zborallica, ki deluje pod okriljem Kulturnega društva Stična, ponovno pripravil Božični koncert z gosti. 22. decembra se je oder v kulturni dvorani v Stični prelevil v Božičkovo dnevno sobo. Božiček je prebral eno najlepših božičnih pravljic, Hrestača. V večer, obarvan z božičnimi melodijami, so nas popeljali s priredbo Svete noči, zaključili pa so s popevko Naj sneži. nadaljevalo pred cerkvijo ob domačih dobrotah tamkajšnjih gospodinj in kuhanem vinu. Gašper Stopar Na odru so se jim pridružili in polepšali večer Šentviški pritrkovalci, tolkalci iz KD Godba Stična ter šest inštrumentalistov iz naše občine - Urška Petek, Karin Kovaček, Nejc Bavdek, Aljaž Omejec, Klemen Omejec in Jernej Strnad. Člani Mešanega pevskega zbora Zborallica so hvaležni, ker imajo pri svojem občinstvu še vedno toliko podpore, saj je bila dvorana kulturnega doma v Stični polna. Koncerta se je udeležil tudi župan Dušan Strnad s soprogo ter podžupan Tomaž Smole. Anja Omejec, Foto: Klemen Ceglar Božični koncert Šentviških slavčkov z gostjo Tino Gačnik Tiano Tudi minuli božič so na praznični dan v župnijski cerkvi svetega Vida v Šentvidu pri Stični zazvenele božične melodije vokalne skupine Šentviški slavčki. Tradicionalni božični koncert je vrhunec vsakoletnega ustvarjanja Šentviških slavčkov, ki smo tudi tokrat z umetniško vodjo Tanjo Tomažič Kastelic pripravili bogat program božičnih pesmi. Na programu so se našle znane slovenske božične melodije, kot tudi avtorske priredbe domačih in tujih božičnih napevov. S svojim edinstvenim pevskim stilom, smo tudi tokrat številnim poslušalcev prinesli sporočilo božiča. S klavirsko spremljavo je z nami sodelovala Mojca Zajc. ga ustvarjanja. Napovedujejo pa tudi 20. obletnico delovanja Plesne šole Guapa, ki jo bodo s plesno -glasbenim dogodkom obeležili v naslednjem letu. Gašper Stopar Gostja večera je bila priljubljena glasbena ustvarjalka, Tina Gačnik Tiana, ki je večer ob šentviških jaslicah obogatila s svojimi lastnimi skladbami in slovensko ljudsko pesmijo. Da je božič družinski praznik je sporočila s pesmijo v kateri je zapela in zaigrala cela njena mlada družinica. Sicer pa je bil to tudi večer obujanja spominov. Slavčke in Tiano namreč vežejo spomini na skupno gostovanje v evropskem parlamentu v Bruslju leta 2007. Tako smo tudi del programa na koncertu izvedli skupaj in kdo ve, morda nastane še kakšen skupen glasbeni projekt tudi v prihodnje. Druženje z obiskovalci in snovanje novih načrtov pa je sledilo po koncertu, ko so se pred cerkvijo ob okusnih dobrotah in toplih napitkih zaslišali tudi zvoki harmonike Klavdije Ceglar. Šentviški slavčki se ob tej priložnosti zahvaljujemo vsem, ki so kakorkoli pripomogli k izvedbi koncerta in, ki tudi sicer podpirate celoletno delovanje naše skupine; najprej domačemu župniku Izidorju Grošlju, Krajevni skupnosti Šentvid pri Stični, Občini Ivančna Gorica, ZKD občine Ivančna Gorica in Območni izpostavi JSKD Ivančna Gorica. Matej Šteh 24 Kultura januar-februar 2023 številka 1 IlitttMi Božični koncert orkestrov Glasbene šole Grosuplje Letošnji božični koncert je v petek, 16. decembra, pobožal ušesa poslušalcev z raznolikim naborom domače in tuje boljznane glasbe. Predstavili so se štirje orkestri: harmonikarski, kitarski, godalni in pihalni. Program je bil programsko dobro zasnovan, saj se je praznična napetost stopnjevala prav do samega konca koncerta. K lepemu vzdušju je s svojim prijetnim glasom in zanimivim veznim besedilom prispevala tudi povezovalka koncerta, Anamarija Štukelj Cusma. Taktirko harmonikarskega orkestra, ki sicer deluje pod vodstvom prof. Deana T. Zavašnika, je zaradi njegove bolezni prevzel Primož Kranjc. Ansambel je živahno in ubrano zaigral Avsenikovo klasiko (prir. M. Kovačič): Slovenija, od kod lepote tvoje. Sledil je nastop kitarskega orkestra. Vodila ga je prof. Barbara Škrjanc, priredbi za skladbi Nasvidenje (V. In S. Avsenik) in Samo nasmeh je bolj grenak (J. Privšek) je prispeval Braco J. Doblekar, med sodelujoči- Pihalni orkester, foto M. Dular mi gosti pa so nastopili Jakob Jon Doblekar, klarinetist Lenart Šifrar (prof. A. Anderlič), flavtistka Klara Zupančič (prof. H. Potočnik), nekdanji učenec Jaša Krevh na bas kitari in kitarist Žiga Jevnikar. Zasedba je z lepo izvedbo zanimivih priredb ustvarila nekoliko bolj umirjeno in zamišljeno vzdušje. Dirigentka godalnega orkestra prof. Špela Janša je za izvedbo izbrala živahen plesno-praznični program, Harmonikarski orkester, foto R. Petrič Godalno tekmovanje Glasbene šole Grosuplje V četrtek, 1. decembra 2022, je v Jakličevem domu na Vidmu v Dobrepolju potekala druga etapa Prvega tekmovanja mladih godalcev v organizaciji zavoda Fermata in Glasbene šole Grosuplje. Tekmovanja seje udeležilo 23 mladih godalcev matične šole in vseh podružnic ter dislocirane enote. V prvi etapi, 26. novembra, so se tekmovalci predstavili tričlanski komisiji z etudami in orkestrskimi parti. Najboljši med njimi so se uvrstili v drugo etapo, kjer so preigravali skladbe in koncerte ob spremljavi klavirja. V prvi kategoriji (2. in 3. razred) je bil po mnenju komisije najboljši violončelist Erik Remškar, učenec Tamare Dordevič, zlato priznanje sta prejela še Ema Ferlin iz razreda Polone Udovič in Aleksandar Milojevič iz razreda Tamare Dordevič. Odlično so se predstavili tudi Zala Zavodnik, Maj Vencelj in Nika Perko, ki so vsi prejeli srebrna priznanja. Najvišje priznanje v drugi kategoriji (4. in 5. razred) je prejel violončelist Maks Julijan Vrtovec Trajanov iz razreda Tamare Dordevič, tik za njim pa se je prav tako z zlatim priznanjem uvrstila Vita Legan, učenka Zrinke Vlašič Lepen. Bronasti priznanji sta prejeli Patricija Ka-stelic Kamnikar in Klara Lesnik. V tretji kategoriji (6., 7. in 8. r.) je bila najbolje ocenjena violinistka Tara Šurbek, učenka Polone Udovič. Zlato priznanje sta prejela tudi Nika Černelč iz razreda Zrinke Vlašič Lepen in Tristan Maj Udovič Bes iz razreda Polone Udovič. Odlični so bili še Ela Vavtar, Katarina Prelovšek in Jure Muck Vilar, ki so vsi prejeli srebrno priznanje. Na tekmovanju so sodelovali učitelji Glasbene šole Grosuplje Tamara Dordevič, Viktorija Šušteršič, Eva Pal, Matic Bavdek, Zrinka Vlašič Lepen in Polona Udovič, za klavirsko spremljavo so poskrbeli Kristina Arnič, Robert Kohek, Apolonija Štrubelj, Eva Sotelšek, Ivan Kukurič, Evelin Legovič in Darja Brcar. ob katerem se je čutilo, da vsi udeleženi uživajo ob muziciranju. Sledile so skladbe N. Rote: A Time for Us, R. Hardimana: The Lord of the Dance in venček znanih božičnih pesmi. Raven muziciranja mladih glasbenikov v godalnem orkestru se vztrajno dviguje, kar kaže tako na vlaganje truda dirigentke kot vseh pedagogov godal, ki skrbijo za pripravljenost svojih učencev. Kot sklepna točka večera je nastopil pihalni orkester z dirigentom prof. Andrejem Tomažinom, ki nam je postregel z bolj ali manj znanimi uspešnicami, vključno s filmsko glasbo. Tako so na odru polno zasedene avle OŠ Louisa Adamiča zazvenele naslednje skladbe J. Hornerja: My Heart Will Go On, J. Hurwitza: La La Land, N. H. Browna: Singin' in the Rain, D. Elfmana: The Nightmare Before Christmas ter J. Curnowa: The Carolers. Orkester je zasijal v polni in usklajeni zvočnosti z močnim občutkom za pripadnost skupnemu poslanstvu, kakovostni Godalni orkester, foto R. Petrič izvedbi. Vsakoletni dogodek, pri katerem sodeluje vsa šola, vselej napolni srca z veselim pričakovanjem in veselimo se, da bomo lahko v bližnji prihodnosti poslušali mlade glas- benike v novi šoli in v akustično ter prostorsko primernejši dvorani. Za Glasbeno šolo Grosuplje pripravila Lovorka Nemeš Dular Foto: Robert Petrič, Matej Dular Tekmovalce so z darili podprli Glasbena šola Grosuplje, JSKD OI Ivančna Gorica in Godalni orkester KD Stična, ki je podaril nekaj vstopnic za spomladanski Rockester. Številni poslušalci so bili navdušeni nad visokim nivojem učencev godalnega oddelka Glasbene šole Grosuplje. Drugo etapo tekmovanja je poslušala tudi pomočnica ravnatelja, violinistka Špela Janša, ki je izrazila zadovoljstvo nad visokim nivojem igranja. Za Glasbeno šolo Grosuplje pripravila Polona Udovič Avtor fotografije: Daniel Sami Blažič Glasbeni večer v OS Zagradec V avli Osnovne šole Zagradec je bil v četrtek, 15. decembra 2022, lep, glasbeno obarvan večer. Za prijetno vzdušje so poskrbeli mentorji in učitelji, predvsem pa mladi glasbeni učenci in navdušenci iz Zagradca, ki obiskujejo dislocirano enoto Glasbene šole Grosuplje, podružnice Ivančna Gorica. Poučevanje glasbe v Zagradcu poteka že štiri leta. Vodja dislocirane enote je Tanja Tomažič Kastelic, ravnatelj GŠ Grosuplje pa je Dean Za-vašnik. V zagraški enoti deluje sedem mentorjev, šolo pa obiskuje okoli trideset učencev. Najmlajši učenci so stari okoli 7 let, najstarejši pa 15 let. V dislocirani enoti Zagradec trenutno poučujejo klavir, trobento, kitaro, klavirsko harmoniko flavto in violino, v šolskem letu 2022/2023 pa tudi nauk o glasbi. Na šoli se izvajajo tudi korepeticije in dve komorni igri. Učenci imajo večinoma svoja glasbila, lahko pa si jih izposodijo tudi v GŠ Grosuplje. Na ure prinašajo svoja oz. sposojena glasbila, razen klavirja. Leta 2018 so namreč v Zagradcu kupili tudi nov pianino, v letošnjem šolskem letu pa je dislocirana enota Zagradec dobila še dodatni pianino YAMAHA, električni klavir in prenosni piano. V tem šolskem letu 2022 /23 je bil to prvi javni nastop učenk in učencev, ki je sovpadal z decembrsko-adventnim časom in pričakovanjem božično novoletnih praznikov. Na koncertu so sodelovali morda nekoč glasbeni ambasadorji občine Ivančna Gorica, Slovenije in glasbenih odrov znanih koncertnih dvoran. Prireditev sta vodila Tjaša Fišer Jakšič in Marko Jenič, ki je pozdravil vse obiskovalce, ravnateljico OŠ Zagradec Barbaro Maver, vse sodelujoče, starše in druge goste. Zahvalil se je tudi Občini Ivančna Gorica. Na koncertu so sodelovali učenci pod mentorskim vodstvom Nikoline Kovač, oddelek pihal: Lara Strmec, Lucija Perko, David Zajc, Lana Ko-cmur, Ajda Kastelic, Sara Ratajec. Mentorica godal Polona Udovič je pripravila učenke: Laro Kocmur, Emo Ferlin, Niko Perko, Tajo Jazbec. Mentor trobil je Marko Jenič in je za nastop pripravil: Vida Barmaneca, Tilna Kuhlja, Tajdo Krajnc, Luko Perka in Maksa Bradača. Mentor brenkal Matjaž Kreča poučuje učence: Tilna Perka, Niko Turk, Neli Rojc. Mentor komorne igre Robert Kohek je pripravil učence: Ajdo Strah in Živo Perko (klavir), Ožbeja Kohka (klavirska harmonika) in Luka Perka (trobenta). Korepetiral je tudi večino učencev, ki igrajo violino in trobento. Mentorica klavirja Tjaša Fišer Jakšič je za koncert pripravila učenki: Marijo Žgajnar in Emo Zavrl. Mentor harmonike Matej Kovačič je pripravil učenca Oliverja Mandlja in Ožbeja Kohka. Za zaključek koncerta pa so otroci, ki obiskujejo nauk o glasbi, pod taktirko Roberta Kohka zapeli venček adventih in novoletnih pesmi (solista: Benjamin Zavšek in Luka Perko). Poskrbljeno je bilo tudi za slastne prigrizke in osvežilni sok, ob katerem so se starši, učitelji in učenci po koncu nastopov še prijetno podružili. Marjan Urbas A Sobrače m januar-februar 2023 številka 1 Kultura 25 Na Muljavi pogovorni večer z Vanjo Kovačič, avtorico knjige »Novo življenje« Vanja Kovačič, biologinja z doktoratom iz mednarodnega zdravstva in antropologije je v organizaciji TD Muljava v torek, 10. 1. 2023, na Muljavi predstavila svojo knjigo o svojem raziskovalnem delu pri rehabilitaciji in vključevanju v družbo žrtev vojn na Bližnjem vzhodu, kjer je Vanja v letih 2017 - 2021 delala na projektu v organizaciji »Zdravniki brez meja (MSF)«. Knjiga je v angleškem jeziku izšla pri Manchester University Press, prevedena je tudi v arabski jezik, v pripravi je izdaja v francoskem jeziku. Turistično društvo Muljava je svoje poslanstvo spodbujanja in razvijanja turistične ponudbe tokrat razširilo z idejo, da ob tem poslanstvu ne pozabimo na ambasadorje iz naših krajev, ki delujejo v tujih deželah in o njih ter njihovemu delu domačini zvemo še kaj več. V pozdravnem nagovoru je predsednik TD Muljava Gašper Erjavec poudaril pomen povezovanja in spoznavanja tistih domačinov, ki delujejo doma ali v tujini in ima njihovo delo še poseben pomen za razvoj družbe in dobrega sožitja med ljudmi. Zimski večeri, ko se »naše ptice med božično novoletnimi prazniki vrnejo ob domače ognjišče«, je primeren čas za taka srečanja, zato je TD Muljava organiziralo prvi tak večer, tokrat z domačinko iz Muljave, ki stanuje v Kriški vasi, sicer pa sedaj službuje v Amsterdamu. Vanja je končala študij biologije na Univerzi v Ljubljani in se po študiju odpravila v Veliko Britanijo, kjer je končala prvi magistrski študij v Londonu, drugega pa na Oxfordu, na eni najbolj prestižnih univerz v Evropi in sicer s področja medicinske antropologije. Doktorirala je v Liverpoolu s področja medna- rodnega zdravstva. Že več kot 20 let deluje na raziskovalnih in humanitarnih projektih v Kolumbiji, Braziliji, Keniji, Tanzaniji, Ugandi, Čadu, trenutno pa deluje kot koor-dinatorka projektov v Tadžikistanu, Uzbekistanu, Rusiji, Centralni afriški republiki in Venezueli. Doktorica Vanja Kovačič je v povsem zasedeni dvorani novega gasilnega doma na Muljavi v zanimivem pogovornem večeru predstavila svojo dosedanjo življenjsko pot, svoje raziskovalno delo na številnih mednarodnih projektih ter ozadje, ki je botrovalo temu, da je napisala knjigo, ki ima v originalu naslov »Reconstucting lives, Victims of war in the Middle East and Médecins sans Frontières«. Večer, ki ga je vodila Maruša Pušnik, je v toplem in iskrenem pogovoru številnim obiskovalcem odkrival izzive, s katerimi se je Vanja spopadala ter nevarnosti, v katere se je podajala, da je lahko opravila osebne razgovore z žrtvami vojne iz Sirije, v begunskih centrih v Jordaniji, v nevarnih predmestjih Bagdada in drugih krajih v Iraku. Obenem smo obiskovalci iz Vanjinih opisov »njenih knjižnih junakov« spoznali uso- de naključno ranjenih ljudi od streljanja, min, ognja, bombardiranja njihovih domov, ki je njim in njihovim družinam za vedno spremenila življenje. Kljub hudim travmam, bolečinam in izgubi so odkrito spregovorili o usodnem dogodku, o boju za preživetje, o trnjevi poti do bolnišnice. Iz pripovedi smo začutili, kako lahko živijo brez obsojanja in z upanjem na novo življenje ter kako pomembna je človeška solidarnost. Med predstavitvijo smo izvedeli, kako so bili ranjeni civilisti v teh deželah takoj osumljeni, da so sodelovali v spopadih in jim je grozila smrt. Sorodniki, prijatelji in zdravniki so jih skrivali po kleteh, operirali v garažah in zapuščenih stavbah ter stalno premeščali, da so jim zagotovili varnost. Nekateri od teh so imeli srečo, da so jih humanitarne organizacije rešile ter poslale v bolnico v Amanu. V tej bolnici deluje vrhunsko kirurško in rehabilitacijsko osebje v organizaciji Zdravnikov brez meja (MSF) in ta program in proces okrevanja po vojni je bil tudi predmet Vanjine raziskave. O vsem tem govori njena knjiga, ki je nastala iz pogovorov z več kot 100 reha-bilitiranci in zdravstvenim osebjem, Vanja v pogovoru z moderatorko Marušo ki so jim prek kirurških operacij, fizi-oterapije in psihološke podpore pomagali k izboljšanju delovanja njihovih pohabljenih teles in boljšemu psihološkemu zdravju. Vanja pa je raziskovala, kako jim človeški odnosi znotraj bolnišnice in v njihovem družbenem življenju povrnejo tisto najpomembnejše, kar jim je vzela vojna - upanje in vero v človečnost, kar jim pomaga, da po travmatičnih dogodkih zaživijo v »novem življenju«. Vanja je ob koncu svoje predstavi- tve dva izvoda knjige podarila knjižnici Grosuplje in enoti Ivančna Gorica, kjer bosta na voljo za bralce, ki jih ta tematika zanima in obvladajo angleški jezik. Janja Ambrožič, ki je knjigi prevzela, je izrazila upanje, da se najde kak mecen, ki bi omogočil, da knjiga izide tudi v slovenskem prevodu. Izjemen večer se je zaključil z druženjem ob datljih in domačih sladicah. Danijel Zupančič v imenu TD Muljava Beremo domače Pred nami je četrta sezona Beremo domače Domoznanska bralna značka v Knjižnici Ivančna Gorica se začenja 8. februarja letos in jo organiziramo že četrtič. Srž branja domačih knjig je v zavedanju svojih korenin in seveda v užitku ob branju tega, kar so nam ustvarili naši predniki. Tudi tokrat je bralna značka namenjena otrokom in odraslim, pri čemer še posebej spodbujamo družinsko branje: knjige v družini prebere vsaj eden od otrok in vsaj eden od odraslih (staršev, starih staršev .) - tovr- BRALNI SEZNAM: LEPOSLOVJE ZA ODRASLE: Glavan, Mihael; Stepančič, Damijan: Naš Jurčič Fran, Jaklič: Nevesta s Korinja Jančar, Irma: Tonka z Gore Jančar, Irma: Sledi: po lovskih poteh Jurčič, Josip: Lepa Vida Jurčič, Josip in Smole, Barica: Janez Gremčič Jurčič, Josip in Kersnik, Janko: Rokovnjači Jurčič, Josip: Kloštrski žolnir Jurčič, Josip: Hči mestnega sodnika Jurčič, Josip: Dva prijatelja Jurčič, Josip: Doktor Zober Jurčič, Josip: Spomini starega Slovenca Jurčič, Josip: Ivan Erazem Tattenbach Jurčič, Josip: Domen Jurčič, Josip: Jurij Kobila Jurčič, Josip: Grad Rojinje Jurčič, Josip: Jurij Kozjak Korban, Josip: Iz mojih temnih dni Koželj Horvat Sabina: Stopinja v skali Kramar Breda: Plemenito življenje Kuzma Ganic, Maja: Odločena iti po neznanih poteh Mestnik, Ivanka: Grenki kruh Nose, Anton: Utrinki življenja Petauer, Branko: Puščavska vrtnica Petauer, Branko: Dnevnik stiških pohodnikov Rebec Lukšič, Nataša: Ljubezen na tehtnici Sever, Leopold: Vesele zgodbe z dolenjskih gričev Sivec, Ivan: Povest o Janezovi sreči Sivec, Ivan: Prvi pomladni cvet stno branje bo, kot vedno do sedaj, posebej nagrajeno. Beremo domače se zaključi konec oktobra 2023, sklepna prireditev s podelitvijo priznanj in nagrad pa bo 15. novembra letos. V knjižnici za pultom dobite zgibanke z bralnimi seznami. Več informacij na: 01 787 81 21 (Roman Rozina). Lepo vabljeni k branju domače besede. Starič, Ludvik: Leteči Kranjec Šteh, Dragica: Vse ostalo Trnovšek, Tadej: Zaklad pisarja Bernarda Zajc-Jarc Mihaela: Duhan iz Višnje Gore Zorec, Ivan: Domačija ob Temenici POUČNE KNJIGE ZA ODRASLE: Gabrijel Humek (Anton Nadrah et al.) Glavan, Mihael: Miha Kastelic, 1796-1868/.../ Jurčič in njegovi rojaki skozi čas, zbornik ob 170-letnici pisatelja Josipa Jurčiča/.../ (Tatjana Lampret et al.) Kastelic, Jože (ur.) et al.: Muljava Kmecl, Matjaž: Josip Jurčič, pripovednik in dramatik Kozinc, Željko: Lepote in vrednote treh dolin: domoznansko popotovanje po občinah Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje (poglavje o ivanški občini) Matičetov, Milko in Štefan, Anja: Anton Dremelj Resnik Nadrah, Anton in Sedej, Ivan: Samostan Stična ob 850-letnici Perenič, Urška: Josip Jurčič: pripovedovalec svojega in našega časa Samostan Stična - domovanje patra Simona Ašiča (Anton Nadrah et al.) Srebrnič, Josip: Stična Šteh, Matej in Potokar, Marjan: Avgust Likovnik: življenje in delo Zajc, Mojca: Jurčičeva pot Nina kliče pomlad z 11. tradicionalno »Ivanko« Koncert v domači Ivančni Gorici je za našo sokrajanko Nino Pušlar zagotovo posebno doživetje. Pa ne samo zanjo. Številčna domača publika, ki marsikdaj spremlja Nino tudi po njenih nastopih širom po Sloveniji, je še posebej vesela, ko Nina zapoje doma. Devet domačih koncertov v športni dvorani OŠ Stična je Nina pripravila ob koncu leta, lansko jubilejno deseto »Ivanko« pa je morala zaradi koronavirusa premakniti na marec. In ker se takrat ravno prebuja pomlad, se je odločila, da bo tudi letošnja »Ivanka« v mesecu marcu. Poleg spomladanskega sonca bo srca zvestih poslušalcev s svojimi uspešnicami torej ogrela tudi najbolj predvajana slovenska glasbena izvajalka. Z njo boste lahko zapeli v soboto, 11. marca, ob 19:30. Nina tudi tokrat ne želi izdati čisto vsega, kar pripravlja za letošnji že enajsti koncert po vrsti. A ker bo koncert v nizu njene turneje »Nina, Nina, Nina«, ki jo je začela decembra lani, bodo tudi v Ivančni Gorici z njo na odru glasbeniki in plesalci, ki so jo spremljali na njenem največjem koncertu v karieri, v hali Tivoli. »Ker so bili odzivi na koncert tako dobri, smo se z ekipo odločili, da v letu 2023 nadaljujemo s turnejo »Nina, Nina, Nina«, ki jo bo pospremil tudi čisto sveže izdan sedmi studijski album, ki sem ga skupaj s svojo ekipo ustvarjala zadnji dve leti. Četrti koncert turneje bo tako prav domača športna dvorana v Ivančni Gorici in komaj čakam,« je povedala Nina, ki napoveduje, da bodo na njenem koncertu v Ivančni Gorici premierno izvedene tudi nekatere pesmi z njenega novega albuma Nina, Nina, Nina. Matej Šteh 26 Kultura januar-februar 2023 številka 1 IlitttMi Kratke iz knjižnica Ivančna Gorica Knjižnica Ivančna Gorica, Ul. II. Grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica 01/78 78 121, 051 236 436 izposojaivg@knjiznicagro.si, www.gro.sik.si FB Knjižnica Ivančna Gorica https://www.instagram.com/knjiznicaivancnagorica/ Biblos DRAGOCENO DARILO je naša knjižnica prejela od dr. Vanje Kovačič. Januarja je namreč na domači Muljavi predstavila svojo knjigo »Reconstructing lives« oz. »Nova življenja«, ki je v Angliji izšla pred dvema letoma. Delo je nastalo v okviru projekta nevladne organizacije Zdravniki brez meja v Jordaniji, kjer je dr. Kovačič sodelovala kot raziskovalka in opravila pogovore z žrtvami vojn ter osebja v bolnišnici. En izvod knjige je podarila nam, enega pa za uporabnike knjižnice v Grosupljem. Omenimo, da je delo, ki bo v kratkem na voljo za izposojo, v angleščini. PAKETNIK IN KNJIGOMAT sta sodobna pripomočka, ki ju je knjižnica v sodelovanju z Občino Ivančna Gorica namestila zato, da bi uporabnikom omogočila čim bolj fleksibilno izposojo in vračanje gradiva. Z uporabo knjigomata v knjižnici se boste predvsem lahko izognili gneči pri izposoje-valnem pultu, s paketnikom pred knjižnico pa vam omogočamo prevzem gradiva izven delovnega časa. Kot smo že večkrat zapisali in povedali, kljub možnostim, ki jih ponuja sodobna tehnologija, knjižničarji želimo ohraniti stik z uporabniki, saj kakovostnega pogovora ne more zamenjati nobena tehnologija. SOBA POBEGA je decembra in januarja v naši knjižnici navdušila več skupin mladih pustolovcev, ki so s skupnimi močmi reševali bolj ali manj zapletene uganke in izzive, te je sestavila in v zanimivo zgodbo povezala študentka Rebeka Pintar. PROJEKT ZELENI BRALEC je v januarju že dosegel vse drugošolce v občini, ki jih bomo po veliko vaje iz branja konec šolskega leta sprejeli med bralce. Gre za projekt, ki ga podpira Občina Ivančna Gorica in mladim bralcem podari majice z napisom »Že berem sam«. Ob prvem obisku so drugošolci spoznali, kako nastanejo knjige, kakšne knjižnice obstajajo, pozabavajo se ob ugankah in pravljicah, mnogi od njih so se tudi vpisali v knjižnico in si že izposodili knjige. OTROCI ste v knjižnico še posebej vabljeni vsak prvi ponedeljek v mesecu ob 17. uri, ko za vas pripravljamo srečanje ob kamišibaju, in vsak tretji četrtek ob 17. uri, ko na vrsto pridejo pravljice. Kamišibaj je primeren za mlajše otroke (od 3 do 5 let) v spremstvu staršev, pravljice pa za nekoliko starejše (od 6 do 9 let). ŠAH v knjižnici je dejavnost za vse generacije (od 7. leta dalje), ki v naši knjižnici poteka vsak petek ob 17. uri v sodelovanju s Šahovskim klubom Višnja Gora-Stična. RAZSTAVA PLEČNIK NAS NAVDIHUJE - V sodelovanju s Kulturnim društvom Temenica je v naši knjižnici na ogled razstava del z naslovom Plečnik nas navdihuje. Razstavljeni stebri in grafike so nastali lansko jesen, torej v Plečnikovem letu, na likovnih delavnicah za odrasle v Temenici, ki jih je vodila profesorica likovne umetnosti Jelka Rojec. Z njimi so se udeležili tudi likovnega natečaja Slikovita arhitektura, ki sta ga organizirala JSKD Ljubljana in Plečnikova hiša. Na podlagi strokovne ocene so mentorici in skupini podelili pohvalo za izbrana likovna dela. BEREMO DOMAČE je projekt domoznanske bralne značke, ki v naši knjižnici poteka od 8. februarja do konca oktobra. Vabljeni, da pri izposojevalnem pultu vzamete letak s seznamom knjig in navodili za sodelovanje. BRALNI KLUB je oblika druženja, ki vključuje pogovor o prebrani knjigi. V tem letu je naša knjižnica osnovala nov bralni klub za odrasle, ki se je na uvodnem srečanju sestal konec januarja. Vsi, ki bi želeli sodelovati v njem, ali vas zanima, kaj se dogaja na teh srečanjih, vabljeni, da se nam pridružite v knjižnici v torek, 28. februarja, ob 17. uri, ko se bomo pogovarjali o knjigi Laetitie Colombani: Kita. Razstava Melite Garvas Tavčarjeva obletnica /1851-1923/ Letošnje leto je v Sloveniji posvečeno pisatelju Ivanu Tavčarju, saj poteka februarja sto let od njegove smrti. Poznamo ga po delih, kot so Cvetje v jeseni, Med gorami in Visoška kronika - v vseh opisuje rodno Gorenjsko. Bil pa je Tavčar tudi časnikar in tako je kar dvakrat poročal o nekem «vele-umnem« možu iz naših krajev. O Jožefu Rojcu iz Sel pri Šumberku je med drugim zapisal:»Hodil ni nikdar v šolo in je znal brati in pisati in učil se ni nobenega rokodelstva in je znal narediti razen klobuka vse, kar je potreboval za dom. Bil je krojač, čevljar, mizar, kolar, sodar, kovač, ključavničar, tesar, krovec, zidar, kamnosek, urar, puškar i. dr. Ker je bil njegov preživljenski posel poljedelstvo in žganjarstvo, opravljal je navedena rokodelstva brez malih izjem samo za dom, le puške in ure je popravljal tudi drugim, dokler je še dobro videl. Posebno ponosen je bil na šivalni stroj, ki ga je v celoti - razen igle -popolnoma sam naredil za doto hčeri Mariji, ki se je poročila s Francem Prijateljem v Šentpavel.« In kje bi Tavčar vse to lahko izvedel? Morda od moža svoje sestre Marjane Antona Zorca, ki je bil doma iz Zagorice pri Gabru. Iz te vasi je bila doma tudi Rojčeva žena. Anton Zorc je šel v Ljubljano za postreščka, potem je napredoval do trgovca z moko in morda tudi po zaslugi dveh dobrih ženitev prišel do lepega premoženja. Njegove pravnukinje so danes ugledne Slovenke. Valerija Ravbar Decembra in januarja je bila Knjižnici Ivančna Gorica na ogled razstava likovnih del z naslovom Nekje vmes, avtorice Melite Garvas iz Višnje Gore. Odprli smo jo v četrtek, 22. decembra, dogodek pa je potekal v soorga-nizaciji Mestne knjižnice Grosuplje, Enote Ivančna Gorica, Kulturnega društva Janez Cigler Višnja Gora in avtorice ter njene družine. Nastopili so mladi glasbeniki Glasbene šole Grosuplje, podružnice Ivančna Gorica: violončelistka Vita Legan (mentorica Zrinka Vlašič Lepen) in kvartet saksofonov v sestavi: Lina Sekirnik, Luka Japelj, Johan Ramšak ter Gašper Možina (mentor Jaka Ahačevčič). Melita Garvas je likovna pedagoginja in specialistka pomoči z umetnostjo, zaposlena kot vzgojiteljica mladostnikov v Vzgojno-iz-obraževalnem zavodu Višnja Gora. Svojo kreativnost, optimizem in svobodomiselnost izraža na različne načine: z likovnim snovanjem, likovnimi, gledališkimi in s plesnimi delavnicami, poezijo. Leta 2016 je izšla njena pesniška zbirka z naslovom Danes name dežuje svetloba. Zadnja leta pod znamko Unikati Tita Mita ustvarja tudi nakit. Njeni uhani, ogrlice in zapestnice so res pravi umetniški izdelki. Sprva je zanje uporabila ostanke barv, ki jih je nanesla na koščke lesa, zdaj pa so to namensko narejene mojstrovine. Velja omeniti, da je bila zelo aktiv- na tudi v višnjegorskem kulturnem društvu, kjer je najprej delovala kot igralka, potem pa kot scenografka in režiserka, dve gledališki predstavi sta bili v celoti njeno avtorsko delo. Tisti, ki spremljajo njeno likovno delovanje skozi daljše obdobje, so takoj opazili, da so slike, ki so nastale v zadnjih letih, drugačne. To je v recenziji razstave izpostavila tudi Simona Zorko, sociologinja kulture in umetnostna zgodovinarka, sicer vodja ivanške izpostave JSKD, na odprtju je recenzijo prebrala knjižničarka Maruša Pušnik. Sama avtorica je pojasnila, da likovno snovanje, ki je bilo na ogled v ivanški knjižnici, govori o doživljanju obdobja njene rehabilitacije po covidu in trudu ohranjanja tistega, kar ona je. Poetsko plat Melite Garvas je na odprtju predstavila predsednica Kulturnega društva Janez Cigler Višnja Gora Špela Bašar. Vsi, ki so prišli na dogodek, so bili na koncu deležni dobrot, ki jih je pripravila Melitina mama Majda Garvas. Knjižnica Ivančna Gorica Z Urško Petek po Namibiji Prireditveni prostor ivanške knjižnice je bil sredi januarja dobesedno premajhen, da bi sprejel vse tiste, ki so prišli poslušat potopis Ivančanke Urške Petek o Namibiji. Ob fotografijah in posnetkih, ki sta jih Urška in njena hči Tinkara posneli na potovanju po jugozahodu Afrike, smo prav vsi na poseben način spoznali Namibijo. Izvedeli smo, da je to potovanje Urška dobila kot rojstnodnevno darilo, saj je ob neki priložnosti omenila, da si želi v Tanzanijo, kjer bo doživela savano in savanske živali, nacionalne parke ... Na koncu se je odločila, da raje odpotuje v Namibi-jo, kjer bo lahko videla večino stvari, ki jih ima Tanzanija, poleg tega pa še puščavo Namib. V skupini 26 popotnikov, ki je potovala z izkušenim Zvonetom Šerugo, sta Urška in Tinkara preživeli 18 dni, od tega 15 dni v Namibiji. Njuno potovanje je trajalo od 19. avgusta do 5. septembra 2022, to je čas, ko je tam pravzaprav zima, a čeprav govorimo o Afriki, so spoznali mraz, sploh ponoči, zato je smučarsko spodnje perilo prišlo še kako prav. V Afriki sta dočakali tudi začetek letošnjega šolskega leta, kar je za učiteljico, Urška namreč poučuje geografijo in slovenski jezik na Osnovni šoli Stična, in učenko, Tinkara je devetošol-ka, vsako leto pomemben dan. Na potopisnem večeru smo iz prve roke izvedeli in tudi videli, kako slikovita država je Namibija, Urška in Tinkara sta tam premagali 4.200 kilometrov. »Skupina, v kateri sva potovali, je bila zelo raznolika, najmlajši je imel 10 let, najstarejši 66, a smo se zelo povezali in skupaj zmogli vse izzive. Vozili smo se z džipi s pogonom 4x4, pogosto smo morali vklopiti še reduktorje. Vsak dan smo naredili od 100 do 500 kilometrov in doživeli Namibijo v vseh razsežnostih,« je med drugim pojasnila Urška in dodala, da so iskali puščavske slone, bušmano- ve slikarije, splezali so na najvišjo sipino v Mrtvi dolini, občudovali savano in puščavo, eno noč so preživeli s plemenom Himbe, dva dni so bili v nacionalnem parku Etoša, od blizu so videli različne savanske živali ... Spali so v šotorih pod zvezdnatim nebom, sicer so prenočevali v kampih, a to niso takšni kampi, kot jih poznamo pri nas. Tinkara je povedala, da ji je bilo najbolj všeč v puščavi, kjer so splezali na najvišjo sipino (Big Daddy), navdušile so jo tudi večerje ob ognju in pogovori, ki so se zavlekli dolgo v noč. Po takšnem potovanju človek težko razmišlja, da bo ostanek življenja preživel doma, tudi Urška in Tinkara že kujeta nove popotne načrte. V bližnji prihodnosti načrtujeta obisk Irske, med bolj oddaljenimi destina-cijami, ki si jih še želita doživeti, pa so tudi: Jordanija, Oman, Kostarika, Panama in še vedno - Tanzanija. Slikovito predavanje v Knjižnici Ivančna Gorica, ki je za obisk Nami-bije verjetno navdušilo slehernega v publiki, se je končalo ob mizah, polnih dobrot, ki jih je pripravila Urška s svojo družino. Knjižnica Ivančna Gorica A Sobrače ^Šentvi m januar-februar 2023 številka 1 Šport 27 8. Taekwondo pokal Ivančna Gorica V nedeljo, 20. 11. 2022, se je odvijalo osmo mednarodno tekmovanje Pokal Ivančna Gorica. Sodelovalo je 30 klubov iz sedmih držav: Italije, Hrvaške, Slovaške, Madžarske, Bosne, Kosova in Slovenije. Tudi letos smo na pokalu imeli borbe, kick in poomse (tehnika ali forme). Otvoritveni govor je imel predsednik Taekwondo zveze Slovenije Zlatan Randelovič. Na tekmovanju je sodelovalo 340 tekmovalcev, od tega jih je 239 tekmovalo v borbah in kicku ter 101 v tehniki. Iz kluba Kang je bilo 44 tekmovalcev, ki so tekmovali v kicku, borbah in tehniki. Klub Kang je v kicku osvojil ekipno 1. mesto, v borbah 3. mesto in v tehniki 4. mesto. Najboljši tekmovalci iz našega kluba so bili Filip Zupančič pri mlajših kadetih, Mojca Maršič pri kadetinjah in Gabrijel Črnila pri kadetih do višjega modrega pasu. Vsi trije so dobili pokal. V kicku, kjer tekmujejo naši najmlajši, je nastopilo 30 Kangovcev. V najstarejši kategoriji si je po treh zmagah zlato kolajno zaslužil Filip Zupančič. Srebrno kolajno so dobili Brina Šturm pri najmlajših kickov-cih z eno zmago in Andrej Stanič v srednji kategoriji po treh zmagah. V srednji kategoriji smo osvojili tri kolajne: Nuška Bašar po treh zmagah srebrno medaljo, Sofi Zakrajšek po dveh zmagah bronasto medaljo in Leoni Zakrajšek po eni zmagi prav tako bronasto medaljo. Bronasto kolajno sta osvojila tudi Stela Sve-tlik v najstarejši kategoriji in Erik Ka-stelic, ki je zmagal dva boja. Po eno zmago v kicku so imeli še Urh Ber-den, Mark Blatnik, Vid Selan in Nik Selan. Ostali Kangovci se v naslednji krog niso prebili. V borbah je tekmovalo 14 Kangovcev. Najprej so na tatami stopli najmlajši. Sofi Zakrajšek in Nuška Ba-šar sta tekmovali v kategoriji deklic -21kg, kjer je Sofi zmagala z 2:0 in osvojila zlato. Nuška je dobila srebrno medaljo. Pri deklicah -24kg sta Ditka Bašar in Leoni Zakrajšek izgubili proti isti nasprotnici. Ditka je bila druga in Leoni tretja. Leo Blatnik mlajši kadet -30kg je imel veliko tremo pred borbo. Bil je zelo pogumen in je proti končnemu zmagovalcu zmagal eno rundo z rezultatom 2:1. Pri mlajših kadetih -33kg smo imeli dva predstavnika: Filipa Zupančiča in Vitalija Černeta. Filip je suvereno zmagal tri borbe z 2:0 in si tako prislužil zlato medaljo. Vitali je bil v prvi rundi prost, v drugi rundi pa je izgubil in pristal na tretjem mestu. Presenečenje dneva je bil Brin Glavač mlajši kadet -39kg, ki je tokrat tekmoval šele drugič in je v prvi borbi zmagal z 2:0. V drugi borbi je za las zgubil z rezultatom 2:1. Brin je lahko zelo ponosen na srebrno medaljo. Vid Miloševič kadet -45kg je imel tokrat tri hrvaške nasprotnike. V prvi borbi je zmagal z 2:1, v drugi z 2:0, v tretji pa je žal izgubil z 2:1. Zasedel je odlično drugo mesto. Za Vida, ki 23.11.2022 potuje na evropsko prvenstvo na Malto, je bil to trening , kjer je malo eksperimentiral. Denis Levičar kadet -45kg, ki je prvič stopil na bori-šče, se je zelo dobro boril in izkazalo se je, da postaja dober borec. Kljub temu je izgubil z 2:0 in si zaslužil 3. mesto. Martin Prijatelj kadet -49kg tokrat ni imel nasprotnika. Prvo mesto je osvojil brez boja, zaradi česar je bil malo razočaran, saj si je borbe zelo želel. Martina v prihodnosti čaka še veliko tekmovanj, kjer bo lahko pridobival nove izkušnje in rezultate. Fantastično vrnitev je naredila naša bivša reprezen-tantka Mojca Maršič, ki je morala zaradi zdravstvenih razlogov za leto dni prekiniti s treningi. Mojca je suvereno zmagala dve borbi in si s tem priborila zlato kolajno. Gabrijel Črnila kadet B +65kg je tekmoval v kategoriji do višjega modrega pasu in je v finalu premagal Hrvata z 2:0 in si zagotovil 1. mesto. Tibor Jože Rozina mladinec -63kg je za malo izgubil proti nasprotniku iz Bratislave in pristal na drugem mestu. V tehniki je tokrat klub Kang zastopalo 11 Kangovcev. V kategoriji mlajših kadetinj 4.-1. kup je tekmovala Tajda Bašar in osvojila tretje mesto. Nato se je na tatami podal Gabrijel Črnila, ki je suvereno zmagal v kategoriji kadetov 8.-5. kup. Nany Urbas se je v kategoriji kadetinj od 8.-5. kup uvrstila na tretje mesto. V kategoriji kadetov od 4.-1. kup smo imeli Kangovci najštevilčnejšo zasedbo, saj so v njej tekmovali kar štirje naši predstavniki. Arjan Rus in Martin Prijatelj sta osvojila bron. Na petem mestu je bil Denis Levičar, na šestem pa Tristan Maj Udovič Bes. Pika Glavač Živčič nas je zastopala v kategoriji kadetinj od 4.-1. kup, kjer je pristala na sedmem mestu. Neža Berden je tekmovala v kategoriji kadetinj s črnimi pasovi in osvojila bronasto medaljo. Naši športniki so se predstavili tudi na tekmovanju v parih. V kategoriji parov od 8-14 let od 8.-1. kup smo imeli tri pare. Nany Urbas in Tristan Maj Udovič Bes sta končala na 10. mestu. Arjan Rus in Tajda Bašar na devetem mestu. Pika Glavač Živičič in Gabrijel Črnila pa sta se zavihtela na stopničke in si nadela bronasto medaljo. Prav tako sta v paru nastopila Tibor Jože Rozina in Lorena Zabukovec v kategoriji mladincev s črnimi pasovi. Osvojila sta bronasto medaljo. V zelo močni skupini mladink s črnimi pasovi smo imeli dve predstavnici, Loreno in Laro Zabukovec. Po tesnem izidu v polfinalnem krogu, kjer sta obe dobili oceno 6.10, se je v finalnem krogu Lorena uvrstila na šesto mesto, Lara pa je bila sedma. Na koncu so se Lorena Zabukovec, Lara Zabukovec in Neža Berden predstavile še v ekipi črnih pasov od 8-17 let in prepričljivo zmagale. »Tekmovalci kluba Kang so imeli tokrat malo smole pri izvedbi, saj jih je kar nekaj naredilo usodne napake, ki so jih stale boljših rezultatov. V športu je včasih pač tako. V prihodnje se bomo potrudili, da bodo tekmovalci lažje obvladovali tremo. Tako se bodo pokazali v še boljši luči in pobirali žlahtnejše medalje. Ker so to že dokazali, verjamemo, da jim bo to ponovno in še mno- FC Ivančna Gorica še vedno na čelu medobčinske zimske futsal lige Dobrepolje Z naslednjim, 11. krogom medobčinske zimske futsal lige, ki poteka v novi dvorani Videm Dobrepolje se bo končal prvi del, v katerem bo vsaka ekipa po 1x igrala z vsako od sodelujočih ekip. Potem se bodo ekipe razdelile v dve, po kakovosti ločeni skupini. V 1. ligi bo igralo prvih šest ekip, v drugi ligi pa preostalih pet. Kot sem zapisal že v prejšnji št. Klasja igrajo v medobčinski ligi tudi tri ekipe iz naše občine. FC Ivančna Gorica, ki je v zadnjem krogu prosta, bo 1. del zaključila na 1. ali 2. mestu (svoj edini poraz je doživela v 10. krogu, ko je z izidom 1:2 izgubila proti ekipi KMN Kot), ekipa ivanških pokalnih prvakov - MSU team ima v 11. krogu še možnost, da se z zmago uvrsti med najboljših šest ekip, ki bodo igrale v 1. ligi, ekipa ŠD Ambrus pa trenutno zaseda zadnje mesto in bo kaj več poskušala pokazati v 2. delu lige. Med strelci še vedno prepričljivo vodi najboljši strelec ivanške lige vseh časov Kristijan Čož iz ekipe FC Ivančna Gorica. 8 zmag, 1 remi, 1 poraz, 25 točk 7 zmag, 2 remi, 0 porazov, 23 točk 7 zmag, 0 remi, 2 porazov, 21 točk 6 zmage, 1 remi, 2 poraza, 19 točk 5 zmag, 1 remi, 3 porazi, 16 točk 5 zmag, 0 remi, 4 porazi, 15 točk 4 zmage, 0 remi, 5 porazov 12 točk 1 zmaga, 2 remi, 6 porazov 5 točk 1 zmaga, 1 remi, 7 porazov, 4 točke 1 zmaga, 1 remi, 7 porazov 4 točke 0 zmag, 1 remi, 8 porazov, 1 točka Simon Bregar 1. FC Ivančna Gorica 2. ŠD Ponikve zeleno-beli 3. KMN Kot & Cementni izdelki Zobec 4. Galaktiki 5. ŠD Račna 6. Športdesign AE Andolšek 7. MSU team 8. ŠD Ponikve mladi 9. ŠD Prikaz risi 10. ŠD Predstruge klapa 11. ŠD Ambrus gokrat uspelo doseči.« je po tekmi razmišljala trenerka tehnike Renata Mavrič. Izjava organizatorja Tomaža Zakraj-ška: «Veseli smo, da smo naš osmi pokal po dveh letih premora znova uspeli organizirati na visokem nivoju s 340 prijavami in tako pestro mednarodno udeležbo. Bil sem v dvomih, ker sta istočasno potekala še dva dogodka: svetovno prvenstvo v Mehiki in svetovni pokal Bosna Open. Zato so bili nekateri trenerji in tekmovalci iz Slovenije odsotni. Klub temu so se tekmovanja udeležili skoraj vsi slovenski klubi. Rad bi se zahvalil vsem klubom in tekmovalcem, ki so podprli našo tekmo. Zahvaljujem se tudi vsem našim članom, ki so nam pomagali pri organizaciji tako velikega tekmovanja in s svojimi dosedanjimi izkušnjami pripomogli, da je tekmovanje potekalo gladko in na tako visokem nivoju. Predvsem sem vesel, da imamo v klubu nove tekmovalce, ki so na pokalu pokazali, da so na pravi poti. Na koncu se zahvaljujem še predsedniku Taekwondo zveze Slovenije Zlatanu Randelo-viču, ki je otvoril tekmovanje.« V klubu Kang smo hvaležni Pekarni Pečjak, ki je s svojo široko bero slastnega francoskega peciva poskrbela za želodčke vseh tekmovalcev in trenerjev. Izjemna ekipa kluba Kang se je pri celotni organizaciji zelo potrudila: red so vzdrževali Martin Koščak, Aleš Tekavčič, Anton Mulh in Miran Podpečnik. Poškodb se je strokovno lotil zdravnik dr. Rus. Špela Bašar in Maja Kveder sta pomagali pri podelitvi. Marko Kastelic je prevzel tiskanje diplom. Lovro Ul-cej, Žan Zupančič in Tija Dobrič so poskrbeli za tekmovalce v borbah in kicku. Renata Mavrič je pomagala pri organizaciji in spremljala vse tekmovalce na tekmovanju v tehniki. Srečno ekipi kluba Kang pri organizaciji Taekwondo pokala Ivančna Gorica še naprej. Darja Podpečnik URNIK DELAVNIC CENTRA ZA KREPITEV ZDRAVJA, ZDRAVSTVENEGA DOMA IVANČNA GORICA: Naslov delavnice Datum Trajanje / prijave Zvišan krvni tlak ^fr Ponedeljek, 27.2.2023 ob 10.00 Torek, 28.2.2023 ob 17.00 1x 90 min / prijave: suzana.lalic@zd-ivg.si 01 620 47 82 Zvišane maščobe v krvi „-A Ponedeljek, 27.2.2023 ob 8.00 Torek, 28.2.2023 ob 18.30 1x 90 min / prijave: suzana.lalic@zd-ivg.si 01 620 47 82 Telovadba za nosečnice Vsak četrtek ob 17.45 1x 45 min / prijave: alena.berends@zd-ivg.si 01 620 47 83 Zvišan krvni sladkor Sreda, 15.2.2023 ob 16.00 Sreda, 1.3.2023 ob 16.30 1x 90 min / prijave: tadeja.gruden@zd-ivg.si 01 620 47 81 Sladkorna bolezen tip 2 / Življenje s sladkorno boleznijo Sreda, 1.3.2023 ob 18.15 7x 90 min / prijave: tadeja.gruden@zd-ivg.si 01 620 47 81 Ali sem fit £ Torek, 14. in 21.2.2023 ob 9.30 1x 45 min / prijave: alena.berends@zd-ivg.si 01 620 47 83 Zdravo jem ¿kf Zbiramo prijave. 4 srečanja ana.stepancic@zd-ivg.si 01 620 47 82 Spoprijemanje z depresijo Zbiramo prijave. 4 srečanja mateja.kosovel@zd-ivg.si 01 620 47 83 Spoprijemanje s stresom / tesnobo ' Zbiramo prijave. 4 srečanja ursa.mele@zd-ivg.si 01 620 47 83 Da, opuščam kajenje Zbiramo prijave. 5+1 srečanj, individualno ali skupinsko / prijave: suzana.lalic@zd-ivg.si 01 620 47 82 Individualno ščetkanje zob Vsako sredo popoldan. 1x 45 min / prijave: beti.zvc@zd-ivg.si 01 620 47 83 Za udeležbo na posamezni delavnici se obvezno prijavite. Delavnice so brezplačne. Vabljeni, da skupaj poskrbimo za zdravje! Šport januar-februar 2023 številka 1 A 28 Predstavljamo športnike leta in zaslužne športne delavce 2022 NIKA PODOBNIK (SD Sonja Vesel Ivančna Gorica) - športnica leta v kategoriji mlajše deklice Nika je članica Strelskega društva SD Sonja Vesel Ivančna Gorica, strelja s serijsko zračno puško. Na državnem tekmovanju je zasedla odlično 6. mesto z 159 od 200 krogov, v prvi seriji 80 in v drugi 79 krogov. Na regijskem tekmovanju je osvojila 1. mesto z rezultatom 788 krogov in povprečjem 157,6 krogov. JAKOB KASTELIC (Taekwondo klub KANG) - športnik leta v kategoriji mlajši dečki Gib v Ljubljani. Od leta 2021 je članica državne reprezentance v ženski športni gimnastiki v mlajših kategorijah. V letošnji sezoni je tekmovala na več mednarodnih tekmovanjih in dosegla zavidljive rezultate. Na državnem prvenstvu v športni gimnastiki v Novem mestu je v kategoriji kadetinj zasedla 3. mesto, prav tako je bila tretja na gredi, bradlji in parterju. V prihodnjem letu bo začela tekmovati v kategoriji mladink, kar ji bo omogočilo tudi sodelovanje na mednarodnih tekmovanjih najvišjega ranga, prav tako bo članica mladinske državne reprezentance v ženski športni gimnastiki. ŽAN OVEN (AMD Šentvid pri Stični) - športnik leta v kategoriji starejši dečki Jakob je nosilec rdečega pasu 2. kup in trenira olimpijski tekvando od leta 2016, s poudarkom na borbah. V sezoni 2022 se je šele začel kaliti v kadetski kategoriji, vrhunec sezone pa je bilo kadetsko svetovno prvenstvo v Sofiji, kjer je zmagal dva kroga in tako osvojil odlično 9. mesto. Z reprezentanco se je udeležil tudi evropskega prvenstva na Malti, kjer je posvojil 9. mesto. Odlično je nastopil tudi na državnem prvenstvu, kjer je osvojil kar štiri zlate medalje. Sodeloval je tudi na petih tekmah za svetovni pokal in osmih mednarodnih tekmah v Srbiji in Hrvaškem, kjer je osvojil dve zlati, dve srebrni in štiri bronaste medalje, na enem izmed turnirjev pa si je prislužil tudi naslov najuspešnejšega kadeta turnirja. Kot član slovenske kadetske reprezentance se redno udeležuje tudi reprezentančnih treningov in priprav. RONJA GLAŽAR TAMŠE (ŠD Gib Ljubljana) - športnica leta v kategoriji starejše deklice Ronja se je s športno gimnastiko spoznala v prvem razredu osnovne šole v okviru gimna-stičnega krožka na šoli v Višnji Gori. Hitro so prepoznali njen talent in jo usmerili v trening na perspektivni ravni, v Športnem društvu teku na 400 m in 400 m ovire. S svojim resnim delom in talentom je dosegla rezultate, ki so jo pripeljali do uvrstitve v slovensko reprezentanco in na nastope na evropskem prvenstvu do 18 let. Na evropskem prvenstvu za mlajše mladinke v Jeruzalemu je dosegla odlično 21. mesto. Na lestvici evropske atletske zveze zaseda 49. mesto. JAKA PEKLAJ (AMD Šentvid pri Stični) - športnik leta v kategoriji mladinci Žan prihaja iz sosednjega Velikega Gabra, a strast do motokrosa ga je vodila na dirke v Šentvid pri Stični že od malega, še preden je tudi sam začel tekmovati v motokrosu. V sezoni 2022 je prvič nastopal na močnejšem 125-kubičnem motorju in dokazal, da mu prehod na močnejši motor in večjo konkurenco ne dela težav in je tako suvereno osvojil že drugi naslov državnega prvaka. Pod vodstvom trenerja Aleša Zajca je nabiral izkušnje tudi v mednarodni konkurenci in se udeležil tudi ene izmed dirk evropskega prvenstva, kot član slovenske mladinske reprezentance pa je zastopal tudi barve Slovenije na Svetovnem mladinskem prvenstvu na Finskem. URŠULA ČERNELČ (Atletski klub Kronos Ljubljana) - športnica leta v kategoriji mladinke Uršula tekmuje v teku na 400 m in 400 m z ovirami v uradnem tekmovalnem programu in po koledarju Atletske zveze Slovenije. Na državnih prvenstvih je osvojila tri 1. mesta v prvenstva, hkrati pa si je privozil tudi naslov prvaka v njihovem prvenstvu. Podoben cilj si je zastavil tudi v slovenskem državnem prvenstvu, a mu je prekrivanje dirk s termini svetovnega prvenstva onemogočilo udeležbo na vseh dirkah, kar je na koncu zadostovalo zgolj za 2. mesto. Tudi v sezoni 2022 je bil član slovenske članske reprezentance, ki se dirke za svetovni pokal narodov v ZDA sicer ni udeležila zaradi oddaljenosti in stroškov, je pa Jan nastopil s slovensko reprezentanco na Evropskem pokalu narodov in pomembno pripomogel k osvojitvi 4. mesta Slovenije. VIDA CEGLAR (Kolesarski klub BAM.BI) - športnica leta v kategoriji veteran - veteranka Jaka že več sezon dokazuje, da velja za enega najbolj talentiranih mladih motokrosistov v Sloveniji in tudi v sezoni 2022 je bilo temu tako. V slovenskem državnem prvenstvu je nastopal v kategoriji MX2, v kateri je tekmoval s šibkejšim motorjem in se uspešno boril s sotekmovalci. Zaradi poškodbe ni mogel odpeljati vseh dirk državnega prvenstva, a je to vseeno zadostovalo za 4. mesto. Z veliki pričakovanji se je podal tudi na dirke evropskega prvenstva EMX 125, kjer je bil zaradi že omenjene poškodbe prikrajšan za vrhunske rezultate, a z uvrstitvijo med dobitnike točk je dokazal svoj potencial. Kot član slovenske mladinske reprezentance je zastopal barve Slovenije na svetovnem mladinskem prvenstvu na Finskem. JAN PANCAR (AMD Šentvid pri Stični) - športnik leta v kategoriji člani Jan se je v sezoni 2022 osredotočal na nastopanje v svetovnem prvenstvu kategorije MX2. Udeležil se je vseh 16 dirk, ki so potekale na evropskih tleh in iz dirke v dirko pokazal viden napredek. Najboljši rezultat je osvojil na Veliki nagradi Nemčije, ki jo je končal na 6. mestu in s tem osvojil rezultat kariere. Najuspešnejšo sezono do sedaj je končal na skupnem 11. mestu. Odlično se je izkazal tudi v odprtem italijanskem prvenstvu, katerega dirke so mu služile tudi kot odlična priprava za dirke svetovnega Vida Ceglar je v sezoni 2022 nanizala vrsto odličnih rezultatov na državnem nivoju. Postala je skupna zmagovalka Pokala Slovenije, bila je zmagovalka Pokala Slovenije v disciplini cestno kolesarjenje in tretja v disciplini vzpon. JOŽE MESTNIK (RK SVIŠ Ivančna Gorica) - priznanje za dolgoletno zaslužno delo v športu Jože Mestnik je s klubom povezan od sezone 2003/04, sočasno s pričetkom treniranja njegovega sina Danijela. V sezoni 2007/08 je postal odgovoren za statistično spremljavo domačih članskih prvenstvenih tekem. To nalogo sedaj opravlja že 16. leto. Njegovo izredno natančno in zanesljivo delo pa je bilo prepoznano tudi na Rokometni zvezi Slovenije saj je bil pri uvajanju sprememb oz. nadgradnji sistema naprošen za testiranja programa. Jožetu, kot upokojenemu učitelju, ni bilo težko pomagati in z veseljem se je odzval povabilu. Pri organizaciji domačih prvenstvenih članskih tekem je njegov prispevek nepogrešljiv. A Sobrače ^Šentvi m januar-februar 2023 številka 1 Kmetijstvo 29 Članska ekipa RK SVIS Priznanje za odlične športne dosežke v letu 2022: Mlajše deklice: TAJDA BAŠAR (Taekwondo klub KANG) Mlajši dečki: KRIS HORVAT (ŠD Red Power Maribor) NEJC KRALJ (AMD Šentvid pri Stični) Starejše deklice: LANA KUŽNIK (SD Grosuplje) LARA ZABUKOVEC (Taekwondo klub KANG) Starejši dečki: TIBOR JOŽE ROZINA (Taekwondo klub KANG) MARK BREGAR (RK SVIŠ Ivančna Gorica) Mladinke: LORENA ZABUKOVEC (Taekwondo klub KANG) TJAŠA KUŽNIK (SD Grosuplje) Mladinci: SIMON VIDMAR (RK SVIŠ Ivančna Gorica) Člani: KLEMEN SAŠEK (RK SVIŠ Ivančna Gorica) JAN HRIBAR (SD Jože Kovačič Šentvid pri Stični) Športna ekipa občine Ivančna Gorica: Rokometna ekipa dijakov SŠ JOSIPA JURČIČA Ekipa AMD ŠENTVID PRI STIČNI Mladinska ekipa NK IVANČNA GORICA Ekipa starejših dečkov letnik 2007 in mlajši KK IVANČNA GORICA Veteran/veteranka: IGOR PANCAR (AMD Šentvid pri Stični) LOJZE LIHTENVALNER (Nogometni klub Ivančna Gorica) - priznanje za dolgoletno zaslužno delo v športu Lojze Lihtenvalner je predan Nogometnemu klubu Ivančna Gorica že več kot 20 let. V klubu deluje od leta 1998 kot prostovoljec in je bil tudi dva mandata v vodstveni strukturi kluba kot član upravnega odbora. S svojimi idejami, izkušnjami in predvsem energijo je veliko pripomogel k razvoju nogometa v Ivančni Gorici. V klubu je deloval tudi leta 2007, ko je klub dosegel doslej največji uspeh v zgodovini delovanja -uvrstitev v 1. Slovensko nogometno ligo. Drugače pa je Lojze še vedno nepogrešljiv član veteranske ekipe, katera je bila ustanovljena leta 2002 ravno na njegovo pobudo. Lojze v svojem 79. letu še vedno aktivno igra za veteransko ekipo, je najstarejši registrirani in še aktiven igralec v Sloveniji. Pred vsako tekmo veteranske ekipe poskrbi za opremo in je prava karizma in ponos veteranske ekipe NK Ivančna Gorica. ČLANSKA EKIPA RK SVIŠ IVANČNA GORICA - športna ekipa leta Članska ekipa RK SVIŠ Ivančna Gorica je v tekmovalni sezoni 2021/22 nastopala v najmočnejši 1.A državni rokometni ligi, kamor se je prebila leto preje prebila kot prvak 1.B državne rokometne lige. V sezoni 2021/22 je ekipo čakal težek izziv obstanka v najvišjem rangu tekmovanja. Fantje so se odlično soočili z izzivom in v prvenstvu zmagali 6 tekem od 26-tih, kar je bilo dovolj za osvojitev 12. mesta med 14-timi ekipami, s čimer so si priborili mesto med elito tudi v letošnji sezoni. Tako lahko v Ivančni Gorici spremljamo dvoboje z najmočnejšimi slovenskimi ekipami, ekipa pa računa, da jim tudi letos uspe ostati med najboljšimi. Pod vodstvom trenerja Aleksandra Polaka so za člansko ekipo v sezoni 2021/22 nastopali: Matic Košir, Denis Zavodnik, Simon Vidmar, Nik Pirnat, Robert Tekavec, Timi Knez, Marko Marojevic, Klemen Sašek, Jernej Mlakar, Luka Komar, David Podržaj, Aljaž Kutnar, Matevž Te-kavčič, Domen Košir, Denis Struna, Jan Bevec, Jan Hočevar in Nejc Ro-pič. Pripravil Matej Šteh 9. Stezičar (Tektonik) ultra zimski tek po Krožni poti Prijetno domače Krožna pot Prijetno domače je po zaslugi našega uspešnega gorskega tekača in ultramaratonca Tonija Venclja iz Šentvida pri Stični vse bolj priljubljen izziv tekačev. Letos so se med 20. in 22. januarjem že devetič podali na več kot 100 kilometrov dolg tek po vseh dvanajstih krajevnih skupnostih naše občine. Trasa teka je potekala po »stezicah« krožne pešpoti Prijetno domače, ki povezuje 12 krajevnih skupnosti in je v celoti markirana ter se izogiba asfaltnim cestam. Da je bil letošnji tek zares »ultra« in zimski pa so poskrbele čisto prave snežne razmere. Toniju in ženi Katji, ki sta nosila glavno organizacijsko breme, je tudi letos uspelo, da se je teka udeležila kar lepa skupinica tekačev. Celotno, več kot 100 kilometrov dolgo traso okrog občine so pretekli Katja Kegl Vencelj, Mladenka - Mady iz Pule, ki še nikoli ni tekla po snegu ter Anže Sobočan. Ostali udeleženci so tekli po en dan, nekateri dva. Prvi dan, v petek je bil štart v popoldanskih urah in so pretekli prvih 20 kilometrov. V soboto in nedeljo pa svak dan po več kot 40 kilometrov in to v pravih zimskih razmerah, zlasti na višje ležečih točkah je bila kar obilna snežna odeja, ponekod pa so gazili tudi po celem snegu in seveda pri tem neizmerno uživali. Na trasi so bile tudi točke s kratkimi postanki za okrepčilo, kot nekakšen štab za udeležence teka pa je služiul fitnes center Tektonik v Šentvidu, kjer so se po koncu vsake etape udeleženci tudi pre-oblekli in okrepčali. Kot se za »stezičarje« spodobi tudi z domačim pivom Stezičarjem, ki ga varita Toni in Katja. Matej Šteh ZUMBA JUTRANJA AEROBIKA BOOTCAMP AERIAL JOGA II VADBA ZA POVEČANJE MOBILNOSTI -ITIure OSEBNI TRENINGI '■■lito JUTRANJA SKUPINA 051205200 ?J WWW.VIP-VADBA.SI J* 30 Zahvale januar-februar 2023 številka 1 So OTttmii ZAHVALA V 85. letu nas je zapustil dragi mož, oče, tast, brat, dedek, pradedek in stric AVGUST STRMEC 11. 6. 1938-18. 12. 2022 Bukovica 7, Šentvid pri Stični Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste se prišli poslovit od našega ata. Hvala za darovano cvetje, sveče, svete maše in dober namen. Zahvaljujemo se gospodu kaplanu Aljažu Kraševcu, pevcem Prijatelji in pogrebni službi Perpar za lepo opravljeno pogrebno slovesnost. Hvala vsem, ki ste našega ata pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA V 95. letu nas je zapustil oče, tast, dedek in pradedek CIRIL PETAN 26. 3. 1928-22. 12. 2022 z Muljave Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše in za dober namen. Zahvaljujemo se patronažni službi, njegovi zdravnici dr. Rokvičevi in dežurni službi, ter vsej zdravniški ekipi ZD Ivančna Gorica. Hvala tudi osebju Infekcijske klinike Ljubljana. Prav tako se zahvaljujemo župniku Dejanu Pavlinu za lepo izpeljan pogreb, Muljavskim pevcem in pogrebnemu zavodu Perpar. Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Vsi njegovi Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mami, babice, prababice, tašče in tete MARIJEZAKULA roj. rupnik 13. 09. 1928-08. 12. 2022 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste se poslovili od naše drage mame. Hvala za darovane svete maše, cvetje, sveče. Zahvaljujemo se g. župniku Juriju Zadniku za lep cerkveni obred in zvo-njenje. Zahvala g. Matjažu Marinčku za govor ob slovesu. Zahvaljujemo se Pogrebnemu zavodu Perpar za organizacijo pogreba, zahvala pevcem in trobentaču. Vsi njeni Vsa toplina tvojega srca in vsa tvoja ljubezen ostajata za vedno z menoj ZAHVALA 30. dan po dopolnjenem 90. letu starosti je za vedno zaspala ANA GERDEN 1932-2023 Šentvid pri Stični 26 Ob boleči izgubi moje mami se zahvaljujem vsem za izrečena sožalja in tople besede, darovano cvetje, sveče in svete maše ter darove za dober namen. Zahvaljujem se zdravstvenim delavcem Zdravstvenega doma Ivančna Gorica za nudeno pomoč. Iskrena zahvala oskrbovalkam Doma starejših občanov Grosuplje za dolgoletno pomoč in postrežbo ter topel človeški odnos. Zahvala gospodu župniku Branku Petauerju, šentviškim pevcem, pogrebni službi Perpar ter cvetličarni Zvonček. Hvala vsem, ki ste se poslovili od nje ter jo spremljali na njeni zadnji poti. Hči Ana Slovo pride vedno prekmalu, spomin pa ostane in nikdar ne zbledi. ZAHVALA V 60. letu starosti je za vedno odšel moj brat JOŽE BLATNIK 3. 9. 1963-11. 12. 2022 z Muljave 21 Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste se prišli poslovit, mi izrekli so-žalje, darovali za svete maše, ter darovali v dober namen in gasilcem PGD Muljava. Iskreno se zahvaljujemo ZD Ivančna Gorica za vso nu-deno pomoč in topel človeški odnos, ter UKC Ljubljana, Nevrološki kliniki za vso pomoč v zadnjih urah njegovega življenja. Iskrena hvala gospodu župniku Dejanu Pavlinu za lepo opravljen pogreb in pevcem pevskega zbora Prijatelji za ubrano petje. Posebno zahvalo namenjam vsem gasilkam in gasilcem PGD Muljava, PGD Krka in PGD Ivančna Gorica za številno udeležbo na pogrebu, za postavitev častne straže in lep poslovilni govor. Zahvala tudi pogrebni službi Perpar za opravljene pogrebne storitve, ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvalila pa bi se še enkrat vsem, ki ste mojemu bratu Jožetu nudili kakršno koli pomoč v času njegove bolezni. Vsem in vsakemu posebej HVALA. Sestra Marija Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. V SPOMIN STANE STROJAN (1938-2022) Mineva žalostno leto, odkar si brez slovesa in za vedno zaprl svoje od bolezni utrujene oči, za seboj pa pustil veliko praznino, ki močno boli. Sstali so le spomini, ki nam jih nihče ne more vzeti. Hvala ti za vse, kar smo v času tvojega življenja delili s tabo. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in se ga še vedno spominjate, ter obiskujete njegov zadnji dom. Žalujoči vsi njegovi Le delo, skrb, ljubezen in trpljenje izpolnjevalo tvoje je življenje. Pa pošle so ti moči in zaprla trudne si oči. A v naša srca si se zapisala, draga mama. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, sestre, babice in tašče ANE KOKALJ roj. 6. 6. 1936-14. 1. 2023 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in darovane svete maše. Zahvaljujemo se tudi pogrebnemu zavodu Perpar, gasilcem in pevcem. Lepa hvala tudi za prelep govor vaščanov in predstavniku upokojencev, gospodu župniku Juriju Zadniku za prelep cerkveni obred. Žalujoči vsi njeni Čas je prepočasen za tiste, ki čakajo; prehiter za tiste, ki se boje; predolg za tiste, ki žalujejo; prekratek za tiste, ki se veselijo; toda za tiste, ki ljubijo, je neskončen. ZAHVALA V 87. letu starosti se je poslovil od nas dragi oče, dedek, pradedek in tast JOŽE GLIVAR 30. 8. 1936-17. 1. 2023 Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, ter za podporo in pomoč v težkih trenutkih slovesa. Zahvaljujemo se PGD Ambrus, DU Ivančna Gorica, pevcem Moškega pevskega zbora Ambrus. Hvala gospodu župniku Urošu Švarcu za skrbno izbrane besede. Hvala patronažni sestri Mateji za obiske na domu. Hvala pogrebni službi Novak za pomoč in organizacijo pogreba. Hvala za lepe misli, molitve, darovane svete maše in sveče. Hvala vsem, ki ste našega ata pospremili na zadnjo pot ali se drugače poslovili od njega. Vsi njegovi Nekoč nekje se ponovno srečamo. Tam za mavrico, kjer pravijo, da ni trpljenja in ne slovesa. V SPOMIN ANTON FAJDIGA (1937-2021) iz Temenice Mineva eno leto, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in dedek. Hvaležni smo ti za vse in te neizmerno pogrešamo. Hvala vsem, ki ga skupaj z nami ohranjate v spominih in srcih. Vsi njegovi A Sobrače ^Šentvi m januar-februar 2023 številka 1 Kmetijstvo 31 Najbolj obiskani vrhovi v občini Pristava nad Stično, 694 m Razgleden vrh na Pristavi nam nudi čudovite razglede od Julijcev, Karavank, Kamniško- Savinjskih Alp, tja do Posavskega hribovja. S pogledom zaobjamemo dolenjske griče in naprej do Gorjancev in Snežnika. Nad vasjo stoji Partizanski dom, zgrajen leta 1963 kot oddolžitev prebivalcem vasi nad Stično, za njihov prispevek v NOB. Dom je nadomestil kočo na Obolnem. Pomemben je bil tudi v času osamosvajanja Slovenije, saj so tu sprejeli prvi tajni načrt uporabe vojaških enot za obrambo Slovenije v primeru agresije JLA. Uresničen je bil v vojni za Slovenijo. V ta namen je tam postavljeno spominsko obeležje. Nedaleč stran stoji gorski top in je del zbirke Vojaškega muzeja Slovenije. Kraju daje poseben pečat in prepoznavnost vojvodinja Virida Visconti. Izhajala je iz milanske plemiške ro-dovine Visconti. Bila je žena avstrijskega vojvode Leopolda III. in mati Ernesta Železnega, zadnjega koroškega vojvode, ki je bil ustoličen na Gosposvetskem polju. Po moževi smrti leta 1386 se je naselila na Pristavo nad Stično, kjer je tudi umrla. Dr. Ivan Janežič, rojen v bližnjem Šentvidu, je pod psevdonimom J. Kraljev napisal o njej povest Gospa s Pristave. Na cerkvi sv. Lamberta, v gozdu pod Pristavo je spominska plošča v časti Viridi Visconti, ki je bila postavljena ob 600. obletnici njene smrti. Podoba kače, ki požira prestrašenega otroka, nad njima pa počiva lombardijska železna krona je grb rodbine Visconti in je prepoznaven še danes. Do Pristave pelje več pohodnih poti: Viridina pot, Lavričeva pot, Krožna pot Prijetno domače, Bad-jurova krožna pot... za priljubljen cilj so si jo izbrali pohodniki od blizu in daleč. Primerna je za vsakodnevno rekreacijo ali nedeljski družinski izlet. Žig za v planinsko knjižico se nahaja pri Mežnarjevih. Za dostop do razgledne točke, se je potrebno dogovoriti s Turistično vasjo Pristava. Zadostuje klic na Bolečino se da skriti, tudi solz ni težko zatajiti, le ljube mame, nihče ne more nam vrniti. V SPOMIN MARIJA ZAJEC 16. 8. 1929 - 9. 2. 2022 iz Muljave Draga mama, kako je hiša strašno prazna, odkar tebe v njej več ni; prej bila je tako prijazna, zdaj otožna, tuja se nam zdi. Ni več tvojega smehljaja in ne stiska zlatih rok, ostala je le sled tvojih pridnih rok. Čeprav že dolgo leto dni v grobu spiš, v naših srcih še naprej živiš in spremljaš nas povsod, kjer vodi nas življenja pot. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi, jo spoštovali in jo ohranjate v lepem spominu, Vsi njeni Razcveta leto za letom se cvetje, glej, leto za letom dozoreva nam sad, narava spreminja se, znova se vrača, le človek nikdar se ne vrne nazaj. V SPOMIN Že deset let je minilo, odkar nas je po bitki z boleznijo zapustil FRANC LEKAN (1955 - 2013) po domače Škarpov Frenk Pred desetimi leti te usodni dan teman za vselej vzel je stran. Spomin nate nikoli ne bo zbledel, ti pa v naših srcih večno boš živel. Hvala vsem, ki še vedno postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečko ali položite cvetje. telefonsko številko zabeleženo ob vhodu v park. Turistična vas Pristava je vasi nadela novo podobo. Z združitvijo in sodelovanjem več kmetij je tu možno uživati v bogati kulinarični ponudbi izključno doma pridelane hrane. Prespimo lahko v ličnih počitniških hišah, kampiramo z avtodomom in še mnogo drugega. Lahko pa nadaljujemo pot do cerkve sv. Lamberta v bližini Pristave, ob katerem je stal gradič v katerem je živela Virida Visconti. Opis poti: Do Pristave vodijo poti iz domala vseh okoliških krajev. Mekinje- Pristava Z avtomobilom se peljemo do Mekinj nad Stično, tu zavijemo desno proti Lavričevi koči na Gradišču. Avto parkiramo na označenem parkirišču ob križišču. Na pot se podamo po makadamski cesti, ki se rahlo spušča in zavije desno. Pridemo do gozda in po nekaj metrih opazimo oznako, ki nas usmeri levo na gozdni kolovoz. Pot se prične str-meje vzpenjati. Ko se položi sledimo poti v desno. Sledimo oznakam in po rahlem vzponu pridemo do asfaltne ceste v vasi Dobrava pri Stični. V križišču zavijemo desno. Oznaka nas usmeri pri kmetiji levo. Nadaljujemo navkreber mimo kozolca ob robu travnika do asfaltne ceste. Prečimo jo in se ob obronku gozda, s pomočjo oznak povzpne- mo do zatrepa travnika. Zavijemo levo v gozd, kjer se pridružimo poti iz Cukarce in po nekaj korakih smo na travniku. Prečimo travnik in sledimo poti. Ob obronku gozda opazimo oznake za Viridino pot, ki nas usmerijo proti Pristavi. Kmalu zagledamo vas. V vasi se po asfaltni cesti povzpnemo do Partizanskega doma in razgledne točke. Od izhodišča dosežemo vrh v dobri uri. Magdalena Butkovič NAGRADNA KRIŽANKA Izžrebani reševalci križanke iz prejšnje praznične številke Klasja, ki prejmejo nagrado Hiše kranjske čebele: 1. nagrada: Tja-ša Ogrizek, Znojile (družinska vstopnica za ogled Hiše kranjske čebele); 2. nagrada: Zvone Kavčič, Male Dole pri Temenici (vstopnica za dve osebi za ogled Hiše kranjske čebele; 3. nagrada: Bojan Žagar, Ljubljana (vstopnica za eno osebo za ogled Hiše Kranjske čebele). Pravilno geslo tokratne križanke pošljite do 20. februarja 2023, po pošti z dopisnico, na naslov uredništva Sokolska ulica 8, 1295 Ivančna Gorica ali na e-naslov: urednistvo@klasje.net (s pripisom vašega naslova in telefonske številke). S sodelovanjem v žrebanju soglašate z objavo imena, priimka in kraja bivanja v časopisu Klasje. Podelili bomo praktične nagrade našega uredništva. 1— 2- 3- 3- s— s— 7- 5- 5- 10 li 12 13 14 15 16 17 Njegovi najdražji januar-februar 2023 - številka 1 Ambrus ^aj-t Metnaj A Sobrače Temenica Srečanja z dediščino O gradnji Katoliškega prosvetnega doma v Šentvidu pri Stični Pobudniki gradnje so bili šentviški Orli Prizadevanja za postavitev katoliškega prosvetnega doma v Šentvidu pri Stični je podrobno opisal duhovnik Aleksander Urek v svoji diplomski nalogi z naslovom Šentvid in Šentviško (1998). Po njem povzemamo kratek zgodovinski oris gradnje doma, ki smo ga deloma dopolnili še s podatki iz župnijske kronike. Ideja o gradnji Katoliškega prosvetnega doma v Šentvidu pri Stični se je pojavila že pred prvo svetovno vojno, ko se je v kraju razmahnilo bogato kulturno življenje. Pod okriljem šentviške župnije je bilo leta 1917 v Šentvidu ustanovljeno tudi Katoliško prosvetno društvo. V šentviški župnijski kroniki, v kateri je posebno poglavje namenjeno gradnji doma, lahko beremo, da so z gradnjo Katoliškega prosvetnega doma odlašali celih deset let, saj se nikakor niso mogli dogovoriti za lokacijo, na kateri bi dom zgradili. Pobudniki gradnje so bili šentviški Orli, katerih odsek je bil v Šentvidu ustanovljen že leta 1920. Leta 1924 sta šentviška župnija in orlovski odsek podpisala pogodbo, s katero je župnija dovolila Orlom, da na župnijski zemlji, na meji med župnijskim in kaplanskim vrtom, zgradijo dom. Gradnja doma je bila namreč v interesu župnije, saj je želela, da bi se mladina zadrževala v domu in bi jo vzgajali v duhu krščanskih vrednot. Razglednica Katoliškega prosvetnega doma ob odprtju leta 1926. Razglednico hrani Mestna knjižnica Grosuplje. je izdelal ljubljanski stavbenik Adolf Leon Dukic, ki je leta 1920 ustanovil Gradbeno podjetje ing. Dukic in drug. To podjetje je podpisano tudi na načrtu za gradnjo šentviškega doma. Iz načrta je razvidno, da je bilo prvotno načrtovano nekoliko širše glavno pročelje z bralnimi sobami in knjižnico, kar pa na koncu ni bilo realizirano. Gradnja doma je trajala dve leti Na god svetega Vida so ustanovili gradbeni odbor, ki ga je vodil Jože Zupančič iz Anžlovega. Gradbeni odbor je poskrbel za gradbeno dokumentacijo in za začetek gradnje. Gradbenemu odboru so priskočili na pomoč člani in članice Marijine družbe. Obvezali so se, da bodo pomagali pri nabavi gradbenega materiala. Gradnjo, ki je potekala dve leti (1924-26), so pomagali financirati Hranilnica, župnija, ameriški rojaki in župljani. Ohranjen je načrt za gradnjo Šentviški dom je bil deloma zgrajen po gradbenem načrtu, ki ga hrani Nadškofijski arhiv v Ljubljani. Načrt Huda nesreča Še pred pričetkom gradnje se je 27. decembra 1923 zgodila huda nesreča. Pri Radanji vasi so ob cesti proti Sobračam kopali pesek pregloboko v hrib, zato se je sprožil plaz zemlje nad peskom in pod seboj zasul tri osebe: Ignacijo Praznik iz Sel pri So-bračah, Kristino Novak iz Šentpavla in Ano Rojec iz Vidma. Slednja je bila edina, ki je preživela zemeljski plaz. Pri gradnji je sodelovalo več mojstrov Delo pri gradnji doma je prevzel zidarski mojster iz Šmartnega, katerega ime in priimek doslej v župnijskem arhivu še ni bilo moč najti. Streho na njem pa je izdelal tesarski mojster Anton Vencelj iz Petrušnje vasi. Gledališki oder, ki je takrat veljal za najboljšega na Dolenjskem, saj ga je prekašal samo novomeški, je poslikal slikar Valentin Hodnik iz Bohinjske Bistrice. Njegovo delo sta po vsej verjetnosti tudi svetnika Metod in Ciril, ki sta naslikana na glavnem pročelju doma. Njima je bil dom tudi posvečen. O tem priča T 4 „Mi. i - it- n " J —IJ 1J •■mp.E «pr r vrtm Li1 cf u L" ¡T" -7%"! Ni « • ni — - w ___i^. I . M J kci. . ____i „J M i % i— it j Načrt za gradnjo Katoliškega prosvetnega doma v Šentvidu pri Stični. Načrt hrani Nadškofijski arhiv v Ljubljani. napis, ki je v preteklosti krasil njegovo glavno pročelje: »Odprta so vam doma vrata, naj čuvata ga sveta brata. Naj blagoslavlja ga Metod, Ciril naj vzgaja nov nam rod!« Slavnostno odprtje doma leta 1926 Slavnostno odprtje Katoliškega prosvetnega doma v Šentvidu je bilo 29. avgusta 1926. Na ta dan je bil v Šentvidu organiziran tudi prvi tabor dolenjske prosvetne zveze. Dom je blagoslovil ljubljanski knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič. Maše z blagoslovom se je udeležila velika množica. Na prireditvi so sodelovali Orli in Orlice, železničarska godba iz Ljubljane. Na prireditvi je deklami-ral svoje pesmi duhovnik in pesnik Franjo Neubauer iz Mirne. Z balkona prosvetnega doma so udeležence prireditve nagovorili slavnostni govorci: knezoškof Jeglič, časnikar in politik Fran Kremžar in prosvetni in društveni delavec ter zgodovinar dr. Karel Capuder. Slavnostni dogodek je ovekovečil tudi takratni časopis Ilustrirani Slovenec. V njegovi 34. številki, ki je izšla 22. avgusta 1926, je bil objavljen prispevek o 1. dolenjskem prosvetnem taboru v Šentvidu pri Stični. Bogat kulturni program v domu pred drugo svetovno vojno Od blagoslova dalje so se v domu organizirale gledališke in kino predstave, skioptična predavanja, različne akademije telovadnih organizacij, koncerti, poučni gospodarski, kmetijski, sadjarski, gospodinjski in šivalni tečaji, shodi verskih in političnih organizacij, različne jubilejne proslave, razstave in drugo. V obdobju 1933-35 je bil dom za kratek čas zaprt, saj je takratni režim prepovedal vsakršno katoliško prosvetno delovanje. Po letu 1935 je prosvetno delovanje oživelo in dom je ponovno odprl svoja vrata. Dom je bil med drugo svetovno vojno poškodovan Na začetku druge svetovne vojne so dom zasedli italijanski vojaki. Med drugo svetovno vojno je bil Katoliški prosvetni dom poškodovan. Orlorsku d mi i rut i jrradbenim mUhii-oiA h nt. proti'. <1 uri i a i M. Vidu pri Stilni fn-l Jf tii! usiinovljfn Gradbeni odbor s člani orlovskega odseka ob odprtju Katoliškega prosvetnega društva leta 1926. Fotografija je bila objavljena v Ilustriranem Slovencu, št. 34, 22. avgusta 1926. Leta 1950je bil v šentviškem kultur■ nem domu velika razstava Sloven skega etnografskega muzeja iz Ljubljane. Foto: Boris Orel, Slovenski etnografski muzej. Povojna oživitev doma Po vojni je bil dom obnovljen, nacionaliziran in preimenovan v Kulturni dom. Leta 1947 so v njem začeli predvajali kino predstave, leta 195o pa je bila v njem velika razstava Slovenskega etnografskega muzeja. V letih 1949-1952 je bila v domu dejavna folklorna skupina. Od leta 1969 dalje moški in ženski pevski zbor in od 1977 tudi gledališka skupina. Od leta 2004 dalje združuje v domu pevske, igralske in plesne dejavnosti Kulturno društvo Vidovo. V domu ima svoj prostor od 1995 tudi Kulturno društvo likovnikov Ferda Vesela. Program pevske prireditve v Katoliškem prosvetnem domu v Šentvidu pri Stični pred drugo svetovno vojno. Programski list hrani šentviški župnijski arhiv. Prenova doma v letih 2018-2021 Kulturni dom v Šentvidu pri Stični je bil v zadnjem obdobju temeljito obnovljen. Leta 2018 je bila pod nadzorom ljubljanske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije obnovljena njegova fasada. Leta 2021 pa je bila temeljito prenovljena tudi njegova notranjščina, ki nudi dobre pogoje za kulturno ustvarjanje domačih in gostujočih ustvarjalcev. Dušan Štepec Notranjščina doma leta 1950. Nad vhodnim delom je vidna galerija, na kateri je soba za kinooperaterja. Foto: Joško Šmuc, Slovenski etnografski muzej.