Leto LXXVi St. 56
SpeđhrtoRe tn abbotismeiit© Poštnina plaćana v gotovini
a^jj^ubllana^
1943 XXI
Cena so cent.
UHJLUISLMIVU LN uFKAVA: LJUBLJANA. PUOU1NUEVA ULICA 6 — IELAFON: «1-1* 41». M-» ID U-M
tZKuruCNo ZASTUPSTVU u ^gi« ta tCraijevuie ItaU* m inosematva trn« Raćuni pn poštno čekovnem zavoda:
mviONF PlTRBuriTA IT4IJANA & A- Mli-ANO
LJuMlana *ev 10-351
fena ja vaa* aaa opoldne — MsecCn a naročnina IX— Br.
OONCESSIONARIA ESCLUSTVA per U pubblidti <9 provenlenra itallann eđ eatera: UMO\E PUBBUCITA ITAL1ANA 8. A. MILANO
Na tuniški fronti akcije krajevnega značaja
Italijanski iu nemški lovci sestrelili lo sovražnih letal —
Glavni   stan   Italijanskih   Oboroženih sil
je objaviJ  9   marca  naslednje   1018 VOJn.
porcčilo:
Na tuniSkcm bojicu akc'je krajevnega značaja.
Nemški lovci sn SCatreMB v Sredoromljn pet letar fipa »Spitflre«; lovci v spremstvn ■ekega Konvoj« s-» oflhili napad sovražnih letal In j h pet zbili v m rje.
Prftrkln noć Je sovratnil« trvrs:l lotnl^k nap^d   na   Pilermn; Skoda  na cjvilnir  po- i slopjih nj huda   mfx1 civilnim prebivalstvom | pa *»o tr\ie mrtvi »n pot ranjenh
Iz nemškega vernega poročila
Vojno poročilo nemškega vrh' vnega po- j veljstva pnvi o bojih v Sredozemlju in Severni Afriki:
Na sPvemcafrRkrm bojišču je poteka« včerajšnji dan v «splcšnem mirno, Lovci «j0 sestrelili nad Tuni.som pel sovražnih letal
Neapeljski kardinal ostro cbsoja angleška barbarstvo
Neapelj, 9. marca. s. Po maša, ki jo je ob navzočnosti zastopnikov oblas.i, sanitetnega zbora, poškodovancev in množice ljudstva opravil na dvorišču bolnice, k jer je ob zadnjem BOvn»**»°**i napadu palla velika bomba, ki pa ni povzročila velike škode, je kardinal Ascalesi imel plemen'* ^ovor. s katerim je ožigosal bestialno dejanje sovražnika in goreče molil k Vsemogočnemu,
da bi cvet italijanske mladine, ki se bori za veličino Domovine  premagal brezbožnike.
za Domovino
Seznam izgub Oboroženih sil za mesec februar
Glavni stan Italijanskih  Oboroženih sil
Doroča:
Izgube v mesecu    februarju in ti^te. * mao bile upoštevane v  preišniih seznamih in za katere so do   25 februarja lospeb prefp: nne listine \n   menske oz.: ačbe, s« naslednje
Vr jska in Milica:
Sevema Afr*ka: p3di;h 436 ranjenih 57* -togreša ih 1364
Rusija (šestnajst* seznam): padlih 5125 i samo za 845 je prispelo dokumentiran^ no-očlo). ranjenib 12 792 pogrešanih 3S91S
Balkan in osta|« 7'i**fl<m ozemlja: pad lih 375 -a-jenih 723 pc£rešan:h 95
Metropolitansko ozemlje: padlih 76. ranjenih 124.
Mornarica:
padlih 92   ranjenih  156   pgrešanih 48*
Letalstvo:
padlih 59. ranjenih 68 p-grešnnih 133.
Trgovfrska mornarica:
padi h 149. ranjenih 21.
Seznam4 padlih so ob:avljen; v izrecnem ''^OJatku lista »Le Forze Armate«.
Slavnim   norcem in njih družmam g*an ljiva reminljiV3 hvaležnost Domovine!
Pohađa Evrope ne ustavi nobena sila več
Nemški tisk o brezplcdnosti Mcskvf usužnjene anglosaške propagande proti evropskim interesom
Berlin. 9 marca. s. Nemški listi polemizirajo tudi   danes   z   anplcsaško   propaaando. k- je nfeužnjena Kremlju   List »Borsenze tung« piše ds mobilizirajo sile Os-  rezerve vse Evrope da bi ustvari neprcmaijhiv z\d prot- boljševizmu Veiika Br tanija <n Amerika pa istočasno  mobilizirata  vse  razpoložljive sile   da b preprečili al' uničil   napore evrop>.ke°3 konti nenta za svojo rešitev   De' tega protievrop skepa programa   piše list   so tud teroristična bombardirania  civilnega  prebivalstva  v ta'i janfckih m nemških mest.h m preti'vastva n$ okupiranem ozemlju  Nič mani zoprno kakor ta propaeandna soma % koriM Moskve pa n-Straho\anje nem-kega naroda  kateremu sika jo za povojno dobe drakonske kazni ir ma«če vanja medtem ko prebivalcem zaseden;b oze meij  vkliučno one  na katera nai bi M<*kv? stegnila svoie pohlepne roke  cb'jiiblajo ure* ničenje splošnega b'aofi^tania   Tako pn" kakor drugi  poskus služita  al1   na*  b' služila enemu samemu namenu oslab't fizični n moraln od por narodov Osi ;n omehčat niih«>\o volje zp borbo t zmaoo  Ta načr oa br prav tako propadel   kakor   vse   druge  sovražne urvare Evropa je že na pohodu :r nobena sila tega
sveta pa naj bo še tako velika je ne bo mogla ustaviti na tci poti
Tudi oDcutsche Allgemeine Zettung« pobija I sovražno propagando, po kater na  b- Anglija i :n Amerika bili zm«-žn zaščitit- demarkaciiske j črto k nai bi bila postavi iena v Evrop1 prot tertoralnemu   razs rjenju   So^,^etske zveze Rerlinsk' dnevnik trdi. da le orot boliše\'zmu mogoče  postavit^  samo ot< žie 'n da  ie pra^ v zvez   s tem  zan mivo ugotov-r nasprotje ki se vedno boli šin m poglablja med Ane'ež n Američani  zlasti po pos'ednuh govornišk-h zjavah glede na dogodke v Afr'k- Petlitično hp'crmatska   korespondenca  nava'a   danes na <ratko 'ziave amer"-kega državneoa podtain ca Sumneria Wellesa glede na pe-eCe vpra:a i je amen>k h   etalskih  'n p*>moi =k'h oporih <ot predstraž ameriškega impera'izma v sve tu in trdi da se nasprrtie k  ie nastalo med Angleži m Američani vedno bo1 t š'n v korist tretjemu zavezn ku Rusij'  ki -ma od tega spo ra samo največje koristi   Nespametno bi b'k zato misliti   zaključuje korespondenca   da b* bili  Anglež^ »n  Amerčam   5enr*v b* hoteli sposobn;   preprečiti   sovjetskim oblastnikom uresničenje impcnal stičnih sanj na cvrepsk celini in drugod
Trdna vera Bolgarije v zmaga
Sofija, 9. marca s. Vojni minister Mikov je sprejel direktorij bolgarske narodne zveze upokojenih oficirjev ter je zvezi zagotovil svojo podporo pn udej-stvovanju proti komunistom in defetistič-nim elementom. Ob tej priliki je minister v svojem govoru rekel  med drugim:
»Ves svet se spreminja in nova doba nastaja. Mi Bolgari smo tesio združeni z našimi velikimi zavezniki. kajti samo njih zmaga lahko zajamči usodo Bolgarije. Na Balkanu je Bolgarija temelj, na katerem bo postavljen novi red V sedanii gigantski bitki sodeluieio aktivno naša država, naša voi>ka in naš narod. Leto 1943. bo leto odločilnih dogodkov v tej vojni. Kakšen bo ne:zbežnl konec borbe, priči visoki borbeni duh naših velikih zaveznikov in njih  trdna   odločitev žrtvo-
vati vse potrebno za zmago. Naši zavezniki predstavljajo ogromno silo, kakršne nima primere na svetu Zato smo prepričani o zmagovitem zaključku vojne. Bolgarska vojska je stražar varnosti na Balkanu. Vi, bivši bojevniki, boste dragoceno prispevali k borbi proti sovražniku Bolgarije. Vsakdo od vas mora delati proti nasprotni propar ndi in dvigati med narodom vero v zmago.«
Zasedanje bolgarskega
Sofija. 9. marca s Bolgarski parlament .ie dnnes popoldne pričel delo na kratkem zasedanju, ki bo traialo do 28. marca Na dnevnem redu prvega dne je bila razprave o italjansko-bolgarskem trgovinskem sporazumu.
Nadaljnji japonski uspehi na Kitajskem
Sodelovanje Blrmancev in FiBpincev z Japonci
Tokio 9 marca s Ocznava se da se japonske operacne oa  Kuaisken   nada'iuieio ze'o živahno :n da so rr  iap<,nske kol« Te v spopa du s kitajskimi Komunisti drjseg'e pomemben uspeh ko so morate te pu>tit na boiišru 1400 mrtvih   Ra7tn tega 90 Jap<.Tic- uiei   |P00 ujet nikov   V   lužnem   ^ans1 tu so  iap mskt- oboro žene sile uničile čungk'nćke k'taiske «ile pr padajoče   17 arnrj   pnd  vodstv- m generala Koueiciia  Sovražn'k  K  bež   ie utrpel znatne izejube   fapfmc sc  uiei-  mnogo u letnikov in zap'enil- ogromen vojn- plen
Hankov, 9 marca s Glavni stan japonskih s 1 v sred«* K*t»***in i^vi-in. da so ia-ponske čete pričele operacije proti sovražnim četam v področju južno od Jangceja Snoči so japonske čete prekoračile reko zapadno od Jokova. severnovzhodno od pokrajine Human.
General Minami, zasebni ceser^ev svetovalec in bivS trencalnl guverner Koreje ki se je vrnil z lnspekcje v lužnem področju ie r^ke1 de ie iziava mlfitatrskegr* prer'se^n-ka Toja ErVde neodv sno~ti B'r-tne :n Fil!n'nov na^r^vila Globok vtie ns prebiva Ve reh dežel R1rm.*ko preblvals*v" jc zelo naklonjeno Japoncem in njegov«
volja do borbe za skupno zmago je velika General Minami je ob zaključku poudaril da vlada povsod na Jugu red in mir in se obnavljalna    dela   nadaljujejo pospešeno pod vodstvem japonskih oblasti.
Ran^un, 8. marca s Prebivalstvo v Birmi je pripravljeno tudi za največje 2rtve. ki bodo potrebne za premaganje Amerike in Anglije, je izjavil direktor za notranje zadeve v novi birmanski vladi Thakin Mya. Obnova usode Blrmancev 8 pomočjo Japonske bo tisočletni mejnik v zgodovini vojne za osvoboditev vzhodnih narodov.
Trgovinska izmenjava z Dansko
Rim. 10 marca s Te dn* se ie sestala itah-lansko-danska komisija za trpovn-ko izmenja vo v <\rho revtzije sporazumov ineO obema državama Predsednik tal'anskeea odbora •e'eposiantk Gi^nnmi to n^er'^ed^ k dan^keea idbora dan^k- oo^lanik V R mi Otto U'af. ^ted sta včera' pndnis*|§ rjogodbe s katerm se ureja-o trgov-nske zm en jave med obema državama za leto 1945.
VAŽNI SKLEPI VLADE
Duce ]e predsedoval d'Aanunziti — Goreča
ukrepi
Rim, 9. marca. s. Pod predsedstvom Du-ceja se je davi ob 1030 sestal ministrski svet, ki je med drugim odobril sleieče ukrepe:
Predsedniitvo;
Na predlog Duceja Fašizma, šefa vlade, je bil odobren načrt za postavitev narodnega spomen.ka Gabnelu D'Annunziu v Pe-scari na državne stroške.
Kakor je bilo že objavljeno, je bilo ob :>et!etn:ci smrti Gabnela 1'Annunzia pred-agano naj se postavi v Pescan narodni spomenik v počastitev poeta m vojaka, ki je služil Domovina s svojimi plemenitimi stihi, s svojo besedo in krepostjo borca. Spomenik bo postavljen po vojni.
Zunanje zadeve:
Na predlog Duceja. ministra za zunanje zadeve, je bilo odobren-h več naredb raznega značaja.
Notranje ministrstvo:
Na predlog Duceja. notranjega ministra, je bila odobrena zakonska odiedba s posebnimi pravili za oddajanje stanovanj v pri 1 odšeljencev. Najemnlska stranka dobiva pravico predhodnega razveljavljenja najemninske pogodbe, če mora zaradi od-selitve zapustiti svoje bivališče. Lastniki nepremičnin morajo županstvu javiti vse razpoložljive lokale. Stranke so obvezane prijaviti županu najete lokale, ime najemnika in najemne peg oje in to tudi za že najete lokale. V vsaki občini se ustanovi posebna komisija, ki bo nadzorovala prijavo lokalov in njih cene. Prefekti lahko podelijo županom oblast za rekvizicijo lokalov, ki naj se dodelijo odseljencem.
Ministrstvo za Italijansko Afriko:
Na predlog ministra za Italijansko Afriko je bil odobren zakonski načrt s pravili o post c panju z v Libiji bivaj očimi aii nastanjenimi osebami.
M in i s t rst vo za p rav c s c d je:
Na predleg ministra za pia\Q3_djc je bil odobren zakonski načrt z dopolnJnlmi pravili k zakonu z dne 9. julija 19iO-Xv'lII štev. 924. glede piekiiiitve kazenskega postopanja in izvrševanja kazni. Nadalje sta bila odobrena zakonski načrta z dopolnilnimi noimanu" k službenemu re-u s-dnikov, ki bodo tudi '.eležni posebnih ugodnosti za zasluge demografskega značaja, kakor osebje ostalih državnJi uprav, in zakonski načrt glede ugodnosti ra praktikante in pripadnike svobodnih pikice v, ki s- se ude_ ližili vojnih operacij v sedanji vojni, analogno kakor je bfo določeno za poviatnike iz vojne 1915—18, z etiopske vojne in iz španske vojne.
Finančno ministrstvo
Na predi g finrnčnega m - istra jc bil odobren načrt odredbe o davčnih olajšavan za kraje, k: so biLi peškodovani ob vojnih napadih Predvidene 9"- tud; o'aj.ave v plačeva ju krajevnih dajatev, kakor družinskega davka davka na vozil-, klavirje, bi_ ljarde, pae itd. Nadalje so b L; od breni zakoniki načrti o davčnih olajšavah pri usiLi-navljmju družb za medsebojno zavarovanje h šn;h last ikev, ter zakonski nac'rt c posebnih davčnih olrjšavah. s katerim! nai se omog či obnova uničenih al hud poškodovanih naprav ali p:siop;.j In s knteri-mi sc olajša preselitev naprav in obratov v manj ;zpostavljene kraje.
Vojno ministrstvo
Na predlog Duceja. vojnega ministra, -"e bil odobren z*? k nski -ačrt. k ga je predložil Duce s katerim se smatrajo za »služeče ped zastavo« za dobo dvanajstih mesecev vojni in militariz-ranci Obkroženih a'\ države, ki so od 11 junija 1940-yVITl. do enega leta po ustsvtvj so vraž- sti podlegli ranam ali poškodbam, dobljenim v vojni službi al* ki se pogrešajo.
Odredba, ki spada v spi'Sni okvir skrbstva Režima za borce in njih druž'ne. ima izrecno vi?ok moralni pcmon, ker smatra p f^š;stični et ki za duhovno navzoče v boinih vrstah in pod Z3rtavaTnd t'ste. ki so žrtvoval'" za Domovin" svoje življenje. Fašistična Ital ^a hoče izpričati večro čustvo in sveto hvaležnost svojim slavnim padlim in v^t V3cm, ki se bori j za zmago našega orožja, vedro in mirne zaupanje za bodo i-rost nj h druž n katerih Domovina ne ^me pozab ti. S tem se zastavlja s\rojcem padlih gospodarska p moč na podlagi p'a^e ali prejemkov, ki sc- iih padli imeli, ko so preminuli. Duce je hotel da se t?ko pomaga svojcem, p^leg pomoč5 ki jo do! čajo ostali veljavni zakon'. Dnjžina padlega bo sa*"1 lahko premagala skrb gmotnega značaja v dobi krize, preden se gospodarska preusmeri P moč se bo ravnala po či"u in bo znašal« najmanj 300 lir mesečno veja k« Obkroženih sil V pris+omib resc-rih se se stav-Haio pravila o izplačevanju teh dok'ad. ki hodo objavljale v t:sku. brž ko bodo d^hrene, oberem z datumom njih zplače. vanja.
Mornariško ministrstvo.
Na predioe Dnceia min'stra mornarice, je bil odobren zakonski nrčrt. ki podel uide minstru za mornarico za sedanje vojno stanje pravico imenovati za rezervne oficirje v zbore Glavnega stana in mornariškega inžen^erstva kanit ma za doge vožnje in mornariške strojničarje.
Ministrstvo m letalstvo:
Na predlog Duee~"a ministra *a letalstvo, je bil orJrb'-ep zpkrnski načrt ki prl-npfta prirememhp k zakonu z ^ne 27 sprMa 1942-XX tl<*rčem se oM^aa po^t-ošanih u1et;h ali Interniranih of]~ r1°v Kr letalstva ter zakonski načrt n odSvodninah vojaškemu ia civilnemu oaebju Kr. letalstva.
se)! ministrskega sveta — Narodni spsmenik skrb za svofce padlih za Domovino — številni za ojačenje udarne sile naroda
Nadaljnji zakonski načrt prinaša uerodno-
sti za gojenca zavodov narodne ustanove, ki so sinevi letalcev in k se po tem ukrepu lahko imenujejo za rezervne podporočnike letalskega inženjerstva.
Ministrstvo za narodno vzgojo:
Na predlog ministra za narodno vzgojo je bil sprejet zakonski načrt, s katerim se proglaša za nacionalno i7danje publikacija pedasroških spomenikev Ital je. ki jo bo izdala Kr Akademiia It^tiie Spre^'e'e so bile dalje odredbe, ki določajo nač:n plačevanja šolskih taks v primeri odselitve učencev.
Ministrstvu za javna dela:
Na predlog ministra za javna dela je bil sprejet nnčrt zakona s katerim se od-lož za dve leti po vojoemm stanju rok za Izvedbo regulacijskega načrta mesta Gal-larate ter zakonski načrt o spremembah regulacijskega načrta Littorie.
Ministrstvo za poljedelstvo in gozdove:
Na predlosr rnmistra za po^'ede'stvo in gozdove je bil odobren zakonski na*rt. ti-čoč se razširjenja strojne mlačve na Sici-1 ji. Država Prispeva k stroš'com za n°bavo stromih mlatilnic . . . Pr^fe'-ti sicTsVih pokrajin lahko od edlio obvez^ort mlatenja s stroji, kjer rko'išA;ne to do^u'ča'o. S posebnimi napradami se bo podpiral razvoj mlaten-a s Ptroii v nrrdel'h. kjer se strojne mlatilnice že uporabljajo
Ministrstvo za promet:
Na predlog ministra za promet, je bil odobren nnčrt odredbe o obvezni odstranitvi radiofonskih zunanjih anten, iz-vzemši an'en. za katere postavitev so pristojne oblasti dale dovoljenje. Naznaniti je treba radiološke in elektromedi-kalna aparate z visoko frekvenco. Izvzeti so aparati znanstvenih zavodov, bolnic in javnih laboratorijev.
Ministrstva za korporacije:
Na predlog m'nistra za korporacije je bil odobren načrt ukrepa, ki pooblašča nacionalni zavarovalni zavod za prevzem zope'nega zavarovanja v primeru poškodbe ter zakonski načrt o davčnih olaj-
šavah, ki so bile podeljene nekaterim zn-vodom z zakonom 9. julija 1940-XVIII :n katere bodo dobivali zaposleni v industriji tiska in člani fašistične narodne listano-ve pokojninskih hiš.
Ministrstvo za vojno proizvodnjo:
Na predlog ministra za vojno proizvodnjo je bil odobren načrt odredbe o opustitvi dela po zaposlenih v objektih vojno proizvodnjo. Predvidene so stro/je kazni za opustitev dela za dalie ko 24 ur. Predviden? je kazen ječe do šestih mesecev, za sojenje pa je pristojno vojno .o-di£če.
Zasedanje ministrskega sveta se je kon-časo ob 12. uri. Prihodnje zasedanje bo v drugi polovici meseca aprila.
•   • •
Seja eritrora za oskrba pod predsedstvo in Duceja
Rim. 9. marca s Dane> je medmini^tr>ki vzporejevalni odbor za oskrbo razdeljevanje in cene pod predsedstvom Du^em od 17 do 1° ure nadaljeval svoje delo Odbor je proučil stanje rudar>ke proizvodnje o čemer je obširno poročal z vseh vidkov m zlast« z gospodarskega državni podtajnik v ministrstvu za korporacije Cunetti. Odbor je poudaril znatne napene italijanske rudarske nJt^tr |s za zagotovitev neogibno potrebnh surovin in za vzdrževanje izmen;ave s tuimo. take da močni kontingenti nekaterih rud izvaliio.
Odbor je v celoti odobril veljavno blokiranje cen za razne proizvode. Država bo s svojo intervencijo ojačila pro-izvajalno prizadevanje v nekaterih panogah gospodarst\a
Končno je odbor proučil proizvajalno stanjo o&krbovanja s kromiti, ki so temeljne važnosti za vojno industr jo ter za civilne potrebe ter je izrazil zadovoljstvo spričo uspehov, ki jih te doseglo italijansko rudarsko podjetje (AM Ml).
Poročali in govorili so o raznih vprašanjih m nistn Acerbc, Pareschi in Bonomi. državni podtajn k Cianctti, nacionalni svetnik Landi in prof Bailclla,
Prihodnji sestanek odbora bo 27. marca ob 17. uri.
Mernike čete so na vsej fronti gospodar položaja
Napredovanje nemškega napada pri Harkivu — Zasedba številu h krajev — Nadaljevanje tnjev v odsekih pri Orlu
in Stari Rusi
Iz FTit!eTjevc£a slavnega st^na   9 mar-
ca. Vrhovno pcveljništvo i emške vojske je bjav:lo danes nsslednje poročilo-
Zimska bitka na vzhodu se nadaljuje z nezmanjšano Rjlov tost jo. nemške ćete pa so ca vsej front, gospodar položaja. I speV-no napadajo. ii» drugih mestih drte i n*^ utrudljivo obrambo sv je postojanke ali pa zvajajo po načrtih zapovodane odnukalne pokrete na skrajšane bojne črte.
Nemški rapaf na podrečru pri Harkovu napreduje dalje. Sovražnik je bil po močnih bojih vržen z nadaljnj h hramhn.h postojank Številni kraji, med drugim VaJki in I.jubot n. so bili v naskoku zavzeti
Obrambne btke v odsekih pri Orfu in Stari Rusi so se tudi včeraj nadaljevale Nemške divizije podprte od neumornih naporov letalstva, so se vztrajno upirale sovražniku, k« je napadal z mrožc«»t\enimi pf«h tn mi oddelki, in mu prizadele ogromne izgube. Kljub m čni uporabi topništva, oklopnih sredstev in bojnih letal ni sovražnik na nobenem mestu pridobil na o/tmlju
Sovražne letalske sile so naj>adle podr.e-vi obalo zasedenega zapadnega ozemlja in neko (»bmejno niesto v zapadni NemčijU Dcnoći pa Nurnberg z rušilnimi in z:i7igal-mmi bombami. Prebivalstvo je imelo izgu. be. Nastala je veCja škoda, predvsem v stanovanjskih okr?j h in na javnih zgradbah. Uničenih je b Io nekaj kulturnih ustanov. Lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili skupno 17 s> vražnih letal.
Zmagovite borbe pri Harkovu
Berlin, 9 marca. s. V dop' In lo k današnje* j mu poročilu oboroženih sil ^bve^čajo iz tukaj« ; šr.jih vc;aških krogov da Nemci v protnapa-| dt» v južnem odseku vzhodne fronte kijub ogromnm Težavam zaradi neprehodnega terena še nadalje napredujejo Sovjer usmerjajo j v ta odsek v vsei nagl:ci čete ;z drug;h od- } sekov in jih pošiljajo v boi proti nemškm oddelkom k' napada io in napredujejo od juga n jugozapada proti Harkovu Odpor sovražnika ?e bil na nekaterh točkah zelo močan, je pa bi zlomljen po kratkih izredno »ilovitih borbah Kljub teža\ mm terenskim okoliščinam napreduiejo nemške ćete še naprej tei v> pridobile na terenu v odseku 20 dn 2b lem Čete ■jo dosegle važna prometna pota v b4ii;ni Harkova in zanadno od mesta
Glede aken na sredn-em odselcu vzhodne tronte se dc-znava da ie bilo -zvedeno večji te' brez mo>tt-n so\rainka nckai predvidenih •krajan fT^nte
luzno od Ladoćkee«  iezera « So^-'er5 uki* rli sleherno napadalno udejstvovanit NJemslti te; o topn^tvo voiske ie včerai bombard'ralo vojaške objekte v trdnjavi Leningrad. Učinko-
vito so bile zadete železniške in industr jsk©
naprave, med njimi elektnčna centrala v me^tu.
Velik delež nemškega topništva
Berlin, 9. marca. Obilna uporaba topništva s strani sovražnika med vehko zimsko bitko, ki je podpiralo napade pehotnih oklopnih sil, je prisililo nemiko topništvo v hudih borbah na vzhodni fronti k udejstovanju kakršnega prej nikoli ni bilo. Nemško topmštvo je moralo opravljati dvojno nalogo: sodelovati v obrambi pred sovjetskimi množicami, ki so napadale z vseh strani. In istočasno odbijati sovražni ogenj. To nalogo je nemško topništvo lahko odlično opravljalo po zaslugi opazovalnih oddelkov, ki so s posebnimi tehničnimi ukrepi z optičnim in akustičnim izsledovanjem natančno določevali položaj maskiranega sovražnega topništva. Od pričetka vojne v Rusiji do 31. januarja 1943. je bilo izsledenih 48.841 sovjetskih topovskih položajev, od katerih je nemško topništvo 20.445 uničilo ali onesposobilo ra borbo.
Hude sovražne izgube cb Kubami
Berlin, 9. marca. s. Ob odseku kubanskega m stišča se položaj včeraj ni spremenil. Južno od Novorosijska ao napacialne čete in izv'dn ški oddelki od blizu narizjrali sovražnika. Kakor je bilo mogoče ugotoviti tudi po izjavah uj^trikov sc Sovjeti ob izkrcanju v zalivu Seneskaje izgubili razen znatne kol čne vojnih potrebščin tudi 4000 mož. ki so padli ali bili ranjeni. V neposredni bližini Kubana ao boljševikj brez uspeha napadli s tremi bataljoni Severno odtod sta b'l' med protinapadom uničeni dve sovjetski st;tniji. Katerima se je posrečilo vdreti v nemžke črte. Rumunske čete so odbile nekaj krajevnih napadov sovražnika.
Položaj na Južnem zdseku
Berlin, 9 marca. a. Iz pristojega vira se doznava, la so bili včeraj na vzhodni front od Azovskega morja do področja. Harkova same borbe krajevnega značaja. Brz' oddelki vojske in SS oddelkov so prodrli do zapadnega dela Harkova in atrli znaten odpor sovražnika ter Se mda^e napredovali. V teh bojih je bilo uničenih več sovjetskih tankov. Nemci s- nadalje zajeli nekaj sovražnikov m velik vojni plen.
Nova turška vlada
Ankara. 9 marca s Po demisiji turfke vlade 1e predsednik reoublke T^me* T^eni ooveril »es-tavo nove vlade Saradzoglu. Nova vlada bo nr*Hetaviia parlamentu na prihodnjem zasedanju 15. t m.
Stran 2
»SLOVENSKI NAROD«,   sreda, 10. marca, 1943-xxi.
Aiav. 56
Mladinske športne igre za leto XXI.
Rezultati tekem prvega dneva medSolckega
v odbojki
Ljubljana. 10. marca.
Tiskovni urad Fa":stične zveze poroča: V scboto 27. februarja so se začele tekme za prvenstvo v odbo'k med repiczentmcami šol našepa mc^ta Udeležilo se jih je 18 molkih in 1-} ženskih skup n Tekmovalci so predvajali zelo živahne m razgibane tekme Neka* tera moštva so pokazala že lep napredek in znatno tehmeno pripravljenost.
Prvi dan tekmovanja so bil doseženi nasled« nj rezultati:
Skupina A (moški)
Srednja tchmčna ?nla je premagala Učiteljišče 10:6. 8:10. 10:4: I. moška realna g mnazija je premagala II mo^ko realne gimnazijo 10:1 10:7; IV mn-ka rea'na Qimr.ri7;i:i e pomagala III moško realno g:mnazijo 5:10 10:7, 10:7, Klasična cmnaziij ie premagala Trgovsko akademijo 10:2. 10:3.
Stanje: Srednja tehniška šola 1 moška realna gimnazija IV moška realna j'mna/'ia in Klasična gimnazija po 2 točki. Učiteljišče. II. moška realna gimnazija. III moška realna gimnazija in Trgovska akademija 0 točk
Skuoina B (moški)
ITI. mešana   meščanska  šola   ie premagala
TI mešano meščansko šolo 10:5 10.7; I mešana meščanska šola je premaga'a 11 moško me:kansko ^nlo 10:8 10:5: K1:;«- ena gimnazija je premagala I moško meščansko Šolo 10:7, 10:8; II mo;ka realna gimnaz ja jc premagala I. moško realno g;mnaziio ker ie slednja odstopila;  IV. moška realna gunnazija je
I premagala III. moško rcanlo g:mnazijo 10:2.
■ 10:3.
Stanje: III. mešana meščanska šola, T. me* Sana meščanska šola. Klasična gimnazija, II. moika rcaina gimnazija in IV  moška realna
gimnaz-ja po 2 točki, II. mešana meščanska šola, II. meška meščanska šola, I. moška meščanska šola,  I. moška realna gimnazija m III. moška
realna gimnazija 0 točk.
Skupina C (ženske)
Trgovska akadenvja je premagala Obrtno šolo 10:6. 55:10, 10:4; Trgovska šola je pre» rrtacala Učiteljišče 10:2, 10:2; 1. ženska realna gimnazija jc premagala II. žensko -ea'no gimnazije 10:4. 10:1.
Stanje: Trgovska akademija. Trgovska šola n I. ženska realna g:mnazija po 2 točki Obrtna šola. Učiteljišče in II. ženska realna gimnazija 0 tečk
Skupina D (ženske)
I. mešana meščanska šola je premagala III. mešano meščansko šolo 10:6 10:2; l mešana meščanska šola je premagala II žensko meščansko šolo 10:2. 9:10. 10:4: Klas-ena gimnazija je premagala I žensko meščansko šolo 10:2. 10:3: II ženska realna gimnazija je premagala I žensko realno gimnazije 101 4:10 10M
Stanje: II. mešana meščanska šola 1 mešana meščanska šola Klasična g:mnazMa in II Sen* ;ka rcaln? gimnazna po 2 točk.. HI mešana me-čanska šola. II ženskn meščanska šoto, I ženska meščanska šola m I. ženska rca na gimnazija po 0 točke.
Nov® četrtletje Dobre knjige
V treh knjigah bosta Izšla dva sijajna romana
V začetku prihodnjega tedna bo izšel roman naše, prj čita ječi publiki že splošro priljubljene zbirke bobra knjiga«. Bd to danskega pisatelja H. P. Jacohsena zgr_>oo_ vinski roman »Borba z b°gOvi«, Prepričani smof da bo sprejet z velikim zanimanjem Z njim bo zaključeno drugo četrtletje dobre knjfge.
V tretjem četrtletju te zbirke cdličnih romanov bo izš^o najprej v dveh knjigah op^halno delo I^misa Bromflelda »Veliko deževje«, roman iz sodobne Didije. sledil pa bo rrman »Nihče se ne vrne«, znane italijanske pisateljice Albr de Cespcdes. Oba slovita roimna zaslužita v polni meri ime 3>dobra knjiga* in hosta brez dvoma kakor drugod po svetu tudi pri nas ravdu. šila vse, ki ju bodo čitali.
Alba de Cespedes
»Nihče se ne vrne«
Roman je d-ceegel doslej 14 izdaj v Italiji in je preveden že v 17 tujih jezikov. Jo to velik reman o mladih ljudeh. Pred nami se razvija useda ne samo glavnih junakinj osmih deklet, marveč tudi cele vrste drugih ljudi, ki so v zvezi z rjihovm življenjem. Razliem znača.i in različne usode, dekliške sanje majhno življenjrke drame, izvrstno zajeti dogodki, ki se vrste s filmsko h/trost-jo, krasni episi narave — vse to je mojstrsko pedano v tej umetniško zreli knjigi. Knjiga nas nauČ1 spoznavati življenjsko resnico, da se ne more n hče vrniti v prejšnje življenje, da ni več poti nazaj, marveč samo naprej, pa naj bo tam slabo ali dobro!
Louis Bromfield
»Veliko deževje
«
Roman uživa svetevni sloves in je preveden že skoraj na vse evropske jezike Pisatelj je drlgo živel v Indij* in je štiri leta p;sal svoj roman. V njem zaživi predi nami ta čudovita za nas pravljična deželi, o kateri pravi sam pisatelj, da je 'ležela divjih pretiravanj. kjer sta okrutnost okrutnejša in lepota lepša, kakor kjerkoP drugje. Kajti to je dežela žgočega se,nca. izsušenih ravnin in divjih naljvov, kjer ni nikoli popolnega miru, dežela, p:Lna kač .n divjih zveri, poplav, suš in potresov, dežela, kjer je narava pošast, ki je ljudje ne morejo ukrotita O*obe v romanu, domači-ni in Evropci, so tako mojstrsko opisani, vsebina dela je tako zanimiva in napeta, da bo spadal ta roman med najboljše knjige, kar jih izide v letošnji zbirki.
Roman s> Veliko deževje« bo obsega i. kakor rečeno dve knjigi oč katerih b- vsaka imela okrog 350 stran IzSli bosta hitr zaporedno prva v drugi polovici aprila vsekakor pred Veliko nočjo, druga pa takoj v začetku maia. tako da bdo č'*ate!;i celotni roman lahk bral; brez motečesra čakanja na nadal:eva*-ie Roman »Nihče »p ne vrne« bo nate izs>1 sredi junija in bo tu. di imel okrog 350 strani
Naročite se na dobro knjigo
Romanj DK se tiskajo v omejeni nakladi, kolikor je pač prijavljenih nar-čn kov k*^r je le na ta način rizike zmpnišan na raj-nižjo mero in je s tem omeoč^na tako nizka ce~a. Prvi trje romani DK so znto že razprodani četrt: in peti na so n-» razoo-lago le še v nekai izvodih Ako s- h čete zagotoviti, da bost;? gori navecVne romane zanesljivo d"bili in to še po TnaVo zn*žan' ceni, se torej na recite n-> ?D~bro kniier«, ki vam bo prinesla V3^k iiiese»c nov zanimiv roman.
Kakor doslej bodo romani DK tudi v tret--iem četrtletju na razno'aeo v dveh izdajah, v broširani in vezani Slednja b^ obenem tirk^na na b-l;šem prpirju. vezana na odslej v pclnlafo. Mesečna naročnina ki odgovarja ceni za onn knii«ro. bo znašala za romane DK od apria dalje
al za naročnike »Jnt-a« ?n »Slovenskega naroda« 10 lir za broširano in 20 lir za vezano izdaja,
b) za o^tnle n^rOčn^ke DK 11 tir ra bro. Sirano In 22 lir za vezano izdajo.
V podrobni proonji bo cena krj-gam za približno 30% višja.
Naročnike spveioma^ v Ljubljani isprava naših listov v Narodni tskarni in 'jeni inkasant' v N vem mestu pa podružnica s-Jutra« in »Slovenskoga ~ a roda« Iz ostalih krajev se naročniki lahko javijo po pošti.
Vse dosedanje naročn-ke. ki bi iz kakršnega koli razlega nadoliti jih rmanov DK ne želeli več prejemat', prosimo, da to srjo-roee oh prevzemu knjifre za marec ali pa svojo odpoved najkasneje do konca t. m. sporoče upravi rašdi Iisfov. Od k gar do SI. marca odpovedi ne Immo prejeb epa bonio smatrali za naročnika tAidj za nevo četrtletje naše zbirke.
Prosimo vse naročmke da ohranijo »D -bri knj'gi« svojo naklo-jenest ter opozarjajo nanjo tudi sveje prijatelje in zn-rnce
Inž. Anton Klinar
1
Ljub'jana 10 marca
Ko smo sredi februarja počastili uglednega gradbenega direktorja inž. Antona Klinarja ob zlati poroki, pač nismo pričakovali, da se bo tako kmalu za vedno poslovil od nas. Bil je sicer že v 81. letu. vendar je pn njegova krepka postava kazala, da njegovo dela polno življenje še ni tik pred koncem. Usoda je pa hotela drugače in v ponedeljek je zaslužni mož za vedno zatisnil svoje blage očL
Obširneje smo o delu blagega pokojnika poročali že ob 50-letnici njegove zlate poroke. Inž. Klinar je bil vsestransko delaven mož. ki je zapustil za seboj na vseh področjih, kamor je posegel, vidne sledove svojega truda in sposobnosti. Rodil se je na Jesenicah leta 1862 Po visokošolskih študijah je vstopil naj-nrej v službo pri mestnem stavbnem uradu v Ljubljani. Leta 1887 je prestopil v službo Deželnega odbora kranjskega kjer je hitro napredoval. Po ustanovitvi bivše jugoslovanske države je prevzel vodstvo tehn;čnega oddelka in bil imenovan za načelnika gradbenega oddelka Leta 1922 je bil po več kot 37-letnem -lužbovtmju vpokojen. Pa še potem se je neumorno udejstvoval v raznih naših gospodarskih podjetjih, kakor v Trboveljski nremogokopni družbi, v upravi Dolenj-■k:h železnic ter vrhn:ške in tržiške železnice, v »Združenih opekarnah« in pri ■>S! ogradil":.
V vsem svojem delu je bil pokojni zelo vesten in korekten. Vsi podrejeni uslužbenci so ga zaradi niesove pravičnosti Tloboko spoštovali. V družbi pa je imel nnogo znancev in prijateljev, saj je bil vodno prijeten družabnik. Inž. Anton Klinar se je s svoj:m delom zapisal neizbri-no v kn^ieo nršega napredka. Po zaslugah, ki si jih je pridobil, se ga bodo spo-■n:njnli še pozni rodovi.
Pogreb bo danes cb 17. z 2al na pokopališče  pri   Sv.  Kr:žu.   Pokojniku bomo •»hranili nallengj  spomin.  Žalujočim naše skreno sožalje!
— Novi grobovi. V Kraniski gori *e umrl najstarejši občan Peter Štrukelj. Ro-
en je bil 7. julija 1848 in bi bil letos do-ršil 95 leto. Umrli so še Janez Radon, •tar 52 let in Neža Meglic, stara 62 let. oba iz Tržiča. Jože G'.ušič iz Kamnika -Šu^e. Flcrijan Savinšek iz Spod. Palovič Ta^ez Homoveo iz Mekinj, Ivanića Bernot z Zsor. Palovič. Alojz Zupan iz Su*e. Luka Smrečnk iz Kamn:ka. Marija Vidic iz Mošenj, M*ha Mokorel iz Leš in Ježe Ro-'er iz Kokricc.
— Oauleiter na Gorenjskem. Gauleter dr. Rainer je potoval prejšnji teden po kamniškem okrožju, kjer je pregledal doslej s+or^eno obnovitveno delo.
— Trcskrba Jesenic z mlekom. Na Je-sen!cah, ki imajo nad 30.000 prebivalcev, posluje zdaj mlekarna, podružnica gorenjske mlekarne v Kranju. Predela lahko dnevno 10 000 mleka. Tudi v iece-niški občini so bie ustanovljene zb'ral-nice in razdeljevalnice mleka, tako da ie prebivalstvo z njim preskrbljeno.
— Poroke. V Tržiču so se poročili M;h~ Meglic z Frančiško Meglic, Vincenc Seli-'kar z Teiezijo Strlekar, Janez Klemene ' Danijclo Hočevar. Franc Jakopin z Jo-ipino Benedik   Janez Krobat z Juliiano
Mohnr^č   Franc Fideršek z Heleno Juri-
• V*|*   ■       J •« Žftf. - '-»:«?>^.^»rf. V- »Vm  %.
Po kratki mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, nas je za vedne zapustil naš nepozabni, iskreno ljubljeni mož, oče, dedek in brat, gospod
. Anton Klinar
gradbeni direktor v pok.
Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 10. t. m. ob 5. uri popoldne z Zal — kapele sv. Jožefa — k Sv. Križu.
Prosimo tihega sožalja.
Po želji pokojnega se cvetje hvaležno odklanja v prid dobrodelnim ustanovam.
Ljubljana, Jesenice, dne 8. marca 1943.
Globoko žalujoči: IRMA, soproga — ANTON, HERMAN, PETER, sinovi — JO SIP IN A poročena OROSZV, hčerka — ter vnuk) in ostalo sorodstvo
š>vič, Karel Bahur z Angelo Križaj, Janez Smolej z Marijo Pihler in Franc Kristan z Marijo Toporiš. Na Brezjah so se poročili Jože Dežman z Angelo Pristov ter Jakob Baloh z Marijo Bertoncelj.
— Major Sehmidt na Gorenjskem. Te dni je prispel na Gorenjsko major Schmidt. odlikovan z viteškim križcem. Na jeseniškem kolodvoru so ga svečano spreie'.i. Po manifestaciji v Kranju se je odpeljal po radovljiškem okrožju in mudil se je tudi v Tržiču.
Nakazovanje raercniranih Živil trgovcem
Prehranjevalni zavod Visokega komisariat.i v Ljubljani obvešča vse trgovce z racion ranimi živili, zadruge in peke mesta Ljubljane da bo nakazovanje racioniranih živil za mesec april v Gosposki ulici 12/1 po naslednjem abecednem redu:
V Četrtek 11. marca od A do B v petek 12 marca od C do G, v scboto 13. marca od H do Ka, v ponedeljek 15. marca od Ke do Ku, v torek 16. marca od L do Ma. v sredo 17 marca od Me do N v četrtek 18. marca od O do P, v soboto 20. marca od R do S. v po* nedeljek 22- marca od § do U. v torek 2Jv m.r ca od V do Ž, v sredo 24. marca peki od
A do P. t četrtek 26. marca peki od R do Z.
Razdeljevanje racioniranih živil pa sc pričre v ponedeljek 15. marca iz sklad>č I. Vok. Blei-ve;sova cesta, in A. Volk. Reslje\a cesta.
Pr: nakazovanju bo vsak UfOHC obveščen, ' katere,a izmed navedenih akladtfČ bo prejel blaao.
Dnevna dobava mesa za bolnike
Prehranjevalni zaved Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino sporoča:
Bolnikom, katerim je dovoljen posebni dnev*
n: obr^k mesa po okrožnici Visokega komisariata z.: Ljubljanski r»-krajino VI--it. 593/San/ 41 z dne o. IV, I942-XX (odstavek q in r). ne pripada tedenski obrok mcea določen za vse prebivalstvo. Ko izdaiaio občanski pre-skrbovalni uradi bojnikom dodatne nakaznice za mc>o. morajo dotvnemu odvzeti knjižico
j za meso. če pa Hvi v družin1 ali v zavodski družin:, zabeležiti v njej. da bolmku ne pripada tedenski obrok za čas. ko prejema posebni obrok mc?a.
Isto velja tudi /a itreioiđco osebje jetičnih boli.ikov. ki ž vi stalno v zdraviliščih, ker mu po odstavka s) navedene okro/nce N'iscke^a
1 komisariata prpada posebni dne\ni obrok mesa.
Pepelnica in 40 nusčenikov
Leto« se je 40 mučenikom pridružila pepelnica — Pričakovati moramo baje 40 dni neprijetnega vremena
Ljubljana, 10. marca Mnogi ljudje trdno verujejo, da se vreme spomladi ravna po dnevu 40 muČenl-kov. To ni le ljudsko praznoverje, razširjeno na deželi, temveč je tuda vk ivninj,-no v mestu. Matija, ki februarja led razbija ali ga naredi, će ga ni, pa 40 muce« nikov so baje najmogočnejši vremenski oi-niteji. Nekateri so tud: preizkušali to staro verovanje ter skrbno zapisovali vreme po dnevu 40 mučenikov. Nikdar niso mogli ugotoviti da je bilo vreme nespremenjen > res 40 dni po 10. marcu. V štiridesetih dneh se vreme pač neštetokiat spremen . zlasti spomladi, ko je ozračje še bolj vznemirjeno ter se naglo menjavajo vetrovi. Res je sicer včasih marca po nekaj tednov pretežno lepo vreme kakor jc b*ki po naključju na dan 40 mučenikov, še bolj rado se pa uresniči pr čakovanje, tla je vreme neprijetno, hladno, deževno in snoo: toda nikdar se še m zgodilo, da bi deževalo od 10. marca do 20. aprila, če jc deževalo že do 10. marca . . . Precej podobno je pa vreme lahko 40 dni po 10. marcu, če je bilo spremenlj vo 10. mnrea; to se pravi: vsega malo, spomladanski vremenski potpouri: dopoldne oblačno ali megleno, popoldne malo dežja in solnea. V posameznih dnevih je sicer oblačno ves dan r.li de žuje dolge ure, ljudje pa vendar verujejo, da je vreme tečno takšno, kaki&na je bilo 10. marca.
Te vere jim res ne smemo jemati tudi letes. Sicer bi jih radi potolažili, da ne bo tako pusto vreme do 20. aprila, kakršno je b:lo davi, ko so nebo povsem poicrivajj mračni oblaki in je tiščalo dim k tlom. Lepega vremena smo se etos že nauf.ili februarja, ko smo se že iahko celo soinčil:. Toda tako prijetnih dni baje m nikdai preveč. Celo lani se nismo naveličali lepega vremena kljub hudi suši in se nam je končno zdelo same po seb' umevno, da je bilo nebo dan za dnem jasno.
Doslej smo pa bili lahko zadovoljni tudi z vremenom, ker se je zopet ohladilo po prvih izredno toplih marčevih dneh, tako da je blo vsaj nekoliko zadržano bratenje. Drevje bo že tako začelo cveteti prezgodaj, kar bi se pozneje lahko maščevalo. Nek; -
teri se tudi upravičeno boje da bo tem slabše vreme spomladi, ko bo največ dela na poljih in vrtovih, če bi b-lo prelepo pred pomladjo. Do pomladi je še 10 dni. Snega se nam baje ni treba več bati; če ga bomo še kaj dobili, ga bomo hvaležno sprejeli kot gnoj. ki gn ni nikjer preveč. Nesreča pa bi bila, če bi večkrat snežilo še aprila, ko bi drevje Se ozelenelo in zacvetelo in ko bi bil že posajen krompir, ki bi začel gniti v zemlji. Toda ripril ne bo mo^el bti več posebno hladen, ker se je ozračje tako segrelo februarja, da. so le zdaj grejemo ob zalogah toplote prej&njlll tednov ter nam ni mogla do Mvega burja, ki jc tako vs Ijivo prinašala valove hladnega zraka v prejšnjih dneh ter tmli ^skuhala« sneg, ki je pobelil hribe daleč navzdol.
2:v:l,ki trg kaže na pepelnico vselej nekatere značilnosti, tudi, ko ni posebne razlike med pustnim torkom in pepelnico. Običaj je že, da nam na pepelnico d:>l bolj kislo zelje, pa tudi repo bolje cenimo. Na deželi se ljudstvo na pepelnico se vedno posti v starem slogu; kuhajo navadno lo mlečne jedi, dopoldne pa sploh ne jedo. Ne lotijo sc pa tudi resnejšega dela. Zato kmetice n:i pepelnico niso tudi prihajale na živilski trg V večjem številu. Tudi danes je trg r.ni.l podobno sliko kakor v časih na pepelnico. Naprodaj jc bilo precej kislega zelja in repe, ki so yi ljudje tudi najbolj kupovali. Posamezri odjemalci kupujejo zelje le od ^svojih« zeljarjev in davi so prispeli na trg že pr-^i kakor prodajalci. Mnogo manj zanimanja je bilo za zelenjavo, tako da je ni primanjkovalo. Čeprav domače povrtnine ril ! bilo mnogo. Domači ze'.onindni trg je bil naibolj založen z mofovilcem.
Pri branjevcih so danes ljudje najbolj posegali po oranžah, ki jih jc prispelo zo-i net nekoliko več v Ljubljano. Vsi prod"a-j jalci so zdaj dobro založeni s čebulo. Cve-I ♦ače ni več toliko kakor prejšnje tržna ' dni. Za uvoženo zelen i a vo ni posebnega ' zanimanja, pač zato. ker v tej zimi ni-j «:mo tako zelo pogrešali zelenju ve in js j b;lo tudi domače več. — Kuksnih poseb-, n;h poštnin po.-ebnosti razen zelja in re-i ne danes ni bilo, a tudi ni nihče povpra-i Seval po njih, razen v trgovini z ribamL
BfT -
Iz Spodnje štajerske
— Novi grobovi. V Mariboru so umrli zasebnik Anten Loschnigg, star 81 let, že-lezničarjeva v lova Marija VVinkler, stara 79 let, zasebnica Apolonija Arnuš. stara 59 let, Ln narednikov sinček Peter Prasch, v Gotovljah pri Mariboru sta umr'a zasebnica Marija Loschnig. stara 87 let, in hčerka poštnega uslužbenca Marija Kostreve. V Rimskih toplicah je umrla zasebnica Marija Stanogo iz Maribora, stara 71 let. N^jene zemske ostanke so prepeljali v Maribor.
— 2'vljenje in umiranje. V Celja so se poročili Janez Inkret z Alojzijo Pevec, Viljem Poznič s Štefanijo Knape, Anton A.greš z Marijo Planine, Janez Pongrac z Viljemino Svetel, vsi iz Celja, ter Janez MaJgaj iz Celja z Moniko Zalckar, iz Slivnice pn Celju. — Umrli so pa Jakob G :-Jek, VValtraud VVedvved in Ignac Klačnik, vsi iz Celja, Ljudmila Kožuh iz St. Ilja, lože Usar iz Kozjega, Sanislav Fechner iz okolice Velenj. MatiMa Pavlic iz ok-:': Pilštajna, Herman Vidic iz Velikih Gia-hovš pri Jurkloštru. Julija Kerenak roj. Ko-dela iz Škofje vasi, Franc Suster iz Št. Pavla pri Preboldu in Štefan Jagodic iz Trnjeve. V Ptuju so umrli Ana Reieher, Avrelija Krivec, Rozalija šagtaf, Stanislav Topolinjak, Adolf Kukovic, Franc Kclarič, Mariza Poposek, in Rudolf Karel Havelka. Poročili so se Anton Golob z Marijo Janže-kovič, Walter Pajman z Olgo Sardinšek in Anton Legat s Terezijo Jazbec.
c zm ca
KOLEDAR
Danes:  Sreda,  10. marc^.; Pepelnica, 44
mućencev.
U \ .\ A B N J E P K I K K D I T V E
K>no Matica: Dunajaka kri. Kino Sloga: Medeni mesec. Kino l"n:on: Tri prijateljice. Drama: Oče naš . .. Izven, ob 17. Opera: Zemlja smehljaja, Ked Sreda,
17
D E t l K N K LEKARNE
Daaaaes: Dr. Kmet, Bleivveisova cesta 43f Tmkoczv del.. Mestni  trg 4;  Ustar, fc*-
lenburgova ulica 7.
Radio Ljubljana
Četrtek, n. marca ims-xxl
7.30: Napevi in romance. — 8.0: Napoved časa — Poročila v italijanščini. — 12.20: Plošče — 12.30: Poročila v slovenščini — 12.45: Pesmi in napevi. — 13.00: Napoved časa — Poročila v italijanščini.
— 13.10: Poročila Vrhovnega Poveljstva Oboroženih gii v slovenščini. — 13.12: Pisana glasba. — 13.25: Prenos iz Nemčije.
— 14.00: Poročila v italijanščini. — 14.10: Koncert radijskega orkestra — Simfonična glasba. — 15.00: Poročila v slovenščini. — 17.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 17.10: Pet minut gospoda X. — 17.15: Prenos iz dvorane zavoda za ---erkveno glasbo. — 19.30: Poročila v slo-veriseini. — 19.45: Neapeljske pesmi. — 20.00: Napoved časa — Poročila v itali-janicini. — 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.30: Prenos iz gledal šča »La Fenicec v Benetkah. — 21.30: Predavanje v slovenščini — 22.15 Zanimivosti v slovenSeini — 23.15- Porodila v italijanščini.
P?ekcp med Donavo in Tiso
Prekop med Donavo in Tiso bodo začeli kmalu gladiti. Prvotno je bilo pripravljenih 11 načrtov. Pri določevanju smeri tega važnega prekopa so se morali ozirati na I eni strani na promet, na drugi pa tudi na j gospodarske interese ob bodočem prekopu i ležečih  krajev.  Prekop   bo   zgrajen me<l j kiajema Nikcszcke   n Sorok3ar. Dog bo I 107 km, šiiok pa največ 100 m. Gradili ga • Vodo S do 10 let. Stroški bodo znašali pri-1 Mižno 1.000.000 pengo na vsak ki'ometer.
,MM!N£HTE - PRIHODKU SP0MD
UNION
ClNE KINO
LJUBAVNI NAPOJ
H ARCHER ITA CA ROS 10 ARMAND0 FALCOHt P0BERT0 VILLA
UN FltM Ot moduzioni
FONOROMA -lux
OttfiTO t>*   a    bi i I ■ u i
OGLAŠUJTE V »SLOVENSKEM NARODU"?
Stev. - 6
»SLO V EN8KI  NAROD«,   «rwia, 10. marca 1943-XXI.
Stran s
Gherardo Gherardi: Jeson
Ljubezniva komedija v izvrstni uprizoritvi
Ljubljana. 10. marca Industrijalec z medikamenti Gregorio Pasti stoji pred polomom. Snubač hčente Giuditte, dr. Stcfano mu je garant za ogromno pesojilo. ki ga je treba v pai tednih že vrniti banki. A posojilo se je razpršilo brez pričakovanega uspeha Seveda je Gregorio obupan. Pa tudi zdravnik cr Stefano, ki je upravni svćtr.ik banke, bi se onemogočil, ako Gregorio ne bi vrnil posojila.
Giudrtta ne mara dl Štefana. Ljubi namreč Cara. ki je tudi očetu ljubši. A dekle se je spričo grozeče katastrofe vdalo želji staršev in se hoče žrtvovati Dr štefano je špekulant, ki jc jamčil za visoko posojilo le zato, da bi dobil lepo dvajsetletnico bistrega, razsodnega duha za ženo in da bi se vsidral v ta?tovo medikamentno veleindustnjo kot zdravnik strokovnjak in poslevodeči ravnatelj.
Pa se spomnita Gregorio in njegova žena Terena starega prijatelja, dr. Riccarda Gi-sia. Pred dvajsetimi leti sta bila Gre-;or o in Rirrardo objestna veseljaka in podjetna uživalca ljubezni. Ali življenje in različno delo ju je ločilo; Riccardo je postal po Italiji posebno slaven zdravnik, kapaciteta najširšega slovesa, Gregorio pa tovarnar zdravil, zakonski mož in oče edine Giuditte.
Na robu poloma stoječima zakoncema in izhranemu bodočemu zetu Štefanu je šinila v glavo rešilna misel: povabimo Riccarda in ga pridobimo, rla nam napiše recept, formulo za senzačen medikament. Sloves slavnega zdravnika bo zdravilu zmagovita reklama, vea svet bo kupoval medicino .denarja bo na kupe, banka počaka, da se dolg povrne in podjetniki bodo imeli zopet mirne, udobne čase.
Sklenjeno, storjeno.
Gregorio je povabil Riccarda v najeto gorsko vilo na počitnice. Pa še veselo družbo mladih žensk in gospodov, ki naj bi slavnega moža zabavali.
Toda Riccardo se je v teku zadnjih dveh desetletij temeljito izpremenil. Nekdanji podjetni ženskar in veseljak je postal bled, hladen učenjakar, ljudomržnež in sovražnik žensk. Osorno, dasi ne nevljudno prosi, naj ga puščajo na miru, ker si želi le samote in miru.
Torej presenečenje. Ali tudi sam Riccardo je presenečen, ko spozna v Terezi. Gregoriovi ženi, nekdanjo svojo nezvesto ljubico. Pred debrima dvema desetletjima ga je kar na lepem pustila na cedilu in izginila. Zato je postal Riccardo zagrizen ljudomržnež in ljut sovražnik ženstva! In za to se je ves posvetil poklicu ter postal slaven zdravniški veščak.
Presenečenje pa se še kupici: Riccardu ni za Terezo čisto nič več tn jubezen do nje mu je res docela zamrla. Ali Riccardo je tudi načelen sovražnik receptov, proti katerim je ves čas predaval, pisal in izdajal cele knjige. Recepti in zdravilske formule so mu večinoma zgolj šarlatan-stvo.
Ko ga toTej dr. štefano prav odkritosrčno, netaktno poslovno naprosi za zdravilsko formulo, ki naj bi rešila poloma obitelj Pastijevo in seveda predvsem njega, ga dr. Piccardo odločno zavrne. Saj on noče biti šarlatan, ki zlorabja ljudsko naivno zaupanje v recepte!
Zdi se torej, da je rešilna misel pokopana, naklep Pastija in Štefana izjalovljen
Toda kdo prinese novo, največje presenečenje? Kajpak ženska: Telesa. — Eva je zavedla Adama, prvega moža — Teresa pa zavede Riccarda. da se izneveri načelu, napiše zdravilsko foimulo in gre torej vendarle med ^šarlatane«.
In tukaj je jedro drame: kako preprosta ženska, dasi možu ne pomenja že dolgo nič več, tega učenega moža vendarle docela pretenta, ko ga — spomni preteklosti. Tukaj je prvo dramatsko mesto. Teresa se igra z Riccardom kakor mačka z miško: zgrabi ga in izpusti, pa zopet zgrabi in zopet izpusti. Reče mu: »Naposled je Giu-ditta :eciino živo bitje najine preteklosti«. •— j-Naposled"? pravi, a reči hoče: predvsem! Tu zvemo, da je Tereza živela z Riccardom intimno.
Pa Teresa hitro zopet umakne izpoved: >Nič ni nekako res... kvečjemu spomin
na nekakšen sum, ki me muči. odkar se Je Giuditta cnUla. če pravim, da V>i lahko bila (namreč: tvoja hči!), je to točno, čeprav bi bila zelo vesela. Če ne bi bila (tvoja hči)... kako pa naj živim? Neprestana laž!« — Ali torej Giuditta je ali ni Riccardova hči ? Tega pač Teresa sama ne ve. Samo mi zvemo, da je živela intimno z Gregorio m in Riccardom obenem, ne da bi moža to vedela. In potem se razkrivajo še telesni in duševni znaki, ki kažejo, da je Giuditta morda res Riccardova hči. Takoj nato sledi namreč drugo dramatsko mesto drame:
Dialog med Riccardom in Giudiito. in iz ljubezni do Giuditte in sočutja do obitelji. Ki Je nad prepadom, gre Riccardo napisat rešilno zdravilsko formulo.
Ali dejanje se ponovno presenetliivo zn-sniČe:    Načelni    ljudomržnež in sovražnik
žensk Riccardo se je medtem naenkrat zaljubil v Giulio, pevko brez angažmana, Ki
neprestano poje na avdicijah, skušnjah in agenturah. a ne mere nikjer pod streho. Že dolgo se pripravlja, da bi postala dobra žena dobremu možu. saj je že obupala nad svojo Kariero. V jeseni stoji kakor Riccardo. pa se zato naglo najdeta.
Kar nič več se Riccardo ne zmeni za Tereso. temveč jo le še nekoliko ozmerja, da sra je menda potegnila z očetovstvom Giuditte: vendar svoje zdravilske formule ne prekliče pač pa svetuje Giudittl naj ne vzame dr. Štefana za moža. ampak Carla. ki ga ljubi. In Giuditta ga zdaj rada posluša Posu&a pa tudi Grearorio. ki sklene s formulo z drugo banko novo pogodbo.
Nekdanjemu sovražniku žensk pa se končno zopet presenetljivo hudo mudi v zakonski jarem. Kakor strela z jasnega plane na jesensko Giulio s svojo originalno snubitvi jo. Začeti hoče s koncem, namreč s posteljo, nato se hoče zaročiti in naposled poročiti.
Pravi ji namreč da ne more prav nič čakati. Spoznal je. d? je blizu tisti cilj. onstran katerega ga čaka samo še mraz čas odpovedi mu je blizu in zato mora za vsako ceno nemuHoma in brez sramu za-gT*>rv*ti to uro telesne sile in moralnp zvestobe
2e nocol opolnoči nai mu torei Giulia odore vrata snninice in lutrf se javno zaročita Pa se res neredno '-»b^rneta vsa družba jima zapoje v živi sliki — kakor
pildek na staromodni razglednici — da je mlada jubezen sreča vseh sreč, in ?-astor
pade.
Resnično pedaja Gherardi z >Jesenjo« samo skicirane izrezke življenja, hipne, p av rarlo povezan-: sii.t3 v z«-io ohlapni c drski tehniki, z neutemeljenimi skoki, presenečenji brez pojasnila, z nedoslednostmi v značajih, s celo vrsto motivov, ki ostajajo izveč ne neizvedeni in kakor pozabljeni. Kai ^ae poezije ali etike ni treba iskati. Vse skupaj je jedva dober teater, modna plitka dramatika, o kateri sodi tudi naš jubilar-režiser, da ni vselej dobra in lepa, pa le pogoste kratkega življenja ali celo muha enodnevnica.
Kakor vsake naloge se je lotil prof. O. Sest tudi te gotovo nelahke z vnemo in uspehom. Predvsem je komedijo, čudovito mnogobesedno in dolge vezno, odlično priredil za naš oder s prav izdatnimi skrajša-vami. S tem je dal italijanski noviteti čim večjo strnjenost in učinkovitost. Z ne Ka -terimi vnnki pa ji je dal tudi večjo jasnost in stvarno razumljivost. Poskrbel je končno okusno enotno prizerišče vseh treh deianj in dogajanjem nagel, naraven potek.
Odličen Riccardo je bil zopet Vladimir ^krbinšek, eleganten, hladen, ki mu suho srce še ni mrtvo, temveč v pozni jeseni
požene močno kal Izvrstno je izražal Kako se mu razvija ta kal. kako se sproža iz omrtvelosti, in kako postane zopet poln zanosa in poleta.
Neodločnega, naivnega optimista Grego-
ria, lahkomiselnega dobričino podaja prikupno in prepričljivo Pavel Kovic.
Tereso, elegantno ženo, ki je Izgubila vsako čustvenost In so ji celo najbolj nežne besede še polne ironične osti, igra Pu-tjata Nabloeka. Pretkanka se posluži preteklosti, da reSi sedanjost. In ko doseže uspeh, se umakne ter le še statira. Na-Mocka je kajpak imenitna. Radi bi jo končno videli v veliki ulogi, vredni njene zrele umetnosti. Prav kak?r Šančevo! Dvoje glavnih umetnic si želimo čim prej; naju zanju primeren repertoar ni pač prav nič težko.
S Tereso je N. Gabrijelčičeva ponovno dokazala, da je obzorje njene sstvaritelj-nosti dosti širše kakor bi kdo sodil po njenem dosedanjem uporabljanju. Treba je le, da se ji nudi več prilike za kreiranje resnih, globokih ucg. Zaslužila si je vse priznanje.
Ze dolgo se ni tako dobro uveljavila Saitcinova, kakor s svojo Giuditto. S toplo prisrčnostjo je zaigrala prizore z Riccardom in Car lom ter vsi ulogl polno ustrezala.
Dr. Štefana igra izrazito kot poslovno mislečega karierista vedno inteligentno po-gobljenl Nakerst, eden najbolj zaposlenih naših prvih igralcev.
Družbo veselih mladcev delajo živahno in prikupno še Brezigar (Carlo), Raztresen (Mario), prežni šaljivec Verdonik (Attilio), Remčeva (Lena) in Simčiče*a (Maria).
r l3	iubl3amski j
' Kil	K M AT 0 C R AP J
Fr. G.
DNEVNE VESTI
— Na polju slave sta padla pešec Angel Casati, ki je po rodu Iz Maiea. ter bersa-ljerski borec Tilh Sireni, Iti je žrtvoval svoje življenje v bojih na Hrvatskem. Sironi je izšel iz fašijskih vrst, iz organizacije G. I. L.-a v kraju Vimercate pri Milanu.
— Ob SOKtnici Verdijevega »Faistrtia«. Vsa italijanska gledal šča, ki gojijo tudi opero, bodo proslav la 501etnico krstna predstave Verdijeve opere ^Falstaf« z uprizoritvijo cmenjenega opernega dela. Med prvimi gledališči, ki bc<io praznovala -»merjeni operni jubilej, je tnestinsko Verdijevo gledališče, kjer bo te dn' jubilejna predstava sFalatafa«. V naslovni vlogi naitopi Mariano Stabile. Umetniški ansambl in scenerija sta od f!orenti-skega gleda! šča.
— Četrta nagrada »da Vinci« podeljena jap nskemn pisatelju, V navzočnosti pr'nea Nobuhita Takamatsuja, pokrovitelja Italijansko japonskega kulturrega združenja, je italijanski Kr. veleposlanik v Tokiu baron Indelli podeli četrto nagrado iLeonardo da Vinci« v znesku 1000 jenov japorskemu pisatelju Takuzu Kobasn, ki s' je priboril tr> nagrado z delem, ki razpravlja o vp!"vih italijanske kulture na francosko klasično komedijo.
— Počastitev znamenitega italijanskega kemika. Natečaj :»Bernardini s je b:l zasnovan v počastitev spomina, znamenitega italijanskega kemika Alojzija Bernarddnija, generalnega tehničnega iršpektorja pri drž. monopolih. Omenjeni natečaj je bil sedaj zaključen s podelitvijo lepih nagrad za najboljšo znanstveno obravnavo vprašanj, ki so predvidena v besedilu razpisanega ra-tečaja. Mednarodno razsodišče je sklepalo o predložen h znanstvenih delih, ki sc j:h prispevali številni učenjaki raz~ih narodne sti, ter jo prisodilo nagrade sledečim znanstvenikom: Prejeli so nngrade un;v. prof. Seiianni ter Arullani od rimske univerze, dr. 3. Gualdi od italijanskega drž. monopola, dr. A. VVcnusch od dunajske dru-
Zdravnik je napisal poročilo, da je umrla zaradi posledic mrtvoudnosti. Ko se je bližal čas pogreba in ko so bili sorodniki zbrani ob rakvi, pa je Giaiova, ko so ravno na. meravali zapreti rakev, jela odpirati oči Nekateri sorodniki so od strahu pobegnili, drugi pa so ostali in so opazili, kako bi Giaiova rada spregovorila. Toda usta so bila zapečatena z voskom, ki ga je bilo treba prelomiti, kar se je Gialovi po delj č~sa trajajočem premikanju ustnic posrečilo. Dvignili so jo iz rakve in spravili domov. Zdravniki pravijo, da bo lahko še dolgo živela, če se bo telesno okrepila in če si bo zdravstveno lahko opomogla.
— Ustanovitev poštnega muzeja ter zgodovinskega arhiva. V prostorih poštne palače v Rimu se pripravlja ter urejuje poseben poštni muzej in zgolovinski arhiv. V muzeju bodo zbrani dokumenti, razni zakonski osnutki ter odloki s podpisi Cavouija, Giobertija, D'Azcglia itd., nadalje bog-ta zbirka poštnih znamk ter druge zanimivosti s področja poštne široke v Italiji.
— Krstna predstava nove komedije. Na odru Goldonijevega gledališča v Benetkah je bila uprizorjena te .Ini nova italijanska komedija Lucile Antonelli. Novo delo je doživelo prodoren uspeh in ima naslov »Blaž. nica<<. Kot nositelja obeh vodilnih vlog sta sodelovala Marcel Giorda, in Fina Cei.
— Zaključek Chopinovega  cikla v Ri-| mu. V gledališču Adriano v Rimu je bila ■ zaključena serija Chopinu posvečenih koncertnih večerov. Omenjeni ciklus je or-
! ganizirala rimska glasbena akademija sv. Cecilije. Na sklepnem koncertu, ki ga je dirigiral maestro Franc Molinari Pradelli, so izvajali poleg Chopinovih del tudi skladbe Beethovna, \Vagnerja in Pinck-Man-giagallija. Sodeloval je tudi odlični pianist virtuoz Viljem Kempff. Rimsko kulturno občinstvo je izvajalcem navdušeno
žbe >Austria Tabak Wcrke«,   nadalje dr.    ploskalo, posebno dirigentu ter pianistu
De Castello od sefijske univerze, dr. K. Isaia od italijanskega monopola ter A. Sac-co cd *ste uprave. Lep uspeh natečaja in pomemben delež italijanik h učenjakov pri natečaju sta bili sporočena italijanskemu finančnemu mirjstru baronu Acerbu. ki je sprejel v navzočnosti glavnega mo-nopclskega direktorja  inž.  Bose! I i ja član-
solistu.
— 47.   veronski   sejem    otv°rjen. Na
dostojen način je bil letos otvorjen v Veroni 47. tradicionalni sejem konj in poljedelstva. Otvoril ga je veronski prefekt eksc. Letta. Krasni konjski eksem-plarji pričajo na tem sejmu o smotrnem vzrejanju ter gojenju plemenskih konjskih
zadevne komi3 je.    ki jim je izrazil svoje I vrst. 2ivnb.no pozornost vzbujajo številni
prisrčno zadovoljstvo in toplo priznanje.
— Nagrade po 100.000 jn 50.000 lir. Pri nadaljnjem žrebanju nagrad zakl.i-dnih bonov po 100.000 in 50.000 lir so bile izžrebane Sledeče štev.: V seriji 47 dve nagradi po 100.000 Ur za štev 445.548 la 755.646 Štiri
poljedelski stroji vseh vrst, ki olajšujejo kmetovalcu poljsko delo in ki pomagajo tudi večati pridelek. V posebnih prostorih so domače živali vseh vrst od kunca in piščanca do goloba.  Iz 52 pokrajin so
tukaj izbrani eksemplarji domačih živali.
a-ade   po  50.ooo lir   za štev. 3i?.792, j ki jih italijanski rejec malih živali ter
323.790. 1.139.037 in 1949.304. V senii 48 dve ncgr-adi po 100 000 lir za štev. 94.100 in 1,370.405. Štiri nagrade po 50.000 Ur za
štev, 42.029 459.770, 470.974 jn 643.017 Razen tega je bilo izžrebanih še mnogo nagrad, po 10.000 lir.
— Novi japOnski vtšOp Mani k na potu v
Rim. Novi japonski veleposlanik pri Kviri-naiu   Hidaka je odpotoval   na svoje lovo
službeno mesto .teie 26. februarja. Pred v.- 1 doma bo prispel v Rim dne 2. ali 3- aprila.
— Tik predno so zaprli rakev, je odprla oči in spregovorila. Nenavaden dogodek se je pripetil v Kraju Tolgados na Portugalskem. 501etna gospa Jedert Gial je umrla.
italijanska gospodinja gojita Z VSO ljubeznijo. Živahno je zastopana na tem sejmu propaganda za kunčjerejo. kokošjere-
jo in za vrtnarstvo. Občinstvo, ki si ogleduje prezanimivi sejem, pa se lahko pouči tudi o velkih uspehih, ki so bili dosežen: v zadnjih letih na področju italijanskega poljedelstva  in živinoreie.
— Po 950 letih je starodavna florentin-ska ura za trenutek obstala. Leta 1353. je namestil merjster Nikolaj di Eerardo na
stolpu zgodovinske stavbe Palazzo Vec-chio v Florenci uro, ki je doslei brezhibno opravljala svoj posel. Celih 590 let je zanesljivo opozarjala florentinsko pre-
f
Sindikat lokalnih železnic v LJubljani
javlja, da je preminul dolgoletni in zaslužni član uprave lokalnih železnic, gospod
Ins. ANTON KLINAR
gradbeni direktor v pokoju
Zaslužnega člana naše uprave bomo ohranili v Častnem spominu. Ljubljana, dne 9. marca 1943.
Sindikat lokalnih Železnic v Ljubljani
aINO MATICA - TELEFON 22-41
.aradi Izrednega zanimanja občinstvu r.\ film »Dunajska kri« prt>lvajamo film pri vseh treh dnevnih predsta vah, to je ob 14.30. 16.30 in 18.30.
F'lm »Prva žena  Rebeka«  pride na spored kasneje
Dunajska kri
Najboljši  film sezone:   Kemek delo Willy Forsta. Divna glasba, šlagerji ples. humor  Najboljši komiki: Han> Moser.  Theo Lingen ter simpatična Maria Holst in WHIv Fritsch
KINO SLOGA .....Ji-v.t
Enkrat tudi film za novoporočence!
Medeni mesec
z Assia Noriš, Aldo FiorelH, Carlo Ca m pari"« nI
Predstave od 11.30 ure dalje
KINO UNION   -   TELEFON 22-21
Odličen film iz življenja mladih deklet
Tri prijateljice
V glavnih vlogah Liha Silvi. Ro-berto  VUla,     Irasema   Dilian. Carla
di Pomirio m drugi ra-edstave:   ob delavnikih ob  10. in LS.15 uri; ob nedeljah ob 10.30. 14.30 16.30 in 1S.30 uri
bivalstvo na čas, ki poseka in ki se ne vrača. Te dni pa je Florenca doživela, da je ura za nekaj trenutkov obstala. Uro so florentinski strokovnjaki kmalu popravili, vendar je prezanimiva edinstvena kvaliteta aparature ure. ki je polnih 590 let odlično funkcionirala, ne da bi se bila le za trenutek ustavila. V teh 590-tih letih je odbilo nihalo tri milijarde in pol udar cev. Kazalca na starodavni uri sta v tem času napravila 200.000 krogov. Ce bi se pomikala na ravnem, bi opravila samo v 276 letih pot 800 km.
— Junaška smrt neapeljskega župnika. Don Rafael Manzi, župnik župnije dei Verigini v Neaplju, je postal žrtev angleškega letalskega napada. Priljubljeni župnik, ki je v Neaplju zelo znan, je bil s sestro bolničarko v zdravstvenem zavodu, ko se je poslopje ob sovražnem letalskem napadu porušilo. Pokojni župnik, ki so ga njegovi župljani zelo spoštovali in ljubili, je doživel starost 67 let. Nad 40 let je deloval v omenjeni župniji. Njegova smrt je globoko pretresla neapeljskega nadškofa kardinala Ascalesija, ki je pokornika zelo čislal.
— Loterijska sreča. Te dni so bile izžrebane sledeče loterijske štev.: Bari 12, 73, 83. 5 in 66. Florenca 79. 81. 28. 5 in 77. Genova 46. 69. 50, 73 in 66. Milan 30, 54, 38, 50 in 44. Neapelj 35, 21, 88. 37 in 71. Palermo 54. 13, 46, 70 in 59. Rim 54, 68, 21, 1 ter 22. Turin 41. 33, 28, 60 in 68. Benetke 16. 27, 25, 72 in 49.
— Lep uspoh n°ve italijanske opere. Na odru mantovskega gledališča je doživela lep uspeh nova italijanska opera »LanciJotto del Lago«, delo skladatelja Pina Ekmatija na besedilo Arturja Roesata. Donatijeva glasba združuje prvine sodobne glasbe in italijanske glasbene tradicije. Skladatelj je bdi deležen prisrčnega priznanja. Vodilni solisti so bili Silvij Costa Del Giulice, Elda de Compadri, Palmira Vitali Marini in Leo Piccioli.
— V delavski kuhinji pogoščeni vojni ranjenci. Iz Milana poročijo: Dopolavoro Alfa Romeo je povabil v prostore svoje delavske kuhinje   skupino vojnih   ranjencev Crnih
srajc. Goste so sprejeli dirigenti obrata pozdravil jih je predsednik inž. Gobbato. nakar jih je delavstvo obrata sprejelo v svojo sredino. Po ogledu obrata so se vsedli gostje k ličnim mizam lelavske kuhinje, kjer so bili lepo pogoščeni. Prejeli so tudi čedna darila.
— Nesreče-. Včeraj s*o sprejeli v ljubljansko b'Inišr co naslednje ponesrečence Sedemletna Alb'na skerjanc, hči posestnika iz št. Juriji, ima zlomljeno desno *iOgo; na njo so padlT vrata. — Stanko Gmainar, llletni dijak iz Ljubljane, si je pri oadeu zlomil desnice-. — Julij Borko, 351etni tr-govete   pamočmk iz Ljubljane,   se ie pri
padcu rani na .brszu. — Marija" Berdnik poldrugo leto star sin delavca iz Koz3r:j. se je popiril a kropom po truplu. — Ivana Korenin Glbtna zosebnica iz Ljubi jare, si je pri padcu zlomila desnico.
IZ LJUBLJANE
—lj Verne 40 mučot.ikov. Vreme re je kujalo tudi včeraj. dc\ri ra ni bilo. Ogrelo se je Se precej, in s cer na 9.2«. Ponoči je
bil- oblr.cno. jn ciavi je bilo precej toplo; minimalna temperatura je znašala 2.8°. S posebnim z-l: imanjem so ljudje proučevali vreme ker jo d *n 40 mučenikov. Zadovoljni niso b h poacboo, ker je b;i^ oblačno 'n ker je celo začelo deževati. Zopet drugi ljudski poznavalci viemena .so pa trdili, da d*ž nič ne šk duje na (kai 40 mučenikov, le ever ne sme pihati, kajti sicer hlad še 40 dni .. . Bomo v.del: . . .
— lj Prav as lavni /upni urad sporoča, da
bo izpoved in Obhajilo za m učencu osnovnih in e nj'h šol ra 'l : . v ■ s noto dne 13. marca o pel deveti uri. Ravnatelji šol so naprošeru cia o tem obveste pravoslavne dijake, ki imajo zapovcd.m post v sredo, četrtek in petek, 10.. 11. bi 12, marca.
—lj   Sp-red    X.   afcUflTlifltfBB koncerta
lubljanskega simfoničnega orkestra, pod V(<dstvoin Draga Maria Sijanca, ki bo v ponedeljek, 'ne 15. t. m. jc na-lednji: Ob priliki obletnice skladatelja saša fcantla bo izvajal orkeater najpiej nj t;ovo Suito za godalni o: kester, ki >*» bo ob tej priliki prvič v celoti javno izvajal i, nato sledi Tartinijcv Koncert v P-dum za violončelo in orkeater. Solist ft priznani naš Če-list Ccnda šcdlbauer. Daljo bo izvajal simfonični orkester Schubertovo predigTO k operi rtuaiiiiuiniln m znamenite Liaztove Preludije. Predprodaja za ta koncert se vrši danes, in sicer so tekom dneva v prel-prodaji tečcH v dvorani in U I alkonu, d»>-tiiu btK'o stojišča v predpiodaji šele jutri dopoldne. Z .četek koncerta ho točn » ob pol
7. uri v veliki unionski dvorani. •
—lj Sedanju, umetnostna razMava akad. slikarja Prana Klcmcnčiča Je jasen izraz njegove neupogljive ustvarjalne sile. Razstavljene slike so v vsakem pogledu pravi užitek. Nedvomno pa je tudi, da ustvarjal, na sila mojstra Klemenčiča še ni i>ovswn izčrpana in da bo ustvarila It večje umetnine.
H. P. Jacabsen:
„BORBA Z BOGOVI"
Roman se dogaja pred 3500 leti, ko sc je na Egejskih otokih začela razvijnti prva civilizacija na evropskih tleh. Njegova vsebina je nepretrgana veriga dramatično napetih dogodkov, ki jih je pisatelj nanizal tako mojstrsko, da bo čitatelj rad ponovno posegel po knjigi in jo vedno na novo z užitkom bral.
Roman bo izšel v zbirki »Dobre knjige« sredi tekočega meseca.
Ittscrlraj v »Slav« Narodu
u t
M A L ' OGLAS
RLOB D C A K N A »PAJK«
vam strokovno osnaži, preobllka in prebarva vas klobuk, da izgleda kot nov. — Lastna delavnica Zaloga klobukov. — Se priporoča Rudolf Pajk, Ljubljana. Sv. Petra cesta 3S, Miklošičeva cesta 12 »nasproti hotela Union).
U MENO KORENJE
rumeno kolerabo in crmilno peso kupuje Gospodarska zveza, Ljubljana. Bleivveiso-va cesta 29.
~IZCit MLA~SEM~
v Trebnjem na Dolenjskem malo aktovko a propustnico in osebno izkaznico. Prosim do-tičnega, ki jo je našel, naj si denarnico in vse drugo obdrži, dokumente naj mi vrne, proti se enkratni na-rradi, na naslov, ki jo na Izkaznici.
Assumo   telefoniste 18—
25 annl m n mo licenza
šcuola     media mferore
conoscano lingua croat-i cppure bloveno. L re c n quanta   e ornallere resi-
denza Lub ma. NiZ'ona-
I ta   ital an-i. Senvere Cassetta  63 B  In one Pu
Sprejmem telefonistice 18
do 25 let. n ijmanj m»la
mitura » znanjem tirva-iketjii ali slovenkega je-z K'., petdeset 1 r dnevno,
bivahiče   LJub'Jan*. n«r
rodnrut   italijanska. —
P.Site
bblicitik Itdl.an« - V«nezia
Impieg.ita — contabile — d ».tt.lograJa.   perfetta —
pada e serive sloveno —
offres:
Ura<ln:c» — Jtnjigovodk. nj.t   —  perfektna daktl-
logrnfKa — govori in pia*
slovensko —   ifti e sUi£t>o
Cassetta 11951 t'nione Pubblieita Iu';.m.i - Trieste
GIUSEPPE LUGO
GIUSEPPEJA LUGA
HA INCIS0 ESCLUSIVAMEKTE PER LA SO SNELI IZKLJUČNO LE NA PLOŠČE
HRRftilSi
LE PIU BELLE CANZONI DEL FILM NAJLEPŠE PESMI IZ FILMOV MILIARDI CHE FOLLIA  —  BOGASTVO IN SREČA E  S E N Z A UNA  DONNA — BREZ ZENE
DEI QUALI £ PROTAGONISTA —
MILIARDI CHE FOLLIA!
(d1 Lazzaro Dole) Canrcne ritmo allegro CAVALL1NO CORRI E VA
(di Lazzaro Bruno) Canzone caratteristica «»ICCOLA MIMI*
(di Lazzaro Dole) Canzone ritmo modcrato
11LI ON AR IO CHE FOLLIA
(BixioN'sa) Canzone ritmo allegro
ENZA l'NA DONNA
(Bixio-Nisa) Canzone ntmo alegro 10 NON POSSO CANTARE ALLA LUNA
'Rixio-Ni£a) Canzone sere na ta
V KATERIH JE GLAVNI IGRALEC
BOGASTVO IN SREČA
(D: Lazzaro Dole) Pesem, ritem-aTlcgro TECI KONJIČEK, DIRJAJ
(Di Lazzaro*Bruno) Pesem MALA MIMI
(Di Lazzaro Dole) Pesem ritem-moderato MILIJONAR — KARANA BLA7VOST
(Bixio*Ntsa) Pesem. ntem-a!legro BREZ ŽENE
(Btxto*Nisa) Pesem, ritem-allegro NE MOREM PETI LUNI
(B1xio-Nisa) Screnada
SA rCTnA Vial« PoKgio Impenale S4 •  M.   V.CI KM   FIR»-NZE Te»pfono
Mi
Stran 4
»5lovfnsr1 NAROD«, veda, 10. marca 1943-XXL
©ter. 5fi
Antični »kitajski zid" pri Vrhniki
Stara rimska utrdbena črta, ki su njeni sledovi na nekaterih kraj'h Se
vidni
Ljubljana. 10. marca
Nedavno smo navedli nekaj podatkov iz starejše vojaške zgodovine naših krajev po ugotovitvah zgodovinariev in arheologov. Naj j h izpcpc-lnimo še s poročilom o »ajdovskem zidu« pri Vrhniki. Ta zid je zgodovinar Simon Rutai primerjal z znamenitim kitajskim z'dem »Ajdovski zid« se sicer ne more kosat' s kitajskim zidom po dolžini in sploh po ob egu. to:ia tnel je podobni namen kakoi kitajski z:d bil je obrambna, trdnjavska črta. obzidje, ki bi naj zadrževalo navale sovražnika od se*-vera na r m ko državo
Sprememba mej rimske države
B. Sana pravi, da »e zaton rimskega imperija, ki se je začel v 3. st.. kaže tudi v tem, da so v naših krajih zopet nastop.le razmeie, kakršne so vladale v zgodnji rimsk: dobi, ko so bili prehodi na Karsu izrednega pomena Donavska obmejna črta »limes«, ni bila več varna, meje imperija so se začele krčiti Zato se ie pokazala potreba po obrambnem pasu na Karsu. Iz tistih časov so se še ohranil: številni ostanki obrambnih naprav, ki jih ljudstvo navadno imenuje — ajdovski zid. Ljudstvo tudi imenuje nekatera grad šča s tem imenom. O teh ostankih iz pomembne zgodovinske dobe, ko je postalo to ozemlje zopet obmejno ter prehodno, so pisali raziskovalci že ob koncu preteklega stoletja, a predvsem za strokovnjake. Premerstein in Rutar sta v knjig: o rimskih cestah pri nas objavila tudi zemljevid rimskih utrdb in jih opisala. Vendar podrobnega, obširnega poročila še vedno ni. O teh utrdbah je pisal Rutar tudi v Izvest jih Muzejskega društva za Kranjsko 1. 1900 (»Ajdovski zid pri Vrhniki«). B. Saria tudi podaia oris utrdbenega pasu v razprav »Doneski k vojaški zgodovini naš h kraiev v rimski dobi« (Glasnik Muzejskega društva. 1939).
Sledovi ajdovskega zidu
Med ostanki rimskih utrdb v naš h krajih je najbolj znano veliko zidovje, ki se začenja pod železniško postajo Verd s šti-rioglatim stolpom. Se vedno je vidno skoraj v vsej dolž ni kot približno 3 m širok in 1—1.50 m visok kamnit nasip Drži po pobočju Ljubljanskega vrha in povsod ie spretno prilagođeno zemljiščem Na najbolj strmih krajih Ljubljanskega vrha ni sledov obz'dja. a tam tud: ni bilo potrebno. Potem se zid vleče čez Ra:kovec. severno od Strmca k 780 m visokemu h*-ibu
Spikel, kjer ga končuje stolp. Obrambnih stolpov je v obzidju, v oribližno 10 km dolgi Črti več Stolpi so šTrioglati. Stoie na notranji strani zidovja. Stranica stolpov meri od 3.6 do 4 R m Raziskovalci so našteli okrog 50 stoTpov. a niso mogl' točno ugotoviti, koliko stolpov ie prav za prav bilo. ker iih ie bilo mneeo podrtih zaradi železn:šk:h de] v preišnjem sto'e-tju. — R'm.«ki obrambni zidovi so pa bili tudi na drugih prehodih na Karsu. ne le pri nas — od Fiume do doline Tconza. ŽaDrt je bil tudi dohod iz dol'ne Kolpe s 700 m dolgim zidom pr Prezidu, k^er ie meja med Hrvati in Slovenci. Številne maniše z>dove so odkril tudi na hribovitem ozemliu med R bn:?ko dolino in Vrhniko ter marsikie drugie Zidovi zapiralo dohode v po^ame^e doline. M^n^še zi-dovje je rud' pri Rakitni in Pokoršču nad Borovrvro To zidovie ie preprečevalo, na sovražnik ni mosel obiti velik "h utrdb pri Nauportu fVrhnrki). Isti namen ie imelo zidovie tudi na severozahodu, da ie za*o:ralo dohode v dolme. Saria omenla rudi zaporni zid pod GrpdiSeom med Logatcem in Planmo in ori Lan*šču iuffooa-hodno od Loratra. Kdor b' hotel opisati vse ant'čne utrdbe na Karsu bi ne smel prezreti še rh»vb ki ce v teh"ič"°m nogle-du. do oblaki znatno razi:kire;o od obrambnega z;dovja. predvsem Tr**steJe K rim°V'"m ut»xfb»m iz nožne ant:č^e dobe <r>ada tudi utrtTtev Fmone. ki ie b:*a ra«-boiie proučena Sarin nas opozaria da delno ohra^iem rim^k: z'"d ni iz z^odnie cesarske dobe tem vet" :z nožne antike
Kanec antične vejacke zgodovine
Saria ugotavlja, da se s pezno art finimi zaporami končuje rimska vojaška zgodovi. na naših krajev. Tedaj so se ostanki domačega prebivalstva — delno še merda n-p 1 romanizirani Kelti —■ umakniT v manj pristopne kraje pred predirajočinv barbari. Prebivplstvo se je skušalo naglo zavarovati, kolikor je bilo sploh mogoče In za utrdfitev je uporabljal: starejše gradivo, zato mora b:tj raziskovalec pazljiv, ker najde marsikje v mlajših utrdbah stare napise -n reliefe. Tu in tam so se utrdili tudi v dolinah, sicer so se pa umaknili na manj pristopne kraje. Saria epozarja na zatočišče nad Vranj*m pri Sevnici ra strmem hribu Obzidje je bilo narejeno v naglic in je le 60—80 cm debelo. Tam so raziskovalci
našli zadnje novce iz 6. st.lotja po Kr. Gradišče je toroj -rep d'o v 6 stoletju, v dobi prediranja rlemen od nevera In vzhoda. Taks o zavetišče so našli tud: na vrini Trebinec pr Miini. Saria sodi, da teh zavetišč noelvi mne n so več branili vojaki.
Rutar c »ajdovskem z*du«
M i rsa kaj zars-i.vega je tov 1 zgodovinar S:;non Rutar o -ajd^vs1. %m zidu« pri Vrhniki Kkr t omenja, da je moralo biti rimsko cbmcjnn zidov je tudi 'a Trajanih, kjer je b'in mojr.i carinarnica: to sklepa po imenu občin*. Ppdzkt Verjetno je. da • c podobna Imena nastala po ^starinskem vajdovskem* zidovju. t?ko naf'brž tud; V\2. z d. ki auo jra om ili prej. Rutar naglasa, cža je Zklovjc pri Vrhink: najprr.embMe.'še »ajdovsko« pri n~s. Op sal ga je precej na-tančn v Izvest jih Muzejskega društva za Kr.njsko 1. 1900 Zidcvje se pokaže, pravi Rutar kmalu nad Gradarjevo hišo ia Verdu, na prc-z'in; parceli * Zavore«, pod že'ez":-ško čuvajnico št. 679 Knkor je aapisal Sana, sc z dov;e z?čenji s štirirglatjm stolpom (v talnem načrtu kvadrat s stranico 35 m) V razdalj1 45 k rakov naletima na rirug-j steip. Kjer je železnica presekala ohzi.ijo jo seveda r^z*aišeno. Za.'imivo (e, da so gradivo starinskega zidu porabili 2.3 železniški nas p Železnica je prescknla zid pr; km 460 7 Od trm ne zložno vzpena za čuvajneo št. 368n in n^pre; por' Ljub ijanski vrh. Ne vleče »e p vsem na vrh temveč sc dvigne 290 m ped vrhom Tnm te mjbolj viden, zlasti cb M:rški poti y Jei > nvcu kjer je debel i.9 m. Tam blizu je bila meja gespošč n gra:čine Bistra n Logatca Naprej se zidovie vleče po shrjegor Skih n blatnobiizovškl: gozdnA zemljiščih čez B Iško in dolinske  pot  proti  »stari cest
ki jo križa na tej atrani sedla, približno J km rad *štampetov"m m atom«. Potem se začenja zepet vzpenjati pod Raskovcem, 647 m. Na Raskovškem sedlu drži južno od nove mitnice in kr;ža železneo in cesto. Na severni strani se zicevje počasi vzpenja proti Strmcu, vedno na rotranj , »panonski« sirani. Pr' Jerinovem griču (555 m), je ie še mai ostankov. Zdi se. da je bil tam zid po tavljen aa. skalni greben, ki so ga tako pri godili utrdbam. Dalje drži zid v *mert ceste k so jo neredili na njem, potem proti šp kiju (704 m). Od tnm naprej ga cr mo-gče več zasledovati, a gTeben proti Zfplani m vrhu Uiake (809) je tako oster, da ne potrebuje skoraj nobeue utrdbe.
10 km dolg zid
Ker je te zidovje, ki stoji v obliki podkve, okrog 10 km dolgo, je dovoljena vsz j primera v mai?m s kitajskim zidom. Rutar pravi, de so b li stolp; bolj redki, kakor pr-»limes raeticus« kjer so bili približno 800 m oddaljeni drug od drugega. Kakor naš »ajdovski zid« je bil tudi retijski 1'mes brez nasipa n jarka a p vprečo 2—25 m visok. Tudi Rutar omenja še druge zidove iz rimske iobe naših krajin a razvidno je. da za-služ; največjo poz most v resnici obzidje pri Vrhriki V splošnem ljudje vedo zelo ma'o o tem zidoviu Poznajo ga le d mač ni i- strokovnjaki Izletniki, ki so obiskovali ti^te kraje, navadno ni&o opaž li starinskega zid^vja ednosno niso vedeli, da je t^kc staro Ajdovskih zidov seveda ne smemo metati v^eh v en koš kakor ljudstvo, kajt ljudje imerujejo včas*b s te*.i imcnoa«. tudi raz val ne srecVijeveških zidov, včas h pa tudi ostanke gradišč k: so pa zopet starej-§B od grajskih raz\'alin.
Olivno      v Grčiji
Med evrirVfnrs državami, kjer se prideluje elivno clje, je Grčija na tretjem reestu
V proizvodnji olivnega olja «ma v Grč: 11 oliva odločilno vlogo V Grč:r ■ on 00-ijo^to pa rasto d'vje Leta 1929 je odpadlo ne olivno in namizno olje 14 5'''''- vred^r«;?- vse kmeti'skc proizvodnje   Med evropsk;mi drxi-
vami. kjer se predeluje olivno olie ip Grčtji za ?pan;jo in Italije na tretjem motu Skoraj
vse gr^ke pokrajine prrdeluiejo o>*\no olje Olive ne rasto samo po hrhf>v'tih U-rarh temveč tudi or> vznozu H(>ra. kjer segajo d<. v;ši
ne 700 m. Pogoji ze uspe van je oliv so zadostne padavine.
Zemlja je v Grčiji v splo'rer^ za olive prikladna. Leta 1929 so merili ohvn- gaji 150.740 hektarov Od teoa jc odpadlo na Eeei ke otoke 20 759 ha. na Kreto 29-146 na P nez 26.299. na srednjo Grčijo n Euboo 17 74S n na Jonske otoke 19390 ha. Polefi tc<j i ie pa imela Grčija še mnoco posamezno rastoć:h oliv. in sicer okroc 92.700 ha tnk(, d? so po krivale olive 243 500 ha crške /emlie Ol^c uporflb'ja;o v  Gr^;jj  :>kljt;Jno  ?a :zdc'ovanjc
olja in za hrano Proizvodnja oliviega olja od* nosno namiznh oliv C"tev:Tke \ oklena ;'h> ie znašala v glavnih olivnfh centnh \ let^h 1937 '38 v metrskih stotih: Kreta 576.500(48 7281 Pclo-rrnez 370.139 (28 644) Egejski otoki 343-871 (29541). ftrednia GrčHa Hi Fuko6:n 192 443 (210.980) in Jonski oteki 191 742 (6256)
Većinu olivneda ol;a m narn?zn:b ol:^ p rabi G'čija sama. nekaj sc na tud' izvaža Leta 1°3S je -zvozila Grč ja 205.257 stoton olivnega clja.
m scer v Zedinjen*j države 63.176. v Ital'jo 51.061, v Francijo 34.641. v Argentno 17 963 Anglijo 13 67°. \ Nemčijo pa 11 2>4 Naj večji  izvoz  je imela  Kreta,  na  kalem ga j*-oi!padlo SKOTSli polovica. Tudi izvo^ o?:v je bi
precej velik Leta 1938 je izvozila Grčija 143 tfioč 470 metrskih stotoi oliv. in sicer 5568U
R mm ' 23350 v Zednicne držive, 15 870 pa v Aree*itino V kampanji 1940/41 je pri-iie'-i!;? C^ri5:ia 77 375 ton oliv m s*"cer 23 000 ton v Mtvlen-. 21.200 ha Kret:. ]^.0^) na Pe-!(;nonczu 4000 v Attiki. 14.125 ton pa v dru* 5 h pokraj nah.
V primeri z olivami ima je, druge oljarice « Hrj ii samo podrejeno vloge, Omtmk vredno le samo še bombaževo seme. V Grčiji so de !:'!; rudi poskuse s solnčrrcami. a niso dosegli nobenega pravega u?.pcha Let al938 so •imel' s sonrn:cam" za.sc:ane^a 1(>T> ha polja 'c\a IQ3Q na 650 ha Pridelek na hektar je zna'al pri hi žno 8 stot<;v. 'A bombažem je imela Grčija
1938 zasejanega 6S.571) ha polja, leta 19 59 pa 76904, pridelek je bil obe leti pr;h,:?no enak in vcer okrog 317.000 stotov. Leta 1940 so sc / bomb žem zasejana po-lja še znatno raz" -Predlanskim in !an   je pa nridela'a Grčija precej manj oljaric kakor prej^n'a leta ker ie iz-gurvla nekatere pokraj ne. Jela je sicer sejati lan, kmopljo in sončnice, toda to naihrže ne i be moglo zapolniti vrzeli v pridešanju clja-1 rc   T:ž::č<-        zvodnje   ra?tl nckc-oa  oTja v J Grćji  bedo tudi  v bodoče oh ve,  ki  bi   i h 1 mogla pridelovati še vee kuKr.r doklej
kašlja
Nohti zilraVili prsti
Na Kitajskem pns#2^a}o Qođje dr!-je a ihte lekarna
Nohte na prstih imajo nekateri liudie dolge, drugi jih sproti strižejo. Pogosto se noht tudi zlomi Manj znnno je. da je »struktura nohta zelo podobna c! vš'ci koži. Vsak noht ima mehko nezaščiteno tan;č>io plast, ki io pokriva roženinastn. Iz prve gre rast v debel:no. iz druge oa -rimo v dolž'no Noht to^ei raste stalno v debelino in dolžno istočasno Vsak noht leži na takozvani nohini po/rteliici ;r Hči v takozvanem nohtnem tulcu Pred nj?m ^e tnko7vnn3 bela Umira Barva ^obta ie odv*sna od strukture njegove posteljice.
Nohti rasto nrecei rv^ča?!. V enem rre-"ocu zraste noht približno 3 mm Ponoln^ obnova ^ohta zahteva mno^o časa. N"«hti ra prstih na rok" rasto 120 do 140 dni. ^oht; na Drstm na nr-f' 189 <in 300 dn; ^nht na palcu na POff; r>a ce^o nad enn leto Na prstih na rokah 'ma nnvnino največ 5 r-m dolge nohte, ki se počasi parni obrabljajo z delom rok tudi če irh ne stri-žemo. Dni 2 p če je pa. če nohte namenoma nesinemo in paz:mo. da se ne obrab?to.
To je blo in je še vedno v navadi zlasti na Kitaj-kem. kjer je bil že v najstarejših časih privilegij mandarinov nositi zelo dolge nohte na prstih To velja na Kitajskem za znak dostojanstva.
Se vedno :graio na Kitajskem nohti pri mnogih ljudeh važno vlogo. Kitajci vi<=n-kesra rodu so nara\mo-t ponosni na svoje iolge nohte. Pr! nas bi se seveda smejar človeku, ki bi imel na roki 10 al še več em d-»Ige nohte Na Kitajskem na takeep človeka še posebno snoštuiejo. Ko zrastr Kitajcu zelo dolgi nohti, stopi v lekarno kjer mu iih skrbno izmerjo. pof^m na od-
::^jo. Na Kitajskem se namreč upo_ rahlm nohtna roževfna v farmacevtiki Oi^t":žene nohte osrtažijo. zmolieio v prnjak 'n urvorrhMajo za zdravilo in srce* nrntj knš^ii Za+o Inmnfelo l*»k*>me noht in jih p'ačuieio po nu*ho\n doiž^i Sav^' na vsak Kitaiec ne proda svoi:h dolPh nohtov. Premožnejši jih nosijo kot znak dostojanstva.
f5^
Z bilijsko-tunBkega bojišča: italijansko protitankovsko topništvo v akciji
Zanimivi poskusi s čebelami
Ravnatelj monakovskega zoološkega za-i voda prof dr Frifch je delal zanimive ' poskuse s čebelam: Krmil jih je s poseb-j no sladkorno raztopno. ki je d šala po do-j ločenih cvetlicah in je privabil na cvetlice. , po katerih je dišala sladkorna raztopina.
Ko so se čebelice vrn le v panje, so na \ svoj način obvestile družice o bogatem viru medu. Tako so polagoma alarmirale ves uljnak. Prof Frischu se je posrečilo izvabljati čebelice na vedno nove cvetke. Izkazalo se je. da vonj tako močno vpliva na čebele, da se dajo privabiti samo na dot;ene cvetke, za druge se pa sploh ne zmenijo.
Prof Frisch je svoje poskuse nadaljeval m čebele je začel izvabljati s pomočjo vonja na polja s koristnimi poljedel-k mi ra^tl:nami. Hotel je ugotoviti. aH se bo oddelek povečal, če bodo čebelice v večjih množnah letale na polje In to se ie '•es zprod.i'o. Čebel je bilo na polju čm dalje več in prdelok se je znatno povečal.
je za mak. lueerno. rdečo deteljo itd. Čebele torej lahko prinašajo kmetovalcem
vel'ko korist ne somo 5 tem, da nab'rejo med temveč tudi da se z njihovo pomočjo poveča prdelek koristnih rastLin.
Stru^^i nr*+'t Židoir v Hol^arlji
Bolgarski notranji m m i-ter Golobov* ie v svojem govoru v sobranju izjavil, di bodo storjen' še strožji ukrepi proti židr-m. V BoTfarii? imajo zdaj št-n koncentrrcij-°kn taborišča za Žide. V nie pride 10 samo nezanesljivi ždie. ki šrijo rar^e a'ar-mrntne vesti. Najboli nezanesljivi židle bodo r>->. poslani na PoTlcko. k5er bodo ma. rati ž?ve+i v nc^pb^lh o'v^j'h. s-fro^m ločeno od krščanskega prebivalstva. Pol;cHa ie namreč ugotovila, da so židje 7-^knvMi -"i^ie čase mnogo ^ahotažnh dejani in umorm*.
Prvič v zgodovini Romuni?c in Nrloh vse^a ~ nnunsker« 1 iTjtfovzhoda so b:'a podr^'-e^a ^tu-!cnt )m  v*^oka odTiko^ania. namreč krve' za ►ve**to a'nSbo  De^et ^lušveliev in ^tr stusa-* ,;:ce anlvenp? v Hermann^ta^tn       b;li od* 'ikovani s kr;/cem za z\esto službe III ston^ nje in s:ccr na p^cdloo nodnrcdscn'mka vlade nrof. M;haila A^tnne-ca k; ie nros'1 k^-a^a. nai fa predlog srreime   če^ da vidi v takem ceh ?kcva*»hi ne samo za oiofeso^ie. temveč tudi •a d;j'ke m^čno pobudo moderne nacionalne *eda»**ykc Med odl:kovanci je tudi >lu<atelj lemske narodnosti.
Koncentracija sil v Turčiji
Turški ministrski predsednik ie govoril • nedeljo teden v Ankari na mam'fes*^cijj -*a ljudske stanovaniske hišice Na^-lašal ie velik pomen liudskih stanovanjskih hiš 'tet velike socialne pridobitve TmCTje Po-val je prebivalstvo, cai stme v<re svoie -ile da bo turšk- narod notranje čim enotnejši in odnomp'Si Napovedal je nove -t**oge ukrene, ki bodo v krn + k°m izdani -a koncentracijo vseh sil zlasti na gospodarskem polju.
Inserlraj v „Sl^v. Naroiu44!
V zrcalu anckđst
Clark Gable
Clark GaUe jc >rcčal nekoč na ulic: znano filmsko 'cru^ko, o kateri so v Hollywoodu čivkali že vruhci na strehah, da ima mnogu Ijub-čkov K i bi |e v žalni obleki in Clark dable jo je fptalai za kom žaluje.
— Zc stin dn' sem vdova, — mu je odgovor'1 a.
— Zares"'' — je dejal Gahlc sočustvujoča. — K.do je pa umrl?
Ba!zac
Iz ieancoflkega podefelja ie prišel nekoč neki mož v Pa*"/ k 'voicaiu sorodniku zdr.iMi kj psihiatru Med pOgOVCIOtn je ^st i/razil želio, da b  rad vidd norca in obedoval / nj^m
— Dobro   Xie lažjega kakor izpolniti to ž»-
Ijo. — mu j«, odgovoril cdravpflc
Drudi dui je privedd gostitelj rui ohtnl tml. dva tujca Eden je bil v uradni črni obleki 1
belo srajeo m trd m ovratnikom Ob prh >du )• pozdravil prisotne, sedel za nvzo in začel jersr\
držee se pri tem /l-1o doatojaaitveao Drj^ gost je bil pa /i\ahen. pridna je Hgtf po jo-deh, vmes je pa neprotmo gororil in se ^mejal Po obedu se jc p<~dc>c-l-ki aoM zahvalil svo» jemu SOfCtlu ku:
— Hvala, da ste mi poka/ali te^r« norca Imenitno me ie zabaval s svo'o zgovornostjo.
— Kako? — se je začiul:! /drivmk. — sa| norec, mož v črn: ob!ck: sploh m črhnil nobene besede . . . Ta, ki je mnogo govoril, je —• Balzac.
Luivl\ xrv.
Ludvik XIV   e z nekim p'-m'čem kvartal Med  gru sta se sprla   Kralj jc hote! dok da ima prav in ni hotel popustiti svojemu na« sprotniku Srodi prep ra ie pa stopil \ dvotaM mlad pccn k. kraljev ljubljence, rekoč:
— Veličanstvo, to pot pa nimate prav.
— Kako morete trdit; to? Komaj ate vsto> il: m n'hće vam ni pojasnil za kaj gre T< :J ako morete trditi, da niuvam prav? — wa •
vprašal kralj.
— Da da nihče me ni inforrn ral o spon* toda po vaših obr;«/ h sem \se spoznil Čl bi imeli nrav Vi. b; sc vs prisr.tn; potegnili za vas. Tako pa vidim, da molče in se delajo nevedne.
Michelangelo
Ko je slavni italijanski kipar modelira! do> prsna kipa Giuliana in Loren/e d* Medic . st« mu nezadovoljna plemiča oč tala, da nam« kipa nista do\olj podobna U vinu modelom*,
— Kdo bo pa to opazi! čez des-t stoieti ? —• je nVrno odgovoril umetnik, zavedajoč sc svov jega talenta.
Henri^nn Bahr
Hermann Bahr je hotel po prvi svetovni vojni potovati po Rusiji, da bi se na la.stnt-oči prepričal, kakšae so tam razmere, p« ni mo^el  spraviti  skupaj  dovolj denar j au
— Moram torej najprej napisati kn » o potovanju po Rusiji, — je dejal v i t svojemu prijatelju, — potem bom pa lnhke* potoval po Rusiji, ker bom imel v žopti honorar.
John Choate
Ameriški diplomat John H. Choute. ki jc bil dolga leta poslanik Zedinjenih drž tf v Londonu, je bil znan kot nedosegljiv kavalir. Med pog*ovorom, ki se je raz\ A nekoč na banketu, g'a je nekdo vpraša i, kaj bi bil najraje, če bi ne bil dipkmot. Choate ni dolero razmišljal. Sklonil se je 1 svoji mladi ženi in odgovoril:
— V prvi vrsti drugI mož svoje žene . . .
GEORGES OHNET:
1
26
PRODAJALEC
STRUPOV
ROMAN
Prijatelji goje eno samo misel: da bi izvabili iz vas vse. kar jim je všeč. In pripravljeni so zapustiti vas vsak hip, če jim ne morete nuditi toliko, kolikor zahtevajo od vas Vaše ljubice vas izkoriščajo in uničujejo s škodoželjnim posmehovanjem in se vam maščujejo za neprijetnosti, ki jim jih povzročajo s svojo vrtoglavostjo Povsod samo licemerje in prevara. Ozračje, ki v niem živimo, je zastrupljeno s hinavščino in sovraštvom. Samo zato. da bi na vse to pozabili in da bi okrog sebe ne videli vse te sramote in ogabnosti. ki se v nji malone utapljamo, samo zato iščemo pozabe v opojnih pijačah Potem pa postane to navada, ki ie nam neprijetna in ki se je oklepamo z obupno krče vitostjo. Bežimo sami pred se* 0.1 in to je pač mnono udobnejše kakor pa da bi si vt^pl; v glavo, da se moramo poboljšat- in da bi to tudi storili In kmalu izfirubimo zadnie odporne sile da ostane od nas samo še trska, ki jo nosi s seboj divji tok strasti. V
takem stanju sem bil tudi jaz — komaj štirinajst dni je tega — in šele zdaj razumem vaše pametne besede, ki ste mi jih govorT.i nekoč, šele zdaj mi je jasno, da sem bil na robu propada. Prav ste govorili takrat: Bil sem neumna žival, svojega očeta sem gnal v obup, pametni ljudje so me pom;lovali in drvel sem v pogubo. Zdaj je pa že vse drugače. Zdaj žp znam razločevati, kaj sem počel doslej in kaj nameravam storiti v bodoče. To je bila res neizmerna sreča zame. da sem si tu zlomil nogo. Će bi bil namreč svoje prejšnje burno življenje nada'je-val še eno leto. življenje med Clamironom in Etien-netro bi bil za vedno izgubljen.
Zdelo se je. da je doktor Augasme zelo presenečen nad to izjavo. Vznemirjeno se je ozrl na svojega bolnika.
— Toda kako hoćete prekiniti stike z obema? — je vpr°£M.
— Kako? Oh. bože moj. to je kaj enostavno Etiennetti dam nekaj denarja. Clamirona pa postavim pod kap. Etiennetta me vara vedno in s komurkoli, da ji le lahko p^ača A Clanvron ki živi na moj račun, me iz vsega srca zaničuje Menda vendar ne nvslite. da bom s tema dvema ravnal v rokavicah.
— Mi je pa va? sklep trden?
— Mar bi mogel o tem govoriti tako če bi n? hfl 9 Trne! s?m dovoli časa razm;šliati o vsem od tistega dne ko sem se tu p^n^rečil Tn bilo je po dol?'h iet:h prv^č. da spiti sp'oh razm'š'iaj o svoiem *iv-Meniu rarurnem z-^-o-i naj bi iVzil svoiega očeta in pohin"*evati vso družbo — morda samo zavolio edinega užitka, da sm^m dai=ti svoi denar tei dek-
lini in vzdrževati širokoustnega lenuha. Spoznal sem že oba in sit sem ju. Poiščem si kaj drugega-
— Kaj pa?
— To ni važno, samo da ne bo isto. Zaenkrat pa prosite v mojem imenu mojega očeta, naj pndp jutri k meni. ker bi rad govoril z njim, kako bi mogli pomagati mojemu gostitelju.
S tem je bil niun pogovor končan. Madame Har-noy in njena hči sta se pripeljali v kočiji, ki ie bil v njo vnrežen star. nadušljiv pony. To je bil edini voz pri hiši. Oprt na zdravnika je Kristijan sede1 k damama Gospodična Harnov je prijela za vajeti, vzpodbudila konjiča z bičem in pony je poteernil To je bil njun vsakodnevni kratek iznrph*^ vozih. med visokim grmovjem so se v svežem večernem zraku mirno in zadovoljno počasi peljah naprej.
V Tourgeville je bil ta čas že izginil tisti maskirani mir. ki je bila Etiennetta Dharielova z nj;m sprejela vest o težki Kr stijanovi nesreči. Vernierov obisk v njeni vili je bil dva dni predmet razgovora Etiennettimh prijateljic s Kristiianovim^ nrHatpiii Sluga, poslan tretjega dne na konju po nove vesti o bolniku, je prinesel v zameno za zelo nežno Etien-nettino pismo zelo suhoparen ustraen odgovor: — Počutim se že bolje. TemeHito zaslišani sluga je končno izpovedal tole: — Vila kier se leči erospod Vernier se imenuje Sv. Juri BciTievillski. Vila stoii sredi polia in travnikov, toda pota do nie so zelo *»flba Ne čudil bi se. če bi b'l Erospod Kristijan na tako zanemarjenih cestah novsem razbil svoi avto. V deževnem vremenu bi lahko č'ovek tam utonil v
blatu s konjem vred. A kaj šele ta njihova hiša! Dve nadstropji, streha pokrita s škriljevcem, a zunanjega dvor šča sploh ni. V hišo se pride čoz n -vadno dvorišče, po katerem se izprehajojo kure in ceJo prašiči. Pred hišo se pa paso krave. Vsa služm-ead šteje samo kuharico in deklo. Vrtnar mora skr^-beti obenem za njihovega edinega konja in lahka rečem, da je to že staro kljuse, za katero bi n?hča ne dal niti šestdeset frankov A obe dami hodita v oblekah, kakršne bi ne oblekla niti v delavnik nobena komomica. ki kaj da nase.
To pripovedovanje, navdušeno razširjeno po Et'en-netti, je vzbudilo živo Longinovo in Vertemoussovo zanimanje. Ta dva gizdalina, ki sta bila prispela v Deauville streljat golobe, sta hotela presenetiti svojega že tako dolgo bolnega prijatelja. Preskrbela sta si kočijo in ž'dane volje sta jo mahnila proti Sv Juriju Bilo je dvanajstega dne po Kristiianovi nesreči. Po povratku v Tourgeville sta se hotela ustaviti pri Etiennetti in opisati ji svoje osebne vtise. Ko se je pa to zgodilo, se je njuno pripavodo\ra-nje v vsem razlikovalo od tega, kar jo bil poreda! sluga In tako *ta impla gizdalina redko priliko, da sta spravila Etiennetto malone v obup. Bila je vsa iz sebe od jeze.
Kristiiana sta bila naSla pod koSntfm drevesom, med rožami in niun prihod je prennal zelo lepo sve^olasko, ki je čitala bolniku roman in ga kratkočasila.
Ni kazijo da bi M Kri*tilan n**eveČ razveselil njunega prihoda, vendar ju 1* n« prijazno poad-avj.
Urejuje Josip Zupančič — Za Narodne udarno Fran Jeran — Za inaeraUU del Usta: Ljubo mu Volčič — V&l ? LJubljani