PoSìmm ola^atJa ▼ gotoTtnl PRIMOR SKA V Pregarjah je veselje, saj orjejo s traktorjem ! Leto HI. — Štev. 17. Ajdovščina, 26. aprila 1947 Cena 4 jugolire — 8 metrolir. NAJ ŽIVI PRVI MAJ MOBILIZACIJA VSEH SIL NAŠEGA DELOVNEGA LJUDSTVA ZA IZVRŠITEV IN PREKORAČENJE TITOVE PETLETKE! 2* veta Osvobodilna Ironia — bofitetjica za boljše in srečnejše življenje narodov Jugoslavije ! VSE ZA IZVEDBO PETLETNEGA PLANA! . 27. aprila bo minilo iest let, odkar je bila na pobudo Komunistične partije Slo-oenije ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda. Ob letošnjem prazno-vanju desetletnega obstoja KP Slovenije s® je ponovno z vso jasnostjo pokazalo, k°d kakšnimi pogoji je Osvobodilna fronta nastala in zakaj je prav Komunistični Partiji pripadla vloga njenega organizatorja. Slovenski narod je namreč izšel kot zmagovalec iz pretekle vojne zalo, ker je KP že v globoki preteklosti, OF pa takoj °d svojega početka postavila pred slovenski narod, da sr mora svobodo priboriti sam in si v tej borbi poiskati takega Zaveznika, ki mn je tudi naša svoboda draga ter se nasloniti nanj. Slovenski narod je pod vodstvom svoje OF to uresničil: z vseljudsko vstajo je bil naš narod okupatorja in domače izdajalce. To borbo Pa je vodil ramo ob rami z ostalimi jugoslovanskimi narodi in si skupno z njimi 'zbral maršala Tita za svojega voditelja lov se iskreno naslonil na velikega in nesebičnega zaveznika SZ in tako tudi utrdil zavezništvo z ostalimi ljudskimi demokratičnimi množicami v svetu. Na dan ustanovitve OF imamo pred očmi našo borbo in naše zmage; pa naj Oledamo na preteklost ali v prihodnost, borba in zmage v preteklosti so za nami: njihov rezultat je FLRJ, država, v kateri smo vsi jugoslovanski narodi enakopravni ln imamo oblast v svojih rokah. Pred rami pa je izgradnja dežele v močno in Neodvisno držam, v kateri bo vladalo popolno blagostanje. V to nas danes vodi OF v sklopu Ljudske fronte Jugoslavije ^ našim dragim maršalom Titom na čelu. Sesta obletnica ustanovitve OF je torej žilno pomembna: pred nami je namreč Pvva Titova petletka, v kateri moramo z našim delom izpremenili našo deželo v napredno industrializirano in eleklrifici-rano državo, kar je brez dvoma osnovni P°goj za dosego blagostanja našega Ijud-zlva, naših delavcev, kmetov in delòvne 'ateligence. In prav zato, ker tvori ta Pvedpogoj gospodarski načrt — petletni Plan, postavlja pred nas OF borbeno geslo: »Vse za izvedbo petletnega plana!« Zato je prav, da ob tej priliki govo-rimo predvsem o lem, kako morajo delati naše organizacije OF, da bo petletka ne Zamo zaključena, ampak tudi predčasno 'zvršena. Zadnja seja Glavnega odbora OF je podrobno obdelala naloge, ki jih morajo izvršili organizacije OF za izvedbo petletnega plana. Ti sklepi niso neki ozki zaključki, temveč se v njih jasno odraža, naj pomeni izvedba plana za delavce, nrnete in delovno inteligenco v naši držaji glede na njihovo lastno bodočnost, in le torej tudi jasno, da se morajo v delo 2,1 izvedbo plana vključili vsi. Kot uvod to so bile razpisane volitve v odbore . F, da zagotovijo povsod v vasi, tovarni “d. dobro vodstvo, ki bo znalo tudi vsa-Kega poedinca vključiti v delovno pri-Padnost planu. Izvedba volitev nam je pokazala, da ?e ljudstvo zaveda, kaj pomeni v lem c«Stt dobro vodstvo tudi v naših osnovnih enotah, predvsem na vasi. V ogromni ve- so bili namreč izvoljeni v odbore predani, zvesti in delavni ljudje. Novi odbori 2 delom že pričenjajo, morajo ga pa še volj poglobiti. . Oglejmo pa si sedaj neposredne na-yde, ki omogočajo vključitev vasi v plan. ^zem nam je pač znano, kakšno mesto "nzemajo v izvedbi petletke naši kmetje j?" osnovni poudarek industrializaciji in j nìz7m,'lci 'zagovarja to, da bi nak zidarji, ‘Oktrifikaciji države. Naš maršal Tito je teMrji itd. v glavnem ostali doma za ob- naša vasi, neglede na to, da je v planu industrije, kar jim pa tudi omogoča najboljši trg za njihove pridelke. Iz tega sledi, da morajo organizacije OF na vaseh organizirati — v kolikor pa je to že izvršeno — pa dobro dovršiti gospodarsko organizacijo. Postavi se vprašanje, kaj vse bo naša vas v letošnjem letu izvršila za izvedbo petletnega plana. V volivni kampanji so se naše vasi zavestno obvezale, koliko bodo posejale in koliko bodo teh svojih pridelkov prodale državi. Tem obvezam je treba dati sedaj pravo organizacijsko obliko. Utrditi moramo naše nabavno-prodajne zadruge tako, da bodo v stanju izvesti pravilen odkup in da bodo na drugi strani sposobne tudi nabaviti za našo vas to, kar trg že daje. Zato je nujno, da se pri organizaciji in delu Naproz odpravijo še nekatere napake, ki onemogočajo njihovo pravilno delo. To je eno izmed torišč dela naših odborov OF, katerega morajo silno vestno vršili. Votivna kampanja je dokazala, da dosega tega ni tako težavna, kot so si predstavljali nekateri neodločni tovariši, ali pa kot to stalno »dokazujejo* v bistvu ljudski oblasti sovražni poedinci — reakcionarji. Brez dvoma pa je osnovno, da moramo odpraviti, kot je bilo že večkrat poudarjeno, profilarsko kramarstvo, ki dela prepad med zadružniki in vodstvom zadruge, ter preiti na zdravo načrtno delo. Prav sedaj imajo naše Naproze dano jasno orientacijo za svoje načrtno poslovanje: setveni plan, obveze vasi za oddajo pridelkov in že precej dober pregled nad tem, kaj se s proizvodnjo industrije za našo vas že lahko dobi. To so stvari, ki dajejo Naprozam vse pogoje za to, da si utrdijo svoje temelje in delajo po načrtu, ki bo prinašal korist skupnosti — državi in po-edincu — zadružniku. Letošnje leto morajo imeti naše Naproze tudi že svoj načrt! Vodstvu Naproz, kakor iudi zadružnikom morajo biti znane številke, ki ponazorujejo delo zadruge tako pri odkupu kot pri nabavi. Primere »trmoglavcev* kot so jih predstavljali nekateri poedinci upravnega od bora nedavno reorganizirane ajdovske in idrijske okrajne Naproze, bomo morali od sedaj mnogo hitreje reševati, ker so slednji brez dvoma zavirali zdrav razvoj Naproz s tem, ko so imeli pred očmi zgolj profitarske cilje in se zaradi tega tudi niso vezali s vasmi po vpraševanju odkupa itd. 0 vlogi zadrug za izvedbo petletnega plana je podrobno govoril v svojih člankih predsednik vlade LRS tovariš Miha Marinko. Naglasil je pomen produktivnega zadružništva na deželi in vse njegove prednosti. Zalo bi bilo napačno gledali na zadružništvo z ozkega stališča in pripisovati pomen za izvedbo petletnega plana samo gotovi obliki zadružne organizacije. Organizacije OF morajo delati na lem, da kmečke produktivne zadruge zdravo in terenskim prilikam primerno rastejo, da je njihova rast zadružnikom razumljiva, da jo na osnovi tega predvsem sami pospešujejo. Toda o primeru Naproz je bilo nekoliko več govora prav zato, da se jasno pribije dejstvo, da je delovna vključitev naših vasi v izvedbo plana dejansko mogoča povsod. Vključitev naše vasi v plan si moramo ogledali še z druge strani: čim več naše mladine bo odšlo na progo Samac—Sarajevo, čim več naših zidarjev, tesarjev, gozdnih delavcev in težakov bodo poslale naše vasi na delo k republiškim gradbenim podjetjem, lem večja bo hitrost izvajanja industrializacije in elektrifikacije države, tem prej bodo nove tovarne izdelovale v zadostnih količinah blago, ki ga rabimo. Tudi pri tem je važno, da novoizvoljeni odbori načrtno delajo. Oportu- Prvi mai ie odraz našega boja in naših naporov, v istem času pa naših zmag, veselja in smelega pog.eda v bodočnost Pred nami je veliki dan, prvi maj. Temu dnevu je dajal že v preteklosti utripe življenja in pomena težak in krvav boj delavcev in delovnih ljudi sploh, boj za mir in demokracijo, boj proti izkoriščevalcem in vojnim hujskačem. Zato živi prvi maj z nami in je odraz našega boja, naših naporov, hkrati pa naših zmag, našega veselja in smelega pogleda v bodočnost. Kakor je bil do osvoboditve nerazdružljivo povezan ta naš veliki dan s krvjo delavcev in delavk ter delovnih ljudi sploh v štrajkih in bojih s protiljudskimi policijskimi režimi, kakor je družil izkoriščane delavce, bedne kmete, izmučene matere in mladino, da so dvignili svojo žuljavo pest v osvobodilnem boju in nasmejanih Kc ter vedrega pogleda v življenje vodili težak, krvav boj, tako je danes neraz-družlpv prvi maj z našimi delovnimi napori. Pred nami je prva petletka. Borba za Zato pa mora ta borba postati vseljudska borba, kakor pravi tovariš Kardelj. Če pa hoče postati taka, potem mora dajati tudi obrise našemu velikemu prazniku prvemu maju. Na ta način bo ta borba še bolj globoko vseljudska borba in bo zajela vsak kotiček naše zemlje in vse sektorje našega življenja, postala bo bojni klic delovnega ljudstva, ki na prvi maj pregleduje svoje sile in jih druži za pot v jutrišnji dan. Bolj kakor kdaj koli nam morajo letos stati pred očmi besede generalisima Stalina: »Narodi nočejo več živeti po starem, prav zato jemljejo usodo svojih držav v lastne roke. Ni pa seveda dovolj, da smo se s krčevito borbo osvobodili in da imajo naši delavci, kmetje in delovna inteligenca oblast v svojih rokah, za nas ni dovolj, da smo tako razbili okove imperializma in dali ljudstvu svobodo, temveč je naša dolžnost, da damo temu ljudstvu gmotne pogoje za zadovoljno življenje.« Prvi maj kot bor maj gremo z obljubo, da se bomo vztrajno, neumorno in neprestano borili za izvedbo naše petletke. Ko pa imamo pred očmi tako jasno našo pot, moramo imeti stalno pred očmi, da nas vodita v izvrševanje teh nalog naša herojska Komunistična partija in naša Ljudska ironta. Zavedati se moramo, da je predpogoj naših jutrišnjih uspehov zveza delavcev in kmetov in iskreno prijateljstvo narodi bratske Sovjetske zveze, najvztrajnejše borke za utrjevanje miru na svetu. Niti za trenutek pa ne smemo pozabiti, da so naši zavezniki za naše boljše življenje vse demokratične sile v svetu, ki z velikanskimi simpatijami spremljajo naš žilav boj za gospodarsko osamosvojitev. Pri razvijanju izgradnje v miru pa ne smemo niti za trenutek pozabiti na spletkarjenje mednarodne reakcije, ki kuje svoje vojno-hujskaške načrte, zato si moramo zapomniti navodila velikega Le- uresničuev tega^ našega plana je nadalje- | beni dan delovnega ljudstva^ ima s tem I bitia’nfpr ^tancTbudnf arčuPvatf kot* zenico je našega boja za boljše življenje, torej že dano jasno perspektivo. Na prvi | svojega 0česa oborožene sile svoje države in s tem obrambno sposobnost naše domovine. Te naše naloge s tako vsebino bomo seveda uresničili, če bomo razvili do vseh globin požrtvovalnost in delavnost naših množic, tako da bo tekmovanje sistem našega dela, udarniki ponos naše države in izumitelji dokaz sile in sposobnosti osvobojenega delovnega ljudstva. Vsi moramo širiti dragocena izkustva našega dela, postati mojstri svojega dela, vzgojiti moramo ljudi, ki bodo obvladali tehniko, deželi moramo dati strojev in sredstev kulturnega napredka vsemu našemu delovnemu ljudstvu. To pa je obenem tudi vsebina našega praznika prvega maja. Vse priprave našega ljudstva so posvečene poglobitvi vsebine našega boja za izvedbo petletnega plana. Prvega maja bodo naši delavci pokazali, kako smo že razumeli delo v produkciji, kako smo si osvojili norme, delo v akordu, koliko delovnih desetin imamo, koliko novotarjev in udarnikov in za koliko smo dvignili proizvodnjo. Obenem pa bodo stopili delavci na plan s svojimi obljubami, ki temelje na bogatih izkušnjah iz dosedanjega dela. Naši kmetje pa bodo pokazali, kaj so napravili za izboljšanje naše kmečke proizvodnje, in bodo dali obveze za oddajo kmečkih proizvodov domovini. Na dan prvega maja se bo jasno manifestiral lik našega človeka, ki gleda z vedrim in zaupljivim pogledom v svojo bodočnost, katero si sam s svojim delom svobodno ustvarja. Pozabili pa ne bomo, da vodi del našega naroda na Koroškem še osnovni boj proti nasilju nemških nacifašistov in anglo-ameriških policajev, ker vemo, da vzprašanje Koroške za nas ne bo likvidirano, dokler ne bo za nas pravično rešeno, kakor je dejal maršal Tito. Zato na prvi maj dvigamo ponovno naš klic: Koroško Jugoslaviji! Prvi maj je torej naš dan, naš veliki praznik, praznik našega dela, našega življenja, naše svobode, praznik miru. Požrtvovalni vajenec Blažko Milan se tiči voditi parni kotel, ki ga je popravil udarnik Benjamin Kovačič. Obvladati tehniko, to je danes dolžnost vseh naših delavcev. Na žagi Rizzato razumejo to stvar, saj so v sami zabojarni dvignili proizvodnjo letos že za 16%, v mi-zamici pa so izdelali že 200% več izdelkov, kot je bilo predvideno. , °9o naše vasi v izvajanju petletke na-Knčno začrtal že v svoji novoletni poslali, ko je dejal: »Kmetje in kmetice Jugoslavije! Popite v tem letu vsak košček zemlje in Dajte čim več vaših proizvodov n!m, ki delajo v tovarnah, pri transportu, .k raznih gradnjah, ker boste na ta način l,>* lažje, hitrejše in cenejše prišli do h'Znih orodij, strojev, obleke in vsega, ar vam je potrebno!* .. S tem torej, da naši kmetje pridelajo J*1* več živil, omogočajo našim delavcem 6e‘o v tovarnah in v gradnjah novih to-'lrn, s lem, da pa uvajajo v poljedelstvu * ‘delovanje industrijskih kultur, vežejo proizvodnjo na proizvodnjo naše tesarji itd. v glav novo podeželja, je treba povsod, koder se pojavi, napravili konec. Naši odbori Fronte morajo znali dokazali, zakaj je večje važnosti to, da damo predvsem specializirano delovno silo, kot so to zidarji, tesarji itd. najprej za gradnjo naše težke industrije. To pa sicer nikakor ne pomeni, da se »odlaga* obnova podeželja. Resnica je, da imamo v Slovenskem Primorju velilco delovne sile, naša naloga je, da skupno z okrajnimi in vaškimi odbori OF takoj pričnemo z njeno mobilizacijo. Ne bo dober Usti odbor OF, lei bi samo poročal: »Govorili smo o tem, da je treba, da odide predvsem strokovno usposobljena delovna sila na delo v težko industrijo itd.*, temveč bodo dobri Ušli odbori OF, ki bodo poleg tega lahko poročali: »...na delo na zvezna in republiška gradilišča smo poslali toliko in toliko zidarjev, tesarjev, gozdnih delavcev in težakov, toliko in toliko mladine na progo Samac—Sarajevo in vsi so odšli z visoko delovno zavestjo.* S pravilno mobilizacijo in razporedom delovne sile bomo dosegli dvoje: pravilno pojmovanje industrializacije in elektrifikacije države kol glavne naloge petletke, saj od nje so odvisni vsi drugi uspehi v gospodarstvu, in zlasti tu, v Slovenskem Primorju, bomo onemogočili životarjenje polkvalificiranih delavcev in jim bomo zagotovili zaslužek, ki jim pripada. Obnova podeželja pa naj v letošnjem letu še razširi svoj razmah Prav tako kot lani, bodo množice s prostovoljnim delom povečale vrednost odobrenih kreditov, kar pride še posebno v veljavo, če se prostovoljno delo usmeri tudi v pridobivanje materiala iz ruševin Ud. Vprašanje zidarjev itd., naj se reši med drugim tudi s lem, da okrajna ali krajevna gradbena podjetja pritegnejo k izučenim delavcem tudi vajence, samouke itd. in jim tam dajo popolno znanje. Ni samo ta način, je še vse polno drugih načinov, ki so odvisni od pobude naših aktivistov ter na ta način omogočijo v prvi vrsti odhod velikega števila delovne sile (izučenih in težakov) na zvezna in republiška gradilišča, istočasno pa zagotove tudi obnovo doma. Niso to edine gospodarske naloge, ki stojijo pred organizacijami naše OF, so pa to brez dvoma osrednje naloge. Vse to nam jasno govori, da ni dovolj, ako imajo naši odbori OF samo lastnost delovne pridnosti, naši odbori OF morajo tudi dobro razumeti naše novo gospodarstvo, če hočejo delati s polnim uspehom. Venu), da je danes za novo Jugoslavijo petletka najvažnejša naloga, najvažnejša gospodarska naloga pa je obenem tudi politična naloga. Ako bodo naši odbori OF znali v okviru petletke pravilno reševati gospodarska vprašanja, bodo istočasno pravilno reševali tudi politična vprašanja. Zmagali v petletki pomeni zmagali nad reakcijo, katera se boji uspehov nove Jugoslavije na gospodarskem polju. Kullurno-prosvelno delo ni po pomenu od prej omenjenih nalog nič manj važno. Kulturno-prosvetno delo bo v tem času odločilno pripomoglo k duhovni preobrazbi najširših plasti ljudstva, saj mu že sedaj daje s svojim delom širok vpogled v sedanjo stvarnost. Študij po vaseh šole, bralni krožki, kulturnoumetniške družine itd. itd. omogočajo dvig in razvoj nešteto ljudi — slasti mladine, iz katerih rastejo naši novi strokovnjaki, potrebni novozgrajenim tovarnam, znanstvenim šolam itd. itd. Prav zato je važno, da novo izvoljeni odbori OF pojem ljudske prosvete razumejo tako, da je prosvetno delo res ljudsko, to se pravi v skladu z interesi ljudstva. Ali je potemtakem težko najti vsebino kulturno-prosvelnega dela, če vemo za osnovni interes ljudstva, to je močna in neodvisna ljudska država? Odgovor temu je naša OF že dala. I. Kongres ljudske prosvete v Ljubljani je kulturno-prosvetnemu delu natanko začrtal smer, ki je tesno naslonjena na izvajanje petletke. France Perovšek. ŽIVELI HEROJI DELA, DELAVCI, KMETJE IN DELOVNA INTELIGENCA, NAJBOLJŠI SINOVI NAŠE DOMOVINE USPEHI PRVEGA TROMESEČJA TEKMOVANJA V IDRIJSKEM RUDNIKU Taki so liki delavcev, ki zavestno in požrtvovalno grade ljudsko državo V vznožju Kobalove planine in Ča-kovniika, ki sta pokrita z bujnimi bukovimi in smrekovimi gozdovi, leži mesto Idrija, značilno po svojem rudniku živega srebra. Delavske hiše so posejane po gričih okoli mesta med med čreš-njevim drevjem. Samo mesto s svojimi zgradbami in ustanovami je značilno staro rudarsko mesto. Iz visokih dimnikov nad jaški in topilnico se vije gost temen dim. Vagončki rudarske železnice prevažajo dragoceno rudo iz rovov v zbiralnico in odtod v topilnico. Skupine rudarjev hite v raznih izmenah po mestnih ulicah z rudarskimi svetilkami v energije, kar izpričuje, da se rudniške naprave vedno bolj in bolj spopolnju-je'jo. Vodstvo rudnika skrbi tudi za usposobitev novih kadrov in za splošno izobrazbo delavstva. Vrši se namreč pet različnih tečajev, katere obiskuje 25% delavstva, od katerih je redno 95% udeležba. Tečaji se vršijo za usposobitev kopačev, topilničarjev, kurjačev in stroj-n ičarj e v, rudniških nadzornikov in knjigovodij. Pouk, kateremu sledijo tečajniki z velikim zanimanjem, se vrši 150 ur mesečno. Dvakratni udarnik Bizjak Jože! in udarnik Eržen Avgust sta s požrtvovalnim delom prekoračila norme rokah. Trdo je njihovo delo pod zemljo, toda odkar je svoboda, jih vidiš vedrih, nasmejanih obrazov. Na delo v osrčje zemlje gredo v zavesti, da delajo v svojem rudniku, da niso več predmet izkoriščanja, kot so bili prej vseskozi. To njihovo zavest najjasneje izpričuje dejstvo, da bo 1. maja 42 požrtvovalnih kopačev, topilničarjev in delavcev mizarske in mehanične rudniške delavnice, proglašenih za udarnike, ker so presegli normo pri dvigu produkcije in zboljšanju rudniških naprav. Idrijski rudarji so napovedali tudi enoletno tekmovanje vsem metalurgič-nim rudnikom v Jugoslaviji. Kljub izredno slabemu vremenu in velikim padavinam, ki so ovirale delo v zbiralnici in prevozu raznih goriv, so bili doseženi že v prvem tromesečju lepi uspehi. Dvignili so produkcijo in znižali so proizvodne stroške. Splošni učinki celotnega rudniškega podjetja so bili v januarju prekoračeni za 8%, v februarju za 26%, v marcu pa za 35%. V zbiralnici so v januarju presegli načrt za 21%, v februarju pa je bilo doseženih 15% manj, kot je bilo predvideno v načrtu in to zaradi snežnih ovir. Rudarji, cestna baza in vse ljudstvo je v množicah sodelovalo pri odstranjevanju snega, da se je obrat sploh obdržal v pogonu, v marcu pa je bil načrt v zbiralnici prekošen za 34.23%. Produkcija živega srebra je znašala v januarju 5%, v februarju 5%, v marcu pa 14% nad določeno normo. S stalnim spopolnjevanjem in zbolj-ševanjem jamskih naprav, štednjo in iz-vežbanostjo delavcev pri vrtalnih strojih in polaganju min, kakor tudi z izboljšanjem. rovnih faktorjev je bilo v januarju porabljenega 10%, v februarju 33%, v marcu pa 36% manj eksploziva kot je bilo predvideno. Prav tako je bilo na jamskem lesu prihranjenega v januarju 24%, v februarju 24%, v marcu pa 51% lesa in približno 8% -električne Stroji v rudniku se vrtijo in pojo neumorno svojo pesem dela. V mizarski delavnici sem našel pri rezkainiku v delo zatopljenega delavca udarnika Ferjančiča Rudolfa, ki je kljub izrabljenim starinskim strojem presegel normo in je že drugič predlagan za udarnika, ker je pripomogel, da so bili stroji 100% izkoriščani, in so bila dela že predčasno dovršena; normo je presegel za 20%. Težko mi je bilo motiti ga pri delu, vendar sem ga nagovoril. Pripovedoval mi je o svojem življenju v partizanih, kjer se je nahajal v Drugem udarnem črnogorskem korpusu v Liki in na Hr-vatskem. Po osvoboditvi, ko je častno izpolnil domovinsko dolžnost, se je vrnil v rudnik in stopil v mizarsko rudniško delavnico. Na vprašanje, kako je dosegel polno kapaciteto izrabljenih strojev in dovršitev del pred rokom, mi je skromno odgovoril: >Vsi skupno smo smotrno in načrtno organizirali in porazdelili delo. Spopolnili smo nekatere stroje in jim dali nove kroglične ležaje.« Stisnila sva si roke in reekadni stroj je spet zabrnel... Ogledal sem si še starinski skobelni stroj, kateremu so zamenjali ležaje iz medi s krogličnimi ležaji, in veliko »galere žago za okrogel les. Tudi v tem oddelku me je presenetila iznajdljivost naših delavcev. Mizar Fojer Ivan me je seznanil, kako deluje nova naprava na tirnicah, ki pelje okrogli les iz >gater< žage do oirkularke, ki obžaga okroglemu lesu robove, in se tako prihrani polovico časa. Napravo — zamisel mizarjev — poganja stroj »upornik'', izdelan v lastni mehanični delavnici. V izdelavi so trije novi tovrstni stroji. Pot me je zanesla tudi v jašek - Borbe« med rudarje, ravno v trenutku, ko so si dajali izmeno; bili so v zaprašenih, preprostih delavskih oblekah, eni so prižigali in drugi ugašali svetilke, ker so dokončali svoje dnevno delo. Približal sem se slokemu rudarju, katere-m use je že na obrazu poznalo, da že dolgo vrsto let dela v rovih. Zanimalo me je, kakšno je življenje v rovih pod zemljo. Kmalu sva bila v živahnem razgovoru. Povedal mi je, da si že od mladih let služi sam svoj kruh, da je s svojim dvajsetim letom vstopil kot rudar v rudnik, kjer dela že enaindvajset let. Za časa narodno-osvobodilne borbe se je pridružili partizanskim edinkam, kjer je kot komandir minerskega voda Vojkove brigade izvršil več sabotažnih akcij na sovražnikove prometne veze. Sedaj pa mi je pokazal svoje žuljave roke -z nasmehom, rekoč: »Vedno sem bil zatiran in zaničevan. Danes pa pp svojih močeh delam s temi rokami, v zavesti, da moramo kot za časa borbe napeti vse sale, da izvoju jemo veliko gospodarsko bitko, da dosežemo naš cilj gospodarske neodvisnosti in zboljšanje življenjskih pogojev vsega poštenega delovnega ljudstva. Stalno,« je še pripomnil, »mislim na to, kako bi iznašli pripravo, ki bi v rovih odstranjevala prah, ki ga dvigajo vrtalni stroji.« Delo ga je klicalo v rov. Kolesa dvigala, so se oglasila z zamolklim ropotom. Dvigalo z njim in skupino sotovarišev je zdrknilo v globino. Kmalu za tem so zabrneli v globini več sto metrov vrtalni stroji in rovnice, na dan pa so voziček za vozičkom prihajale dragocene kopice rude živega srebra. Z občudovanjem sem gledal za njimi. Nek sotovariš, ki je prišel iz rova, mi je povedal, da je sloki rudar Bizjak Jožef, udarnik, ki je že lanskega leta presegel normo za 21% in je letos normo prekosil skoraj še za enkrat toliko kot lami. Taki so liki naših delavcev, ki s svojo zavestjo in požrtvovalnostjo pomagajo graditi našo ljudsko državo. Just Perat. S traktorji orjemo zemljo v kmetijski obdelovalni zadrugi v Pregar jah Novoustanovljena zadruga je pričela z delom. Pri ustanavljanju je bilo mnogo težkoč, ker je bila naša vas na zelo nizki gospodarski stopnji. Pod fašistično Italijo so kmetje opuščali obdelovanje zemlje, saj jim ni donašalo niti za najskromnejše življenje. Danes so dobili kmetje pomoč v zadrugah. S skupnim obdelovanjem zemlje bodo kmetje izboljšali zaostalo gospodarstvo in olajšali svoje življenje. S samo kmetijsko obdelovaino zadrugo pa bi uspeh ne bil popolen, kajti del kmetov, ki se za enkrat še ni vključil v kmetijsko obdelovalno zadrugo, bi ostal brez pomoči. Zato so v vasi ustanovili tudi nabaivno-prodajno zadrugo. Kmetje bodo lahko prodajali drva, oglje in poljske pridelke doma. Takoj ko so vremenske prilike dopuščale, so se pričela prva skupna dela v okviru kmetijske obdelovalne zadru- ge. Že takoj pri prvih delih je lahko videl vsak, kako se razlikuje delo skupine od dela posameznika. Skupine so očistile sadovnjake in travnike. Po dolgem času so na novo cepili mnogo sadnega drevja. S skupnimi močmi so zadružniki izvozili gnoj na polja. V vas je prišel traktor. To je bil največji dogodek v vasi od ustanovitve zadruge. Nekateri nezadiružniki so v začetku zmajevali z glavami: »To ni za naše njive.« Toda že prvo oranje s traktorjem je zavezalo jezike vsem izkoriščevalcem, ki so računali, da bodo delali dobičke na račun tistih, ki so brez vprežne živine. Že v zgodnjih jutranjih urah brni skozi vas traktor. Za njim gredo skupine sadit krompir in sejat oves in ječmen. Delo gre hitro od rok, saj se zadružniki zavedajo, da si bodo ustvarili novo, lepše življenje le s trdim delom. Žene pravijo: »Sedaj nas tudi vrag ne S'roke ljudske množice nai se seznanilo z letalstvom Nujni predpogoj za čimprejšnjo izvedbo petletnega plana je dviganje novih tehničnih kadrov inženirjev, tehnikov in drugih strokovnih delavcev, To nalogo bomo izvajali v okviru »Tehnike in športa«, kjer bo v krožkih posameznih panog tehnike ljudstvu omogočeno obvladanje osnovnih- znanstvenih pojmov in praktičnega strokovnega dela. Ena najvažnejših panog tehnike je letalstvo. Letala potrebujemo, kajti danes se borimo za čas, za čim hitrejše prometne zveze; letalstvo pa nam je potrebno tudi zato, da bomo še bolj utrdili obrambno sposobnost naše domovine. V krožkih športnega letalstva se vzgajajo preko pionirskega letalskega modelarstva, jadralnega in motornega letalstva ter padalstva novi kadri pilotov, mehanikov, padalcev in konstruktorjev. Prvi pri nas v osnovanju modelarskega krožka so mladinci in pionirji iz postojnske gimnazije in osnovne šole. Pred mesecem in pol je bil krožek osnovan in sedaj ima petnajst aktivnih članov. Velike težkoče so morali bodoči letalci premagati. Niso imeli prostorov za delo, niso imeli lesa in orodja, toda vse te težkoče so premagali z vztrajnimi napori in s podporo vsega ljudstva. Sedaj so že uredili svojo delavnico in v delavski .zadrugi so odprli lepo razstavo modelov. Razstava je zbudila med prebivalstvom veliko zanimanje in mnogo jih je že spraševalo, kako se napravi male bencinske motorje za modele. Prav gotovo bodo predhodniki letalstva pritegnili še veliko število sodelavcev. Sedaj pripravljajo pet krasnih letalskih modelov za veliki praznik 1. maja. spravi narazen.« Sklenili so že in pričeli tudi s pripravami za sajenje lanu in konoplje; s tem bodo oskrbovali našo industrijo s potrebnimi surovinami. Predsednik upravnega odbora Kmečko obdelovalne zadruge tov. Sever Anton daje vsem zadružnikom vzgled pri delu. Poleg težkega dela na polju vodi tudi administrativno delo zadruge. Med prvimi in najpridiiej širni pri delu so: Konestaibo Milan, Konestabo Janez, Zadnik Alojzij in drugi. Tudi žene ne zaostajajo. Butinar Marija, Zadnik Marija, Kuret Antonija, Konestabo Ana in druge prekosijo pri delu marsikaterega moškega. Skrbimo tudi za vzgojo zadružnih kadrov: en tovariš je že šel na knjigovodski tečaj, trije pa gredo na sadjerejskega. Zadružniki se zavedajo, da stojijo pred njimi še velike naloge. Ko bodo končana prva poljska dela, bo treba pospešiti obnovo porušenih domov. Kjer bo mogoče, bodo preorali vsa/k kos&k neizkoriščene zemlje; kjer raste sedai grmovje in robida, bo drugo leto zasajeno sadno drevje. Več hektarjev zadružne zemlje bodo že letos posejali z lanom in konopljo. Tako se tudi Kmečko obdelovalna zadruga vključuje v državni gospodarski načrt. Vsem vaščanom je v veliko pomoč nabavno-prodajna zadruga. Doslej so hodili vaščani v dve ur j oddaljeno Ilirsko Bistrico po vsako šivanko. Vsa ta nepotrebna pota so sedaj odpadla.^ ha-proza skrbi za to, da bo od vaščanov odkupovala poljske pridelke, drva to oglje, prodajala pa poleg racioniranih tudi neracionirane predmete, katerih je vaščanom najbolj primanjkovalo. Največje težkoče novoustanovljenih zadrug smo premagali s pomočjo nase oblasti in Osvobodilne fronte, brez katere bi zadruge ne dosegle svojega namena. Rot Srečko. Novator Jurjevčič Roman ie iznašel novo vrsto opeke Danes, ko delovno ljudstvo ne dela več za izkoriščevalce, ampak zase, se odkrivajo novi talenti v vrstah delavcev, novatonji, ki vse svoje sposobnosti vlagajo v iznajdbo novih strojev, novih načinov produkcije, varčevanja skupne imovine itd. Tak novator je tudi Jurjevčič Roman iz Postojne, ki je iznašel novo vrsto strešne opeke. Ta opeka bo pritrjena s štirimi železnimi kavlji in bo stala na strehi tako trdno, da je ne bo odnesla še tako huda burja. Prednosti nove opeke so tudi v tem, da je kritje strehe mnogo bolj enostavno in da dva človeka lahko pokrijeta dnevno 200 m5 strehe. Sedaj izdeluje tovariš načrt za stroj za izdelavo nove vrste opeke. Z eno vnsto stroja bodo delali štirje delavci, ki bodo dnevno napravili 40 ms strešnikov, pri drugi vrsti stroja, ki bi izdelal dnevno 100 m2 opeke, pa bi bilo zaposlenih 8 ljudi. Novatorji so tisti, ki polagajo temelje bodočega blagostanja ljudskih množic! Iznašel sem novo vrsto opeke, ker hočem uspešno sodelovati pri izvajanju petletke. V večernem tečaju v Dobravljah se uce slovenščine Tudi Dbbraveljčani ne zaostajajo v pogledu napredka za drugimi vasmi Slovenskega Primorja, že v oktobru so pričeli zrvečernim tečajem, katerega se je udeležilo 27 mladincev in 26 mladink, to je okrog 96% mladine. Na večernem tečaju se je predavala predvsem slovenščina, in sicer slovnica in pravopis, ker je to nujna potreba glede na to, da je bilo prebivalstvo Slov. Primorja nad 25 let brez slovenskih šol. Poleg tega pa so se vršili po tečaju še bralni večeri, kjer so mladinci in mladinke Citale iz »Slov. zbornika« in »Kako je I človek postal velikan«. Poleg slovenščine je mladina tudi računala in se rivendala v vseh štirih računskih operacijah. Pri zgodovini se je obravnavala snov v zvezi z osvobodilno borbo j11 družbenim razvojem. Večerni tečaj seje končal v tem mesecu in so udeleženci pokazali prav zadovoljive uspehe. Teca.I se je vršil trikrat tedensko po 2 un, bralni večer pa enkrat tedensko P° eno uro. Želimo, da bi se Dobraveljčani se nadalje tako dobro držali in dosegli s® večje uspehe v obvladanju znanja. „Kako se je kalilo jeklo" na žagi Rizzato Delavci na žagi Rizzato so izrabili odmor za to, da skupno berejo knjigo, saj vedo, da vzgoja jekleni zavest in krepi delovno sposobnost. Delavci na žagi Rizato se z isto ljubeznijo vzgajajo kakor delajo. Predvsem se odlikuje mladina. Nekaj mladincev in mladink se res odlikujejo in so vzor vsej ostali mladini v obratu samem in izven njega. Značilno je, da so ravno tisti, kateri se odlikujejo pri delu, vedno prvi pri učenju, sestankih in udarniškem delu. Že v tekmovanju »za priključitev«, je imela naša mladina tečaj slovenščine. Zaradi pomanjkanja primernega prostora za učilnico, so nastale težkoče s tečajem. Odnehali pa niso. Tečaj se je celo razširil v pouk in v praktična predavanja iz zemljepisja v FLRJ, prirodopisja, zdravstva. Seznanili so se z življenjepisom naših najboljših voditeljev, predvsem o maršalu Titu, Kardelju, Stalinu, o prvem učitelju ljudskih množic, velikem V. 1. Leninu, o naših narodnih herojih. Pozabili pa niso niti na naše pesnike in pisatelje (Prešeren, Levstik, Cankar itd.). Učili so se posamezne in zborne recitacije naših partizanskih pesnikov (Kajuh, Bor, Zupančič). Naštudirali so par igrokazov in pokazali tudi uspehe v javnosti. Uče se tudi v računanju. Odkar je zasijalo prvo spomladansko sonce, se vrše ta predavanja na dvori- šču, da uživa naša mladina zrak in sonce istočasno ko se uči in pripravlja za bo doče življenje. Začrtali smo si načrt za bodoči študij in sicer od 1. maja do 1. septembra t. 1„ da se ustanovi neke vrste ponavljalna šola, na podlagi katere bi polagal* izpite. Manjka nam pa učnih knjig. A tudi prostega časa je zelo malo. Vendar bomo z dobro voljo vse te ovire premagali. Pri tedenskih študijskih sestankih študira naša mladina: »Kako se je hal1,® jeklo«, »Nastanek nebesnih teles«, »«rl roda in ljudje«. Človeka res veseli, ko opazi med uii® dino ono silo, žejo po izobrazbi, katera premosti vse ovire. Tudi ostalo delavstvo pridno čita časopise ter pri tem tvori rdeče kotičR® Z zanimanjem sledijo razvoju političneg in gospodarskega dela naše mlade žave in prav na podlagi tega se vrača) po odmoru s podvojeno silo k delu. Pevci moškega zbora se vadijo v petju, člani igralske skupine se vadijo ^a nastope, a kar je glavno, imamo tu. take, kateri se radi poslužujejo knjig 1 sindikalne knjižnice, katero so si z udar niškim delom ustvarili. Marjanca Stek**' VSAK POŠTEN MiMim NAŠE D9ŽAVE MORA POSTATI ZAVEDEN BOREC ZA IZPOLNITEV PLANA Na državnem posestvu Razdrto bodo gojili sladkorno peso Poedini kmetje, ki so sicer nekdaj navajeni starega načina dela, ki pa tudi nasedajo prišepetovanju ljudi starega izkoriščevalskega sveta, so modrovali, češ na so za skupno obdelavo premajhne njive in bo oranje s traktorji onemogočeno, torej da je obstoj državnega posestva nemogoč. Res je, da so bile do danes njive majhne, toda da se jih združiti, mladi, pošteni ljudje aiso nasedli nasprotovanju poedincev, ampak so se takoj lotili dela. Delati pa ni bilo lahko. Primanjkovalo je gnoja. Kaj storiti? Niso čakali, da bi se gnoj sam pripeljal na Polja, opreti se je bilo treba na lastno iniciativo. Gnoja je bilo v Postojni dovolj! Zopet problem: kako ga speljati? Dobili so v» Postojni tudi kamion. In evo jih, mlade, nasmejane poljedelce, s kakšnim tempom prevažajo gnojila iz Postojne na polja v Razdrtem! To je veselo! Smeh, vriskanje in petje, vse to dokazuje sovaščanom, da se da vse napraviti. Vozijo naglo in ko pridejo na njivo, je y par minutah že opravljeno in kamion že drdra po cesti nazaj v Postojno V zelo kratkem času je vse dobro pogno-feno, tudi tam, kjer se prejšnja leta ni oralo. Neverni Tomaži strmijo — vse se jim zdi neverjetno. Potem stikajo glave, šepetajo si vse mogoče stvari, pri tem pa zadovoljno motrijo mladi delavni rod, ki s novim, življenja polnim poletom obdeluje zemljo. Po cesti iz Prestranka se vali oblak belega prahu. Naglo se vije skozi Postojno, mimo belih vasic in borovcev do Razdrtega. Dvorišče, plotovi in okna mrgole radovednih glav. In kaj vidijo? Po cesti prihaja mogočen traktor! Kopica bosopetih otrok teče za njim. Nastane veselo pozdravljanje, vik in krik vsepovsod. -Gledalci strmijo, mladeniči za krmilom se hudomušno smejijo, naglo krenejo na prvo njivo, za njimi se vije prva, rjava brazda. Kmetje neverno pristopajo za njimi, opazujejo globoko zarezo in ugotavljajo: »Ta pa ta!« Sklonjeni obrazi postajajo čedalje bolj resni, nato se zasvetijo v nepopisnem zadovoljstvu. V trenutku so vsi prepričani, da je traktor cenena moč za vsakega novega Poljedelca. Naglo so pohiteli k delu. Traktor je urno jadral po polju, za njim se je vila temna, rahla prst. 2ene in dekleta so Prihajale na njivo s semeni. Setev se je Pričela. In še predno je bil zoran prvi kompleks, je nastalo v vasi povpraševanje za traktor. Zdaj je hotel vsak orati s traktorjem. Vsem hkrati pa en sam traktor ne more ustreči. Kjer so prejšnja leta s trdim delom obdelovali teden za tednom, je bilo zdaj v par dneh gotovo. Veliki kompleksi orne zemlje so popolnoma spremenili svoje lice. Polja, ki so prej izgledala kakor staro zakrpano krilo, so zdaj enobarvna, gladka in rahla. Tudi sajenje je šlo naglo izpod rok. Posadilo pa se je mnogo več kakor druga leta. Z združenjem več njiv skupaj je bilo pridobljeno mnogo neizkoriščene zemlje. Samo krompirja so posadili 7 ha. Kjer pa ta ne rastline. Tako na primer so dodali še 3 ha ovsa, 50 oralov koruze in fižola, 28 oralov ječmena in mnogo povrtnine. Sadili so tudi sladkorno peso, ki jo naša industrija nujno potrebuje. — Vse to nam jasno pravi, da so z letošnjo setvijo pričeli v Razdrtem z načrtnim delom. Še popolneje pa bodo delali drugo leto, ker se bodo tekmovalci tekom tega leta še marsikaj naučili. Razdrto bodo v bodoče posnemale še vse ostale vasi, ker bodo videle, da je takšno delo najuspešnejše. Podobno kot v Razdrtem so delali tudi v Prestranku. V malo več kot treh dneh so zorali trije traktorji 17 ha zemlje. Ta rok je zelo kratek, če pomislimo, da so prejšnje čase trpeli na istih poljih ljudje in živina z dneva v dan čez ves mesec. Pozna je bila letošnja pomlad, ker pa je znalo ljudstvo mobilizirati k delu vse delovne sile, se je vse naglo opravilo. Pri tem pa je veliko pripomogla zlasti naša vojska, kateri bodo naši kmetje ostali vedno hvaležni. V velikem zadovoljstvu pripoveduje stari oče v Razdrtem: »To je v resnici naša vojska, ta se zanima in trudi celo pri obdelavi našega polja.« Vse hiti in dela, posejan bo sleherni košček obdelovalne zemlje, s tem je zajamčeno, da v novi Jugoslaviji ne bo lačnega človeka. Vsi naši kmetje pa bodo vsak dan bolj uvideli, da je skupno delo s stroji tisto, ki bo vaško prebivalstvo osvobodilo nekdanjih okovov, ko so garali od jutra do pozne noči; dvignilo se bo blagostanje vasi in mnogo več časa bodo imeli kmetje za učenje, vzgojo, razvedrilo ... Marko Požrtvovalni traktorist Curk Nikolaj iz Ajdovščine zorje v leteči brigadi dnevno 2 ha na raztresenih predelih. ooooooooo-o-ooooooooo-ooooooooooooo ČEBELAR RUPNIK JE IZNAŠEL NOVO MATIČNO REŠETKO Čebelorejec Ivan Rupnik iz Idrije je izdelal novo matično rešetko za izpopolnitev Žnidaršičevega panja, ki se je v dvoletni praksi pokazala kot zelo praktična in dobra. Nova naprava odpravi mnoge nedostatke dosedanjih panjev. Zviša se produkcija medu in se pridobi na času v razmerju 1:3. Omenjeni čebelar je izdelal v lastni delavnici vse naprave, ki so potrebne pri gojenju čebel. Sedaj ima v načrtu izdelavo nove stiskalnice satja s pritiskom 200 atmosfer. V preteklem letu je vlil tudi približno 160 kg umetnega satja za razne čebelorejce v idrijsko-cerkljanskem o-kraju. Po njegovih izjavah bo nova rešetka, ki je izdelana iz aluminijastih prečnic in trdega prepariranega lesa z zdržljivostjo 35 kg, odgovarjala vsem zahtevam umnega čebelarstva. Odpravljeno bo z namestitvijo te rešetke zamudno pregledovanje panjev zaradi morebitnih zaležkov matičnikov, kakor tudi vmesni nedostat-ki med okvirji in palicami. Čebele prehajajo skozi to rešetko z lahkoto in si ne kvarijo kril kot pri dosedanjih pločevinastih rešetkah. Tudi produkcijo medu je v letu 1945 dosegel v panjih z novo rešetko za 2 do 3 kg višjo kot v ostalih. Lansko leto je imel vse panje izpopolnjene s to napravo. Svojo iznajdbo je prijavil MLO v Idriji, ki mu gre pri njegovih poizkusih vsestransko na roko. Na razpolago so mu dali večjo količino trdega aluminija. Poizkusi kažejo, da bo ta naprava veliko koristila našim čebelarjem. Prvega maga bomo v Ilirski Bistrici odprli dom Ljudske prosvete Vesela je letošnja pomlad v Ilirski Bistrici! Med drugimi obnavlja mladina s Polno paro tudi stavbo za Ijudskopro-svetni dom. Delo gre urno izpod rok im dom naglo raste od tati. Do 1. maja mora bili delo končano, zato giblje sleherna mišica s podvojeno silo. Živo delovno razpoloženje privabi vsakega prehodnika na ogled. Strokovnjaki medjo, delajo neumorno načrte in zidajo. Njihovi obrazi so strogi im zamišljeni, čela potna. Vsak si prizadeva, da bi dal od sebe čim več ustvarjalnih zamisli za dom, v katerem se bodo učili in vedrili v življenju. Vse se giblje, dela, biti. Mladima vozi gradbeni material. Samokolnice se urno križajo. Mladenke jih polnijo, lopate veselo odmevajo daleč po trgu. Ljudstvo jih zado-vo!jno opazuje. Starci , ki hodijo mimo na sonce, se ustavljajo im kramljajo. »Vča- | stvom. Še so prirejali bankete, naslajali eih smo se takih hiš čimbolj izogibali,« | so se z mučenjem in preganjanjem, nji-pripovedujejo v pogovoru z nedomačimi, j hovi obrazi so bili čedalje bolj pijami in »Na pročelju je običajno kričala vrsta ! spačeni. Ljudstvo'je pristopalo v parti-velikih črk ,Casa del Fascio*. Notri so se ! zameke vrste. Dnevno so gorele sosednje mogočno šopirili tolsti fašistični župani, i vasice, v ogenj so pehali starce, bistriška Srepo so gledali na nas, sami pa so pri- j okolica je bila gosto pre,prežema z dimom, rejali bankete, imeli konference, pijami ■ Spomladi 194-5. leta pa je nenadoma zgi-črnosrajčniki. V veliki dvorani so profe- nàia vsa ta drhal. Na srečo je še prej sorji poročali o učnem uspehu za pone- j zgorelo to njihovo gnezdo. Prišli so parti-umnjevanje delovnih ljudi. Odborniki so zami in z njimi smo vsi po dolgem času zehali Ugotavljali so, koliko bo treba še naropati, da si napravijo rezerve za po- spet zadihali« Tako pripovedujejo očanci, nato se zadovoljno odpravljajo s pa- vratek v domovino ,večnega Rima*. Tako j lico v rokah na sončenje. Hudo je bilo je bilo skozi vsa leta pod tujcem. Prišla je okupacija. Po sosednjih gričih je zaropotala partizanska strojnica. Črnosrajčniki so močno izbuljili oči in se plašno ozirali Znašali so se nad poštenim Ijud- včasih, toda zdaj je vse to za nama. Pri delu velikih stvari se vse pozabi. Vsak misli in govori samo o delu za lepše bodoče življenje nas in še posebej naših otrok. flKralj na Betajnovi" je igraf ki je doživela največji uspeh Igralska družina v Tolminu je prire -1 zlasti pa so gledalci cenili doživeto podila dramo »Kralj na Betajnovi«, ki jo dajanje vsebine igre. Na veliki praznik ie spisal naš največji pisatelj — glasnik delovnega ljudstva 1. maj, bo igralska uaših dni Ivan Cankar. Gostovali so že ; družina še enkrat nastopila s to igro. v Bovcu, Sv. Luciji ob Soči in štirikrat »Umetnost cenimo po tem, koliko se ob nastopili v samem Tolminu. Pri vsa- j njej ljudstvo vzgaja,« to je geslo, ki vodi kem nastopu so doživeli velik uspeh, ' delo igralske družufe. Vaški mogotec Kantor in župnik sklepata pogodbo Dom ljudske prosvete bo veselje in ponos bistriškega delovnega ljudstva. V veliki dvorani se bodo zbirali delavci in kmetje. Prihajali bodo na zdrave prireditve, se seznanjali z umetnostjo in tudi sami nastopali. Iz njihovih delavskih vrst bo nova Jugoslavija črpala umetnike, ki bodo znali uprizarjati ves trud in veličastno borbo delovnih svobodnih ljudi, ki bodo popolni gospodar narave. V knjižnicah bo mrgolelo ljudi. Knjige bodo napredne z bogato vsebino. Vsi se bodo z veseljem učili iz teh knjig. Kmetje bodo odhajali iz knjižnic s kopico načrtov in jih presajali v svoje poljedelstvo. Rasli bodo novi agronomi. Iz vret delavstva mogočni strokovnjaki r tehniki, inženirji novega kova. Lice zaostalosti naše dežele bo postalo kmalu napredno. Dalo bo vsemu svetu odraz dela svobodnih, srečnih ljudi v novi domovini. V fizkulturni dvorani si bodo utrjevali zdravje močni ljudje. Krepili bodo mišice, rasli bodo orjaški, nepremagljivi branilci tega, kar so si sami s težko borbo priborili. To niso sanje! Z delom se da vse napraviti, to jasno govore dejstva. Tako je in tako mora tudi biti v deželi, kjer si je ljudstvo priborilo oblast in kjer ljudstvo samo gradi. 1. maj bo v paradi dela med drugim pokazal tudi novi ljudskoprosvetnd dom, na katerem bo ponosno visela velika jugoslovanska zastava in se vila v pomladanskem vetru. Rdeča, peterokraka zvezda bo mogočno odsevala na razstavo dela. Delovni ljudje, ki bodo korakali po ulici mimo, se bodo nanio ponosno ozirati. Poslali bodo še boli zavedni in s še v"č!o ! vnemo pristopali k nadaljnjemu delu. I j Aljoša I EDVARD KARDELJ Sajenje tobaka v tople gredice SADILI BOMO TOBAK, KI V NAŠEM KRAJU NAJBOLJE USPEVA Kmetijstvo v sežanskem okraju je bilo včasih v težkem položaju. Zemlja ne rodi mnogo in zato je bilo vedno veliko povpraševanje, s čim se bodo kmetje preživljali. Toda nova ljudska država je odprla tudi v tem pogledu nova pota. Na državnem kmetijskem posestvu v Ocizli so sklenili, da bodo pričeli saditi tobak. Pripravili so že okrog 100.000 sa- | dik in v teh dneh je v delu sajenje. Z velikim delovnim poletom kmetijski delavci izvršujejo svoje delo. Kmetje okoliških vasi si pridejo delo večkrat ogledat in pravijo, da bodo tudi oni pričeli saditi take rastline, ki na njihovi zemlji najbolje uspevajo. Našim kmetom ne bo več treba skrbeti za to, da bi vsak na svojem malem razdrobljenem kmetijstvu pridela vsaj to, kar potrebuje zase. Bodočnost je našemu kmečkemu prebivalstvu široko odprta. S iizkulturnim tednom se v Idriji pripravljajo na i. maj Fizkultura je v novi ljudski državi velikega pomena. Z njo se ustvarjajo zdravi, krepki, delavni ljudje, ki bodo sposobni premagovati vse napore v gradnji novih tovarn, ki bodo sposobni tudi že pripravljeni priti v služenje kadrovskega roka v naši ljudski armadi. Mladina Idrije vse to dobro razume, zato je na pobudo Centralne splošno obrtne šole pričela 20. t. m. svoj mladinski lizkultuiroi teden, ki se bo zaključil kot manifestacija dosedanjega dela v prvem tromesečju 1947 in kot predpriprava za veliki delavni praznik — 1. maj. Zamisel, ki jo je dala Centralna splošno obrtna šola, je zajela okrog 280 mladincev in mladink iz rudnika, tehnične in obrtne šole, gimnazije in iz mesta ter pionirjev. Tekmovali bodo za Kandučev pokal, ki so ga izdelali v obrtni šoli. Ta pokal ni niti iz srebra niti zlata, temveč je simbol vsega našega deda. Delavske roke so ga napravile iz živosrebrne rude idrijskega rudnika. Ime nosi po idrijskem junaku Ivanu Kanduču, ki je v borbi za osvoboditev dal svoje mlado življenje. Z vso vnemo se mladina po posameznih aktivih pripravlja, da si pokal osvoji. Izdelali so si tedenski program za tekmovanje v sedmih panogah: pomladanski cross, nogomet, košarka, odbojka, partizanski marš, lahka atletika in štafeta s prižganimi baklami okrog mesta. Zajeli so torej fizkulturo vsestransko. Poseben odbor izdaja tudi ciklostirani dnevnik fiakultumega tedna »Tekmovanje«, v katerem sproti poročajo o doseženih uspehib, prav tako pa opozarjajo na razne pomanjkljivosti. Spomladanskega crossa, s katerim je bil teden fizkulture pričet, se je udeležilo 284 tekmovalcev. Izmed danov, ki so tekli na progi 2200 m, je bil prvi tovariš Tratnik Marjan iz tehnične šole s časom 9,09. Med mladinci, ki so pretekli 1000 m, je bil prvi Škarbot Renat v času 5,37. Med mladinkami je bila najboljša Premozer Lavra, ki je pretekla 800 m v času 3,38. Najboljši pionir je bdi Blaj Silvo s časom 1,35 na 500 metrski progi. Poljanec Marija, pionirka iz osnovne šole, pa je pretekla 300 m v času 1,6. V prvem dnevu tekmovanja je vodila tehnična šola, ki je v drugem dnevu še povečala svoj naskok z dvema zmagama v odbojki in nogometu. Zdravo tekmovanje za pokal se bo še naprej zelo živo razvijalo. Najboljši aktiv, ki si bo pokal priboril, ga bo obdržal leto dni. Geslo »Zdravega in odpornega telesa v izvedbo petletke« si je idrijska mladina osvojila! KAKO SE UČIJO V KMETIJSKI ŠOLI V TOLMINU Kmetje v tolminskem okraju se v pretežni večini ukvarjajo z živinorejo in mlekarstvom, kar je v teh predelih najbolj donosno. Kot svojo glavno nalogo si je ljudstvo postavilo strokovno usposobiti ljudi, ki bodo izboljšali in uvedli moderne načine živinoreje. Ljudska oblast je zato osnovala nadaljevalno kmetijsko šolo v Tolminu, ki jo obiskuje 20 učencev. Ti tovariši in tovarišice bodo po končanem pouku lahko uspešno dvignili živinorejo na Tolminskem. Poleg tega, da se gojenci uče splošnega mlekarstva, sirarstva, živinoreje, živinozdrav-stva, poljedelstva, vrtnarstva, pa dvigajo tudi svojo splošno izobrazbo. Uče se slovenščine, matematike, fizike, kemije itd. Tečajniki kažejo veliko zanimanje in uspeh bo prav gotovo zelo dober. Tydi predavatelji z velikim trudom razlagajo lekcije in jim pomagajo pri študiju. Učenci pouku pazljivo sledijo in potem v krožkih še ponavljajo, da bi si znanje čim bolje osvojili. Drug drugemu pomagajo in med njimi vlada pravo tovarištvo. Poleg učenja imajo tudi praktične vaje. Vadijo se v mlekarstvu, izdelujejo sir, vadijo pa se tudi v vrtnarstvu in sadjarstvu. V kratkem bodo učenci imeli zaključne izpite. Do sedaj so se najbolje pokazali Lipovšek Jože iz Zatolmina, Koren Andrej iz Strežnice in Pregelj Nikolaj iz Zatolmina. Koren in Prezelj sta se odločila, da hočeta nadaljevati študij in bosta zato obiskovala triletno kmetijsko šolo v Kranju, kjer se bosta specializirala v mlekarstvu. Vsi učenci so sklenili, da bodo po končanem tečaju odšli za dva meseca na mladinsko progo Šamac—Sarajevo, po vrnitvi pa bodo šli na delo v mlekarne, sirarne in živinorejske zadruge, kjer bodo v praktičnem delu pokazali sadove svojega učenja. Ljudstvo iz tolminskih vasi je prepričano, da bo tečaj mnogo koristil v bodočem gospodarskem razvoju — v okviru petletke. S petjem koraka mladina v jutranji dan Pevski zbor gimnazijske mladine v Tolminu pa res ni kar tako! Komaj ob začetku šolskega leta so ga ustanovili in že šteje nad 200 mladih dijakov in dijakinj. Po končanem učenju se zberejo vsak večer v dijaškem domu in profesor Štrbenk jih uči petja, mladina pa pokaže veliko zanimanje in veselje do umetnosti. Imeli so že velike uspehe. Dne 15. decembra so priredili prvi koncert partizanskih, umetnih in narodnih pesmi v Tolminu ki ga je zbrano !i”dstvo z nav dušenjem sprejelo. Zbor ima odlične glasove in nekaj odličnih solistov, izmed katerih se najbolj odlikuje tovarišica Lenčka Urbančič, ki je že večkrat uspešno nastopila. Sedaj se pevci pripravljajo za veličasten nastop ob paradi dela na dan i. maja. Ta pevski zbor nam je dokaz, kako je v novi družbi umetnost postala last širokih ljudskih množic. Mladinci in mladinke, ki sodelujejo v pevskem zboru, pravijo: »Naučiti se hočemo mnogo borbenih pesmi, da bomo z veselim obrazom premagali vse težkoče in si zgradili novo domovino srečnih ljudi.« Borimo se za izvedbo in prekoračenje petletke XAKO DELA SPLOSNO GRADBENO PODJETJE »PRIMORJE« NaiveCie tcžhoCc so v pomanlhanfu gradbenih delavcev Republiško Splošno gradbeno podjetje »Primorje« v Vipavi je na&talo v pričetku meseca marca, formirano v novi obliki iz prejšnjega Pokrajinskega gradbenega podjetja Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje. Podjetje izdeluje vsa večja gradbena dela v Slovenskem Primorju in ie popolnoma samostojno. Ravnateljstvo je v Vipavi, kjer izdelujejo inženirji in tehniki sodobne načrte za vsa gradbena dela. V ravnateljstvu so izvedli strogo delitev dela po nalogah in vrstah. Podjetje ima v Ajdovščini svoje obrtniške obrate, in sicer mizarsko, mehanično, kleparsko, katerem se posamezni deli železobetonske konstrukcije betonirajo v modelih in se že izgotovljeni montirajo v stavbe. S tem bodo veliko prihranild na neekonomičnih in precej dragih opažnih konstrukcijah. Podjetje si je med drugim postavilo kot eno najvažnejših nalog stalno vzgojo novih strokovnih delavcev. Že pozimi so imeli svoj delovodski tečaj, v katerem so se mladi ljudje izobrazili za delovodje, sedaj pa ti učenci že uspešno prakticirajo na gradiliščih. Skoraj na vsakega strokovnega delavca pride po en vajenec. Navadne delavce, ki se v delu dobro poka- kovaško in vodovodno-inštalatersko delav-j žejo, vzamejo na profesionalna dela, na nioo. Vsi ti stranski obrati so še v razvoju. | primer za zidarje. S tem bodo pridobivali Podjetje je izdelalo svoj lastni petletni načrt za izpopolnitev vseh svojih obratov in za povečanje storilnosti dela. Že v drugem letu predvideva načrt popolno mehanizacijo dela na gradiliščih. Že v letošnjem letu pa bodo storilnost podjetja povečali za 300%, in to predvsem na ta način, da bodo uvedli na gradiliščih pravilno organizacijo načrtnega dela in si nabavili razne stroje, ki so potrebni za gradnje. Z« letošnje leto so se že pričele razne —j- — velike gradnje industrijskih zgradb in j Mziranih delovnih edinic. Z vajenci so stalno novo priučene delavce, ki jih bomo v petletki nujno potrebovali. Tudi skladiščnike, ekonome itd., ki uspešno izvršujejo svoje delo, nameščajo v pisarne, kjer se uče računstva, knjigovodstva in podobno. Podjetje stremi za kategorizacijo delavcev, ki se bodo deliiH na take, ki bodo v podjetju delali stalno, in na razne sezonske delavce. Posebno pažnjo se bo posvečalo stalnim delavcem, ki jih podjetje nujno potrebuje, da bo ob vsaki nujni gradnji imelo na razpolago dovolj specia- prometnih žil. Večja gradilišča so med drugimi v Ilirski Bistrici, Postojni, Idriji, Št. Petru na Krasu in v Ajdovščini. V Idriji so že pričeli z gradnjo stanovanjskih hiš za delavce na najlepši parceli Idrije — na »Likarici«. Že letos bo v novo zgrajenih stavbah prostora za 20 velikih družin. Hiše bodo postavljene v vrtnem sistemu, daleč proč od tovarniških obratov, tako da bo zrak čist. Hiše bodo enonadstropne in vsaka bo imela štiri moderna, udobna stanovanja, ki bodo obsegala 2 spalnici, vsaka za dve odrasli osebi, dnevno sobo, povezano s kuhinjo, ter kopalnico; dnevna soba bo povezana s širokim balkonom na južni strani. Idrijski rudarji torej ne bodo več živeli v majhnih, zatohlih in prenapolnjenih prostorih, ampak bodo imeli udobna stanovanja, v katerih bodo lahko živeli res dostojno in zdravo. Poleg tega pa v osnutku regulacijskega načrta za ta del Idrije predvidevajo tudi center novega naselja, kjer bodo postavili delavski klub, zadrugo, gostilno, razne fizkultume prostore, trafiko in garderobo; vmesni prostori pa bodo nasajeni s sadnim drevjem in ob poteh bodo klopic© za odmor. V Ilirski Bistrici delajo priprave za gradnjo stanovanjskih hiš za delavce iz tovarne lesovinskih plošč Faliersa. Tudi te hiše bodo zgrajene na najmodernejši način, stanovanja bodo trisobna in vsako bo imelo kopalnico ter vse potrebne pritikline. V Postojni bodo letos razširili obrate lesne industrije Sicla, popravili im uredili pa'bodo tudi zgradbe železniške postaje. Tudi v Št. Petru na Krasu bodo obnovili in izboljšali železniška postajna poslopja. V Ajdovščini pa bodo razširili in modernizirali svoje obrtne delavnice. Sedaj se vršijo dokončna dela na železniškem mostu v Prestranku, pri katerem je lani sodelovala mladinska delovna brigada. Delo so pričeli prve dni marca in sedaj polagajo zadnjo asfaltno izolacijsko plast, vzidavajo ograjo in razopažuje-jo oboke. Do začetka maja bodo zasuli z gramozom votline na mostu in z montiranjem tračnic bo delo dokončano. Vlaki bodo potem lahko z normalno hitrostjo vozili preko novega mostu. Delavci so sklenili, da bodo za praznik 1. maja delo dokončali. Sedaj sestavljajo načrt za graditev novega tu oslu pri »Pirhovi luknji« med Idrijo in Želinom, kjer so stari most porušile enote IX. korpusa. Že se vršijo pripravljalna dela na gradiiišču in letos bo most končan. Ostanek starega mostu, ki je razdrobljen od eksplozije, bo porušen, pa tudi iz tega razloga, ker je bil preozek. Zgradili bodo popolnoma nov most večje širine v ločni betonski konstrukciji, V Vipavi končujejo z delom na gradnji moderne živinske bolnice, ki bo menda prva te vrste na Primorskem. Zgradili jo bodo iz stare stavbe, ki je nekdaj slu- x:,i_ i-~x 'T'„ u~ _,i____ sklenjene pogodbe in se jim posveča vsa pažnja; deset vajencev je sedaj na tečaju v Idriji. Na vseh večjih gradbenih delih sedaj postopno uvajajo norme, bi omogočajo delavcem, da vstopajo v akordno delo; napredni delavci so pričeli tak način dela dobro razumevati in vlagajo sedaj še več truda v izboljšanje gradenj. Veliko vlogo v vzgoji delavcev pa imajo sindikati. Vsako graditliišče ima svojo podnižnieo stavhinske stroke, ki rešuje vsa delavska vprašanja. Da se bo inoiativ- no sodelovanje delavcev v izboljšanju načina dela se bolj razvilo, bodo sedaj na vseh gradiliščih uvedli »skrinjice idej, predlogov in kritike«, kjer bodo lahko delavci stavljali vse svoje predloge za odpravo raznih napak in za iznajdbo novih, boljših gradbenih prijemov. Vse te predloge in kritike bodo reševali na sestankih sindikalnih podružnic v sodelovanju z upravami gradilišč. Največje težave v delu podjetja pa predstavlja pomanjkanje delovne sile, predvsem kvalificiranih gradbenih delavcev. Vprašanje bodo delno rešili na ta način, da bodo na gradiliščih zaposlili 30 odstotkov žensk pri raznih pomožnih delih. Pri raznih lažjih delili v pisarnah, skladiščih itd. bodo zaposlili tudi invalide. Vsekakor pa bodo morale okrajne posredovalnice dela vložiti mnogo več naporov za nadomestitev primanjkajoče delovne sile. Dogaja se namreč, da so ponekod po vaseh še brezposelni delavci, toda na gradnje proč od domačega kraja pa nočejo iti ; na primer v Zabičah v okraju Ilirska Bistrica je še okrog 50 ljudi brez dela, podobno je tudi po nekaterih vaseh v goriškem okraju. Odpraviti bo treba lokalno gledanje na vprašanja potrebe delovne sile in poslati delavce na take gradnje, ki so največjega pomena. Podjetje je torej še v razvoju, mnogo je še težav, toda te težave ©e bodo rešile, če bo dovolj delovne sile na razpolago in če bodo prav vsi delavci resnično z velikim poletom sodelovali v izboljšanju dela na gradiliščih. To pa bodo delavci prav gotovo izvršili, saj vedo, da z gradbenimi deli v petletki ustvarjajo pogoje za bodoče srečnejše življenje vsega ljudstva. Pritožbe iz Hrenovic »Zmanjkalo je semen«, »semena niso bila pravilno razdeljena«, »kraji so bil prizadeti po toči« in podobne pritožbe je slišati. Kje tiči krivda? Mar na okraju? Ali je kriva zadruga? Niti eden niti drugi, ampak setvena komisija Vsaka vas je izvolila svojo setveno komisijo, katere naloga ni ie ta, da sedaj, ko se vrši setev, zbira podatke o površini obdelane zemlje in zasajene orne zemlje, ampak je bila njena naloga že prej predvidevati površino zemlje, na kateri bomo posejali toliko krompirja, toliko žita, toliko re- pe itd. Če bi ljudje zaupali tem komisijam in če bi setvene komisije pra' vilno pojmovale svojo nalogo in de lale s čutom odgovornosti do vs??? delovnega ljudstva, bi ne bilo takih napak. Odstranjujmo sproti vsako naj; manjšo napako, ki bi nam kakor koli mogla škodovati pri izvajanju petletke Zavedajmo se, da so take napake orožje imperialistov, ki bi nas hoteli tolči in zavreti naš delovni polet. Toda mi vsi smo prepričani, da jim ne bomo dajali orožja v roke, ampak jih bomo dotokli z našo budnostjo m enotnostjo. L. B. bijo za odstranitev ovir, ki bi zaustav-z lucerno 1 ha, s krmsko peso 1.5 ha ■ ' ■.. ■ -v..-™-. žila kot skladišče. To bo moderna živinska ambulanta z operacijsko sobo za konje, krave, prašiče, ovce in druge vrste živine, ki bo tako velika, da se bo tam lahko zdravila živina vse Vipavske doline. Poleg živine, ki bo ostala na zdravljenju v bolnici, ©e bo vršilo tudi redno dnevno ambulačno zdravljeni]e. Delo na terenu se je pričelo prve dni aprila. Nabavili so že precej betonskih mešalnih strojev, strojnih mešalcev za malto in kompresorjev za izkope. Podjetje ima svoj avtomobilski park za prevoz vsega gradbenega materiala, ki pa je zaenkrat še premalo številen in ga bo treba še precej povečati, da bo kos svojim nalogam. V ravnateljstvu izdelujejo desetdnevne delovne naloge, podrobni načrt za gradnje pa izdelujejo uprave gradilišč. Podjetje je vložilo precejšnje investicije Ijale normalni razvoj. Pri spomladanski setvi je veliko oviro predstavljalo deževje in je zaradi tega delo zelo zaostalo. Z nastopom boljših vremenskih prilik so se naši kmetje z veliko vnemo lotili dela na polju. V območju KNOO St. Peter na Krasu so v prvem tednu zorali in posadili površino 92.700 m* zemlje z ovsom, 64.850 mJ z ječmenom, 8.900 m2 z domačo deteljo, 2.300 m2 z lucerno, 4.050 m2 s krmsko peso, 7.200 m2 s krompirjem in 620 m2 z ostalo vrtnino. Setvena komisija je sestavljena iz 9 članov in v njej je zastopana vsaka vas, ki spada v to območje. V vaseh območja pa so postavili podkomisije, v katere so vključeni člani raznih organizacij. V Postojni pa so obdelali in posejali na površino 9.170 m2 ječmena, 250 m2 krmske pese, 285 m2 krompirja, s solato in zeljem pa površino 1.200 m2. V enakem razdobju so v območju KNOO Šmihel pri Št. Petru obdelali in posejali z ovsom 8 ha, z ječmenom 10.5 ha, z domačo deteljo 1 ha, s krompirjem 750 m2. V Zagorju na Pivki so na površino 35.386 m2 posejali ovsa, 56.327 m2 ječmena, 28.755 m2 krompirj*i 6.192 m2 rži in 3.041 m2 krmske pese-V Gaberčah, ki spadajo v okvir KNOO Senožeče, so na 10.200 m2 posejali oves in na 2.500 m2 ječmen. V okolici P®' stojne so posejali oves na 250 m2 ih ječmen na površini 4.817 m2 V območju KNOO Dol. Košana so obdelali površino 21.000 m2 in posejali oves, na 20.500 m ječmen, 2.500 m2 domačo deteljo, lucerno na 500 m2, krompir na 1,550 m2 h* ostalo vrtnino na 400 m2 Lepi dnevi pospešujejo obdelavo in vsak hiti, da dohiti izgubljeni čas tam. kjer je delo najbolj potrebno. Na mnogih površinah so kmetje opazili, da je pomrl ječmen in skoraj vsa pšenica, in da bi se te prazne površine posejale, je okrajni NO interveniral pri ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo za dobavo vagona semenske koruze. Majcen Vita. »ORJEMO S TRAKTORJI, KER REŽEJO BOLJ GLOBOKO,« PRAVIJO KMETJE NA GORIŠKEM Traktorska postaja »Ustroj« dela s polno paro. torjev je porazdelila v več skupin, po 4—5 traktorjev in eno letečo brigado s traktorjem »Oliver« s prikolico, ki je zelo mobilen in se prilagodi različnim terenom. Ta priskoči na pomoč v krajih, kjer je največja potreba. — Prva skupina orje Šempasko polje od vasi Loke proti Batujam. Ta skupina bo preorala 280.000 kv. m zemlje, na kateri bodo posadili dve tretjini koruze in eno tretjino krompirja. Druga skupina napreduje od Batuj proti Ajdovščini in Lokovcu; preorala bo okoli 130.000 kv. m zemlje, kjer bodo v Ajdovščini j koruze, krompirja in krmilno peso. i. 18 trak- Povsod bodo med turšioo nasadili približno enakem sorazmerju posadili ki ‘ - ----- -rompir in turšico. Tretja brigada preobrača zemljo od Ajdovščine proti Do- lenjem in vzhodno od Lozic; tu bo- na 623.000 kv. m nasadili največ fižol, ob robeh pa in kjer bi se po" javile morebitne prazne jase, pa bodo posadili razne druge kulture, tako da bo racionalno izkoriščen vsak najmanjši košček zemlje. Kmetje stremi- jo za tem, da bi v kmetijskem gospodarstvu čim več prispevali za izvedbo planskega načrta ter da čim prej dosežejo vsaj predvojno stanje. Ljudske oblasti so potom semenarn in nabavno prodajnih zadrug poskrbele semena in gnojila Izmed žitaric je bilo posejanega največ ovsa in ječmena. Primanjkovalo pa je travnih semen in kalijevih gnojil. Pojavila se j« napaka, da nekateri kmetovalci niso pravočasno prijavili potrebnih gnoj'' in semen ter so to storili šele v zadnjem trenutku. Poslednji udarci kladiva donijo na mostu v Prestranku, ki bo 1. maja dograjen. SINDIKALISTI POSTOJNSKEGA 0L0 NA PROSTOVOLJNEM DELU POGOZDOVANJE V OKOLICI POSTOJNE V soboto 19. aprila se je 14 mladincev udeležilo prostovoljnega dela pri zasipanju jarkov na Tržaški cesti v Postojni, katere je okupator izkopal. V 45 minutah so zasuli 30 kub. m jarka. Vsi mladinci so z velikim elanom pristopili k temu delu, kar priča storjeno delo v tako pičlem času. Med vse- mi pa se je najbolj odlikoval mladinec Milanič Zdravko iz III, kvarta, ki je tudi zaposlen pri tiskarni »Nanos« v Postojni. V nedeljo 20. aprila se mladina Postojne skupno dijaškega doma udeležila n ja ngsadbe Sovič. Ob 8 korakali uvrščeni na delo, petje in pa harmonika jih je spremljala. Dela se je udeležilo 150 mladinskih članov, ki so napravili 450 delovnih ur in posadili 2000 smrekovih sadik. Delo je nadzoroval pomočnik okrajnega gozdarja, ki je ugotovil že pri prvih posajenih sadikah, da niso pravilno delali. — Sklical je zbor in mladini razložil delo in tudi praktično pokazal, kako morajo ravnati s sadikami, ker je velike važnosti način samega dela, da se lahko zagotovi obstoj sadikam, ker ni tolike važnosti kvantiteta dela kakor pa kvaliteta. Mladina je razumela in se ppgozdova-1 tako lotila dela z načinom, kakor to zjutraj so | zahteva pogozdovanje. je istotako z mladino SETVENA KAMPANJA V OKRAJU POSTOJNA Kakor se je pri okrajnem NOO v Postojni ustanovila setvena komisija iz članov, tako so se tudi pri KNOO ustanovile komisije, in kjer je potrebno podkomisije, ker v letošnjem letu posvečajo največjo pažnjo setveni kampa- nji v tem okraju. Naloga krajevnih komisij je ta, da tedensko poročajo, kakšne oovršine in s čim so bile obsejane in akšne ovire so nastopile pri obdelavi Naša sindikalna podružnica gospodarsko upravne stroke pri ONDO Postojni si je že v prvomajski tekmovalni načrt postavila, da se bomo udeleževali prostovoljnega dela in zato smo sklenili, da se odpeljemo po uradnih urah v sredo, 16. aprila, na okrajno državno posestvo v Razdrto. —Ob 14.30 smo se s kamionom odpeljali iz Postojne na kraj, kjer je nekoč gospodaril fašistični zaupnik baron Economo in izžemal delovno ljudstvo za svoje koristolovske namene, na kraj, kjer hoče ljudska oblast ustvariti posestvo, ki bo v korist skupnosti. Takoj po prihodu so tovariši pričeli raztovarjati semenski krompir, ki smo ga spotoma prevzeli v hruševski zadrugi; ostalim so porazdelili orodje in odka-zali delo. Dekleta so trebila vrt in travnik, nekatere so sadile, drugi so kopali jame za saditev dreves, popravljali zid, odvažali ruševine itd. Delo tovarišic je spremljala vesela pesem, ki se je daleč naokrog razlegala, kakor so se tudi razlegali veseli zvoki smeha. V takem veselem razpoloženju je čas potekal kaj hitro; pričelo se je mračiti, tovarišice so morale fizkultume vaje, da se usposobijo za nastop ob priliki festivala dela na -f-s*"* ~ -«»• - „Vse dni do danes smo delovno normo prekoračili S|>oročajo naši mladi graditelji s proge šamac—Sarajevo ■ M Prejeli smo več pisem Vojkovih in Bazoviških brigadirjev z mladinske proge Šamac—Sarajevo, v katerih nam opisujejo svoj mladi, navdušeni delovni polet - , . . v premagovanju vseh ovir. Iz Vojkove za gradnjo stanovanjskih bis delavcev m britfade oraviio-nameščencev na gradiliščih. S tem bodo izboljšali življenjske prilike delavcev. Sedaj pričenjajo izdelovati prenosne lesene 'barake, ki bodo služile za udobno stanovanje gradbenih delavcev in ki bodo obsegale tudi posebne prostore za kuhinje »Prispeli smo v Doboj, kjer delamo skupaj s Požarevaško in Zagrebško brigado, in danes smo ena izmed najboljših brigad v sekciji. Postavili smo si desetdnevno obvezo, da bomo v desetih dneh in menze ter za upravo in sindikalne pro- prekopali, prevozili in nasuli 4000 m store. Barake bodo zgrajene na tak način, Zemlje. Vse dni do danes smo delovno da jih bodo z enostavnimi sredstvi lahko nortno prekoračili. Če bo šlo tako naprej, prenesli tja, kjer so potrebne. bomo obvezo izpolnili v 7—8 dneh, če- Za boljšo organizacijo dela uvajajo se- prav se pri postavljanju obveze inže-daj delovne desetine, ki bodo specializi- nirji prvotno niso strinjali z nami in smo rane po posameznih vrstah dela. Tako na jih le težko prepričali, da bomo obvezo primer bodo zidarsko delo delili na navadno delo, betoniranje, železobetonske gradnje, za opečno in kamnito zidovje. Tesarje bodo zopet delili na specialiste za strešne stole, za žabljame konstrukcije, za stropovje, za opaže itd. Pri zidarskih delih polagajo veliko pažnjo zlasti v montažna železobetonska dela. Pričeli so uva-Jaixuovi način železobetonske gradnje, pri izvršili. Četa, ki se je v dosedanjem delu najbolje pokazala, je bila šesta, zato je dobila prehodno zastavico in napovedala tekmovanje vsem ostalim četam. Že v treh dneh je zastavico prevzela goriška četa. — Včeraj so se vršile četne konference, na katerih so bili pohvaljeni sledeči najboljši tovariši in tovarišice: iz prve čete Šavli Karlo, Fabčič Angela, Bizjak Zoro, Blažko Stanko, Stanič Kristina; iz druge čete Zimic Venceslav, Lapanja Danica, Kobal Adolf, Troha Vinko, Oblak Miha; iz tretje čete Klin-kon Pavel, Božič Mirko, Jermol Franc, Taljat Klara, Breška Albin; iz četrte čete Planinšek Remigij, Prelc Vera, Dekleva Rajka, Cucek Slava, Jevšek Zora; iz pete čete Iskra Ivan, Sedmak Franc, Peroša Lazar, Sluga Fani, Kocjančič Franc; iz šeste čete Grlica Franc, Kranjc Jože, Gerželj Milan, Leban Slavka in Antonič Milica. Komandant je pohvaljenim čestital in jih pozval, naj bodo še naprej tako delavni, da se bo brigada vrnila domov s častnim naslovom »udarna« ... Dopoldne delamo na progi, popoldne pa se učimo in pripravljamo za kulturno prireditev v Doboju. Imamo precej dober pevski zbor in dramatsko družino. Vsi se udeležujemo bralnih krožkov. Poslali smo že 40 tovarišev in tovarišic na razne tečaje, da bomo ob povratku dobili nove kadre za petletko.« Pismo se končuje: »Še nikoli nisem bila tako zadovoljna kot sem sedaj na progi in želim, da bi bili tudi drugi tega deležni.^ Iz Bazoviške pa so nam pisali: »Imeli smo že brigadno konferenco in čete sedaj tekmujejo med seboj. Delamo po šest ur pri Zenici. Čete, ki ostanejo doma, poslušajo predavanja, se učijo cirilice, borbenih pesmi ter predvojaške vzgoje. Ogledali smo si že dve kino predstavi in priredili smo taborni ogenj, ki so se ga udeležile tudi bratske sosednje brigade; prišli so tudi iz Albanske brigade, v kateri so najboljši mladinci iz vse Jugoslavije, med njimi tudi dva naša, ki bodo šli gradit progo v Albanijo. Udeležili smo se teka čez drn in strn, v katerem so moški zasedli šesto mesto v sedmi sekciji, Tončka Žigman pa je bila med prvimi tovarišicami.« hiši nam je prijazna kmetica postregla s tečno večerjo. Zatem smo pregledali uspehe dela; pomočnik upravnika nam je povedal v številkah vse, kaj smo naredili. Sedemnajst nas je napravilo 51 delovnih ur in pri tem smo potre-bili 1700 kv. m vrta, 15.000 kv. m travnika, skopali smo 18 jam in v te vsadili jablane in na vrt 4 kg česna. Po' pravili smo 6 m suhega zidu in očistili ruševine razpadlih zidov. Vrednost našega dela znaša skupno 3160 lir. Odhajajoč smo sklenili, da se bomo ponovno vrnili in k temu pritegnili tiste člane, ki se dosedaj prosto-voljnega dela niso udeležili, da s tem pripomoremo v največji meri k uresničitvi setvenega načrta, ki ga pred nas postavlja gospodarski plan. Tako se borimo mi. Majcen Vita- DELO OBNOVITVENE ZADRUGE V ČEP0VANU Pismo se zaključuje; »Mi gradimo progo, proga gradi nas. Domov se bomo vrnili z bogatimi delovnimi izkušnjami in v globoki ljubezni do drugih bratskih narodov.« Skromna, kratka so pisma iz brigad, toda ljubezen do dela, do gradnje proge Obnovitvena zadruga v Čepovanu je pred kratkim nabavila za svojo mi' zarsko delavnico kombiniran stroj v vrednosti 460.000 lir. Omenjena zadruga je v bližini žage popravila in preuredila v delavnico neko stavbo, katero je opremila s potrebnimi stroji za izdelavo vrat, oken in drugih izdelkov za obnovo. Vsi izdelki so kvalitetno dobri ter oskrbujejo z njimi tudi druge obnovitvene zadruge v okolju. Zaradi pomanjkanja električne energija ki je otežkočalo polni obrat, je med-zadružni odbor bivšega grgarskegn okraja poskrbel za nabavo potrebnih transformatorjev, ki bodo pojačab električno energijo, da bo obrat lahko najkrajšem času nemoteno deloval polni meri. POŽRTVOVALNI VAŠČANI V GRUDNICI Grudnica je mala gorska naselbina, ki šteje 18 hiš, mali kočarji živijo na krpah zemlje, Vendar kakor so pokazali svojo dosledno predanost dome-vini v teku NOB, tako tudi danes ne izostajajo pri uresničevanju petletnega načrta. V vasici je samo 12 mladincev, od katerih so že poslali svojega najbolj' šega člana na strokovni teč« j v Sarajevo; od ostalih pa pojdejo še štirje na gradnjo proge Šamac—Sarajevo Sleherni bi se rad udeležil tega velikega dela, vedar nekateri morajo ostati tudi doma, da obdelajo zemljo ju sporedno uresničijo načrt, ki si ga je zadal krajevni ljudski odbor. Dokaz požrtvovalnosti vaščanov Pa akcija v tednu z.a naše brigade, je akcija v tednu za ioaa iiuoezen ao aeia, ao graanje proge i zbrali so lir 2.255, mlaaina pa se in samega sebe je neprecenljiva. Mladina | «ebej lir 613, tudi pionirčki niso hoteli bo svoje naloge častno izvršila! * izostati in so dali 150 lir. M. L* J Naj živi velika Sovjetska zveza, najiskrenejša in najvztrajnejša borka za utrjevanje miru na svetu! AVANTGARDA PETLETKE Brzojav je prinesel iz Leningrada r*iiko, toda velike vsebine polno vest: »Industrija Leninovega mesta je •decembra izpolnila načrt prvega 'etii nove petletke.« . ' sa naša dežela bo s ponosom spre- jela to radostno vest o slavnem po-vloa borcev za petletko. To je vest 0 veliki moči vsega sovjetskega Ijud-o vse premagujočih silah 'Boljše-'lske partije, ki vodi našo domovino P®® bojno zastavo Lenina-Stalina. To Je vest o uresničenju grandioznih za-S11°v voditelja, o petletki v dejanjih, 0 novih trdnjavah ekonomike in tch-niLe. ki so jih zavzeli boljševrki. Delovna zmaga delavcev in inteligence Leningrada bo obudila v ljudskem spominu leningrajsko epopejo iz easov velike domovinske vojne. Mesto herojev je vzdržalo v titanski borbi, je trajala 000 dni, pokazalo je človeštvu legendarno vztrajnost in nedosegljivo hrabrost sovjetskega ljudstva. Mesto Oktobra je bilo med vojno simbol brezmejnega dela za domovino, neustrašenosti v borbi, herojstva in discipline. Tn ko so 27. januarja 1944 topovi na nabrežjih Neve in naMarkso-'em polju z gromovito salvo naznanili svetu zlom sovražne blokade, so Lenin-STajčani svečano prisegli, da ne bodo sanjo il (tostavi li, temveč tudi povečali mvšo silo in slavo velikega mesta. Ljudje, ki so prisilili k umiku lakoto, Li so strli jeklo in beton nemških Utrdb, zlomili obroč obkolitve, ljudje, • s?, pobili pred zidovi Leningrada Približno milijon nemških osvajalcev, s® se vrnili k mirnemu delu. sto tovarn im delavnic izpolnilo letni načrt in deželi dano obljubo. Minili so še.štirje dnevi — in že je ves Leningrad," vsa njegova industrija izpolnila načrt prvega leta nove petletke, 22 dni pred določenim rokom je izpolnila letni proizvodni načrt o skupni proizvodnji. Program ni bil lahek. Leningrajčani niso prosili, naj jim zaradi težav znižajo po načrtu določeno proizvodnjo, kajti to ni v skladu z značajem boljše-vikov. Leningrad je obnavljal svojo industrijo in celil lastne rane, obenem pa je začel pošiljati vlak za vlakom z opremo za druge prizadete kraje. Toda Leningrajčani se niso borili le za povečanje proizvodnje, temveč tudi za količinski uspeh. Petletka zahteva mnogo. Petletka zahteva, da izdelujemo prvovrstne stroje z moderno opremo. In mesto precizne strojne tehnike. mesto ladij in turbin, stružnic in instrumentov, je samozavestno krenilo po poti tehničnega napredka. V tekočem letu so dosegli Leningrajčani velik tehnični uspeh — izdelali so prvo parno turbino visokega pritiska z zmogljivostjo 100.000 kW in pravkar so dovršili izdelovanje hidroturbinc za Dnjoprostroj. V prihodnjih" tednih l»o dnjeprska voda pognala leningrajsko turbino in žarnice Dnjeprogesa bodo znova zažarele nad našo deželo. Danes poreče vsak sovjetski človek sam pri sebi: Če Leningrajčani, ki so med vojno toliko doživeli in pretrpeli, uspešno premagujejo (rovojne težave in najdejo v sebi sile, da pravočasno m ■liB Kadijevska koksarna in plinarna. Vlak s koksom odpravljajo v kovinsko tovarno. , Ves v brazgotinah in ranah jt izšel izpolnijo načrt prvega leta nove pet-Leningrud iz žrela vojne. Ohladilo se letke, mar tudi mi ne bomo premagali Jo jeklo v njegovih martiuovih pečeh. Padle so, z granatami prebite stene hitiogih tovarniških p j duhovne sile in moralna odpornost na razmahnile na torišču dela ustvar-1 w . " jalne moralne sile ljudi, (»kazala se r,M,ov" Moc! vel,ko domovinsko vojn< je njihova predanost skupni stvari, pripravljenost, da dosežejo z osebnimi napori skupni (»let, da pomagajo zaostajajočim dohiteti one norme nehanja ljudi, ki igrajo vlogo mogočnega faktorja v nadaljnjem gibanju v komunizem. Ko vzgaja Partijo in sovjetsko ljudstvo v duhu socialističnega humanizma. so se posebno močno razmahnile du hovne sile in moralne vrline sovjetskega ljudstva, ideja zaščite sociali stične domovine je rodila na fronti in v zaledju množično herojstvo, kakrš nega zgodovina še ne (»zna. V krvavih spopadih na fronti, v-vrstah ljud skih mačevalcev, v nelegalnem razdiralnem delu v zaledju sovražnika so sovjetski ljudje opravičili nade in zaupanje svojih velikih učiteljev Lenina in Stalina, Pod zastavo Ljudske fronte, pod vodstvom maršala Tita stopajo narodi Jugoslavije skozi delovne napore v srečno bodočnost Važnost elektrifikacije za izgradnjo Jugoslavije . Prof. dr. tehn. Milan Vidmar ju imel v okviru »Meseca tehnike« predavanje z gornjim naslovom. Objavljamo odlomke iz njegovega predavanja. Dovolite, da kar brez ovinkov povem: človeštvo ima dovolj izkoristijivih virov energije, namreč padajoče vode, premoga in mineralnega olja. Naj dostavim: Jugoslavija ima toliko virov naravne energije, da lahko mirno gleda v svojo bodočnost in da ne bo potrebovala dotokov iz tujine. Res je, da eo premogovniki in vrelci mineralnega olja nekakšne energijske hranilnice, ki jih bomo v doglednem času izčrpati. Osnova razumnega energijskega gospodarstva je padajoča voda, so tako imenovane vodne sile. To bo veljalo vse dotlej, dokler ne najdemo še neznanih virov izkoristlji-ve energije. Seveda mislim na izko-ristljivo atomsko energijo, ko omenjam to možnost. ostala v ozadju energijskega gospodar stva vse do začetka tega stoletja. Šele v zadnjih 'desetletjih so se začela vodnim silam odpirati vrata v široki svet in v naših dneh so že na ste-šaj odprta. Kaj je preusmerilo energijsko gospodarstvo vsega sveta? Energija je čudovita čarovnica. Energijo padajoče vode spremeniš, če le hočeš, v električno energijo. Rada ti zleze iz neokretnega nosilca, iz vode, na blazno gibčne elektrone, ki šo najmanjši sestavni del snovi. Vsi veste, da je električni tok zadovoljen s strugo, ki prav za prav ni struga. Njegovi delci, elektroni, prodirajo v notranjost žice v tistih neznansko majhnih prazninah med atomi bakra. In če jim natovorimo energijo. jo spretno prenašajo. Elektrotehnika je potemtakem omogočila izkoriščanje oddaljenih vodnih sil, ko je prevzela prenašanje njihove energije. Ker pa je morala sproti re- ^ -■ Vodna energija Drave bo z dograditvijo mariborskih hidrocentral že tretjič izrabljena Jugoslavija ima gotovo pet milijonov izkoristljivih konjskih sil, v njih pa praktično letno pridobi jivih 15 milijard' kilovatnih ur. To pomeni sko-• raj Ì000 kwh na leto in glavo. Jugoslavija premora izdatne premogovnike. Prav gotovo pa se. skriva tudi obilo mineralnega olja v jugoslovanskih tleh. V intenzivnem gospodarstvu bomo bre/ prevelikih naporov izvlekli tudi 50 milijard kilovatnih ur iz domačih tal, če jih bomo potrebovali. Seveda: ves človeški svet je leta 1028 pridobil le okroglo 100 miljard kilovatnih ur iz vodnih «il. Zakaj? Ker je dotlej izkoristil le majhen del izkoristljivih vodnih energijskih virov. Največ sil premore Afrika, namreč 185 mil jo rtov konjskih sil. Severna Amerika jih ima 65 miljonov. Južna Amerika 54.5. Azija 68.5, Oceanija 16.6. Vse izkoristi pive evropske vodne sile ocenjujejo z 52.5 milijona konjskih sil. Ih desetina teh konjskih sil je v Jugoslaviji. V Afriki jo bilo leta 1928 izkoriščenih le 0.07%. v Severni Ameriki 25.6. v Južni Ameriki 1.4. v Aziji 2.7, v Oceaniji 1.45. v Evropi pa 25.2%. Očitno orednjačita Evropa in Severna Amerika v izkoriščanju vodnih sil. Če obetajo razpoložljive vodne sile higoslovanskcmu energijskemu gospodarstvu' 1000, v primeru potrebe pa tudi 1500 letnih k\vh na glavo prebivalca, nas predvsem zanima vprašanje, koliko vodnih kilovatnih ur je Jugoslavija prav za prav letno trošila. — Obupno malo. Morda le 50. Skandinavija nad “500. Zedinjene države 1500, oredvojna Nemčija nad 800, Rusija nad 250. Očitno imamo v novi Jugo-laviji silne razvojne možnosti pa tudi dolžnosti. l aik ne sluti, da je svetovno ener-ijsko gospodarstvo nekako zanemarilo vodne sile in prvenstveno izkori-'imlo v premogu in mineralnem olju cefo energijo, čeprav je jasno, da •redslavljajo vodne sile stalen ener-U*ki dohodek, kuriva pa energijske rihranke iz davnih časov Če pa mu ‘ntlstika posveti v notranjost energij-kega gospodarstva. sproži nehote •nrašanje: zakaj smo vodne sile tako drivali in zanemarjali? Odgovor jo preprost. Energija psujoče vode je neposredno le tam iz-oristljiva, kjer voda pada. To je v nemnogih primerih daleč od uporab-:iva1išč energije. Vodo bi v skrajnem ritnem lahko prenašali. Toda padca, ;i jr daje moč, ne moremo prenašati. Premog in mineralna olja prevajamo s parniki, železniškimi vozOvi. kamioni. Premogovnik in vrelec olja ta lahko daleč od tovarne, ki izkorišča njuno energijo. Pred leti so na 'rimor prevažali angleški premog v t'r«t, kjer je hranil obsežno industrijo. V'se podobne možnosti so padajoči voli zaprte. Človeška hrana je tudi nosilka iz-' oristl jive, namreč v človeškem telesu zkoristljive energije Znano Je, da irovažamo pšenico, meso, sadje čez ireane iz kontinenta v kontinent. Hrana. premog in mineralna olja so torej gibljivi nosilci izkoristljive energije. Padajoča voda pa ic silno okorna in praktično nepi euo*ua nosilka. Zato jo sevati svoje probleme, je le postopoma daljšala svoje prenoene proge. — Okoli začetka tega stoletja ji je bil prenos energije čez nekaj kilometrov naporen, deset let kasneje je že računala z desetinami kilometrov. Danes se ne bojimo prenašanja energije 400 kilometrov daleč, mislimo pa že na 1000 km dolge proge. Čim bolj se daljšajo električni daljnovodi, tem bolj postajajo vse vodne sile izkoristljive, tem bolj prevzema padajoča voda vodilno vlogo v energijskem gospodarstvu, čez osnove človeškega gospodarstva smo torej prišli v energijsko gospodarstvo. Iz energijskega gospodarstva nas vodi pot nujno v električno prenašanje energije. Z njim pa se odpirajo elektrifikacijski problemi. Jugoslavija, polna gospodarskih načrtov, nova Jugoslavija, ki si mora na ruševinah stare zgraditi novo, načrtno, močno gospodarstvo, začenja nujno z energijskim gospodarstvom Vodnih sil bogata, mora misliti na električno prenašanje energije. Elektrifikacija je potemtakem danes njen najvažnejši problem. Laik si predstavlja elektrifikacijo prav za prav drugače. V njegovih slikah vdirajo žice, ki dovajajo električno energijo, v tovarne, mesta, vasi, v stanovanja, kmetije, obrtniške delavnice. Elektrifkacija mu je Širjenje električne razsvetljave, električnega motornega pogona Zanim-ajo ga kajpada žarnice, likalnik, kuhalnik, električna peč, električni štedilnik. Pravilno sj predstavlja vso svojo domovino prepleteno z električno mrežo. Toda pred uživanjem električne energije stoji pridobivanje te čudovite delavke. Neštete vodne centrale je treba zgraditi, dodati jim je treba številne elektrarne v premogovnikih, organizirati je treba harmonično sodelovanje vseh izkoriščenih energijskih virov, da nikjer v državi ne nastane energijsko pomanjkanje, medtem ko se v drugih predelih pojavlja preobilica. Znano je, da so vodne sile noS'Sdne. Množine padajoče vode «e povsod v rekah spreminjajo. Včasih «o porazno skromne, včasih katastrofalno preobilne. Smotrno umetno delo pa poteka enakomerno. Zato mora načrtna, doliro premišljena elektrifkacija predvsem omogočiti enakomerno pridobivanje elektrinče energije. ’ Nihanje vodnih množin v toku leta le v alpskih rekah drugačno kakor v Kraških Marsikaj se torej izboljša, če vprežeino alpske in k raške vodne sile v isti električni voz. Marsikaj pa ostane kljub temu še neizravnano, Toda » premogovnikih « postavljene . dodatne elektrarne bodo prav lahko dodajale. Česar vodno energrjsiko gospodarstvo prehodno ne bo zmoglo. Le sodelovanje številnih vodnih in potrebnih dodatnih premogovnih central nam bo torej omogočilo tisti stanovitni dortok naravne energije, ki ga potrebuje stanovitno delo, stanovitno delovanje dobrin. Na prostranem ozemlju naše Jugoslavije »m važni viri naravne energije zelo i.«!il.,"'-ni dnm od drugega. Zato novodi. To bodo vodilne žile našega gospodarskega telesa. V. njih se bo pretakala električna energija kakor nekakšna kri. Te silne žile bodo potrebovale silne električne napetosti: 220.000 voltov ne bo preveč. Iz njih pa bodo izvirale hranilne žile posameznih državnih predelov, ki bodo hrbtenice predelnega konzuma. Dovolj daleč bodo morale nositi energijo, da bo vsaka federalna edinica res na vsem svojem ozemlju lahko zajemala energijo. Te osnovne hranilne žile bodo potrebovale 110.000 voltov. In kakor se v človeškem' telesu vodilne žile cepijo v osnovne hranilne, ki vdirajo v posamezne dele telesa, te pa v tanjše veje, ki se zopet razpredejo v vejice, da je lahko vsak košček telesa preplut s krvjo, bodo iz 110.000 voltnih hranilnih vodov pognali okrajni vodi s 35.000 volti, Tei bodo napajali razdeljevalne mreže, šele v teh sebo pojavila uporabljiva napetost 380/220 voltov.Vodi. ki bodo vdirali v hiše, bodo najtanjše žilice ogromnega ožilja, ki ga bo dobila nova Jugoslavija. Zadržimo se za trenutek ob tej živi sliki, ki dopolnjuje sliko laika! V kapitalističnem električnem gospodarstvu nastajajo elektrarne, ki jih grade podjetni ljudje. Zakaj jih grade? Ker jk>-trebuje ljudstvo električno energijo kakor nekakšen vsakdanji kruh v širšem pomenu besede? Kaj še! Ker. upajo. da bodo našli profit; In kaj je osnovna skrb kapitalističnega električ1-nega gospodarstva? Da bi omogočil sodelovanje • vseh elektrarn? Kaj še! — Budno bo opazoval sosedne tekmece, ki bodo poskušali vdirati v njegovo oskrbovalno ozemlje. Boril se bo z njimi. Ali ni jasno, da omogoča le planska državna elektrifikacija pravilno izkoriščanje naravnih virov energije, ker omogoča medsebojno podpiranje številnih elektrarn? AH ni jasno, da je le v velikem državnem gospodarstvu mogoče izravnati ceno kilovatne ure, predvsem pa onemogočiti odiranje državljanov. ki morajo jiriti do svojega električnega kruha. To je tako neoporečno, da tudi kapitalizem ni, mogel ohraniti svojih gospo- I o osnonvih načel v električnem darstvu. Ne bom vam pripovedova nekdanjih sramežljivih poskusih kapitalističnih držav, zatirati najhujša zla s jiooiočjo mešano-gospoda rsk i h elek-trifikacijskih naprav. Zgovornejšo pričo imam. ■ Leta 1936 je bil v Washingtonu, v srcu najbolj kapitalistične države na svetu, svetovni kongres tako imenovane »Svetovne konference o energiji«. Udeležil sem se ga bil. Na svečani seji tega kongresa je govoril tudi pokojni predsednik Združenih držav F. D. Roosevelt. Roosevelt je imel neprilike z električnimi gospodarji, ki so neusmiljeno izkoriščali prebivalstvo. V svojem govoru je to brez ovinkov priznal. Povedal je, da je zgradil velikansko državno elektrarno (Tenessee), samo da dokaže, kako poceni je mogoče pridobivati električno energijo. »Ker ta dokaz ni zalegel,« je nekako izjavil Roosevelt, sem zgradil ogromno državno električno napravo Boulder-Dam — Los Angeles. Ce tudi ta ne bo prepričala, bom zgradil tretjo, četrto, peto.« Kaj naj dostavim tem besedam, ki jih ne bom zlepa jrozabil? Kaj naj še pridenem v tej formi izrečeni kapitulaciji kapitalizma pred jxitrebami živega, človeškega gospodarstva, ki je brez električne energije nemogoče, ki ne prenese raztrganega in popačenega ožilja? Primerjajte izjavo priznanega jx>-glavarja največjega kapitalističnega kolektiva z mirnimi, kakor iz granita izklesanimi besedami enega izmed naj-večjih državnikov človeške zgodovine, V, L. Lenina, spregovorjenimi na pragu nove dobe, novega svetovnega gospodarstva. da je oblast proletariata — elektrifikacija — socializem. Ali še dvomite, da je elektrifikacija, in sicer državna, načrtna, v velikem slogu izvedena elektrifikacija osnova razumnega, uspešnega gospodarstva? Poglejmo pogumno resnici v obraz! Prepričali smo se, da z delom golih rok ne bo ino pridelali, kar jiotrebuje-mo za dostojno življenje. Prepričali smo «e, da potrebujemo obilo umetnega dela. zanj pa obilo strojev, tovarn. Vemo. da je delo brez delavke, brez energije nemogoče. Zato moramo predvsem odpreti naravne vire energije in zgraditi ožilje, po katerem bo električ- V ..Litostroju" bomo izdelovali stro’e za izdelavo turbin, traktorjev, avtomobilov Po gorenjski progi izza Smarne gore l in dobre hrane zanje, .Litostroj' je bo prisopihal vlak. Na vagonih bo na- prvi!« To je prioriteta, tovorjena svetla kovina, ki jo delajo jeseniški železa rji. Jeklo. Železničar, z rdečo zastavico v roki, bo zažvižgal in premaknil ikremico. Vlak bo zapeljal namesto na ljubljanski kolodvor v tovarno »Litostroj«. Proti Ljubljani pa bo odpeljal drug vlak. Na vagonih ne bo več naloženo jeklo, temveč stroji- Na prvem vagonu Im velika vodna turbina, ki bo, ko bo montirana na h idrocentrali, proizvajala električni tok. Na' drugem bo stružnica, vrtalnik in gradbeni stroj. Lokomotiva bo vlekla deset, včasih tudi dvajset in še več vagonov. Stroje bodo razvozili po vsej domovini. Nekaj jih bo potegnil vlak tudi v mariborsko tovarno avtomobilov. Tam bodo delavci s stroji iz »Litostroja« delali druge stroje — avtomobile. Tovarno, ki bo izdelovala take stroje, da bomo z njimi lahko delali druge, že grabimo. Na sredi ljubljanskega polja se je razvilo veliko gradilišče. Po progi, po kateri bodo kasneje vozili jeklo, vozijo sedaj na gradilišče cement, betonsko železo, les in tudi hrano za številne delavce. Tovarna bo zelo velika. Veliko tovarno bomo izgradili zato. ker je bolj racionalna, kor je koristnejša kakor pa vrsta majhnih. Tovarne »Litostroj« že imamo. Ena je v Mariboru, druga v Škofji Loki. Te so majhne in v teh majhnih tovarnah ne morejo delati velikih strojev, kakršne potrebujemo za velike tovarno avtomobilov, diesel-motorjev. elektromotorjev itd. V malih »Litostrojih« ni mogoče narediti velike vodno turbine. Le kdo bi prestavil več deset ton težko os vodne turbine? V veliki tovarni »Litostroj« pri Ljubljani j>a bo to delo z lahkoto opravil žerjav. Žerjav bo nadomestoval dvajset in še več ljudi Torej 1k> v veliki tovarni lahko delalo manj delavcev, naredili pa bodo več in večje stroje. Pomagali jxa jim bodo žerjavi in dvigala. To je tudi cenejše! Že samo zaradi tega kaže graditi veliko tovarno. kakršna bo »Litostroj«. »Litostroj« bomo izgradili v prvi petletki. Pa tudi tovarne avtomobilov, motorjev in še druge bomo zgradili v j>rvi petletki. Določeni so različni roki za dograditev. Ta mora biti gotova v dveh letih, ona v treh in tako naprej. »Litostroj« pa je na jbolj važna in mora biti prva. Zakaj? Če ne bo »Litostroj« dograjen v pravem čarni, ne bo strojev za marsikatero drugo tovarno. Zato je potreben plan. Iz plana, ki so ga naredili strokovnjaki, je razvidno, da nam je »Litostroj« poleg hidrocentral najbolj potreben. Postavili so ga v prvo prioriteto. Tako pravijo temu inženirji. Mi pa bomo rekli takole: »Za .Litostroj* no Sme zmanjkati»cementu, železa, le'-n. I jUi bo uuba povezati i dolgimi dalj-| gramoza in seveda tudi delavcev Tovarna bo tudi moderna in lepa. Med posameznimi objekti, livarno, olr delovalnico, delavnico za modele in drugimi bo dovolj prostora za nasade in vrtove. Vrtovi med tovarniškimi poslopji? Na take reči kapitalisti še pomislili niso. Zgrajena bo vajeniška šola in vajeniški dom. Zadnji bo stal že skoraj pri mestnem vodovodu v Klečah. V načrtu je, da bo že letos gotov, Mnogo strokovnjakov bo jiotrebnih za novo tovarno »Litostroj«. Graditelji inženirji na to niso pozabili in prav zato bo vajeniška šola že letos gotova. Že letos se bodo začeli v šoli učiti mladi vajenci. Pri načrtnerh delu mislimo tudi na jutrišnji dan ! Za upravnim poslokjem tovarne lio stal dom sindikata. Na drugi strani proge pa bodo začeli graditi stanovanjsko kolonijo za delavce. Ta se bo raztezala tja do tramvajske proge. Tovarna »Litostroj« j^o torej'za nas važna tovarna. Saj si bomo s to tovarno ustvarili pogoje za lepše življenje. Tovarna ho moderna, velika. Delati v taki tovarni bo veselje. »Litostroj« bo naš jionos! Zato pa moramo skrbeti, da bo »Litostroj« res prvi in moramo pomagati tudi pri njegovi graditvi. Mladina nekaterih šol že sodeluje. Zgrajen je majhen del nove tovarne. tako pravi inženir. Pa je že ta objekt ogromen! Poslopje je podobno velikemu okostnjaku: najprej so mu na energija dotekala vsemu naselim gospodarstvu . Elektrifikacija ali kapitulacija pr«! življenjem: tako stoji problem. Živeti hočemo, v svobodni državi hočemo živeti, zato ne oklevamo: elektrificirali bomo. Elektrifikacija je nedvomno dobrina, pa še celo osnovna dobrina Ker pa jc treba vsako dobrino pridelati, bomo morali tudi elektrifikacijo Prl delati. 1 To pomeni obširno dplo. ki ga n® bomo mogli takoj uživati. To pomeni-stisniti zobe, zadrgniti pas. odriniti razumljive želje, potrpeti. Elektrifikacija bo porabila mnogo miljard dinarje' in ustrezno velike kupe pridelkov. Odrekli se jim bomo z očmi, uprtimi ' liodočnost, v bližnja leta, ko se bo za' čela pretakati silna energijska kri po našem gospodarskem telesu, kò se 0° vrtelo več in več obdelovalnih »jtro-jev, ko bo več in več tovarn bruhalo užitne pridelke Brez jela ni dela, brez energije ti| umetnega dela, brez elektrifikacije nl res uspešnega pretakanja električne energije, ni električnih žarnic v sle herni hiši. ni tirnih motorjev v sleherni delavnici, ni ogromnih kemičnih tovarn za pridelovanje dušika, karbida, aluminija, železa Marsikaj potrebujemo iz tujih držav. Vse bomo dobili. če bomo lahko plačevali n. pr. z alu®1' nijem. Tn čim močneje lio plula energijska kri po našem gospodarskem telesu, čim več tovarn bo obratovalo, tpm lepše nam lio postalo življenje, tejn več pridelkov bomo uživali- Nihče nam nikoli ne bo ničesar podaril J ® saj tudi ne maramo daril: ponosen človek ne prosjači, in Jugoslovan je P°' nosen Človek. Vnovič: jioglejmo resnici pogumu0 v obraz! Delati je treba. In ker .J6 treba delati za liodoče, lepše življenje, je treba zdaj delati s podvojeno, potrojeno vnemo. Naj ne bo omahljivca, malomarneža, lenuha med nami-Ko je tlačil domačo zemljo okuRator, se je dvignil narod kakor en moz-Zdaj, ko nas pritiskajo začetne težave novega, široko zasnovanega, dobro prc' mišljenega gospodarstva, se bomo dvignili kot en mož, da prepodimo naj-hujšega zatiralca človeštva: pomanjkanje Naš prvi bojni smoter pa mora biti elektrifikacija. Med rebra v prvem poslopju ze vzidava jo opeko. Delajo stene, name' ' slo ' ščajo okenske okvire. Streha je tudi gotova. Pripravljajo tla za razmeščanje strojev. Pod stropom bodo tekli žerjavi.. Vzporedno poslopje livarne gradii0 kar preko majhne hišice, v kateri so delavnice. Hišica se je pod ogromnim okostnjakom kar izgubila. Delavcem pomaga graditi velik žerjav. Ta dviga opaže za opažanje glavnih strebrov, les, beton, Dviga pa tudi »čokolado«. Ta ^čokolada« ni prava čokolada. To so le betonski deli, ki jih delajo urne delavke kar na zemlji, na gradi-lišču. Ko se posuše, jih žerjav dviga na streho, kjer jih delavci montiraj0,. drugega poleg drugega, jih med sebpj povežejo in zabetonirajo. Streha Je gotova. . ♦ Začeli smo mrej hiše montirati, n0 zidati. To je pri nas uvedel inženir Ferjan. Tak način graditve je cenej»; in hitrejši, zato ga uporabljamo tuni pri graditvi »Litostroja«. Hitrejši .1° zato. ker ni treba pripravljati opazoV za številne betonske delce, ki so ,v stropu. Če ni treba opažev, prihranimo tudi mnogo lesa. skoraj ves JeS’ To je pa mnogo cenejše. Kasneje bomo montirali še večje dele, tudi gl®v' ne opornike. Medtem ko bodo letos livarno '.n modelarsko mizarno dogradili in Prl' pravili za montažo strojev, bodo na polju proti Klečam zrasli novi in »c večji okostnjaki. To bodo ogrodja ob-delovainice, reparaturne delavnice, domov in še drugih poslopij. Vlak z Jesenic ne bo več pe!J°' jekla v tujino, kjer *o nam iz nnšeg1* jekla, iz naše rude naredili stroje. In še drago smo jih morali plačati! zgradili železohetonska robra. Dolgo Je več ko 200 m, visoko.pa okoli 13 m. je bilo v slari Jugoslaviji. Vzporedno gradijo še eno tako jiostop- j Sedaj pu bomo Stroje delali iz svoj« jo, vse skupaj pa bo — livarna. 1 rude, sami! • ;i5 'jy ' V mm 1& .VijljP i.S$ ' * sle* Uhi! fe lèlÉ .• *• ll o i iim TO Notranjost velike livarne —- delavnica bo svetla in moderno urejen«} tu bo delo prijetno in veaelol l Na moskovski konferenci razpravljajo o Avstriji Jugoslovanske teritorialne zahteve do Avstrije so toliko stare kot borba jugoslovanskih narodov za neodvisnost" .Potem ko so zunanji ministri pro-ucili osnutok pogodbe o demilitariza-clJi Nemčije in o preprečitvi nemške napadalnosti, so prešli na proučevanje osnutka mirovne pogodbe z Avstrijo. Poteni ko so proučili prve člene, ki *o bili razen nekaterih odstavkov sporazumno sprejeti, sta podala jugoslo-'anski in avstrijski predstavnik mnenje k petemu členu, ki se tiče avstrijskih meja. Tov. Edvard Kardelj, šef jugoslovanske delegacije, je poudaril, da je Jugoslavija neposredno in bolj kakor katera koli druga zavezniška država Prizadeta pri vprašanju pogodbe z Avstrijo, v kateri je Hitler našel najboljšega izvrševalca za svoje načrte Podjarmljenja Balkana. Avstrija se je obogatila na račun ropanja v Jugosla-v-ji. Navedel je vrsto dejstev, ki vse to dokazujejo in je dejal, da tega ne delamo iz sovraštva do avstrijskega naroda, toda Avstrija mora za svojo udeležbo v vojni nositi delež odgovornosti. V nasprotnem primeru bi prišli y nesmiseln položaj, da bi se Avstrija 2a udeležbo v vojni na strani Hitlerja nagrajala, medtem ko bi žrtve napadalnosti nosile posledice vojnega opustošenja. Mnenje, da Avstrija ni odgovorna za svojo udeležbo v vojni, ne more vzdržati kritike. Vprašanja miru 2 Avstrijo ni mogoče ločiti od vprašanja miru z Nemčijo. Treba je zapreti Nemčiji tudi avstrijska vrata imperialistične ekspanzije, skozi katera so izvajali pritisk na Balkan. To bomo dosegli samo. če bo Avstrija postala resnično neodvisna, miroljubna in demokratična država in ako se bo z dejanji odrekla stari vlogi v službi ve-'rkonemškega imperializma. Tov. Kardelj je dejal : »Jugoslovanska delegacija stoji že drugič pred tem Svetom z zahtevo, da se Jugoslaviji Priključi del slovenskega ozemlja, ki |e bilo doslej pod tujim gospostvom. So ljudje v zavezniških državah, ki •Ph ta akt vznemirja in ki imenujejo Jugoslovanske zahteve nacionalizem, imperializem, ekspanzionizem in podobno, toda mnenja smo, da bi taki ljudje pokazali veliko več demokratičnosti in miroljubnosti, če bi jih vznemirjala samo krivica, ne pa zahteva, da bi se krivica popravila. V Jugoslovanskih zahtevali nasproti Av-striji — in podobno je bilo tudi z našimi zahtevami nasproti Italiji — se zrcali težka zgodovina majhnega naboda, ki je bil stoletja zatiran, ki se Je moral stoletja boriti za svoje življenje in ki je moral plačati vsak ko-vuk k nacionalni svobodi z vztrajno horbo in krvavimi žrtvami. Zaradi te-8® jugoslovanske teritorialne zahteve uasproti Avstriji niso nove, ampak so Po svojem bistvu toliko stare, kolikor je staro borba jugoslovanskih narodov 2® svojo neodvisnost, kolikor je stara horba slovenskega naroda za osvoboditev in zedinjenje.« „ V nadaljnjem izvajanju je tovariš Kardelj poudaril, da je bila Koroška v preteklosti zibelka prve slovenske države Karantanije in da je dala prve kulturne spomenike in slovensko književnost. Kljub dolgotrajni germaniza-Hji je ostala do danes slovenska. Slovenska Koroška je geografsko odprta Proti jugovzhodu in sestavlja s sosed-nimi slovenskimi pokrajinami enotno narodno in gospodarsko področje. To-rej je tako etnično kot ekonomsko povezana z Jugoslavijo. Dejstva so jasna, ižokazal je tudi vso nesmiselnost avstrijske uradne argumentacije, ki sku-'a zanikati pravice Jugoslavije. Kljub •emu, da sta britanska in ameriška vlada leta 1945 izjavili, da smatrata vprašanje avstrijskih meja za odprto, hočejo danes zadušiti borijo koroških Slovencev za svobodo in priključitev. Kljub temu se koroški Slovenci borijo še nadalje in izražajo svojo voljo po priključitvi k FLRJ, kar so dokazali že s svojo vztrajno oboroženo osvobodilno borbo. V svojem nadaljnjem govoru je tovariš Kardelj dokazal nesmiselnost nasprotnikov priključitve, ki se sklicujejo na tako imenovani plebiscit iz leta 1920. Prav tako je dokazal neresničnost trditev o »nedeljivosti« Koroške. Dejal je, da velja to prav tako tudi glede obmejnih predelov Radgone, Lučan in Sobote na Štajerskem. Posebno vprašanje pa so narodne in demokratične pravice gradiščanskih Hrvatov, ki jih je treba zagotoviti v obliki posebnega avtonomnega statuta. Tov. Kardelj je poudaril: »Skupno je danes v Avstriji okrog 200.000 Jugoslovanov. Ako bi ugodili teritorialni zahtevi, ki jo je postavila Jugoslovanska vlada, bi ostalo v Avstriji še več kot 70.000 Jugoslovanov, medtem ko bi prišlo v meje Jugoslavije okrog 60.000 Avstrijcev, to se pravi manjše število kakor bi ostalo Jugoslovanov v Avstriji. S tem bi se rešilo mučno sporno vprašanje v srednji Evropi v korist miru in dobrih sosedskih odnosov med Jugoslavijo in Avstrijo. Po drugi strani pa bi, če bi prepustili Slovensko Koroško v avstrijskih rokah, pomenilo, pustiti ostankom avstrijskega in nemškega nacizma novo upanje na obračun, bi pomenilo podpiranje panger-manističnega imperialističnega stremljenja, bi pomenilo zaviranje resnične demokratizacije Avstrije. To bi tudi pomenilo, da se priznajo rezultati nasilnega pritiska germanizatorskega sistema, sistema zlorabljanja vseh oblik javne uprave in življenja za to, da bi se fizično iztrebil neki narod in da bi se skalila, zmanjšala in uničila njegova nacionalna zavest v korist osvajalca.« Ko je ob zaključku tov. Kardelj poudaril vrsto odredb, ki jih je treba vnesti v mirovno pogodbo z Avstrijo, je zaključil, da so zahteve Jugoslavije ne samo v korist splošne stvari miru, ampak tudi v korist dobrih sosedskih odnosov med FLRJ in Avstrijo v bodočnosti, kakor tudi v korist samemu avstrijskemu narodu. Ko je tov. Kardelj končal svoj govor, je minister za zunanje zadeve FLRJ Stanoje Simič podal jugoslovanske reparacijske zahteve, ki so le neznaten del ogromne škode, ki jo je povzročila Avstrija. Potem pa je podal stališče Avstrije zunanji minister Gruber, ki pa ni mogel spodbiti podatkov jugoslovanske delegacije. V naslednji diskusiji so ameriška, britanska in francoska delegacija predlagale, naj bi Avstrija obdržala meje iz leta 1938. Sovjetska delegacija pa je podprla jugoslovanske teritorialne in reparacijske zahteve napram Avstriji in končno so jugoslovanske predloge izročili v proučevanje namestnikom. V razpravljanju o avstrijskih reparacijah Jugoslaviji sta angleška in ameriška delegacija nasprotovali jugoslovanskim zahtevam: francoska delegacija izjavila, da je mogoče dati Jugoslaviji tu nekaj zadoščenja. Sovjetska delegacija pa je poudarila, da so jugoslovanske repara-cijske zahteve dobro osnovane in da jih ni mogoče prezirati. Končno so se sporazumeli, da predlože francoski predlog o delni zadovoljitvi jugoslovanskih zahtev na račun_ avstrijske imovine na ozemlju Združenih narodov namestnikom. V diskusiji so potem razpravljali o ostalih členih načrta pogodbe. Pri razpravi o nemški imovini v Avstriji je sovjetska delegacija poudarila, da je treba zagotoviti izvršitev potsdam; skih sklepov o celotni nemški imovini I v Avstriji. Z zdrammi ljudmi u izuedbD petlEtke ! i EDEN BORBE PROTI TUBERKULOZI Morda bo kdo vprašal čemu, čemu je tega treba. Temu bomo kaj hitro odgovorili. Povedali mu bomo, da je v preteklem letu umrlo v vzhodnopri-morskem okrožju za pljučno tuberkulozo 152 oseb, za tuberkulozo drugih organov pa 24, skupno torej 170 oseb. Povedali mu bomo. da računamo na 1 smrtni primer tri bolnike z «dprto tuberkulozo in najmanj še enkrat toliko z zaprto. Povedali mu bomo, da so ti bolniki v veliki večini v onih letih, ko bi moral biti človek na višku svoje moči in seveda tudi na višku svojih življenjskih nalog. S tem smo mu pa tudi povedali, da jetika onesposobi za delo pri nas vsako leto najmanj 1000 oseb. ki poleg tega da same trpijo, rabijo še zdravljenje, postrežbo in spravljajo še svojo okolico v nevarnost. Ko bo ta dejstva pretvoril v številke, ne bo več vprašal — čemu?! Jetika je infekcijska, nalezljiva bolezen. Vendar čisto drugače nalezljiva kakor so n. pr. ošpice ali tifus ali kakšna druga nalezljiva bolezen. Prvo srečanje, ki ga ima naše telo z bacilom jetike in ki se izvrši pri veliki večini ljudi v prvem letu starosti, poteka sicer v smislu navadne okužbe. To srečanje se skoraj v vseh primerih izteče zmagovito za človeško telo, ki razen poapnelega žarišča v pljučih in odgovarjajoče bezgavke ne odnese posledic. Pač pa je ponovna infekcija v kasnejših letih bolj resna in velikokrat pogubonosna. Pri tej ponovni infekciji pa sodeluje tisti moment, ki je jetiki dal ime socialne bolezni, to je zmanjšana od|>ornost telesa povzročena v prvi vrsti po podhranjenosti, slabem stanovanju in nehigienskem načinu življenja. Za ponovno obolenje, ki nam daje uvodoma omenjene številke, sta potrebna torej dva faktorja: slabe socialne prilike in bacil jetike; oba skupaj nam povzročita jetiko. Iz navedenega sledijo naše naloge v borbi s tuberkulozo, ki so: izboljšanje socialnih prilik in uničevanje bacila. Izboljšanje socialnih prilik, tako priljubljena fraza na votivnih shodih prejšnjih kapitalističnih vlad, postaja dejstvo v naši ljudski državi. Ker je vir bacilov vedno bolni človek, bomo gledali najprej, da pretvorimo odprta obolenja v zaprta. Pri tem igra odlično vlogo zlasti pnevmo-toraks. Neozdravljivo bolne bomo seveda izolirali, predvsem pa pazili, da otroci ne bodo pr-išli v njih bližino. Iskali pa bomo tudi bolnikov med navidezno zdravimi in bo tu imel glavno besedo protituberkulozni dispanzer. Pa še na nekaj ne smemo pozabiti, to je na širjenje znanja o jetiki med ljudstvom; s tem bomo pritegnili vse naše ljudstvo v boj proti tuberkulozi. Poudarjamo, da je jetika ozdravljiva in to tem temeljiteje in tem hitreje, čim pravočasneje se je zdravljenje začelo. Danes razpolaga medicina poleg splošnega higiensko-dietnega^ in medikamentoznega zdravljenja s specialnimi aktivnimi posegi, od katerih je najvažnejši pnevmotoraks, katerih uspeh je odličen, če je zdravljenje pravočasno, dokler je bolezen samo enostranska. V rentgenu imamo sredstvo, ki nam pomaga razkrivati tudi začetna obolenja, ki se ostalim načinom preiskave rada izmikajo. Poglejmo sedaj še, kaj je za teden točnejšimi podatki. Ostali okraji v Slovenskem Primorju niso vsi še svojega »tedna« zaključili. — V goriškem okraju je bilo skupno razdeljenih med ljudstvo nad 1000 brošur »Tuberkuloza«, nad 2500 lepakov s poučnimi, barvanimi slikami in primernim besedilom in nad 2500 lepakov »Kaj moramo vedeti?«. Po vseh krajevnih edinicah so imela biti predavanja o jetiki in istotako v šolah. Ni nam sicer še znano, ali je bilo to stoodstotno izvedeno, vendar veliko ne bo manjkalo do te številke. Predavanja po zdravnikili so pa bila v Ajdovščini, Vipavi, Št. Vidu, Vrhpolju, Dobravljah, Šmarjah, Črničah, Šempasu, Čepovanti in v 4 sindikalnih podružnicah v Ajdovščini. Skupno torej 15 predavanj, ki so vsa imela številno udeležbo in pozorne poslušalce. Ajdovski protituberkulozni dispanzer je v tem tednu povečal svojo delavnost; trikrat se je pa premaknil iz svojega sedeža in sicer v Šempas, v Grgar in v Velike Zabije. Pregledanih je bilo z rentgenovimi žarki skupno 1112 šolskih otrok in 131 odraslih. Pri tem je bilo odkriiih par primerov jetike, za katero nosilci sploh niso vedeli. Sodelovali so vsi zdravniki v okraju in pa vse bolnišnice v Vipavi in Ajdovščini in napravili skupno 152 ur prostovoljnega dela. Borba proti tuberkulozi s tem seveda še davno ni zaključena. To je le začetek. Opozorili smo ljudstvo na to morilko človeškega rodu sploh in našega naroda še posebej. Prikazali smo ljudstvu pota, ki nas vodijo do omejitve okužbe z jetiko. Velike so tež-koče, ki danes še ovirajo izvedbo širokega načrta borbe proti jetiki. Načrtno zatiranje jetike zahteva ogromno in dobro delujočo organizacijo; zahteva velike žrtve od naroda: zahteva zlasti sodelovanje vsega ljudstva. Uspeh pa ne bo izostal in ta uspeh pomeni ohranitev tisočev življenj. Veliko število otrok je prišlo na zdravniški pregled v Velikih Žabljah LJUDSTVO BISTRIŠKEGA OKRAJA V BORBI PROTI JETIKI Med predele, ki so bili v vojni najbolj prizadeti, spadajo tudi Brkini v Bistriškem okraju. Porušenih in požganih je bilo nad tretjino vasi. Neznosne življenjske razmere, stisnjena stanovanja in številne deportacije so povzročile, da je odpornost tamkajšnjega ljudstva klonila, razpasla se je zavratna bolezen — jetika. Prva skrb ljudske oblasti je bila ustanovitev protituibenkuloznega dispanzerja že v jeseni lanskega leta. Zaradi tehničnih nedoetatkov in pomanjkanja zaščitne sestre je dispanzer pričel z redno dvakratno tedensko ordinanco šele konec preteklega meseca. V prvem mesecu je bilo z rdntgenekim aparatom pregledanih okrog 200 ljudi, zlasti otrok. Izidi dosedanjih pregledov so pokazali, da več ali manj boleha za pljučno boleznijo skoraj polovica ljudi, zlasti so ji podvrženi otroci in mladina; tudi odstotek umrljivosti je večji. Bolniki dobivajo v dispanzerju potrebne injekcije in jim je zvišana količina hrane, zlasti sladkorja. V boju za pobijanje jetike so na delu rogieimo seaaj se, kuj je za ivucu . ’. ■! , '---.------------- borbe proti tuberkulozi napravil gori- vse ljudske organizacije in učiteljstvo, ški okraj, od katerega razpolagamo s l Zlasti je požrtvovalna zaščitna sestra to- varišica Jelačin Draga, ki hodi do 10 km in več peš po vaseh na predavanja o pro-filakcdjii in simptomih te bolezni in kako se je človek obvaruje. V ta namen je bilo med prebivalstvo razpečanih na stotine poučnih knjiig in letakov. Akcijo so še pospešiti v tednu proti-luberkulozne kampanje, ki se je pričel v tem okraju 20. t. m. in se bo zaključil 27. aprila. Protituberkulozni dispanzer deluje vsaki dan. Za pomoč so zaprosili tudi zdravniško ekipo iz Goriškega okraja. Vršijo se nadaljnja predavanja po večjih centrih, šolah in sindikalnih podružnicah. Ustanovljen je bil tudi posebni odbor za počitniške kolonije, ki s pomočjo ljudskih množičnih organizacij vrši predpriprave za ureditev poletnih počitniških kolonij v Slivju ali Trnovem pri Ll. Bistrici, Predvideno je, da bo kolonija lahko vzdrževala približno 50 otrok; število otrok, potrebnih socialne zaščite, pa se ho lahko podvojilo, če ljudstvo po svojih močeh podpre dobrodelno ustanovo. Otroci, ki bolehajo na pljučnih boleznih, pa bodo poslani v zdravniške kolonije v Slovenijo. PROGLAS POKRAJINSKEGA ODBORA OF ZA SLOV, KOROŠKO »Prvega maja visoko dvignimo zasiavo borbe za svobodo in prildjučNev k FLRJ< Pokrajinski odbor OF za Slovensko Koroško je izdal naslednji proglas za Proslave 1. maja: »Slovenci in Slovenke! Antifašisti Slovenske Koroškel Letošnji 1. maj slavimo v odločilni borbi za narodno in socialno osvoboditev, v borbi proti zločinom novega fašizma, v borbi proti tem-oim načrtom mednarodnega imperializ-O1®. Slovenski narod se že stoletja zavestno bori za svobodo in združitev, Proti zatiranju, proti zasužnjevalnim *e*njam madžarskih, italijanskih in nemških fevdalcev ter kapitalistične go-sPode. Večina slovenskega naroda je skup-»o * ostalimi narodi Jugoslavije dosegla v junaški narodno-osvobodilni borbi svobodo v FLRJ. Narodno-osvobodilna bor-b® je premagala fašistične okupatorje, domače izdajalce in hlapce okupatorjev. Narodno-osvobodilna borba je naredila 12 jugoslovanskih ljudi nov tip borcev za “vobodo — tip ponosnih državljanov svobodne domovine. Narodno-osvobodilna borba je obračunala s suženjskim polo-2®jem preteklosti. Največja pridobitev ®arodno-osvobodilne borbe pa je ljudska oblast — in to pomeni, da so buio-žice narodov Jugoslavije sami gospodarji ?voje usode, svoje zemlje, tovarn in pro-}*va|alnih sredstev. FLRJ je država, v kateri vlada delovno ljudstvo. To je dr-z*va, v kateri delavci, kmetje in delov- na inteligenca z gospodarsko izgraditvijo, elektrifikacijo in industrializacijo v okviru petletke uresničujejo pod vodstvom maršala Tita svojo srečnejšo bodočnost. Slovenci in Slovenke! Antifašisti Slovenske Koroške! Mi, koroški Slovenci, smo del slovenskega naroda. Skupno z njim smo se borili za združitev in osvoboditev. Z njim smo se borili v narodno-osvobodilni borbi zaradi tega, da bi skupno z njim uživali svobodo. Zaradi načrtov mednarodnega imperializma smo mi, koroški Slovenci, prisiljeni, da tudi danes nadaljujemo z borbo za združitev s slovenskim narodom v FLRJ. Nova Jugoslavija nam daje močno zunanjepolitično podporo v naši borbi za osvoboditev, še več — mi koroški Slovenci občutimo, da nas narodi Jugoslavije podpirajo z vso svojo odločnostjp, z isto odločnostjo, s katero so se borili tudi med vojno proti fašizmu. Nasilja novega fašizma in mednarodnega imperializma nad našim narodno-osvobodil-nim gibanjem in nad vsemi zavednimi antifašističnimi borci stalno naraščajo. Okupacijska in avstrijska oblastva nam nasilno jemljejo najosnovnejše nacionalne in demokratične pravice. Na vsa ta nasilja odgovarjamo in bomo vedno odgovarjali s še odločnejšo borbo. Borba proti novemu fašizmu in mednarodnemu imperializmu nas postavlja v skupno ironto z vsemi naprednimi na- rodi in državami, z vsemi naprednimi, svobodoljubnimi in miroljubnimi silami, gibanji in ljudmi. Slovenci in Slovenke! Antifašisti Slovenske Koroške! V borbi proti novemu fašizmu, proti hujskačem nove vojne, proti mednarodnemu imperializmu je prvoborka Sovjetska zveza, država delavcev in kmetov, država socializma, ki je uresničila načelo bratstva narodov in ki je za vedno odstranila izkoriščanje človeka po človeku, država, v kateri uživajo tako delavec in kmet kot delovni intelektualec sadove svojega dela. Sovjetska zveza je najmočnejša zaščitnica zatiranih narodov in naprednih svetovnih sil. Borbo proti mednarodnemu imperializmu in za pravičen mir vodijo vse slovanske države vzhodne Evrope, ki so vzpostavile resnično demokratično oblast. Proti zatiranju od mednarodnega imperializma in za pravičen mir se borijo tudi kolonialni in vsi podjarmljeni narodi sveta. Slovenci! V naši antifašistični, anti-imperialistični narodno-osvobodilni borbi stojijo na naši strani delavci in delovni ljudje iz vsega sveta, ki se borijo proti socialnemu izkoriščanju, ki se borijo za svoje pravice. Slovenci in Slovenke! Antifašisti Slovenske Koroške! Na dan 1. maja visoko dvignimo zastave borbe za svobodo in priključitev k FLRJ! Delovno ljudstvo Slovenske Koroške! Borba za priključitev k FLRJ je borba za socialne pravice delovnega ljudstva. Praznujmo 1. maj skupno z naprednimi silami in delovnim ljudstvom vsega svetal Na vsak zločin novega fašizma in na vsako nasilje bomo odgovorili z okrepitvijo svoje borbe!« Obisk Wallacea v Angliji vzbuja vznemirjenje v reakcionarnih krogih ZDA Obisk bivšega' podpredsednika ZDA Henrya Wallacea v \eliki Britaniji in njegovi govori So še vedno glavni predmet političnega razpravljanja v Londonu in' povzročajo veliko vznemirjenost v reakcionarnih krogih ZDA. Čeprav si je Wallace pridobil veliko popularnost in povzročil živo zanimanje v Veliki Britaniji, skuša kon- servativna stranka očividno pomiriti svoje samišljenike v ZDA e tem, da zmanjšuje pomen Wallaceovih govorov. Na drugi strani pozdravlja napredni tisk njegove izjave. Znani novinar Cummings piše v »News Chro-niclu«: Wallace zavzema podobno stališče kot »laburistični uporniki v britanskem parlamentu, ki so obsodili Kevinovo poslušnost ameriški politiki, t. j. churcmllovsko politiko do Sovjetske zveze, V zvezi z zahtevo predsednika tako imenovanega »odbora za pobijanje an-tiameriškega delovanja« Thomasa, naj se uvede sodni postopek zoper Wallacea, je »Daily Worker« objavil uvodnik z naslovom »Wallace si ne pusti vezati rok«. »Daily Worker« prinaša tudi Wal-laceov odgovor na obtožbo reakcionarnih krogov v ZDA, ki mu očitajo, da govori takšne stvari v Veliki Britaniji, ne pa v ZDA. Boril sem se proti tej politiki tudi v ZDA, je izjavil Wallace. Britanski narod je zelo dobro vedel za moje stališče, še preden sem prišel sem. Dejal sem, da lahko ZDA in vse države izbirajo samo med politiko, ki se zavzema za močno združitev naroda in trhjni mir, in ono, ki se bori za razdvojenost v svetu, kar vodi v skrajno posledico — v vojno. Wallace je nazadnje izjavil, da ne priznava nikakršnega vojnega stanja in da se 1k> še naprej boril za mir, dokler bo upanje, da bo mir ohranjen. »Daily Worker« piše: Wallace ni hotel sprejeti bahanja in zavajanja tistih ameriških politikov, ki »drže v roki atomsko bombo« in ki pozabljajo, kakšen kaos grozi njihovemu lastnemu gospodarskemu sistemu, in ki dvigajo obrabljeno Hitlerjevo zastavo antiko-komunizma ter groze, da bodo porušilj način življenja drugih narodov. Wallace gradi sivojo politiko na dejstvih, na istih dejstvih, ki so pripeljala Stalina in Roosevelta do sporazuma. Monarhcfašistrčna ofenziva v Creili sre k neslavnemu koncu Dopisnik Daily Workerja« iz Aten piše v poročilu o bojih v Grčiji, da se približuje monarhistična spomladanska ofenziva neslavnemu koncu, ko ni trajala niti dva tedna. Desničarski listi že pišejo o napačnih računih zlasti pri oceni izgub gverilcev v bojih za goro Pindus, _ ... Ves čas ofenzive vladnih čet je bila iniciativa v rokah demokratične armade, ki je napadala celo zaledje vladnih čet, minirala ceste in uporabljala v bojih tudi topništvo. Dopisnik poudarja, da se je gverilcem posrečilo zavzeti več važnih vasi v ravnini Tesalije. Edini uspeh vlad- nih čet je bombardiranje vasi in uničevanje stanovanjskih poslopij. Mnogi kmetje so zbežali iz vasi pred vladnimi četami in se pridružili demokratični armadi. Uradna poročila vlade navajajo podatke o ujetnikih in pogosto omenjajo, da so ujeli l judi, ki so bili brez orožja. Iz tega se jasno vidi, da tu ne gre za nikake gverilce, ampak za navadne kmete. Tako končuje dopisnik »Daily Workerja«. Po poročilih United Pressa so sile demokratinče armade prodrle skozi linije monarkofašistične vojske v Tesa- liji in izvršile več napadov na raznih točkah komaj 115 milj od glavnega monarhofašističnega štaba, ki vodi operacije proti partizanom. Neki drug oddelek demokratične, armade je napadel monarhofišistične enote pri vasi Sihurionu in Je sovražniku prizadejal v sedemurni bitki iz gube. Neki oddelek demokratične armade je razstrelil dva mostova med Lamijo in Volosom Po podatkih Reuterjeve agencije so sile grške demokratične armade razstrelile tri mostove v zaledju monar-hofašističnih enot DOPISI Razgovor z dopisniki Dalj časa je že preteklo, odkar smo ^ boljši delavci v tovarnah, ki zvišujejo pro- J- ’ izvodnjo, izboljšujejo stroje Ud.; tak primer kot je v tovarni Fallersa se zadnjikrat pogovorili z našimi dopisniki. Medtem je prišlo že precej novih pi- sem od vseh strani in potrebno je, da se zopet pomenimo, si ogledamo dobre strani in pomanjkljivosti, da bomo tako lahko še bolj utrdili medsebojne vezi. Ugotovimo lahko, da smo največ dopisov prejeli iz vasi in mladinskih aktivov. Pa tudi delavci se nam včasih oglašajo; zelo dober dopis so nam poslali železničarji iz Postojne, ki smo ga objavili. Tudi naše žene ne zaostajajo. Zlasti veliko število dopisov pa je prišlo ob volitvah v odbore OF, kar je dokaz, da so naši dopisniki dobro razumeli globoki pomen teh volitev; tudi ob mladinskih volitvah smo prejeli precej člankov. Vseh teh poročil v celoti nismo mogli objaviti, vendar smo jih bili veseli, ker smo jih lahko uporabili v širših člankih Naj torej tovariši iz Vrhpolj, Topolca, Renč, Hreščak Anton in Šajne Roza iz Senadola, Velikonja Valerija iz Dola, Moravec Vita iz Bukovja, Remec Milenka iz Vitovelj in mnogi drugi ne zamerijo, če njihovi članki v celoti niso bili objavljeni. Le pogumno pišite še naprej, saj noben dopis ni brez koristi! Najbolj marljivi pa so bili tov. Štucin Ludvik iz H er pel j, Majcen Vita in Lilija Bogomil iz Postojne, Ferdo Vidmar iz Idrije in Pagon Andrej iz Istre, ki so nam poslali veliko število dobrih dopisov; take dopisnike naj posnemajo 'udi drugi! V dopisih pa se večkrat ponavljajo nekatere pomanjkljivosti, na katere bi opozorili, da se nekaj naučimo. Prva pomanjkljivost je v tem, da pišejo nekateri, zlasti ako hočejo pokazali kake nedostat-ke, le preveč na splošno, tako da jih bralci, ki stvari same ne poznajo, tudi ne morejo dobro razumeti. Tovariš Sivec Franc na primer nam piše, da so bili v njegovi vasi razcepljeni na dva tabora, ob priliki volitev v odbor OF pa so zadevo razčistili in sedaj te težave ni več; toda narrr ni jasno, kdo je bil kriv prejšnje razcepljenosti Mislimo, da je treba pri vsaki kritiki pogumno napisati, kdo je bil tisti, ki je nepravilnosti povzročil. Ce bomo stvari tako pregledali, bomo ugotovili, da napake, ki se še gode, največkrat izvirajo — hote ali nehote — iz ostankov starega, izkoriščevalskega reda. Druga pomanjkljivost pa je ta, da le še premalo jirikažemo v dopisih neprecenljive uspehe, ki jih dosegajo naši naj- v tovarni fallersa v Ilirski Bistrici, kjer so prekoračiti načrt za 16.2%, naj bi nam delavci sami sporočili, saj tak uspeh lahko služi za vzgled vsem drugim. Še premalo prikazujemo uspehe naših poljedelcev v kmečkobdelovalnih zadrugah, kot na primer v Pregarjah, kjer s traktorji obdelujejo zemljo in pripravljajo sajenje lanu in konoplje, da bodo nudili surovine industriji. Skratka: še premalo včasih poudarimo tiste uspehe, tiste junake, ki v tovarnah, v zadrugah povsod, kjer se dela — z globoko ljubeznijo do Titove domovine tekmujejo za čim boljši gospodarski napredek. Kakšnih dopisov si torej predvsem želimo? To, kako že izpolnjujemo petletko, kako izvršujemo obveze, sprejete ob volitvah v odbore OF, kako prodira novi ritem dela, o lem hočemo predvsem pisati. Delavci iz tovarn naj nam pišejo, kako izvršujejo vse naloge za dvig proizvodnje, ki jih je postavil IV. plenum Centralnega odbora Enotnih sindikatov Jugoslavije. Kmetje, ki ste se že združili v obdelovalne zadruge, poročajte, kako vnašate načrt tudi v poljedelstvo, kako uvajate nove, moderne načine obdelovanja zemlje. Vsi nam mnogo več pišite o vzgojnem delu, o vsem, kar je razpravljal Prvi kongres ljudske prosvete Slovenije, kjer je bilo poudarjeno, da je vzgoja novega človeka eden najbistvenejših predpogojev zmage petletke. Pišejo naj vse ustanove, vse orgmizacije o primerih nove graditve, ki lahko služijo vsemu ljudstvu za vzgled. Še bolj ostro, kritično odkrivajmo vse napake, razgalimo tiste, ki bi še hoteli na kateri koli način živeti od tujih žuljev; v kritiki povejmo imena sovražnikov, dajmo pa tudi predloge za izboljšanje in odpravo pomanjkljivosti! V dopisništvu pa bodimo tudi bolj urni, pišimo o takih stvareh, ki so dnevno najvažnejše. Če bodo naši ljudski dopisniki te nasvete upoštevali in izvrševali, potem bo naš ljudski lisk tisto močno orožje, ki bo vzgajalo in trčilo množice v borbi za izgradnjo nove družbe. Za zaključek pa še tole: želimo, da bi bralci večkrat sporočali svoje mnenje in stavili predloge za izboljšanje tiska. Do- le nato ©prejel važne splošne sklepe pomoči pri izgradnji porušenega podeželja in setveni kampanji, o neizprosnem boju proti špekulantom in črnoborzijancem, o vsestranski pomoči ljudski oblasti pri izvajanju volitev v ljudske odbore, o ustanovitvi nabavno prodajne zadruge za delavstvo in nameščence. Zasedanje se je končalo z vzkliki našim voditeljem. Odposlane so bile resolucije Glavnemu odboru sindikatov za Slovenijo, Svetu zunanjih ministrov v Moskvo in PO OF za Koroško. Zastopniki sindikalnih podružnic naglašajo v svoji resoluciji solidarnost s skupno domovino Jugoslavijo, obenem pa izražajo zgražanje nad nedemokratičnim upravljanjem Slovenske Koroške po angleških okupacijskih oblasteh. \ PUČE SO SE ZNOVA OGLASILE Pridni so v tej vasi, dopis so nam poslali, ki ga v celoti objavljamo. Takole nam pišejo: »Naša vas šteje 75 družin s 420 člani, ki so vsi člani zadruge. Radi bi imeli svojo poslovalnico, ki bi nam bila v veliko pomoč. Naša vas je zelo enotna. Vemo, da bo samo enotnost tista moč, s katero bomo lahko oču.vali vse pridobitve naše borbe. Za praznik prvega maja se pripravljamo z veliko vnemo. Nad dve sto ljudi bo šlo v Trst, 80 mladine in pionirjev pa se zelo pridno udeležuje vaj in pravijo, da bodo v tekmovanju prehiteli sosednjo vas Kostaibone. Tudi naš sten-čas je te dni poln dopisov, ki govorijo o pripravah za ta praznik. Breč Marjan. DRUŽINSKI ČITALNI VEČER V CEZARJIH Ko smo se pred dnevi vračali od Sv. Antona ©kozi Cezarje, smo iz hiše »pri Kovaču« zaslišali glasno, razločno čitanje. Nalahko ©mo ©e približati razsvetljenemu oknu kuhinje, skozi katero je prihajal glas, in uzrli v notranjosti tole zanimivo sliko: ob mizi je sedel mlad tovariš s ča sopisom v roki in citai, v polkrogu okoli njega pa je staila družina, trije otroci, dve že odrasli tovarišici, gospodar, ob štedilniku pa mati. Od časa do časa so čitalca prekinjali pri važnejših momentih in komentirali vsebino. Kot smo razumeli, se je citai članek o obisku italijanske demo- I FIZKULTURA NA FIZKULTURNEM ZBOROVANJU GORIŠKEGA OKRAJA SO IZVOLILI NOV OKRAJNI ODBOR Dne 10. aprila so se zbrali delegati iz fizk uit urnih aktivov na zborovanju v Ajdovščini. Član fizkulturne zveze je pozdravil ob otvoritvi zastopnike : sekretarja Fizkulturne zveze Slovenije, zastopnika prosvetnega odseka Goriškega okrajnega ILO, mladine in vojske. Nato je prešel na dnevni red. Zanimiv je bil referat predstavnika FZS o bodočih nalogah fizkul-ture. Po tem referatu je bil predlagan program dela, ki vsebuje sledeče: v aprilu izvedba tekmovanja raznih panog; sodelovanje pri paradi 1. maja; priprave za okrajni fizkulturni zlet 1. junija; ustanovitev novih fizkultumih krožkov; organi- ziranje fizkulturnega tečaja za vaške aktive; Titova štafeta. Prisotnega je bilo precej učiteljstva i» mladine, vendar je treba kritizirati premalo udeležbo. Prisoten je bil skoraj izključno le vipavski sektor, medtem ko ostali sektorji niso bili zastopani. Na zborovanju je bil predlagan novi Okrajni fiz-kuiturni odbor, ki je bil z nekaterimi dodatnimi člani v celoti sprejet. Upamo, da bo novi odbor v resnici razumel odgovorno in važno nalogo fizkulture v našem okraju in ukrenil vse, da bo fizk ul tura res prešla v najširše ljudske množice in po svojih močeh pripomogla k čim uspešnejši izvedbi današnjih gospodarskih nalog SPOMLADANSKI CROSS V POSTOJNSKEM OKRAJU pisi pa naj bodo vedno podpisani s po-jkratične mladine v Jugoslaviji, kjer smo polnim naslovom da se bomo lahko z do- razlogno elisali tole: »... fašizem še ni pisniki včasih tudi kaj več pogovorili! Uredništvo. MLADINA SEŽANSKEGA OKRAJA JE VOLILA Dne 20. aprila so se po vsem terenu našega okraja vršile volitve v mladinske sekretariate Mladina se je na te volitve temeljito pripravljala s tekmovalnimi obvezami, katere nato vključuje v predkongresno tekmovanje. Njihova osnovna baza pa je čimprejšnja izvedba petletnega plana. V resoluciji, katero pošilja mladina iz vasi Orlek s svojega predvolivnnga sestanka maršalu Titu, nam to jasno potrjuje: »Obvezujemo se, da bomo s pomočjo ostalih organizacij v vasi sgraditi 800.ni vodovoda, 3 napajališča, da popravimo vse ceste, ki so popravila potrebne ter da se kultumo-prosvetno in politično zgradimo.« Istotako nam obljublja mladina iz Kubeda v Istri v svoji resoluciji, naslovljeni GO LMS: »Obvezujemo se, da bomo za čimprejšnjo izvedbo petletnega plana že v prvem letu popravili 1000 m ceste ; na progo Šamac—Sarajevo bomo poslali 10 mladincev; obdelali bomo sleherni košček zemlje; pomagali bomo vsem pomoči potrebnim družinam; za izdatke III. Kongresa bomo nabrali 1000 lir; ves prosti čas bomo porabili za samoizgradnjo s tem, da bomo študirali vse nove izdaje naših knjig, katere nam bodo širile obzorje.« V resoluciji maršalu Titu piše mladina iz Povirja: Obvezujemo ©e, da bomo darovali za kritje stroškov tretjega kongresa LMS 2000 lir, za progo Šamac—Sarajevo pa 3000 lir; napraviti bomo 500 ur prostovoljnega dela v pomoč družinam, katerih sinovi in očetje so padli v NOV, ter družinam, katerih sinovi so odšli na gradnjo proge Šamac—Sarajevo; odstranili bomo ruševine treh porušeni!] poslopij; v kulturno-prosvetno delo bomo pritegnili stoodstotno vso mladino ter pomagali skupno z vsemi organizacijami na vasi pri graditvi prosvetnega doma.« Take in podobne obveze si je v tem tekmovalnem poletu zastavila mladina v sleherni vasi. Na predvečer samih volitev | uničen, reakcija se ga zelo oklepa,« Živo so na te besede razpravljali, celo mati se je obrnila od štedilnika in poslušala. Zakaj dajemo poudarka temu dogodku, ki mislimo, da ni osamljen v Istri? Pomlad prihaja in z njo dela na polju, ki .. , r , . , so se že začela. Veliko je takih, ki ©e iz- so se po mnogih vaseh v Istri vršile bak- g0va!rjaio. (Ja ni(maio časa črtati, ker ihn lade in sprevodi. Dan volitev i e mladina delo pobere ves prosti čas in da so trudni, proslavila s prostovoljnim delom ter s Radi priznamo, da je to res. Mladi tovariš tem ze izvajala obveze, zadane na pred- j.z Kovačeve družine pa je pokazal, da mu volivnih sestankih. Po vseh vaseh se je telesna trudnost ni ovira - pokazal je, vršilo prostovoljno delo, v vasi na meji kako se lahlko sledi dogodkom tudi po Hrvatske Istre je mladina na površini delu, če je dobra volja za to. Vsestransko o ha zemlje posadila borova semena, isto- korist imajo taki tiružinsiki čitailni veoeri: tako je bilo tudi v Zazidu, Kastelcu, Se- „»laj.5i tovariš ali tovarišica, ki črta, se cerbu itd. V Rrzani je mladina preikopala g tem uči pravilne izgovarjave, starejši 1000 m2 zemlje družinam, katerih sinovi pai ki 6o trudni od dela, obenem počivajo so padli v NOV ; v Prešnici je mladina ! — istočasno pa tudi zvedo za dogodke po prekopala 700 m2 zemlje stari ženici, ki'svetu. Želeli bi, da bi zgled Kovačeve je izgubila svojega sina v internaciji'; v družine iz Cezarjev posnemali po vseh Kubedu, v Brezovici in Gabrpvici je mia- hišah Slovenske Istre, da bi ob večerih dina delala pri popravilu poljskih poti; odmevala iz vseh kuhinj čitana — naša v Črnem Kalu je mladina delala pri ob- iepa slovenska beseda. Ogarev. vezovanju trt ter čistila svojo vas; isto je , delala mladina v Loki; v Divači je počistila in prekopala vaški park; mladina iz ŽALNA SVE^ANfl^T V IDRIJI Dobravelj je nagrabila listje stari ženici. v ivmifi Taka in podobna dela je vršila mladina P0 širni slovenski zemlji še troh-v sleherni vasi našega okraja, tudi v coni nijo kosti poznanih in nepoznanih ju-A kljub oviram, ki jih ima od strani ZVU. nakov, ki so padli za osvobojenje in Predpreteklo nedeljo, 13. aprila, je bil po vsem postojnskem okraju pomladanski cross, katerega se je udeležilo nad 400 tekmovalcev. Tekmovali so v Postojni, Belskem, Senožečah, Št. Petru in Prestranku. Največja udeležba je bila v Postojni, kjer se je teka udeležilo 97 tekmovalcev in tekmovalk. Prva večja letošnja fizkultorna prire-diteiv v Postojni je privabila na stadion, kjer je bil start in cilj, nekaj sto gledalcev, ki so z zanimanjem sledili tekmovanju. Vse proge so bile izpeljane tako, da je občinstvo lahko opazovalo skoraj ves potek tekmovanja. Poleg članov FD Postojna so tekmovali tudi vojaki JA, kar je dalo celotni fizkulturni prireditvi še poseben poudarek. cev na 1500 m dolgi progi. Za njimi 10 članic na 1000 m in nazadnje 63 članov na 2.5 km dolgi progi. Izid tekem je bil sledeč: Mladinke: 1. Lenček Iva 4.10; 2. Slejko Šteli 4.11; 3. Makarovič Vlasta 4.12. Mladinci: 1. Birsa Ivan 5.40; 2. Filipčič Milan 5.48; 3. Stegu Janko 5.56. članice: 1. Lovrenčič Meta 5.15; 2. Bizjak Marija 5.16; 3. Klemen Tončka 5.17-Člani: 1. Kranjc Emil, FD Postojna, 7.16; 2. Herkov Milan, gimnazija, 7.30; 3. Bakarič Sotejmar, JA, 7.42. Po končanih tekmah so tekmovalci odšli na Titov trg, kjer je bil sprejem šta-eft, ki so prinesle iz vseh krajev okraja rezultate izidov mladinskih volitev ter re- Prve so šle na progo mladinke, ki so I zultate tekmovanja čez drn in strn iz osta-tekle na 800 m. Nato je teklo 20 mladin- lih centrov. Pavlič Marjan. TEK ČEZ DRN IN STRN V HERPELJAH-KOZINI V nedeljo, 13. t. m., se je v Herpeljah-Kozini vršil tek čez drn in strn. Mladina iz gimnazije v Herpeljah ter iz okoliških vasi se je že na vse zgodaj zbrala na določenem mestu ter se živahno in z navdušenjem pripravljala na tekmovanje. Crossa se je udeležilo tudi 73 borcev in oficirjev JA. Mladina in vojska, vsi so tekmovali, kdo se bo bolje pokazal. Mladinci in vojska so tekmovali na progi 1000 metrov v štirih grupah, mladinke pa na progi 800 metrov v treh grupah. Kljub temu, da so večinoma nastopali prvič v svojem življenju, so mladinci in vojska pokazali izredno vzdržljivost, saj so vsi, skoraj sveži, pretekli vso progo. Prvi so bili v crossu sledeči: Proga na 1000 metrov (mladinci in JA) : 1. grupa: Božeglav Lado (Herpelje) 4 min.; 2. grupa: Prelc Franc (gimnazija) 4,28; 3. grupa: Živanovič Božko (JA) 4,11; 4. grupa: Vojnovič Marko (JA) 4,23. Proga 800 m (mladinke)): 1. grupa: Flandija Lidija (gimnazija) 3,40; 2. grupa: Benčič Mileva (gimnazija) 3,39; 3. grupa Kapun Majda (Vrhpolje) 3,42. Med mladino se je opazilo veliko zanimanje in navdušenje za ta šport, zato je mladina iz gimnazije v Herpeljah priredila ob priliki volitev v sekretariate ponovno tek čez drn in ©trn, katerega se je udeležila tudi mladina okoliških vasi. V kratkem se bo organiziral tudi kolesarski cross za ves sežanski okraj. V kolesarskih dirkah bodo lahko tekmovali vsi, ki imajo kolesa in ki se čutijo sposobne. Mladina sežanskega okraja tudi n® športnem polju ne zaostaja. Zlasti sedaj na spomlad bo fiakulturno življenje z-elo oživelo. Kobal. VZORNO DELO FIZKULTURNEGA AKTIVA V SREDNJI KANOMLJI O fizkulturnem aktivu iz Srednje Kanomlje pri Idriji smo imeli že večkrat priliko spregovoriti V nedeljo, 13. t. m., nas je zopet iznenadil z vzorno organizirano in idejno krasno zamišljeno fizkulturno manifestacijo. Vsi fizkulturniki so se P0-stavili na razpolago volivni komisiji in sproti prinašali v Idrijo poročila o poteku volitev. Najprej so prinesli poročila član«, bi so tekmovali v partizanskem maršu na 14 km dolgi progi. V Idrijo so o rispedì strnjeno v naglem maršu in oddali por.0: čilo, nato pa se je vrsta raztegnila. Na cilj je prispel prvi v dobrem času 1,32,01 tov. Gnezda Ciril, drugi je bil Sedej Vinke, tretji pa Bogataj Franc. Vseh tekmovalcev je bilo 19. Drugo poročilo so prinesli pionirji im sicer 19 po številu, kr so bili enakomerno razdeljeni na progi. Za tek so rabili samo 45 minut. Zaključno poročilo je prinesla mladina, 16 po številu, in oddala poročilo v 40 minutah. Ponovno moramo pohvaliti ta aktiv in ga postaviti 7-S zgled vsem ostalim na podeželju. Tajnici tov. Ogrič Tončki pa častitanio k njenemu uspešnemu delu in organizaciji. Da je mladima na dan volitev res dedala, nam kaže skupno število delovnih ur iz vsega okraja: 10.128. Na delo ter z dela so se vili sprevodi mladine z zastavo na čelu ter pesmijo; boljšo bodočnost domovine. V akciji za prekop padlih partizanov se je vršila dne 12. t. m. v Idriji žalna proslava. Vršil se je namreč prekop 27 padlih neznanih borcey, ki so jih V PREŠNJICAH SO USPEŠNO ZAKLJUČILI VEČERNI TEČAJ v Zazidu je intarlino spremljal na delo ter Nemci na zverinski način'postrelili na pri volitvah pionirski harnionikaški zbor. cesti Idrija—Vojsko spomladi leta Mladima je po vseh vaseh volila stoodstot- 1945. no razen v Kocjančičih ter Šmarjah, kjer , Istočasno se je v ršil tudi prekop mladina sploh m volila, ne zavedajoč se padlega borca Sova Jankota iz Idrije, vaznega pomena volitev ter nalog, katere trgu maršala Tita v Idriji se je ta stojijo prdd mladino dan zbralo okrog 1500 ljudi, da se po- Volitve so se zaključile e štafeto, tako 6iovi 0(j *rteV, ki so vse žrtvovale za da je prvo poročilo prispelo na okrajni svobodo. Sprevod je krenil ob zvokih odbor LMS že ob 9. uri zjutraj. V vaseh žalostink rudarske godbe proti mest-v coni A — Sežama, Col, Vrhovlje, Orlek, nemu pokopališču. Skopo in v Trebešah v Istri je mladina ; volila že takoj po 12. uri pomoči. Do 18. ure ' Tov. inž. Aljančič je spregovoril zvečer je bilo na okrajnem sedežu mia- ob odprtem grobu o neštetih žrtvah, dine v Herpeiljah že 84 poročil iz Istre, ki ki P», ne smejo biti zaman; nadalje-je najbolj oddaljena ter iz ostalih prede- vali, je poudarjal,' bomo pot, ki so lov okraja. Kragelj Milica. ' nam jo začrtali, gradili bomo im ob- j navijali naše porušene domove, gradili ■ nove železnice im lepšo bodočnost našimi narodom. Ljudstvo je položilo na junakom mnogo grob nepoznanim vencev. Malokdaj se v časopisih čita o tej vasi. Dejstva pa so, da so se vaščani Prešnice s svojim požrtvovanjem in zavednostjo za časa NOB in po osvoboditvi že velikokrat prav dobro pokazali. Posebno pa mladina te vasi s svojim prostovoljnim delom, kulturno prosvetnimi nastopi, nabiralnimi akcijami itd. je žeia znamenite uspehe. V zadnjem času se je najbolje pokazala z obiskovanjem večernega tečaja, ki ga je od 45 mladink in mladincev posečalo 42 z največjo vnemo in točnostjo ter se se- _ _ _ ___ ________ znanih) s slovenskim pravopisom, račun-1 dala delež za mladinsko progo Šamac— skih vprašanjih, v zvezi s prvo pètlet-stvom, zemljepis jem in s cirilico, tako da I Sarajevo in pričela z izboljševanjem evo- ko. Veliko je bilo govora o potrebi se bo vsak mladinec in mladinka Prešnice ' jega gospodarskega položaja. ( sejanja večjih količin zelenjave in po- j vrtnine. ZBOROVANJE ANTIFAŠISTIČNIH ŽENA V TOLMINU Na konferenci predstavnic antifa- PRIREDITEV ŽENA V PRVAČINI Dne 25. marca so naše žene organizirale prireditev, katere namen je bil, da s prostovoljnimi prispevki pomagajo pri gradnji proge Šamac-Sarajevo. Tako smo ob tej priliki'tnabrali 8718 lir prostovoljnih prispevkov. Prireditev je vsebovala igro »Žene ob grobu«, ki je pri- kazovala NOB. Ženski pevski zbor je zapel nekaj pesmi. Na sporedu so bile tudi razne deklamacije in kolo v narodnih nošah. Prireditev je zelo dobro uspela. Naše žene zelo požrtvovalno delajo ij1 hočejo čim več doprinesti k izvedbi Titove petletke. Milan Z. PRIPRAVE V ISTRI ZA I. MAJ Nova vas v Istri je poslala za 1. maj 30 pionirjev v Trst, letos pa se uči za fizkulturni nastop 86 pionirjev in 34 mladincev in mladink. Vsak drugi dan imajo vaje, katerih se zelo redno udeležujejo. Štiridesetčlanski pevski zbor se prav tako z navdušenjem pripravlja. Dogovorili so se voditelji godb iz Marezig in Sv. Antona, da bi se za prvi maj skupno učili, čez 50 članov bo štela ta godbena skupina, ki pravi, da bo slišati njihovo igranje čez ves Tast. Tekmovanje so napovedali no-vovaški fizkulturniki krkavškim fizkul-turnikom, ki po vsem videzu tudi ne bodo zadnji. Enako živo je v Borštu, kjer se pridno pripravlja 51 mladincev in mladink in še 37 pionirjev. Tu so napovedali tekmovanje sosedni vasi Truškam in to v tem, kdo bo dal večje število fizkultur-nikov in kateri pevski zbor se l>o boli6 naučil pesmi še nekaj iz Nove vasi! Tu so si tudi člani koordinacijskega odbora napovedali notranje tekmovanje — kdo bo bolje izvršil svojo nalogo. Bili snio navzoči na njihovi seji, ko so končali — bilo je že čez polnoč — se je eden izmed njih postavil na sredo sobe in kar na lepem pričel telovaditi, rekoč: »Take bomo telovadili, da pokažemo reakcij1 ubranost in soglasnost našega fizičnega razvoja, ki gre vzporedno s političnim 'n gospodarskim nezadržno svojo napredne in razvojno pot k naši boljši bodočnostih Nekdaj je bila za naše izkoriščane in preganjane ljudi Amerika tista dežela, ki jih je izvabljala, da so odhajali v tujino, od katere so pričakovali, da jim bo nudila to, česar jim ni mogla domača gruda pod fašističnim in izkoriščevalskim režimom. Nekateri ZASEDANJE OKRAJNEGA SINDIKALNEGA SVETA ZA SEŽANSKO s ponosom pridružil k ostalim bratom Jugoslavije. Tečaj se je zaključil slovesno s petjem in govori in z zavestjo, da ga bodo nadaljevali še z večjim navdušenjem. Za plodonosen večerni tečaj je mladina izrazila hvaležnost učiteljici, ker jih je tako neutrudno poučevala. Da bo tečaj še bolj ostal v spominu, se je mladina pripravila z dvema igrama »Mati« in »Sanje šističnih žena, ki se je vršila v Tol- sirote padlega partizana« ter nastopila z minu, je bilo tudi večje število pred- I poedini še danes mislijo da se v Ame-uepehom ob veliki udeležbi. Mladina stavnic iz cone A. Na svojem zborova- I riki cedita mleko in med ;n da je tam Prešnice je začela z izvajanjem petletke, nju so največ razpravljale o gospodar- blagostanje. Toda iz pisma, ki' ga je pisal stric Jože Ambrož svoji nečakinji v Slavino v Postojnskem okraju, vidimo, da je zadeva popolnoma drugače. Priobčujemo v celoti njegovo pismo: San Paolo, 22. 9. (946. »Druga nečakinja! Hvala lepa za Tvoje pismo, ki sem ga prejel isti dan kot bratovo. Veseli me, da se me še spominjaš. Ko sem šel od doma, si bila še otrok, sedaj pa pišeš, da si največja v vasi. Lahko si vesela, da si velika in močna, kajti to je z.nak zdravja. Pišeš tudi, da hodi Tončka v gimnazijo. Lahko «i mislim, kako velika razlika ie sedaj od časa. »OBLJUBLJENA DEŽELA AMERIKA« nijo z vlogo, ki jo imajo sindikati v Jugoslaviji. Pred dnevi se je vršil v Divači v pro-torih kinodvorane prvi plenum sindikalnega sveta sežanskega okraja. Prisotni so lili delegati podružnic različnih strok. Plenum je bil sklican v zvezi s sklepi 1. plenarnega zasedanja CO ES Jugoslavije ter da se tudi sindikalne podružnice cone A tistega predela, ki bo kmalu priključen k Jugoslaviji, povežejo in sezna- predstavnikov celotnega okraja. Plenum | letnega načrta. Delegatke iz cone A so obširno poročale o vseh težavah in ovirah v svojem gospodarskem in kulturnem razvoju, ki ga povzročajo sedanje začasne okupacijske oblasti anglo-ameriške vojne uprave, ki podpira fašistične Po živahni diskusiji o organizacijskih, elemente, gospodarskih in političnih problemih so Po živahni diskusiji in pogovorih so podali K SS Herpelje-Kozina, sindikalni žene sprejele sklep, da bodo dvignile okrajni odbor Sežana In bivši komenski politično izobrazbo žena in utrdile svo-odbor svojo razrešnico. Izvoljen je bil j jo organizacijo ter da bodo zastavile novi okrajni volivni organ sindikatov iz I vse sile za izvedbo gospodarskega pet- ke so v naših krajih vladali še fašisti-Dosegli ste to, da se učite v materi' nem jeziku. Ti si šivilja, kar je zel° dobro, kajti vsaka stvar človeku vedno koristi. Tu živimo po navadi. ZdraT sem vedno, vendar ni moje zdravje takšno, kot bi moralo biti, kajti lahko si misliš, kako je v tropičnih pokrajinah. Zidamo in rušimo ter delani0 nove hiše, zaslužek je sicer velik, a®' pam draginja je še večja. Ko sem Prl' šel v Brazilijo, sem plačal za hra va n ja. Mnogo je bilo razpravljanj o šolskih zadrugah, ki naj bi nudile najpotrebnejšim učencem in učenkam solske potrebščine brezplačno, in o vzgoji v pionirski organizaciji. Med urugim tudi letošnji učni načrt predvideva sedemletko v Kobaridu in uovcu, da se da otrokom potrebno znanje, ki naj bi se približalo vsaj srednje strokovni izobrazbi. Načrt predvideva tudi obnovo šolskih poslopij. Na konferenci so se obravnavala rudi vprašanja raznih tečajev med počitnicami, sindikalna ter druga vpra-sanja. Posebna pozornost je bila posvečena vsebinski plati dela in pouka v naših šolah ter pravilnega podaja-uja posameznih predmetov, da se otroci naučijo naprednega gledanja življenja in dogodkov krog sebe. V krajih, kjer se bo pojavila potreba, se Bodo osnovali domovi igre in dela za otroke, ki bodo podnevi v dobrih rokah. V ta namen se bo že v tem in Pnhodnjem mesecu vršil 15 dnevni tečaj za mladinke, ki bi se rade posvetile temu delu. ŽENE SO OBDAROVALE PARTIZANSKE SIROTE V ŠT. PETRU . Organizacije AFŽ Postojnskega okraja kakor lansko leto tudi letos niso Pozabile na sirote padlih borcev mladinskega doma »Toneta Tomšiča« v ^t. Petru in so prinesle velikonočna darila. Posebno sta zbudila veselje v naših otrocih ljubezen in trud žena vasi Nova Sušica, Petelinje, Nadanje selo, Slovenska vas, Hrastje, Selce, Neverke ter iz Št. Petra na Krasu. Obiskali so nas tudi pionirji iz Mate-uje vasi in Gorenjih Ležeč. Iz vasi Ustje pri Ajdovščini so že-ue poslale sirotam velikonočno darilo, ■stotako tudi iz vasi Št. Vid pri Vipavi, Ramnja in Goreč pri Kozini. Žene so se z materinsko ljubeznijo zanimale za splošno stanje gojencev v domu ter se zaobljubile, da ne bodo pozabile sirot, katerih očetje so darovali svoja življenja za osvoboditev. Gojenci iz doma so z velikim veseljem spremljali tovarišice in z zbornim petjem v skupnem zboru so se zahva-jjli. Tudi najmlajša gojenka petletna Gnezda Cilka je pela pesmi mamicam P.ri obisku. Gojenci so materam zaob-Jjubili, da se bodo še bolj pridno učiti, da bodo postali res pravi Titovi pionirji. Vsem darovalkam izrekamo v ime-nu gojencev in gojenk iskreno zahvalo. Povh Pavla KAKO DELAJO ORGANIZACIJE RDEČEGA KRIŽA Krajevne enote RK v okraju so v teku tue&eca aprila preštudirale pravila Jugoslovanskega RK. Njih študij se je vršil v Postojni, Poetojni-okolioi, Bukovju, Senožečah, Hruševju, Št. Petru na Krasu, Hre-tiovicah, Šmihelu pri Št. Petru, Palčjem, ^agorjah, Prestranku, Trnjem in v Stu-denem. Krajevni odbori RK so se v polni 'neri zavedali važnosti teh pravil ter so Prihajali v polnem številu na sestanke in ®e zanimali za čim podrobnejšo obrazložitev. študiju pravil so prisostvovali okrajni aktivisti. STENOGRAFSKI TEČAJ V POSTOJNI Na pobudo prosvetnega odseka OLO se je v Postojni organiziral stenografski tečaj, na katerega se je prijavilo 13 tova-fišic. Tečaj se je pričel 12. februarja t. 1. 'n se vrši tedensko dvakrat po eno mo. Kasneje sta se prijavili še dve tovarišici. Ker zahteva študij stenografije precej "asa za vežbanje in pa potrpljenje, se je tekom enega meseca in pol število obiskovalk skrčilo na polovico. Vendar se liste, hi so ostale vztrajne, zelo zanimajo za to '•nietnost in so prav pridne. NekoMko preglavic jim dela tudi dejstvo, da so bide Pfed osvoboditvijo prisiljene obiskovati ^amo italijanske šole, vsled česar je njihovo znanje slovenske slovnice pomanjkljivo. Vendar z dobro voljo premagujejo tudi te težave. Ker danes, zlasti na Primorskem, primanjkuje izvežbanih stenografov, je naša iEvlj a, da bi tovarišice, ki so prve pričele 4 študijem te lepe in koristne umetnosti, našle še mnogo posnemovalcev. 0- STARO SELO SE JE VKLJU ČILO V GOSPODARSKI NAČRT V Starem selu na Kobariškem so na Unožičnem sestanku sklenili, da bodo 'a podlagi tekmovanja popravili vaške noti, obdelali vso zemljo in s tem po-' olj šali m dvignili življenjsko raven., Ibljuibili so tudi, d«i bodo pomagali i ysem tistim delavcem, ki obnavljajo na-1 ■'o domovino Jugoslavijo. Sklonili so med 'Icugiim, da bodo v petletki izsušili svoja močvirna tla in s tem povečali rodovit-■o zemljo. O novem davku na dohodke V uradnem listu FLRJ z dne 25. marca 1947 štev. 25/175 je izšla v zvezi z zakonom o davkih uredba o davku na dohodek (dohodnino), ki se bo takoj v polnem obsegu aplicirala tudi na področju Slovenskega Primorja. S tem smo zopet napravili v naši davčni reformi velik korak naprej, ker daje nova uredba velike olajšave posebno našemu delovnemu človeku. S to uredbo se uvedejo naslednje oblike davka na dohodek: davek na dohodek delavcev, nameščencev in uslužbencev, davek na dohodek kmetov, davek na dohodek zadrug, davek na dohodek družbenih organizacij, davek na dohodek od zasebnih poklicev in premoženja. Delavci, nameščenci in uslužbenci plačajo davek iz vsakega delovnega razmerja posebej po mesečnem zaslužku v naslednjih zneskih: mesečni zaslužek znesek davka do 100 2 100 200 4 200 300 6 300 400 8 400 500 10 500 600 13 600 700 16 700 800 18 800 900 22 900 1.000 25 1.000 1.100 29 1.100 1.200 33 1.200 1.300 37 1.300 1.400 41 1.400 1.500 45 1.500 1.600 50 1.600 1.700 55 1.700 1.800 60 1.800 1.900 65 1.900 2.000 70 2.000 2.100 76 2.100 2.200 82 2.200 2.300 88 2.300 2.400 94 2.400 2.500 101 2.500 2.600 108 2.600 2.700 115 2.700 2.800 122 2800 2.900 130 2.900 3.000 138 3.000 3.100 146 3.100 3.200 154 3.200 3.300 163 3.300 ■ 3.400 172 3.400 3.500 181 3.500 3.600 190 3.600 3.700 200 3.700 3.800 210 3.800 3.900 220 3.900 4.000 230 4.000 4.100 240 4.100 4.200 250 4.200 4.300 261 4.300 4.400 272 4.400 4.500 283 4.500 4.600 294 4.600 4.700 305 4.700 4.800 316 4.800 4.900 328 4.900 5.000 340 5.000 5.100 352 5.100 5.200 364 5.200 5.300 376 5.300 5.400 388 5.400 5.500 401 5.500 5.600 414 5.600 5.700 427 5.700 5.800 440 5.800 5.900 454 5.900 6.000 468 6.000 6.100 482 6.100 6.200 496 6.200 6.300 510 6.300 6.400 525 6.400 6.500 540 6.500 - 6.600 555 6.600 6.700 570 6.700 6.800 586 6.800 6.900 602 6.900 7.000 618 7.000 7.100 634 7.100 7.200 650 7.200 7.300 666 7.300 7.400 682 7.400 7.500 699 7.500 7.600 716 7.600 7.700 733 7.700 7.800 750 7.800 7.900 767 7.900 8.000 784 8.000 8.100 801 8.100 8.200 819 8.200 8.300 837 8.300 8.400 855 8.400 8.500 873 8.500 8.600 891 8.600 8.700 909 8.700 8.800 927 8.800 8.900 946 8.900 9.000 965 9.000 9.100 984 9.100 9.200 1.003 9.200 9.300 1.022 9.300 9.400 1.041 9.400 9.500 1.060 9.500 9.600 1.080 9.600 9.700 1.100 9.700 9.800 1.120 9.800 9.900 1.140 9.900 10.000 1.160 10.000 10.100 1.181 10.100 10.200 1.202 10.200 10.300 1.223 10.300 10.400 1.244 10.400 10.500 1.265 10.500 10.600 1.287 10.600 10.700 1.309 10.700 10.800 1.309 10.800 10.900 1.353 10.900 11.000 1.875 11.000 11.100 1398 11.100 11.200 1.421 11.200 11.300 1.444 11.300 11.400 1.467 11.400 11.500 1.490 11.500 11.600 1.514 11.600 11.700 1.538 11.700 11.800 1.562 11.800 11.900 1.586 11.900 12.000 1.610 12.000 13.000 14% 13.000 14.000 15% 14.000 15.000 16% 15.000 18.000 17% 16.000 17.000 18% 17.000 , 18.000 19% 18.000 , 20% praznike, funkcijski dodatek in drugi podobni prejemki. Stalni osebni dodatki za izredno delo in premije se obdavčijo ločeno od drugih prejemkov iz istega delovnega razmerja. Med drugim ne? spadajo v obnovo za obdavčenje: socialne podpore, invalidnine, povračila potnih in selitvenih stroškov in dodatki za otroke. Tega davka so oproščeni tudi učenci v gospodarstvu (vajenci), če njihov zaslužek ne presega zneska zaslužka učencev v gospodarstvu, kakor je določen v predpisih o zaslužku delavcev in nameščencev v gospodarstvu. Od zaslužkov, ki se ne izplačujejo mesečno, temveč v krajših rokih (štirinajstdnevno, tedensko), se plača davek sorazmerno z davkom, ki bi se plačeval od ustreznega mesečnega zaslužka. Od dohodkov, ki se ne ponavljajo, temveč se pojavljajo zdaj pa zdaj, se plača davek, kakor da so mesečni. Sezonski kmetijski delavci plačajo od svojega zaslužka 3%. Hišni pomočniki plačajo 1000 lir na leto. Ti plačajo davek sami polletno. Uradi, ustanove in podjetja, ki izplačujejo zaslužek, morajo ta davek obračunati in plačati pri okrajnem finančnem odseku najpozneje v petih dneh po izplačilu zaslužka. Od prepozno plačanega usluž-benskega davka se plačajo zamudne obresti. Izvoljeni ljudski predstavniki plačajo davek od nagrad za svoje delo po tablici kakor ostali nameščenci. Davek na dohodek kmetov plačajo gospodarstva, ki se' bavijo s kmetijstvom. V osnovo spadajo vsi dohodki, ki so bili v enem letu doseženi v območju enega okraja. V to osnovo spadajo tudi dohodki, ki bi se v zadevnem letu dosegli od zemljišča, namenjenega kmetijskemu obdelovanju, ki ga pa zavezanec ni obdelal. Davek na dohodek kmetov se plača po naslednji lestvici: od davčne osnove davčna stopnja od do V% 2.500.— 4,5 2.500,— 5.000.-T- 5 5.000.— 7.500.— 5.5 7.500,— 10.000.— 6 10.000,— 12.500.— 6,5 12.500,— 15.000.— 7 15.000.— 17.500.— 7,5 17.500.— 20.000.— 8 20.000,— 22.500.— 8,5 22.500,— 25.000!— 9 25.000.— 27.500.— 9,5 27.500,— 30.000.— 10 30.000— 85.000.— 11 35.000— 40.000.— 12 40.000— 45.000.— 13 45.000»— 50.000.— 14 50.000— 55.000.“, 15 55.000— 60.000— 16 60.000— 65.000— 17 65.000— 70.000— 18 70.000— 75.000—, 19 75.000— 80.000— 20 80.000— 85.000— 21 85.000— 90.000— 22 90.000— 95.000— 23 95.000— 100.000— 24 100.000— 105.000— 25 105.000— 110.000— 26 110.000— 115.000— 27 115.000— 120.000— 28 120.000— 125.000— 29 125.000— 130.000— 30 130.000— 135.000— 31 135.000— 140.000— 32 140.000— 145.000—’ 33 145.000— 150.000— 34 150.000— 35 od dav6ne osnove davčna stopnja od do od do 10.000— 1 17 10.000— 30.000— 10 22 30.000— 50.000— , U 27 50.000— 70.000— 18 32 70.000— 90.000.- - 22 37 90.000— 110.000— 26 42 110.000— 130.000— 30 47 130.000— 150.000— 34 52 150.000— 35 Višino dohodkov ko< osnovo za obdavčenje ugotovi okrajni (mestni) izvršilni odbor. Ta sme odmero poveriti davčnim komisijam. Davčno komisije odločijo o višini dohodka po predlogu finančnega poverjenika okrajnega izvršilnega odbora na razpravah. ki morajo biti javne. Davčne za- vezance je pa treba obvestiti o odmeri davka. Zoper prvostopno odločbo jo dopustna pritožba v 30 dneh po sporočitvi na neposredno višji organ. Dolžnost vsakega državljana je. da smatra davčno obveznost kot obveznost do skupnosti, da obveznost točno izvršuje, da se zaveda, da vrača država v drugili oblikah (šole. bolnišnice, ceste, podpore, pokojnine, invalidnine) državi lanom zopet one dajatve, ki jih je od njih nrejela v obliki davkov. Državni dohodki so točno predvideni v proračunu, proračun je pa najvažnejši del gospodarskega plana — vsi smo se pa obvezali, da bomo sodelovali pri njegovem izvajanju. To sodelovanje bomo pa dokazali tudi. če bomo točni pri izvrševanju naših davčnih obveznosti. Vsak naj se zaveda, da država ne bo od nikogar zahtevala več kot zmore; kar pa zmore je vsaj dolžan izvršiti. Pripomba: V članku navedene tablice so sestavljene v dinarjih. Na področju Slovenskega Primorja spremenimo te tablice v lire s tem, da množimo poedine zneske s 3.33. Uradne obfave V osnovo za obdavčenje spadajo: osnovna plača, plača za nadurno in akordno delo, kompenzacijo za neizkoriščeni dopust ali Najrevnejša kmetijska gospodarstva so oproščena davka na dohodek. Katera kmetijska gospodarstva se smatrajo za najrevnejša, določi vlada Ljudske republike. Vlada ljudske republike lahko prizna olajšave z znižanjem davka tistim kmetom, ki imajo mladoletne otroke ali odrasle člane, ki so za delo nesposobni. Davek na dohodek zadrug plačajo zadruge in zadružne zveze od vseh dohodkov, ki jih imajo v enem koledarskem letu od pridobitnega dela in premoženja. 1. Kmečke delovne zadruge od vseh svojih dohodkov po proporcionalni stopnji 3 odstotke. 2. Živinorejske, vinogradniške, ribiške in podobne zadruge plačajo: a) od dohodkov, ki jih med letom izplačujejo svojim članom glede na njihovo delo po tablici, ki velja za uslužbenski davek; b) od dohodkov, ki jih delijo med svoje člane glede na deleže ali glede na inventar, ki so ga člani vložili v zadrugo in sicer če dohodki ne presegajo 50.000 dinarjev po stopnjah, ko velja za dohodek kmetov znižanih za 2 stopnji, od dohodkov nad 50.000 dinarjev pa po stopnji 13 odstotkov; c) od drugih dohodkov, ki jih zadruga in zadružne zveze vlagajo v sklade po stopnji 3%. Enak davek plačajo tudi kmečke nabavljalne in prodajne zadruge. Vse druge zadruge plačajo: a) od dohodkov, ki jih med letom izplačujejo svojim članom glede na njihovo delo po tablici, ki velja za delavce in nameščence; b) od dohodkov, ki jih delijo med svoje člane glede na delež ali glede na inventar, ki so ga člani vložili v zadrugo in sicer če dohodki ne presegajo 50.000 dinarjev po stopnjah, ki veljajo za kmečka gospodarstva od dohodkov nad 50.000 dinarjev pa po stopnji 15%; c) od drugih dohodkov. ki jih zadrugo in zadružne zveze vla: gajo v sklade, po proporcionalni stopn.ii 4 odstotkov. Zadruge in zadružne zveze ne plačajo davka od dohodkov, ki jih vlagajo v sklad za investicije in v sklad za kulturno-pro-svetne namene. Družbene organizacije plačajo davek na dohodek od vseh dohodkov, ki jih imajo v enem koledarskem letu od svojega dela in premoženja. Davek te oblike se plača: 1. od dohodkov od izdajateljskega, kulturnega, prosvetnega, umetniškega in podobnega dela, če ne presegajo 35.000 dinarjev po stopnjah, ki so predpisane za kmečka gospodarstva šanih za 2 stopnji, od dohodkov nad 35.000 dinarjev pa po stopnji 11%; 2. od dohodkov od pridobitnega dela, če ne presegajo 50.000 dinarjev po stopnjah, ki veljajo za kmečka gospodarstva, od dohodkov nau 50.000 dinarjev pa po stopnji 15%. Davek na dohodek od zasebnih poklicev m premoženja se plača z odtegnitvijo ob prejemu dohodkov v stalnih zneskih ah odstotkih od prometa ali pa po odmeri. Z odtegnitvijo ob prejemu dohodkov plačajo dauev lastniki vrednostnih papirjev in deležev, prejemniki obresti od posojil, prodajalci srečk državne razredne loterije, dobitki na srečke in druge vrednostne papirje, prejemniki provizij za posredovanje itd. Odstotek, ki ga plačajo takšni različni prejemniki, je naveden v uredbi. Od dohodkov hranilnih vlog, od zneska zavarovanega kapitala, od zavarovanih rent in od dobitkov na srečke državne razredne loterije in srečke socialnih dobrodelnih ustanov se ne pobira davek Davek na dohodek od zasebnih poklicev in premoženja plačajo po odmeri gospodarstva državljanov in pravne osebe, ki imajo dohodke, od katerih se ne plača davek kake drugo oblike. Osnova za odmero tega davka so skupni dohodki gospodarstva, doseženi v enem koledarskem letu Osnova se izračuna, če se od kosmatih dohodkov odbijejo stroški, ki so bili potrebni za dosego dohodkov. Davek na dohodek od zasebnih poklicev in premoženja se po odmeri plača po naslednji lestvici: Spremembe 1 v zadružnem registru Rez. 1/45-8 Sedež zadruge: Cerkno. Besedilo: Gospodarska zadruga z o. J. v Cerknem. Dan vpisa: 19. aprila 1947. Na redni skupščini 23. 2. 1947 sta bila namesto članov upravnega odbora Jemec Vincenca iz Gor. Novaki 17 in Eržen Venčeslava iz Cerkna 66. ki sta izstopila, izvoljena kot člana upravnega odbora Štravs Lidija iz Oerkna 91 in Močnik Stanislav z Bukovja 23. Okrožno narodno sodiSče Postojna. Zt 48/46 - 14 Sedež zadruge: Herpelje-Kozina. Ime zadruge: Okrajna nabavna in prodajna zadruga z o. j. v, Herpeljah-Kozini. Zaradi sklepa I. redne skupščine z dne 8. dec. 1946 se dovoljuje: 1. izbris članov upravnega odbora, ki so izstopili: Suber Jožeta, Cok Marije, Sosič Karla, Nedoh Ivana, Tomažič Franca. Vojvoda Franca. Cah Andreja, Andrejašič Franca in Mihalič Antona; 2. vpis novo izvoljenih članov upravnega odbora: Sosič Svetozarja s Kozine, pod- predsednika: Dobrila Vinka s Kozine, tajnika: Slavec Alojza iz Rodika, blagajnika: Kljun Mihe s Kozine, ’ Resinovič Franca s Herpelj 34. Počkaj Miroslava iz Slop št. 13. Grahonja Marije iz Kastelca 19. Stančič Ivana iz Brezovice in Ražen Ivanke iz Nasirca — odbornikov. Okrožno narodno sodišče Postojna. Register državnih gospodarskih podjetij 2064/1 Sedež: Šmihel na Krasu. Dan vpisa: 27. III. 1947. Besedilo: Krajevna trgovina z mešanim blagom. Predmet poslovanja: Nabava in prodaja železnine, manufakture in živil. Ustanovitelj podjetja: KNOO, Šmihel na Krasu. . Podjetje zastopata in podpisujeta: Birea Karel, upravnik podjetja; Penko Albin, tajnik KNOO. Sedež: Postojna. Dan vpisa: 27. III. 1947. Besedilo: Olcràjno trgovinsko podjetje z železnino v Postojni. Predmet poslovanja: Oskrbovanje območ- Ustanovitelj podjetja: Okrajni INOO v Postojni. . Podjetje zastopa in podpisuje: Klobučar Franc, upravnik podjetja. Sedež: Postojna. Dan vpisa: 27. III. 1947. Besedilo: Mestno mesarsko podjetje v Postojni. Predmet poslovanja: Ekonomska nabava in prodaja mesnih potrebščin v mestu. Ustanovitelj podjetja: Mestni INOO v Postojni. ^ , Podjetje zastopa in podpisuje: Dolenc Vid. upravnik podjetja. Sedež: Postojna. Dan vpisa: 27. III. 1947. Besedilo: Mestno gostinsko podjetje v Postojni. Predmet poslovanja: Ekonomska nabava in prodaja gostinskih potrebščin vsem potrošnikom v mestu. . Ustanovitelj podjetja: Mestni INOO v Postojni. . . '_ Podjetje zastopa in podpisuje: Ognč Bernard, upravnik podjetja. Sedež: Senožeče. Dan vpisa: 29. III. 1947. Besedilo: Okrajno mizarsko podjetje v Senožečah. _ Predmet poslovanja: Ekonomska, proiz- vodnja potrošnih potrebščin v okraju. Ustanovitelj podjetja: Okrajni INOO v Postojni. , . _ . . Podjetje zastopa in podpisuje: Prekrški Franc, upravnik podjetja. Sedež: Razdrto. Dan vpisa: 15. TV. 1947. Besedilo: Okrajno državno posestvo na Razdrtem. Predmet poslovanja: Vzorno vzgajanje plemenske živine, pridelovanje prvovrstnih semen in napredno obdelovanje zemlje s ^Ustanovitelj podjetja: Okrajni INOO v Postoini. ... » z Podjetje zastopa in podpisuje: mgf.e Jože, upravnik podjetja. Okrajni NOO Postojna, odsek za finance. Sklec o skrajšanju oklicnega roka Ok. 24/47-7 Na podlagi sklepa podpisanega sodišča od 19. marca 1947 se je uvedlo postopanje za proglasitev mrtvim Testena Štefana, nezakonskega sina Testen Alojzije, rojenega dne 6. 2. 1916 v Levpi, učitelja, nazadnje stanujočega v Knežaku 95. ki je bil meseca oktobra 1942 poklican v italijansko vojsko in kot poročnik dodeljen v 331. pehotni regiment 7. komp. V. P 550, ter od knterga ni nikakega glasu že od 5. 9. 1943. z okhe-nim rokom 1. 12. 1947, do katerega roka ima vsakdo o pogrešancu poročati ali skrbniku Žiberni Josipu, sodnemu slugi v Ilirski I5i- Ta oklicni rok se skrajša in določi, da naj vsakdo poroča o pogrešanem sodišču ali skrbniku do 15. julija 1947. Do tega roka se mora sodišču zglasiti ali dati kako vest o sebi tudi Testen Stefan. Po 15. juliju 1947 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o njegovi proglasitvi za mrtvega. Okrajno sodišče v II. Bistrici. Uvedbe postopkov o proglasitvi za mrtve Ok. 17/47-3 Cetina Milan, pok. Cecilije Cetina, roj. 28. aprila 1900 v Brezi pri Bukovju v Istri, delavec. Studeno št. 103, je bil v novembru 1943 v domači vasi prijet od Nemcev in odpeljan v internacijo v Nemčijo. Nahajal se je najprej v taborišču Dachau, nato v Mat-liausenu, nazadnje pa v Oberdonau, kjer je baje umrl dne 18. marca 1945. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog njego: vega sina Cetina Mira, tajnika KNOO Studenc, uvede postopanje o proglasitvi za mrtvega. Vsakdo, komur je o pogrešanem kaj znanega, se naproša, da to sporoči temu sodišču ali postavljenimi skrbniku. Bittner Otonu, vodji zemljiške knjige v Postojni, najkasneje do 31. maja 1947. Po pretekli tega roka bo sodišče na ponovno prošnjo odločilo o proglasitvi za mrtvega. Okrajno narodno sodišče v Postojni. Ok. 19/47 Kaluža Stanislav, pok. Janeza in Marijane Fidel, roj. 5. julija 1913 v Novi sušici št. 23. je oh razpadu Italije vstopil v NOV. S prekomorsko brigado je* prišel v Belo . Krajino, kjer je bil uvrščen v XV. ali XITI. divizijo. Pogreša se od 26. 12. 1944 dalje. Ok. 20/47: Fidel Jožef, pok. Mihaela in Marije Kon-telj. roj. 27. avg. 1909 na Kalu št. 19. je ob razpadu Italije vstopil v NOV. Nahajal se jo najprej v šercorjevi, leasneje pa v Ljubljanski brigadi in po vsej verjetnost/ padel sredi aprila 1944 pri napadu na Rib nico nn Dolenjskem. Ok. 21/47: Modic Rudolf, pok. Maksa in Marije Križaj, roj. dne 28. jan 1918 na V. Otoku št. 33. je leta 1942 dezertiral iz italijanske vojske in se pridružil partizanskim odredom na Krasu. Bil ie ujet in poslan na italijansko fronto v Grčijo, kjer je ponovno dezertiral iz italijanske vojske in se nridru-žil grški osvobodilni fronti ELAS. Kot tak je baje padel dne 10. avg. 1944 blizu Soluna. Ok. 22/47: Bajc Franc. pok. Franca in Marije Me-iak. roj. 31. marca 1908 v Bukoviu št. 10. je bil v jeseni 1943 mobiliziran v NOV. Nahajal se je v Gradnikovi briflradi. od koder se je vrnil domov. Spomladi 1944 je bil cenovno mobiliziran in od takrat ni za njim nobenega sledu. Kor je verjetno, da bo glede imenovanih nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog njihovih bližnjih svojcev uvede postopanje o proglasitvi zn mrtve in izda poziv. da se o pogrešancih poroča temu sodišču ali skrbniku Bittner Otonu, vodii zemljiške kniige v Postojni, najkasneje do 31. julija 1947. Po preteku tega roka bo sodiSče na ponovno prošnjo odločilo o proglasitvi pogre-šancev za mrtve. Okrajno narodno sodišče v Postojni. Ok. 9. 18. 14, 15, 16/47 Gril Anton. pok. Antona in Marije Mrhar, roj. 21. sept. 1924 v Hrenovicnh fit. 23, kmet. je ob raznadu Italije vstopil prostovoljno v NOV. Vežbal se je v taborišču v Gravini ter bil v oktobru 1944 prepeljan v Dalmacijo, kjér je prišel v sestav TV. Ar-mije. Okrog marca 1945 so ga še videli živega. kasnejša njegova usoda pa je neznana. De Pavlis Bruno, cok. Antona in cok Ivane KnluSček. roj. 25. febr. 1902 v Nabrežini eri Trstu, občinski uradnik v Hmševln ie bil dne 7. nov. 1943 mobiliziran v NOV. Nahajal se je v brigadi Srečka Kosovela, od koder se je prvi teden še javil svojcem, nato pa je za njim izginila vsaka sled. Devet Aleksander, sin Franca in Marjete Derenčin. roj. dne 2. okt. 1927 na Malem Brdu. čevljarski delavec, ie vstopil 14. oktobra 1944 v NOV in sc je nahajal v ITT. U. B. Ivana Gradnika XXXI. Div. TV. Armi je. Od aprilske ofenzive 1945 dalje je pogrešan. . Devet Fnmc, pok. Janeza in pok. Frančiške Gržina. roi. 5. oktobra 1898 na Malem Brdu št. 17. čevljar io bil dne 4. januarja 1945 mobiliziran v KOV. Nahajal so je nni-crej v TIT. četi TT. delavskega batnliona Novgrad. kasneje ca je bil pri štabu XXXI. Di vizi ie. kier se ie nahajal Se na veliko soboto 1945, kasnejša njegova usoda pa je neznana Sansbor Pavel, «in Pa^la in Jožefe Uršič. roj 23. nov 19^2 v Zagonu št. 22. kovač. jo ob razeadu Dalije prostovoljno vstopil v NOV Tz T. Prekomorske brigade je bil crideljpu XTTT hrvatski Proleterski brigadi T div. T Korcusa. Od VIT. ofenzive meseca ju"Dn 1944 dalje je cogrešan. Ker ie verjetno, da bo glede imenovanih nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog njihovih bližnjih svojcev uvede postopanje o proglasitvi za mrtve ter se izda in poziv, da se o pogrešanih poroča temu sodišču ali «krbuiku Bittner Otonu, vodii zemliiške kniige v Postojni, najkasneje do 39 iuniia 1947. Po preteku gorn ioga roka bo sodišče ua ponovno prošnjo odločilo o proglasitvi po-grešaneev za mrtve. Okrajno narodno sodišče v Postojni. Ok. 1/47-6 Koritnik Jakob. cok. Valentina in pok. Marije Meiak. roi. dne 7. 7. 1996 v Dolenii vasi. trgovec. Dolenja vas št. 19. ie bil dne 5. jnuunria 1944 v Trstu mobiliziran od strani NOV. Od takrat, se ni več oglasil in je njegova usoda neznana. Ker ie verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na nrošnio njegove žene Koritnik Ivanke, roj. Smrdelj, stanujoče v Trstu, Nova cesta št. 253. uvede postopanie 0 proglasitvi zn mrtvega in izda poziv, da se o pogrešanem poroča sodišču ali costnv- 1 lenemu skrbniku Smrdelj Francu, kmetu. Selee St. 39. najkasneje do 39. julija ,1947. Po preteku gomiegn roka bo sodišče na ponovno prošnjo odločilo o proglasitvi za mrtvega. Okrajno narodno sodišče v Postojni. Ok. 18/47-3 Rebula Anton, sin Antona in Karle Stančič. roj- dne 17. junija 1992 na Gorjanskem eri Komnu, stanujoč v Postojni na, postaji St. 63. je ob osvoboditvi v Postojni brez sledu izginil. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog njegove Žene Rebula Štefanije, roj. Sever, iz Postojne, uvede postopanje o proglasitvi za mrtvega. Vsakdo, komur je o pogrešanem kal zne-znanegn. ko poziva, da to javi sodišču ali postavljenemu skrbniku Bittner Otonu, vodji zemljiške kniige v Postojni, najkasneje do 39. junila 1947. Po preteku tega roka bo sodišče na ponovno prošnjo odločilo o proglasitvi zn mrtvega. Okrajno narodno sodišče v Postojni. Sp 198/47-2 Bnfolln Jožef. živ. Jožefa in pok. Marije, roj Devinar. rojen v Lokah dne 10. marca 1912. kmečki sin iz Lok št. 19. 1e odšel v nnrtizane januarja 1944 in je služil v T. Četi. T. bataljonu Gregorčičeve brigade, ter se zadrževal večinoma v okolici Trnovskega gozda. Okrog meseca junija 1944 je odšel s «volo edinioo pod Krn. kjer |e bila njegova četa dne 29 avgusta 1944 obkoljena od Nemcev in veHc+nn v tej borbi padel, ker je od tedaj izr-'-i?Tn vn rtiirn vsnkn sled. (Nadaljevanje na 10. stranil (Nadaljevanje s strani 9) Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se mi predlog Bufolin Jožefa iz Lok št. 10 uvede postopek za proglasitev njegovega sina Bufolin Jožefa za mrtvega in se mu postavi za skrbnika Bufolin Jožef st. iz Lok št. 10. Poziva se Fufolin Jožef ml. in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da javi tukajšnjemu sodišču ali skrbniku najkasneje do 30. julija 1947. Po preteku tega roka in na ponoven predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega. Okrajno narodno sodišče, Ajdovščina. Sp. 193/47-2 Lozar Albert, živ. Jožefa in žive Lucije roj. Črnigoj, roj. dne 6. novembra 1926 v Vrtovinu, kmečki sin iz Vrtovina št. 34, je odšel v partizane dne 11. januarja 1944 in je bil dodeljen Gradnikovi brigadi, III. bataljonu, I. ali II. četi, ter se je nahajal v Trnovskem gozdu, od koder se je udeležil borbe na Hotederšico dne 15. januarja 1944. Od tedaj je izginila za njim vsaka sled. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Lozar Lucije, kmetice iz Vrtovina št. 34 uvede postopek za proglasitev Lozar Alberta za mrtvega in se mu postavi za skrbnico Lozar Lucija, kmetica iz Vrtovina št. 34. Poziva se Lozar Albert in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da javi tuk. sodišču ali skrbnici najkasneje do 30. junija 1947. Po preteku tega roka in na ponovni predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega. Okrajno narodno sodišče, Ajdovščina. Sp. 189/47-2 Amf Marlja-Pavla, pok. Benko Avguština in pok. Uršule roj. Šva^elj, rojena dne 23. januarja 1902 v Šmarjah pri Ajdovščini, vdova, posestnica iz Šmarij št. 64, je odšla od doma okoli 8. marca 1943 ter jo dejala, da gre v partizane. Nazadnje so jo videli v tistem času v neki družini v Rihemberku, nato je izginila za njo vsaka sled ter so vse poizvedbe ostale brezuspešne. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Amf Sonje, uradnice iz Sežane št. 51. uvede postopek za proglasitev Amf Mnrije-Pavle za mrtvo in so ji postavi za skrbnico Amf Sonja, uradnica iz Sežane št. 51. Poziva se Amf Marija-Pavla in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešanki. da javi tukajšnjemu sodišču ali skrbnici najkasneje do 30 junija 1947. Po preteku tega roka in na ponovni predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvo. Okrajno narodno sodišče, Ajdovščina. Sp. 185/47:2 Brera Pavel, pok. Angela in žive Marije roj. Gorini, rojen dne 28. marca 1900 v Milanu, trgovec, poročen, iz Ajdovščine, Ši-beniška ul. 30, je po razpadu Italije prevažal municijo in potrebščine za partizane, zaradi česar je bil na podlagi neke ovadbe dne 24. dec. 1943 aretiran od Nemcev, ki so ga odvedli v goriške zapore, od koder so ga dne 28 januarja 1944 odpeljali v nemško taborišče Ottobrunn pri Miinchenu, od koder se je poslednjič javil dne 27. avgusta 1944. Dne 27. aprila 1945. ob priliki evakuacije taborišča, so ga baje uvrstili med tovariše, ki so bili bolni in slabi, in odpeljali neznano kam. Od tedaj je izginila za njim vsaka sled. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Brera Marije iz Ajdovščine, šibeniška ul. 30. uvede postopek za proglasitev Brera Pavla za mrtvega in se mu postavi za skrbnico Brera Marija iz Ajdovščine, šibeniška ulica 30. Poziva se Brera Pavel in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da javi tukajšnjemu sodišču ali skrbnici najkasneje do 30. junija 1947. Po preteku tega roka in na ponoven predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega. Okrajno narodno sodišče, Ajdovščina. Sp. 188/47-2 Jerič Florijan, pok. Florijana in pok. Ane roj. Vovk, rojen dne 31. julija 1902 v Gabrijah, kmet, poročen, iz Gabrij št. 68, je odšel v partizano v decembru 1943 in je služil nazadnje v 18. bazoviški brigadi, III. bataljonu, I. četa, kot mitraljezec, ter je baje padel dne 1. aprila 1945 na Vogalcah pri Vojskem. Od tedaj je izginila za njim vsaka sled. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Jerič Terezije. kmetice iz Gabrij št. 68, uvede postopek za proglasitev za mrtvega in se mu postavi za skrbnico Jerič Terezija, kmetica iz Gabrij št. 68. Poziva se Jerič Florijan in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu. da javi tuk. sodišču ali skrbnici najkasneje do dne 30. junija 1947. Po preteku tega roka in na ponoven predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega. Okrajno narodno sodišče, Ajdovščina. Sp. 186/47-2 Rijavec Vladimir, živ. Henrika in žive Doroteje roj. Remec, rojen 8. januarja 1927 v Vitovljah, kmečki sin iz Vitovelj-Visoko št. 68, je odšel v partizane 15. ali 16. julija 1944 in je služil v Gradnikovi brigadi. II. Četi. Zadrževal se je večinoma v Trnovskem gozdu in na Lokvah. Ob priliki nekega napada v avgustu 1944 na Lokvah je bil zajet, in odveden v goriške zapore, od koder je bil konec avgusta ali začetek septembra 1944 odpeljan v Nemčijo v taborišče Buchenwald in dodeljen delovnemu lagerju Halberstadt, kjer je baje umrl dne 25. januarja 1945. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Rijavec Henrika iz Vitovelj-Visoko št. 68 uvede postopek za proglasitev za mrtvega Rijavec Vladimirja in se mu postavi za skrbnika Rijavec Henrik iz Vitovelj-Visoko št. 68. Poziva se Rijavec Vladimir in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da javi tuk. sodišču ali skrbniku najkasneje do dne 30. junija 1947. Po preteku tega roka in na ponoven predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega. Okrajno narodno sodišče, Ajdovščina. Sp. 181/47-2 Bevk Pavla, pok. Franca in žive Rozalije rok Gorup, rojena dne 8. januarja 1908 na Cesti pri Sv. Križu, samska, zasebnica, iz Cesto pri Sv. Križu 22, je bila kot te-renka ob požigu vasi Cesta dne 6. jun. 1944 aretirana od Nemcev in odpeljana v taborišče Auschwitz, od koder je bila pred sovjetsko vojsko evakuirana v Rawènsbruck, kjer je delala v municijski tovarni in je baje umrla od tifusa okoli 22. maja 1945 kakih 40 km od Rawensbriìcka. ko je bila ponovno evakuirana pred prodirajočo sovjetsko armado. Od tedaj je izginila za njo vsaka sled. V Auschwitzu je imela taboriščno številko 81.982. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Bevk Rozalijo uvede postopek za proglasitev Bevk Pavle za mrtvo in se ji postavi za skrbnico Bevk Rozalija, zasebnica iz Ceste št. 22 pri Sv. Križu. Poziva se Bevk Pavla in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešanki, da javi tukajšnjemu sodišču ali zasebnici najkasneje do 30. junija 1947. Po preteku tega roka in na ponovni predlog bo sodišče odločilo o nroglasitvi za mrtvo. Okrajno narodno sodišče, Ajdovščina. Sp. 182/47-2 Pipan Jožef, sin pok. Alojza in pok. Jožefe roj. Kobal, rojen dne 7. aprila 1913 na Planini, poročen, kmet iz Planine pri Ajdovščini št. 47, je kot angleški vojni ujetnik stopil po razpadu Italije v partizane v Bariju v Italiji in je bil dodeljen T. prekomorski brigadi, s katero se je pripeljal v Dalmacijo in se je nato udeležil novih bojev. Po izjavi soborca Aničič Petra je baje nadel dno 19. aprila 1945 v Pleternici pri Slavonski Požegi. Od tedaj ni o njem ni-kakega sledu več. * Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Pipan Fride, kmeaice iz Planine št. 47. uvede postopek za proglasitev Pipan Jožefa za mrtvega in se mu postavi za skrbnico Pipan Frida, kmetica iz Planine št. 47. Poziva se Pipan Jožef in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da javi tu- I kajšnjemu sodišču ali skrbnici najkasneje i njega Lokovca št. 203, je vstopil v NOV I do 30. junija 1947. Po preteku tega roka in dne 2. februarja 1943 ter je bil uvrščen v na ponovni predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega. Okrajno narodno sodišče, Ajdovščina. Sp. 184/47-2 Mikuž Frane, živ. Petra in žive Ivane roj. Škvarč, rojen dne 27. marca 1925 v Gozdu pri Colu, kmečki sin iz Gozda pri Colu št. 5, je po razpadu Italije odšel iz Italije v partizane in šel s prekomorsko brigado v Dalmacijo, kjer je bil dodeljen IV. Armiji ter je baje padel v Dalmaciji v borbah mesecu februarju 1944. Od tedaj je izginila za njim vsaka sled. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Mikuž Joške, kmečke hčere iz Gozda pri Colu št. 5, uvede postopek za proglasitev Mikuž Franca za mrtvega in se mu postavi za skrbnico Mikuž Joška, kmečka hči iz Gozda pri Colu št. 5. Poziva se Mikuž Franc in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da javi sodišču ali skrbnici najkasneje do 30. junija 1947. Po preteku tega roka in na ponoven predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega. Okrajno narodno sodišče, Ajdovščina. Sp. 183/47-2 Svetina Zorko, živ. Ivana in Amalije roj. Samokec, rojen dne 6. januarja 1927 v Šempasu, delavec iz Šempasa št. 100, je odšel dne 26. marca 1944 v partizane in je najprej bil dodeljen kot kurir goriškemu voinemu področju, pozneje kot kurir štabu XXX. divizije. Ko je dne 28. marca 1945 kot kurir hotel nesti neko pošto iz Predmeje, kjer se je tedaj nahajal štab XXX. divizije, na Lokve, je medpotoma prišel v nemško zasedo in je bil baje pozneje od Nemcev ustreljen. Od tedaj je izginila z anjim vsaka sled. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrtiv se na predlog Svetina Mirka, kmečkega sina iz Šempasa št. 100, uvede postopek za proglasitev Svetina Zorka za mrtvega in se mu postavi za oskrbnika Svetina Mirko, kmečki sin iz Šempasa štev. 100. Poziva se Svetina Zorko in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu. da javi tukajšnjemu sodišču ali skrbniku najkasneje do 30. junija 1947. Po preteku tega roka in na ponoven predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega. Okrajno narodno sodišče, Ajdovščina. Sp. 157/47-3 Velikonja Anton, sin pok. Antona in Alojzije roj. Bratina, rojen dne 16. vagu-sta 1899 na Predmeji, poročen, delavec iz Predmeje št. 6, je odšel v partizane po razpadu Italije, od koder je bil puščen domov zaradi starosti po kakšnih dveh mesecih in od tedaj deloval na terenu pri zbiranju hrane in prevažanju življenjskih potrebščin za partizane. Dne 31. januarja 1944 so prodrli Nemci na Predmejo, aretirali Velikonjo Antona in ga po mučenju ustrelili v neposred ni bližini hiše. Ker je verjetno, da je Velikonja Anton bil resnično ustreljen dne 31. januarja 1944 in pokopan na pokopališču Otlica, se na predlog Velikonja Alberte iz Predmeje številka 6 uvede postopek za dokaz smrti Velikonje Antona in se mu postavi za skrbnico Velikonja Alberta iz Predmeje št. 6. Poziva se vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da javi tukajšnjemu sodišču ali skrbnici najkasneje do 31. julija 1947. Po preteku tega roka in po izvedbi dokazov bo sodišče odločilo o dokazu smrti. Okrajno narodno sodišče, Ajdovščina. r Sp. 179/47-4 Vovk Rudolf, sin živ. Andreja in žive Frančiške roj. Samokec, rojen dne 31. av, gusta 1923 v Ozeljanu, mizar iz Ozeljana 54, je odšel v partizane dne 9. septembra 1942 in je bil dodeljen 1. Vipavski četi, bataljona Simona Gregorčiča in se je v začetku zadrževal okrog Vogerskega, nato v Trnovskem gozdu, pozneje pa je bil dodeljen Kraškemu bataljonu, III. četi, s položajem v Brkinih, kjer je dne 13. marca 1943 ob priliki italijanske ofenzive na partizanske položaje v okolici Kozjega padel pod vasjo Kozje, v bližini šole ter je bil pozneje prepeljan od Italijanov v Trst in tam baje pokopan. Ker je verjetno, da je Vovk Rudolf resnično padel dne 13. marca 1943, so na predlog Vovk Frančiške, zasebnice iz Ozeljana št. 54, uvede postopek za dokaz smrti Vovk Rudolfa in se mu postavi za skrbnico Vovk Frančiška, zasebnica iz Ozeljana št. 54. Poziva se vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu. da javi tuk. sodišču ali skrbnici najkasneje do 31. julija 1947. Po preteku tega roka in po izvedbi dokazov bo sodišče odločilo o dokazu smrti. Okrajno narodno sodišče, Ajdovščina. Sp. 194/47-2 Ipavec Alojz, pok. Alojzija in Žive Marije roj. Glešič, rojen dne 3. maja 1912 v Šempasu, poročen, delavec iz Ozeljana št. 3, je odšel v partizane dne 19. maja 1944 in je služil v XXVI. diviziji, I. brdskem motoriziranem divizijonu. Dne 21, decembra 1944 se je ponesrečil v vasi Udbine v Liki, kjer se je tedaj nahajala njegova edinica, ter je bil odpeljan v bolnišnico v Šibenik, kamor pa ni dospel. Od tedaj je izginila za njim vsaka sled. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Ipavec Štefanije iz Ozeljana štev. 3 uvede postopek za proglasitev Ipavec Alojza za mrtvega in se mu postavi za skrbnico Ipavec Štefanija iz Ozeljana št. 3. Poziva se Ipavec Alojz in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da javi tukajšnjemu sodišču ali skrbnici najkasneje do 31. julija 1947. Po preteku tega roka in na ponoven predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega. Okrajno narodno sodišče, Ajdovščina. Sp. 195/47-2 Lozar Viktor, pok. Jožefa in Marije roj. Čermelj, rojen dne 15. aprila 1904 v Vrtovinu, poročen, posestnik iz Vrtovina št. 24, je odšel v partizane dno 12. februarja 1943 in je bil okrog maja 1943 dodeljen brigadi Ivana Cankarja, I. bataljonu. Nekaj časa pred razpadom Italije se je s svojo brigado nahajal nekje na Dolenjskem ter je baje tam tudi padel. Vse poizvedbe so ostale brez uspeba. Ker jo verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Lozar Marije, žene pos. Vrtovin 24, uvede postopek za proglasitev Lozar Viktorja za mrtvega in se m upostavi za skrbnico Lozar Marija, žena pos iz Vrtovina št. 24. Poziva se Lozar Viktor in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da javi tukajšnjemu sodišču ali skrbnici najkasneje do 30. julija 1947. Po preteku tega roka in na ponoven predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega. Okrajno narodno sodišče, Ajdovščina. Sp. 197/47-2 Peršič Viktor, živ. Jožefa in pok. Julijane roj. Ušaj, rojen dne 20. marca 1905 v Selu, poročen, čevljar iz Sela št. 33 pri Črničah, je odšel v partizane po razpadu Italije in se je udeležil borb na goriški fronti, potem delal en mesec na terenu doma ter odšel ponovno v partizane konec decembra 1943, kjer je bil dodeljen v Gradnikovo brigado, I. bataljon, II. četa. 14. januarja 1944 se je udeležil s svojo edinico napada naše vojske na Hotederšico in je tedaj pri neki izvidniški akciji izginil brez sledu. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Peršič Marije, kmetice iz Sela št. 33, uvede postopek za proglasitev Peršič Viktorja za mrtvega in se mu postavi za skrbnico Peršič Marija, kmetica iz Sela št. 33. Poziva se Peršič Viktor in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da javi tukajšnjemu sodišču ali skrbnici najkasneje do 31. julija 1947. Po preteku tega roka in na ponoven predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega. Okrajno narodno sodišče, Ajdovščina. Grgar Sp. 51/47 Bremec Rafael, sin pok. Rudolfa in žive Frančiške Brcmec. rojen dne 29. septembra IV. bataljon Cankarjeve brigade. Marca meseca 1943 se je udeležil neke borbe z Nemci in belogardisti v bližini Sv. Križa na Dolenjskem, dne 21. maja 1943 pa ga je videl Bremec Jožef pri Čatežu težko ranjenega. Od tedaj je izginila za njim vsaka sled. Ker jo verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Bremec Frančiške iz Gornjega Lokovca št. 203 uvede postopek za proglasitev Bremec Rafaela za mrtvega in se mu postavi za skrbnico Bremec Frančiška iz Gornjega Lokovca št. 203. Poziva se Bremec Rafael in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu da javi tuk. sodišču ali skrbnici najkasneje do dne 15. julija 1947. Po preteku tega roka in na ponovni predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega. Okrajno narodno sodišče, Ajdovščina. Grgar, Sp. 68/47-3 Volk Friderik, pok. Matevža in Jožefe Cej, rojen dne 1. decembra 1899 v Voglarjih, delavec iz Voglarjev št. 1. je po polomu Italije stopil v NOV in služil v raznih edi-nicah. Januarja 1945 je bil dodeljen transportni četi pri komandi gorenjskega vojnega področja, s katero se je udeležil marca 1945 težke borbe, in sicer dne 24. marca 1945 z Nemci, ko so slednji obkolili partizane na Poreznu. Od tedaj je izginila za njim vsaka sled. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Volk Katarine, posestnice iz Voglarjev št. 1, uvede postopek za proglasitev Volk Friderika za mrtvega in se mu postavi zn skrbnico Volk Katarina, pos. iz Voglarjev št. 1. Poziva se Volk Friderik in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da javi tuk sodišču ali skrbnici najkasneje do dne 15. julija 1947. Po preteku tega roka in na ponoven predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega. O krajno narodno sodišče Ajdovščina Grgar Sp 69'47-2 Jež Alojzij, pok. Alojzija in žive Frančiške Širok, rojen dne 20. avgusta 1909. zidar iz Grgarja št. 34. je vstopil v NOV in je bil uvrščen v goriško brigado s katero se je v drugi polovici septembra 1943 umaknil na Trnovsko planoto in se ga je poslednjič videlo na Otlici, ko je bila njegova edinica dne 28. septembra 1943 napadena od Nemcev in od katere borbe je izginila za njim vsaka sled. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Jež Štefanije iz Grgarja št. 34 uvede postopek za proglasitev Jež Alojzija za mrtvega in se mu postavi za skrbnico Jež Štefanija iz Grgarja štev. 34. Poziva se Jež Alojzij in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da javi tuk. sodišču ali skrbnici najkasneje do 15. julija 1947. Po preteku tega roka in na ponovni predlog, bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega. Okrajno narodno sodišče, Ajdovščina. Grgar Sp 70/47-2 Černe Mihael živ. Franceta in žive Antonije Leban, rojen dne 7. septembra 1904 v Zagorju, samski, čevljar iz Zagorja št. 191 je po polomu Italije vstopil v NOV in bil uvrščen v Goriško brigado, s položajem na Sv. Gabrijelu, kjer*je bil dne 24. septembra 1943 v bližini Kromberga zajet od Nemcev, odpeljan v goriške zapore in nato v nemško internacijo, in sicer v taborišče Stablach v bližini Kdnigsberga. od koder je prišel v razne tovarne na delo. Po za; vzetju Kdnigsberga, dne 9. 4. 1945 od strani Rusov, ga je našel Gorup Ivan iz Čepova-na štev. 87 v neki kleti težko ranjenega in ga je prenesel v bližnje obvezovališče. Od tedaj je izginila za njim vsaka sled. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Černe Avguština, delavca iz Zagorja št. 191 uvede postopek za proglasitev Černe Mihaela za mrtvega in se mu postavi za skrbnika Černe Avguštin delavec iz Zagorja št. 191. Poziva so Černe Mihael in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da javi tuk. sodišču ali skrbniku najkasneje do 15. julija 1947. Po preteku tega roka in na ponoven predlog; bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega. Okrajno narodno sodišče, Ajdovščina. Grgar Sp 71/46-2 Bukovec Mihael pok. Mihaela in žive Katarine Pertout, rojen dne 2. aprila 1905, poročen, kmet iz Bukovcev pri Kalu št. 28 nad Kanalom, jo odšel v partizane dne 15. februarja 1943 in je bil dodeljen Šer-cerjevi brigadi, T. Četi Til. bataljonu XIV. divizije kot čevljar. Koncem leta 1943 ali v začetku leta 1944 je bil ranjen ter iz Babnega polja prepeljan z avijonora v bolnico v Bari in pozneje v bolnico Gruma pri Bariju, kjer ga je videl sredi julija 1944 še Lango Avgust iz Avč št. 49. Nato je izginila za njim vsaka sled. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Bukovec Angele iz Kala št. 28 uvede postopek za proglasitev Bukovec Mihaela za mrtvega in se mu postavi za skrbnico Bukovec Angela iz Kala št. 28. Poziva se Bukovec Mihael in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu. da javi tuk. sodišču ali .skrbnici najkasneje do 15. julija 1947. Po preteku tega roka in na ponoven predlog, bo sodišče odločilo o proglasitvi zn mrtvega. Okrajno narodno sodišče, Ajdovščina. Grgar Sp 77/47-2 Plesničar Alojzij pok. Filina in Podgornik Olge. rojen dne 21. oktobra 1913. delavec iz Voglarjev štev. 43 je dno 20. februarja 1943 odšel v partizano in je bil dodeljen III. bataljonu Šercerjeve brigade. Aprila meseca 1944 je bil baje nekje v Sloveniji ranjen in od tedaj je izginila za njim vsaka sled. Ker je verjetno, da bo nastopila zako-nica domneva smrti, se na predlog Plesničar Justine iz Voglarjev št. 43. uvede postopek za proglasitev Plesničar Alojzija za mrtvega in se mu postavi za skrbnico Plesničar Justina iz Voglarjev št. 43. Poziva se Plesničar Alojzij in vsakdo, ki mu je ka.i znanega o pogrešancu, da javi tuk. sodišču ali skrbnici najkasneje do 15. julija 1947. Po preteku tega roka in na ponoven predlog, bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega. Okrajno narodno sodišče Ajdovščina. Grgar So 82/47-2 Kogoj Anton živ. Jožefa in Volk Ivane roj. dno 17. septembra 1920 v Grgarju, samski. zidar iz Grgarja št. 85 je ob polomu Italije vstopil v NOV in jo bil dodeljen najprej v Gradnikovo, pozneje pa v Kosovelovo brigado, kjer je bil za nosača pri nekem ruskem brigadnem zdravniku. Ko se je maja 1944 Kosovelova brigada pomikala iz Otlice proti Vipavi, jo bil ob tej priliki pri prehodu čez železniško progo ranjen od Nemcev in odposlan najprej v bolnico na Gradišče, pozneje pa domov na bolniški dopust, kjer so ga čez kakih 14 dni aretirali fašisti iz Preval ja in odpeljali v zapore najprej v Gorico in nato v Trst. kjer je prestala vsaka sled zn njim. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, so na predlog Kogoj Ivane iz Grgarja 85 uvede postopek za proglasitev Kogoj Antona za mrtvega in se mu postavi za skrbnico Kogoj Ivana iz Grgarja št. 85. Poziva so Kogoj Anton in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da javi tuk. sodišču ali skrbnici najkasneje do 15. julija 1947. Po pretekli tega roka in na ponoven predlog, bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega. Okrajno narodno sodišče Ajdovščina. Grgar Sp 88/47-2 Kuštrin Jože, pok. Vincenca in žive Pavlo Šuligoj, rojen 19. decembra 1925 v Zavrhu, samski, delavec iz Zavrha št. 64, je po polomu Italije vstopil v NOV in je bil uvrščen v Goriško brigado pozneje pa dodeljen v II. četi III. bataljona Gradnikovo brigade. Okrog 25. 11. 1943 je bila Gradnikova brigada pri vasici Ravne napadena od Nemcev in domobrancev in od tedaj je izginila za njim vsaka sled. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Kuštrin Pav- _________ ______________________ le iz Zavrha št. 64 uvede postopek za pro- 1925 v Gornjem Lokovcu, delavec iz Gor- glasitev Kuštrin Jožefa za mrtvega in se mu postavi za skrbnico Kuštrin Pavla iz Zavrha št. 64. Poziva se Kuštrin Jože in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da javi tuk. sodišču ali skrbnici najkasneje do 15. julija 1947. Po preteku tega roka in na ponoven predlog, bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega. Okrajno narodno sodišče Ajdovščina. Grgar Sp 90/47-2 Lipičar Izidor pok. Antona in Kovačič Marije, rojen v Moravčah pri Ljubljani, samski, delavec iz Kala nad Kanalom št. 206 v Bari, od koder je bil februarja 1944 poslan v Dalmacijo, kjer je bil uvrščen v I. četo V. bataljona 11. udarne brigade, s katero se je udeležil raznih bojev in na koncu tudi borbe za osvoboditev Trsta, v kateri je bil v začetku maja 1945 ranjen v glavo in prepeljan v bolnico, kjer je dne 5. maja 1945 podlegel rani in je pokopan baje na pokopališču Sv. Ane pri Trstu na VII. oddelku, 6. vrsti, št. 2555. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Lipičar Miroslava iz Kala nad Kanalom 206 uvede po-I stopek za proglasitev Lipičar Izidorja za mrtvega in se mu postavi za skrbnika Lipičar Miroslav iz Kala nad Kanalom št. 206. Poziva so Lipičar Izidor in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu. da javi tuk. sodišču ali skrbniku najkasneje do 15. ju-j lija 1947. Po preteku tega roka in na ponoven predlog bo sodišče odločilo o progla-! sitvi za mrtvega. Okrajno narodno sodišče Ajdovščina. Grgar Sp 37/47-2 __3__ i _ n r: 1 Bitežnik Stanko, živ. Andreja in Matilde, roj. dne 21. oktobra 1925 v Bitežu, je pomagačih ter se je zadnjič javil 7. 5. 19^ iz zapora okrožnega sodišča v Ljubljani» nakar je izginila vsaka sled o njem. Sterle Franc, sin Franca in matere rije roj. Plos, rojen 22. 5. 1923 v Jurijevi dolini, nazadnje stanujoč v Leskovi dolini» samski, logar, Slovenec, je stopil meseca novembra 1944 v NOV in je služil v III. bataljonu IX. brigade VII. korpusa. Zadnja vest o njem je prišla v mesecu aprilu IM3» a od takrat se o njem nič več né ve. Frank Alojzij, sin Petra in Ivanke, roj« Lever, rojen 8. 2. 1925 v Pregarju, tam zadnje stanujoč na št. 14, samski kmet, Slovenec, je bil po Italijanih 22. 2. 1943 od doma odpeljan in je služil v VI. Specialne® bataljonu v Italiji. Po izjavi njegove sestre Frank Zore je po razpadu Italije stomi v IV. Prekomorsko brigado in se je zadnj® javil iz Korčule decembra meseca 1943. Takrat je služil v 4. četi II. bataljona IV* Prekomorske brigade, potem pa o njem do danes ni ničesar znanega. Bubnič Anton, sin Matije in Ivanke roj-Burlovič, rojen 23. 3. 1923 v Starodu 17, ta® nazadnje stanujoč, samski, delavec, Slovenec, je šel prostovoljno v partizane 25. *• 1944 in je v Sloveniji služil v 2. četi III* bataljona Cankarjeve brigade. Zadnjič se,3. oglasil meseca septembra 1944, a od tedaj se o njemu nič več ne ve. Hrvatin Ivan, sin Josipa in Marije r°3* Vičič, rojen 29. 3. 1917 v Trebčah 17, ta® nazadnje stanujoč, samski, kmet, Slovenec, je stopil v NOV 29. 10. 1943 in je bil dodeljen v Sercerjevo brigado. Od njegovega odhoda v vojsko o njem ni nikakih vesti, Pa tudi vsa poizvedovanja za njim so ostala brezuspešna. Baša Ivan-Jakob, sin Josipa in Jožefe ro- »stopil v NOV dne 16. septembra 1943 x se udeležil težke tridnevne borbe za Gorico Slovenec, je sel v NOV jene Čekada, rojen 25. 7. 1927 v Dolenjah, u tam nazadnje stanujoč št. 38, samski kmet, 0 Slovenec, je šel v NOV prostovoljno in bataljonu. Po predoru goriške fronte se ie z j J. ^iko, odkoder se je zadnjič javil iz X • na hribu Sv. Gabrijela. Služil jo v ìli. , divizije meseca junija 1944. Po govonc ostalimi umaknil na Trnovsko planoto ter I ^j{ Pozueje prestavljen v XXXV. divi J » je po eni vesti baje padel na Kobilici nad J1}1, ^d njega nikdar ni bilo nikakega g -•t-i.*---------*1.. —*— kljub vsem poizvedbam. Mršnik Ludvik, sin Jožefa in Antonij® roj. Cvetnič, rojen 9. 8. 1904 v Smrjah, nazadnje stanujoč v Zarečju 27, poročen, oce 1 otroka, krojač. Slovenec, je stopil v pd*' tizane 15. 8. 1944 in od njegovega odhoda dfl doma o njem ni nikakega glasu več, a tudi vse poizvedbe za njim so ostale brez uspeha. Frank Franc, sin Antona in Ivane rol* Tomšič, rojen 9. 3. 1915 v Kilovčah, tam na' zadnje stanujoč št. 7, samski, posestnik, Slovenec je bil od poloma Italije aktivist na terenu v okraju Snežnik, a januarja meseca 1945 je stopil v JA in služil kot komisar bataljona v XVII. brigadi Simona Gregorčiča XXX. divizije IX. Korpusa. O. nje® ni nikakega glasu več od 3. 4. 1945 in vse poizvedbe so brezuspešne. Tomšič Frančiška, hči Josipa in ške roj. Fatur, rojena na Baču 17. 10. 191^ tam nazadnje stanujoča št. 5, samska, k®0; tiča, Slovenka, je bila 14 . 6. 1944 po njene matere Skok Frančiške po sovražniku aretirana in poslana v zapore Coroneo j Trst, od tu končno v taborišče Auschwitz* odkoder se ni povrnila. Do danes se nikomur ni javila in so tudi vse poizvedbe zaman. Ker je verjetno, da so vsi zgoraj navedeni mrtvi, so za njih pri tukajšnjem sej' dišču po predlogu njihovih najbližjih sor?5” nikov uvaja postopek za proglasitev mrtvi® in se obenem izdaja poziv, da se o pogr®' šancih poroča sodišču, ali s tem postavljenemu skrbniku Žiberna Josipu, tu, sodnemu slugi. .. Vsi pogrešanci se pozivajo, da se zglasu^ pri podpisanem sodišču, ali sicer dajo kak glas o sebi. Po 1. decembru 1947 se bo na ponoven predlog odločilo o njihovi proglasitvi ®r' tvim. Okrajno narodno sodišče v Ilirski Bistrici- Ok. 69 do -8/47 Baša Alojz, sin Ivana in Zofije rop®11.; Dekleva, rojen 31. 5. 1909 v Spodnji BitnJ št. 1, tam nazadnje stanujoč, samski, kmei, Slovenec, je bil dne 27. 1. 1944 mobiliziran v Istrski odred; a je- bil baje pozneje PJ' izjavi njegove sestre od strani tega odrea» likvidiran. Vsekakor pa o njem do danes n nikakega glasu več. x. Mršnik Stanislav, sin Josipa in Frančiške roj. Zadnik, rojen dne 10. 6. 1914 v Tr* stu, nazadnje stanujoč v Ilirski Bistri® št. 159. delavec, Slovenec, je bil po Nemci»* 28. 11. 1943 aretiran in odpeljan v reške zapore, nato v Trst in od tam se je zadnji javil 17. 1. 1944. Potem pa o njem ni vec nikakega glasu. • Ličan Andrej, sin Alojzija in Helene roj-Vičič, rojen 7. 7 1902 v Podgrajah. tam nazadnje stanujoč, poročen, oče 4 otrok, dem vec, Slovenec, je bil dne 5. 11. 1943 po Nemcih aretiran in odpeljan v internacijo. ^a ' nji glas o njem je bil iz Nemčije 7. 9. 194*’ a potem se o njem ničesar več ne ve. Novak Ivan, sin Franca in Marjete ro' jene Šajn, rojen 13. 5. 1913 v Kanonsburg« P. A Amerika, nazadnje stanujoč v K°rljfl nicah št. 41. samski, delavec, Slovenec. 3 bil po Italijanih novembra meseca 1939 biliziran v Campo di raccolta št. 5 Rodi XIV. kompanija in se je zadnjič javil morrà meseca 1944. Od takrat pa o njem ni m kakega glasu. . AiyP Kirn Franc, sin Kirn Antonije, rojen on' 11. 11. 1918 v Celjah. tam nazadnje stamU0. št. 11. samski, uradnik, Slovenec, je v JA dne 11. 4. 1944. Zadnje poročilo o UJ®1! je bilo 24. 10. 1944 iz zaporov v Ljub]J«11 • potem pa io izginila vsaka sled za nj!®. Čekada Franc-Danijel, sin Franca in L® lije roj. Bevčič. rojen 14. 12. 1928 v Dolnje® Zemonu št. 19. tam nazadnje stanujoč, ss® ski. kmet. Slovenec je služil v NOV kot h®' ree v 5. četi X. brigade XII. divizije Vi • korpusu ter je bil pri Novem mestu 6-1945 ranjen, odkoder je bil prepeljan v P® ' turn v Beli Krajini. Potem pa je izgini vsaka sled za njim. Krebelj Anton, sin Antona in Marije-, ro-le Družina, rojen 14. 4. 1925 na Ostrožne 56. s«®' Čepovanom ob priliki prve nemške ofenzive, po drugi vesti pa baje decembra 1943 pri Žireh. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Bitežnik Matilde. kmetice iz Bitež št. 13 uvede postopek za proglasitev Bitežnik Stanka za mrtvega in se mu postavi za skrbnico Bitežnik Matilda, kmetica iz Bitež št. 13. Poziva se Bitežnik Stanko in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu. da javi tuk. sodišču ali skrbnici najkasneje do 15. julija 1947. Po preteku tega roka in na ponoven predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi zn mrtvega. Okrajno narodno sodišče Ajdovščina. Ok. 62. 79. 80. 81. 82. 83. 84, 85, 86, in 87/47 Ivančič Alojzij, sin Franca in Ane roj. Primc, rojen dne 19. 9. 1906 v Zajelšju. nazadnje stanujoč v Tominjah 26. poročen, brez otrok, kmet, Slovenec je dne 4. 4. 1944 vstopil v NOV in je služil v 1. četi T. bataljona Gubčeve brigade. Dne 5. 5. 1944 je bil v Sloveniji zajet po Nemcih in po 8 dnevnem zaporu v Ljubljani odpeljan v taborišče Mauthausen. Zadnje poročilo o njem je bilo konec leta 1944. Primc Franc, sin Antona in Frančiške, roj. Batista, rojen dne 7. 4. 1907 v Tominjah št. 38. tam nazadnje stanujoč, poročen, oče 1 otroka, kmet. Slovenec, je vstopil v italijansko vojsko dne 12. 11. 1942 in to ie služil v 312 četi specialnega bataljona v Pnlsani— Taranto. Zadnjič se je oglasil 5. 7. 1943, potem pa se o njem nič več ne ve. Tomažič Anton, sin Antona in Marije roj. Tomažič, rojen 21. jan. 1895 v Gaberku št. 11. tam nazadnje stanujoč, poročen, oče 6 otrok, kmet, Slovenec, je bil od italijanskih vojakov aretiran na njegovem domu dne. 2. 3. 1943 in nato po zaporu v Trstu odpeljan v internacijo v Cairo Montenotte — Italija. Zadnjič se je iz tega taborišča javil meseca avgusta istega leta, a po govorici je bil pozneje odposlan v taborišče Mauthausen. Od zgoraj navedenega datuma se ničesar več o njem ne ve in so tudi vsa poizvedovanj*a ostala brezuspešna. Cek Josip, sin pok. Luke in Ivane. roj. Lever, rojen dne 24.8. 1892 v Hujah št. 22, tam nazadnje stanujoč, poročen, oče 2 otrok, kmet, Slovenec je bil dne 13. 3. 1943 na domu po Italijanih aretiran in odpeljan najprej v zapore Coroneo v Trst. nato pa v taborišče Cairo Montenotte — Italija, odkoder se je zadnjič javil v avgustu 1943 leta. Po govorici je po razpadu Italije bil prepeljan v taborišče Mauthausen ali do danes ni nikakega sledu več o njem. Vatovec Franc, sin Josipa in matere Angele. roj. Stranšček. rojen 18. 3. 1926 v Kozjanah 12, tam nazadnje stanujoč, samski, delavec. Slovenec, je dne 15. 9. 1943 vstopil v NOV in se je od tam zadnjič javil iz Slovenije pri Novem mestu dne 3. 6. 1944. ko je bil v 2. četi T. bataljona XV. brigade XV. divizije. Od takrat pa o njem ni nikakega sledu več in so vse poizvedbe brez uspeha. Benigar Josip, sin Josipa in Jožefe roj. Pugelj, rojen 17. 3. 1913 v Zarečici št. 6. tam nazadnje stanujoč, samski, delavec. Slovenec, je odšel v partizane 12. 9. 1943 in je služil v fiercerievi brigadi — pobližin edinica ni znana. Zadnjič se je oglasil dne 20. 11. 1943, potem pa je izginila vsaka sled za njim. Iskra Josip, sin Stefana in Lucije Stem-bergar, rojen 26. 10. 1909 na Sušaku St. 9, tam nazadnje stanujoč, samski, delavec. Slovenec. jo bil dne 18. 3. 1944 po NOV mobiliziran in dodeljen 2. četi IT. batni ion a X. Ljubljanske brigade. V borbi pri Ribnici je bil dne 14. 4. 1944 zajet in nato odpeljan v internacijo v Nemčijo, odkoder se nikdar več ni javil. Matko Melhlor, sin Janeza in Marii e roj. Čandek, rojen 5. jari. 1889 v Spodnji Bitnji št. 11, tam nazadnje stanujoč, poročen, očn 4 otrok, kovač. Slovenec, je dne 5. 6. 1942 stopil v NOV in je služil v notranisko-pri-morskem odredu. Od njega ni več nikakega glasu od 31. 12. 1942 in so vsa poizvedovn-vanja neusne.Šna. Grahor Franc, sin Jožefa in Frančiške roj. Šircelj, rojen 10. 3. 1926 v Smrjah št. 23. tam nazadnje stanujoč, samski, kmet. Slovenec. je odšel v partizane 19. 1. 1944 in služil v Levstikovi brigadi — bližnja edini-ni v Grosupliah po Nemcih ujet in odpe-ca ni znana. Dne 14 8 1944 je bil imeuova-Ijan v taborišče, odkoder se je zadnjič javil 25. istega meseca. Pozneje pa o njem ni več nikakega glasu, baje pa je umrl v taborišču. Orzfna Milan, sin Antona in Marne. roj. Rol ih rojen 18. 11. 1924 v Oorniem Zemonu št. 27. tam nazadnje stamnoč. samski, kmet Slovenec, je dne 12. 10 1943 stopil v partizane in to v Tomšičevo brigado — bližin edinica ni znana. Od Nemcev je bil 2 11 1943 zajet in odpeljan v zapore na Roko in Trst. a od tam v taborišče Bernnovič na Poljsko. Zadnje poročilo o niem ie bilo 6 5 1944. potem pa se o njem nič več ne ve in so tudi danes vsa poizvedovanja brezuspešna Ker je verjetno, da so vsi zgorai navedeni mrtvi, se na predlog njihovih bližniib sorodnikov za njih pr? tukajšnjem sodišču uvaja postopek za proglasitev mrtvim in so obenem izda in poziv, da se o pogrešnnrih poroča sodišču ali s tem postavljenemu skrbniku Žiberna Josipu, tusodnemu slug? Vsi zgorai našteti od 1 do 10. se pozivajo, da se zglasijo pri podpisanem sodišču ali sicer dajo kak glas o sebi. Po 15. septejnbru 1947 se bo na ponoven predlog odločilo o njihovi proglasitvi mrtvim. Okrajno narodno sodišče v Ilirski Bistrici. Ok. 24. 57. 58, 59. 60. 61. 63. 64. 65 in 67/47 Testen Štefan, sin Alojzije Testen, roj 6. 2. 1916 v Piove di Leupa pri Gorici, nazadnje stanujoč v Knežaku št. 95. poročen, učitelj, Slovenec, je bil meseca oktobra 1942 poklican v italijansko vojsko in kot poročnik dodeljen v 331. pešaški regiment 7 com-pania, V. P. 550. Zadnjič se je javil 5. 9. 1943. in od tedaj o njem ni nikakega glasu več. Vrh Josip, sin Josipa in matere Jožefe rojene Grilj, rojen 11. 9. 1924 v Dolnjem Zemonu 28. tam nazadnje stanujoč, samski, posestniški sin. Slovenec, je bil mobiliziran v NOV dne 2. 2. 1944 kot borec. Še istega leta pa je bil zajet po Nemcih in njihovih jene Družina, rojen 14. 4. 1925 na brdu. tam nazadnje stanujoč št. 56. sa® ski. kmečki sin. Slovenec, je bil mobilizira v italijansko vojsko 7. 3. 1943 in to v 4 specialno kompanijo, reparto lavoratori. P sta militare 92. Zadnje poročilo je dal 29. • 1943. a po govorici je vstopil v partizan dne 1. 12 1943 ter od takrat o njem ni n -česar več znanega. j Krebelj Anton, sin Andreja in Ivane ro J-Kovačič, rojen 24. 9. 1925 na Ostrožno® brdu. tam nazadnje stanujoč št. 3. sa®sjrt kmečki sin Slovenec, je bil v italijnnsK vojsko mobiliziran 7. 3. 1943 in to v HP®C alni bataljon 401 Compnniin snorinle fppa»/ to lavoratori, posta militare 92. Zadnio P‘ ročilo je dal 29. 8. 1943. a po govorici J« dne 1. 12. 1943 šel v partizane, potem pa 6 o njem nič več ne ve. ,, Jenko Sročko-Zorin. sin Ivana in Rozalij rojene Batista rojen 17 2. 1927 v Topnim št. 21. tam nazadnje stanujoč S5nm«k? k®e ki sin. Slovenec, ie bil po NOV mobilizira 10 9. 1943 in dodeljen Šercerjev? Zadnje poročilo je poslal domov 11 3. I"4 a potem je zn njim izginila vsaka al®" Mllostnlk Viktor, sin Antona in Ivan roj. Tomažič, rojen 5. 10 19°5 na Rek? J® zadnje stanujoč v Ilirski Bistrici št. 14' samski Slovenec, je po razpadu Italije pr®' stovoljno Sol v partizane in se je inv’',.Tln. Komandi mosta Mnfiun. Od njegovega odhoda v NOV o njem ni nikakega glasu. Kor je verjetno, da so vsi zgoraj tpvv®' deni mrtvi, se zanje na predlog naibli*J® njihovih sorodnikov pri sodišču uvala P®' «topek za proglasitev mrtvim in se oheno® izdaja poziv, da se o pogrešnneih poroča p®] dišču. ali s tem postavljenemu «skrbniku Žiberni Josipu, tu. sodnemu slugi. Vsi zgoraj navedeni se pozivajo, da zglasijo pri podpisanem sodišču, ali ®ceT dajo kak glas o sebi. Po 1 decembru 1947 se bo na ponoven predlog odločilo o njihovi proglasitvi ®r' tvim. , . Okrajno narodno sodišče v Ilirski Bistri®1* Ponravek V govor tovariša Mihe Marinka, ki bil v prejšnji številki 19 aprila objavi?®®' se nam je vrinila napaka na 2 strani ' drugem stolpcu. 22. vrsta od spod n i nnvzgo1* ki se glasi; »ki io je podal VIT. kongi*®" KPJ«; pravilno so mora glasiti; »ki jo podal VII. kongres Komunistične inforna* clonale . .« »Primorska borba« Uhaja tedensko * Ajdovščini. — Urejuje urednlikl odbor.