Leto LXXI1, st. 117	p'""' * ~ CTe r°*tgebtntr
Preb
UreilnUtve aprav*. Ljubljana. Kopitarjeva i Teloloo tOUl 4004. v]<deAos naročnina U lli u ino-<t>matT« 40 Ut - Cek- rab Ljub. Jina 10.650 ta naročnine ln 10 >04 it Inaerata. Izključno aaatopelvc a »Klase t» (talija ln tnozematvai
OP1 8. A U Ilans. Sakoplioi	* t a a a m
SLOVENEC
MAj ■ 1944
23
r o k h k
VVeiterhin erbitterte Kampfe in Siiditalien ! še vedno ogorčeni boji v južni Italiji
Erfolgreich gefiihrte Gegenangriffe - Nur ortliche Kampfe an der Ostfront - 65 Feindflugzeuge abgeschossen
Uspešno izvedeni protinapadi - Na vzhodnem bojišču le krajevni boji - 65 sovražnih letal sestreljenih
DNB. Fiihrerhauptquartier, 22. Mai. Pas Obcrkommando der \Vehrmacht gibt
bckannt:
An der italienischer S ii d f r o n t gi il-Icn starke ieindliche Inianterie- und Pan-/cikraite weiter mit Schwerpunkt im bschnitt Leaola-Pontecorvo an. \Viederholt in den Ort Pico eiagedrun-rner Feind vvurde in soiortigem Gegen stoss vvieder zuriickgevvorlen. Auch im Raum nordvvestlich Pontecorvo arien Gegenangrilie den Gegner naeh den und beseitigten einige gestern er-ngene Briickenkopie iiber den Liri. Um Pontecorvo toben erbitterte Kampie, denen der Feind schwere blutige Ver-uste erlitt, ohne Erfolge zu erzielen.
Ein deutscher KampHliegerverband ijiiii in der vergangener Nacht motori-sierte Kolonnen des Gegners im Raum on Fondi mit gutem Erfolg an.
Bei den schweren Kampien der letzlen Tage hat sich eine Flakbatterie der Lult-aiie unter Fiihrung von Oberleutnant arg durch besoudere Tapterkeit ausge-
zeichnet.
Von der O s 11 r o n t werden nur ortliche Kampie gemeldet. Am unteren Dnjestr wurde siidlieh Dubosari eine Flusschleiie freigekamplt und die dort eingesehlossene bolschewistische Kampfgruppe vernichtet.
Nordamerikanische Kampf lliegerver-bSndc fiihrten gestern Angrilfe auf OTt-schaften und Personenziige in N o r d -und Mitteldeutschland. Es ent-standen Verluste unter der Bcvolkerung. Leichte Flakbattcrien der Luflwaffe und Marineflak schossen 32 feindliche Flugzeuge ab. In der letzten Nacht machten britische Bomber ohne Erdsicht einen Terrorangriil gegen das Stadtgebiet von D u i s b u r g und auf mehrere audere Orte im rheiniseh • w e s 11 a 1 i -s c h e n Raum. Es entstanden Schaden. Die Bevolkerung hatte Verluste. Trotz schwierigcr Abvvehrbedingungen wurdcn 33 viermotorige Terrorbomber vernichtct. Schnelle deutsche Kampiilugzeuge grii-fen Einzelziele in Ostengland an.
Namen angloamcriške ofenzive v Italiji
Berlin, 21. maja. DNB. »Deutsche Ulgemeine Zeitung« ugotavlja, da je ngloameriški napad na ozkem jugozahodnem koncu italijanskega bojišča že čel rti veliki nastop, ki so ga izvršili Vngloamerikanci proti nemški ohramb-fronti južno od Rima. Novi poskus, da bi sj ob obalni cesti in po dolini reke Liri naredili pot v Rim, so Nemci ie pričakovali.
Novo zavezniško podjetje v Italiji ni toliko naperjeno na prekoračenje \peninov, tomveč hoče bolj z nakupiče-njem orožja, gradiva in ljudi prisiliti nemško obrambo, da bi z večjimi kon-rrntraeijami čet na tem odseku odtegnila svoje čete z možnih ali pričakovanih bojišč, časopis piše dobesedno: Skoraj po desetih dneh te ofenzive vi-imo, da so morali branilci sovražniku sicer res prepustiti nekaj ozemlja in nekaj krajev, da pa sta morali obe za-ezniški armadi zato plačali celo za rassinske razmere neverjetno visoko rono človeških življenj.. Cassino sam je bil izpraznjen zato, "ker je hotel general Alexander v tem operacijskem na-rtu po grenkih izkušnjah prejšnjih mesecev sedaj Cassino obiti. Ta obkoljevalni manever p« je bil z relativno majhnim odmikaluim premikom preprečen.«
List označuje kot samo oh «?bl umevno, da smatra nasprotna stran to ozemeljsko pridobitev za pomembno vo-
jaško dejstvo. Ker vlada na vzhodu Se vedno velik mir, si zahodni zavezniki še hclj prizadevajo, da bi dali veliki vsebini vdora močno viden uvod. Mesto I ^ga pa moramo ugotoviti, >da nemško .orno vodstvo tudi vkljub temu napadu velikega obsega, ki naj bi vezal sile, z mirom in odločnostjo izva'a 6voje sklepe ter daje operativnemu poteku dogodkov one poteze, ki se mu zde pri danih prilikah najprimernejše«. List poudarja, da sovražni propagandisti sedaj iz znanih razlogov podertujejo, da bi bilo napačno, ako bi zavezniško javno mnenje čakalo le na zahodno bojišče, temveč da mora tipali na »kombinirani trikotni napad«. Boljševikom bo torej zopet pripadla večina krvnih žrlev. Vojaško pa iz izjav nasprotnega tabora lahko spoznamo, da sili neugodni vojaški položaj s<wražnika v vzhodni Aziji k zaključku v Evropi.
»Deutsche AUgemeine Zeitung« zaključuje: »Medtem pa se politično jasni položaj ter postajajo sovražnikovi nameni vedno bolj vidni. Versajske neumnosti hočejo še povečati, to nam dokazujeta načrt sovjetske države ob Kiel-skem prelivu in sovjetske republike okrog Carigrada in Dardanel. Narodnostne pravice Nemcev, Turkov in ostalih narodov bi zopet radi poteptali. Proti temu stanju obstoja le sredstvo boja do skrajnosti, zlasti še, ker so sovražnikovi cilji danes pred vsem svetom jasno vidni.«
Fuhrerjev glavni stan 22. maja DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Na italijanskem južnem bojišču so napadle močne sovražnikove pehotne in oklepniške sile dalje s težiščem na odseku E 1 c n o 1 a-P ontecorvo. Sovražnik, ki je ponovno vdrl v kraj Pico, je bil v takojšnjem protinapadu vržen nazaj. Tudi na področju severozahodno od Pontecorva so vrgli protinapadi sovražnika proti jugu ter odstranili pred-mostja, ki so bila tekom včerajšnjega dneva ustvarjena preko reke L i r i. Za P o n -t e c o r v o divjajo ogorčeni boji, v katerih je doživel sovražnik težke krvave izgube, ne da bi dosegel uspehe.
Oddelek nemških bojnih letal je napadel v pretekli noči z dobrim uspehom motorizirane kolone sovražnika na področju Fondi.
Pri težkih bojih zadnjih dni se je s posebno hrabrostjo odlikovala nro'iletalska baterija letalstva pod vodstvom nadpo-ročnika Barga.
Z vzhodnega bojišča poročajo le o krajevnih bitkah. Ob spodnjem D n j c - ! s t r u je bilo osvobojeno južno od D u -b o s a r i j a ozemlje v ovinku reke ln boljševiška borbena skupina, ki je bila tamkaj obkoljena, je bila uničena.
Oddelki severnoameriških bojnih letal so izvedli včeraj napade ua kraje in | osebne vlake v severni in srednji [ Nemčiji. Nastale so izgube med prebivalstvom. Lahke baterije protiletalskega topništva, letalstva in protiletalsko topništvo mornarice so sestrelili 32 sovražnih letal. V pretekli noči so izvedli britanski bombniki, ne da bi videli zemljo, strahovalni napad na mestno področje D u i s -b u r g a in na več krajev na rensko-vvestialskem področju. Nastale so škode. Prebivalstvo je imelo izgube. Kljub težavnim obrambnim pogojem je bilo 33 strahovalnih bombnikov uničenih. Hitra nemška bojna letaln so napadla posamezne cilje v vzhodni Angliji.
Rekordne izgube boljševiških tolp
K napadu severnoameriških lovcev
Berlin, 22. maja. Mednarodni poročevalski urad je izvedel o včerajšnjem napadu severnoameriških lovcev na nemško ozemlje naslednje podrobnosti: Oddelek kakih 120 enomotornih lovskih letal je priletelo preko Labe. Po dose-daj dospelih poročilih so lahke protiletalske baterije s sigurnostjo zbile 38 letal. Nadaljnji ameriški lovci so bili poškodovani ter so deloma goreli prt svojem odletu. Severnoameriška letala so nastopala v malih skupinah ter so napadla iiz nizke višine predvsem osebne vlake in civiliste na cestah ali na polji
Njihovi napadi so bili kratkotrajni in so trajali le nekaj minut ,ker so vsepovsod v Nemčiji nameščene protiletalske baterije odprle na sovražnika takoj uspešen ogenj. Lahko računamo, da so imeli Amreikanci pri tem nedeljskem nastopu še več izgub, ker je precej vrača-iočih se letal nad llolanodijo letelo zelo nizko. Te taktike pa doslej pri napadalcih še niso opazili. Bilo je objavljeno, da 6o ameriški lovci na Prednjem Po-meranskem obstreljevali s strojnicami nek poseben vlak. Pri tem so bili zadeti in ranjeni številni otroci.
Beograd. 20. maja. Boljševiške tolpe na hrvaškem področju so v enem dnevu bojev izgubile preko 1.050 mrtvih ter številne ujetnike in prebežnike. Nemške in hrvaške čete so zaplenile 10 strojnic, 3 protitankovske topove, 3 metalce granat, 3 protitankovske puške, preko 300 pušk in 62 konj. Vojaki _so dobili tudi mnogo čolnov, ki so služili tolpam kot prometno sredstvo.
Beograd 20. maja. Boji, ki se že nekaj dni uspešno vrše proti neki boljševiški tolovajski skupini v jugovzhodni Hercegovini, se približujejo svojemu koncu. Sovražna tolpa jc bila večinoma uničena. V zadnjem dnevu bojev je znova izgubila 155 mrtvih.
Beograd 20. maja. Velike tolovajske
tolpe, ki so bile določene za vdor v Srbijo in ki so bile v zadnjem času z vidnim uspehom poražene v srednji m vzhodni Bosni, se skušajo v zadnjih dneh rešili proli severu in jugu. Oddelki vojaške SS pa jih veduo znova zasledujejo. Pro-lo-voljci vojaške SS so pri Fodži napadli tako imenovano 17. tolovajsko divizijo iz jugovzhodne Bosne. Pri tem so jih uspešno podpirali borbeni letalci. Vseh tolovajskih izgub zaenkrat še ni mogoče javiti.
Tudi proli severu umikajoče se tolovajske skupine so severovzhodno od Tuzle napadli muslimanski prostovoljci vojaške SS ter jih s topništvom močno zbili. Doslej so le na majhnem odseku našteli 171 mrtvih. Vojaki so zaplenili mnogo orožja, municije in vojaškega gradiva.
Beneš prodaja Čehe Sovjetom
Stockholm, 20. maja. »Morgen Tidnin-gen« poroča iz Londona o novi politični senzaciji. Trenutno naj bi se namreč Stalin in Benei pogajala o- sklenitvi novega sovjetsko-češkega pakta. Tokrat pa ne gre več za vojaško zasedbo dežele s sovjetskimi četami v primeru zavezniške zmage in za izročitev vse vojaške in politične moči trenutnemu sovjetskemu poveljniku in njegovim sodelavcem, temveč tvori predmet pogajanj gospodarska izročitev bivše Češkoslovaške Sovjetski zvezi; praktično gre sedaj za popolno gospodarsko spojitev češke « Sovjetijo.
Gornja švedska vest pravi med drugim naslednje: Izredno važni sovjetsko-češki gospodarski razgovori so že v svojem zaključnem stanju. V tukajšnjih gospodarskih krogih je vzbudilo posebno pozornost obvestilo, da so med pogajanji tako rešili težki valutni problem, da bodo kasneje izvedli stabilizacijo češke valute s pomočjo priključitve na sovjetski rubotj. S tem zvezano tesno sodelovanje narodnih bank obeh držav bo v največji meei predstavljalo uresničenje tesnega so-d»l»'"Wnja, ki je v paktu predvideno. Temu primerno so bile tudi že izvršene po-trsAme priprave za posamezne podrobnosti na gospodarskem področju, kot na pri-
mer za prestavitev vse železniške mreže na sovjetsko širino. Enako pričakujejo zelo močan državni poseg v češko industrijo, predvsem pri premogovnikih in vodnih centralah, ki bodo prešle pod državno nadzorstvo. Prav tako računaio z »ojačenini državnim vodstvom oboroževalne industrije, ki naj omogoči izvedbo primerno močne standardizacije .«
Svet stoji torej tu pred popolnoma novo metodo sovjetske vojne diplomacije. V Moskvi se ne zanašajo več na to, da bi v primeru skupne zmage nad Evropo dobili Sovjeti avtomatično večji del celine. Da bi izključili vsako vmešavanje za-padnih sil na področju sovjetske Evrope, sedaj že v naprej in sporazumno z v Londonu akreditiranimi begunskimi politiki določajo brezpogojno vojaško, politično in gospodarsko izročitev raznih evropskih držav Sovjetski zvezi, tako da zavezniki kasneje temu nc bodo mogli več oporekati.
Ironija usode pa je hotela, da je nek finančni strokovnjak češke begunske klike včeraj dobil povabilo predsednika Roosevelta, naj se udeleži svetovne valutne konference, ki jo pripravlja ameriška vlada in ki se bo v kratkem vršila v Združenih državah.
Strahovalne bombe na italijanska mesta
Milan, 22. maja. Italijanski glavni stan ie objavil nadaljnji pregled strahovalnih napadov angloameriških bombnikov, ki so bili izvedeni v zadnjih dneh na mesta severne in srednje Italije. Poleg številnih ljudi so postali žrtve sovražnikovih liombniških napadov tudi številni stanovanjski predeli, cerkve in dragoceni umetniški zakladi. Med Chiusijem in Cettono je bila napadena neka vatikanska avtomobilska kolona, ki je imela iasno vidne vatikanske znake ter je vozila živila za rimsko prebivalstvo. V Li-vornu so sovražni letalci metali težke
bombe kar tja vendan «ia cerkve, kulturne ustanove in stanovanjske hiše. Pri tem je bila porušena katedrala iz 16, stoletja. Nadalje je bila poškodovana v Livornu dragocena zbirka dokumentov iz zgodnjega srednjega veka. Bombe so pedle tudi na pokopališče in so tamkaj povzročile težka razdejanja. Zlasti težak strahovalni napad je bij naperjen na Genovo in na kraje ob obali. V Parmi so bili popolnoma porušeni guvernerjeva palača, bivši sedež parmskih vojvod, pinakoteka, državni arhiv in gledališče Farnese,
Grozodejstva tolovajev v Ukrajini
Berlin 22. maja. Kot v številnih ostalih ukrajinskih vaseh v zaledju bojišča iu«ozahodno od Gomlja, so tolovaji tudi v vasi Stvaeki grozotno-pomorili prebival-sI vo. Vaški starešina je o tem izpovedal naslednje:
»Tolovaji, ki so jih oborožili Sovjeti, ko so boljševiki začasno vdrli na la odsek, so ponoči »sodili« prebivalstvo ter so nato takoj tudi izvršili svoje sodbe nad nesrečnimi žrtvami, katerih krike so slišali daleč uaokrog. Doslej smo našteli že 280 prebivalcev vasi, ki eo bili vsi pomorjeni. l'oleg tega pa smo odkrili še nove grobove, v katere so tolovaja spravili svoje žrtve. V enem izmed teb grobov sla ležala dva ubita starčka. Imela eta zlom-'ione kosti io izpahnjene sklepe. 17. maja mo v prisotnosti nekega nemškega vojaškega zdravnika in rodbinskih članov odprli grob, v katerem je počivala rodbina I ihonjuk, ki so jo ubili tolovaji. 45 letni Ivan Tihomjuk ter 12 letni Pjotr sta imela ua glavi velike zevajoče rane, ki so, kot je ugotovil zdravnik, izvirate od udarca s sekiro. 35 letna Markava in 8 letna Ma-'ija Tihonjuk sta bil.i »kupno « 4 letno hčerkico Nino umorjeni z bajonet ni m i suulvi v glavo. Na bajonete so ti podiv-
jani morilci nataknili tudi mnogo dojenčkov, kar smo morali jaz in še nekateri drugi prebivalci vasi Stvaski gledati na lastne oči.«
Spominski dan junakov na Madžarskem
Budimpešta, 22. maja. Ves madžarski narod je v nedeljo proslavil spominski dan junakov. V Budimpešti se je pred spomenikom junakov vršila velika slovesnost. Vojni minister Csatay, ki je pH tej svečanosti zastopal državnega upravitelja, je imel spominski govor. Slovesnosti so prisostvovali tudi vsi vojaški atašeji zavezniških dežel, med njimi zlasti zastopnik Nemčije s številnim odposlanstvom na madžarskem nastanjenih čet.
Beograd. Srbski ministrski predsednik Nedič je objavil uvedbo zakona o narodni delovni službi ta obnovo Srbije.
Stockholm, Generalna skupščina severnoameriške komunistične stranke je no Reuterievem poročilu sklenila, da ne iio postavila lastnt«ga predsedniškega kandidata.
Angleška krivda
Bukarešta. Pod naslovom »Angleške obljube« prinaša »Capitala« članek o angleški krivdi za to vojno. List piše: »Angleška krivda temelji predvsem v demagoškem sistemu neučinkovitih obljub, ki ga Anglija lako na široko prak-ticira in s katerim je že toliko narodov speljala na led«. Nato se bavi s podrobnimi učinki te angleške metode od kitajskega spora pa do garancij Poljski, Norveški. Jugoslaviji in Grčiji. Končno obravnava Atlantsko listfno kot neke vrste skupno bljubo jamstva vsem državam, zlasti malim, ki jim zagotavlja njihovo neodvisnost. »Od te izjave so pretekla že tri leta«, pravi romunski list, »rezultat pa je ta, da so zavezniki dovolili Sovjetski zvezi, da smo zasesti Finsko, imeti svoje čete v Norveški, si do polovice vključiti Poljsko, popolnoma pa Baltske države. Gospod Beneš bo odprl sovjetsko podružnico v Srednji Evropi, v Jugoslaviji rovari Tito, grški in bolgarski komunisti pa delajo načrte o neki zvezi sovjetskih balkanskih republik. Anglija pa medtem še vztraja na svojih obljubah iti zagotovilih ter opozarja na končno zmago. Ne upa si pa točno povedati, komu bo ta končna zmaga pripadla.«
Pomembna Tojova izjava
Tokio. DNB. Ministrski predsednik Tojo je izjavil v soboto zvečer v govoru, ki ga je imel v državni kadetnici, da jo Japonska s svojim stalnim prizadevanjem v zadnjih dveh letih spravila svojo bojno moč na tako slnpnjo, da je sedaj pripravljna, da bo izkoristila prvo priliko, ki se ji bo ponudila ter zadala sovražnim četam odločilen udarec in tako preprečila sovražniskovo namero, da bi vojno nadaljeval. Tojo je nadalje izvajal: »Cesarske garde so mirno spravile svoio boitio silo na lak višek, da trenutno lahko čakajo na priliko, da bodo sovražnim čelam zadale odločilen
udarec ter jim tako vzele voljo za nadaljevanje vojne. Tej Tojevi izjavi pripisujejo tu poseben pomen ter jo smatrajo kot znak, da se »taktika izkrva-vitve«, ki jo je Japonska uporabljala od pričetka ameriške protiofenzive na Gua-dalramarju, sedaj približuje svojemu koncu ter da se približuje dan velikopotezne ofenzive japonskih čet. Zlasti opozarjajo, da rodi popravilo bojne črte ter zvišanje vojne proizvodnje v obeh zadnjih lelih sedaj svoje sadove ter da je omogočil Toju njegovo pomembno izjavo.
Angleži aretirali grškega ministrskega predsednika
Carigrad, 20. maja. »Cumhuryet« poroča iz Beiruta, da so Angleži aretirali grškega ministrskega predsednika Papan-dreua, potem ko se je bil v Libanonu sestal z grškimi emigrantskimi skupinami. Grki, Poljaki, Srbi in ostali pripadniki malih narodov, dobivajo sedaj kar po tekočem traku plačilo za svoje verno spremstvo, kar jim Churchillova širokopo-teznost pri delitvi brc dnevno znova dokazuje. Predvčerajšnjim so žrtvovali poljske »generale«, včeraj jugoslovanskega »ministrskega predsednika« in »vojnega ministra«, danes pa poroča turški list o aretaciji Grka Papandreua. V treh dneh res lepa bilanca.
Madžarski parlament sklican
Budimpešta, 21. maja. Uradno poročajo, da je bila za ponedeljek, dne 22. maja sklicana na formalno sejo poslanska zbornica. Delovno zasedanje parlamenta se prične v Bredo, dne 24. maja. Ob tej priliki se bo Sztojeva vlada predstavila narodni skupSčini. Zgornja zbornica je sklicana za 25. maja. Preči-tali hodo pismo državnega upravitelja o imenovanju nove vlade.
Romunsko vojno poročilo
Bukarešta. Romunsko vrhovno i>o\el sivo javlja o bojih dne 21. maja sledoi vojno poročilo:
Ob spodnjem Dnjestru je prišlo d Krajevnih spopadov na področju Grigo rioj>ola. Naše čete so privedle več sb ujetnikov ler zaplenile mnogo vojaške.' materiala. V srednji Besarabiji in Moldaviji ni bilo nikakih posebnih di god kov.
Položaj Bolgarije
Sofija. O položaju Bolgarije pi^ nedeljski list »Duma« v svojem uvodniku v katerem pravi, da se je bolgarska po litika tekom stoletij ravnala le po tradi cijah in življenjskih potrebah svoiega na roda. Kaki drugi postranski faktorji za krojitev bolgarske zgodovine niso prišli v poAlev. Ako bi hotel kdo bolgarski po litiki podtakniti kaj drugega, potem nc bi razumel globokega smisla zgodovinskega razvoja bolgarskega naroda Narodna enotnost jc bila vedno prva in najmočnejša sila za ustvarjanje bolgarske usode Opustitev tega jasnega stališča bi pomenila odstop od dediščine stoletij. »Duma zaključuje svoj članek, da noben nnrod niti vkljub najhujšim zgodovinskim nevarni stim in grožnjam nc more opustiti tvojih zgodovinskih pravic in interesov.
Japonci hitro napredujejo
Sanghaj, 22 maja Čungkinški vojašk zastopnik priznava, da japonski nastopi v pokrajini Honan hitro napredujejo. Reuter govori v nekem posebnem poročilu i/ Cunkinga celo žc o ogrožanju Siana, glavnega mesta pokrajine Scnsi, od koder vodi stara vdorna pot v pokrajino Sečuan
Japonske čete korakajo v dveh kolonah proli zahodu. Prva vzdolž lunghajskc železnice, kjer je žc dosegla Tajing, druga pa po dolini reke Lo ki teče vzporedno 7. gornjo železnico. Slednja je po poročilih iz Čungkinga motorizirana. V Čungkingu se boje, da bodo Japonci obšli trdnjavo Ttingkuan, ki leži v kolenu Rumen.1 reke. Čangkajšek zahteva z vsem poudarkom, naj ameriško letalstvo na Kitajskem, ki se jc doslej omejevalo predvsem n gverilsko voino v Honanu, sedaj udari vio svojo silo.
Vojaška uprava v Dalmaciji
Zagreb, 20. maja. Uradno javljaj«' da je poglavnik uvedel v sedmih hrva SI«111 velikih župah, ki obsegajo vso lit vaško primorje, vojaško upravo, ki ; liosla načelovala generala Hesič in To maševič. Istočasno je bil minister z. osvobojena dalmatinska ozemlja dr. Edti Bulat razrešen svojih dol/.nosti ter Ime novan za državnega ministra pri mini sirskem predsedništvu.
V uvedbi vojaške uprave v posebno ogroženih ozemljih vidijo pristojni čini telji najtrdnejšo sredstvo, ki naj v vsa ketn primeru takoj in najliolj zaščiti koristi prebivalstva in drŽave na teli ozemljih. Oba izkušena in dejavna generala bosla porok, da bodo vse nalogi-izvršene v zadovoljstvo ljudstva in di žave.
Nova tolovajska grozodejstva
Trst 22. maja. V gorovju okrog Učkc gore v Istri, ki jc bilo ta mesec očiščeno so pri iskanju pogrešanih prebivalcev okoliških vasi našli dosedaj žc 12 trupel Bile so to večinoma žene, ki so jih tolovaji po običajnem strelu v tilnik vrgli v nek 20—30 m globok prepad. Nekaterim žrtvam so bili odsekali glave, druge pa so našli z zvezanimi rokami. Vsi umorjeni so bili domačini, ki so jih boljševišl i tolovaji odvlekli in jih nečloveško umorili.
Kratka poročila
Rim. Pri prenosu trupla lela 101 t umrlega papeža Pija X.. ki so ga izvršil te dni z običajnimi obredi, so pokojniku odvzeli nekaj hrbteničnih vretenc, ki bodo služila kol relikvije.
Pariz. Tukajšnji tisk sporoča, da je De Gaulle po vesti v Casablanci izhajajočega »Petit Marocatna« zahteval od portugalske vlade izročitev generala Nogue-sa in bivšega guvernerja Chatela.
Stockholm. Reuter javlja iz Washina-lona, da jo ameriški podpredsednik llenry Wal!ace odpotoval v Čungking.
Ženeva. Keuler poroča, da je komunistična stranka v Združenih državah, k olisto.ja že 23 let. baje sprejela ^soglasen sklep, da se bo kot politična stranka razšla.
Amsterdam. Britanska poročevalska služba poroča, da jc kanadski ministrski predsednik Mackenzie King na povretku iz Londona prispel v Ottavvo. Pri svojem prihodu jc izjavil, d,-> ne more ničesar povedati o vtisih iz Londona. Pripomnil je, da je imela imperialna konferenca na programu svojih razgovorov tudi mnogo vprašanj, ki niso bila v neposredni zvezi z voino.
Milan. Z Durejevim dekretom, ki je bil objavljen v italijanskem uradnem listu, je bila določena zastava italijanske socialno republike. Zastava obstoja iz dosedanje trobofke, savojski križ pa je iz nje izpadel Na vrhu zastavnega droga se bo nahajal znak liklorskega svežnja, fašij. Vojna zastava italijanske vojske ima v sredi črnega orla z. razprostrtimi perotmi. ki stoji na vodoravno položenem fašističnem liktorskem sno-pu.
Naročajte »Slovenca';
N
Junaški boji naših mož in fantov v Trebnjem
I raj vso pobite, preluknjanih jo tudi večina streli. Prebit je bil tudi cerkveni
Novo mesto, 20. maju.
Dejstvo, da so nemške in domobranske čete s tako energijo udarile iz Ljubljane, Orosuplja in Novega mesta ua komunistične tolpe in jim prizadejalo tako občutne izgube, zlasti pa ustvarile paniko v njihovih vrstah in splošen pobeg iz tolp, je spravilo komunistično vodi-lelje v resno zaskrbljenost. Na vse načine sedaj skušajo popraviti mučen vtis, ki ga njihovi porazi povzročajo med moštvom kakor med prebivalstvom. Z lažmi skušajo svoje izgube utajiti, domobranske pa povečati. Saj so tistih 7 pri Žužemberku padlih Nemcev in domobrancev tako pomnožili, da je v londonskem radiju iz številke 7 nastalo 700, za nameček so pa še dodali, da so zapleuili 21 tankov.
Ker pa vidijo, da njihovim lažem nihče več ne verjame, bi radi dvignili moralo svojega obupanega moštva tako, da bi kako domobransko posadko »likvidirali«. Tako so v zadnjem času poskušali že v Tržišču, v Št. .Jerneju, v Žužemberku in sedaj Se v Trebnjem.
V	ponedeljek, dne 15. maja, je dobila domobranska četa nalog zasesti Trebnje, vnepremagljivo« komunistično postojanko. Zr pri Sveti Ani nad Mirno pečjo so naleteli na močno komunistično zasedo, ki so jo po kratki tiorbi, v kateri je padlo precej komunistov, zapodili v beg. Tudi cesta je bila na več krajih minirana pa so vsa nevarna mesta srečno brez nezgod prešli in tudi brez nezgod dospeli v Trebnje.
Takoj so se lotili dela: začeli so graditi bunkerje in utrjevali (»oložaje zlasti na višinski točki nnd pokopališčem *V poti, ki vodi v Cvibelj. Komunistom to seveda ni šlo v račun, še isti popoldan so začeli napadati, a le v kratkih sunkih. Vrgli so več granat iz težko havbico, ki pa po večini sploh eksplodirale niso. Z napadom so nadaljevali zvečer in ponoči, vendar mino, ki so padalo le v bližino, niso zadele in niso napravile nobene škode.
Prvi napad ni uspel
V	Trebnjem je bila domobranska četa s komandirjem nadpoorčuikoni na čelu iu dva votla čete s komandirjem poročnikom pod poveljstvom nekega stotnika, vsega skupaj dve slo mož. Komunisti so zbrali vse, kar »leze ino gre«, da bi postojanko »likvidirali«. Napadlo je pet »brigad«, dve pa sla držali zasedo. Med tolovaji je bilo tudi veliko število badoglievskib izdajalcev. Obstreljevali so postojanko s topovi in tremi težkimi minometi, nakar so >na' povedali juriš«. Res so prišli v neposredno bližino domobranskih bunkerjev, v bližino žične ovire, nakar so naši fantje ovI{frli nanje hud ogenj. Prisiljeni so bili, da so se vrnili s krvavimi izgubami. Na bojišču je obležalo preko 60 mrtvi Iv
''"kfltete so, čim se je zdanilo, deloma zavlekli v zaledje, deloma pa pustili na bojišču.
Domobranske izgube
Naših sta do takrat padla dva: Ogulin Alojzij iz Osojnika in Špringer Alojzij iz (Jor. Podboršta. Prvi je bil zadet od strojnice, drugi od mine. Do poznega jutra je težko orožje šc vedno delovalo. Potem so ponehali z napadom, naši fantje pa. katerih morala jo bila odlična, so medtem utrdili bunkerje in poškodovane popravili.
»Prvi bunker smo že zavzeli«
Pravi ples se je začel v torek, 16. maja. Pri položajih in v trgu samem so padale druga za drugo granato iz težke in lahke italijanske havbice. Poškodovan je bil zopet en bunker, katerega so naši fantje takoj, ko je nastopilo nekaj zatišja, popravili. Trg sam je zelo poškodovan in menda je le redka hiša, ki ne bi imela nobene poškodbe. Šipo so sko-
slolp in strop v notranjosti cerkve. Kljub divjemu obstreljevanju so se fanlje izredno junaško držali. Ves Čas ni nihče obupoval. Edinstven primer drznosti pa je pokazal domobranec Slak Andrej, ki je v domenku s soborci istega bnkerja zaklical napadajočim komunistom: »Tovariši, le bližel Prvi bunker smo že zavzeli!« Osem komunistov je njegovi nakani nasedlo in priteklo v bližino. Sledilo je kratko povelje: »Palil« in vsi so se zgrudili zadeti od strelov iz strojnice.
Napad na Novo mesto
Prvi zanesljivi znak, da komunisti resno napadajo Trebnje, jo bil dražilni napad na Novo mesto v noči od ponedeljka na torek. Kljub temu, da napad ni bil resno mišljen, je odgovorilo naše topništvo, od katerega jo padlo nad 30 komunistov v okolici Ootne vasi in Sv. Roka. Na nekem kozolcu so je tiščalo 15 komunistov, granata jo zadela v polno in pot jih jo bilo na mestu mrtvih.
Komunistična zaseda v Kačji ridi pobita
Da pregleda teren, je odšla v sredo naša oglcdnica iz Novega mesla v smer Kačjo ridi. kjer jc naletela v bližini cesto ua kolouo IX. brigade. Vodil jo je >lirko« iz 32. čete, ki je naslednji dan padel pri Gradišču. Napd se je izvršil nenadoma in v trenutku je obležalo na mestu več komunistov. V hitrici so jih našteli 18. Med padlimi sla bili tudi dve komunistki in 6 Mongolov. V zmedi, ki je nastala zaradi drznega juriša, jo bilo tudi mnogo ranjenih. Ujet jo bil op komunist, zaplenjena pa protitankovska puška tri lahko strojnice, več pušk in municije. Izvidnica se je vrnila brez vsakih izgub.
Med identificiranimi je bil politkomi-sar 3. čete IL batal jona Potrič Slavko Iz Sodrnžire, namestnik komandirja Le-kan Jože iz Pudoha »Matjon«, namestnik komisarja Podobnik Danilo iz Šmart-nega pri Tuhinju. Mihelfič Andrej z Blok. Benčina Ivanka iz Ribnice ter namestnik komandanta bataljona, katerega imena pa ni bilo mogoče ugotoviti.
Ponovni napadi na Trebnje zavrnjeni
Vso komunistične tolpe so se koncentrirale okoli Trebnjega, ker so hotele na vsak način iu za vsako ceno postojanko »likvidirati«. Po zanesljivih virih jc napadalo Trebnje nad 2000 tolovajev, torej desetkratna premoč. Domobranci so vse napade gladko odbili. Kljub temu, da sta bila od minometa dva naša težka mitraljeza uničena, so fanlje napadojoče komuniste krepko odbijali. Na nekem odseku je mina iz težkega minometa bunker celo zasula, toda fantje so se izvlekli iz ruševin in z nezmanjšano silo odbijali napad iz zasilno napravljenih jarkov. Zopet drugje je mina zasula naš minomet in minometalca vrgla nekaj metrov slran. Brez oklevanja se je pobral, izkopal minomet in ponovno pošiljal mine na napadajoče komuniste.
V sredo je bilo opaziti, da so komunisti dobili ponovno ojačonjn. Svežim silam so je okrog pol dveh posrečilo zavzeti dva naša bunkerja, toda ne za dolgo. V drznem napadu so jih naši že v četrt ure zopet osvojili in pognali sovražnika daleč onstran žice. Pri tem se je pokazal izredno junaškega, hrabrega in hladnokrvnega g. nadporočnik Franki?, ki je s svojo brzostrelko vedno sipal smrt tam, kjer jc bila potreba največja.
Proti večeru so komunisti obstreljevanje s težkim orožjem stopnjevali in hkrati jurišali iz treh strani. Izstrelki topov in treh težkih minometov so padali na gosto po vsem Trebnjem. Iz neposredne
Ozadja angleške politike na Balkanu
Ženeva 20. maja. Sovjetsko-ruske cilje na Balkanu odkriva dolgoletni dopisnik INS-a na Balkanu in na Bližnjem vzhodu liay Brook v daljšem članku, ki ga objavlja močno protiangleško usmerjeni fran-rosko-kanarlski časopis »Le Bloc«. Istočasno odkriva Brook. čemu so Anglija v korist Sovjetski zvezi odpoveduje svojim balkanskim interesom in čemu je zaradi to angleške politike svoječasno Turčija prekinila pogajanja z Anglijo.
Dopisnik pravi, da sta orožje in denar za državljansko vojno v bivši Jugoslaviji prispela iz Sovjetske Rusije, kri pa je moralo dati domače prebivalstvo. Cilj te državljanske vojne je politična in vojaška prepojitov dežele z boljševiki, ki naj bi so končala z zasedbo z rdečo armado, pri čemer bi stala na koncu tega razvoja priključitev sovjetski državi. Sovjetska Rudija si tozadevno načrtno ustanavlja svoj obrambni pas, k' ga sestavljajo jugovzhodne, vzhodne, srednjeevropske ter baltske države.
Brook piše, da britanska kairska cenzura — ista, ki je tako katastrofalno črtala določila o kairski in teheranski konle-rene.i — ne pušča nobeno vesti, ki bi poročala kaj dobrega o Mihajloviču. Namesto lega je London izdal nova poročila, s katerimi le še bolj utrjuje vpliv boljševikov v vzhodni in jugovzhodni Evropi. Te novo smernice so prepovedalo tudi vsako kritiko politike londonskega zunanjega ministrstva ter vashinglonskcga državnega tajništva.
»Kot dolgoletni dopisnik na Balkanu, v Turčiji, na Bližnjem in Srednjem vzhodu, e katerega sem se šele nedavno vrnil, sem vsa ta londonska pismena in ustna navodila in prepovedi sam videl in slišal.«
Kairski in londonski cenzorji so zahtevali ludi potvarj.mje poročil, da bi 60 priltefilil komunističnim Titovim tolpam. Brezglavo delajo vse, da bi podpirali Titovo komunistično vlado.
Prav tako 6e vrši velikanska sleparija s poplavo komunikejev, ki jih v zavezniških državah razširjajo o nekih domnevnih vojaških uspehih Titovih tolp, pise Brook nadalje. Celo resni angleški in ameriški listi so nasedli tem lažem. Pri tem pa jih njihovi uradni informacijski organi ter zunanja ministrstva še podpirajo.
Brook 6c nato vprašuje, čemu hodi britanska politika ta pola? Takole odgovarja: Politični oportunizem zahteva trenutno od Angležev, da na Balkanu popuščajo pred boljševiškim pritiskom, da bi tako dobili svobodne roke v zahodni Evropi ter obdržali svoj vpliv v Indiji, Afganistanu ter to, kar jim je še ostalo v Iranu. Ta oportunizem jo seveda kot hladna prha deloval na male zavezniške vlade, ki so iskale v Londonu zaščite, zlasti še, ker jih je Anglija zvabila k sebi s premetenimi besedami o samoodločitvi narodov. Dopisnik pravi, da so kljub vsemu divjemu kričanju boljševiških propagandi-stov cilj,i sovjetsko-ruske balkanske politike kristalno jasni: zasedba, gledališko glasovanje pod nadzorstvom rdeče armade ter končno vključitev bivše Jugoslavi je in njenih okoliških držav v sovjeteko-rusko državo. Angloameri&ki tisk pa jjo zaradi navodil svojih vladnih informacijskih uradov postal e svojim poročanjem prav pomočnik to sovjetske politike. Ako vprašaš odgovorna mesta, čemu tako delajo, ti na tvoje besede le hladno zmig-nejo z rameni ter odgovore: »Vse jc le politika. Mi izvršujemo samo naša navodila.« Toda za Ameriko Balkan presnelo veliko pomeni. Drugače jo z Anglijo, ki jc že itak izgubljena. Tega ne more spremeniti niti dejstvo, da so je v zadnji minuti zavedla svoje stare imperialistične politike in ee vrnila k političnemu opor-tunizmu. Brook zaključuje svoj člauek: »Diplomacija Sovjetske Rusije jo grozna. Po vsem tem, kar smo videli v zadnjem času, lahko pričakujemo, da bo v kralkem i še •jroenejia.t
bližino je protitankovski top uničil tri našo bunkerje. Položaj jo postal spričo neprestanih napadov kritičen. Naši hrabri borci so vsi brez vsakega počitka vztrajali do zadnjega.
Taktičen izpad brez žrtev
Okrog pol 8 zvečer, ko se je prvim komunistom posrečilo vdreti v postojanko v dveh krajih, je bilo dano povelje zu izpad, ki je bil izvršen tako nenadoma, da so komunisti, misleč, da naši jurišajo na našo zasedo v gradu, iz njega prestrašeni zbežali. Ko so nakano spoznali, so se znova podali na položaje in z več mitraljezi sipali ogenj na
most, preko katerega jo vodila pot na- uničen.
šega prodora. Prav tako so iz postajnega poslopja merili na isto točko, tako da je. bil most pod pravim osredotočenim ognjem iz 8 strojnic. Co še pomislimo, da jo bila tam žična ovira in so morali naši fantje čez njo, jo naravnost čudovito, da sla bila pri tem prodoru ranjena le dva.
V ogorčeni borbi, ki je trajala 30 ur skoraj brez presledka, jo padlo nad 1U0 komunistov.
Junaštvo brez primere
Junaštvo, kl so ga pokazali novomeški domobranci v zadnjih bojih, so no da popisati. Posamezne epkode iz bojev so čudovite in kažejo naravnost legendarno požrtvovalnost in udarnost naših mož in fantov. Novomeški domobranci kljub temu vztrajajo in so porok, da bo komunizem na Dolenjskem dokončuo
V Vel.Laščah so izkopali 52 turjaških borcev, ki so jih komunisti pomorili pred 8 meseci
Pogreb velikolaških žrtev
Vel. Lašče, 20. maja.
Osem mesecev je minilo, odkar so komunisti zverinsko pomorili 52 najboljših borcev s Turjaka. Po osmih mesecih so bile nedolžne žrtve komunizma od-kopane.
Dne 19. maja 1941 sc je zbralo mnogo ljudstva, zlasti sorodnikov umorjenih mu-čenikov ter njihovih prijateljev in so skupaj z domobransko oboroženo četo od-kopali pri kolodvoru dvoje grobišč. V enem od njih, v spodnji jami v bližini postaje sta počivala v grmovju prav plitvo zakopana prof. Petelin in Pograjc. V drugem grobu nad postajo kake četrt ure proč med bukvami in skalami v kraški kotanji pa je počivalo 40 trupel, dočim so bili maio naprej posebej pokopani dr. Kožuh, sodnik Zalokar, oba Rožanca in še pet drugih. Domačini, ki so jih komunisti 20. septembra prisilili, da so morali pokopavati turjaške žrtve so te znane žrtve iz Vel. LaSč sami nalašč posebej pokopali, ker so vedeli, da bo komunistična revolucija potihnila in da jih bodo takrat domači izkopali.
Velika množica, ki je prisostvovala pri odkopavanju mrličev je prihitela tudi iz Skocijana in iz Dobrepolj. Ko so mrliče izkopavali drugega za drugim in jih dajali v krste, ki jih je preskrbela občina Vel. Lašče, so domačini hitro prepoznali svojce. Trupla so bila močno poškodovana, zlasti tista, katera so bila zagrcbljena bolj pri vrhu. Bolj kakor po obrazu so ljudje spoznali svoje po obleki, zlasti po srajcah. Nekatera trupla pa so bila brez vsake obleke, ker so jim komunistični zločinci pobrali vse in jib popolnoma gole streljali. Tako ni bilo mogoče prepoznati 14 trupel. Izkop jc bil končan ob 4 popoldne, nakar so krste z mučeniki pripeljali na pokopališče v Vel. Lašče in jih razdelili v tri skupine: v vclikolaško, škocijansko in dobrepoljsko. Med Škocjanskimi je bilo 25 domačinov, med njimi komandant Žuraj, njihov poveljnik. Do-brepoljcev pa jc bilo 9, med temi Šuštar Alojzij iz Vidma, Mustar Janez iz Kom-polj, Miklič iz Ambrusa, Blatnik Vene in Blatnik Ludvik iz Ratij, Perko Pavel iz Ambrusa, Kenik Jože iz Bakerc pri Am-brusu in Mesojedec Jože iz Zagorice pri Vidmu. Poleg dr. Kožuha, obeh Rožancev sodnika Zalokarja in Pograjca ter Capudra in učitelja Osterca, so v Vel. Laščah pokopali vse druge oddaljenejše in tiste, katere niso pozr i.
Pokop sc je pričel v soboto 20. maja 1944. Velike množice iz vseh krajev so prihitele na pogreb ter s svojo udeležbo počastile mučenike iz turjaških bojev. Zbralo se je veliko pogrebcev iz okolice Vel. Lašč, ki so prihiteli, čeprav ni bilo tako splošno znano, da se bo izvršil pokop, kakor tudi iz Skocijana. Dobrepolj in iz Sv. Gregorja. Iz Ljubljane pa je prišla skupina, med temi g. Jegličeva, ki se je veliko trudila za izkop pok. dr. Kožuha in Zalokarja, ter ga. Petelinova in sestra obeh Pograjcev. Prišli so tudi nekdanji tovariši iz grozot na Turjaku France Malovrh, Tone Polda in Jaka Mavec. V dopoldanskih urah so mrliče odpeljali najprej v Škocijan. Zanimivo je bilo, ko so nekateri dobri Velkolaščani želeli, naj bi vsi mučeniki počivali na vclkolaškem pokopališču, pa so jih škocjanci želeli domov. Dobrepoljčani so hoteli odpeljati s seboj tudi komandanta dobrepoljskih padlih borcev Antona P e r n e t a , toda zaradi želje sorodnikov je bil prepeljan v Ljubljano na veliko žalost dobrcpolj-skega ljudstva.
V Vel. Laščah je izvršil pogreb turjaških žrtev domači kaplan Jože Pire, dočim je škocijanske pokopal g. svetnik Zupančič Janez, ki je tudi prišel v svojo domačo faro na pogreb svojih najboljših faranov.
Popoldne se je vršil pogreb v Dobre-poljah. Z avtokolono pa so bili v Ljubljano prepeljani dr. Kožuh, sodnik Zalokar, oba Rožanca, Perne Tone in profesor Petelin. Na pokopališču v Vel. Laščah pa počivata še komandir iz Bošlanja Pograjc in učitelj Osterc v skupnem grobu V bližini pa komandir iz St. Jurja Danilo Capuder.
Dogodki v Vel. Laščah so globoko odjeknili v dušah domačinov. Terencem pa so se obudili grozni spomini in njihova krivda postaja vedno večia. V zavesti velike krivde nad nedolžnimi turjaškimi žrtvami jc izjavila proslula Cilka Brodni-kova, ko so jo nagovarjali naj pusti življenje pri komunistih in naj se vrne v Vel. Lašče: »Vrnila bi sc, ko ne bi bilo tistega pri kolodvoru,« namreč groznih pokoljev in krivične usmrtitve najboljših turjaških borcev. V ljudeh se je porajala zavest, ko so gledali svoje najdražje, da bodo njihove žrtve poklicale skorajšnjo zmago pravice. Domobranci pa, ki so prisostvovali izkopom in pogrebom, so še bolj trdno sklenili komunizem dokončno iztrebiti.
v Ljubljani
Ljubljana, 22. maja.
Včeraj, v nedeljo, 21. maja, so pripeljali iz Velikih Lašč v Ljubljano nekaj krst z žrtvami komunističnega nasilja. Popoldan je bil pogreb pokojnih: veliko-laškega zdravnika dr. Ludovika Kožuha,
Eredstojnika okrajnega sodišča v Velikih aščah dr. Alojzija Zalokarja ter bratov Benka in Iva Rožanca, uradnika Prevoda in akademika. Ob veliki udeležbi občinstva se je vršil pogreb pri Sv. Križu. Pogrebna opravila jc vodil ob asistenci stolni kanonik dr. Tomaž Klinar, pogrebne molitve je pel ebor bogoslovcev. Pokopali so jih v najbližjo soseščino pokojnega dr. Fhrlicha. Od pokojnega zdravnika dr. Kožuha se je poslovil v imenu Zdravniške zbornice ter še posebej katoliških zdravnikov primarij dr. Valentin Meršol, od pokojnega sodnika dr. L. Zalokarja pa v imenu njegovih tovarišev državni pravdnik Jož« Kokali, od bratov Rožancev pa njun tovariš Hribar. Od vseh pa sc je v imenu SKAS-a in slovenske javnosti poslovil ravnatelj inž. Jože Sodja. Zbor bogoslovcev je s pesmijo »Vigred se povrne« zaključil pogrebne svečanosti. Nobeno oko ni ostalo suho ob boli stare Rožančeve matere, ki je pokopavala oba svoja edina otroka, ob žalosti dr. Kožuhove soproge s peterimi mladimi otročiči in Zalokarjevih sorodnikov. — Zavest tako velikih žrtev za tako veliko stvar, za katero «o padli pokojni mučenci, naj pomaga prenašati izgubo naših najboljših mož. O njih in njihovem pogrebu bomo še obširneje poročali.
ŠPORT
Hermes : Mars 7:2 (5:0)
Lepaki »o ve« dni naznanjati srečanje med zgornjima moštvoma: po roklami je imel človek vtis, da gre za nastop v stilu nekdanjega HgaSkega tekmovanja. Toda ka. kor že večkrat, so gledalci to pot nasedli reklami: na igrišču sta so namreč pojavili e skoraj redno zamudo in brez sodnika malone rezervi oboli klubov, tako da smo imeli čast za prvorazredno vstopnino opazovati drugorazredno natepavanje. Nastop je pokazal skrajno nediscipliniranost igralcev, kt še niso prišli do spoznanja, da je tako postopanje škodljivo klubu samemu in vsemu naSemu Športu, seznanil naa jo pa tudi z viSino Športne vzgoje pri naših klubib. Za ljubljansko gledalce, ki smo vajeni takih uvetk iz domačega Športnega vrta. jo bil nedeljski nastop več sli manj razumljiv, a kakšno mnenje so si morali ustvariti o našem Športu tuji gledalci, ki so prisostvovali nedeljski Ickmit V bodoče si takih nastopov ne želimo, ker odganjajo glodalce, nogomot pa izgublja vedno več, simpatiji
Hermes je zaradi začetniške igro Marsa in po krivdi vratarja dosegel do odmora pot golov. V drugi polovici igre «e je Mars z nekaterimi izposojenimi igralci nekoliko popravil, tako da sta si bili moštvi precej enakovredni, kar kaže tudi izid 3:2. Namesto odsotnega sodnika je vskočil g. Dolinar, gle. dalcev 200
SD Iztok. Ob sredah in polkih strogo obvezni trening za mladijao, juniorjo in I. moštvo. Mladina od 16—18. Potem pa vsi ostali. Prihajajte točno. — Načelnik.
Tosl vrgel disk preko 51 metrov. Mladi Italijanski metalec diska • Oiuseppe Tosi je na lahkoatlotskl prireditvi v Rimu presenetil z izvrstnim metom diska, ki ga .ie zalučal 52.14 ra daleč. S tem metom jo postavil takoj za pričetek sezono rezultat, ki ga v zadnjih lotih ni dosegel nobea evropski atlet.
Dva nova svetovna rekorda, V olimpijskem stadionu v Amsterdamu se je vršila velika lahkoatletska prireditev, kjer so bili doseženi sledeči izidi: Fonny BlankorvKoea je pretekla progo 100 jardov v rekordnem č.asu 10.8 sek. ler jo izboljšala dosedanji svetovni rekord .lužnoafričanko Burke za dve desetinki sekundo. Druga .io bila Gerad Kuovtdijs, ki je izenačila stari svetovni rekord. Damskl štafeti Fann.v Blankers—Willl Adema—Nelly Timnier iu Gerad Koudijs jo uspolo, da jo zrušila 18 let stari rekord na progi 4 krat 110 jardov v časom 48,8 sek. Dosedanji rekord so imelo Angležinjo o časom 40,8 sek. Pri tem pa moramo omenili, da jo uspelo nemški Štafeti, ki ima svetovni rekord na progi 4 krat 100 m, torej nn progi, ki je le za 2.25 m krajša, doseči boljši čas. V motu diska je na isti prireditvi zma. gnla van Inlessink z motom 1)9.70 m in v skoku v višino Nidda van Balon-Binukon « skokom 1.55 in. V lektnovanju gospodov je zmagal v toku na 100 m Zwaan van Osla v času 10,8 sok.. Blok na 400 m v času 50,7 sok.. Bouman na 800 ni v ]:.ri8 mtn., Svijkliuis v teku na 2 milji v rekordnem času 9:lli,6 min., Takken v troskoku s skokom 1.1.44 m in de Briam v suvanju krogle s 14.1 m in v metu diska z metom 42.35 m.
Na branik za domovino!
Na branik zu domovino kliče vsakogar silni naš glas kliče k sebi vso mladino, ki spozna, du priliuja nov čas!
Naj se le zdivjajo in besne sovragj naša pot nas vodi k zmagi! Naj se le zdivjajo in besne sovragi nas nov duh zdaj vodi k zmagil
Za svetinje svojih dedov svojo vero, poštenje, svoj dom vedno budno smo na straži in skrunilccm pripravljamo zlom!
Naj se lo...
Za pravico se borimo naši mrtvi nam dajejo moč, če bo treba, jim sledimo tudi v smrt skoz vihar, skozi noči
Nuj se lo...
Na braniku svoje zemlje neomajno stojimo mi vsi, za svoj narod za slovenstvo smo preliti pripravljeni kri!!
Naj se le...
Naj nikdo ne vztraja v zmoti, mi gremo prek ovir, preko zla, času novemu naproti, vse ustvarja, gradi moč duha I
Naj se le..*
Iz Trata
Umetniška razstava. V umetniški galeriji ua Corsu razstavlja te dni svoja dela slikar Edvard Devetta, ki je prod kratkim imel velik uspeh s svojo razstavo v Vidmu.
Umrli so: Mevk Ema. Kodarin Andrej, Petrinon Simon. Plot Laura, Med. ved Marij, llcnrik Valmarin in Avgust de Reya.
Posebno dovoljenje za hlvanjo v Trstu. Prefekt tržaško pokrajino je izdal odredl>o, po kateri morajo vse osebe, ki prihajajo v Trst iz drugih pokrajin iu ki nameravajo ostati v mestu dalj kot 7 dni, zaprositi posebno dovoljenje za bivanje v teku enega tedna njihovega bi vanja v Trstu, istotako velja to za I vso tiste, ki so prišli v Trst po 1. juliju 1043. Prošnjo je treba vlagati na Prefekturo, Ulica 30. oktobra 7. Kršilci te odredbo bodo kaznovani po odredbi Vrhovnega komisarja do 20.000 lir in do 3 mesecev zapora. Narcdba je stopila v veljavo 15. maja.
Iz Gorice
Dva vola so neznani tatovi ukradli u hleva deželne umobolnice v Gorici. Škoda pravijo, da znaša nad 30.000 lir.
Nesreče. 58 lelna Ana PctreUi jz Gorice jc padla ter se poškodovala po spodnjem delu telesa. Zdraviti se bo moral.-i najmanj dva meseca. — Sedemletni Kami! Sirk iz Dolenja v Brdih sc jc igral i ročno granato, ki se mu je razpočila ter ga nekaj ranila. Imel pa je prav za prav srečo, kajti v treh tednih bo najbrže zopet zdrav. — 67 letna Marija Mužina iz Rihcmberga si je pa pri nerodnem padcu zlomila desno roko v zapestju.
Kanal. Z veseljem moramo sporočiti, da jc novi slovenski časopis »Goriški list« prišel tudi k nam. Prav zadovoljni smo z njim, saj smo dovolj dolgo morali pogrešati domačega časnika. Vsa številna ofarska literatura, s katero so nas dozdaj »osrečevali«, se lahko skrije pred pogumnim pisanjem »Gor. lista«.
Zopet smrtim nesreča s strelivom. V mestno bolnišnico so pripeljali 27 letnega Albina Valentinčiča, ki je bil tako težko zadet od drobcev eksplodirano grauate, da jc svojim ranam podlegel.
»Kraljica vzhoda« na frančiškanskem odru
Dijakinje, gojenko konvikta sNotre Dame« so v nedeljo ponovno vprizorilo igro »Kraljica Vzhoda«. V to prireditev je bilo vloženega toliko truda in mladega idealizma, pa tudi tako lepo je uspela, da moramo o njej kratko poročati.
Igra sama sicer nima kakih močni! dramatskih zapletov in dejanj, pač pa jo lepa zgodba o mladem dekletu, ki ji že zgodaj vzamejo starše, ona pa mora kot sužnja daleč v tujino. To ml* do Rimljanko potem kupi kraljica Vzho da. Dekle ima rada in jo hoče postavili za prvo svečenico. Toda Rimljanka v. spozna Kristusov nauk, ki se ga oklena z vso mlado dušo. S tem pa je tudi zgubila naklonjenost kraljice. Spet mora po svetu, pa zaradi krivice in zasmehovanja njena duša po Gospodovem vzglfl' du blagoslavlja liste, ki jo preganjajo Končno najde očeta, srečo in čast, kra. ljica pa je ponižana in premagana. A dobro dekle se skloni k njej in ji pomaga. Tako dela kristjan. Čeprav je zgodba odmaknjena v preteklost in nam ni tako blizu, je vendar v njej lepa i" globoka misel, misel krščanske ljube zni, dobrote in odpuščanja. Neimenova ni dramatik je v to misel položil vso težo.
Mlade igralke so spretno in z veliko sigurnostjo rešile svoje vloge, kolikor jo pač pri nepoklicnih igralcih to mogoče. Vsak prizor je bil skrbno in » vseh podrobnostih izveden, tako da j« bilo čutiti močno in zelo vajeno vodstvo režiserja. Nekateri množični prizori zlasli z otroki, so tako lepo izvedeni da včasih niti v poklicnem gledališču ni takih. Petje je bilo ubrano, obleki skrbno pripravljeno in zgodovinsko res nične. Prav tako tudi scena.
Prireditelji so dosegli svoj namen, * ga moramo samo pozdravili. Tak nn stop je gotovo velike važnosti za dija kinje. Pripravile pa so tudi svojim star šom in ostalemu občinstvu lep in pri jeten popoldan. Vračali zo se z globok in očiščujočo mislijo. J. Leslinskj.
Junak med junaškimi novomeškimi borci
V boju proli komunizmu je junaško padel Zupančič Alojzij
Novo mesto, 20. maja.
Dne 18. maja 1944 je v boju junaško padel Zupančič Alojzij iz Biške vasi, po vsej Dolenjski znani JBrkoc. Točno pred dvema letoma je s sedmerimi soborci iz Mirno peči odšel od doma in začel odločen prolikomunistični boj. To je bila udarna četica, ki se je skrivala pod komunističnim imenom: »Elitni udarni štajerski bataljon«.
Domači dom go mu komunisti dvakrat izropali, starše pregnali, ubili brata Franceta, blatili njega in družino in vse hudo zoper njega govorili, a ostal je neomajno zvest svojemu svetemu boju. Nikomur ni oslal ničesar dolžan, ne nasprotnikom, ne oklevajočim in tudi zvestim ne. Vsakemu jo povedal resnico v obraz, čeprav je zapeklo. Njegov zunanji nastop je bil bojevit, drzna njegova dejanja. Duh. mišljenje, sposobnosti, voljo, um in nazadnje — svoje življenje jo daroval za blagor ofelnjavo prav kakor se je izrazil pred odhodom k oboroženemu nastopu zoper komunizem: »Za vero in narod sem pripravljen dati svoje življenje.« Bil je fant, v katerem ni bilo zvijače. Govoril je: da ali ne, vmesnega ni bilo. Nikoli ni zaostajal, povsod jo hotel biti in je tudi bil prvi. Prvi v borbi, prvi v drznosti, prvi v navduše-
nosti. Bil jo dvakrat ranjen, enkrat zelo nevarno, a njegova krepka narava, duh In volja so ga kmalu usposobili za nove borbene podvige. Javorov ica nad St. .Jernejem ga no bo pozabila, Dobrava pri Prečni^ tudi ne. poznajo ga trebeljskl hribi in Šoutruporska dolina, pozna ga Dolž in njegova okolica in Mirna peč prav dobro, še najbolj pa so ga poznali komunisti, pri katerih se je. širil glas o uje-govi hojevitosti in drznosti. Zato so imeli tudi velik strah pred njim. Kjer se je pojavil »Brkoc — to ime si je nadel šo v »elitni štajerski brigadi* — in njegovi, tam se ni smola slišati beseda umik, pač pa so prrd njim komunisti panično bežali, fce dan pred njegovo smrtjo je njegov vod v Kačji ridi naletel na kolono IX. komunistične »brigade«. Napad na to kolono jo Brko izvršil tako natančno, da je na mestu oblegala množica komunistov. V hitrici so jih našteli 18. Ujel je enega komunista, zaplenil protitankovsko puško, tri labke strojnice več pušk in municije. Patrola se je vrnila brez vsakih izgub in ranjencev.
Naslednji dan, v sredo pred Vnebo-liodom, je šla njegova četa proti Trebnjemu. Ne daleč od njegove rojstne vasi na cesti Mirna peč—Jordan Kal je naletel na večjo komunistično zasedo. Tu se je z njim srečala smrt, ko ga jc krogla zadela naravnost v čelo in je na mestu izdihnil. Počival bo na mirnopeškem domačem pokopališču ob grobu svojega brala Franceta, ki je tudi med prvimi proti-komunističnimi borci dal svoje življenje za srečnejšo bodočnost našega naroda.
Toda življenje lakih junakov kot je bil Brko se s smrtjo ne konča, ampak šele prav začne. Brko je simbol in zgled odločnega protikonmnističnega borca. Njegov borbeni, junaški duh je prešel na vso novomeška udarne čete. Strahu,, ki ga je Brko sejni med komunističnimi tolpami že s svojim pojavom, komunisti niso rešeni. Vsi novomeški domobranci bodo po svetlem zgledu Alojzija Zupan-čiča-llrkota nadaljevali boj. dokler ne Iki uničena zadnja komunistična tolpa, ki še bega po slovenskih gozdovih.
so prve številke, potrebne za tombolski dobitek
Do danes je bilo objavljenih 25-lte-vilk. Na podlagi teh je bilo zadetih 450 dvojk, 180 trojk, 180 četverk in 120 petoric; skupaj 970 dobitkov.
Ves ta leden bomo objavljali številke. potrebne za tombole; zadnje bodo objavljene v nedeljo, 28. maja.
Vse do zdaj izžrebane številke kažejo naslednjo sliko, kakor kaže razpredelnica, ki jo objavljamo.
To razpredelnico izrežite in vsak dan vpisujte v njo nadaljnje številke. Krlaj bomo delili knjige, bomo končno-veljavno objavili jutri. Izvzcmši Oljki, ki je v tisku, so vse knjige že v knjigoveznicah in bodo te dni gotove.
	2						8		
U	12					17			20
•21	22	23							30
	82				36				
41	42		44		46	47	48	49	
51								59	
		63			66			69	70
	72		74		76	77			
				85	86		88		90
f Minka Triller
Skoraj vsa Ljubljana jo je poznala, čeprav si jo mar«i-kdo nc bo ob samem imenu mogel predstaviti. Minka Triller je namreč bila domača po-strežnica pri svoji teti Katrci Primožič v gostilni »Pri Katrci« pod Rožnikom, doma pa je bila z močnega grunta v Vcštru pri Školji Loki pri »Pertetu«, hčerka enega najuglednejših kmetov v starolo-ški fari. 2e pred 18 leti je pomagala teti v Škofji Loki in se z njo preselila v Ljubljano in je vsa ta leta stregla njenim gostom, ki so jo vsi ljubili kot postrežljivo, mirno, tiho in nad vse pošteno dekle. Da se je gostilna tako opomogla, jc v veliki meri tudi zasluga te skromne, tihe in mirne postrežnice. Pred nekaj tedni jo je z vso silo napadla zahrbtna bolezen, ki jo je strla sredi njenih najlepših let. Pred dnevi jo je obiskal oče, ob smrti pa mati, v katere naročju je izdihnila danes 22. maja ob 9 svojo dobro dušo. Pogreb bo v sredo ob 4 popoldne iz hiše žalosti na pokopa-
lišče na Viču. Dobro Minko bodo ohranili v spominu mnogi Ljubljančani, ki jim je s tako ljubeznijo in vdanostjo stregla.
Naj počiva v miru, njenim staršem in sorodnikom pa naše iskreno sožaljel
Novi grobovi
+ Jože Blatnik. Umrl je v Ljubljani posestnik iu zidarski mojster Jože Blatnik, star 65 let. Pogreb bo v sredo ob pol treh iz kapele sv. Frančiška na Žalah.
i- Jnliana Trislov. Umrla je v Radovljici po daljšem bolehanju Johana Pristov v visoki starosti 85 let. Pokojnico so pokopali dne 15. maja na ondotnem pokopališče. V Ljubljani se bo brala za njo maša zadušnica v petek, 26. t. m. v župni cerkvi sv. Cirila in Metoda ob 7 zjutraj.
-f- Pire Martin. V Matenl je umrl posestnik g. Pire Martin. Blagega rajnega so pokopali na domačem pokopališču na Igu pri Ljubljani.
+ Oton Vidic. V Ljubljani je izdihnil g. Oton Vidic, višji deželni sodni svetnik v pok. Rajnega bodo pokopali v sredo ob 2 popoldne iz kapele sv. Andreja na Žalah.
Naj rajnim sveti večna luč! Vsem njihovim dragim naše iskrena sožalje!
Za današnji dan
Koledar
Torek, JJ. velikega travnat Janez rtossi, »poiuav.iUei UezideriJ. škof lu niučeucc;
Uaiiiij, »kot lu uiuiienee. Sreda. :4, velikega travna: Pomo1 kristjanov) Suzana, mučenlcat .Viru, ipuSenloa.
Dramsko gledališke »NoTeMa • krono«. Hod Prvi, Oh 18.
Operno gledališče
»Caruicn«. Izven. Oh 18.
Kino Matica
»Indijski nagrobni spomenik« ob 15, 17, 19.
Kino Union »Hal Par*« ob 1« lu 15.15.
Kino Sloga »Vestnost obmejnega uradnika« ob 16, 19.
Lekarniška služba N o C n o 11 o 11> o i ui a j o lekarn
mr. SuSnik. Marijin trg S; mr. Deu-Klanjiček, Gosposvetiku cesta 10, lu mr. Bohinc ded.. Rimska cesta SI,
Zgodovinski paberki
22. velikega travna
337. lela jo ugrabila smrt prvega krščanskega cesarja Konstantina Velikega. Po od stopu Dioklecijana, ki so je po trudapolni vladi umaknil v svojo palačo pri Saloni v Dalmaciji, da bi mirno preživel zadnje dni življenja, so nastalo v rimski drŽavi zmedo in borba za nasledstvo. Britanske čete so okllcale za cesarja Flavija Valerija Konstantina, glavno mesto Rim pa Valerija Maksen-cija. Kot na Zahodu se je godilo tudi na Vzhodu. Vstala je cela vrsta preten-dentov za cesarski naslov. Odločiti je moral meč, Konstantin se je v začetku držal bolj v ozadju imel Je dovolj opravka z Germani, ki so ponovno vdrli preko Ilena in Donave. Po zmagi nad Germani je prišel Konstantin v hud spor z Maksen-cijeni. Oba sla iskala zaveznikov v vzhodnem delu države. Konstantin se je zvezal z Llcinijetu, Maksencij pa z Ma-ksiminom Daio. Po teh pripravah je vdrl Konstantin v Italijo, porazil ponovno Maksencija v Padski nižini, nalo pa korakal na Rim. Nedaleč od mesta, pri mul-vijskem mostu (Ponte Molle) je prišlo do odločibio bitke, Maksencij je bil popolnoma premagan, našel je smrt v Tiberi. Konstantin jc postal edini vladar v zahodnih provincah in v Italiji. Z Licini-jem sla izdala 313. leta v MIlanu edikt, v katerem sla priznala krščanstvu svobodo in enakopravnost s staro vero. Konstantinu naj bi so po krščanski legendi pred bitko pri mulvijskem mostu pokazal na nebu križ z napisom: »V tem znamenju boš zmagal.« In res so šli njegovi vojaki v bitko z napisi začetnih črk imena Jezus Kristus na ščitih. Pod vtisom te zmage se je nato Konstantin odločil za krščanstvo. Odslej je mnogo storil za Širjenje in utrditev Kristusove vete, čeprav se je dal sam krstiti šele na smrtni postelji. Na njegovo pobudo so je sestal prvi občni cerkveni zbor v Niceji 325. leta in zavrgel krive nauke aleksan-drijskega svečenika Arija. Ko se je kasneje LiciniJ zopet približal poganom in začel kralili svobodo kristjanom, ga je Konstantin premagal in postal edini vladar v obširni državi. Sedaj je preuredil vojsko in upravno ureditev rimske države ter je zgradil ob Bosporu novo prestolnico, ki je po njem dobila svoje ime — Konstantinopol (Carigrad). Konstantinu so že stari zgodovinarji nadeli naslov Veliki, ker ie preuredil in obnovil državo s tem, da je dal krščanstvi svobodo in ga pritecrnil k javnemu udej-stvovanju in soodločanju.
1813. leta se jo rodil znameniti komponist Rihard Wagner.
Cepljenje zoper koze
Današnji torek, 23. tnaja, ob 16 nai prineso otroke k obveznemu cepljeniu starši iz okruia Prule v liudsko iolo na 1'rulah, starši iz Šlepanje vasi in okolice ob 16. uri v Kregarjev salon v Stcpnnji vasi, starši z Barja pa ob 17 v gostilno Sterle na Ižanski cesti.
K pregledu naj današnji torek ob 16 prineso pred tednom ccpljene otroke lz okolice Japljevc ulice v mestno zeve tiJče v Japljevi ulici št. 2, v ljudsko Solo na Viču pa tudi ob 16 starši z Viča In Gline.
Jutrišnjo sredo, 24. maja, ob 16 bo ccplicnic otrok v ljudski šoli v Sp. SUki, ob 17 pa v ljudski šoli v Zg. Sliki.
V sredo, 24. maja, ob 17 naj k pregledu prineso pred tednem cepljene otroke starši Iz okolice firaarllntke cesto v ljudsko šolo na Smortinski cesti, ob isli uri pa tudi iz bežigrajtkega okraja v ljudsko šolo za Bežigradom.
Obenem opozarjamo starše, ki so cepljenje iz kakršnega koli vzroka pred tednom zamudili, naj otroke prineto cepit k tamošnjemu pregledu pred tednom cepljenih otrok.
1882. leta je stekel prvi vlak skozi St. O o t h a r d s k i predor.
1S83. leta je umrl Victor llugo, »kralj francoske literature v 19. stoletju«.
23. velikega travna
1707. leta se jo rodil v Raslultu na švedskem Karel Lin ne, znamenit pri-rodoslovec in zdravnik. Po končanih študijah — posvetil so je prirodoslovju in medicini — je prevzel vodstvo botaničnega vrta v Upsali, potoval nato po raznih evropskih državah, pn deloval kot zdravnik v Stockliolmu. Leta 1741. je postal profesor medicine, nato pa še prirodo-slovjn na univerzi v Upsali, istočasno pn je vršil tudi službo kraljevega telesnega zdravnika. Umrl je 1778. leta v ITpsnli. LInne je združeval univerzalno znanje z izredno delavnostjo, velike uspehe je dosegel zlasti nn področju botanike, kjer jo postavil svoj poseben sistem.
1906. leta je umrl v Krisljanijl (Oslu) na Norveškem Ilenrik Ihsen, dramatik, ki je kot neusmiljen kritik puhle in plitve meščansko družbe hotel prezračiti osmrajeno, gnilo Evropo. Rodil se Je 1828. leta v Skienti in se izredno težko prebijal skozi leta mladosti. Delal Je kol vajenec v lekarni, pa se je prikopal do gledališča v Bcrgenu in postni njegov artistični vodja. S štipendijo Je Sol nn pot in z bogatimi honorarji prebil večji del življenja v Dresdonu in Mllnchenu na Nemškem oziroma v Rimu. Fanatično se je boril za resnico, rnzkrinkaval hinavski svet, ki jo suženj konvenclonaltie morale in nima poguma, tak se kazati, lak biti in tak živeli, kakršen je. Prvo in glavno Je Ibsenu bila človekova osebnost: »Kar koli si, bodi to z veent svojim bistvom, polno In dosledno! Vseeno je kaj hočeš; glavno je, da hočeš, kar po svoji naravi holetl moraš.« Zagovarjal je osebnostno praviro žene. se potegoval za reformo zakona in oznanjal vero v tretje kraljestvo, zgrajeno med he-lonskint in krščanskim, in v nov rod svobodnih ljudi. Zagrizen in samoten na svojem sodnem stolu je trpinčil sobe in v bridki uri spoznal, da je živel kot borec s strahovi v sebi in pisal kol sodnik nad samim seboj. Ihsen jo vplival močno tudi na našo moderno.
Dnevne novice
Pogreb pokojnega S I a n ka l1 e tel I na, profesorja dri. učiteljica v Ljubljani, bo v torek, 28. t. nt., ob 15 popoldne Ii kapelice -v. Krištofu na Ž.t-lali. — (lb pol 4 pu ho pogreb Tone. tu I* e r n e i it.
Mohorjeve knjige ie vedno lahko naročite v Mohorjevi prodajalni ■in Miklošičevi cenil 19.
Sv. mašu iidiifnlra za pokojno Marijo fi k r 1 j no bo v torek, ampak v pdek ob pol S v cerkvi na Hakovniku.
Gg. ljubljanski katehetje «« opozarjajo, da pridejo Iskat v pisarno Ikotijskoga or-dlnarlsta blrmske pole. kl naj jih pravilno In točno Izpolnjene vrnejo takoj po blrko-Stlh škofijski pisarni, škofijski ordinariat v Ljubljani.
Stariil Uspeh iolske nabirke papirja v dneh 22. do 25. maja 1944 bo izraz Vaie pripravljenosti pomagali Rdečemu križu in trtvam vojne.
V vsaki lekarni dobite pastile Mentho-form za dcaiufckcljo ust tn grla.
Mani sadjarske In vrtnarske podružnic* v
Sliki, ki »e niso prejeli semenskega krompirja oz. ao ga premalo prejeli, ga dobe v
trgovini Bellfi, VerovJkovn M. Pridite takoj)
lt.ivnatiljstvo drlavne klasične gimnazije »porota vsem učencem. kl sn ao priglasili k privatnim Izpitom, da jih bodo delali v dneh od 15.—SO. junija po razporedu, kl bo nabit v iolskl veli okrog 1. junija. — Ravnateljstvo.
Namesto venca na groli pokojnega Antona Janeftlča so darovali KrulJIčevl 1000 lir zn ranjene domobrance. Prav tako je da roval neimenovani v isti namen lOCO lir; g. Smole pu je poslal 400 lir. Vsvui darovalcem priarčua bvala!
Obvestilo Prevoda na 4. strani
IX. javna produkcija šole Glasbene Matice ho v arodo. 24. t. m., ob IS v muli lil-liartnoulčnl dvorani. Iz klavirskega oddeKa bodo nastopili: Gonuoijeva, Mcrčuu, Bcn»-dikova, Seriifevo, MiitlčiJova, VmeloTa. Bo-žlčeva, Kabin, Koiuhovn, Mariičeva. Sum-fova, Korunova, Pnternoslova, Verblčeva, Alilinova In Benedikova. Iz oddelka ra violino: Klopčif, Ilubnd, Črnivec, Turk in an-sambl. Iz oddelka za aolopetje Korošec. Po. drobni apored v knjigarni Glasbene Matice.
1'č.IIb se strojepisja! Novi eno-, dvo- In trlmeaečul tečaM (dnevni tn večernll pričenjajo M. in SI. maja. Pouk dopoldne, popoldne ali tveOer po tel JI obiskovaleov. — Moderna slrojepisuica. Učnina zmerna. In-formacije, prospekt« daje: Trgovsko učl-IIWe »Clirlstofov «čn4 »avod«, Uoniobran. »ka 15.
Specialni leča) ia knjigovodstvo In slovensko korespondenco, kl bo trajal predvi-domn dva mesecu, »o prične t« teden. Vpl-»ovnnjo dnevno, luformaoija: Trgevakn uči. IKče »Clirlstofov učni zavod«, l)o ran bran ska 15.
/a stare onemogle Ljubljančan* j« ga.
Zupančeva, soproga zlatarja. Wolfova ulica S. Izročila hranilno knjltlco v vrednoeli 10:>.90 lire, kl J« Je zapustil pred kratkim umrli mcetnl fin. inšpektor Karel Ahčln Mestno Jupnnutvo se • hvaležnostjo »pomi-nja plemenitega dobrotnika ter izreka g»-Znpančevl najtoplejšo zahvalo tudi v Imenu podplrnnih. Polastite rajne z dobrimi deli.
Red službe božje in birmovanje v ljubljanski stolnici o binkoštnih praznikih
a) Binkošfna nedelja: 1. Dopoldne: Ob drveti uri (9) slovesna škofova maša. Po končani sv. maši, okrog desetih (10), se pri&ne delitev svete birme. — Zadnji blaeoelov sv. birmo sp bo podelil ta predpoldan dvakrat, prvič ob enajstih (11), drugič ob sklepu.
Izšla je nova knjiga Slovenčeve knjižnice
Dušan Rad«: V Al S
Pisatelj s spretno
Slika srbske vasi in južnjaškega temperamenta, roko očrtava strast nad Simko, sosedovo
dramatično močjo. Življenje------- —7 , .
opisano s toliko silo, da človeka grabi. Knjiga vam bo res v užitek.
Prevod je lep in sočen. Novo knjigo dobite po vseh knjigarnah in trafikah. Kupujte jo I
2. Popoldne: Ob pol trrh (pol 3) elo-
vesno vecernice. Ob treh (3) začotek bir-movanja. Zadnji blagoslov pv. birmo samo ob sklepu. Po ev. birmi slovesne litanije. b) Binkoštni ponedeljek: Ob deseti uri (10) slovesna sv. maša, po ev. maši okrog enajstih (11) začetek birmovanja. Zadnji blagoslov ob eklepu birmovanja.
0;>omin.
Rirmanci morajo imeti v rokah birmanski listek in trak.
Pri delitvi sv. birme položi boter desno roko na desno ramo birmanca. Kdor ima več hirmancev, stori lato zaporedoma pri vseh. Ko prejme birmaiiec ev. birmo, mu boter preveže čelo s trakom. Nato odide k oltarju sv. Rešnjega Teleea, kjer ee bir-mancu trak odvzame ni 6e mu s čela obrise sv. krizma.
Botri naj gkrbe, da prejmejo hirmanri tudi zadnji blagoslov, ki spada k obredu so. birme.
Znamenje za zadnji blagoelov se bo dalo z zakristijskim zvonom.
KULTURNI OBZORNIK
Matičičev »Fant s Kresinja
Vsak pisatelj, če je res pravi, dobi nekoč svoj čas. Tako sta se zdaj našla čas in Maličič. Sicer je Matičič napisal že mnogo knjig, predvsem na motive iz. prejšnjo svetovne vojne, ki spadajo med najboljšo slovensko vojno literaturo. Tudi ie napisal nekaj del na izrazito nacionalni propagandni podlagi, kalerih cena pa je bolj v jeziku in kompoziji kakor pa v epiki. Tudi zadnja njegova povest, ki ie izšla pri Vodnikovi družbi, »Pelrinka«, Je dobila nagrado mestne občine, (»Živi viri« so dobili svoj čas banovin-sko nagrado!) ter je eno najvidnejših del lanske knjižne žetve. Odlikuje jo naz,or-no opisovanje notranjskega življenja, kakor ga doživlja slovenska kraška vas vse leto, posebno ceno pa ima v etičnem poudarku rodne slovenske matere, resnične žive korenine slovenskega naroda. Ta zakoreninjenost v svoj kraj, bogastvo narodopisnih zanimivosti ler optimizem, ki je razlit po vsej povesti, je »Petrinki« prinesel lep uspeh.
S povestjo »Fant s Kresinja«. ki je izšla pri Slovenčevi knjižnici, nadaljuje svoto pot, knkor jo je začel s »Petrinko« in z nič manjšim uspehom, rajši rečemo, da šr z večjim. MatičiS je. trdno vsajen v svoj kraški svet in dobro pozna
svoje ljudi. več; on jih ljubi in iz daljave zaduhlega mesta se mu stoži po zemlji in ljudeh, ki jih gleda z nasmejanimi očmi, odprtim srrem in največ od lepe strani. Ce jo prejšnji pisateljski rod gledal kmeta samo kot zgolj surovo maso, ga sodobni pisatelji zopet odkrivajo v romantični luči kakšnega Tavčarja iz Cvetja v jeseni, dela, o katerem tudi ne moremo reči, da je v tem letu dobil slučajni bibliografski ponatis, temveč naravnost sovpade z duhom našega časa. Ti pisatelji stoje sicer na trdnih realističnih temeljih, toda njih idejni zorni kot na kmeta se jo spremenil: namesto zgolj enostransko grdega vidijo na njem samo enostransko lepo, tako da njihova podoba dobiva že priznake tendenč-nosti. Tako je ludi Matičič postavil svojega izprijenega študenta s Kresinja,, hribovske vasi na Notranjskem, ki so vrača na svoj dom kot študiran kmet, za nekakega učitelja »umnega kmetovanjac. Zlasti prvih 60 strani se zato bere kot v leposlovno obliko odet gospodarski poduk, takšen nekako, kot so ga pisali pozitivisti prejšnjega stoletja, ali pa kakor ga Je podal Finžgar v svojem no-velističnem opisu sadjarja duhovnika Pirra. Ne trdim, da niso krepki opisi domačega gospodarstva, toda vse preveč
sili na dan poduk, ki tako dobiva primarni poudarek. Toda že s tretjim poglavjem, ko Matičič svojega junaka preseli iz domače vasi v oddaljeno Vrhovlje za hlapca, začenja povest dobivati prave, epične obliko ter raste z neverjetno močjo prav do zadnjih poglavij. Tu Je toplo opisana ljubezen do gospodarjeve hčerke, ki predstavlja eno najlepših postav v povesti, toda je — škoda — še premalo postavljena v ospredje. Jutranja pol. Vidova s Kresinja po Katrco na Vrhovlje je opisana s lako notranjo silo, kot je Matičiču ne bi pripisovali. Prav iz lega prizora vidimo, da Matičič. ne zna le statično opisovati folklornih opisov, temveč, da je zmožen tudi dinamičnih vzmetov ter notranjih bistveno dramatičnih napetij. Zato se bo njegova literarni pot. vzpenjala, ne padala. Kako zanimivo in živo Je opisal Vidovega očeta Poljanca, ki prevzema Vidovo gosporarske uspehe za svoje. Ta postava jo ena najmočnejših v povesti ter najbolj dognanih. f"e je Pctrinka povest o notranjski materi, je la povest o notranjskem kmetu, kakor ga predstavlja Poljanec, Vid je samo oseba, ki veže dejanja in Jih ustvarja s svojim delom v ozadju. Očetova tragična smrt je umetniško izredno posrečena. Fant s Kresinja pa postaja pravi fant od fare, središče kulturnega in gospodarskega življenja, njegove Izgubljene šole «o ga naredile za skritega vodjo na vasi." »Izprijeni študenl« je poslal
zgled vsem bližnjim gospodarjem. No znajde pa se v ljubezni, ki ga meče od Kalrce, lepe, Irpečo ljubezni, k Julki in k Barici. In prav te strani, ki so posvečeno temu iskanju, so najbolj tople ter dihajo ves opoj fantovstva in deklištva na vasi. Da dobi pravo ceno o kmečkem dokletu in njegovi zvestobi, in da se gospodar s Kresinja šo bolj zakorenini v kmetijo, ga pošljo pisatelj v trenutku zopetnega hrepenenja po meslo na ljubljanski velesejem. Tu nnjdo Vid svoje nekdanje sošolce v visokih uradniških, in umetniških poklicih, pa tudi brezposelne: primerov več kot dovolj, da spozna trdnost pravega slovenskega kmečkega grunta, da se zave svoje neodvisnosti, svojega »kraljestva« na Kresnem brdu. Ta zadnja poglavja so pisana kot satira na mestno življenje v vseh pogledih, ko življenje izgublja trdnost, pa tudi etične vrednote, vse je samo zaslužek in mOralni rcaiitivizem. Vid zbeži vnovič iz tega vrveža v mir hribov, iz spletk mostnih zakonskih žensk naravnost v naročje brhkega hribovskega dekliča Bare. Deio na gruntu sc tako dopolni z ljubeznijo in »pesem se razlega prek Kresinja, dviga srca, budi notranio rast. Pesem, najjačjn človeška sila«. Ta poglavja tavanja po Ljubljani nekako padajo iz okvira celotne povesti, pomenijo spremembo miljeja ter učinkujejo le kol nasprotje. da se pokaže v toliko lepši barvi pravo življenje na Kresinju.V celoti pa
čutimo neko neskladje v slogu: povest so razvija iz prve tretjine, ki je uvodna lendenčno podučna ekspozicija v pravo domačnostno povest druge tretjine, ki jo središče, vsebujoče največ lepot, najmočnejših potez iu najsilne.jših notranjih napetij; zadnja tretjina pa se razbije v satiro in karikaturo. Kot nasprotje in kot psihološki moment za Vidovo uravno-vešenost pa je tudi lak konec zanimiv ter sprejemljiv.
V celoti jo Matičičeva povest »Fant s Kresinja« sveža knjiga, izvirno sočna in močna povest, s katero je Maličič snmo pridobil na 6voji pisateljski veljavi. Postavlja se ob bok Jaienu, ki je takšen gorenjski dotnačinski pisatelj kakor je. Matičič notranjski: v določenih prijemih sta si celo zelo sorodna. S svojimi uspehi zadnjega lela je MatičiS marsikoga prisilil. da revidira mnenje o njem kot pisatelju ler ga moramo priznati kot pristnega in močnega pisatelja notranjskega življenjskega prostora. Našel je v teh letih svoj predmet, ki ga še nI izčrpal, pa tudi svoj čas. Dnnes spada Maličič meti najžlahtnejša imena našega knjižnega trga in marsikatero delo bolj sl«v-ljenih pisateljev bo propadlo, ko bodo strani teh njegovih zadnjih povesti še vedno živo po krepki pisatetjski besedi, nazornosti in barvi, zlasti pa po duhu, kt je tako slovenski Ln dober kot lo redkokdaj v naši knjigi,	t <L

Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih
Prvoobhajanke — bele nevestice
Naši mali so preko leta v klopeh prvega razreda dobili potrobon pouk iin gospodje katebetje eo jib pripravili na do-c odek, ki poaije kot sonce v otroško pomlad. Saj je sam Napoleon dejal, da je bil dan prvega «v. obhajila najlepši v njegovem življenju in vendar je preživel dokaj dni v ceearakih časteh ia slavi.
Ze na Vnobohod si videl po mestu belo oblečene prvoobhajanke v družbi srečnih staršev, ki so se hoteli postaviti t- svojimi malimi. Medtem, ko prvoobha-jancev niti ne zapazid, saj imajo le redki belo, na primer mornarsko obleko, ostali pa samo bel trak z asparagusom iin šmarni rami na rokavu, so beli pajčolani in do la! segajoča krila deklic dajala prazniku \ urbohoda Gospodovega in včerajšnji nedelji kair pramiično lice.
Posebno pri uršulinkah znajo pripraviti deklicam prvo združenje s Kristusom res tako, da tega ne bodo mogle pozabiti. V prezbiteriju okrog glavnega oltarja je bila belo pogrnjena in b cvetjem okrašena oaka polk rožna miza. za katero eo deklice prejele en. Rešnje Telo. Srečni arši, zbrani v gornjem delu cerkvene ladje. kaT nieo mogli odmakniti oči od
belih Kristusovih novestiic pred oltarjem.
ftkoda, da je nedeljsko vreme kalilo malčkom in etaršem prelepi praznik.
O gozdnih tatvinah
smo poročali minuli četrtek in da je prišla pred sodišče zadeva, ko bo tatovi odpeljali vrhniškemu posestniku mnogo lesa iz gozda. Pri tem pa nam je tiskarski škrat napravil iz 60 kub. metrov lesa, ki so jih tatovi res odpeljali, naravnost ogromno količino 60.000 kub. metrov, kar je seveda vsak bralec sam lahko ugotovil kot napačno.
Smrtna nesreča v gozdu
Vpokojeni sprevodnik državnih železnic, ieta 1000 v Ljubljani rojeni in na Gaijevici št. 1154 stanujoči Peter Zidan je pretekli četrtek dopoldne odšel v gozd na Golovec tja za Raliovniškim bajerjem. da bi izkopaval drevesne štore. Velik štor pa se mu je zvalil, ga podrl in mu zmečkal prsi koš. Prepeijan v splošno bolnišnico je Židan kmalu podlegel hudi notranji poškodbi. Pokojnik je bil miren in delaven Človek. Mnogi njegovi stanovski tovariši, prijatelji in Galjevčani so ga v nedeljo popoldne spremili k zadnjemu počitku.
Naznanila ljubljanskih prireditev
Dramsko gledališče
Turek. 3. maja, ob 18: »Nevesta s krono«. R«d Prvi.
Sreda. 14. maja. ob 18: »Kemija«. Red 8reda. S' rindberg Balaik«.
Naslednja premiera v Drami ho Moreto '« »Dona Dtana«. veseloigra v S. dej. Osobe: Dob Diogo, vladajoči grof v Barceloni — VI. SkrbinSek. Dona Dlana, dedna princesa, njegova hil — Razhergerjeva, Dona Lavra ln Dona Finesa. njegovi nečakinji — Vida Jo-lanov« In Dkmar.Boltarjeva, Don Cezar, prine I« Urgela — Oregorin. Don Tx>uis, ■ rimi ta Beame — Bitenc, Don Gaslon, princ i Foxa — Verdonik, Perin. prineesin tajnik i rsnpnik — Jan. Floreta. princesina hHna Pngljeva. Režiser prof. 0. Seet.
Operno gledališče
liirefc, li. maja. ob 18: »Carmen«. Izven. Ce
ns od .18 lir navzdol, ■reda, M. maja. oh 18: »Manon«. Red A.
RADIO LJUBLJANA
Oddajnllka skupina »Jadransko primorje« Dnevni spored za 21. maj: 7 Porodila v nemščini — 7.10 Jntranji poedrav, vrne« 7.30 poročila v sloven&Aini
—	I Poročila v nemMInl — 9.10 Koračnica, napoved sporeda r nmnfičinl ln slovenščini, nato koračnic« — 12 Opoldanski koncert — 1J.M Poročala v nemAčini In slovenščini — 1145 Konoert za razvedrile izvaja radijski orkester pod vodutvom dirigenta D. M. Sijanca — 14 Poročila v nem«čini — 14.1» Vsakemu nekaj — 17 Poročila v nemSčini In slovenščini — 17.15 Četudi znano nl zelo, vendar zanimivo bo — 18.45 Zdravniška nra: dr. ftkerlj: Srednješolska mladina in iport
—	19 Slovenska Ijndska oddaja — 19.S0 Poročila v slovenščini, napoved sporeda — 19.45 Pregled športnih dogodkov v nemščini in slovenščini — SO Poročila v nemSčini — 28.15 Dunaj pozdravlja Ljubljano — 31 Komorna glasha Ljubljanskega godalnega kvarteta in violinista Karla Rupla, pri klavirju L. M. Skerjnno — 22 Poročila v nomščini — 22.10 Plesni orkester vodi M. Vodopive«.
Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu
Z odlokom VIII, št. 167-7, je Šef pokrajinske uprave v Ljubljani dne 19. ma-.a t. 1. določil za tržno blago v Ljubljani najvišje cene, ki veljajo od ponedeljka. 22. maja 11114, zjutraj dalje do objave norega cenika.
(»ajvišje cene, ki je po njih dovoljeno » Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, so naslednje:
Kislo zelje 4.,r)0 L; kisla repa 4.20 L; repa 1.60 L; krmilna pesa 1 L; rdeča pesa brez. listov 4 L; črna redkev 3 L; bela in rdeča redkvica kilogram 10 L, šopek 10 dkg 1 L; rum. koleraba 4 L; radič 8 L; osnažena berivka 8 L; regrat 6 L; glavnata solata 14 L; špinača 8 L; kolerahice 14 L; šopek zelenjave za juho 0.50 L; rumeno korenje 3 L; rdeče korenje brez zelenja 6 L; peteršilj 6 L; |>or 5 L; osnaženi hreni 4 L; rabarbara 4 L; beluši 24 L; čebula 6 L; čebulček 12 L; česen 8 L.
Dotrpel je naš ljubi soprog, oče. stari oče in tast, gospod
Oton Vidic
višji dež. sodni svetnik v pok.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, 24. maja, ob 2 popoldne z Zal, kapele sv. Andreja, na j>okopa!išče k Sv. Križu.
Ljubljana, Zagreb, Graz, dne 22. maja 1944.
Žalujoči ostali
Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa, da vse te najvišje dopustne cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker za blago, uvoženo iz drugih pokrajin, veljajo cene, ki jih za vsako pošiljko posebej odobri Šef pokraj. uprave.
Posebno pa opozarjamo prodajalke in prodajalce, da mora biti po teh cenah naprodaj vse blago zdravo, otrebljeno in v takem stanju, kakor je opisano v ceniku. Vsa povrtnina mora biti osnažena in oprana, vendar pa ne več mokra ali namočena, pač pa sveža. Vse te najvišje dopustne cene in tudi vse nižje cene morajo biti vidno označene na vsem v ceniku navedenem blagu ne samo na Vodnikovem in Pogačarjevem trgu, temveč tudi na živilskih trgih v Mostah, na Viču, na Sv. Jakoba trgu in v Šiški, enako pa sploh pri vseh prodajalkah in prodajalcih po vsej mestni občini ljubljanski.
Blago, ki so bile cene zanj objavljene v prejšnjih maksimalnih cenikih in jih sedaj ni v ceniku, se mora prodajati po prejšnjih ceuah kakor ob isti letni dobi lanskega leta, če ni bila za tisto blago s posebno odločbo šefa pokrajinske uprave, odsek za določanje cen, odobrena drugačna cena.
Ponavljamo, da imajo prodajalci na drobno dolžnost na blago postaviti listič z enotno četno in kakovostjo blaga.
Ta cenik mora biti obešen na vidnem mestu tako v trgovinah na debelo kakor tudi v prodajalnah na drobno. Ceniki se dobe v mestnem tržnem uradu po 50 eentesimov.
Za pridelke, ki jih ta cenik ne navaja, veljajo zadnje cene iz prejšnjih cenikov.
Kršitelji predpisov tega cenika bodo kaznovani po naredbah z dne 26. januarja 1942, št. 8, in z dne 25. nov. 1942. St. 215. ter po naredbi z dne 12. marca 1941, M. s. št. 358.
Kundmachungen der Ernahrungsanstalt
Abgabe von Bonbona
Vom 3.1. Mai weitor werden auf Lai-hacher Malgrundlehensmittelkarten gegen Abgabe des Absohnittes »Ma tt« je IM g Bonbon* naohstehende Firmen ahgebon: Sumi (Gradišče), Joras (Miklošičeva cesta), Bon-Bon (Miklošičeva cesta), Resman (Palača Bata), Vavpetlč (Celovška cesta). Oset (Palača Kreditne banke) nnd 8tine (Dunajska cesta).
Obvestila »Prevoda«
Delitev bonbonov
Od 2.1. maja dalje oddajajo na ljnbljan ske osnovne iivilBko nakaznico za mesec maj po IM gr bonbonov proti izročitvi odreaka »Ma 2f< naslednje tvrdke: Sumi (Gradišče), Joras (Miklošičeva cesta), Bon-Bon (Miklošičeva cesta), Resimin (Palača Bata), Vav-petič (Celovška eesla), Oset (Palača Kreditne banke) in Stine (Dunajska eeeta),
Nove gospodarske naredbe
Odredbeni in uradni list Vrhovnega komisarja na operacijskem področju Jadransko Primorje prinaša več, tudi za naše gospodarstvo važnih odredb.
Izšla je naredba o ustanovitvi uradov za delo, ki bodo pristojni za vodstvo delovne aile in nje porabe na področju operacijske cone. V zvezi e tem je izšla naredba o ureditvi službenega nadzorstva nad jiosredovaLnicami za delo tako javnega kot zasebnega značaja.
Nadalje je izšla naredba o ureditvi gradbene delavnosti, po kateri bo treba za vsako gradnjo imeti dovoljenje pristojnega oiblastva. pri nas pokrajinske uprave. V zvezi s tem je bila tudi izdana zapora gradbenega materiala in prijavna obveznost tega materiala.
Kočno je izšla naredba, po kateri se spremeni dinarska valuta v lirsko v civilnih in kazenskih zakonih in odredbah, ki veljajo v ljubljanski pokrajini.
Šesti poziv za oddajo pnevmatik
V smislu naredbe šefa pokrajinske uprave VIII. št. 1153-2 z dne 17. marca 1944: (SI 1. št. 39-20 ei 1944) se morajo oddati v četrtek dne 25. maja 1944 od 15. do 17. ure pnevmatike (plašči in zračnice) vseh dimenzij za osebne avtomobile, ki Se niso bile oddane na osnovi prejšnjih pozivov (zamudniki!).
Pnevmatike dimenzij za tovorne avtomobile se tega dne ne sprejemajo. — Pri oddaji je treba navesti evidenčno (LB) številko prizadetega motornega vozila.
Oddati je treba prav tako pnevmatike osebnih avtomobilov, ki so bili osigurani (rezervirani — »sichergestellt«) po Višj. SS in policijskem vodji v XVIII obrambnem okrožju — vodilni štab za pobijanje tolp.
Kraj oddaje: Javna skladišča, Ljubljana, Ciril-Mclodova (bivša Tyrševa) št. 33, skladišče št. 10.
Za pnevmatike tovornih avtomobilov bodo sledili slični pozivi.
Malomarna zatemnitev kaznovana
V dobi od 31. aprila do 17. majs 1944 so bile kaznovane zaradi zatemnitvenih predpisov sledeče osebe:
Turk Edvard, trgovec. 8treliška 4; Pa-lovec Ferdinand, dentist. Kongresni trg 14, II. nadstr.; IIo',ynski Karel, fotograf, Ga-jeva 2: Zaje Alojzij, realitetna pisarna, Tržna 8-III.; Zore Olga, zaaebnica, Miklošičeva 7-III.; Ložič Miljonko, gostilničar, Gledališka 2; Soklič Matko, trgovec in gostilničar, Pred konjušnico 4; Skubio Frančiška, gospodinja, Smartinska 4; Gorenje Alojzij, pekovski mojster, Bernekerjeva 10 (drugič): Boc Vinko, Albanska 39; Mozelj Zofija, uradnica, Stari trg 9-III.; Inglič Janez, kmetovaloc, K božjemu grobu 26; Bou-con Josipina, Pri jati jeva 18-1.; Cvahtal Frt-da, Janežlčeva 11; Samec Ivan, trgovec, Mostni trg 21-111. (drugič); Gašporlln Min-ka, gospodinja, Gregorčičeva 7-11.; Pirnat Alojzij, pasarstvo, Karlovška 2; Vagaja Ko-zallja, hišna posestnica, Gorupova IS; Urlep Frano, mesar, Petrarkova 18; Stnlar Franc, čevljarski mojster, Detelova 6; Dimnik Ivan, posestnik. Zaloška 80 b; Gabrijel Ferdinand, trgovec, Plotcršnikova 32; dr. Gorlčan Alojzij, odvetnilk, Jegličeva 23; Rozman Rezi posestnica, Glinška 10.
MALI OGLASI
G o« pod. POMOČNICO ve*čo kuhe, iščem. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Poltena«. 4365.
POSTREŽNICO za dopoldanske ure, sprejmem. Pekarna, SlomSkova ulica 14.
DRUŽINA treh odraslih išče polteno, pridno dekle od 13 let dalje, za lažja gospodinjska dela. Vse
po dogovoru, /glasiti: Kadire Anton, trgovina, Sv. Petra nasip I,
STENODAKTILO-GRAFKO perfektno, po možnosti z znanjem nemščine, sprejmemo takoj. — Predstaviti se osebno med 8. ia 12. ter 15. in 18. uro v Beethovnovi ul. 4-III, desno.
SLUŽKINJ! 1 ali 2. pridni, pošte-ni, za gbdelavo vinorodne posesti pn lovem mestu, sprejmem. Stanovanje, boljši dnevni zaslužek in za trud dobr ■ obdelave odškodnina v blagu. Ponudbe pod »Novomestoc na upravo »Slovenca« v Novem mestu aH Ljubljani.
»SVET«
POZOR t kupujem »reče ln n« tekstilne odpadke tei plačam po uajvijli ce Bi. Grebene Alojzij Gallusovo nabrežje v, Ljubljana	k
STARE URE zapestne. žepne in On dilke, tamo prav do bro ohranjene kupim Janko Jazbec, Miklo-šičevs cesta 12 (k
KUPUJEMO prazne cementne in slične papirnate vreče PETRONAFTA. Tyrle va ce»ta IS a.
PEGE IN 1.1» A J vam zanesljivo oo •tram »ALBA« krema
DROGKRIJ A KANC Židovska ulica t.
MRČES IN GOLAZEN uii. stenice. bolhe, ičurke. molje, mili. podgane, voluharje in Dramorje zanesljivo
E »končate i sirupom.
I e« dobite * droge, riit Kane. Židovska i
STEKLENICE razne vrste, kupujemo Plačamo dobro Na va-<o željo lih prevzs memo na domn ■ B GuJtin Vodnikov tri It 1.
DARILO
za birnmnko, prodam. Prime, l.ampctova ul. IJ (Trnovo).
TEL KINO »MATIC A«
Drugi del epohnlncga filma
»ESNAPURSK1 TIGER«
z Istimi igralci in ie učinkovitejšim dejanjem
Indijski nagrobni spomenik
Eno najboljših del evropske produkcije Predstave ob delavnikih ob 15, 17 In ti. Predprodaja od 10—12
,,L KINO »VlVtON* M
Za mlado monakovsko operno plesalko se
stočasno navdušujota oče in sin. Kako se je zgodba začela in končala, hoato videli v nadvse zabavnem filmu prelest-nega šarma in prekrasne glasbe
»Bal Pare«
V glavnih vlogah: Paul Hartmann. Tiso VVernsr. Hanncs Stelzor, Kathe Haack itd.
Glasba: Theo Mackeben. Predstave ob delavnikih ob li la 11.15.
KINO »STROGA«
Težka preizkušnja obmejnega carin, uradnika v nepreglednem gor?Kcm odseku io pretkanost tihotapcev v prelepem, obenem napetem Bavaria • filmu po romanu Curta Corrintha
»Vestnost obmejnega uradnika«
I Krasni naravni posnetki, ljubezen, jazz, An. nelies Reinhold. Viktoria v. Ballasko, Rudolf Prack', Oskar Sima itd. - Režija: Paul ilary Predstave ob delavnikih ob 1( In II.

ZAHVALA
Za vsa topla sožalja, ki so nam bila izkazana ob težki izgubi našega dragega nadvse ljubljenega sina in brata
Kobal Ivana
Vsem najiskrenejša hvala. Zahvaljujemo se tovarišem domobrancem, ki so s tako požrtvovalnostjo in tovarištvom do pokojnega izkazali zadnjo vojaško čast padlemu borcu. Zahvaljujemo se tudi pevcem in govornikom. Srčna hvala tudi vsem darovalcem vencev in cvetja, posebno dekletom in tovariškim domobrancem ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Vsem naj bo Bog plačnik. Notranje Goriee, 22. maja 1944.
Žalujoči: Oče, mati, Tone in Marica.
NaS ljubljeni moj iu dobri oče, stari oče. bral, stric in last, gospod
Jože Blatnik
posestnik in zidarkki mojster je v 65. letu starosti mirno Gospodu zaspal. Pogreb blagopokojnika bo v »redo, -4. maja ob >/i3, iz kapel«. Sv. Frančiška, na pokopališče k sv. Križu. Ljubljana. Ponikve-Dobrepolje, Soteska, Dvor, Rašica, Beograd, dne 22. maja 1944. 2alujoča rodbina BLATNIK in ostalo sorodstvo.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, sporočamo tužno vest, da nas je za vedno zapustila naša ljubljena nečakinja, gospodična
Minka Triller
previdena s tolažili svete vere. Pogreb nepozabne pokojniee se bo vršil v sredo, dne 24. t. m., ob 4 popoldne, iz hiše žalosti, Rožna dolina C. VIII-6, na viško pokopališče.
Ljubljana, šknfja Loka, dne 22. maja 1944.
Globoko žalujoči: rodbini Triller in Primožič.

Zahvala
Ob težki in nenadomestljivi izgubi našega nadvse ljubljenega očeta
OBEH 9NT0N9
se uajlopleje zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji l*»ti k večnemu počitku, predvsem čč. gg. duhovnikom, dalje pevskemu zbo»u »Sloga« za lepe v srce fepa-joče žalostinkc, vsem darovalcem prekrasnih vencev, kakor tudi nie-govim stanovskim tovarišem, dalje vodstvu Mladinskega doma za u»Je-lc/l>o mladine. Prar posebno pa se zahvaljujemo vsem tistim, ki so-v času njegovega trpljenj« razumeli njegovo težko in trpko bol ter z njim sočustvovali.
ŽALUJOČI OSTALI.
Zapustil nas je naš ljubi soprog, oče in brat, gospod
Pipe Martin
posestnik v Mateni
Pokojnika smo položili k večnemu počitku na domačem pokopališču na Igu.
Matena - Ig, dne 22. maja 1A44
Žalujoča soproga, otroci in družini Tavželj in Pire
J. a POLAE
27
TRETJE POGLAVJE Albasvinta
1.
Zdajci sc domisli knez Galimar kne-ginj® Albasvinte.
»Kje je ona?« tako vzklikne knez Galimar io se ofcira po gradišču.
NS mil je bilo treba iskati: sama mu pride nasproti, se ustavi pred njim, ga gleda kot bi švigale strele iz njenih oči, pokaže z desnico na glave moža, očeta, brata m na glavo kneza Belgunda in ga vpraša obtožujoče: »Galimar, zakaj si storS to?«
•Tako plačuje razžaljenje knez Gali-aur!< reče knez Galimar mrko.
»Knez Galimar, kdo te je žalil?« se čadl kneginja Albasvinta.
»Vsi tile!« reče knez in potrese svoj stračni bojni venec, ki ga je držal v levici.
.Nobeden od tehl« mu ugovarja ona.
»Vali« ponovi knez še odločneje,
tak«
pi
M nam daje dan in noč, je bil ,« reče kne^nj*.
I«vi rit« povest i« ta»v Keltov v naših krajih
»A jaz, knez Galimar, odločam drugače,« reče lanez ponosno.
»In ti odločaš?« ■vprašuje kneginja. »Teh ni več!« reče knez in pokaže z desnico na venec glav, ki ga je držal v levici.
Albasvinta je molčala; pogled je uprla v krvaveče glave in se jim poklonila...
»Galimar, kaj si storil?« vprašuje kneginja; in solza ji spolzi po lepem, a bledem obrazu...
»Pot sem ti odprl na svoj dom,« reče knez.
»Meni?« se čudi kneginja. »Albasvinta, tebi!« ponovi knee. »Nikoli!« odvrne ona in hoče oditi. •Se danes, in sicer takoj)« reče knez in udari s pestjo ob ščit.	,
Še predno se je Albasvinta zavedla, že so jo nesli Galimarovi bratje v nosilnico, razpeto med dvema konjema, in zamreženo tako, da je bila v nji Cisto prosta, a pobegniti iz nje ni mogla.
»Na konje)« tako j« velel knez vojakom.
Vojniki so zajehali konje; a ne vsi; zakaj nekaj jih je moralo ostati na gradišču, da pokopljejo mrtvece in spravijo na njih domove ranjence iz svojega rodu; teh skoro ni bilo; zakaj vsok si je, če je le mogel, raje zasadil nož v srce nego da bi hiral in umiral doma na skrinji po tako slavni zmagi; kar pa je bilo ranjencev iz rodov Trokmara, Tektosa-gunta in Belgunda, so pomorili zmagovalci vse, da so nabrali čim več glav za svoje strašne bojne vence.
Orožje je zažvenketalo, konji so za-rezgetali in vojska kneza Galimara se je vračala proti domu ...
Strašno je bilo videti jeedece, okrašene z venci glav, od katerih je kapala še kri. Duh po mrličih se je širil povsod, kjer je jezdila ta zmagovita vojska; ali zevajoče rane, kaplje krvi in duh po mrličih ni motil vojnikov, da bi ne prepevali bojnih pesmi in se ne norčevali iz glav, ki so jih nabrali na močne trte, in jih bodo doma občudovali, kot bojne trofeje, starci, starke, žene, dekleta in otroci, dokler ne bodo določeno število darovali druidi bogu vojne.
Ko so sc vrnili vojniki domov, so jih burno pozdravljali starci, starke, žene, dekleta in otroci; in začelo se je vese-ljačenje, ki mu ni hotelo biti ne konca, ne kraja; trajalo je teden dni. Venci glav, ki so jih razobesili na drogove, ao Sirili po okolici zavdajajočd duh po mrličih, toda Keltom ja bil ta duh prijeten; sakaj spominjal jih je slavo« zmage in
veseljačenja in pirovanja ob priliki, ko jih bodo, določeno število, darovali bogu vojne.
Samo glav knezov Trokmara, Tekto-sagunta in Belgunda in glave kneževiča Anderota ni bilo videti nikjer; zakaj knez Galimar jih je izročil druidu Pire-vintu, da jih prekuha in obeli; obeljene glave je nameraval knez Galimar pritrditi na debel lipov panj; in leta lipov panj naj bi bila knezova nova miza zmagoslavja, ob kateri bo lahko popival in gladil s polnim pivskim rogom vina po gladkih lobanjah štirih mož, ki jih je emagal slavno na en dan, kar se še ni pripetilo nobenemu knezu Barjanov.
Pa minila je tudi ta bojna opojnost...
Vojniki so se začeli vračati na svoje domove; in zlato sonce se je smehljalo raz jasno nebo tako prijazno kot bi se ne bilo, pred dobrim tednom dni, na gradišču kneza Trokmara ne zgodilo nič posebnega, nič hudega.
2.
Miru pa ni bilo v duši in v srcu kne-ginje Albasvinte; kot ujela risinja je be gala po sobi, ki jo je odkazal knez Galimar za bivališče kneginji Alba6vinti; zdajci obstane pri oknu; misli ji splavajo proti severovzhodu in se ustavijo najprej na dvorcu njenega rajnega moža Trokmara; in mi9li ji slikajo vse one lepe dni od prvega 9estanka z lepim Trokmarom pa ao dneva, ko je padel v boju zaradi
nje; solza se ji utrne in ji spolzi po bledem, a še vedno lepem obrazu ...
Zdajci se spači kneginji Albasvint obraz; vanj sta legla žalost in jeza; stisne pesti, se zravna in reče polglasno sams sebi: »Trokmar, prisegam ti pri Bogu, ki nam daje dan in noč, da se bom za tvoje smrt maščevala tako kot se še ni noben: kneginja Barjanov .. .1 Galimar mora umre ti, pa če bom morala za to žrtvovat vse . . .1 In če bom morala za to žrtvovat soma sebe in svoje življenje ...! Nič n< de .. .1 Knez Galimar mora umreti • . .1
Po tej prisegi sta se žalost in jeza ' duši in v «rcu kneginje Albasvinte neko liko polegli; ko pa ji splava misel še dalj-proti severovzhodu in se ustavi na dvor cu kneza Tektosagunta ob njenem oče!' in bratu, ji objameta znova žalost in jez njeno dušo in srce; in solze žalosti i jeze Se ji vdero.
»Galimar...I Galimar...! Kaj si n storil!« zakliče kneginja Albasvinta glasnt
»Albasvinta, ti me kličeš?« vprašui knez Galimar in vstopa v sobo.
Kneginja upre pogled v kneza, ga prt meri s pogledom od vrha do tal, a n spregovori niti besede.
♦Albasvinta, klicala si me, in zdaj sei tu,« reče knez kar le moči prijazno.
»Klicala? Jaz? Tebe?« se čudi km ginja.
»Da, klicala si me,« trdi knez.
»Ne...! Nisem te...! In te tudi niko ne bom!«
Rk »Ljudska tlakom« — Za Ljodako ttskanuu Jote Kramarii — tioraoagebez, te ^jatelj; tal Jote fiodja — SchriiUetter, urednik j Janko ttalnei.