»Litnlim.
V Uituoai, t soboto. 20. mum 1908.
XLL leto.
Iifcaja vsak dan zvečer izvzemal nedelje in praznike ter velja po poeti prejemati aa f4 K, sa pol leta 12 K, aa četrt lata 6 K, n en mesee 2 K, Kdor hodi sam poni plača salo leto SO K. — Na naročbo bres Istodobne vpoiiljatve naročnine se ne ozira. — Za osamila — Dopisi naj se izvole franko vati. — Rokopisi se ne vračajo. — Pi eda Hrt o ta
9rotaiitrs tolelon it M.
dežele za vse leto 25 K, aa pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za L|nsl|ano s pošiljanjem na dom za vse leto leto 22 K, za pol leta U K, za četrt leta b K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Meaaeilo ceio leto 28 K. Za vse drage dežele in Ameriko se plačuje od peterostopne petit-vTste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat Je v Knafiovih ulicah tt 5. — Upravnlitvu na) se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari.
Pouavouo itovtlko po 10 k. Upravniatva telefon it 85.
DeželnozDorsIiB volilno reforma.
(Govor dr. K. Trillerja  v seji deželnega zbora  kranjskega dne 19. junija).
Visoka zbornica! Jaz se prav nič ne bojim očitanja, da pretiravam, ako trdim, da je današnji dan historičen za vojvodino kranjsko in s tem tudi za celokupni slovenski narod: da postavljamo danes mejnik v politični in kulturni zgodovini dežele kranjske. — Cim namreč postane zakon predlog ustavnega odseka, zn-plapolala bo nad našo deželo oficial-na zastava one stranke, čije kulturno naziranje je dijametralno nasprotno onemu bivše dolgoletne deželnozborske večine.
Toda v tej izpremembi zistema sami še ne tiči zgodovinski pomen današnjega dne, zakaj nikjer ne velja v toliki meri, kakor v političnem in parlamentarnem življenju narodov svarilni klic Preradovieevega muezzina, — »da stalna na tom svie-tu samo m j ena jest«. Pravo signaturo današnjemu dnevu daje šele dejstvo, da zadobi S. L. S. zanesljivo večino v tej zbornici, katere si v vročem volilnem boju še ni mogla priboriti, sedaj mirnim potem, potem — kompromisa.
To, gospoda moja, je tako izvan-reden pojav v parlamentarnem življenju, da je vreden in potreben javnega pojasnila. In v to pojasnilo poklicana, da, obvezana je v prvi vrsti ona stranka, čije politična zrelost in zmernost je pred vsem drugim omogočila tak kompromis. In ta stranka je — s ponosom to naglašam! — na-rodno-napredna stranka. Zategadelj pa kličem v tem slovesnem trenutku, ko doprinaša ta stranka najhujšo duševno žrtev na altar — tako upa vsaj! — Slovenstva: Proč z zastorom, ki je skrival do danes slovenski javnosti nagibe te duševne žrtve; na dan s polno jasnostjo v pomirjen je sedanjim in v pouk bodočim pristašem svobodomiselne slovenske stranke. (Dobro!)
Kako se je pred tremi leti radikalno izjalovil poskus uveljaviti takozvano deželnozborsko volilno reformo preko glave narodno-napredic stranke, tega, visoka zbornica, ne bom klical v spomin. Moj namen in moja naloga ni, da bi vzbujal osebno
neprijetne reminiscenee. Pričenjam torej z novembrom leta 1907., ko je osrednja vlada začela uvidevati nujnost potrebe, da preneha v deželi kranjski usodni interregnum ter da se zopet uveljavijo tudi pri nas normalne razmere. Tačas se je pričelo pogajanje s strankami in tačas je — ta stavek, visoka zbornica se usojar.i debelo podčrtati! — naša zaradi njene platonične deželnozborske zveze z nemško veleposestniško stranko toli obrekovana narodno-naredna stranka zahtevala kot conditio sine qua non vsake volilne reforme uničenje te a na h roni stične in vzprieo današnjim razmeram skrajno krivične kurije takozvanega veleposestva. (Tako je!) Nad to kardinalno zahtevo naše stranke, s katero smo definitivno prerezali prt med nami in nemškimi veleposestniki, razbil se je pivi poskus ekseeleiiee barona Becka, uveljaviti kompromisnim potom kranjsko deželnozborsko volilno reformo in posledica so bile — nove volitve. In s tem sem zopet pri točki, da se mi je, zvestemu svoji nalogi, izogibati neprijetnim reminiseen-cam! S kratka, nade centralne in lokalne vlade in vseh onih, za katerimi je stala vlada, se niso obistinile in trmoglava narodno-napredna stranka se je povrnila nedicimirana, ne-oslabšana zopet v to zbornico. S tem pa je bil olajšan tudi njen položaj nasproti vladi in drugima strankama, kajti vsi ti faktorji so morali biti sedaj prepričani, da je treba z nami računati intenzivneje, nego so mislili in da preko nas ni mogoče prehajati na dnevni red. Prav zaradi tega ne smem odrekati dalekosežnoga političnega pogleda tistemu ve-lečestitemu tovarišu v tej zbornici, četudi odličnemu pristašu nasprotne stranke, ki je visoko vlado pomiril zaradi nepričakovanega izida volitev, rekoč povsem pravilno: sedaj, ko nobena slovenskih strank ni izšla ponižana iz boja, sedaj stopinje dana prava podlaga za kompromis!
Seveda — cum grano salis! Zakaj narodno-napredna stranka je stala slej ko prej na načelnem stališču, da je pravična, moderna in stalna volilna reforma mogoča le na stališču splošne in enake volilne pravice s proporcijonalnim sistemom in da mora vsled tega predvsem izginiti fevdalna veleposestniška kurija. Ta svoj ceterum censeo ponavljali smo do skrajnosti. (Dobro! Tako je!) In sedaj moram lojalno priznati, da
smo se na tej poti hitro srečali s S. L. S. V srce ne vidim nikomur, toda oficialno so naglašali zastopniki S. L. S. isto načelno stališče, kakor mi. Splošno in enako volilno pravico ali pH nič! Roko v roki, ramo ob rameni borili smo se za to načelo — žal zaman. Stališče c. kr. vlade in — kakor smo se prepričali — tudi v i š -j i h faktorjev, bilo in ostalo je neizprosno in nepristopno vsem našim argumentom. In to zlasti tudi glede nedotakljivosti veleposestniške kurije v njeni sedanji obliki! Meni se je tačas — to svobodno izpovem — v pest krčila roka, toda dejstvo, da je bila vlada že preje isto kar sedaj nam, odrekla tudi drugim in celo najmogočnejšim deželnim zborom, n. pr. češkemu, moralo nas je prepričati, da bi bil vsak nadaljni upor brezupen in bi le podaljšal itak že neznosni interregnum v deželnem gospodarstvu. To je moral u videvati vsak realni politik, ki računi z danimi razmerami in ne le z zvenečimi frazami. Fdali smo se torej nepremagljivi sili ter sprejeli brez prej udica za bodočnost provizorično in za enkrat načelo 4. kurije. — Sedaj pa se je hitro zopet ločila pot narodno-na-predne stranke od one S. L. S. — Do-čim je zadnja zahtevala 4. kurijo vseh volilcev, torej pluralizacijo volilne pravice, kakor je ustanovljena sedaj v predležečem zakonskem načrtu, je stala naša stranka na stališču čiste kurije dosedanjih volilcev, češ, da bodo le v taki čisti kuriji za-mogli priti do veljave dosedaj politično brezpravni sloji, dočim bodo v splošni kuriji neizprosno majorizo-vani od nevolilcev dosedanjih treh in zlasti kmečke kurije. Opravičenost te naše skrbi sedaj s hvalevredno odkritosrčnostjo priznava tudi g. poroče valeč ustavnega odseka, češ, da nova skupina v bistvu ne bo nič drugega kot poinnožitev kmečkih mandatov. Odkrito priznam, da je naša stranka hotela s cisto 4. kurijo odpreti vrata te zbornice predvsem organizovanemu delavstvu. Toda naš namen se je razbil ob odločnem uporu veleposestnikov in S. L. S. Tema strankama gre torej vsa zasluga za to, da bo delavstvo kot tako slej ko prej izključeno od sodelovanja pri deželnem gospodarstvu. Prav zaradi tega pa mora narodno - napredna stranka kot jako slab dovtip odklanjati trditev č. g. zastopnika dolenjskih kmečkih občin in deželnega odbornika kmečkih občin na nekem shodu v litijskem okraju,  da je na-
rodno - napredna stranka izdala v ustavnem odseku interese delavstva!
— In istotako ne moremo podpisati trditve č. g. poročevalca, da je pred-ležeča reforma postulat splošne pravne zavesti. Ne, na naši strani ta reforma ni nič drugega, kakor reven provizorij, katerega se je pač moralo sprejeti v interesu povratka normalnih razmer v deželnem gospodarstvu. Naš ideal, za katerim bomo slej ko prej stremili, pa je in ostane splošna in enaka volilna pravica po proporcionalnem zistemu in za ta ideal nadaljevali bomo boj vzlic temu, da dosedanji uspehi prvega avstrijskega ljudskega parlamenta ža-libog niso taki, da bi zamogli pridobiti novih pristašev načelu skrajnega demokratizovanja javnega življenja.  (Dobro, dobro!)
A tudi kot provizorij je predle-žeča reforma — kakor poročilo ustavnega  odseka   pravilno naglasa
— le na sirovo izklesana ter jo bo treba še v marsičem izpiliti. Zlasii velja to glede precizovanja posameznih volilnih okrajev mestne skupine v tem smislu, da bo nemogoča kaka nasilna interpretacija obsega enega ali drugega teh okrajev. Ratio legis veleva namreč, da imajo v mestni skupini voliti le dotična mesta in trgi v ožjem pomenu besede, torej brez ev. mestni oziroma tržki občini pri-kloprjenih vasi. To se je v ustavnem odseku izrecno konštatovalo ter se nam je obljubilo naknadno izpopolnitev reforme tudi v tem smislu.
In s tem bi bil pri kraju glede reforme deželnozborskega volilnega reda. Ne! Poglavitne stvari ne smem pozabiti! Dejstva namreč, da bo z današnjim dnem zastopstvo 5% deželne manjšine v tej zbornici po zaslugi narodno-napredne stranke prenehalo biti jeziček na tehtnici. In tako je prav, zakaj narodno-napredna stranka zamore današnji delegaciji kranjskega nemštva v obliki veleposestniške kurije priznati le faktično ne pa tudi pravno eksistenco v tej zbornici. Zategadelj sem naglašal uvodom svojih izvajanj, da doprinasa narodno-napredna stranka žrtev na altar Slovenstva, ako danes izroča je S. L. S. brez boja ključ deželne hiše.
Tako je mišljena ta strankarska žrtev in tako naj bi bila tudi sprejeta! (Medklici od strani S. L. S.)
In sedaj prehajam k reformi dež. reda — k § 33. tega zakonskega načrta, uničujočemu vsako mogočost hrupne   in   nasilne   obstrukcije ter
ustanavljajočemu uprav diktatorično disciplinarno oblast deželnozborske večine. Visoka zbornica! Tesno mi je pri srcu ob misli, da ima s privoljenjem nar.-napr. stranke postati zakon določba, ki se smatra ponekod kot pravi pravcati strankarski kari-kiri; in jaz moram priznati, da bo stoprav bodočnost pokazala, je-li tukaj naši strogi pojmi o parlamentarizmu, o parlamentarni dostojnosti in lojalnosti niso prekoračili meja politične previdnosti! Toda novejša parlamentarna zgodovina avstrijskega državnega zbora je pač živ in neovrgljiv dokaz, da je hrupna m nasilna obstrukcija negacija in smrt parlamentarizma in zgolj mogočnost take obstrukcije je kriva, ako morajo avstr. narodi še danes pogrešati najnujnejših modernih kulturnih in socialnih zakonov, ako morajo živeti v marsikaterem pogledu v desolatnih razmerah, pravne države nevrednih.
(Tako je! Žalostno!)
Pod tem vtiskom d e m o n s t r u-j e danes narodno-napredna stranka, ako se spusti v specialno debato o predlagani reformi deželnega reda, v tem smislu postala bo p i j o n i r pravega parlamentarizma v Avstriji in morda tudi njegov mučenik , ker izpostavlja zanj svoje lastno telo. In to je moja gospoda etični moment današnjega dne! — Ako bodoča večina te visoke zbornice ne bo zlorabljala svoje oblasti, potem je upati boljših časov za našo kronovino; ako pa ne bo znala brzdati strankarske strasti, potem bo morala — in to je moje tolažilno prepričanje — propasti tako, kakor je propadla že marsikatera večja stranka, ker ni znala biti v odločilnem momentu — zmerna. Ubil pa — tega naj si nihče ne domišlju-je! — tudi § 33. novega deželnega reda za vojvodino kranjsko ne bo v Slovencih tega, kar imenujete vi gospodje od S. L. S. falitni liberalizem, mi pa visoko pesem duševne svobode.
(Živahni dobro-klici). Dandanes je nemogoč kulturni narod, v katerem bi ne bilo zastopanih dvoje svetovnih nazirao j in kakor nobena streha tudi najmogočnejše svobodomiselne ideje ni dovelj široka, da bi pokrila katerikoli celotni narod, tako tudi nobena kupola sv. Petra ni tako visoka, da bi spravila v svojo senco tudi lb celi slovenski narod. (Res je!)
To resnico razmišljajmo na levi in desni, s to resnico naj se spopri-jaznijo zlasti tisti gospodje od S. L. S., ki tako radi polagajo v grob živo in zdravo našo stranko; potem se bo-
(—ISTEK*
Žrtev.
Slika. Ivo Trošt
(Konec.)
Marica je šla s svakinjami po divje romantični strugi mimo zaba-vajočih se letoviščarjev k strašnim požiralnikom notranjske Reke, kjer se izgublja pod zemljo z groznim šumom in vršenjem, kakor bi se brani-la podzemeljske poti v hladnih globinah, odkoder se včasih dvigajo megle kakor duhovi z onega sveta ali zgodovinske priče davnih dogodkov, ki so se vršile tu, ko si je voda tisočletja dolbla pot v podzemeljske kraje ter se skrila pekočemu kraškemu solncu. In tedaj, ko so se zamašila širna žrela in je nastalo po prijazni dolini uničujoče jezero? Strašna povest
Nedaleč nad prepadom stoji namreč samoten mlin takorekoč sredi struge. Ta mlin je bil čestokrat žrtev razdivjanih valov.
Po večerji je tašča vzela nogavico, naslonila na nos naočnike z roženim okvirjem, pa je pripovedovala Marici tole dogodbo: Neko jesen je nastala v prvi polovici septembra velikanska nevihta, ki se je podila sem od Snežnika. Prej ni bilo več tednov kaplje dežja in ljudje so se veselili božjega blagoslova. Treskalo grmelo in lilo je vso noč. Voda je na-
gloma začela naraščati, mlinar si je pa mislil, kaj, toliko časa je ljudi in zemljo mučila suša; vso vodo popije zemlja. Struga je tudi prazna. Zdaj ne bo nevarnosti. Mlel je pridno in se veselil vedno večje vode. Toda naliv ni ponehal. Deževalo je še naslednji dan. Vode je bilo vedno več. Tekla je že v mlin, dosegla vreče na policah, grod, kamen — tedaj se je ustavilo kolo.
Res da ni bilo ponoči. Dan je bil, dan strahu in groze. Mlinar je spoznal, da so tam spodaj zamašeni požiralniki. Širni prepad se je polnil z vodo, ki jo je pritekalo vedno več po strugi; zakaj na Snežniku je še grmelo, še bliskalo.Voda je naraščala in do večera pregnala mlinarja na streho. Temelji mlina so se stresali. Voda .te pretila, da prežene mlinarja tudi s strehe v hladne valove — v smrt v globini groznih prepadov, odkoder se dvigajo poleti skrivnostne megle, kakor duše tukaj notri zgino-lih nesrečnikov.
Klical je na pomoč, a kdo naj mu pomaga!
Voda je tako deroča, da je ne preplava nihče. Vrv ga ne doseže od nobene strani. Le Bog ga more rešiti.
Zapazili so ga ljudje z levega in desnega brega. Klečal je ob dimniku, se tresel, molil in čakal, kdaj pogoltnejo valovi mlin in zagrnejo tudi njega za večno. Pripravljal se je na smrt. Z znamenji je kazal, da bi se rad spovedal. Kako? Ljudje so ga milovali in jokali. Tedaj pozvoni z veli-
kim zvonom pri župni cerkvi. V dolgem sprevodu se je bližal duhovnik z monstranco onemu kraju na bregu, odkoder je bilo najbližje k mlinu. Od daleč mu je podelil odvezo in ga blagoslovil za daljno pot v večnost. Potem se je vrnil. Mlinar je klečal, se trkal na prsi in dajal sosedom znamenje, naj molijo zanj ...
Do noči so ostali ljudje na obeh bregovih, do noči je trepetal mlinar na strehi, kamor je že sezala voda. Držal se je z obema rokama dimnika in omahoval . . .
Nehalo je sicer deževati ali po nebu so se podili črni oblaki; temna noč je bila in grozna. Ljudje so se strahotna razhajali domov. Nekateri so pripovedovali preplašenim družinam, da so videli, kako je omahnil dimnik ter se skotalil v vodo in mlinar ž njim . . .
Ponoči so se odprli požiralniki v matavunski votlini, vodo so popila kraška tla, Reka se je jela vračati v staro strugo, jezero se je zlilo v temne prostore kraške notranjosti. Mlinar, — žrtev razdivjanih valov, je ostal — živ na strehi. Prestrašen sicer in — lačen, toda zdrav.
Takšne so kraške skrivne moči, čudne, nepojmljive in grozne. S temi besedami je gospa tašča završila svojo pripovedko o rešenem mlinarju, ki bi bil kmalu žrtev prenaglo došle vode. Njene oči so se zapičile v Marico vprašujoče, češ: Ali boš mogla ti, ki so ti neznane kraške tajnosti, odoleti, ko te objame j o stiske od
vseh strani, ali ostaneš ali padeš? Bomo videli.
Marica se je bala teh oči in vendar je vedela, da jim mora kljubovati.
»Nevarne so naravne tajnosti,« je dejala, »verjamem, toda še hujša je človeška zlobnost.«
»Zlobnost, da . . .,« je ponovila tašča in odložila očala. Začela je z nevesto govoriti o gospodinjskih stvareh.
Neki drugi večer so govorili o neznanih prostorih v matavunskih kotlinah. Ob suši namreč, meseca julija in avgusta voda komaj leze v podzemeljske shrambe. Tedaj žene radovednost preiskovalce kraških zanimivosti tudi v te tajnostne kraje, v kraljestvo duhov in čarobnih pravljic.
Ta večer je pripovedovala starejša svakinja, visoka, močna devoj-ka, popolnoma moškega glasu in moških kretenj, dogodbo iz podzemeljskih krajev.
Zgradili so nekdaj iz posameznih delov trden čoln in veslali oprezno za vodo v Neptunovo kraljestvo trije mladeniči-tujci. Goreče plamenice so jim razkazovale nerazkrite krasote, ki jih ni dano videti vsakemu zemljami. Po mnogih ovinkih in duplinah, zroči orjaške sklade skalovja, strme slapove in jezera ter mogočen strop nad seboj, ki se je blestel v samih biserjih, priveslajo na breg širnega jezera. Preiskati je bilo treba, kje ima voda odtok, sicer
ne morejo dalje. Bajno krasen prizor radovednemu očesu! Tu je doni povodnih vil, bivališče morske deklice, gospodstvo povodnega moža, pokrajina, kakor jih poznajo samo orientalske pravljice. Prerokovalci veslajo ob svitu plamenic križem jezera, a ne najdejo odtoka vode. Na nekem mestu se jim dozdeva, da bi se utegnila razširjati velika podzemeljska jama nekoliko nad jezersko gladino. To bi bilo vredno pogledati. Pritisnejo k bregu. Eden mladeničev spleza na strmi rob, dva ostaneta v čolnu. Mladenič na robu vžge plamenico in stopa varno po mokroto i h tleh v prostorno votlino. Med potoma naznanja z veselimi vzkliki radost o krasoti okoli sebe. Mladenič stopa pogumno naprej. Svit njegove plamenice se ni več videl in tudi glas je le še malo odmeval iz votline. Slednjič je bilo za njim vse tiho kakor bi se udri v grob ...
Ona v čolnu čakata, čakata, a ne dočakata ničesar. Po času, ki je odmerjen, da dogori plamenica, sta izračunala, da je gotovo ponesrečil tovariš. Druge luči ni imel s seboj in po temi tudi ne more nazaj v čoln. Kako pa sedaj?
Ali naj pustita čoln in ga gresta iskat? Ni li mogoče, da ponesrečita še onadva? Nekaj je pa še bolj gotova: dogore jima plamenice, pa so izgubljeni vsi trije. Težko jima je delo, pustiti prijatelja v naročju smrti, a še težje, pustiti lastno življenje negotovi rešitvi.
do odvadili tega nehvaležnega in brezupnega Sisifovega dela. Potem pa bo tudi le še korak do razmišljanja: Cui prodest, komu je na korist nas takozvani kulturni boj do noža in brez ženevskega rdečega križa? Mari je res mali, od vseh strani oblegani slovenski narod poklican v to, da naj sovražnim mogočnim sosedom rešuje svetovne probleme? Mari naj postane v resnici ta naš ljubljeni na-rodič — naj se mi oprosti trivijalni izraz — evropski »Probier - Kanin-chenf« Mari res nimamo več ničesar skupnega?
Moja gospoda , jaz vam ne bom citiral sv. Tomaža, jaz vam ne bom klical v spomin taktike drugih narodov, borečih se za svoj politični in narodni obstoj, jaz prosim ic: Razmišljajmo 1 Boj mora hiti, v življenju narodov je mir stagnacija, toda vprašanje je, je-li mora biti boj tak, kakršen je naš današnji? In niti za to oeozoritev nimam nikakršnega oficialnega mandata, bila je to beseda, ki mi je impulzivno silila iz srca na usta v tem velevažneni trenutku. Naj bi vzlic temu ne padla zgolj na trda, nerodovitna tla.
V tej nadi bom glasoval z mirno vestjo za prehod v specialno debato o predlogih ustavnega odseka. (Živahno odobravanje).
Glasovi iz Hffle.
Štiristoletnica idrijskega rudnika. Živo srebro so zasledili v Idriji že leta 1490. ali 1497., in sicer ob studencu današnje cerkve sv. Trojice. Uspehi kopanja so bili spočetka le majhni, kakor so bila neznatna sredstva, s katerimi so razpolagali privatni gospodarji (družbe). Kopati so pričeli rudo na severu (pri Sv.Tro-jici), pa že leta 1500. so poskušali svojo srečo na nasprotni strani pod Tičnico, kjer so otvorili Antonijev rov. Na starem (šolskem) trgu so zgradili prvi šaht in tam dne 22. rožnika 1508., torej na dan sv. Ahacija, prišli do prave rude. Kakor so že ljudje navajeni svoje lastne zasluge deliti s svetniki, tako so tudi tedaj srečni dogodek vpisali v dobro sv. Aha-ciju. Dotični šaht so imenovali po njem. njega samega pa so sprejeli za patrona idrijskega rudnika. In od tedaj je god sv. Ahacija v Idriji velik praznik. V ponedeljek bode torej pravzaprav 4001etnica idrijskega rudnika.
Nekaj   zgodovinskih podatkov.
iz preteklosti Idrije. Gospodarji rudnikov v Idriji so bile skraja različne družbe — tja do leta 1580., ko so prišli v državno upravo. — Leta 1509. so zasedli mesto Benečani, a so bili čez leto že zopet pregnani. — Da bi se lažje branili pred sovražniki, ki so hlepeli po bogatih podzemskih zakladih, zgradili so posestniki rudnikov v 1. 1520.—1531. grad »Gewer-kenegg«. — Leta 1525. se je posul vzhodni del Kobalovih planin in zajezil Idrijci strugo, da je bilo skoro celo mesto pod vodo. — Leta 1532. je bilo zasutih večje število rudarjev. — Le ta 1607. je bilo mesto izločeno iz tolminskega glavarstva. Ustanovil se je »Montanwerk Idria«, ki so mu priklopili obširna zelljišča, ponajveč gozdove. Rudnik je imel tudi civil-no-sodno oblast. Glede uprave je bila montanska domena idrijska neposredno pod deželnoknežjo komoro, samo glede kriminalnega pravosodstva je spadala pod tolminsko glavarstvo, torej pod Goriško. — Leta 1783. je f»Herrschaft Idria« prišla pod kranjsko deželo. — Francozi so bili večkrat gospodarji Idrije, tako v 1. 1797.
Žalostna veslata nazaj proti vhodu po pomoč, da pridejo ljudje in poiščejo  živega ali mrtvega tovariša.
Nesrečnik je zdrsnil v prepad. Plamenica mu je padla v vodo in ngasnila, sam se je pobil in onesvestil. Ker se je kmalu zavedel v podzemeljskem hladu, je spoznal, da je tukaj — njegov grob . . .
V nekoiko urah so došli ljudje, šli po njegovem sledu, ga našli in prepeljali v bolnico, kjer je okreval.
Hude, nepremagljive so kraške moči, kaj?
Tako je svakinja završila svojo pripovedko in se debelo zasmejala. Smeh je pretresel Marico, ker je slutila v njem njeno zlobo.
»Vemo pa še neko drugo pravljico,« je dostavila tašča in se ozrla v svoji hčeri, »kjer je rešitev še veliko bolj težavna, kakor pri prvih dveh. To izveš pa drugikrat. Nocoj: Lahko noč, Marica!«
Poslovile so se in razšle. Marici se je zdelo, da pozdrav gospe tašče nocoj ni bil iskren in njena opomnja o tretji pravljici zagonetna. Cemu je tedaj pogledala samo svoji hčeri in ne nje. Domislila se je iz mladih let pravljice o treh kačah in se stresla ...
K trem kačam je namreč došla deklica, ki jo je mačeha poslala pozimi v gozd po jagod. Ker ni poznala zvijače, jim je zaupala svojo nesre-
do 1798., potem leta 1805., toda ne za dolgo. K ilirskemu kraljestvu je spadala Idrija od leta 1809. do 1813.
— Leta 1803. je  gorelo v rudniku.
— Leta 1837. je voda vdrla v jamo, in sicer v Terezij inem šahtu. Sele s parnim strojem so jo mogli izpumpa-ti. — Leta 1846. je zopet velikanski požar zahteval več človeških žrtev.
— L. 1875.—1877. je erar zgradil ljudsko šolo, ki še danes nosi napis »K. k. AVerksvolksschule«. — Od 1. 1814. do leta 1880. je dala Idrija erar j u dobička 47,493.510 K.
Na kak poseben način se 4001et-nica ne bode praznovala. Na dan sv. Ahacija bode slovesna maša z običajno parado uradništva in pazni-štva. Svoj čas so se parade udeleževali tudi rudarji; nastopali so v rudarskih uniformah. Zavedno delavstvo pa je to navado odpravilo. Danes imajo le redki rudarji še »per-kitle«. Čisto naravno; v današnjih resnih časih vzame človeku skrb za kruh vsako veselje do nesmiselnih parad; pa se tudi ne splača za par dni v letu napravi jati si drago uniformo. Še uradniki, raz ven nekaterih učiteljev, si jo le neradi nabavijo. Vrhu tega so pa parade, ki se vedno vrše le na komando, znak nesvobode, subordinacije. Zato se jih tudi idrijsko delavstvo ne udeležuje več. Letos pa hoče gospod nadoskrbnik Penco štiristoletnico porabiti v to, da bi zopet oživel nekdanje slavnostne parade. V tem smislu je poskušal vplivati na odbornike rudarske zadruge. Naročal je rudarjem, naj se prostovoljno udeleže parade, kdor nima uniforme, naj pride v eivilu.Ce ima kdo že zamazano uniformo, naj jo kar prinese, jo bode že on (gospod Penco) dal osnažiti. Toda med radarji ni več smisla za take neumnosti in dvomimo, da bi nadoskrbniko-vo prizadevanje imelo zaželjenega uspeha. Dajte rudarjem v proslavo 4001etnice enkrat dvojno plačo, to bo jubilej; morda bodo za trenotek pozabili, da je proslava štiristoletnice pravzaprav proslava štiristoletnega izkorišče vanj a in suženjstva.
Tistega srečnega rudarja, ki se
je tudi udeležil jubilejnega sprevoda, so klerikalni pisarji in pazniki baje le radi tega vzeli seboj, da jim je prenašal kovčege. Bo tudi najbrže res, ker po našem mnenju navaden rudar s tako gospodo sploh ne more drugače potovati kakor v vlogi ponižnega sluge.
Veselica, ki jo je minolo nedeljo priredila moška podružnica sv. Cirila in Metoda na vrtu g. Grudna v Jeličnem vrhu, je prav dobro uspela, dasiravno smo pogrešali še marsikoga. Tako godba kakor pevski zbor sta žela burno pohvalo.
Društvo za mladinsko skrb napravi prihodnjo nedeljo na mestnem trgu veliko javno tombolo s prav lepimi dobitki. Namen je nepolitičen, človekoljuben, zato poživljamo naprednjake, da pridno kupujejo tablice. Marsikdo bo s tem zavaroval tudi svoje otroke.
Dopisi.
Iz Hotedršice. Zadnji dopis iz Hotedršice v »Slovenskem Narodu« je silno razburil mračne duhove tukajšnjih klerikalnih kimavcev. Zlasti pri županu Petkovšku je bilo ravno tako, kot v sršenovem gnezdu, ka-
čo. Kače pa niso imele usmiljenja ž njo in so se ji ovile okolu telesa ter jo pikale. Morala jim je obljubiti, da jim pripelje v jamo moško osebo dvajset let staro, pa še nedolžno. Šla je naprej po gozdu in srečala mladeniča v krasni opravi. Potožila mu je svojo nesrečo. Takoj je krenil z njo. V jami so vse tri kače skočile nanj, da bi mu izpile kri. On pa mahne prvo z mečem. Kar se spremeni v jezično staro babo. Mahne drugo. Kar se premeni v nevoščljivo staro devico. Mahne tretjo. Kar se premeni v dekličino mačeho. Razšle so se, kakor bi jih raznesel veter na vse strani.
. Mladenič je pa peljal siroto na svoj dom, ki je bil v zlatem gradu za deveto goro, kjer zahaja solnce. Tam jo je vzel za ženo.
Drugače je bilo z Debelčevo nevesto.
Navidezna prva prijaznost tašče in obeh hčera je spuhtela v nekoliko dneh. Potem se je začelo za Marico trpljenje vsak dan hujše. Ni jim znala kuhati povšeči. Hiša je bila nesnažna. Dekle je niso slušale. Celo kokoši niso tako spoštovale nove gospodinje, kakor so nekdaj staro. Marica se je nadejala, da bo vsaj Polde njen rešitelj. Kaj še? Izkazal se je junaka, ki se je tudi bal svoje matere in sester. Zakaj ni on nje rešitelj? Ali ni njen soprog?
Izginila je vsaka  iluzija o za-
dar kdo dreza vanj, ali pa med netopirji, če kdo posveti med nje v kakem brlogu. Za mater županjo smo se že bali, kajti bila je vsa besna in resno smo* že mislili, da jo bode treba poslati na Studenec vsled tega, ker je prišla nekoliko pod tiskovni valjar. Očka župan so sicer en čas mater županjo pomilovali, en čas tolažili, a ona se le ni dala utolažiti, zato so pa še oni začeli skakati, kot teliček, če mu deneš pod rep tlečo gobo.Ko so se nekoliko pomirili, so zaceli z mrzli-ško hitrostjo iskati dopisnika »Slovenskega Naroda«. Hitro so začeli dolžiti posestnika, ki jih je nekoč spravil v žakelj in vsled tega že dalj časa kuhajo jezo nad njim. Že so mislili, da se ohlade nad njim in da ga poli jejo s svojim črnim žolčem — pa jim je kakor strela z jasnega neba Šinila v glavo misel, da s tem človekom ni dobro treti lešnikov. Jarc pa je bil jezen kot modras, če se ga draži in klical hudiča iz pekla, naj vzame tistega človeka, ki je spisal omenjeni dopis. Dalje je menda preklinjal vse šole in je milo zdihoval po onih časih, ko kmetje niso znali ne pisati in ne čitati. Kako je bilo takrat lepo na svetu, si je mislil, ko so kmetje vsako pismo nosili prečita t v župnišče. Zdaj pa so ti, nekdaj tako zabiti kmetici, tako izšolani, da celo dopise spisu je jo. Zato pa Jarc preklinja šole, ko vidi, da se ljudje vedno bolj izobražujejo in da bo kmalu minula doba, kc črnosuknježem ne bo več mogoče izmozgavati ubogih ljudi. Će se pa Jarc tako dobro razume s hudiči, mu svetujemo, naj si on enega nabavi, da mu bode drva razcepil, ko mu jih ljudje nič več nočejo na tlaki. Hudički so gotovo pridni in z malim zadovoljni, torej le poizkusi naj Jarc. Samo to ne vemo, ali so še hudiči tako neumni, da bi na tlako hodili; skoraj gotovo ne! Nič drugega Jarcu ne pomaga, kot da si zaviha rokave in si razcepi drva sam, ali pa če pošteno plača delavce. Očka Petkovšek in zloglasni Jarc bi rada vso našo občino spravila pod klerikalni plašč. Ker pa je v občini večina naprednega mišljenja, dela njima to velike zapreke. To boli naša mračnjaka v dno duše. Zato je postala zdivjanost v cerkvi in zunaj nje. In kar ni mogoče doseči v cerkvi z zlorabo vere, to naj pripomore klerikalni bog,— denar. Vse naprednjake nameravata zadrgniti s posojilnico, ki jo ustanove. Zvonec pri tej posojilnici bo nosil župan Petkovšek, ki se odlikuje zlasti s tem, da je v zadnjih treh letih kot župan izpraznil do dna občinsko blagajno. Jarc gotovo ne potrebuje posojilnice, ampak hranilnico. Mogoče, da mu nočejo v drugih hranilnicah več sprejemati njegovih ogromnih tisočakov, zato pa se naj doma ustanovi zavod, ki bo njegove kapitale posojal našim občanom. Na vse mogoče načine iz-žeraa uboge ljudi, a ni mu še dovolj, še s posojilnico namerava iz njih iz-prešati zadnji groš. Torej, Hotenci, pozor! Varujte se pasti, ki jo vam nastavljata Petkovšek in Jarc! Menda poznate dobro oba. Petkovšek je bil že tri leta župan in ali je kaj storil za vas? Nič! Denar iz občinske blagajne pa je ves pognal v zrak, tako da sedaj pajki predejo v nji. Nekdaj tako bogata naša občina bode prišla še na kant, ako ji bode še kaj županoval potuhnjeni Petkovšek. Tudi Jarca lahko poznate. Le pomislite, kakšnoštolnino morate plačevati pri pogrebih, to presega že vse meje. Kaj, ali bi se ne dalo priti v okom takemu odiranju ljudstva?! Zdaj pa še pride klerikalna posojilnica, ki bode spravljala občane na boben in beraško palico! Možje, po----------------— —
konski sreči. Kam naj krene sirota? V gostilni sama, v štacuni sama, v kuhinji sama; za njo pa vedno ostri jeziki, pikre opomnje, večna kritika, uničujoča in razdirajoča.
Čula je že tudi opomnje gospe tašče, da bi Marička lahko opravljala sama tudi pošto. Odpraviteljica zahteva precejšnjo plačo in nobena jed ji ni po volji. »Koliko bi se prihranilo samo pri tem, a?«
Odgovorila je, da za to nima potrebne prakse, ne preizkušnje.
»Pa jo napravi! Le j te si no!« se zadere nanjo stara Debelčevka, ki ni nobene hčere pustila prakticirati na pošti.
Mlada gospa Marica se je začela torej pomalem muditi na poštnem uradu, izpraševati to in ono. Naročila je za to potrebne knjige, začela prakso in se učila vse noči. Podnevi je imela polne roke dela, ponoči polno glavo paragrafov in enakih suho-parnosti. To bi bilo preveč tudi za moške rame.
Obletnico poroke sta praznovala mlada Debelčeva tako, da je Marica napravila preizkušnjo za pošto, mu kmalii na to povila sina Dalibora, zbolela vsled prehudega napora na očeh in se odpeljala v bolnico___Bali so se, da oslepi popolnoma. Ta nesreča je sicer ni dohitela, toda previdnost ji je prihranila še kaj hujšega.
zor! Žalostno pa je Še najbolj, da se dobe ljudje, ki slepo drve za sleparskim klerikalizmom, da navdušeno pritrjujejo Jarcu in mu kimajo z glavo, kakor osel, kadar se mu pokla-da dobra krma. Kar »gaspud« nare-de, je vse prav storjeno, trdijo in pogumno gredo v boj za »sveto stvar«, kakor oni pravijo, a gredo v resnici v boj — proti samemu sebi. No, pa posijalo bode solnce, ki bo raztopilo ledeno skorjo, ki obdaja nekatere ljudi. Začelo se je svitati in tega ne bo preprečil noben Jarc, če še tako trka! Napredno bralno društvo in javna ljudsko knjižnico snujemo pri nas v grozno jezo naših zaslepljenih klerikalcev. Kar iz sebe so sedaj. Mislili so, da bodo vse ljudi polovili v svoje klerikalno društvo. Jej, jej! No, kaj hočemo — trošt je šel po horŠt. Kajneda kimovčki, da res! Apeluje-mo na vse napredno misleče občane, da se oklenejo teh prekoristnih društev in jih tudi kolikor mogoče gmotno podpirajo. Obračamo pa se tudi do vseh onih naših rojakov, ki si po svetu služijo vsakdanji kruh, da nam nekoliko priskočijo na pomoč. Vsak, bodisi še tako majhen dar se hvaležno sprejme. Dobro došle so nam tudi knjige. Darove sprejema gosp. Frančišek Nagode, Hotedršica št. 27. — Predno končamo, povemo še to, da v klerikalne liste dopisujejo od nas: »Cvetka sv. čistosti« ali »tehant«, »kaplan« novosvetki in cerkvena miš iz Gričev. Zabeležili smo to vsled tega, da vidijo ljudje, koliko so vredni dopisi iz Hotedršice v lopovskem. smrdljivem »Domoljubu«. K sklepu še to: Ne mislite, da je ta dopis spisal Frančišek Nagode. On ni s tem dopisom v nobeni zvezi. Na svidenje pri Filipih. — A.Kajvammar iz Kaj-tebriga.
Iz Gorenjega Logatca. V nedeljo, dne 14. t. m. je priredilo tukajšnje učiteljstvo šolsko veselico. Program je bil mikaven, otroci so prav ljubko peli in izvrstno igrali, kar pač priča, da se je učitelj stvo mnogo trudilo, predvsem gospod nadučitelj Punčuh. »Sanjavi Janko« pač ni mogel bolje pogoditi svoje vloge kot jo je. Z obrazov navdušenih otrok se je lahko čitalo, kako veseli so prišli na oder, da pokažejo občinstvu, kaj znajo. Toda občinstva ni bilo. Kmečkega posestnika niti enega, kmetic menda samo pet, od drugih boljših Logatčanov pa tudi skoro toliko kot nič. Ako priredi kak »komedijantar zabavo«, vre po navadi vse »boljše« skupaj. Predstave »Katoliškega izobraževalnega društva« so vedno jako obiskane, le kadar priredi učitelj z otroci kako veselico, se vse odlikuje z nenavzočnostjo. To se pravi delati veselje otrokom in pogum delujočemu učiteljstvu, ki se trudi s prirejanjem šolskih veselic le za omiko mladine in napredek kraja. Čisti dobiček nedeljske veselice je namenjen za napravo novega glasbenega instrumenta. No, s takim dobičkom naj se kupijo »orgelce«. Ko je pa priredilo »Katoliško društvo v Logatcu« veselico tudi v namen, da si kupi harmonij, ali veste Logačani, kdo se je vse udeležil? Da, da, šola, učitelj-stvo, to je menda mnogim le nekak »nepridiprav«. Od učiteljstva zahtevajo vse, a drugače se ne briga svet dosti zanj. To se pravi: Učitelj, posnemaj te ljudi, in se ti bo prav tako dobro godilo, v delu gotovo ne boš poginil!
Državni zbor.
Dunaj, 19, junija. Proračunska debata se tira z veliko naglico h koncu. Danes je govorilo 18 poslancev, med njimi 7 socialnih demokra-
tov; potemtakem je število govornikov že prekoračilo 150. Predsedstvo namerava prihodnji ponedeljek debato zaključiti, ker bo do takrat že govorila večina socialnih demokratov ter potemtakem stranka ne bo delala prevelikih ovir skrajšanju debate. Skrajšanje debate je potrebno že zategadelj ,ker je že dosedaj prijavljenih 40 stvarnih popravkov; tudi število nujnih predlogov neprestano narašča ter jih je že sedaj 15. Ako bo tedaj vlada uvidela, da ni mogoče preko tolikih ovir dognati vsega programa ,je prav lahko mogoče, da se zasedanje državnega zbora nepričakovano naglo zaključi. — V začetku seje je interpeliral posl. M a 1 i k naučnega ministra zaradi znane cesarjeve izjave o vseučilišč-nih rektorjih. Minister dr. M a r -c h e t je odgovarjal, da se cesarjeve izjave ne morejo komentirati, toda toliko lahko potrdi, da v cesarjevih besedah ni bilo graje za rektorje niti proti sklepom, ki jih je sprejela konferenca rektorjev pod njegovim predsedstvom. — V proračunski razpravi je govoril prvi posl. Man-d i č , in sicer hrvaško, zadnji pa je imel svoj deviški govor posl. P i -š e k. Potem so sledila razna vprašanja. Poslanec C h o c je predlagal, naj se otvori o odgovoru ministra Marcheta debata. Pri glasovanju pa se je pokazalo, da zbornica sploh ni več sklepčna; zaradi tega se bo o Chocovem predlogu jutri glasovanja ponovilo. — Češki radikalni poslanci so vložili nujni predlog, s katerim se vlada poziva, naj v začetku prihodnjega zasedanja predloži vsem deželnim zborom zakonske načrte, s katerimi se uvede za vse deželne zbore splošna, enaka, tajna in direktna volilna pravica.
Štrajk na visokih šolah.
Dunaj, 19. junija. Profesorski kolegij dunajske tehnike je izda! zadnji poziv na dijake, naj pridejo prihodnji ponedeljek k predavanju. To im svetujejo profesorji kot dobri prijatelji; ako pa ne slušajo, bo posledice neizogibne. V istem času. ko se je ta razglas nabil, došla je iz Ino-mosta brzojavka: »Dalje štrajkati!« Tudi iz Prage se je brzojavno naznanilo, da bo ondotno dijaštvo štrajkalo.
Zavarovanje za starost in onemoglost
Dunaj, 19. junija. Industrijski svet je v navzočnosti zastopnikov trgovinskega ministrstva in ministrstva notranjih del znova razpravljal o pokojninskem zavarovanju. Sklenilo se je naprositi vlado, naj predloži poslanski zbornici zakonski načrt, da zakon o pokojninskem zavarovanju toliko časa ne stopi v veljavo, dokler se ne resi splošno zavarovanje ter se tudi zavarovanje privatnih uradnikov spravi v okvir tega zakona.
Avstro-Ogrska in Črna gora.
Sarajevo, 19. junija. Urednik novoustanovljenega nemške-dnevnika »Sarajevoer Tagblatt« je brzojavno povprašal na Cetinje. ali je res, da uvaja Crna gora ob hercegov inski meji izredne vojaške priprave. Brzojavni odgovor iz Cetinja pravi: »Dobri sosedni odnošaji med Avstro-Ogrsko in Črno goro. ki so posledica dolgoletnega prisrčnega sporazumljenja med obema vladarjema, niso po zadnjem knezovem obisku v Petrogradu ničesar izgubili na svoji korektnosti. Popolnoma napačna  so  poročila  nekaterih zuna-
Sedaj je bilo tašči sicer ustreženo zastran pošte. Odslovili so torej prejšnjo odpraviteljico, ko se je vrnila mlada gospa iz bolnice in prevzela poštni urad. S tem je bila pa odvzeta vsem tistim poslom, kjer je bila ko gospodinja najbolj potrebna: v kuhinji nikogar, gostilna prazna in štaeuna. Strupeni jezik gospe tašče si je znal pomagati tudi tukaj. Izmislila si je, da je lena, pregospo-ska, ker vedno tiči v uradu, ko bi lahko opravljala še vse drugo pri hiši.
Marici se je storilo inako: toliko zlobnosti nima deset škrbastih bab skupaj. Kdo naj ustreže ti ženski hijeni? Ali mi bo ukazovala tudi v c. kr. uradu, kamor ne seza njena oblast,
»Ne, ne! Povsod je moja oblast. Ne samo tam, kjer ti delaš, tudi tam, kjer prejemaš plačilo.«
»Sama si odštevam plačilo. Za vas se ne bom trudila.«
»Samo za moj priboljšek, prosim.« Pogledala jo je strupeno, zmagovito. Marica ni odgovorila, samo mislila si je, to je pekel in ne krščanska hiša. To je satan in ne ženska.
Šla je k Poldetu in zahtevala, naj proda vse, poplača dolgove ter izplača mater in sestri.
»Marica, potem mi ne ostane nič; materi bom pa vendar moral še
dajati priboljšek, ker je tako izgovorjeno.«
»Torej sva midva robova tvoje matere. Delati morava, da se rede kače na najinih prsih.«
Leopold je molčal, zakaj vedel je, da govori ženka resnico, a si ne more pomagati.
»Veš kaj, moj dragi! Dajva vsaj v najem. Ti boš potlej bolj prost, ba-vil se boš v gostilni in prodajalni, a jaz na pošti, da se vsaj preživimo pošteno s tem, kar pridobiva s svojimi rokami. Dohodek s posestva naj gre za dolgove in priboljšek.«
To je obveljalo.
Poslej pa je imela tašča še več časa, zakaj prej so jo vsaj zamudila na vrtu ali pri delavcih na polju, kamor je hodila ščebetat in opravljat; sedaj se je pa držala samo doma ter regijala in zabavljala, da se je kadilo pred njo in za njo.
Tretje leto svojega trpljenja je Marica rodila mrtvo dete. Zaradi oči je morala zopet v bolnico. Ko je ponehal napor, so se izboljšale tudi oči. Ostavila je bolnico in se vrnila za nekaj dni k mami popolnoma strta. Žalost ji je ostala v srcu, trpljenje v udih. Nihče bi več v nji ne prepoznal nekdaj tako cvetoče Dolenčeve Marice. Samo še senca je nekdaj tako živahne deklice.
Mlinarju na strehi je zasijala rešitev tretji dan. V nekoliko urah
1. Priloga »Slovenskemu Ifarodn" it 142, dne
njih listov o izrednih vojaških pripravah na hercegovinski meji in o gradnji utrdb.«
Ministrska kriza v Srbiji.
B e 1 g r a d , 19. junija. O demisiji Pašičeve vlade je izšel ofieiozni komunike, ki pravi, da je vlada podala demisijo iz patriotičnih nagibov, dasi je imela večino v skupščini. S tem je hotela vlada omogočiti hitro in plodonosno delovanje skupščine iz važnih vzrokov, ki so v interesu srbske narodnosti. V političnih krogih prevladuje prepričanje, da bo kralj demisijo sprejel, dasi uživa sedanja vlada popolno zaupanje krone. Kriza se reši šele v nekaterih dneh, ker počaka kralj konstituiranje skupščine ter se bodo vršila med političnimi strankami še pogajanja, da se kriza poleže. — Ako se dožene kompromis, je pričakovati starora-dikalno ministrstvo Velimirovičevo ali pa koalicijsko ministrstvo Nikoli-ćevo. Prvo ministrstvo bi rešilo proračun in trgovinsko pogodbo z Avstro-Ogrsko, drugo pa bi dognalo le proračun ter izvedlo nove volitve. Ako pa se kompromisna pogajanja razbi-jejo, bo zopet imenovano Pašičevo ministrstvo.
Nova politična zveza na Ruskem.
Petrograd, 19. junija. Vlada je odobrila starorusko zvezo, ki hoče pod geslom »Rusija Rusom« pospeševati prevlado ruskega elementa v ruski državi ter pobijati vpliv tujih narodov. Ustanovitelj zveze je profesor Kuplevaški.
Angleško-ruski dogovor o Macedoniji. P<S?J9i
London, 19. junija. Dogovor, ki sta ga sklenila angleški minister Hardinge in ruski Izvolski, ima sledečo vsebino: Dogovor je uspeli angleške diplomacije, ker je ruska vlada sprejela vse glavne točke ministra Grevja. Spremembe so take, da ne morejo žaliti sultanove občutljivosti niti bojazni gotovih velesil glede statusa quo v Orijentu. Sklenilo se je. da se o macedonskem vprašanju razpravlja v dveh delih. Najprej se napravi pomirjevalni načrt, a temu sledi načrt stalnih reform. Za pomirjevalne kolone se ne bodo porablja1! inozemski orožniki, temuč redne turške čete. Stroški za te čete se poravnajo iz macedonskega civilnega proračuna, V trajnem reformnem načrtu prevladuje Grevjevo načelo, d« morajo tvoriti stroški civilne uprave prvo breme macedonskega proračuna. Glede vrhovnega guvernerja so se sprejeli ruski predlogi, da se guverner izvoli na sedem let ter dobi jamstvo za pokojnino. — Načrte predloži ruska vlada formalno velesilam, in ako jih velesile odobre, se predložijo turški vladi. Glede pomirjen j a izide ruska nota že prihodnje dni. Glede te točke je pritrdilo velesil zagotovljeno. Ker se pri vsem tem varujejo sultanove suverene pravice, je upati, da načrt sploh ne naleti na opozicijo. — Zatrjuje se, da je angleško-ruski reformni načrt že dobil odobrenje Francije, Italije in Av-stro-Ogrske. Vrhovni guverner se ne bo imenoval, temuč le vrhovni nadzornik, ki se bo smel udeleževati sej finančne komisije. Orožništvo ee znatno pomnoži ter bodo v vseh vaseh straže pod poveljstvom orožni-skih častnikov. Da se zavaruje Turčiji suvereniteta, stopijo evropski častniki v turško službo, a imenovale jih bodo velesile.
Volitev predsednika v Ze-dinjenih državah.
London, 19. junija. Republikanski konvent v Cikagu je po celo-
je bil rešen ponesrečeni preiskovalec podzemeljskih zanimivosti. A kdo reši njo. Da, to je tista tretja pripovedka, ki jo je obetala nekoč nje ta-sca. O ni je treba pripovedovati, sama jo je preživela. In konec? Odkod naj dojde rešitev gospe Debelčevi, ko ne sme govoriti o svojem trpljenju niti lastni materi.
Zato je omenila mačeha, da je v tretji pripovedki težaven konec. Ali se reši ali ostane žrtev kakor gore nepremakljivih oviri — Lahka bi bila rešitev, ko bi bil takšen slučaj v noveli ali drami, toda v življenju vladajo često drugačna pravila nego v leposlovju.
Zasvetila pa je zvezda rešitve tudi nji. Nadejala se je ni in videla je ni. Kakol Saj je mislila do zadnjega, da je ni moči, ki bi njo ustavila v rešilnem delu, da izkoplje moža in sebe iz robstva družinskih razmer. Prav s tem je pa — pokopala samo sebe. Tako je bila oteta najple-menitejša žrtev brezsrčnim tiranom.
*
Že pred četrto obletnico poroke so jo zagrebli.
nočni seji proglasil kandidaturo Tafta za predsednika. Taftov program obsega minimalne   in maksimalne
carinske tarife, razširjenje vladne kontrole nad trusti in korporacijami ter navaja velikanski napredek pod republikansko vlado. Narodno premoženje presega narodno premoženje Anglije in njenih kolonij ter je večje kakor na Francoskem in Nemškem skupaj.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 20 junije.
— Deželni zbor kranjski. Včeraj se je med zastopniki vseh ljubljanski li listov sklenil dogovor, da ne bodo poročali o deželnozborskih razpravah ničesar, dokler jim predsedstvo ne da na razpolago v zbornici takšnih prostorov, kjer bi mogli vestno in neovirano vršiti svojo časnikarsko dolžnost. Ta dogovor je vezal ne samo dotične časnikarje, ki so ga sklenili, marveč tudi vse tiste liste, katere so dotični poročevalci zastopali. Vkljub temu je prinesel včerajšnji »Slovenec« podrobno poročilo o seji deželnega zbora. Ne moremo vedeti, če je bilo uredništvo »Slovenca« prisiljeno, da priobči to poročilo. V tem slučaju bi »Slovenče-vemu« poročevalcu ne mogli ničesar očitati, ker se je pri sklenjenem dogovoru ustmeno izrecno fiksiralo, tla zastopana uredništva ne priobčijo nobenega poročila o deželnozborski seji, razen ako se jih v to ne prisili s strani, ki imajo odločilno besedo pri listih. Ako pa te sile ni bilo ali če je zastopnik »Slovenca« celo sam poskrbel za poročilo o deželnozborski seji s tem, da je naprosil druge osebe, da so spisale to poročilo, ki ga je potem uredništvo »Slovenca« prostovoljno, ne da bi bilo v to kakorkoli prisiljeno, priobčilo, potem je zastopnik »Slovenca« postopal nelojalno in je kršil sklenjeni dogovor, zakaj jasno je, da se pri tem dogovoru ni šlo toliko za osebe poročevalcev, kakor za stvar — za poročanje samo. Vemo, da sta »Sloveučevo« poročilo napisala dr. Lampe in Žitnik. Oba sta žurnalista, zato bi baš pri njih bilo pričakovati, da bi vsaj ona respektirala dogovor, ki ga je sklenil z ostalimi zastopniki ljubljanskih listov njiju kolega, s katerim sedita v isti redakciji. Samo ob sebi se razume, da nas dogovor, ki je bil z ene strani že kršen, ne more več vezati, a vkljub temu se ga hočemo držati in bomo priobčili o deželnozborski seji samo poročilo v najglavnejših potezah. Deželni^ zbor je otvoril deželni glavar Š u k 1 j e. Poslanec G a n g 1 je stavil nujni predlog, naj deželni zbor odkloni zakonski načrt ustavnega odseka in naj se do jeseni izdela nov načrt deželnega reda in deželnozborskega volilnega reda na podlagi splošne, enake in tajne volilne pravice. Na to je referent dr. S u-s t e r š i č utemeljeval načrt ustavnega odseka, s katerim se izpreminja deželni red in deželnozborski volilni red. Grof Barbo je podal progr* -matično izjavo v imenu veleposestnikov, dr. Triller pa v imenu na-rodno-naprednega kluba (ta govor priobčujemo na drugem mestu). Nato je govoril G a n g 1 utemeljujoč svoj predlog za uvedbo splošne in enake volilne pravice, odgovarjali s » mu dr. Krek, dr. Lampe in dr. Šusteršič. Zbornica je prešla k podrobni razpravi z vsemi proti Gan-glovemu glasu. Dr. Vilfan je predlagal, naj se izločijo iz skupine mest in trgov tiste vasi, ki so v občinski zvezi z mesti in trgi, dr. Novak pa, naj se disciplinarni red prepusti sklepanju izpopolnjenega deželnega zbora. Nato je bil ves zakonski načrt o spremembi deželnega reda in deželnozborskega volilnega reda, kakor smo ga že priobčili, sprejet neizpre-menjen. Proti so glasovali G a n g 1, Lenarčič, dr. Novak, Ciril Pire, Supančič in dr.Vi 1 f a n. Zaključne govore sta imela deželni predsednik baron Schwarz in deželni glavar Š u k 1 j e. Koncem seje je baron Schwarz naznanil, da je zasedanje  deželnega  zbora odgođeno.
— »Slovenec« si je včeraj privoščil poslanca Gangla, ker je stavil nujni predlog za uvedbo splošne in enake volilne pravice v deželni zbor. Še ni dolgo tega, ko so se klerikalci delali, kakor da bi ne bilo bolj navdušenih pristašev splošne in enake volilne pravice, kakor so oni. No, časi se spreminjajo in sedaj klerikalni organ smeši tiste, ki se potegujejo za ista načela, ki so jih klerikalci sami pred leti proglašali za edino spasonosna. »Slovenec« pravi, da je prišel Gangl s svojim predlogom za sedem let prepozno. S tem menda hoče reči, da bi bil takšen predlog pred sedmimi leti v zbornici sprejet. če so bili klerikalci pred sedmimi leti o tem prepričani, potem se je čuditi, da niso takoj prišli na dan s takim predlogom! Deželni zbor bi imel v tem slučaju že leta in leta docela dc-
20. junija 1908.
mokratičen temelj in ne bilo bi ga treba sedaj šele »demokratizirati«. »Slovenec« je torej hotel udariti po Ganglu, pa je udaril le samega sebe po zobeh. Ce bivši zagovornik splošne in enake volilne pravice sedaj iz nje norce brije, je to stvar okusa, ako pa misli klerikalni monitor, da je s tem, ker Ganglov predlog včeraj ni prodrl, padla pod klop tudi v tem predlogu izražena ideja, se silno moti, ker bo nepopacena splošna in enaka volilna pravica preje ali sleje nastopila svojo zmagonoeno pot tudi v deželne zbore, če bo to klerikalcem ljubo ali ne.
— Deželni glavar Šuklje je na podlagi pooblastila deželnega zbora včeraj odposlal sledečo brzojavko Njegovemu Veličanstvu: »Deželni zbor Vašemu Veličanstvu vsikdar zveste vojvodine Kranjske je danes potom sporazumljenja sklenil izpre-membo deželnega reda in deželnega volilnega reda in mi obenem naročil, da Vašemu Veličanstvu najspo-štljiveje sporočim globoko udano zagotovilo neminljivo homagialne zvestobe deželnega zastopa.
— Tržaški deželni zbor je imel včeraj sejo ter sprejel vladni načrt volilne reforme v glavni in podrobni debati z odsekovimi spremembami soglasno.
— Katoliška rokodelska družba — klobase — in šenklavška procesija. Danes šele vemo, zakaj da so se članom katoliške rokodelske družbe, ko so v četrtek stopali s toliko samozavestjo za šenklavško procesijo, obrazi svetili v toliki nebeški gloriji. Klobase, same klobase, kamorkoli se je ozrlo njihovo duševno oko! Njihova misel je bila klobasa, klobasa je bila njihova molitev, klobase so bili njihovi pobožni vzdihi, ves svet jim je bil ena velika klobasa in zato so žarela njihova lica in so navdušenja plamtele njihove oči. To pa je prišlo tako-le: da se poveča sijaj šenklav-ške procesije in se vsemu svetu jasno dokaže, da je še zavedno katoliških mož, ki gredo za procesijo iz notranjega prepričanja, je katoliška rokodelska družba, kar vemo iz čisto gotovega vira in česar nam nihče ne bode mogel utajiti, obljubila vsakemu svojemu članu, vajencem kakor pomočnikom, da dobi pol mesene klobase, kos kruha in pjbl klobuka čre-šenj, kdor se udeleži šenklavške procesije. Vrhu tega se sme udeležiti izleta, ki ga družba juiri priredi na Vrhniko. In zato so prišli, zavedni in verni možje in fantje v polnem številu in vlekli svojo klobasarsko procesijo. Eno jim nasvet u jemo: Nn prelepi svoj prapor naj si dado napraviti sveti simbol svoje katoliške vernosti, pol mesene klobase, kos kruha in polovico klobuka črešenj. Pod tem praporom pa le pogumno v boj za vero, dom. Vse za pol klobase! Oja! Še je globokovernih mož od klobase do klobase. Amen.
— Zmaga klerikalne   ideje na Viču. Z Viča nam pišejo:  Kakor ste že poročali, je  prevzvišeni   14. t. m. blagoslovil našo novo cerkev. Zdi se nam vredno zapisati nekatere točke njegovega govora ob tej priliki. V prvi vrsti je ščuval okoličane proti Ljubljani, češ, to je mesto neverni-kov in odpadnikov, zmerjal poslance državnega zbora z brezbožniki, hvalil pa slovenske poslance, ki se v prvi vrsti bore za klerikalne ideje (on seveda imenuje    te ideje    verske . . .) Priznal je, da se povsod majejo stebri klerikalizma — da —   celo na Slovenskem smo prišli tako daleč. — Njegova milost zlorablja prižnico v vrhovne klerikalne agitacije.   In to imenujejo namestniki Kristusa vero! — Vas je bila slavnostno okrašena, raz hiš pa so   vibrale slovenske t robo j niče, v čast barona Schwarza, ki dosledno zatira pravice slovenskega naroda! In še večji škandal! Pod slavolokom, okrašenim s slovenskimi zastavami, predstavi znani župnik o. Hugolin občin, odbornike Schwarzu v nemškem jeziku!  Ni dovolj, da se v tujini žali naš narodni čut, v središču Slovenije, v bližini naše stolnice, se na sramoten način onečašča slovenska trobojnica!   Zastave žalostno so zaplapolale, mene pa je zabolelo v dno srca, ko sem gledal   ta prizor! Torej Vičani,   drugikrat razobesite nemške zastave, kar bo gotovo bolj ugajalo ljudem, ki še mislijo, da je slovenski jezik le za hlapce in dekle! Sicer pa ne vemo čemu   so sprejeli občinski odborniki Schwarza! (Gotovo radi njegovih zaslug   za viško občino).   Pre vzvišenemu   škofu pa povemo, da tudi Vič ni tako klerikalen, kakor se to dozdeva njemu, kajti mnogo posestnikov je okrasilo svoje hiše zgolj zaradi »ljubega   miru« s sosedi.  Na Viču cvete klerikalizem prav bujno le dobrega pol leta, odkar smo tako srečni, da imamo med seboj sinove sv. Frančiška.   Raz ven Marijine družbe so nam   ustanovili tudi že »Čuka«, o katerem pa menimo da kmalu od poje svojo mrtvaško pesem. Mnogim se gnusi to počen janje svetih očetov, ki so vse dni preteklega tedna priganjali uboge delavce, zmu-čene od dnevnega napora za svoj bo-
ri kruh, k postavljanju mlajev v čast največjih sovražnikov slovenskega rodu. Uboga raja je vzdigovala, oni pa, ki naj bi po naukih Krista, hladili rane človeštva so se radovali nad sadovi svojega dela! Dolgo smo molčali, a sedaj je dopolnjeno! Tudi na Viču straži duh Trubarjev, katerega je pred kratkim blagovolil eden naših patrov oblatiti na prižnici v zahvalo, ker nam je ta veliki mož podaril novoslovenski književni jezik in slovenske pismenke. Sicer pa kaj mar klerikalni duhovščini, če bi naše ljudstvo še danes ne znalo pisati in brati, vsaj potem bi duhovni še lažje izvrševali nad njim svoja inkvizicijska dela!
— Župnika Oblaka vedno bolj ignorirajo. V četrtek se je vršila v Št. Lovrencu običajna procesija Sv. Rešnjega telesa. Udeležba je bila tako malenkostna, da bi bil moral župnik skoro sam okoli, ako bi ne bilo Marijinih devic, nekaj pastirjev, ženic in šolske mladine, ki se je udeležila procesije pod nadzorstvom uči-teljstva, baje na pritisk okr. šol. oblasti. Pri tretjem blagoslovu mu pa Malovidemčanje niso hoteli niti šotorja postaviti. Bila je to ne mala blamaža, ki jo je mežnar v naglosti popravil s tem, da je prinesel od nekod mizico, par sveč in nekaj podob. Vse po zaslužen ju. Kakor Oblak s fa-rani, tako farani z Oblakom.
— Iz Dravelj. Šentviški kaplan Zabred se je čutil ponižanega, ker se ga ni upoštevalo pri otvoritvi gasilnega doma v Dravi j ah. Zato je na svojo roko poslal v »Slovenca« izjavo, v kateri napoveduje, kdaj je z draveljskim mežnarjem Rok. Kunt*-verjem govoril. Nas to pač ne briga! Ker se pa govori, da se je draveljskim dekletom grozilo, da če se udeleže otvoritve gasilnega doma, da izgube gotove službe, oziroma da se izbrišejo radi tega iz Marijine družbe, pričakujemo še kake stvarne j še izjave od gospoda kaplana. Nemara pride sedaj na vrsto mežnarica.
— Otvorjenje gasilnega doma v Dravi j ah se je vršilo v nedeljo, dne 14. t. m. jako slovesno. Bil je krasen dan, ko so se Draveljci   in njihovi številni gostje zbrali okoli lične stavbe, katero so postavili s svojimi žulji in veliko  požrtvovalnostjo.   14 društev se je udeležilo tega slavja in ga silcev v kroju je bilo častno število 207 mož.   Okoli gasilnega   doma je stalo več mlajev z zastavami, stavba sama  pa je bila z venci okrašena. Pred njo so se ob sviranju domžalske godbe zbrala gasilna društva, ob njej so se pa razvrstili drugi gostje, ki 90 od blizu in daleč prišli pozdravljat vrle draveljske gasilce. Ko se je pri-pejala   kumica   gospa   Anica Š u -steršičeva, so jo pozdravile družice v pečah in gdč. Borštnarjc-v a ji je izročila šopek domačih cvetlic. Nato vstane načelnik gasilcev iz Šmartna g. nadučitelj Fr. L a v t i ž a r in govori otvoritveni govor tako vzneseno in do srca segajoče, da je marsikateremu gasilcu in negasil-cu zaigrala solza radosti v očeh. Rekel je nekako: Ljubezen do bližnjega nas je združila in ta ljubezen bodi naše delo. Čast i tam draveljskim gasilcem na njih vztrajnosti in požrtvovalnosti in zagotavljam, da gasilci ostanemo zbrani v duhu ljubezni do bližnjega, kateremu hočemo biti kot zavedni   možje vselej na pomoč! — Nato je gospa kumica pozdravila vrle gasilce in obesila na dom lep venec s trobojnim trakom. Med govori je zapel Z i r o v n i k o v zbor par domorodnih pesmi.   Potem so se pa postavila gasilna društva v vrsto in z godbo  na  čelu  odkorakala v vas. Vračaje se, so defilirala pred gasilnim  domom,  kjer so jih čakali vsi načelniki in drugi gostje, in potem odšla na z zastavami okrašen vese-lični prostor k g. Iv. K r e g a r j u pri cerkvi.  Tu se je vršila veselica. Godba je pridno igrala in Ž i r o v -n i k o v   zbor   je nekaterikrat nastopil ter zapel več narodnih in umetnih pesmi. Občinstvo ga je navdušeno pozdravljalo. Tudi šišenski moški zbor je zapel par zborov in žel za nje zasluženo pohvalo. Vse je bilo dobre volje in se menilo o lepi slavnosti, o vrlih gasilcih itd. Nastopil je župnik v pokoju čast. gospod A. Brce in \ prisrčnih besedah pozdravljal gasilce in njih požrtovalno delo za bližnjega. Pristavil je pa, da imamo pomagati   tudi   bratom Slovencem ob naših  jezikovnih  mejah,   da ne' — p o g o r e,   ter  poživljal rodoljubno občinstvo, naj nikar ne pozabi gasilnega društva za obmejne rojake, t. j. Ciril - Metodove družbe. Navdušeno odobravanje je sledilo njegovim besedam in v par minutah je bila nabrana precejšnja vsota za obmejne brate. Ob lepi zabavi in resnih pogovorih je le prehitro prišel čas, da so morala razna društva odhajati. Domačini so pa ostali še v prijaznih po-menkih pozno v večer, mladina se je pa vrtela na podu. — Bil je to pravi praznik za Dravi je,   ki bo gotovo ostal   vsakemu   udeležencu v živem spominu.   Živeli vrli gasilci, živeli njihovi gostje! Na pomoč!
— Javna oblast v zasebni službi.
Čez glavo zadolžena vojvodinja Me-klenburška je našla nov vir dohodkov. Prav pridno išče po Kranjskem starine, ki jih potem z dobičkom prodaja. Zdaj koplje v bližini Šmarja pri Grosupljem. Menda prebiva že kakih 14 dni v šmarskem farovžu. Te dni je hotel neki ljubljanski gospod iti k Sv. Magdaleni pri Šmarju. Šel je seveda po javni cesti. Kar ga ustavi orožnik, češ, da po tej javni cesti ne sme hoditi. Ljubljanski gospod se je čudil, da je naenkrat prepovedano hoditi po javni cesti in je na svoja tozadevna vprašanja dobil pojasnilo, vsled katerega se je kar za glavo prijel. Javna oblast je javno cesto zaprla, ker se zljubi vojvodin j i Meklenburški kopati on-dukaj po starinah. Dotični orožnik je tudi pojasnil, da je neki uradnik okrajnega glavarstva bil doli in je tako odredil. Tu se pa že vse neha. Zato, da more vojvodinja Meklen-burška kopati starine, dobi orožništvo od politične oblasti ukaz, da mora uradoma na straži stati in ne sme dopustiti, da bi ljudje hodili po javni cesti, samo da vojvodin je pri kopanju ne motijo. Ali je svet že kaj takega doživeli
Iz Hotedršice. Na dopis v »Slovencu« z dne 10. junija t. 1. naj odgovorim le v toliko, kolikor se glavno tiče moje osebe. Resnično se je zbralo 3. t. m. pri meni nad^ 30 naprednih mož in fantov, da bi se zgo-vorili, kako bi se združili tudi naši naprednjaki. Določilo se je kot prvo storiti začetek s tem, da se otvori v Hotedršici javna ljudska knjižnica. Ničesar pa se ni sklenilo še glede »Bralnega društva«, ker razgovor o tem pride na vrsto šele pozneje in toliko bi gospod župnik lahko preje poizvedel, da ne bi javnosti napačno informiral. Naši napredni možje in fantje žele sami vsestranske naobrazbe in z veseljem sem se odzval njihovem pozivu; da, čas je, da se zgane pri nas tudi napredni element ter stori svojo dolžnost. Sodeloval bom in pomagal, kolikor bo v moji moči vedno, ne oziraje se na blatenje po klerikalnem časopisju in gospod župnik s svojo S. L. S. pa zamore pisariti po »Slovencu« in »Domoljubu« kolikor mu drago tudi v prihodnje, jaz si ne storim iz tega prav nič. G. župnik je v svojem dopisu jasno pokazal, na kako mehkih tleh stoji njegova organizacija in kako bore malo zaupanja zamore staviti v svojo klerikalno »trdnjavo«, a ker si ne more drugače, pa si skuša pomagati z ironiziranjem, s smešenjem gotovih njemu nepriljubljenih oseb in pa kar je skrajnega obsojanja vredno, skuša si pomagati s tem, da javno poživlja proti poštenemu rokodelcu, ki si s trudom svojih rok služi pošteno svoj vsakdanji kruh, da bi mu odvzel njegov zaslužek in mu s tem škodoval. G. župnik, vprašam vas, ali je to ona krščanska ljubezen, katero poudarjate nedeljo za nedeljo na leci, ali je to ljubezen do bližnjega, ako javno v časopisu poživljate proti poštenemu možu, da bi se mu s tem skrajšal njegov zaslužek?! Velika je dolžnost Kristovega namestnika, kajti prevzel je težko nalogo zbliževati ljudstvo v medsebojni ljubezni, vi se pa drznete javno v svojem dopisu napasti onega, ki vas le opomni vaših naukov, da se po njih tudi dejansko ravnate. Ako greste vi tako daleč, da nosite lepe nauke Kristove le na jeziku, dejanj svojih pa ne ravnate po njih — tedaj bodite si v svesti, da bo napočil kmalu nov dan, kateremu bo svetila druga, lepša zarja. Prečita j te gorenje vrstice, in ako ste v resnici mož, s katerim je mogoče razmotrl-vati resno in ako hočete z menoj stvarnega razpravljanja, tedaj morate pustiti vsebine prazne in puhle dopise v »Slovencu« in »Domoljubu«, pa podati kaj stvarnega, kaj konkretnega. Na slične napade na mojo osebo, kot je bil zadnji v »Slovencu« in »Domoljubu«, jaz ne odgovarjam več, ker se mi ne zdi vredno. Danes, vprvič le zato, da si ne bodete morda napačno predstavljali, da ste kaj dosegli s svojim dopisom. Bodite torej mož v svojem nastopu, stanu primerno naobražen. Rabite, bodisi v osebnem, bodisi v dopisovalnem občevanju, vedno le dostojna sredstva, nikoli pa ne osebno žalečega tona, ker kaj takega vam jemlje splošen ugled. Izzvali ste me javno, zato tudi javen odgovor. Vprihodnje znhte-vam za svojo osebo le toliko, da pitate stvarno in pa da stopite vi kakor tudi vsak drugi, ki hoče nastopiti proti meni v časopisih, s svojim podpisom na dan. Toliko poštenja in odkritosrčnosti že lahko pričakujem od pristašev S. L. S., ker boja z odkritim nasprotnikom se ne strašim nikoli. L U. St. Fran Šemrov.
Zvišanje vozne hitrosti na dolenjski železniški progi. Lokalni ogled glede tega vprašanja bo dne 23., 24., 25. in 26. t. m. Dotično komisijo bo vodil c. kr. višji nadzornik J. Zhuber pl. Okrog. Komisija se zbere 23. t. m. ob polu 10. dopoldne na južnem kolodvoru.
ft JNBSZSilST!
Južna železnica podraži vozne listke. Južna železnica namerava baje z mesecem oktobrom opustiti izdajo tour in retour-kart. S tem se bo na južni železnici, ki je že itak najdražja, zopet znatno podražila vožnja.
Tukajšnji poštni urad je te dni inspiciral ravnatelj dvorni svetnik H. Pattay iz Trsta.
Električna železnica Opatija-Reka. Ravnateljstvo opatijske električne železnice je sklenilo zgraditi železnico med Opatijo in Reko. Stroški bodo znašali 750.000 K.
Vodstvo električne železnice nas
naproša objaviti, da vozijo jutri, 21. t. m. ob ugodnem vremenu za poskušajo 3 motor-vozovi od polnočnih vlakov in sicer v smeri: južni kolodvor — Sv. Jakoba trg, odnosno južni kolodvor — Vodniat.
Opatijske novice. Srbski visoko-šolci v Opatiji. V nedeljo 14. t. m. se je z Reke pripeljalo 30 srbskih viso-košolcev iz Belgrada. Na opatijskem pomolu je izletnike sprejelo mnogobrojno občinstvo in jih presrčno pozdravilo. V nedeljo so si srbski gostje ogledali Opatijo, v ponedeljek druge znamenitosti, med njimi občinsko palačo, kjer jih je župan dr. Stanger srčno pozdravil: Iz Opatije pojdejo v Pulj in v Benetke. — Veliko ljudsko veselico s plesom priredi 21. t. m. gasilno društvo na obe. zemljišču v Opatiji (pod starim pokopališčem) Čisti dobiček se porabi za društveno orodje in opravo. — Na električni železnici se je v mesecu maju vozilo 58.250 oseb, od otvoritve 9. februarja do 31. maja pa 2(>6.583. — Tujci v Opatiji. Od 1. septembra 1907. do 10. junija 1908 je Opatijo obiskalo 23.788 oseb; od 4. do 10. junija jih je prišlo 238, a 10. junija jih je bilo v Opatiji nastanjenih 960. — Kur- und Badezeitung. Tega slabega lista urednik Kreisel grdi in obrekuje slovansko prebivalstvo pri vsaki priliki. Zdaj zopet pisari o ribičih in pastirjih. Vemo, da smo pastirji, v tem smislu, da pasemo in vidimo vsakovrstne dvomljive subjekte a ia Kreisel. Umazana »Kur- und Badezeitung« izhaja pravzaprav na stroške lečiliške komisije. Ta list vzdržuje namreč edinole priloga »Kurliste« za katero prilogo plačuje lečiliška komisija mastno subvencijo. Pogodba zastran te subvencije poteče letos meseca avgusta. Če se pomisli, kako »Kur und Badezeitung« dosledno grdi, ponižuje in zasmehuje slovansko prebivalstvo, potem je pač nemogoče, da bi se rečena pogodba ponovila. Dovolj je teh komedij, ki jih uganjajo poedini nemški prenapeteži.Na-ših 7 odbornikov v lečiliški komisiji sveta dolžnost je, delati na to, da »e omenjena pogodba ne obnovi.
Kresna veselica. K tej prireditvi, ki se vrši v torek 23. t. m. na dirkališču poročamo dodatno sledeče. Ljubljanska društvena godba odhaja iz svojega lokala v mestnem magistratu sviraj e po Stritarjevi!]. Prešernovih ulicah in Franca Josipa cesti na veselični prostor, kjer bo za sprejem udeležencev kar najbolje in najudobneje skrbljeno. V dveh vi-narnah se bode točila pristna kapljica in sicer v prvem vino vinotržca Dolničarja, belo in rdeče, v drugem pa vino vinotržca Mraka, belo in« rdeče. V dveh nadaljnih šotorih se bo točilo pivo in sicer »Aurovo« in »Delniško«. Tudi gorko večerjo bo dobil vsakdo lahko, ker se bodo pekli neposredno na veseličnem prostoru janci in kuhale hrenovke. Mrzli prigrizek preskrbi priznani »planinski Janez«, ki dospe s pošteno naloženim košem. Pri gospe mamici Zalazni-kovi v separatnem šotoru, pa bo po-streženo z najboljšim in najfinejšim pecivom in drugimi sladkarijami, likerji, kavo, sladoledom, etc. tako, da bo ustreženo vsem mi j dalekosežnoj -šim zahtevam. Za postrežbo samo je na razpolago lepo število damskih in moških moči, tako, da se bo promet gladko vršil. Celo režijo ima »Sokol« sam v svoji oskrbi. O drugih točkah smo že zadnjič poročali. Omeniti nam je le, da bo svetila na poskušnjo luč posebne konstrukcije, ki je pravkar dospela iz Prage. Sicer bo pa prostor razsvetljen z acetilenom. Odbor »Sokola« je imel najboljšo voljo nuditi Ljubljančankam in Ljubljančanom prijetno in neprisiljeno zabavo. Izvolijo naj torej i le-ti to upoštevati, prireditev v čim največjem številu posetiti in dovesti seboj čim največ dobre volje in razpoloženosti. Vstopnine bo 40 vin. Na zdar!
1 • • — PrOBIOClla« Na vseuciliSču v Gradcu je bil danes cand. phil. gosp. Ed. DolinSek promoviran do-ktorjem modroslovja. Čestitamo!
JOS. Fajdlfli" "i."* V Ijub'janski bolnici je umrl vrli somišljenik in »vest sobojevnik narodno napredne stranke, gospod Josip F ajdi ga, trgovec v Kamniku. Pokojnik si je za Kamnik in za narodno in napredno stvar V kamniškem mesta pridobil nepozabnih zaslug. Bolehal je že dlje Časa; te dni je šel v bolnico da bi 86 dal operirati in je tam umrl. Bodi
vrlemu in značaj n emu možu prijazen spornih!
Lahi v Oorld so hoteli imeti v nedeljo, 21. t. m., veliko veselico v „Hilmteiohu" v Rožni dolini. Vse, kar leze in gre po laško v Gorici, bi bilo moralo priti v Rožno dolino. Toda Rožna dolina (to je dolina iz mesta do Ajševioe) je sicer v mestnem poineriju, pa je slovenska. Zraven je slovenska Stara gora in blizu je slovenska Ajševica Torej kam, med Slovence? Z godbo m krikom so hoteli v Rožno dolino, ali Čea Čas so si premislili. Veselice v „Hilmteiohu" ne bo, ampak prihodnjo nedeljo bodo imeli veliko veselico za „Lego" na varnem v velikem parku za bivšo Ritterjevo palačo. Tam bodo rjoveli proti Slovencem ter napivali materi Italiji!
Evangelijska občina v Gorici je obhajala v Četrtek 501etnioo svojega obstanka. V letnem poročilu za leto 190S se spominja sestavitelj živo tudi našega Primoža Trubarja, ki je pridigal v Gorici v hiši na koncu Raštela v slovenskem, laškem in nemškem jeziku, potem v Rubi j ah, nato po Vipavski dolini, zlasti v Sv. Križu.
Furlanskemu pesniku Petru Zorutu postavijo v njega rojstni hiši v Ložicah koncem zapadnih Brd marmornati doprsni kip. Ložice so na pol slovenska, na pol furlanska vas. Zorut je bil rodom Slovenec. V Brdih se dobijo Zoruti in Zorzuti. Kip mu postavijo Črvinjanoi. Pred par leti so sklepali v Gorici, da mu postavijo spomenik v Travniku, pa ne bo nič iz tega
Za kolono na Goriškem so prišli hudi časi. Odkar se je osnovala znana akoija v prid kolonom, jih gospodarji po veČini neusmiljeno preganjajo. V Dolenjah ob meji sta odpustila te dni dva laška veleposestnika Makorič in Budigoj celo vrsto kolonov, ker so prosili, naj se pretrdi pogoji nekoliko zlajšajo. Vse te kolone p ožene ta brez usmiljenja s svojih posestev, češ, da dobita druge, ki bodo pripravljeni delati še pod tistimi pogoji.
Naravna čada v Škocjaau pri Rakeku- „ Glas bena Maticau v Ljubljani baje namerava prihodnjo nedeljo poleteti v Škocjan pri Rakeku. Kdor Še ni bil tam in kdor ni zadržan, naj kar nič ne premišljuje, marveč naj se pridruži in naj še vsaj enega tovariša pregovori. Škocjanska dolina je znamenita radi jam, votlin, predorov, posebno radi dveh naravnih mostov, kakršnih ni nikjer na Kranjskem. Vkljub svoji lepoti je premalo znana in premalo obiskovana. Pa vsaj ni Čudo! Nedavno je neki tujec v Postojni vprašal, Če je v okolico kak trudavreden izlet, in dobil je za odgovor ne! Dolino je prvi preiskal dr. Schmidl, vendar pa ni nič slišal o drugem naravnem mostu, še le, ko so 1. 1853. delali železnico, so razširili železniški inženirji vest o teh čudežih Škocijana, na kar ga je Šel preiskovat dr. Schmidl. Od takrat naprej je drugi most pač znan učenemu svetu in tudi najbližjim domačinom, ali potujočemu občinstvu je ostal la biser Kranjske dežele neznan. Kdor hoče res kaj krasnega videti, naj pride. Odhod zjutraj ob 5. s poštnim vlakom južne železnice do Rakeka; vožnja sem in tje stane 2 K 30 v. Od Rakeka do prvega mostu pičlo uro, cd tod do drugega mostu pol ure; od tukaj pa se gre lahko po drugi poti nazaj na Rakek 45 minut, ali k Cerkniškemu jezeru dobro uro hoda. Pet pelja večji del po gostem smrečju, je popolnoma ravna in gladka, da tudi otroci lahko zmagajo to turo. Vsakdo vzemi seboj nekaj ocvrtega mesa: piŠČet ali teletine, pol litra vina in kruha ter ogr-tačo, ker v predorih je hladno. Na Rakeku bo Čakalo nekaj turistov iz Postojne, ki se pridružijo ljubljanskim izletnikom. Na svidenje!
Razvitje zastave slov. pevskega društva „Ljubljanski Zvon". V nedeljo, 28. t. m., po razvitju in obhodu bo ob eni popoldne v veliki dvorani rNar. domau banket, pri katerem bo svirala Društvena godba. Kuvert brez pijače stane 3 K in je prijave z denarjem vred pošiljati društvu naravnost vsaj do torka, 23. t. m. Poživljamo pri tej priliki zavedne naprednjake, naj z navzočnostjo pri banketu pokažejo simpatije društvu, stoječemu na naprednem in svobodomiselnem stališču, in tako rešijo čast svobodomiselne Ljubljane. Poživljamo pa tudi društva, ki se nameravajo udeležiti razvitja, pa se Še niso prijavila, naj to store čimpreje, najkasneje pa do 23. t. m., ker ob silnem poslu, ki ga provzroča razvitje, ne bo zadnji čas mogoče urediti vaega v zadovolj-nost, ker je odbor s delom že sedaj preobložen. — Ljudska veselica 28. t. m. ob štirih popoldne bo, kakor kažejo obsežne priprave, resnično torišče zabave in kratkoČasja. Odbor narodnih dam ima pripravljenih dokaj presenečenj, ki jih pa ne moremo Še izdati, ker jih dame hranijo Se kot tajnost. Ako se bo katera nagovorila
— česar se trdno zanašamo — in kaj izdala, poj demo pa kar brea usmi-j Jienja s tisto skrivnostjo v javnost. Prav natančno in zagotovo se pa izve vse Šele na veselici. Komur je do zabave in razvedrila, naj pride, dobre volje bo na izobilje.
Proščeaje v Trnovem Na kresno nedeljo, dne 28 t. m., imajo Trnovčani in Krakovčani svojo staro slavo, to je proičeuje ali žegnanje. To proščenje se seveda praznuje doma in nihče ne zapušča svojega domačega kraja. Prijatelji in znanci romajo trum orna iz drugih okrajev v Trnovo, bodisi da so povabljeni ali da pridejo gledat živahno življenje, ki se raz vi j a na vseh konoih predmestja. Skozi celo selo se vesele domačini svoje kresne nedelje in se pripravljajo, kako bi dostojneje sprejeli in pogostili sorodnike in prijatelje To staro navado je uvaževalo „Politično in prosvetno društvo za Krakovo in Trnovo" in zato priredi na občno željo Trnov-Čanov in Krakovčanov narodno veselico, ki se bo na kresno nedeljo vršila na prostornem Steinerjevem vrtu. Društvo hoče s tem povzdigniti staro navado in pripomoči, da se oživi narodno življenje. Razpored veselioe priobčimo prihodnji teden
Velika vrtna veselica slov. trgovskega društva „Merkur" dno 5 {ulila t. 1 Iz trgovskih krogov se nam piše: Čas hiti in kmalu bo prireditev tik pred durmi. Da cenjeni čitatelji, ki se vrlo zanimate za veselico, ne pozabite katere od mnogobrojnih točk, katere smo že navedli, treba da jih malo ponovimo. Pred vsem pa moramo z veseljem konstatirati, da so častite narodne dame razvile neumorno in res požrtvovalno delavnost, kar nam je posebno pokazalo zadnjo njih posvetovanje, pri katerem je bila damska soba v „Na-rodnem domu" nabito polna. Ko torej preidemo k prireditvi sami, moramo še enkrat poudarjati, da je prireditev humanitarnega pomena za naš trgovski stan ker odpade del Čistega dobička zakladu za Trgovski dom „Trgovski dom", ki bo centrala našega slovenskega trgovstva, je živo potreben. V njem bomo imeli gremij trgovcev, trgovsko bolniško blagajno, trgovsko obrtno zadrugo ter končno tudi društvo samo. V »Trgovskem domu" pa bosta razen tega na razpolago dve obširni, veliki sobi, kjer bo omogočeno sprejemati potujoče, prenočišča in podpore potrebne trgovske sotrudnike. Drugi del Čistega dobička pa pripade podpornemu zakladu društva, ki je pararelno prvemu neobhodno potreben podkrepitve. Z eno besedo, vsak vinar čistega dobička je v prospeh in podporo trgovskemu stanu. Zato pa, ne zamudite prilike ter posetitev veselico naj bo vsakomur parola. Veselja bo dovolj in zato še enkrat ponovimo, da bo vrt zelo okusno okrašen, istotako tudi vsi paviljoni, v katerih se bo dobilo sveže pivo, pristna, dobra vina, mrzlih jest vin. šampanjca i. dr. Za okusna gnrka jedila pa bo skrbel restavrater „Narodnoga doma" g. Kržišnik sam. O cvetljičnjaku smo Vam že poročali, istotako o kmečki gostilni vrlega Kubenclja, vse to si je seveda treba dobro zapomniti. Svirali bodeti*5ve godbi. Odmore bode izpolnil pevski zbor društva „Merkur" z lepimi slovanskimi pesmimi. Srečolov je gotova stvar in smemo trditi, da bodo dobitki lepi in celo dragoceni. Ples se vrši v sokolovi dvorani in pri Koben-clju. Veliko smeha in zabave bo nudil tudi zverinjak. Od „Panorame" pa povemo prihodnjič. Končno moramo še enkrat ponoviti, da se vrši vrtna veselica ob vsakem vremenu.
Iz Roine dolino se nam piše: „Jubilejska cesarska slavnost ijn spomin desetletnice obstoja Rožne doline pri Ljubljani" dne 2. avgusta 1908 vprizorila se bode na slavnosten način. Predvečer (soboto) mirozov (24 godcev) po občini z zastavicami. Zjutraj (nedeljo) ob 6. uri budnica iste godbe. Ob 10. uri zajtrk pri g. Balija v Rožni dolini, kjer proizvaja godba slavnostni koncert. Ob 3. ari slavnost, združena z veliko veselico na prostem. Več godb in pevskih društev, cvetlični kolesarski korzo, plesišča na prostem in v salonu, paviljoni, amerikanska peč za staroslavne „štruklje", zrakoplovi, loterija, pošta, telefonska zveza, bitke, mešanje na dobičkonosne obročke, strelišče, amerikansko kegljišče, plezanje na smreko, ume talni ogtenj, bengalična razsvetljava itd. itd. ustrezalo bode iz vestno vsem cenjenim gostom ter vsem Ljubljančanom po nekdanjih sejmih znane lepe Rožne doline, ki se je tekom let povzdignila v vsakem oziru na višek napredka. Nikomur ne bode žal v svoj dnevnik beležiti spominski dan jubileja in obstoja delavske naselbine. Kakor že v časopisih Često omenjeno, naprosi se Se enkrat vsa slavna društva, da prepuste to nedeljo „olepševalnemu društvu" v Rožni dolini.
Vallkoloika potoma kronika.
Pod tem naslovom je napadel „Slovenec" imenovano društvo in veselico,
prirejeno dne 7. t. m. na Čatežu, ter predstavil Čitateljem kot fiasko prve vrste. Vsa Stilizacija kaše nastop na vi desno sicer mirnega, faktično pa zahrbtnega, strupenega župnika in njegovega privrženega hlapca, ki je prevzel sioer nečastno, a mogoče dobro plačano službo nočnega „špi-oelna". Dopis je poln samih fantazij in tema se ni čuditi, saj je priobčeno le to, kar je gotova oseba ujela tu in tam za kakim oglom. Celo hrambo vci so na vrsti, pa dopisniku ne zamerimo. S hribov doma, nič novega, Če ne zna ločiti vojaka od ognjegasca. In ta nesrečna igra: „Nemški ne znajo". Vse bi še bilo, a predrznost, Oblaka so imeli na odru. No, pa tudi ta moramo kritikarju milostno odpustiti, saj igre itak bral ni, da je pa sto korakov daleč kaj preslišal, vse mogoče. Zakaj ni prišel nekoliko bliže, da bi si bil ogledal snežnobelo toaleto šentlovrenske učiteljice gosp. Majde. Pregovor pravi: „Kar komur diši, o tem govori", torej bi si bili ogledali bliže to privlačno silo. S prireditvijo veselice namenoma žaliti verski čut, o tem se nikomur niti sanjalo ni, gotovo in istina je, da ga prav pogosto žalijo veliko bolj žive kopice romarjev okrog zaplaške cerkve, žalil pa, dejali bi, je verski čut tudi župnik Povše sam, ko je na veliki četrtek poklical zvonove z Rima in z zvo-nenjem vabil verne ovčice k popoldanskemu opravila. Glede gostilničarja g. A UrbanČiča nikar preveč ne javkajte. Morda ni vreden toliko usmiljenja in obžalovanja, kolikor ste ga namazali v „Slovencu". Le vprašajte ga in za odgovor dobite: „Bil sem prav zadovoljen." Da ni bil uspeh tak, kakršnega je bilo pričakovati, ni bil kriv ne žaljeni verski čut, ne hujskanje župnika PovŠeta, ne strast do kosti poklerikaljenih čatežkih mandatov, krivo je bilo neugodno vreme in priznati moramo, da je veselica vzlio raznim zaprekam, predvsem pa ščuvanju s čatežkega hriba, uspela sijajno. Kar ste čuli od gosp. Šlajpoha, načelnika požarne brambe, ste pošteno zaslužili, a ker ste prepričani, da je pod varstvom Povšeta vsaka nesreča izogibna, zato ste se kaj lahko otresli teh očitanj. Naša poplačila pa kar v miru pustite. Kdo tiči bolj v dolgeh kakor vi, kdo bolj fehtari kot vi, prosimo, roke na prsi in sram vas bo v dno duše. Nobeno društvo še ni menda zrastlo med milijonarji na kupih zlata. Ce ste tako bogati dovršite zidanje zaplaške cer kve in ne iščite smeti drugje, dokler niste sami očejeni. Ko bi imeli ko ličkaj soli v glavi, ko bi poznali le trohico važnega pomena požarne brambe, prišli bi bili vsi, ker vas je pa nevednost in neomejena strast pod vlado župnika spravila do skrajnih mej klerikalizma, ostali ste doma.
Iz Skaručne. Dne 14. t. m. vršila se je tu redka slavnost, namreč blage slo vljenje šolske zastave, obenem pa presava jubileja našega presvitlega vladarja. Kako naj se slavi 601etnica, to vprašanje nas je dovedlo do tega, da bi bilo umestno ob tej priliki nabaviti šoli, ki nosi častno ime „Cesarja Franc Jožefa I. ljudska šola na Skarucni", zastavo v znak hvaležnosti, do presvitlega cesarja. Blagohotnosti in radodarnosti se imamo zahvaliti, da se je v tako kratkem času nabavila svota, ki nam je dopuščala, da smo kupili zastavo res krasno z lepim trakom. Zastava nosi na belem polju na eni strani sliko sv. Alojzija in na drugi podobo Brezmadežne. Na krasnem višnjevem traku je v zlatu vezano „Spomin jubileja 1908 Cesarja Franc Jožefa I." Ob polu 3. popoldan zbrala se je Šolska mladina iz Skaručne, kakor tudi iz Vodic s ta mošnjo šolsko zastavo, dragi gostje od drugod in ogromna množica domačinov v tukajšnji cerkvi. Velečastiti duhovni svetnik in župnik iz Vodic g. Simon Žužek blagoslovil je zastavo ter nagovoril pri t ° in z zelo umestnim in vzvišenim govorom mladino in odrasle. Za oboje mu iskrena hvala. Zastavijo kumovala hčerka tukajšnjega g. župana gdč. Franica Seršen. Po govora č. g. svetnika zapela je vsa množica cesarsko pesem in nato odšla v šolo. — Tu so se učenci poklonili s zastavo pred okusno okrašeno podobo Njega Veličanstva. V imenu šole govorila je učenka Jerica Hubad. Potem zapojo vsi cesarsko pesem. Zopet g. svetnik nagovori navzoče in za njim govori šolski vodja g. Miroslav Zebre. Otroci zapojo nekaj miČnih pesmi in gdč. kumica jim razdeli jubilejne kolajne, sladčice in nekaj obleke. Učenec Franc Zorman zahvali se vsem za udeležbo in vsem dobrotnikom. Vsi se podajo na to na vrt g. župana, kjer so bili otroci
Sogoščeni. Slavnost je posetil o. kr. ež. Sol. nadzornik g. Franc Hubad, uČiteljstvo sosednjih šol, si. požarna bramba in o. kr. žandarmerija iz Vodic in mnogo občinstva. Omenjati moram, da je bil slavnostni prostor
Sraznično okrašen, kar je bilo večina elo Šolarjev. Tudi moram na tem mestu izreči vsem, ki so darovali za slavnost bodi si v denarju ali kom
dragem, iskreno zahvalo. Posebna zahvala pa še gdč. kumici, g. župana Mateja S sršenu, ter g. Janeza Hu-badu, za vso požrtvovalnost in njih trud, s katerim so pripomogli, da se je slavnost vršila tako dostojno. Slavnost se je vršila v najlepšem vremena in v najlepšem redu in marsikomu o s tane v trajnem spomina.
Gasilna Jubilejska slavnost Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo priredi, kakor smo že poročali dne 15. in 16. avgusta 1908 o priliki šestdesetletnega vladanja Njegovega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. veliko jubilejno slavnost, spojeno z javno dobrodelno efektno tombolo po nastopnem sporedu: 1.) dne 15. avgusta: od 8.—12. zvečer vojaški vrtni koncert v „MeŠČanski pivarni". Vstopnina 40 vin. za osebo. 2) dne 16. avgusta: a) ob pol 9. ari dopoldne nastop gasilnih društev na Ble-v/eisovi cesti ob „Narodnem domu" k sprevodu; b) ob 9. uri dopoldne sv. maša pred „Mestnim domom" potem slavnostni sprevod po mestu; o) po sprevodu vrtni koncert ljubljanske društvene godbe v „Meščanski pi-varni". Vstopnina 30 vin. Gasilci v kroju so vstopnine prosti; Č) ob 12. opoldne poklonitev gasilske deputacije deželnemu predsedniku; d) ob pol 2. uri popoldne slavnostni obed v hotelu „Union"; e) ob 5 uri popoldne javna efektna tombola na Kongresnem trgu (v „Zvezdi"); f) po tomboli javna ljudska veselica na Kongresnem trgu (v „Zvezdi") Prebitek je namenjen bolniškemu in podpornemu skladu ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva. Predplačila se z czirom na namen prireditve hvaležno sprejemajo. K slavnosti se povabijo vsa kranjska gasilna društva, ki pripadajo k zvezi kranjskih gasilnih društev. O tomboli poročamo pozneje.
Iz Šiške častitim Članom šišenske Čitalnice se vljudno daje na vednost,  da poleti društvo  s pevskim zborom jutri popoldne v Podutik k „Vodniku". Odbor.
V povzdigo obrti in domače umetnosti priredi obče znana tvrdka Singer Co. delniška družba od 22. junija do 4 julija v kamniški čitalnici učni tečaj za vezanje na Singer-jevem šivalnem stroju Cenjene dame se bodo gotovo zelo zanimale za vezenje, katero se bode poučevalo v najrazličnejših vrstah. Pouk brezplačen.
Društvo »Mladika" ima v soboto, 4. julija ob petih popoldne v pritličju društvenega internata v Gosposkih ulicah št 8 svoj letoŠDJi (III.» občni zbor s sledečim dnevnim re dom: 1. Pozdrav predsednice. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagaj-ničarke. 4. Poročilo računskih pregledalo. 5. Nadomestna volitev eue odbornice. 6. Slučajnosti. — K mnogobrojni udeležbi vabi upravni odbor.
Odbor »Učiteljskega društva za celjski okra]" vljudno javi, da društvo meseca junija ne bode zborovalo. Pač pa se vsi p. n. Člani nujno oposorijo, da se prav številno udeležijo ustanovnega shoda ^Zveze narodnih društev na Štajerskem in Koroškem", kateri se vrši v nedeljo, 28. junija v celjskem „Narodnem domu" ob 4. popoldne.
Pri zgradbi novega posojil-ničnega poslopja v Celju, na vogalu Ringa in Graških u io, so prišli na staro mestno ozidje. Ker je pa to jako trdno, se demoliranje zelo težko vrši ter vso stavbno delo vsled tega le počasi gre od rok.
Iz Šmartno pri Litiji. Tukajšnje bralno društvo priredi na praznik sv. Cirila in Metoda dne 5. julija popoldne izlet na hribček nad Urnim potokom. V slučaju slabega vremena se preloži izlet na prihodnjo nedeljo. Nadejati se je, da se sigurno udeleže tega izleta vsi častilci naših slovanskih aposteljev in prijatelji Ciril-Me-todove družbe. Natančni program se pozneje objavi.
„Društvo za otroško varstvo in mladinsko skrb v sodnem okraju krškem'1 ima svoj ustanovni občni zbor dne 25. junija dopoldne ob pol 11. v razpravni dvorani c. kr. okrajnega sodisSa in se vsi prijatelji tega društva vljudno vabijo se shoda nde-ližiti in  društvu  kot Član pristopiti.
Umri je v Celju dne 19. junija po daljšem bolehanju umiroljen po-stajenaČelnik južne železnice, gospod J o s i p Bračič, v 77. letu svoje starosti. Rajnki je bil mnogo let načelnik postaje v Hrastniku ob južni železnici.
Deželno pomožno društvo za bolno na pljučih Deželnemu pomožnemu društvu so pristopili kot društveniki občine Smlednik, Zmino, Sv. JoSt, Šenčur, Škofja Loka, Železniki in zdravstveno okrožje cerkljansko, kot podpornika m letnim prispevkom 20 K pa zdravstveno okrožje kranjsko in Škofjeloško. Sedaj pripadajo skoraj vse občine in vsa zdravstvena o. kr. okraj* nega glav. okr. v Kranja deželnema
2. Priloga „Slovenskemn Naroda" St. 142, dne 20. junija 1908.
pomožnemu društvu. To je v prvi vrsti zasluga gospoda o. kr. okrajnega glavarja Alfonza Pirea, ki je od vsega početka toplo in dejansko podpiral težnje prekoristnega društva.
Na Bledu je bilo dosedaj, kakor posnemamo iz letoviškega lista, 389 tujcev.
Računske listke družbe sv. Cirila in Metoda so naroČile nadalje sledeče tvrdke: Flor. Čehovin, Braniča; Lojzika Leon. Maribor, „Nar. dom" ; hotel „Lio} d", Ljubljana; Fani Lapajne, Idrija; Dr. Dereani, Gorica; Jos. Živio, posest. Skopo, Goriško; Jak. Ovšica, Pileče; gostilna Zupan, Ljubljana; Jos. Katalan gost. Rojan; Viki Dolenec, hotel „Mantua", Vrhnika; hotel „Ilirija", Ljubljana; Po-rekar Nežika, „Narodni dom", Ljubljana ; Mioi Strniša, Ljubljana; gost. Križ Ljubljana; gost. Zupančič, Martinova cesta, Ljubljana; Josipina Dežela, Idrija; A. Domioelj, Rakek; gostilna Tratnik, Ljubljana; KolariČ Mici, gostilna „Hrovat", Središče; J. Bahoveo, Ljubljana; hotel „Seidel", Ljubljana; gostilna Fajdiga, Sodra -žioa; Milka Knaflič pri „Pošti", Litija; dr. Štefan Rajh, Celje; Anton Albert, hotel pri zlatem levu, Kanal; Vidrin Josip, restavrater, Ajdovščina pri Gorici.
Na tukajšnjih c. kr. učiteljiščih se je končalo šolsko leto danes 20. junija. — V prvih treh letnikih moškega učiteljišča je bilo 106 gojencev. Učni uspeh je bil pri 73 ugoden (3 z odliko), pri 5 neugoden, 28 gojencem je v začetku prihodnjega šolskega leta dovoljen ponavljalni izpit. Za zrelostni izpit se je prijavilo 34 četrtoletnikov in 3 privatisti. Ustni zrelostni izpit se prične 9. julija. Na ženskem učiteljišču je bilo v nižjih treh letnikih 131 gojenk. Od teh je sposobnih za višji letnik 1*27 (22 z odliko), nesposobna 1 in 3 je dovoljen ponavljalni izpit. Ustni zrelostni izpit se prične 22. junija. Udeleži se ga 42 javnih gojenk četrtega letnika in 28 privatistinj.
Slovenci In razstava v Pragi.
Marsikateri Slovenec si želi ogledati razstavo v Pragi in pač naravno je, da se napravi skupen obisk. V naših razmerah je skoro nemogoče napraviti več skupnih obiskov, ker je tak izlet naposled vendar precej drag in bi torej bilo potrebno, da se organizira en sam a kolikor mogoče im-pozanten izlet v Prago. Zdaj pa se organizujejo kar trije: enega pripravlja trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani drugega goriški Slovenci, ki vabijo Gorenjce, naj se njim pri-klopijo, tretjega organizujejo v Pragi in sicer ga hočejo prirediti dne 16. julija. Mislimo, da bi bilo vendar najbolje, Če bi se ti trije faktorji sporazumeli na prireditev enega skupnega vlaka.
Nemškutarska predrznost. Iz
Savinske doline se nam piše dne 19. junija t. L: Pred par dnevi se je sešlo na Polzeli, torej v kraju sredi pristno slovenske doline savinske, nekaj nemčurskih požarnih brambovcev iz boštanja, Velenja, Hrastnika in Celja. Hajlali so in vezali tudi politične otrobe. Ne brigali bi se dalje za njihove čenčarije; a nekaj pa je, kar nam ne dopusti molka ob tej priliki. — Zbrani nemČurČki so se zgražali tudi nad onimi požarnimi hrambami, ki že imajo slovensko komando pri nas. Velik German, ki pa nemški ne zna, zloglasni celjski ekonom, renegat D e r g a n o, rodom Hrvat, je predlagal, naj sevsemonim požarnim hrambam, odnosno brambovcem, ki so člani takih društev, kjer sepoveljuje slovensko, od strani štaj. dež. požar obrambne zveze v prihodnje ne daje več nobenih denarnih podpor. — Ta predlog je celjski trgovec Fer j en obljubil naj topleje priporočiti v uvaževanje tozadevnim Činiteljem v Gradcu. — To suho dejstvo. — Mi pa resno opozorimo Savinčane, da bodo v prihodnje ob takih sestankih nesramno-predrznih naših nemškutarjev budeči stražarji .. . Na lastnin naših tleh se ne damo žaliti od takih kr e atur! —
Iz laškega okraja se nam piše: Ne bode dolgo, da se razpišejo nove volitve v okrajni zastop laški. Vsi narodni sloji naši naj bodo pripravljeni, da lahko izrabijo mudečo se jim situacijo. Vse na krov, kar slovensko misli!
Škropljenje ulio v Celju se
vrši selo zanikrno, kakor se nam od ondot poroča. Le tuintam se katera ulica na dan poškropi, mnogo pa jih ves dan ne čuti curka vode. To je pri sedanji tropični vročini ter ob neznosnem prahu, ki se vali po mestnih cestah, že višek brezobzirnosti do davkoplačujočega občinstva!
Is Bučke se nam piše: Slučajno nam je prišla 20. številka ,Domoljuba" v roke. Kako lažnjivo, in obrekljivo piše, in kake slabe dopisnike ima ta list, je razvidno iz notice pod: Iz raznih krajev iz BuSke. Tukaj dopisunče čveka, da bi lahko cele romane napisal, o možeh napredne stranke. Siromak I  Jeli si res
tako neumen, da kar Ti, in možje Vaše stranke nosite očitno kot znak s. amo te — skušate tudi o nas kaj takega misliti. —??!! Dalje pravi: Lahko bi pisali „o dveh rirklih ri-Četa", o neki hiši v vasi „Ograja", o izgubljenem oekarju in o iskanju dveh liberalcev v temni noči! Kaj pa vse to pomeni ? Daj dečko, daj! Poživljamo Te, da prideš s polnimi imeni na dan, da pišeš dejanje in podrobnosti, o katerih tako namiguješ Razkri nam svojo salomonsko modrost. Stori tako, kot storimo mi, da pišemo resnično, — da, golo resnico o Vas, proti čemur imamo dokaze v rokah, proti Čemur pa Vam ni mogoče oporekati. Torej le na dan s tvojimi skrivnostmi, ne skrivaj se s svojim obrekovanjem in lažjo za imuniteto. Dokler pa pozivljenega ne storiš, do tedaj Ti pa rečemo, da si lažnjivec, politični spletkar in gnju-soba v naših očeh. Lažnjivec in pa o breko vale r ostane pa to kar je. Uredništvu „Domoljuba" je pa le čestitati na takih dopisnikih. Mogoče se še kje drugje vidimo!
Artiljerijsko streliiče no Pivki. Po zadnjih časniških vesteh nameravajo napraviti na Pivki stabilno artiljerijsko strelišče. Prvotni namen, napraviti tako strelišče med vasmi Knežak - Koritnice se je baje opustil, in kakor poročila pravijo, se bode napravilo pri Št. Petru, od Nemške vasi v ozadju proti Palčjam. Prej kot se zadeva definitivno započne, opozarjamo pristojne oblasti, da so v zadnje izbranem terenu 3 vasi, ter da se tam iztekajo 2 zelo živahni cesti iz 2 velikih graščinskih gozdov. Te ceste imsjo do 100 voz prometa na dan. Komur so količkaj znane gospodarske razmere na Pivki, ve, da so ti vozovi vsakdanji kruh Pivčana, in Če se napravi tu strelišče, da se mu ta kruh pravzaprav od ust odtrga. Pivčana redi zaslužek v goziovih in ne kmetije. To se bode toliko bolj občutilo letos, ko mu kmetija vsled suše ne bode dala prav nič. — Ob Času streljanja se nam bodo gotovo ceste zaprle, tako da se ne bodemo mogli ganiti. Nismo proti nap'avi strelišča, a napravi naj se, kakor je bilo prvotno namenjeno, nad vasjo Koritnice. Tam ni nobene ceste, in svet je popolnoma pust, brez vsake kulture, in vode imajo tudi dovolj v obližju.
Velik grozd je našel Miha Bi-kovšek v svojem vinogradu na Straži v dramelj^ki župniji; grozd je že sedaj dolg 24 cm.
Ponesrečeni poslanec. Koroškemu deželnemu poslancu A. Wie-serju v Skotjem dvoru so se splazili konji pred avtomobilom. Voz se je zvrnil ter si je Wieser polomil roke in noge.
Kaka se ljudi izvablja v Ameriko Minolega petka se je na obrtnem sodišču v Trstu vršila obravnava vsled tožbe, ki jo je bil neki uslužbenec „Avstro amerikanske paroplovne družbe" vložil proti tej družbi, češ, da mu družba noče izplačati stroškov, ki jih je imel v službi za družbo. Nam ni mar izid te obravnave, ampak mar nam je le izpoved priče Marka Cosulicha, ki je pod prisego povedal, da „je med dolžnostmi, katerih se vsi uradniki in uslužbenci družbe o vstopu v službo obvežejo izvrševati tudi pospeševan je emigracije". Id g. Marko Cosulich je še pojasnil, da ta dolžnost obstoja v tem, da morajo uslužbenoi in uradniki družbe v Ameriko do-spevše izseljence nagovarjati, naj pišejo v domovino svojim sorodnikom, prijateljem in znancem, da 80 Jim V Ameriki godi prav dobro in da so tam dobili dobro službo ali pa dobičkanosno delo. — Torej sedaj je znano — ker je to povedal pod prisego g Cosulich, ki je eden najviših uradnikov te parobrodne družbe — zakaj da prihaja Še vedno iz Amerike toliko pisem, v katerih se hvali življenje v Ameriki, dasiravno izseljenci trumo m a beže iz Amerike. — Koliko nesreč-nežev je iz Amerike pisalo domov, da se jim tam godi dobro, dasiravno so bili lačni in so pisali to laž le zato, da so na ta način zaslužili nekoliko dolarjev. Družba pa dobi za vsako tako laž na stotine dolarjev, ker z vsakim takim pismom se v mnogih ljudeh vzbudi želja po Ameriki, a ti ljudje potem zapuščajo domovino ter se vozijo v Ameriko na parnikih „Avstro-amerikanske paroplovne družbe". — Ali ni to goljufija?
O morilcu dekana Erjavca se
nam še piše iz Trsta: Dr. Trnoveo, ki je zaslišal v ponedeljek po noči are-tovanega Pangerca, je bil le slučajno iz privatnega vira in ne uradno izvedel, da je bil dekan Erjaveo zaboden s škarjami. Če bi bil slučajno v službi kak drug uradnik, ki ni vedel te podrobnosti, bi bil Pangerc gotovo še tajil, kajti le to, da mu je doktor Trnovec naravnost rekel, da je dekana zabodel s škarjami, le to je Pangerca spravilo iz ravnotežja, da je nehal tajiti in priznal svoj zločin. — Trdilo se je tudi, da je Pangerc
udaril dekana najprej s kamnom, ki da ga je bil prinesel a seboj, is česar bi se sklepalo, da je Pangerc že prej nameraval dekana umoriti in da je le s tem namenom prišel k njemu. A Pangerc to taji in trdi, da on ne ve ničesar o kakem kamnu. Na tržaški policiji so mnenja, da Pangerc ne laže glede kamna, kajti možno in najbrž gotovo da je, da je dekan imel oni kamen na svoji pisalni mizi, da ga je polagal na papirje in da je ta kamen v metežu padel s pisalne mise na tla. Sioer pa tudi zdravniki niso našli na truplu pok. dekana nikakega snaka o kakem udarcu s kamnom ali s topim predmetom sploh. — Pangero pravi, da je bil šel k dekanu prosit podpore. Bil je že 8 mesecev brez dela in bolan. Dekan da ga je nagnal, Češ: „Lump, potepuh, lenuh, delat pojdi!" — Ko ga je on še dalje prosil za podporo in mu hotel pojasniti, da bi rad delal, a da ne more radi bolezni, tedaj ga je dekan zmerjal Še s hujšimi priimki. Njega, Pangeroa da je na to pograbila taka jeza, da ni nič več videl ne slišal in da še sedaj ne ve, kako da je [prijel za
škarje.--O dekanu se govori, da
je bil jako bogat in obenem precej skop. Pripoveduje se, da je dal na boben dva mala posestnika, ki sta mu bila dolžna neko relativno malo vsoto denarja. — Glede suma, da je morda Pangero tudi morileo tržaških kočija-žev, smo iz popolnoma verodostojnega vira zvedeli, da je ta sum popolnoma neutemeljen in da je o neutemeljenosti tega suma prepričana tudi tržaška polioija.
Gospodarski položaj v Kanadi je še vedno skrajno neugoden za pn-selnike brez premoženja in Število odpuščenih avstrijskih delavoev narašča od dne do dne. Izselnikom v Kanado preti velika nevarnost vsled sleparskih agentov, ki se kar po sili pridružujejo priselnikom na raznih kolodvorih zlasti v Montrealu ter jih vabijo h gradnji železnic. Kanadski časopisi javljajo slučaje, da so sleparski agentje na ta način zapeljali mnogo delavoev v silno zapuščene kraje, kjer so morali trdo delati in hlapčevati v vedni nevarnosti za svoje življenje. Zgodilo se je, da so se ti mučeniki naveličali opravljati suženjsko službo, a z orožjem v roki se jih je prisililo k temu. Vsled tega je kanadska vlada lani nastavila v Montrealu svojega posebnega uradnika, ki sprejema priselnike v svoje varstvo, da jih zasebni agentje preveč ne sku-bejo. Kar se tiče delavoev pri gradnji železnic, je treba pripomniti, da se jih res dokaj potrebuje, ali vzlic temu njih položaj nikakor ni ngoden. Pred vsem se grade železnice preko divjih, pustih krajev; delavci so po več dni hoda od naj bližnje gosposke in predani milosti in nemilosti bresrčnih podjetnikov in brezvestnih priganja-čev, ki izžemajo in izkoriščajo ubogega delavca, kakor in dokler se jim z ljubi. Mnogo priselnikov se kar lahkomiselno izroči agentu, ki mu sicer vse možno obljubi, nazadnje pa ničesar ne izpolni in povrhu še zapelje svojo žrtev v popolnoma druge kraje in k drugemu delu, kakor je bilo prej dogovorjeno. Kdor se misli v Kanadi naseliti na lastni kmetiji, naj se nikar ne obrača na zasebne agente, ampak na priselit ven ega uradnika, ki mu bo rad preskrbel od države potrebni svet. Generalni konzulat v Montrealu pa daje drage volje vsa potrebna pojasnila. — Pri tem pa je treba vedeti, da je vstop na kanadsko ozemlje prepovedan: beboem, epileptikom, mut-oem, slepcem in dela nezmožnim osebam razen, če pridejo k svojcem ali pa v družbi s svojimi sorodniki. Dalje ni dovoljeno vstopiti v Kanado osebam, ki imajo kako nalezljivo ali ostudno bolezen, ki so berači po poklicu, od katerih je pričakovati, da pridejo javni preskrbi na rame in onim priselnikom, ki imajo kak nečastni zločin za seboj. Vstop je zabranjen tudi osebam, ki se pečajo s prostitucijo ali jo pa podpirajo in pospešujejo. Vsakega priselnika zdravniško preiščejo in od vlade je odvisno, če temu ali onemu prepove priselitev zlasti, če se ne more izkazati z imetkom najmanj 125 kron. Vrhutega sa mora vsak priselnik tudi izkazati z do volilom kakega kanadskega v Evropi poslujočega izseljevalnega agenta. Vsako oroije — razen navadnega noža za kruh — je prepovedano in se prestopki kaznujejo s izgonom iz dežele.
Rokovnjači. Predsnočnjim je policijski stražnik na Marije Terezije cesti nekaj nočnih skovirjev opozoril na nočni mir. Ko je zahteval slednjič njihova imena, ga je 27ietni Fran ŠtefanČiČ iz Renč dejansko napadel. Napovedali so mu tudi napačna imena. V tem trenotku prideta mimo dva trgovska sotrudnika in ŠtefanČiČ ves razjarjen skoči vanje, vrže enega na tla in ga začne pretepavati. Ko je stražnik energično nastopil in Šte-fanČiča ar eto val, so drugi urnih korakov odnesli pete. — Včeraj popoldne je prišel v Čadnovo trgovino ključavničarski pomočnik Fran Kette in zahteval svojo uro, katero je bil
dal pred par dnevi v popravilo. Med tem ko so uro iskali, je začel tako razgrajati po trgovini, da ga je poklicani stražnik le s težavo spravil v varnost. — Tudi nekega brivca je bila v gostilni v Ključavničarskih ulicah vščipnila osa tako, da je začel bres vsakega povoda razgrajati in pobijati vrčke, s čimer je napravil gostilničarioi 4 K 60 v škode. S pomočjo policijskega stražnika so ga potem postavili pod kap.
Silni naval prošenj za oprostitev od orožne vaje. Zadnja leta se čudovito množe prošnje za oprostitev od orožne vaje domobranskih rezervnih častnikov in kadetov, ki so v kaki državni službi. Pri tem se večinoma navaja, tla je prosilec v uradu nenadomestljiv in neobhodno potreben za redno poslovanje dotičnega urada oziroma oddelka. V podkrepilo se kaj rado dostavlja, da je urad že itak z delom preobložen, ker manjka tega ali onega uradnika, ki je na dopustu. Domobransko ministrstvo torej opozarja merodajne kroge, da za to poskrbe, da bodo domobranski rezervni častniki in kadetje redno vršili svoje vojaške dolžnosti in pravočasno preskrbe za dobo vaje potrebno nadomestilo. V tem oziru bi morali biti ravno drž. uradniki sijajen vzgled drugim rezervnikom, ki niso v državni službi in tudi nimajo tako ugodnih vzrokov za oprostitev od orožne vaje. Sicer pa so orožne vaje živa potreba, ker se s tem pripravljajo rezerniki za svojo nalogo v resnem slučaju.
Dvorni naslov. Z dovoljenjem Nj. o. in kr. Apostolskega Veličanstva je dobil g. Julij Ulbrioh, imetnik starorenomirane, 1884 ustanovljene tvornioe za konjak Czuba Durozier & Co. v Bodaioku naslov c. in kr. dvornega dobavitelja.
Krosovi. V torek zvečer se bodo igali po celi Slovenski, kakor druga leta, kresovi. Prireditelje teh opozarjamo, da se bodo kresovi smeli žgati le s oblastvenim dovoljenjem, katerega se mora že poprej e izposlovati.
Posknien samomor. Včeraj
popoldne je na Poljanskem nasipu šla v Ljubljanico 181etna Marija Vaokova. Ko so ji moči že pojemale, je skočil ponjo delavec Jožef Jaklič in jo privede! na breg.
Nesreče- Ko so včeraj na Trnovskem pristanu nakladali drva, je klepar Karel DernovŠek padel s voza in si pri tem zlomil desno roko pod komolcem. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnišnico. — V Vodmatu je neki mizarski mojster s kolesom podrl Marijo Lohkarjevo, katera si je pri padcu zlomila desno roko. Tudi to so prepeljali v deželno bolnišnico. — Včeraj popoldne je posestnikov sin Leopold ŠnŠterŠič po Dolenjski cesti s praznim vozom precej naglo vozil in pri tem z vozom zadel v cestni mejnik. Padel je z voza in sta šla čez njega zadnji dve kolesi. Poškodovan je bil preoej, a se je vendar s svojim vozom odpeljal domov.
Pomota. Včeraj je prišla na trgu k posestnioi Mariji Dolenčevi neka mestna ženska kupovat jajčke. Ko ji je Dolenčeva zmenjala bankovec za 10 K, je ta menda pomotoma vzela bankovec in drobiž ter odšla. Da navedena gospodinja ne bode imela kakih neprijetnosti, naj prinese bankovec na policijo.
Izgubljeno in najdene reči. Marija Rantova, učiteljica, je izgubila bel košnati ženski pas, vreden 10 K. — Delaveo Alozija VaŠič je izgubil črno denarnico z manjšo vsoto denarja. — Pavla Dernovškova je izgubila double verižico s tremi obeski.
— Josipina Podlesnikova je izgubila srebrno žensko uro s kratko verižico.
— Josipina Bartljeva je izgubila zavitek z različnimi rečmi, vreden 8 K.
— Marija Bončarjeva je našla zapestnico s korali. — Antonija Jevnikar-jeva je našla zavitek z različnimi rečmi. — Andrej Korant, šolski učenec, je našel zavitek kotonine in spodnje hlače.
Delavsko gibanje- Včeraj se je pripeljalo iz Amerike 15 Slovencev, s posebnim vlakom pa čez 500 Ogrov. 39 Hrvatov je šlo v Beljak, nazaj jih je pa prišlo 8.
»Društvena godbo ljubljanska1 konoertuje danes zvečer v hotelu „Južni kolodvor" (A. Seidl). Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina prosta.
Drobne novice.
rr 60 let poslanec Starosta ogrskih poslancev 94letni Madaraš obhaja danes 601etnioo, odkar je v parlamentu.
— Bolgarsko sobranje je sklicano k izrednemu sasedanju na dan 28. t. m.
— Volni minister Zedinjenih driOV Tolt je odstopil, da bo mogel razviti neovirano svojo agitacijo za predsedništvo.
— Prebivalstvo Avstralije Šteje po najnovejši statistiki 4,197.037 duš
ter se je od lani pomnožilo za 77.566 duš.
—m Rodblnaka dramo. Na Dunaju je 27ietna žena ključavničarja Wernerja streljala na svoja 3 in 4 leta stara sinova in nase, ker je mož grdo ravnal ž njo. Vsi triie so smrtno ranjeni.
— Dalmatinske udeleinike pri Jubilejnem sprevodu so na povratku v Splitu in v Kotoru itžvižgali in zasmehovali ter je prišlo do krvavih pretepov.
— 15 oseb Jo zadela solnča-rlca včeraj v Berolinu. Toplomer je kazal v senoi 34°.
— 137.000 kron Jo bilo po-
novorjonlb pri posojilnici v Novem JiČinu.
Razne stvari.
* Trpinčenje vojakov v nemški armadi. Minole dni je bila kazenska obravnava proti celi vrsti g ar dni h podčastnikov, ki so na prav bestijalen način trpinčili vojake. To je bivšemu artiljerijskemu polkovniku Glidkeju dalo povod, da je v „Berliner Tag-blattuu priobčil članek o tej stvari. Giidke, ki se je pod svoj članek podpisal pravi, da se v nobeni armadi na svetu vojaštvo tako živinsko surovo in sramotno ne trpinči, kakor v nemški armadi. Take bestijalnosti, take krutosti in sramotnosti so povsod drugod nemogoče. Primerijo se vsakovrstne surovosti in trpinčenja tudi drugod a na Nemškem so kar v navadi. Polkovnik Gadke pravi, da se v nemški armadi ne vzgajajo vojaki, marveč nverpriigelte Hundeu in zahteva, naj se za take predpostavi]'ence, ki vojako trpinčijo, uvede kazen s palico, če mož, ki je v vojaški službi osivel, imenuje nemške vojake „verprugelte Hunde" in zahteva, da naj se podčastnike s palico uči človeškega čuta, potem si je lahko misliti, kake razmere morajo vadati v nemški armadi, da nemška kultura rodi čudne sadove.
* DoJ proti napitninam so začeli Angleži v Londonu z vso odločnostjo. Razvada je naravnost neznosna, a zanesli so jo Američani, ki prihajajo vsako poleto v trumah na Angleško ter se povsod kažejo pretirano radodarne. Na ta način so napitnine poskočile na 20J/0. Gost, ki zapravi 4—5 mark ter ne da eno marko napitnine, se smatra za umazanca ali reveža. Kadar gost zapušča prenočišče v hotelu, pričakajo ga na hodniku vsi uslužbenoi: eden mu prinese palico, drugi klobuk, tretji kovček itd. In vsi že drže pripravljeno roko za napitnino. Sicer pa se je ta nadležna razvada že razširila povsod po Evropi,   kamor   zahajajo tujci.
* Inozemski humor. Dve dami, ki sta si bili popolnoma tuji, sta se sešli pri nekem gostovanju. Kakor so že ženske medsebojno brž zaupljive in zgovorne, se je prva kmalu odkrito izpovedala: „Ne vem, kaj je z onim velikim plavolasim gospodom tamle. Pred kratkim še je koketiral ter bil tako prijazen z menoj, a sedaj me niti ne pogleda več.u — „ Morda je videl mene pritiu, je odgovorila druga dama. rTo je namreč moj mož." — Umetnik je razkazoval novo sliko: „To je najboljše, kar sem ustvaril v svojem življenju." Kritik: „No, zaradi tega vam še ni treba izgubiti poguma." — Gospodična Jac-son: „Jutri obhajam svoj 22. rojstni dan." Gospodična na Jioson: nJaz tudi". Gdč. Jacson: nToda jaz ga obhajam Šele prvič." — NaliŠpana dama je prišla k zlatarju ter si dala pokazati srebrno namizno orodje. Prodajalec ji je predložil velike škat-lje najnovejšega blaga, toda dama se je namrdnila: r Ali nimate ničesar novejšega?" Trgovec je prinesel drugo kaseto ter rekel: „Kakor vidite, gre na teh predmetih rob ob kraju, po sredi pa je oentrum." Dama: „Da, to je moderno, seoesionistično, tole kupim."
* Kako deluje hrano na duševno razpoloženje. Nedavno je bil v Parizu kongres patologov. Neki učenjak je pri tej priliki razlagal psihološko učinkovanje raznih jedil. Sodnikom, časnikarjem in poslancem je priporočal jesti mnogo krompirja, ker postanejo na ta način hladnokrvni. Krompir je potemtakem priporočati vsakemu opozioijonalou. Koleraba je dobro sredstvo proti jezljivosti. Trajno uživanje kolerabe ozdravi ljubosumnost in maščevalnost. Kolerabo je tedaj priporočati ženskam, ki se bore za prvenstvo. Ob velikih poroijah repe si more žena privoščiti par — domaČih prijateljev. Loboda daje baje ognjevitost, odločnost in inicijativo. Zeleni grah je škodljiv, ker provzroča razuzdanost, zato so baje ženske tako koketne, ker jedo rade grah. Odkar je ta škodljivost znana, bo fconzum zelenega graha brezdvomno poskočil. Tudi k ar ti j o la je škodljiva, ker provzroča topost in idijotizem. Najbolj priporoča ta učenjak beli grah, ki množi mozeg, osvežuje živce iz vzbuja inteligenco. Nam pa se zdi, da je ta gospod zame taval beli grah ter jedel preveč karfijole.
* Pretkan lopov. V Parizu je srečal elegantno oblečen gospod dva lOletna dečka ter ju vprašal, ali znata dobro teči. Ko sta mu dečka to pritrdila, pokaže jima svetlo krono ter jima reče, da jo dobi tisti, ki prvi priteče na koneo dolge ulice. Na povelje sta dečka stekla, v tistem tre-notku pa je gospod pritisnil na osma zlatarjeve izloge, pograbil v naglici najdragocenejše zlatnine ter zginil v sosedno hišo. Zlatar in njegovi pomočniki so pritekli na ulice ter zagledali bežati oba dečka. Prepričani so bili, da sta ta dva tatova ter se spustili za njimi. Med tem je jo tat srečno popihal.
* Mačka doli miško. V Due-villu blizu Vičenoe ima neki posestnik lepo lisasto mačko, ki ima štiri mladiče, a kot peti sesa ž njimi — miška. Stara mačka ima miško ravno tako rada kakor mačioe ter jo liže in se igra ž njo. Tudi mlade mačke se s miško igrajo kakor s svojo so-vrstnico. To nenaravno čudo je privabilo toliko gledalcev, da je posestnik napravil Šotor za mačke in miško, kjer jih je videti to nenavadno družbo proti vstopnini 10 oentisi-mov.
* Tudi poklonst vena slavnost.
„Arbeiter Zeitungu poroča: „Na vseh tribunah ob Ringu se blesti že nekaj dni sledeči lepak v lepih modernih in sato nečitljivih Črkah: „V okvirju jubilejnih slavnosti jubilejna razstava za pse vseh pasem 21., 22., 27. in 28. junija. Protektor: Nj. c. in kr. visokost nadvojvoda Karel Franc Jožef. — K temu pripominja imenovani list: „Prav srečna misel, da puste tudi pse k patrijotdčnim slavno-stim. Ali se ni bilo bati, da bodo psi, brez smisla za skupnost, stremili po separatni razstavi." Vendar se je posrečilo neumornemu odboru za cesarske poklonstvene slavnosti priklopiti pse „v okvir jubilejnih slavnosti."
Književnost,
— Vida Jerajeva: Pesmi. Založil L. Sohwentner v Ljubljani. Cena 1 krana 60 vin., vez. 2 K 60 v, s pošto 10 v več. Vida Jerajeva spada med najbolj talentirane slovenske pesnice. V pričujoči knjižici je zbrala 65 pesmic. Vse so Urške in se odlikujejo po pravi pesniški dikciji in lepi tehniki. „Pesmi" so vredne toplega priporočila.
— Staro devico. Povest. Spisal K. Oblak. V Ljubljani. Založila „Narodna knjigarna". Cena 60 vin., s pošto 70 vin. Ta v svoji preprostosti tako ljubezniva in presrČna povest iz življenja je izšla pred kratkim v podlistku „Slov. Naroda". Občinstvo jo je čitalo z največjim zanimanjem, kar je pač najbolje priporočilo.
— „Slovenski Trgovski Vestnih" ima v št. 6. naslednjo vsebino: 1. Slovunski trgovski kongres v Pragi. 2. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko. 3. Zgodovina trgovine. 4. Najvažnejše določbe o pristojbinah (kolkih in procentah). 5. Slovensko trgovsko društvo v Celju. 6. Raznoterosti: Jubilejna razstava v Pragi. — Poljski trgovci na slovanskem kongresu v Pragi. — O vprašanju znižanja sladkornega davka. — Lepi uspehi industrije železnine v Avstriji. — Adjustiranje pošiljatev carine prostih vzorcev. Kartel usnjarjev v Avstro-Ogrski. — Državno društvo avstrijskih bančnih in hra-nilničnih uradnikov. — Otvoritev novih železniških prog leta 1907. — češka industrijska banka. 7. Društvene vesti.
Vse tn naznanjene knjige in listi se dobivajo v »Narodni knjigarni« na Jurčičevem trgu št. 3.
Telefonsko in brzojavna poročila.
Izraz simpatij ljubljanskim žurnali-stom.
Dunaj, 20. junija. Parlamentarni časnikarski poročevalci so poslali ljubljanskim časnikarjem brzojavko, v kateri jim izražajo svoje simpatije v borbi napram nedostojnemu postopanju s strani predsedstva kranjskega dež. zbora proti tolmačem javnega mnenja.
Dunaj, 20. junija. Svojim kolegom v delu v deželnem zboru kranjskem izražamo svoje najsrčnejše simpatije v borbi za častno in vredno občevanje deželnega zbora s tolmači javnega mnenja in jim želimo popolnega uspeha. Starešinstvo časnikarjev v dunajskem parlamentu. Kolmer, Ruenz, Nwoick, Penižek, Polatschek, Prummler, Singer, Schreiber in Wiberal.
Poslanska zbornica. Dunaj, 20. junija. Zbornica je glasovala o predlogu posl. Choca, naj se otvori debata v odgovoru nauČne-ga ministra na interpelacijo v cesarjevem, baje proti rektorjem naperje-
nem govoru. Predlog je bil odklonjen. Posl. Grafenauer in tovariši so interpelirali pravosodnega ministra radi sodnih imenovanj na Koroškem. Nato se je nadaljevala debata o proračunu. Prihodnja seja bo v ponedeljek.
Dunaj, 20. junija. V torek bodo govorili generalni govorniki in tisti poslanci, ki so se zglasili za faktične popravke. Teh je 40. Sodi se, da bo v sredo mogoče odrediti glasovanje o proračunu.
Imenovanje prof. \\ ahrniunda.
Dunaj, 20. junija. Uradna »Wie ner Zeitung« priobčuje imenovanje prof. AVahrinunda za rednega profesorja cerkvenega prava extra sta-tum na nemškem vseučilišču v Pragi.
Inomost, 20. junija. Prof. Wahr-mund je odpotoval v Tobelbach v kopališče.
Konec stavke na vseučilišču.
Dunaj, 20. junija. Dijastvo bo najbrže v ponedeljek prenehalo s stavko. Preje pa se obrne na Wahr-munda z vprašanjem, če je on zadovoljen s svojim imenovanjem v Prago.
Gradee, 20. junija. Rektor je izdal razglas, da se predavanja prično v torek. V proglasu izraža nado, da se bodo predavanja mogla nemoteno vršiti.
Fallieres na Ruskem. Petrograd, 20. junija. Predsednik francoske republike pride na Rusko meseca julija. Sestane se s carjem najbrže tudi v Revalu. Pal-lieresa bo spremljal na potovanju minister zunanjih del Pichou. Predsednik se bo vozil na krovu križarke »Leon Gambetta«.
Kresno veselico
so vrši 2168-i
v torek, dne Z3. lunlin L I.
na dirkaliSču.
4-2
42,
4'7o 4°'0
41/ 01 * it m
Al' 0! h '1 0
Ali C
^      2 L
4'/ °/ * /1 'o
Ali 01
A0L
18C0'/5
6
•
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka v LJubljani1'.
Uradni kuni dan. bor*« 19. junija 1906.
Nalolbenl papirji.
, majska renta.... , srebrna renta . . . avstr. kronska renta. .
„ zlata m . . ogrska kronska renta . zlata „ . 4°/0 posojilo dež. Kranjske 4l/»°/o posojilo mesta Spljel 4V/0       * n Zadar
4Va°/o bos.-herc. železniško posojilo 1902 . . . 4°/0 češka dež. banka k. o. 4o/0 „ „ n ž- o. 4Vi°/o zast- P»sma gal. dež. hipotečne banke . . pešt. kom.  k. o. z
10' pr......
zast.  pisma Innerst.
hranilnice.....
zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice . . . z. pis. ogr. hip. ban. 4'/,% obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. ... obl. češke ind. banke prior. lok. želez. Trst-
Poreč......
4°/0 prior, dolenjskih žel. . 3°/0 prior. juž. žel. kup. V/i 4V«°/„ avstr. pos. za žel. p. o.
Srečke.
Srečke od 1 „    od I. 1864
„ tizske......
„    zem. kred. L emisije
„    ogrske hip. banke .
„     srbske i frs. 10O—
„ turške......
Basilika srečke . . . Kreditne „ ...
Inomoške „     .   • •
Krakovske „ ...
Ljubljanske „ ... Avstr. rdeč. križa m ... Ogr. „ „ „ . . . Rudolfove „ ...
Salcburške „ ... Dunajske kom.   „ ...
Delnice.
užne železnice.....
ržavne železnice .... Avstr.-ogrske bančne deln.. Avstr. kreditne banke . f Ogrske     , 9       . *
zivnoslenske „ . . Premogokop v Mostu (Brilx) Alpinske montan .... Praške žel. ind. dr. ...
Rima-Muranyi.....
Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družba
#3 Valut«.
C. kr. cekin . . 20 franki . . . 20 marke . . . Sovereigns. . . Marke .... Laški bankovci . Rublji .... Dolarji ....
Denar	BUffO
9720	97*41
99 40	9960
97 40	97 60
11650	116 70
9315	9335
11115	111-35
97 50	98 50
10010	101-10
99-20	100-20
9880	9975
97 95	9825
97-95	9835
9870	99-70
104 50	10550
98 60	9950
9825	99-25
9850	99-50
98-	99-
9975	100-75
99.90	
98 20	9920
287 —	289-—
9890	99-90
150-15	15415
26150	265 50
145 50	149 5i
271 50	27750
26150	267-50
249 25	256-25
1036	109 60
185 75	186 75
2025	2225
471-	481 —
108-—	118 —
111-	121 —
61*25	67 25
50 tO	54-50
26*25	2825
67-50	71-50
187 25	18825
498 —	508 —
129-25	13025
696 —	697 —
1741'-	1751 —
62250	623 50
74050	741-50
238 —	23850
712*-	713 —
651 —	652 —
2642-	2658-
55250	553 50
272 —	275-
531-—	535 —
169-—	171-20
1136	1139
19*11	19/13
2353	2357
23-96	24-
117-57	117-77
95-50	9570
251	252
4-80	5-
Darila.
Upravniitvu našega bata so poslali:
la Omiko sv. Cirila In Ušteda.
G. Konrad .Fink, učitelj v Velikih Laščah 3 K, katere so nabrali njegovi učenci III. rasreda 1. oddelka sa svoje obmejne sošolce. Kako lepo in posnemanja vredno, da se naša deca spominja svojih zatiranih bratcev in sestric. Dokler bode tudi ona sama sebi pomagala, sme slovenski narod s ponosom in brez bojazni zreti v bodočnost. Naj bi ta slučaj našel veliko »malih posnemalcev«. Živela velikolaška deca III rasreda. — Na veselici Št. Peterske družbene podružnice prodan »puserl« za 1 K in piškot za 20 h, skupaj 1*20 K. — Najbolj »žleht« človek na »Slavce vi« veselici na Koslerjevem vrtu 90 h. — G. J. Kogej, c. kr. notar v Ložu 2 70 K, katere je nabrala v veseli družbi pri g. Perušku v Podcerkvi g Mara Semen. — Skupaj 7-80 K. — Srčna hvala! — Živeli!
ffeteoralogltno poročno.
Vitin* nad morjem S06. Srednji mani ti »M TU9 tmm.
Css	Stanje baro-	i o
opazovanj s	metra v mm	Temi tura *
Vetrovi
19.	9. zv.	733 5	21-2
20.	7.zJ.	7816	181
•	2. pop.	730.	290
Neb«
slab jug
Jasno
sr. jzahod| del. obl.
Srednja včerajšnja temperatura 221° norm. 18*2«. Padavina v 24 urah 00°.
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 20. junija 1908.
Pšenica sa oktober ... sa 50 kg K 11.50
Ri za oktober .... za 50 kg K 9 46
Koruza za julij . ... za 5C kg K 701
Oves za oktober   ... za 50 kg K 8*33
Efektiv.
5—10 vin. ceneje.
Umrli so v Ljubljani.
Dne 11. junija: Viktor Petrič, pilarjev sin. 2 leti. Streliške ulice 15.
Dne 13. junija: Martin Ehrlich, strojevodja v p. 49 let. Metelkove ulice 3. — Mihael Šveler, kovač. 70 let. Radeckega cesta 2.
Dne 14. junija: Marija Japelj, delavka. 72 let. Cesta v Mestni log 15.
Dne 15. junija: Ervin Medica, blagajnikov sin. 5 let. Levstikove ulice 13. — Vida Lo-tschnig, učenka. 12 in pol leta. Škofje ulice 15. — Fran Piškur, posestnik. 98 let. Flori-janske ulice 19. — Ana Garbajs, delavčeva hči. 11 dni. Stara pot 4.
Dne 17. junija: Pavla Brufach, umetna vezilja. 29 let Rimska cesta 16 — Ana Ko-privec, sirota. 10 let. Poljanska cesta 28. — Alojzij Kopri vni kar, strojnik. 24 let. Sv. Petra nasip 67.
Dne 18. junija: Avguština Sluga, zasebnega urad. hči, 6 ur. Bohoričeve ulice 14. — Marijana Potočnik, pomožna usmiljenka. 43 let. Radeckega cesta 11.
V deželni bolnici: Dne 10. junija: Jera Jaklič, pos. žena. 39 1. ' Dne 13. junija: Alojzija Kancler, sprev. hči. Dne 14. junija: Ana Jereb, kaj žar. hči. 161. Dne 15. juniia: Blaž Zorman, delavec. 44 1. Dne 16. junija: Marija Keber, hišnica. 401. Dne 18. junija: Josip Fajdiga, les. trg. 50 1.
Poslano.*
List „Zarjau je v štev. 21. z dne 18. maja je napadal ljadske knjižnice, ustanovljene od podpisanega društva. Na ta napad smo odgovorili s poslanim v »Edinosti" dne 29. maja. V odgovor na to poslano je priobčila „Zarja" v št. 23. izjavo g. dekana Slavca, s katero bi bili mi smatrali zadevo kot za javnost končano.
To priliko pa je porabila „Zarja", da je nastopila s lažmi in sumni-čenjem proti Članom našega društva, vsled česar smo primorani informirati javnost o dejstvih.
G. ČenČič, odgovorni urednik rZarje", laže, ko trdi, da je dne 27. maja pričakoval naša odposlanca v uradu hranilnice in posojilnice pri Sv. Ivanu od 2l/2—7 ure zvečer, a da dotičnih ni bilo. Dejstvo je, da sta bila odposlanca ob 31/4 popoldne v svetoivanski hranilnici in posojilnici, kjer g. čenčiČa ni bilo, pač pa je dognano, da je bil ob istem Času pri kaplanu g. čoku.
G. ČenČič laže, ko trdi, da ni njegova krivda, da ga naša odposlanca nista našla. Dejstvo je, da sta prišla vedno oni Čas, ko se jima je reklo, da ga dobita. To lahko dokažemo s pričami.
List „Zarja" hoče dalje škodovati nažemu društvu s sumnicenjem. Pripoveduje namreč, da je bila v času, ko sta naša odposlanca posedala njeno uredništvo, rastrgana tabla uredništva na vratih. Pravi sicer, da si ne more misliti, da bi bili zmožni takega dejanja akademično izobraženi ljudje, vendarle z vrača tak sum nanje, in pričakuje častne izjave dotičnikov, da tega nista storila, katero izjavo naj bi poslala na „Zarjo". To neosnovano sumničenje moramo najodločneje zavrniti v imenu naše akademične časti, izjavljamo pa, da nam ni „Zarja" kom peten ten forum glede častnih izjav.
Zaključujemo  c  izjavo,   da ne smatramo vredno izgube Časa polemizirati ie nadalje s „Zarjo\ Za akad. fer. dr. „Balkan"
M. Jeric, H. Seal«,
tč. tajnik. tč. predsednik,
Trst, dne 11. junija 1908.
• Za vsebino tega spisa Je uredništve odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
o tiiisrt a naravno
ODVAJAJOČE SREDSTVO!
Zahvala.
21'
Mnogoatranaka poraba. Gotovo ni do macega zdravila, katero ae di tako mnogo-stransko porabiti, nego „Molio-vo francosko žganje in sol", ki je takisto bolesti utefiu joče, ako se namaze i njim, kadar koga trga, kakor to zdravilo vpliva na mišice m živce [krepilno in je zatorej dobro, da ae priliva kopeli m. Steklenica K 1*00. Po pošt-nem povzetji pošilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLli, c. in kr. dvorni založnik, DUNAJ, Tuchlauben 0. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno MOL L-o v preparat, zamamovan z varnostno -namko in podpisom. 6 8b- 8
Najboljša pitna voda
kadar preti nevarnost, epidemije, je v
takih slučajih često skušena, od medicinskih avtoritet  vedno priporočevana.
V njej se ne nahajajo nikake organične substance ter je zlasti v krajih, kjer je studenena ali vodovodna voda dvomljive kakovosti, najprikladnejSa pijača. 129—1
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnlk-u in v vseh lekarnah, večjih specerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Proti zobobolu in gnilobi zob
izborno deluje dobro znana antiseptična
Melu8ine ustna in zobna voda
d utrdi dietno
■•prijetno i ■te&Llenlea m
in odstranjuj«? •pe lz aut. zavodom t K.
BI sorodnemu gospodu II. Levatlliu, lekarnarju v Ljubljani.
Vata izborna Melusine ustna in zobna voda je najboljše sredstvo zoper zobobol, odstranjuje neprijetno sapo iz ust in je neprekoaljiv pripomoček proti gnjilobi sob, zato jo vsakemu najtopleje priporočam. Obenem pa prosim, pošljite Se 3 steklenice Melua. ustne in zobne voda.
Dovolim, ds to javno oznanite, ker je res hvale vredno.
Leopold tangi, mestni tajnik.
Metlika, 84. aprila 1906.
Dti likarna MIL Lraitika
f Ljukljanl; RkIJiti cista tL 1
ootof noiMgniiaoMa Fran JoSotovep.
iabil. mMta. 26 25
Poslano.
= Jtfislite na =
inniliouograske
396—12
od gld.
molki no trakove najfin. Izdelani 6'90 damski na trakove najfin. Izdelaaf 5*75 damski nizki pariSki aajf. Izdelaoi 3*90
Tvornica Jamči za vsak par. Popravljanja točno In čenč.
HENRIK RENDA
zalotf c kr. prlv. čevljarske tvornice mnlhooo$ra!ke.
2186
Tužnim srcem naznanjam v imenu svojih n doraslih otrok vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je moj ljubljeni soprog oziroma oče, brat, stric in svak, gospod
Jernej Tavčar,
posestnik in gostilničar na Logu
včeraj ob 4. uri popoldne po dolgi mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb predragega rajnika bode v nedeljo ob 5 1 a uri popoldne iz deželne bolnice k Sv. Križu.
V Ljubljani, 20. junija 1908.
Frančiška Tavčar
Mesto vsakega posebnega obvestila.
Za dokaze sočutja povodom smrti moje ljube matere, gospe
Terezije Preloviek
in za mnogoštevilno spremstvo na zadnji poti izrekam sorodnikom, prijateljem in znancem svojo najsrčnejšo zahvalo.
V Ljubljani, 20. junija 1908.
Matko Prelovfiek
J Slo L Tri
Svobodomiselni Slovenci in Slovenke,
prispevajte za Trubarjev spomenik.
Dobri
slikarski = = pomočniki
: se sprejmejo takoj. :
Kje, pove upravništvo „ Slovenskega Naroda". 2175—1
Zidarji
izurjeni v zidanju z betonom in podajalci (Handlanger) sć sprejmelo takoj ob dobri plači. 2184
Oglasiti se je Jutri; 21. t. m dopoldne od 10.—12. ure v tehn. pisarni inženirja Konrada L tehnik s, Beethovenove ulico 4, Ljubljana
Dveletni
srnjak in srna z mladičem
doma zrejeni, 80 prodajo po ugodni ceni pri M. Lavrenčiću v Spodnji
Sliki. 2187-1
Hiša
x vrtom v Velikih čolnarskih ulicah št. 5 se iz proste roke proda.
Več pove lastnik Pod Tarnom it. 5 v LJubljani "21*88^1
Št. 715, m. š. sv.
2189 1
Razpis službe.
Na mestni slovenski dekliški osem-razrednlcl  v Ljubljani je
stalno popolniti mesto
učiteljice
s sistemizovanimi prejemki.
Prosilke za omenjeno službeno mesto naj službenim potom svoje pravilno opremljene prošnje vlagajo pri podpisanem o. kr. mestnem Šolskem sveta ljubljanskem
do 17. Julija 1908
Zakasnele ali pa pomanjkljive proSnje se ne bodo pri oddaji službe vpoštevale.
C. kr. mestni šolski svet
v Ljubljani, 17. junija 1908.
Ravnokar je IzSla
Stara devica
povest, spisal K. Oblak. Cena 60 v., s poito 70 v.
„Stara devioau je ljubezniva in zaniva povest iz malomestnega življenja na Slovenskem. Kdor jo vzame v roke, jo bo Čita! s v        veseljem. v
Dobiva so
„    IL.„Jn. U.------
Prodajalka
2042 3
im trgovino za nanje so lice. Samo take, ki so praktične, naj sa ponudijo pošljejo   prepise   izpričeval na
m
Viktorja Badl, Maribor, Slavni trg.
Destilacija žganja
v zvezi z izdelovanjem neakoholnih osvežilnih oijač, se z najboljšim uspehom lahko takoj začne; za oblastveno dovoljenje za izdelovanje in prodajanje se jamči in temeljita manipulacija na licu mesta se uredi po skušenem strokovnjaku in se dajo primerne informacije zaradi hitre prodaje. Kdor se zanima, naj posije ponudbo pod šifro ,,Erste Fabriks-finna 68882" na naslov: M. Dukes Nachf. na Dunaju II, Wollzeile 9. 1472—9
Uf lij!!
5000 ur z verižicami.
povodom cesarskega jubileja in zaradi reklame za naše novo izdelane jubilejske ure z razširjanjem ilustrovanega kataloga, dobi lahko vsakdo tako velefino novo srebrno remon-ioarko na s dr o z oklozno verižico zastonj. — Pošljite torej svoj naslov in pridenite mu eno krono (tudi v pisemskih znamkah) za poštnino in stroške na Uhren-Exportnaus »Famos« na Dunaju, XVI 2 poštni predal 143. Po povzetju stane K V70.£j ||>1933—4
aa Glincah, občina Vič, tik ob gozdu, hiša z mnogo senčnatimi prostori, sekoča voda, 2 steklena cvetličnjaka, različne šupe, prostor za tennis, zemljišča za okoli 9 oralov, za privatne in gostilničarja pripravno, primerno tudi za parceliranje! 2070—4
Več v Igriških ulicah štev. 3 v LJubljani.
ril
Ljubljana, Stari trg št. 13.
Da zamoremo ustreči želji p. n. odjemalcev nabavili smo osebno še različna vina samo prve vrste, za kojih pristnost se popolnoma jamči, ter zagotavljamo vedno točno in vestno postrežbo.
Isabela črno ■   .   .   liter 28 kr.
Turlansko črno  .   . - 32 kr.
Feran Istrski črn „ 36 kr.
Befoško Istrski črn „ 40 kr.
Modra irankinja -   . » 44 kr.
Cviček najfinejši „ 44 kr.
Bnrgundec r 48 kr.
Teran kraški ... „ 60 kr.
Vipavsko belo -32 kr.
Istrsko belo  ... „ 32 kr.
Soriško rumeno .   . „ 36 kr.
Bebnla prve vrste . „ 40 kr.
Rizling goriški „ 52 kr.
Mnškatelee    ... „ 60 kr.
Pellnkovec (Wermouth) „ 80 kr.
i
i i
■ a
i
i
ii
I ■ USB  B E&3 BB3 SSi  9 ZSi B BB
Šolsko leto 1908 9.
Inomoška trgovska akademija.
a) Komercialni strokovni tečaj za srednješolske abiturijente (abi-turijentovski tečaj). Vpisovanje dne 5 oktobra, kolegnina lOO kron za semester. Sprejem je omejen na najmanj 12 in največ 24 slušateljev.
b) Trgovska akaderaia (obstoječa iz 4 razredov in enega pripravljalnega tečaja) Vpisovanje 16. septembra. Šolnina 60 K za semester.
c) Trgovska šola za deklice (dvorazredna). Vpisovanja *6. septembra; Šolnina 25 K Četrtletno.
Ravnateljstvo inomoške 2022—2 tgovske akademije.
Med počitnicami se lahko govori ob torkih in petkih od 9. do 11. dopoldne.
--j
I
%
m
i
Kral evstvo Saško
za sekirarsko obrt
sespr^meto takoj u trojno đelo.
Frfcnc Pintar, kovač orodja.
Moste, pošta tirovnloa, ttorenjske
2099—4
Išče so bolita
Ravnateljstvo: prof. A. Holzt,
Višje tehniško učiUšče za elektrotehniko In strojno tehniko,
Elektrotehniiki in strojni labora tori ji. 689 6
36. iolsko leto: 3610 gojencev.
T?omiške učne delavnic s. Programe itd  pošilja brezplačno tajništvo.
ki zna šivati, želi se tudi znanje nemščine. Pojde z gospodo na letovišče.
Naslov pove uprav. BSlovenskega Naroda". 2119—2
V trgovini z mešanim blagom na deželi na živahnem prometnem kraju, 80 sprejme takoj pod ugodnimi pogoji
deklica
kot trgovska vajenka. 2043—3
Ponudbe na upravniŠtvo „Slov. Naroda".
Hišo
naprodaj.
V Rožni dolini pri LJubljani
Št. 147 se iz proste roke proda hiša
z velikim ln lepo urejenim vrtom. Poizve se na licu mesta. 2066 3
šBBB				
				
HiSa t Hi
Bled na Kranjskem
WW z restavracijo
s koncesijo, poleg železniške postaje, najboljše obiskovana, s trafiko, izdatno prodajo vina, piva in špirituoz, s 5 sobami za tujce, velikim salonom z veliko verando, 2 kletmi, ledenico, hlevom, gostilniškim vrtom, zelenjadnlm vrtom, acetvlensko lučjo, popolnoma opravljeno in v najboljšem stanju
- se takoj proda. -
Več pove Klarmann, restavrater na Bledu.
Doa Izurjena kUučaunltarska
pomočnika
se sprejmeta proti dobri plači pri Ivanu Trillerju na Bledu ra Gorenjskem. 2140-2
Od c. kr. deželnega šolskega sveta koncesijonirana
izobraževalna šola in : dekliški penzljonat:
Kristina Joanowits, DnnaJ, VIII, Fleilgasse 5  (vhod Lerchengasse).
Vestno vzgajanje in izobraževanje. Velik vrt. Udobna ureditev.
Izborne reference.     2017—3
ftiperlor
proti vremenu vztrajna mrzlo-vodena barva, najboljše in najcenejše nadomestilo oljnate barve, katera se ne da oprati ter se radi tega za fasadno, kakor tudi za notranje barvilo jako priporoča. 1853—9 Zaloga v veliki, kakor tudi mali prodaji za Kranjsko pri
Rob. Smielovvski
■ur h t til Mtavbnlk
LJubljana, Rimska cesta štev. 16.
Obenem so tukaj na razpolago barvenl poskusi, kateri .se lahko ogledajo.
Prva boroveljska       tvornica orožja
Peter Wernig
c. In kr. dvorni dobavitelj
družba z omejeno -zavezo
Boro vije na Koroikem
priporoča 835—15
lovako polko vseh sistemov, priznano izdelki prve vrste s največjim strelnim učinkom.
Cenovniki zastonj in poštnine ^prosto.
aa liio in avgustov termin.
Ponudbe pod „avguat11 ns uprsv.
„Slov. Naroda". 2148-2
sprejme takoj Ivan Kovic, Zaloška eeata štov 54. (Novi Vodmat)
v LJubljani. 2105 3
pred delavskimi hišami na Dunajski oeatl ln na Glinoab so naprodaj.
Več se izve na Glinoab št. 37 pri LJubljani. 1461-15
Krasne
BLUZE
49
največja izbera v svIU in drugem :-: modnem blagu tudi po meri. :-:
Vsakovrstna krila, perilo ln otročje oblekoe
priporoča po najnižjih ceni
M. KRISTOFIČ
por. Bučar
. STAJU TUP št 28.
0l
Kathe voda za prsi.
Seric«,cio' 5-lno sredstvo v do g«go Hrohvih prsi. Kitke voda sa prsi m rabi samo znuanje. Zajamčeno nečkoti-bivo. Steklenice po 3, 5 ln 8 kron poštnine proHto.
Diskretno pošilja po povzetju ^316-50
Rathe Nenzel no Duna?nXVill
Schulipuise 3, L nadstr. It.
i.
Bil
Fa
ižarstve
■ *
ru
Poljanski naslpftev.8.
Reichova hiša.
Izvrutfio ln solidno drlo.
C«ne %ni«rnr. Popravila     to rito
pri nakupu
za Mile ♦
na blizu 40 let obstoječo tvrdko
R
Rt
CJnbljana 25
Stritarjeve (Sultalske) ulice ftev. 5.
HIKLAUC
sar Na zahtevo dopošljejo vsoroL
Najbolje za zoba
se dobi pri
309 13
L Sebehiku »m fem
Sive koroške kose
izdeluje       .--s
tovarna I: za kose
Karel Zeilinger
v Hiniiiielberjtu
iz najboljSega koroškega litega jekla v poljubni obliki in množini. 1342—19 Cene in vzoroi kos se pošiljajo na zahtevanje franko.
OdLiiJgo^ghoa^a.
Era kr. ivoflica tiarirjBT
Ljubljana
Hllierjeve ulice 5     Blizu Gradila
Rudolf A. Warbinek
o
> ce E
m
«p ■o O
3
CP
o
a o
Priporoča  svoje  prve   vrste,   za vsa podnebja   solidno narejene  planine, klavirje in harmonije tudi samo-Igralne
za gotov denar, na delna odplačila aH naposodo.
Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno in računijo najceneje.     1706 25
Največja tvornica ns lugu Avstrije.
KNA
In inodno 1047-26 Maso zo obleke
priporoča firma
Karel Kom
tvornico zo sukno
v Humpolcu
na Češkem. TvoTttlške cene.     Vzorci franko
1
OCl -i.ei'U* 1866, 3«
Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
ki ga priporočajo odlični adrarnlkl, akoro e Tssb • vr?p«klh dreavah ■ odličnim oj pehom uporablja prof
vsake vrste izpuščajem
mlastl proti kroničnim llsajom in para*. ispa*o*jem, dalje proti rdečioi aa noin, oeeblinam, potonju nog. loaklnao na grl ari in ▼ bradi. Beryerj*mu hotrav^c^o mile ima t tebi 40 ottotothov leaneija Uotrai+t* in »o r^HHcj« bi ttreno od vnah drugih kontranovlh mil, ha a« aaboialo * krgoTini.
Pil poUmih holmnUk rabit« jako napačno
Bergerjevo ketranovo žveplano milo.
Kot Uaq}* kotrunavo m»Jo n odpravljanje rse
nesnaga s polti,
proti  tpoićkjem  m   polti, in gUri pri otrocih, kakoi kot nenadkrlljiTO kotruetičso mtUo ma liiniiiinfi §m Mopcnsf* 9a vmafsdanjo roča alnči
Birgefjevo Qiiwrina.o-kotranovo milo,
v katerem j« 86 odat. glicerina ln ki je parfuma >*oj.i Kot odlično aredatro sa glavo ee rab! dalje a iarratniic aapehom
Bergerjevo boraksovo milo
fa aloer proti e>|pro«nk, ogrorvaja,   p^eraai   in o ■oAj«m iti tli»epriJlftiaui ko««.
0as» komadu vtjasa mti i navodilom o uporabi 70 v.
Zahtaeajea po lekarnah in aaiamib tr-forlnah iakljnčno gergree-Jaua kotranora     •   "Z I f «dU in paalte na poleg etoiaoo rarrtTono -V,
poleg etojaoo rai ifHajau Ln   na pole^atoi*«^ nrmln podpla (r. Hrti * de. na vsaki etiketi. O^Ukoean •
lastno dlplomn os Oonaj^ 1088 _ ln a Blato »Tetini o ha «v
Parin louo Vaa drag« medlo, in higlan. mila anamke
naatata t navodila, ki ee pridane ▼eakamn aaOn. Naprodaj v veah lekarnah In aadernin trgovtnali
Na debelo: O. Hali S Comp., Dunaj, l.f Blbaratraaa V IJablJaiit  ae  dobiva v teka Mllazt lVeaiataa\» H. HarfletaaJ MTa «V. Slajri*,   O. l*laMll9 U« in v vseh drugih lekarnah
Kraniakem.
1184-12
z dobro Idočo gostilno
na SlOV. Koroškem, blizu železniške postaje, ob križišču ved cest, dober kraj za trgovino, z lepo hišo, gospodarskim poslopjem, njivami, travniki iz z gozdom aa proda zaradi preselitve xa 18 000 kron. 2127—2 Več pove g. dr. Fer d. Mtlller, odvetnik v Celovcu
V najem se odda
prostorna klet
v Sp. Šiški za avgustov termin. Klet je pripravna za kakega vinskega trgovca ali tudi za kako zalogo oz. skladišče.
Natančneje se poizve pri Valentin Gregorcu v Mengšu.        2025 -3
Lepa hiša
ob glavni oesti v Sp. Šiški se ceno proda- Ima 6 stanovanj, vsako stanovanje s kabinetno sobo, kuhinjo, lepo kletjo in vrtom. — Poizve se pri I. Bngenlggn, Ljubljana, Ceata na Hudolfovo železnico 5- 2143-2
3Francovi vari.
Ii
em. asistent češke ginekološke klinike prof. Rubeška in zdravnik klinike za ženske bolezni in masažo v Berolinu in Stockholmu, klinike za srčne bolezni prof. Hucharda v Parizu
ordinira kakor prejšnja leta v hotelu ,Stadt Leipzig1.
Informacije z obratno pošto, ev. se S preskrbi stanovanje.
1753-4
Prostovoljna prodaja!
Posest
Lorenca Bogner v Nemški vasi pri Krškem, katero obsega nišo, gospodarska poslopja, vrt, vinograde, njivej travnike ln gozde
se bode 2009 -3
v četrtek, po kresu, dne 25. junija 1.1.
ob 9. dopoldne na hcl mesta
prodajalo skupno ali po kosih, ravno tako tudi premičnine. Plačilni pogoji ugodni. V hiši se izvršujejo gostilna, žganjarija in prodaja tobaka.
Mlad mož
samec, 25—26 let star, izučen v knjigovodstvu (navadno, dvostroko in amerikansko knjigovodstvo), korespondence v slovenskem in nemškem jeziku, nemške stenografije (Stolze-Schrev), pisave na stroj in znanje v menicah
išče temn primerne službe,
-najrajši kot oskrbnik.-
Cenjene ponudbe pod šifro r. S. Za%
gorje ob Savi, Loke. 2135—2 Razprodam 200 oralov rodovitnega
zemljišča
na enega ali več kupoev; vsakemu kolikor želi za oeno oral po 310 gld. (1600 □ sežnjev). — Plačilni pogoji: na vsak kupljeni oral 20 gld. are, 80 gld. pri pogodbi, 60 gld. do pol leta, za 150 gld. čakam samo, če se obrestuje, 10 let 2128-3n Ponudbe na vlastelinstvo Pogan-čec, pošta Vrbovec, Hrvatsko.
0 najem se da
8 1 avgustom t 1. popolnoma preži dani, moderno urejeni
hotel Avstrija
s prostornimi gospodarskimi poslopji sa voznike, vrtom aa goste itd. v Slovenski Bistrici. Živahen promet je zajamčen po njegovi ugodni legi na glavnem trgu, kjer se že od nekdaj izvršuje najbolje obiskana gostilna in se bo zdatno zvišal vsled nove železnice, katera se otvori v jeseni t 1. in bo zvezala mesto s slovenjebistri-ško postajo južne železuioe. 2114-4 Natančnejši pogoji se izvedo pri
aeeetUetel v Slarenakl eWMw
1 spretna
2163
aa večje in malo delo. Plačilo od kosa. — Juri O mele, krojaški mojster, ■srenja vas nad Skoljo Loko.
Sprofmelo ae takol izurjene  215J 2
šivilje
pri At geli Stich, Škofje ulice 1L
k otrokom   se IS če  za na deželo. Ponudbe pod „odgojiteljica" na
uprav. „Slov. Naroda*. 2179
Ceno češko
posteljno perje!
5 kg novega skubljenega K 12*—, belega, jako mehkega skubljenega K 18*—, K 24—, snežno belega, mehkega, skubljenega K 30-—, K 36*—. Pošilja se franko proti povzetju. Tudi se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poštnih stroškov.
Benedikt Sachsel, Lobes 35.
pri Planu na Češkem. 2173 1
Za poletno sezono se oddasta
sobi
Peter Šmid ««->
v Secah nad Škof jo Eoko.
Majhna gostilna
v slovenskem delu Koroške ob drž. cesti, blizu železniške postaje, Je naprodaj zaradi družinskih razmer.
Vprašanja na upravništvo „Slo-venskega Naroda-. 2172—1
n
z opravo za trgovino z mešanim blagom
SO Oddajo za daljšo dobo tako] v
najem Trgovina je najstarejša in v obsežni okolici prav dobro poznana ter ima velik promet. 2176—1 Kje, pove iz prijaznosti posredovalnica Slovenskega trgovskega društva „Merkur".
Gospodična
stara 17 let, teli službe
blagajničarke
v kakem hotelu ali kje drugje.
Ponudbe je poslati pod „pošte-noat" na upravništvo „ Slovenskega Naroda". 2174—1
Far postili
8 let starih, 16 pesti visokih, z
rikanskim breakom in s konjsko opravo Je naprodaj. 2185
Več se poizve v iivinozdrav-nici v Ljubljani
Kinematograf
model 1908, kompleten, z več slikami (filmi) ae ceno proda. 2183—1 Pismeni oferti na uprav. rSlov. Naroda" pod „Kinematograf1
Trg. pomočnik in prodajalka
20—30 let stara, ae sprejmeta v trgovino mešanega blaga pri tvrdki Anton Verbič, Sevnica ob Savi.
Sprejme ae tudi 2170—1
učenec.
t
Iššem 1 spretna
2156
aa stavbno in galanterijsko dalo. — Josip Patak, naslednik Karla Čufer, Gorica, ulica Sv. Antona štev. 7.
Jazbečarje
pravo rase, pes rjav, psica orna s rjavimi znaki, 3 leta stara, dobra lovca in teh dveh 2 meseca stsre m'a diče, rjave, proda Julij Martin-čič, it Vid pri Brdu, pošta Lukovica. 2161—1
Gospodično
ki ima veselje do gospodinjstva in nekoliko spretnosti v šivanju, ae sprejme 2178
Dopisi pod „sospodlnlstvoM ns
upravništvo „Siov Naroda".
Išše so in vatop a 1. julijem
agent
popolnoma vešč lesne stroke in pisarniškega dela ter nemškega in slovenskega jezika v govoru in pisavi.
Ponudbe na St & C. Tanker, Ljubljana- 2122-4
Štiri dobre, zanesljive
konje
za težko vožnjo
stare med 6 in 9 leti prodamo, ker jih imamo preveč. Konji se lahko ogledajo ob nedeljah in praznikih pri oskrbništvu graščine Ruperčvrk pri Novem mestu 2i38—3
"CJradno Aovcljezii Ss IS let obstojata
llaMfal
posredovalnice stanovanj in služe!)
G. PLUX
Sospsske ulico It 6 2160
priparača lm mmtmmiim 1. b.lji«
službe iskajoče vsake vrste
kakor
Tabltaao In suaaj. Vaatam ioo Iteliftivr moino Ultra poitroaba aagatovijazto*«
Zunanjim dopisom je priložiti znamko za odffovo.
»al ae aa naianenl naslov.
lfi
v H. s adstropju, samo zase, 4 sobe s pritiklinami in senčnatim vrtom, je oddati s 1. avgustom za primerno oeno v prijazni senčnati Movl ulici št 3 v Ljnbljani. 2171—1
Elegantna
2181
sobno opravo
y stironemšlrem slogu
skoro nova, aa takoj proda.
Ogleda se lahko v nedeljo ves dan, druge dni pa popoldne na Sv. Patra cesti št. 67. I. nadatrople. Starinarji izključenL
Lepo hišo
stara dve leti, z lepim vrtom in z dobro pitno vodo pred hišo in za perilo
se proda*
Pojasnila daje Anton Marolt, krojač. Brad št. 14L, Bled. 2096-6
Osuta* •Vtakne
zaafviajo odliko ,
. razstavi v Si. Lotila«. ao> lOk aaprooaj
10.000 parov čevljev!
4 pari čevljev ssmo 3 gld.
Vsled ugodnega ogromnega nakupa se odda za to nizko ceno: par moških in par ženskih čevljev, Črnih ali rjavih na trakove s moćno zbitimi podplati, najnovejše oblike, dalje par moSkih in par ženskih modnih Čevljev, elegantnih in lahkih.
Vol a pari hhiiio 3 gld.
Za oaročitev zadostuje dolgost
2157 Razpošiljanje po povzetju.
Izvoz čevljev KOHANE, Krakov it. 31.
Neugajajoče rad zamenjam.
s
Za poletno sezijo na]vtS]a izbira
domskih praznih plašče«, kril, bluz In dekliških oblekic. — Obleke za gospode, dečke In otroke, tudi obleke za tennis In pralne obleke.
z
Čudovito
2
»Angleško skladišče oblek"
O. BERNATOVIČ
v Ljubljani, Mestni trg štev/ 5.
Prodaja okroglega lesa.
2180
C- kr. gozdna ln domenska uprava na Blodn proda iz gozda
verskega zaklada 7,Mertulka izdelanega lesa na lesiScih in sioer I. Beli potok pri Dovjem, II. „Za Rutamu pri Gozdu in
III. Železniški prelaz blizu Gozda ležeči smrekov, mecesnov in borov okrogli
les in s? cer
652 77 fm3 lesa za žaganje, 15067 „ celuloznega lesa, 12813   „   jamskega lesa in
28 65   „   =  800 kosov) drogov igličastoga lesa pismenim ponudbenim potom. Ponudbe naj se vlagajo
do 11. julija 1908 do 12. ure opoldne
pri c. kr. gozdni in domonakl upravi na Blodn, kjer se lahko ogledajo tudi ponudbeni pogoji in ponudbeni obrazci.
C. kr. gozdno in domenska uprava na Bledu,
dne 17: junija 1908.
Oeo. kr. avotrljoke    {£f    državne ?eleznfcc.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne I. maja 1908. leta Odhod is Mabl{ama 1*4. toLi .obod <r L|abljaao |ai. t«Li
7 °r^USl!»t ^"'^nori^ ^f^'S- 806 «82» Ottbni vlak to Beljaka |tf
t+Tirtili  KT.i.t & Trblia, Jesenic, Oorice, TretaT
t^rrnrn       1 Podrožčfco, Ce- 8-3« zjutraj. (5«bnl itak Iz Kočevja, Strai*
7 C7 «\,ET<*ebnl vu. v .»eri: Oro- jeS^^Idne^ta?"^ Iz Piih
»ealce. Bellak, (cez Podroiclco)Celovec. a £2^^"oSa^irt Kočevja ii-aa.rd.die.dbid.Mda   fwhni -i     Straže Toplic, Rudolfovega, Grosupija.
n^S^PrSSF' n^ff^.T1*? » »n,*ri: 3-5« poo«idno. Osebni Wak iz Be5ab
^eaice, Trbii, Beljak M- že!.. Gorico    ^ m   Trbiž*, Celovca, BeffakT (C«
*olteo)£\lv£ Podrožčfco) Gorice drž. žel, +rsta ari
im°l^Z9V^^i^^L^ V,fmc5:,G!,0" 6 »<> zvečer. Oseb. vlak Iz l**gr, Celovca ^V^^^^^^TV^Ko<5cv|e.   Bellaka (čez Pourožčico) *s?nic.
JLS^fSSi   nSfub , i*** T AmSn: 8 37 **aaar. Osebni vlat iz kočevia, Straže
V^ArM^ Č*Y* GSri?     Toplic, Radolfovega, Grosupija. ^
fS^iSSU^^6^^^^ vlak E Beljaka jul
*-io *^^£ebS TiSf v .m.H - orodju Trbiža, Celovca. Beljaka (čea Pod
^SSfe *$š3£^^ J~> TreU « žel. Gorice drž. M
7'3?hi*Ver^H,?8??i11 Vi^,V SSeriJ &?ttict> l«-BO ponoAL Osebni vlak iz Trbiža, Ca ,rbiž, Beljak, (cez Podrožtfco) Celovec,    10vcit   m]akA  (čca Po(lrožčico) TrŽ
I0.40^„.6I.  Osebni vlak v .meri: le-    ** ™* °0riCC        ŽC,» Je8eniC acmee, Trbiž, Beljak, luž. zel., Gorica drž.     Dohod v LtnSliaaa dri, kolodvori ieU Trst drž. žeL, Beljak juž. zel., (čez „ ^A   ,     , *   J .   , . . Z "  - 6-46 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika.
tO 59 predpaldne. Osebni vlak iz Kamnik. 6 i o zveoar. Osebni vlak iz Kamnika. ©59 p«n*oi. Osebni vUU iz Kamnika. (Sai o
ob nedeljah in prazniJdh
Podroiclco)
Odhod lz Lfabl|ane dri. kolodvori
728 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. 2-OS MP«ldno. Osebni vlak v Kamnik. 7-IO zveder. Osebni vlak v Kamnik IO-0O ponaol. Osebni vlak v Kamnik. (Same (Odbodi in dohodi to naznačeni v zrednit od nedeljah in praznikih.) evropejskem času.)
G. kr. ffavuateijsffo driaviiili žslaMe v Trstu.
i
Narodno knjigarna
v £]ubl]anif Jurčičev trg štev. 3
priporoča naslednja dela:
oosooai m m
Iv. Cankar: Aleš Iz Razora.
M
Ta povest iz narodnega Življenja je vele-zanimiva in spada med najbol,ša dela tega pisatelja. Bros. K 15J, vez. K 2*50:
po poŠti 20 v več. jf
j Ivan Lah: Uaška kronika.
X Ta knjiga obsega več is vrstnih zgodo vin-
v skih povesti iz slovenske preteklosti in
a sicer iz  dobe turških vojsk, kmetskih
I vstaj,  reformacije in renesance. Bros.
V K 170. ves. K 2*70, po pofiti 2 i v vec.
f Josip Jurčič: Zbrani spisi.
X Vil. zvezkih so zbra. i nailepsi romani
J in  povesti  tega  znamenitega pisatelja,
( ki  se   e   s  Bvojinii  deli si o venskemu
X občinttvu tako priljnbil, kakor samo malo
Y dragih avtorjev. 1. Deseti brat. t. Juri \ Kozjak.    Spomini    starega Slovenca
3. Domen. Juri Kobila i. dr 4. Tihotapec. Grad Rojinj Kloštrski Žolnir. 5 Hči mestnega so*dika. Nemški valpet Sin kmečkega cesarja i. dr. ~ Sosedov sin. MoČ in pravica i. dr. 7. Lepa Vida. Erazem T&tenbach. 8. Cvet in sad. 9. Doktor f Zober. 1 . Rokovnjači i dr. 1 >. Tngomer. X Veronika Deseniška i. dr Vsak zvezek 6 velja broširan K 110, vezan 2 K, po j posti 2U v već. I
Dr. Jos. Vodnjak: Zbrani dramatični In pripovedni spisi.
n. Doktor Dragan, drama v petih dejanjih. Broš. 1 K, po pošti 20 vin. več. UL Lepa Vida, drama v petih dejanjih. Broš. 1 K, po pošti 20 v več. Dr Vošnjak ni samo jako priljubljen pripovedovalec, marveč tudi eden najboljših slovenskih dramatikov. Njegovi igri Doktor Dragan in Lepa Vidb sta dosegli na odra najlepše uspehe. Ves čisti dobiček je namenjen dražbi sv. Cirila in Metoda.
i
i
a a
S
1
o
t
i O JOOOOOOOOaOOOf PjppJ
ljubljanski Zoon. l
Tega prvega in najodličnejšega sloven- .
skega literarnega časopisa je dobiti še y
naslednje letnike: 1901, 190Jf. 19 3, 1904, 1
liOb, 19^6 in 1907. Vsak letnik veijs (
broširan K 9"20. v
yaya<a»<A
L
J Fr. LiDič: Strahovale! dveh kron. j
• Zgodovinski roman iz dobe velikih bojev «• f   med beneško republiko in turškim cesarstvom, v katerih so igrali hrvaški in slovenski pomorski roparji znamenito vlogo. 2 zvezka. Bros. oba 2 K, po pošti 40 v več.
• m
# * * Roflstkn. 1
Roman iz ljubljanskega gledališkega življenja v polpreteklem Času   Broš. 80 v, po pošti 20 v več.
O O
a^S-bfc^SiS^^i^-^s^^
} H. Klrchstefter: Pod spo- j !    vednim pečatom, r
Ta roman iz duhovskega življenja odkriva \
skrivnosti iz župnišč in duhovskega stana ?
sploh. Pisatelj je bil sam duhovnik. Dva a zvezka. Broš. oba K 4 60, po pošti 40 v več.
Zbirk, znamenitih povesti.
L
= Štiri ruske slike. =
i
Cena 60 v, s pošto 70 v.
Ta knjižica obsega štiri svetovnoslavnih povestie, ki so j h spisali Gorki j, m Turgenjev.
1
Drasotln Jesenko-Doksoo: j Pesmi. I
V najlepši moški dobi umrli Jesenko je bil velenadarjen pesnik, a bil je pri tem skromen človek, ki sase ni delal reklame Njegove pesmi, priobčene v raznih listih, ■o vzbujale občno pozornost. Po njegovi smrti so bile izdane in je čisti dobiček ? namenjen mnogoštevilni nepreskrbljeni f rodbini, ki jo je zapustil Jesenko. Ves. S       izvod veija 8 K, s pošto 20 v več.
Novi obrtni red.
Slov. izdaja   1 K, po pošti 1 K 10 t.
Novi vinski zakon,
ki  ga   mora   imeti  nabitega  v svojih prostorih vsak gostilničar, vsak kavarn ar, vsak vinotriec inAvsak vinogradnik. Cena 70 v, s pošto 80 v.
Uzorna pravila
za obrtne zadruge. Cena 6o v, s pošto 60 v.
Uzorna pravila
za pomočniške sbore. J Cena 30 v, s pošto 4^ v.
I podružnica v spiieto. Ljubljanska kreditna "banka
Podružnico
IMtarlovo ollco itOT. 2.
prlporoea a%&*a*l»amaaja*
promese na dunajske komunalne srečke h K 15»/■ i. Julija,
promese na kreditne srečke k X 18 ±.
Obe promesl skupno le 32 kron. Sprejema vloge na knjižice in na tekočI račun ter jih obrestuje po 4 ln pol odstotka,
fflaawaat dobitek
400i000 kron 300,000
4145
46
C^^D
Jzvedbe vseh v bančno
poslovanje spadajočih - -   transakcij*   - -
J. C. MAYERUuMI^
1841
Manufakturna trgovina na debalo in drobno.
Zaloga snknenega tod naslaga in manufaktur - -   nega blaga.   - •
gaška Slatina
- Štajersko. :
Železnica, po&t<* in telearraf.
POPOLNOMA PRENOVLJENO! j"?19"3 Carska konaliUe. moderno urejeno adravilisč* a vodo. Kopališče Stvrla novo vpeljane kopeli z ogljikovo kislino Pra*zkma*»A sOravlliUo *a želodčne, črevesne, bolezni na jetrih in v iedioah, kron. zagatenje, hemoroide, kameo, odebeUo^^ protin, katarje v požiralniku in jabelku, slabostim srca Zdravilni vrelci, podobni onimT Karlovih varih in Marijinih varih. - DleteUko in terrainsko zdravljenje. Izvrstni vodovod za pitje. __ Električna razsvetl ave. — Lift. — Moderna kanalizacija.--^-'
Stola! zdraviliški orkoraot s sodolovanlem slovitega tržaškega kvarteta na lok.
S VETO VNOS LAVNI
898—123
RANCA
tvrdke FRATELLI BRANCA v MILANU
EDINE IN IZKLJUČNE LASTNICE TAJNOSTI O PRIPRAVLJANJU
JE NAJUSPEŠNEJŠA ŽELODČNA GRENČICA NA SVETU 1
Noutrpljlva v vsaki družini! Dobiva se v Ljublja-i pri: J. Buzzo-linlju; Anton Stacuiu; slaščičarni Jak. Zalaznlka.
Lopa zračna
stanovanja
vsake vrste z eno, dvema ali večimi sobami od 8 kron mesečno naprej, se takoj ali za poznale oddajo v novozgrajenih hišah v Pređo vičem Selu poleg Ljnbljane. 937 15
Več se izve pri Eliju Predoviću aa Ambroževem trgu 7, Ljubljana,
i
Optični z& od
Jos Ph. Goldstein
i
Ped trančo št. 1
priporoča 25
vse v svojo stroko spadajoče predmete po zelo nizkih cenah.
Popravo točno in ceno.
Vnanja naročila z obratno pošto.
HJ t i «■* rx i t e> si podobo in ime
„Ottoman"
(cigaretni papir
in stročnice) v spomin, ker hočejo s pona-redbami zavajati konsumente.
I 191-4
Vodovodi
honolljaclle, RopnlBKe naprave
Inženir -hldroteht
Konrad Lachnik, Ljubljana
BRthmnove ulice itev. 4.
5664- 66   proj^ti ln izvršite, pri domači
specialni tvrdki (tehn. zved. mnenja ob poveritvi
Brzojavi: LocbDlk-UubUan«.       SSSm xaBtoni)
Singerjevi
šivalni stroji
naj se kupujejo samo v naših proda-jainicah, ki se vse spoznajo po tem-le kazalu:
Ne dajte se premotiti z oglasi, ki jim je namen, da bi s tem, da merijo na ime SIN6ER spravili v denar stare ali pa stroje drugega izvora, bcr našimi šivalnih Mtrofev ne dajemo preprodajalcem, ampak Jih sami prodajamo občinstvu naravnost. 1026 27
SINGER Co.
delniško dražbo zo šivalne stroje.
Podružnica:
KoM, Gtaonl tr$ 79.
Delniška družba združenih piVOVOM Žalec in Laški trg
aaa%aa av« | «»
lalltetat
izborno pivo. črno pivo Jflluator".
Ifggr Zalog* v Spodnji Šiški.    -   Telefon »tev. 187.   "Sa 757-16
■ST*     PoftUlatvo aa dom spro|e« rostavrater gosp. B. K r i i i n I k „Narodni doai", L|nbljana. (Stav. telefona 82.) ~aa
Blnsnlne, _
proti poiam in vloma, „Fox" pisalni stroji, ameriiko pohištvo za pisarnice ceneje nego
kjerkoli. — Bečko skladište
blagajna, delničarsko društvo Zagreb, Ilica 22.      3424—108
Nedosežno
jjajnouejfo ome-a* ■ riSka iznajdba t
Higijensko gumasto blago sa saoske. Porabno na leta. Patent Sld. 2-30.
Čez S m il j ona kosov prodanih v kratkem času.
Higiensko gumasto blago za lanska.
(Varstvo žensk.) Priporočili najprvi zdravniški strokovnjaki, porabno na leta. fild. 1*30.
Kdor pošlje denar naprej (tudi pismene znamke) mn pošlje diskretno in poštnine prosto,  sicer  85  kr.  več,  edina prodaja
J.H.1DER, tvornice za ga- J. T— sorto blago. — 1
Dana) IZ2, Nussdorlerstr. 3—0.
>9 aaaalo, podloi"« neprekosljivo in neutrpljivo proti raskavl koži« lahkim '   ranam na koži, opeklinam, ranam, odrgnjenju nog in vsem zaradi napora od športa, vročine, oo prahu, potu itd. nastalim kožnim bolečinam Izpričevala prvih zdravniških kapacitet. V lesarnah, ri drogerlj., parfurmerljah in naravnost pri tvorni carjih Dr. Graf & Ko,, OunaJ VI I, Koperniknsg. 10,
Kinematograf „Cdlson
Dunajska cesta
nasproti kavama •Evropa1
2159
Slivovka
tropinovec 1296-21 kranjski brino
se dobi v sodih od 60 litrov na pral P° prav primerni ceni v zanesljivi ka-- kovosti v -
veležganjarni in rektifikarni sadja
H. ROSNER & Co.,Ljnbljana
Sp. Slaka, poleg Koslerjeve pivovarne.
Delniška glavnica K 120,000.000.
Rezervni fond K 64,000.000.
Podružnica c. kr. priv.
1830-5
_ 1
Nn Avstrijskega kreditnega zavoda M
ggg ««l trgovino in obrt gjy*
V LJUBLJANI, Franca Jožefa cesta štev. 9. PM§
Sprejema vloge za obrestovanje proti vložnlm knjižicam in na tekoči račun, eakomptira menice, dovoljuje kredite, kupuje in prodaja devize | )L\e in valute kakor tudi raznovrstne vrednostne papirje, izplačuje kupone ter izžrebane efekte, zavaruje srečke proti kurzni izgubi, izvršuje izplače- ^ajavaAJ
vanja v Ameriki, kupuje in prodaja amerikanske dolarje, dovoljuje carinske kredite itd. itd. ^a**mw
Sprejemam depozite v upravo lam v verstvo ter oddajat
proti vlomu in ognju sigurne SAFE-DEPOSITS
pod lastnim zaklepom stranke.
K!
j' Ponudimo vsako poljubno množino:
zidarske strojne opeke, Portland-ceinent najboljše vrste,
zarezanestn-esnnka(sistemMarzola)   pecT^todiinlte,„^1stavb materij»l
(sa privezanje ali pribitje na late, torej popolnoma TIral preti nevihti.)
v  tU »t
F. P. VIDIC Bl Komp.,
1908 8
Nolveila
zaloga
Elegantne pomladanske novosti: Pm ii mM mm Um «a Eranjsfcem
Szatitner
as? m ■    ' n
ielenburtoue ulice 4 * LJubljana * šelenbursoue ulice 4
Sar Otroške čevlje g£ Ameriške čevlje BSP Dokolenice (Jflfflflše) v največji izberi.
v izvrstnih ka-kakovostih po smernih cenah.
Ceniki saattml In
prosto.   Zunanja naročila teta« proti povzetja*
CM
Razglas.
2158
Jfa c. kr. cesarja ^Franca Jožefa gli
naziji v pranju
se bodo vršili vzprejemni izpiti sa I- razred
— dne 6. julija ——
•d pola devete ure naprej.
Učenci, ki žele biti vsprejeti v prvi razred, naj se javijo pri podpisanem ravnateljstvu dne 4. juli U od 8—12 ure dopoldne. S seboj naj prinesejo krstni list in obiskovalno izpričevalo.
Vnanji učenci se lahko oglasijo tudi pismeno, ako pošljejo gori imenovani listini pravočasno po pošti.
Ravnateljstvo c. kr. cesarja Franca Jožefa gimnazije v Kranju,
dne 19. junija 1908. ^mmmmi"     1   -umm■11 ir ™
S
o
a* O
o
o
<
m Z
6
•e a
v
Izdelovatelj vozov
FRANC UISJAN
UnhUana. Rimsko cesta sla. U
priporoča svojo bogato zalogo novih tat ta rabljenih 23-25
Pfl7Aff Priporočam slav. občinstvu svojo Df) /f|ff I UZ.U1 I  ogromno zalogo umetno izdelanih  | U t Ul I
nagrobnih spomenikov
iz čraega, zelenega granita, labradorja in belega kararskega. kraškega in več drugih marmorjev; prevzemam in v popolno zadovoljnost izvršujem vsa umetna cerkvena in stavbinska dela. Preskrbujem slike za na spomenike po Jako nizki ceni. Imam v zalogi nagrobne okvire. 1347—10 Ker delujem brez potnika ali agenta, prodajam nagrobne spomenike po lako nizkih cenah.
* Z velespoštovanjem
Sgnacij Čamarnik, kamnosek
v tjnbljani, 3(otnsRskega ulica Stav. 26.
ETERNIT-TOVARNA LJUDEVITA HATSCHEK L1NZ VOCKLABRUCK DUNAJ. BUDIMPEŠTA NYERGES-UJFALU
Slavno laatopatvo aa lainoldeiele:
Portlandcementne tvornice delniška dražba Dovje, Trst
Vprašanja na založnika Teodorja Korita, krovca in kleparskega mojstra v Ljubljani, kjer se izdelujejo strelovodi, kleparska in krovska dela i« različnega blaga. 1844—3
—«••»- »•% #%.
858 33
Velika
Priznano najboljša
zo gospode h dečke. ^W
za izflelo l do meri.
Stalne, na vsakem pred-:::  metu označen© cene.
Velika zaloga domaČega in pristno   angleškega blaga.
Ljubljana, Dvorski trg štev. 3,
pomaga čudovito kat nedo-setni »uničevalec mrčesa".
*r Pristen samo v steklenicah.
Naprodaj, kjer so obešeni plakati.
A     • m i '    -m -m.T
6235
24