Naročnina
Dnevno Izdaja
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
mesečno 33 Din nedeljska lzdn|a celoletno v Jugoslaviji 120 Din, za Inozemstvo 140 D
SLOVENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 slolp. pettl-vrsla mali oglasi po 1'50 In 2 D,večji oglasi nad 43 mm višine po Din 2-30, veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din O Pn večjem n naročilu popusl
Izide ob 4 z(ulra)
razen ponaeljka in dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici it. 6/111 Rokopisi se ne vračajo, nefranklrana pisma se ne sprejemajo * Uredništva telefon it. 20S0, upravnlStva St. 2328
Političen list sa slovenski narod
Uprava Je v Kopitarjevi ul.šl. 6 - Čekovni
račun: CJublJana štev. 10.650 in 10.349 xa Inserate, Sarajevo St. 7 503, Zagreb St. 39.011. Vraga ln Dunaj SI. 24.707
Za osemurnik
Včerajšnji dan ni časten za naš socialni razvoj. Liberalno orientirano obrtništvo in tr-govstvo pod vodstvom SDS si je dalo izpričevalo, katerega se bo pred zgodovino še sramovalo.
Obrtniški shod proti osemurnemu delov-niku ni sicer izšel iz vrst obrtništva, organizirala ga je SDS zato, le da dobi priliko in nov način svojega nastopa proti vladi in naši stranki. Ker naša stranka v vladi dela tako, da ne daje SDS nikake priložnosti za opravičeno kritiko, je SDS segla po zlorabi agitacije proti osemurnemu delovniku. To dejstvo, kakor je za SDS sramotno, je za slovensko obrtništvo in trgovstvo opravičljivo in bo naš socialni zgodovinar, kadar se bo dotaknil tega neveselega dogodka, lahko to okolnost obrtnikom v dobro vštel.
Socialen napredek in socialna izobrazba je v Sloveniji že toliko dovršena in tako splošna, da napad na osemurni delovnik lahko imenujemo velik padec nazaj. Slovensko ljudstvo je že leta 1900 na svojem II. katoliškem shodu proglasilo osemurni delovnik za svojo pro-gramatično socialno zahtevo: Tedaj je bila velika industrija v Sloveniji še redko sejana in če je bil naš mali kmet, ki je tedaj pomenjal še veliko večjo večino med Slovenci kakor danes, pod vodstvom naprednih katoliških socialnih delavcev soglasno sprejel to zahtevo, so jo pač že tedaj morali čutiti tudi v malih obrtniških obratih.
Duh liberalnega gospodarstva je bil že razdejal družinsko skupnost obrtniških sodelavcev, ki je v domačnosti vezala mojstra s pomočniki in vajenci in narobe. Geslo »Vsak zase« je tudi obrtniškega strokovnega delavca vedno huje potiskalo v vlogo stroja v delavnici.
Po vojni je slovenski minister za socialno politiko Jože G o s t i n č a r taikoj v prvem mesecu svojega ministrovanja uzakonil osemurni delovnik za vso državo. In tedaj smo bili Slovenci ponosni, da je naš mož izdal to postavo.
Čisto dosledno temu razvoju je tudi minister dr. Gosar izdal na podlagi zakona o zaščiti delavcev, ki ga je izdelal dr. Kukovec, uredbo o zapiranju in odpiranju trgovin na temelju osemurnega delovnika v trgovinah in obrtnih obratih. Ni pa tu prav nič posegal preko razvoja, ampak je v polni meri vpošteval veliko členovitost vseh panog, ki spadajo pod pojem trgovskih in obrtniških obratov. Nikjer 6e po nepotrebnem ne prekinja kontinuiteta dela, v mnogih obratih je dovoljeno več kot osem urno delo, uredba dovoljuje neobhodno potrebno delo v trgovinah in obratovalnicah tudi ob praznikih in času, ko normalno delo počiva. Za presojo je posebno važno dejstvo, da se je dr. Gosarju posrečilo pridobiti za uredbo, oziroma vsaj za njena osnovna načela tudi zastopnike industrije, trgovine in obrti in da jo pri dotičnih pogajanjih in sestankih sodelovalo tudi slovensko obrtništvo ter dalo svoj pristanek. Zato je podpredsednik zbornice ca TOI g. Ivan Ogrin ravnal popolnoma pravilno, ko je imel pogum tudi pred norazpo-loženim poslušalstvom svojih stanovskih tovarišev brez kompromisa odločno nastopiti za osemurni delovnik. Tako je g. Ogrin moral govoriti kot zastopnik organizacije slovenskega obrtništva i kot mandatar Slovenske ljudske stranke v naši javnosti.
Epizoda včerajšnjega ponesrečenega manevra SDS, ki je zlorabila obrtnike za svojo vprego, bo, upamo, hitro minila. Tembolj, ker so prireditelji ali pa vsaj pametni udeleženci ob istem času na ogorčenih delavskih manifestacijah morali videti, da vsak tak nazadnjaški poskus povzroča socialen razkol, stanovsko in razredno borbo in s tem izgubo delovnih sil in družabnih vrednot, ki se iztrošajo v medsebojni borbi, namesto da bi jih usmerili v delo za poinnožitev narodnega gospodarstva. Obrtništvo samo ima pri takih poskusih največjo »kodo.
Osemurni delovnik ni in ne sme biti več predmet razprav! To je ugotovljena in, dokler velja sedanji družabni red, neizpremenljiva postavka, s katero mora vsakdo računati. Praktično je za slovensko obrtništvo razlika med osem- in deseturnim delovnikom tako brezpomembna, da ne igra glede njegove konkurenčno sposobnosti nobene vloge. Za naroi-no blagostanje, če mislimo na splošno narodovo zdravje, na splošno zadovoljstvo, na družine nastavljencev in nameščencev, pa pomeni splošno zvišanje delovnega časa ogromno izgubo, ki vsaj posredno zopet pade v velikem delu na obrtnike.
Korošec - Seipel
Glasilo demokratov o vzvišeni vlogi dr. Korošca
n Belgrad, 3. sept. (Tel. »Slov.«) Današnja »Pravda« prinaša dolg, skoro celo stran obsegajoč članek pod naslovom »Duhovniki-državniki« in pravi, da so v Jugoslaviji in v Avstriji šefi vlad duhovniki, v Češkoslovaški in Madjarski pa zastopniki šelov vlad. O dr. Korošcu pravi: Naš predsednik vlade g. dr. Korošec je tudi duhovnik. In sicer duhovnik kol njegov avstrijski kolega. G. dr. Korošec je mnogo prej kot msgr. Seipel postal šel stranke, iz katere je zrastel, in je kot tak postal vodja skoro celega rodnega naroda. Kakor je Seipel rešitelj avstrijske republike, tako je dr. Korošec rušitelj avstro-ogrske monarhije in eden izmed očetov današnje kraljevine SHS. Duhovnik v Mariboru, vodja zadružnega pokreta v slovenskem delu Štajerske, poslanec v deželnem zboru v Gradcu, poslanec dunajskega državnega zbora, vodja Jugoslovanskega kluba na Dunaju, tvorec maj-niške deklaracije, predsednik narodnega veča SHS v Zagrebu, podpredsednik prve jugoslovanske vlade, prometni minister v kabinetu pokojnega Vesniča, prosvetni minister v drugem kabinetu Ljube Davidoviča, notranji minister v drugi vladi Velje Vukičeviča, predsednik vlade kraljevine SHS od 27. julija t. L, to je kariera tega duhovnika-državnika, ki je enako kot msgr. Seipel zaslužen za svojo domovino.
Hroafska za sedamo »ladn
č Zagreb, 3. sept. (Tel. »Slov.«) Včeraj sc je v Zagrebu sestal vrhovni svet HPS, ki je najvišja instanca stranke, na katerem se je po poročilu predsednika, ministra B a r i č a o politični situaciji sprejelo več sklopov. Predvsem stoji IIPS na stališču, da je edina politika, ki omogoča hrvatskemu narodu izpolnitev njegovih zahtev, politika sporazuma med Srbi, Hrvati in Slovenci. V to svrho je treba voditi politiko pomirljivosti in enakopravnosti. Zato pozdravlja ministrskega predsednika dr. Korošca, ki je to politiko sprejel za svoj delovni program. S tem v zvezi izreka vrhovni svet stranke v prepričanju, da s svojim sodelovanjem z dr. Korošcem, ki omogoča uresničenje osnovnih hrvatskih zahtev, ministru Bariču svoje popolno zaupanje. Dalje zahteva stranka spremembo volivnega zakona, ki ima sedaj za podlago pri razdelitvi okrajev število prebivalstva iz 1. 1910. Zato stranka zahteva revizijo ,da se popolnoma izvede načelo enakopravnosti. Dalje HPS kot stranka, ki se po svoji socialni osnovi briga v prvi vrsti za siromašne sloje, zahteva, da se vlada pobriga za prehrano siromakov v pasivnih krajih, da se podpore razdelijo pravično brez ozira na strankarsko pripadnost. Kot stranka seljakov zahteva, da vlada posveti svojo pažnjo gospodarskemu podvigu seljakov ter da se zenačijo in znižajo prevelika bremena. Stranka zahteva dalje, da se seljakom pomaga z ugodnimi krediti,da se narod ubrani oderuštva. Zahteva revizijo zakona o poljedelskih kreditih, ker sc protivi temeljnim načelom zadrugar-stva, iu da se sprejme nov zadružni zakon. Glede kulturnega programa se posebno naglasa aktualna zahteva, da se čimprej sklene konkordat z Vatikanom. Nazadnje vrhovni svet poziva pristaše, da v svoji najbližji okolici širijo duha politične pomirljivosti in strpljivosti, da se s tem odstranijo teroristične metode. Na seji so bili nazoči delegati iz vseh hrvatskih krajev.
StanofeoiC ponovno m Korošca
n Belgrad, 3. sept. (Tel. »Slov.«) Danes dopoldne se je vršila v hotelu »Pariš« seja glavnega odbora NRS. Po seji je Nikola U z u n o v i č izjavil časnikarjem, da so se sestali samo prijatelji. Vendar pa pravijo avtoritativne osebe NRS, da se je vršila redna seja in da je prišlo na tej seji do različnih naziranj med člani glavnega odbora glede stališča nasproti Velji Vukičeviču in radikalnemu klubu. Član radikalskega centruma
je na seji izjavil, da ne sme biti niti govora o kaki izključitvi Velje Vukičeviča, ker bi to moglo imeti za radikalno stranko težke posledice. Stanojevič je časnikarjem dal izjavo, v kateri pravi, da je on za to, da se vse skupine med seboj pomirijo in da naj pride v NRS do sprave. Končno so ga časnikarji vprašali za njegovo mnenje glede Koroščeve vlade in se je Stanojevič o vladi dr. Korošca zelo pohvalno izrazil.
Popoolč in Jooanooič 0 zapira
n Belgrad, 3. sept. (Tel. »Slov.«) Veliko senzacijo je vzbudil sklep belgrajskega sodišča, da se proglasi nad poslancema Tomo Po-povičem in Jovanovičem-Luno preiskovalni zapor. Preiskovalni sodnik že dva dni zaslišuje omenjena poslanca. Zasliševanje se vrši v veliki tajnosti. Preiskovalni sodnik Miluti-novič ni hotel dati nobene izjave. Danes dopoldne je nad obema proglašen preiskovalni zapor. Pred sodiščem se je zbrala velika množica ljudi, ki je spraševala, zakaj gre. Okrog 11 je prišel iz sodišča v spremstvu orožniške-ga narednika Sretena Tomo Popovič. Bil je videti silno razburjen. V svoji razburjenosti ljudi niti opazil ni. Za njima sta šla njegova zagovornika Dragoljub Stojadinovič in Bogoljub Vučičevič. Prisotnim fotografom je Popovič zabranil, da bi ga slikali. Dejal je: »Ne čutim se niti najmanj krivega. Jaz sem samo opominjal, naj se ne žali srbski narod, ker se lahko zgodi nesreča.« Ob 12. je prišel iz sodišča Jovanovič-Lune. Oba zagovornika sta danes pri sodišču vložila protest. Dokazi, ki jih sodišče navaja, so: Tožba Stjepana Radiča, katero je vložil za časa svojega življenja radi
poskusa umora. V obtožbi se obtožujeta kot soudeleženca umora v skupščini Tomo Popovič in Jovanovič-Lune. Dalje pričevanja zaslišanih prič Pernarja, Basarička in še nekaterih drugih poslancev, ki so potrdili, da je Tomo Popovič na seji narodne skupščine 19. junija grozil Stjepanu Radicu z umorom, rekoč: »Tukaj bodo padale glave!« Preiskovalni zapor se je odredil na podlagi § 46, v zvezi s § 155. srbskega kazenskega zakonika.
Seia 25. septembra
n Belgrad, 3. sept. (Tel. »Slov.«) Kakor je »Slovenec« že poročal, je v soboto popoldne obiskal predsednika vlade g. dr. Korošca g. Ljuba Davidovič. Obravnavala sta splošna vprašanja in sta se sporazumela o delu skupščinskih odborov in narodne skupščine. Odbori naj bi se sestali okrog 15. septembra. Zakonodajni odbor naj bi dokončal vse tiste zakone, ki so že skoro izdelani, in sicer do 25. septembra. Tedaj naj bi se sklicala narodna skupščina, ki bi te zakone še
Kadar se v javnosti pojavi zla tendenca, izrabiti kako ustanovo za demagogijo in škodljivo propagando, velja za nas: Držimo se načela! Načela pa govore za osemurni delovnik, k' so ga socialni in narodnogospodarski velikani postavili kot jamstvo proti izkoriščanju delavca, za obrambo človeka pred izrabljanjem po kapitalu, kot sredstvo, s katerim varujemo delavčevo osebnost in delavčevo dušo. Osemurni delovnik je danes ogelni kamen ohramhe človeškega življenja pred izkoriščevalnini na-
gonom. Osemurni delovnik je v današnjem družabnem redu moralna zapoved in mi jo bomo branili vselej napram vsakomur x vsemi razpoložljivimi sredstvi, ln v tem boju nimamo za seboj samo slovenskega delavca, v tem boju je tudi z nami pošten in pravičen kmet, obrtnik, trgovec in industrijalec. Osemurni delovnik ostane načelo, dokler družba no pride v nov rod in novo socialno popolnost, v kateri bo socialno norme lindomeščala krščanska vzajemnost.
pred rednim zasedanjem, ki se začne 20. oktobra, sprejela.
Važno imenovanje
n Belgrad, 3. sept. (Tel. »Slov.«) Minister za socialno politiko Stjepan Barič je imenoval dr. Avguština Juretiča za načelnika ministrstva za socialno politiko. Dr. Avguštin Jurc-tič je znan socialni delavec in strokovnjak.
Seia ministrskega sveta
n Belgrad, 3. sept. (Tel. »Slov.«) Jutri sc bo vršila ministrska seja, na kateri se bo obravnavalo vprašanje proslave prebitja solunske fronte.
O Krnjevičevi blamaži
n Belgrad, 3. sept. (Tel. »Slov.«) G. Joca Jovanovič, predsednik naše delegacije v Berlinu na konferenci interparlamentarne zveze, je v današnjih »Novostih« objavil daljšo izjavo. O brzojavu HSS pravi: Dasi je bil ta brzojav naslovljen ua predsednika Reichs-taga, je bil vendar izročen predsedniku konference medparlamentarne zveze. Zvezin izvršilni odbor je vzel ta brzojav v razpravo in sklenil, da v tožbi 1ISS ne najde dovolj temelja, da bi se odbor vmešaval v notranja vprašanja kraljevine SHS in ne vidi nobenega razloga za to, da bi se službeni delegati kraljevine SHS ne mogli udeležiti dela interparlamentarne zveze. Dr. Lang, glavni tajnik medparlamentarne zvez je v tej stvari izjavil, da je izvršilni odbor soglasno sklenil, da ima vsaka država v vprašanju sestave delegacije popolnoma proste roke. Poslancem, ki hočejo delati v zvezi, ni treba da bi se pridružili delegaciji. Ne gre, da bi ena stranka, in sicer manjšina, preprečevala večini, da bi zastopala državo. Radi tega ni mogoče vzeti protesta HSS v obzir.
Radičevski teroristi
č Zagreb, 3. sept. (Tel. »Slov.«) Vaš dopisnik je nedavno javil primere terorja, ki ga vršijo pristaši KDK nad drugimi strankami. Danes javlja dva nova slučaja. Župniku v Krapini, ki je pristaš HPS, so politični nasprotniki opustošili vinograde. Včeraj se je pripetil zopet nečuven slučaj terorja liberalne organizacije. Orlovsko društvo v Bojnikovcu pri Križevcih je hotelo včeraj prirediti nastop. Medtem ko so Orli iz Zagreba in drugih mest prišli v Križevce, so takoj opazili, da so teroristi, ko je trajala masa, zavzeli postojanke okoli cerkve, so jih napadli s kamenjem in palicami, tako da je bilo več Orlov ranjenih, med njimi eden težko, ter so razbili tudi vse glasbene instrumente. Napadli so tudi otroke in ženske z urnebesnim kričanjem, da je treba vse pope obesiti, smrt popom itd. Orle so napadli in jim očitali, da so pristaši HPS in da odobravajo politiko dr. Korošca. Navzlic tem napadom pa so Orli izvedli svoj nastop. Značilno je, da se občinska in okrajna oblastva niso pobrigala, da preprečijo ta napad, dasi so bila pravočasno opozorjena.
jc bilo glasovitih v starih časih.
Danes obstoji samo eno čudo, zato pa tem bolj znano po svojih 7 prednostih, a to jc
minister Bokanouiska - zgorel
Kriza francoskega letalstva — Žalost v Franciji
v Paril, 3. sept. (Tel. >Slov.<) Francoski trgovinski minister Bokanowski se je v nedeljo popoldne, ko je iz Toula hotel poleteti z Bleriotovim dvokrilnikom v Clairemond-Ferand, kmalu po startu ponesrečil in zgorel z vsemi štirimi spremljevalci. Trgovinski minister se je v soboto udeležil slavnosti Poin-carejevega rojstnega dne in potem seje ministrskega sveta na poletnem bivališču Poin-careja v Campignyju, potem je odletel v Toul k nekemu letalskemu meetingu in se je hotel od tam vrniti na letalsko slavnost v Clai-remond-Ferandu. Očividci strašne nesreče javljajo o njej dve verziji. Po prvi je letalo že pri startu imelo težkoče ter se je v višini 50—100 metrov prevrnilo in padlo na tla, pri čemer je eksplodirala zaloga bencina in je letalo zgorelo. Po drugem poročilu pa je šele v višini 500 metrov švignil iz motorja plamen in se je letalo ponesrečilo. Ko so ljudje prihiteli na kraj nesreče, so bili že vsi mrtvi. Trupla, ki so bila tako razmrcvar-jena, da jih ni bilo spoznati, so rešili šele po dveurnem napornem delu. Strokovnjaki so mnenja, da je vžigalni plamen motorja zažgal zalogo bencina, ker dovodna rev bencina ni bila zadosti zaprta. V Parizu in v vsej Franciji je nesreča povzročila veliko prepadenost. Poincare je brzojavno naročil notranjemu ministru Sarraimi, da obvesti vdovo Bokanow-skega na njenem poletnem bivališču o nesreči. V listih se povsod naglaša sijajna kariera Bokanowskega, ki je bil star 49 let in je bil najmlajši član Poincarejevga kabineta. Skoro vsi listi soglasno poudarjajo, da je nastala kriza v francoskem letalstvu. >Ma-tin< piše: Bokanowski je moral plačati s svojim življenjem, ker se je osebno zavzemal za letalstvo, našel je smrt v službi, kakor mnogo drugih, žalibog premnogo najboljših francoskih letalcev. >Echo de Pariš« pravi: Končno morajo prenehati hekatombe letalstva. Ne sme se tajiti, da naši letalski motorji
nimajo več potrebne stopnje varnosti. Socialistični »Populaire« piš, da je francosko letalstvo mrtvo. Opustite vse, prepovejte vsak
večji polet, ustavite tudi prometno letanje! Celo nacionalistična lista »Gaulois« in >Fi-garo s soglašata v ogorčenju. Oficiozni »Echo de Pariš.: naznanja, da se bo imenovalo samostojno ministrstvo za letalski park.
Preden je Bokanowski stopil v letalo je izjavil prisotnim časnikarjem: »Trdi se o meni, da nikdar ne vstopim v nobeno letalo. Ugotovite, da me potovanje po zraku nikakor ne plaši.« Nekemu uredniku »Journala« je šele pred kratkim rekel: »Naj se ne reče, da druge pošiljam v smrt in da to gledam z balkona mojega ministrstva. Jaz sem voditelj in moram biti prvi z dobrim zgledom.« Ko so ga opozorili na nevarnost letanja na aparatih, ki so bili na glasu, da niso varni, je odgovoril: »Saj umremo samo enkrat.« Bokanowski je bil najpreje jurist in je 1. 1914. prvič nastopil aktivno v politiki, ko je bil v nekem okraju Pariza izvoljen za poslansko zbornico, kateri je potem neprestano pripadal, najpreje kot član republikanske levice, po zadnjih volitvah pa kot član Loucheupjeve skupine. Bil je eden izmed najboljših poznavalcev proračuna in financ ter pod nacionalnim blokom poročevalec za proračun in predsednik finančne komisije. Poincare ga je prvič 1. 1924. poklical v kabinet kot mornaričnega ministra. L. 1926. je vstopil kot trgovinski minister v kabinet narodnega edinstva. Bokano\vski ni prvi francoski mmister, ki je padel kot žrtev letalske nesreče. L. 1911. je takratnega francoskega vojnega ministra Bcrtheauxa zagrabil in ubil vijak nekega letala, ki je startalo iz Pariza v Madrid. »Journal« poroča, da bi bil skoro tudi Briand postal žrtev katastrofe, ker ga je Bokanowski nujno vabil, naj z njim poleti v Ženevo. Poincare pa je proti temu živahno protestiral, tako da je potem Briand načrt opustil.
Bolgarska olada odstopi?
v Sofija, 3. sept. (Tel. »Slov.«) Včeraj sta se zunanji minister Burov in Cankov skupno zglasila pri ministrskem predsedniku Ljapčevu, da ponovno zahtevata odstop vojnega ministra Vlkova in dalekosežno spremembo vlade, še preden se jutri zopet sestane ^Sobranje«. Ljap-čev je sedanji trenutek za spremembo vlade z ozirom na ženevska pogajanja Molova, ki bi kot član kabineta, ki bi bil v rekonstrukciji, imel zelo težko stališče, označil kot neugoden in je prosil, da svojo zahtevo odgodita. Vojni minister Vlkov ne uživa samo njegovega zaupanja, temveč tudi zaupanje ki 'ja, radi česar je zahteva po njegovem odstopu ri 'opustna. Burov je odvrnil, da on ne more oditi na zasedanje
Društva narodov, dokler ni izvršena rekonstrukcija kabineta. S tem je latentna kriza ka. bineta stopila v odločilen razvoj. Burov se brani očividno v želji, da ne bi stopil pred zastopnike Anglije in Francije brez dejanskih dokazov dobre volje bolgar'-e vlade, da bo ukinila očitano zvezo z macedonskimi organizacijami. Ministrski predsednik je s skupnim nastopom Burova in Cankova prišel v težaven položi, i2 katerega zaenkrat ni drugega izhoda, kakor de-misija celokupnega kabineta. S temi dogodki se potrjujejo tudi domneve, ki so se večkrat pojavile, da ima angleško-francoska demarša sploh le ta namen, da vrže Ljapčeva.
a kra!|a - a kal sedal
v Milan, 3. sept. (Tel. »Slov.«) Ob slovesnem sodelovanju vsega prebivalstva je bila Albanija končno proglašena za kraljevino in Ahmed beg Zogu izkliean za kralja pod imenom Zogu I. Mesto Tirana je bila okrašena z zastavami in slavoloki. Albanska narodna skupščina je v par minutah sprejela nastopne gla.no člene albanske ustave: 1. Albanija jc demokratično-parlamentarna dedna kraljevina. 2. Kralj Albancev je Zogu I. iz slavne rodbine Zogujev. 3. Eksekutiva je poverjena kralju. 4. Pravoreki se izdajajo v imenu kralja. 5 Kralj nastopi svojo vlado s prisego pred narodno skupščino. - Med pozdravom s 101 topovskim strelom je posebna komisija narodne skupščine sporočila kralju njegovo izklicaoje nakar je Zogu v slavnostnem sprevodu odšel v narodno skupščino in tam prisegel, da bo vesten zaščitnik narodne enakosti in neodvisnosti ter branitelj države. Nato se je prebivalstvo poklonilo novemu kralju pred njegovo vilo. Sprevod je potem odšel pred italijansko poslaništvo in h kraljici-materi. V neddjo so bile v cerkvah in mošejah božje službe. Kralj Zogu I. je sprejel razne dostojanstvenike
in diplomatski zbor.
Poročilo ustavne komisije poudarja, da se je državna oblika prilagodila zgodovinski tradiciji Albanije in da Albanija mora torej biti ustavna monarhija. V govorih v narodni skupščini se je poudarjalo, da bo Albanija pred drugimi državami povečala svoj ugled, če bo imela kralja. Predlog komisije je bil sprejet soglasno. Ahmed beg Zogu je v svojem odgovoru, ko mu je odposlanstvo narodne skupščine ponudilo krono, izjavil, da je pripravljen sprejeti krono, če je to volja vsega naroda. — Italijanski poslanik v Tirani je kot prvi izmed inozemskih zastopnikov novemu kralju sporočil priznanje od strani Italije in da ima nalog, da takoj uradno stopi v stike s kraljevo vlado. Zogu se mu je zahvalil za pomoč Italije in duceja in izjavil, da bo zveana pogodba, sklenjena med obema narodoma, trajala večno. Z italijanskim kraljem Ln Mussolinijem je izmenjal pozdravne brzojavike, v katerih se tudi zahvaljuje za priznanje po Italiji in izjavlja, da računa na bratsko sodelovanje obeh vlad. Mus-solini je odgovoril, da vidi v monarhističnem režimu Albanije jamstvo za trajno, odkrito in globoko sodelovanje. Italija bo v vsakem oziru nadaljevala svojo prijateljsko politiko nasproti novemu kralju in njegovi vladi.
Albanija zdthuje v lečah
v Dunaj, 3. sept. (Tel. »Slov.«) »Reichs-posk objavlja na čelu lista manifestacijsko izjavo. ki jo je poslala »ugledna katoliška osebnost iz severne Albanije< po tajni poti in ki glasi: Evropa je na tem, da postane žrtev ene izmed najdrznejših prevar. Imenovanje Zogua za kralja je uspeh nasilne vladavine, ^^cin vol in naroda. Tako zvane svo-
«1 Milil«	----------,	. ,
bodne volitve za ustavodajno skupsemo je bila ena izmed najžaloslnejših tragedij, ki jih je doživela Albanija. Vse izjave imroda in manifestacije so bile popolnoma prisiljene m Cisto nasilje. Vee pokret je bil izsiljen c grožnjami,
7. ječo. z denarnimi kaznimi in z izgoni iz Albanije. Bati se je, da bodo prišli za kristjane najslabši časi. V severni Albaniji vlada strah ir trepet. Prebivalstvo je brez obrambe nasproti vladi sablje, ki uživa protekcijo neke velesile. Evropa naj se iz poročil nepristranskih zastopnikov prepriča, da se je v Albaniji, katere prebivalstvo se je 450 let borilo proti ,-ultanatu Turčije, ustanovil nov sultanat.
Maše stališče
Proglasitev Albanije za monarhijo je to-rej gotova stvar. Že tedaj, ko so se začele prve priprave, smo povdarili naše stališče, da je ustava Albanije, naj si bo že kakršnakoli, njena notranja zadeva, če se giblje v okviru njenih mednarodno določenih meja. Obenem smo naglasih, da je tudi glede Albanije-mo-narhije naše stališče isto kot glede Albanije-republike, namreč: Jugoslavija zahteva, da je Albanija resnično svobodna in ne bi mogla dopustiti, da bi jo kdo izrabljal kot gnezdo intrigantov. V tem pogledu nas je Albanija stalno interesirala, posebno še po tiranski pogodbi. V tem oziru je Albanija mednarodno vprašanje in je povsem razumljivo, da je bila naša država v taboru tistih, ki so izrabljanje Albanije zavračali. Povsem naravno je, da ob priliki proklamacije Albanije za kraljevino ponovimo: Naša vlada zavzema h proklamaciji Albanije za kraljevino isto stališče kot Francija in Anglija. Mišljenje naše vlade se ne loči od mišljenja teh dveh velesil. Kar sta odobrili ti dve, smo odobrili tudi mi. Nimamo posebnega stališča, ki bi izviralo odtod, ker je Albanija naša soseda. Taka sklepanja so prazna ugibanja.
Venizelos nani gre na roko
v Atene, 3. sept. (Tel. »Slov.) »Etnos« poroča iz Pariza, da bo po poročilu tamošnjih diplomatskih krogov jugoslovanski poslanik Popovič predložil ugodne predloge svoje vlade, da se obnovijo pogajanja z Grčijo, v katerih naj se uredijo vsa nerešena vprašanja. Po neki vesti istega lista iz Londona se bo novi predlog tikal posebno jugoslovanske proste luke v Solunu, pri čemer se bodo varovale suverene pravice Grčije. Sprememba stališča Jugoslavije se pripisuje osebnemu vplivu Venizelosa, ki uživa v Jugoslaviji velik ugled še iz časa svetovne vojne., kot tudi nasvetom Francije v Belgradu.
Venizrlns zbolel. >Exhange Telegraph« poroča iz Aten. da je danes zjutraj naenkrat napadla Venizelosa baje samo rahla mrzlica, podobna koleri, in (la so ga morali takoj prepeljati v bolnico.
50 držav v Ženevi
v Ženeva, 3. sept. (Tel. »Slov.«) Danes dopoldne ob 11 je sedanji predsednik Sveta Društva narodov, finski zunanji minister P r o c o p e otvoril plenarno zasedanje Društva narodov. V otvoritvenem nagovoru je izrazil obžalovanje, da manjkata Chamberlain in Stresemann. Naglašal ije temeljna načela Društva narodov, ki pojačujejo slovesne obveznosti držav članic za ohranitev miru. Z veseljem jc omenjal prisotnost Španije, z obžalovanjem pa, da manjkajo druge države. Dve skupini vprašanj sta povzročali v preteklih letih splošno pozornost. Delovanje na gospodarskem polju in prizadevanje, da se jim z mednarodnimi ukrepi zagotovi ona varnost, brez katere se ideali Društva narodov ne morejo doseči. V vprašanju razorožitve vidi predsednik ugodno polje z ozirom na sklenitev dvostranske pogodbe o temeljih razorožitve na morju in s Kellogovo pogodbo. Posebno Kellogova pogodba ustreza načelom Društva narodov za ohranitev miru. Društvo narodov ni samo ustvarilo sporazuma in pomirjenja v mednarodnih odnošajih, temveč služi tudi v to, da se končni mir ustvari hitreje. Govor predsednika Procopa je napravil najboljši vtis ter so ga večkrat prekinili z odobravanjem. Po otvoritvenem govoru je komisija za pregled mandatov sporočila, da je na zborovanju zastopanih 50 držav. Niso pa poslale delegatov 4 južnoameriške države. Svoje vlade zastopa pet ministrskih predsednikov in 19 zunanjih ministrov. Za predsednika IX. zboro-vamja Društva narodov je bil izvoljen danski poslanik v Berlinu Zahle s 44 glasovi.
Na popoldanski plenarni seji je predsednik naznanil konstituiranje komisij, ki so si izvolile sledeče predsednike: 1. juridična komisija italijanskega delegata Scialoio, 2. tehnične organizacije švicarskega zveznega svetnika Motta, 3. komisija za razorožitev belgijskega ministra in predsednika konference za trgovino z orožjem Cartona de Wiarta, 4. komisija za proračun ravnatelja oddelka za Društvo narodov portugalskega zunanjega ministra Vasconcellosa, 5. za humanitarna in socialna vprašanja guatemalskega poslanika v Parizu Matosa, 6. za politična vprašanja pa jugoslovanskega zunanjega ministra dr. Marinko-viča. K tem šestim komisijam pride še kot sedmi predsednik komisije za dnevni red pariški poslanik republike Paraguay Cartallero. Pri volitvi šestih podpredsednikov je bilo oddanih 42 glasov. Izvoljeni so bili: japonski poslanik Adacci s 40 glasovi, francoski zunanji minister Briand z 38 glasovi, nemški državni kancler Muller z 38, namestnik angleškega zunanjega ministra lord Cushendun s 37, kanadski ministrski predsednik Mackensie King s 33 in avstrijski zvezni kancler dr. Seipel s 24 glasovi.
Kovine
v London, 3. sept. (Tel. >Slov.<) Baker: tendenca mirna, Standard kasa 62.625-62.75, tri mesece 63.0625—63.125. Cin: tendenca počasna. Standard kasa 213.5-213.625, tri mesece 210.375—210.5. Svinec: tendenca čvrsta, inozemski prompt 62.3125, tuji 62.0625. Cink: tendenca stalna, navadni prompt 23.75, tuji 24.812 Antinion reg.: angleški proizvod 59.5—60, kitajski 37.5—38. Živo srebro: 23—23.5.
Za osmurni delavnik
Z ozirom na dejstvo, ds je Zveza obrtnih zadrug za Slovenijo sklicala za dne 3. t.m. protestno zborovanje proti osemurnemu delovniku, jc primorana ■»Jugoslovanska strokovna zveza« podati jaonosti sledečo izjavo:
V	Jugoslovanski strokovni zvezi organizirani tisoči slovenskega proletarijula se bodo borili za to svojo pravico z vsemi razpoložljivimi sredstoi do skrajnosti. Naj vedo merodajni činitelji, da stoje na straži za osernurni delavnik vse organizirane mase delavstva.
V	Ljubljani, dne 1. septembra 1928.
Jugoslovanska strokovna zveza
Švedska 'etalca najdena
v Newyork, 3. sept. (Tel. »Slov.«) Voditelj ameriške ekspedicije v Gronlandijo Hobbs poroča brezžično listu »Newyork limes«, da sta bila izgubljena skandinavska letalca Cas-sel in Kramar najdena. Vihar ju je odgnal preko gronlandskc obale, tako da sta izgubila orientacijo in sta morala pristati na ledu.
Nastop obrtnikov SDS proti osemurniku
Danes, dne 3. septembra t. 1. se je vršilo protestno zborovanje obrtnikov v dvorani Kazine. Bilo je kakih dvesto udeležencev, zastopano je bilo okrog trideset obrtnih zadrug. Cas si je izbrala zveza zelo ugoden, ker se ravno vrši sejem. Došli obrtniki z deleže pa so bili zelo razočarani nad poročilom, zveznega vodstva.
Gospod Rebek iz Ljubljane, je kot zvezni načelnik poročal, da je mmister za socijalno politiko upeljal osernurni delavnik. Gospod Kebek iz Celja je nekaj pravil o državnih dobavah. G. Gogala iz Jesenic je referiral o davkih. Vsa ta poročila so šla za tem, da vzbude vtis, da je vsega slabega sedanja vlada kriva. Nato je dobil besedo g. Ivan Ogrin ter je v imenu Zbornice za trgovino, obrt in industrijo poročal, da se je Zbornica vedno zavzemala za interes obrtništva. Izvajal je dalje, da pač ne gre vsa krivda vladi in drugim oblastem, da morajo obrtniki nekaj tudi sami žrtvovati. Obrtnikom i>osebno danes manjka inieijative. Slovenija, ki prednjači v obrti, ne more hoditi ix> nasvete v Zagreb ali Belgrad, kjer je obrt na nižji stopnji kot pri nas. Zanika Rebekov očitek, da Zbornica ne dela prav. Ravno pred nedavnim je Zbornica ustanovila Obrtni pospeševalni urad, kjer naj bi obrtniki osredotočili vse svoje delovanje za prospeh in napredek. Dalje govori, kako moramo obrtniki skrbeti za zadostno strokovno izobrazbo, da nam bo mogoče tudi vzdrževati s-etovno konkurenco, osobito naj>ram našim sosedom, ki so na tem polju daleč pred nami. Ni prav, da se »amo z zaščitnimi carinami ščiti gotove obrate na škodo splošnosti. O osemurnem delavniku oz. zapiranju obratovnlišč je treba vzeti v ohzir, da je to načelna mednarodna zadeva in zadeva, proti kateri se Jugoslavija nc more in ne sme boriti. Obrtniku samemu pa nihče ne hrani, da pri zaprtih vratih svoje delavnice lahko dela oz. pripravlja delo za prihodnji dan. tudi p« končanem osemurnem de: lavniku. Zahteva osemiirnega delavnika je v prvi vrsti stvar delavcev. Red o zapiranju in odpiranju obratovališč v okvirju oaeniurnegn delavnika pa veliki župani v sporazumu s strokovnimi organizacijami prav radi urede tako, da ustreza potrebam.
Davčni vijak v Sloveniji je v zadnjem času "otovo precej popustil. Dobili smo nov davčni zakon, enoten za celo državo, ki Stopi v veljavo zc
, j....*«« Wr> Immo tnrei 7aceleK. da se. prinouilje iluvCnO 1L.U. UI«JJ» IU.J -
bodo davki povsod enako pobirali. Zbornica bo imela p<> novem davčnem zakonu precejšen vpliv pri imenovanju davčnih komisij.
Tudi na denarnem Irgu že gre na bolje. Še med par leti je moral obrtnik plačevati za denar
20% aH tudi več obresti, sedaj pa dobi že za 8 do 10%.
Naša Zbornica se je vedno borila, da se popravi zakon o zavarovanju delavcev vsaj v tem, da se vse delovanje decentralizira in da dobimo svoj lasten zavarovalni center za Slovenijo v Ljubljani tako za bolezensko kakor nezgodno zavarovanje in s tem zajezimo velikanske vsote denarja, ki izginevajo v Zagreb in bodo pozneje prešle v Belgrad.
Zagotavljajoč vas, da bo Zbornica naredila vse kar bo v interesu obrtništva, želim pa, da bi obrtniki delali skupno in bi se ne dali v politiki zlorabiti — Izvajanja g. Ogrina je večina zboro-valcev odobravala.
Shod marksistov v Mestnem domu
Kot nekak protiutež proti obrtniškemu shodu v Kazini so socialistične organizacije sklicale včeraj, v ponedeljek, ob 10 protestni shod v Mestni dom ter proglasile dveurno s>tavko. Na shod so bili povabljeni tudi krščansko-socijalistični in sa-mostojno-demokratski delavci. Jugoslovanska strokovna zveza je stavila za pogoj, da se krščansko socialistični delavci udeleže shoda, toda naj bi shod ne imel političnega značaja. To pa je bilo z napovedjo, da govori poslanec Petejan, popolnoma izključeno.
Shod je bil razmeroma dobro organiziran. Iz nekaterih obratov so socialistični delavci prišli na shod korporativno. Shod je otvoril g. Stanko, ki je naglašal, da proglaša »kapital«, ki je vedno označeval stavko za narodnemu gospodarstvu škodljivo sredstvo, sedaj enako stavko toda proti osemurniku. Delavstvo pa je proglasilo stavko v obrambo osemurnika.
Petejan se je previdno izognil obširnejšemu razpravljanju o političnih vprašanjih ter je govoril v glavnem tudi le o osemurniku in drugih delavskih pravicah. Nastopil pa je zelo ostro proti ne-socialnim zaščitnim carinam na živila ter proti posrednim in neposrednim davkom. V imenu socialističnih zasebnih nastavljencev je govoril Janinik, v imenu sanioslojno-demokralskih delavcev Juvan in Kravos ter v fmemt socialističnih konzuniov Svetek.
Po shodu jc fttiikelj pozval delavstvo, naj v povorki spremi deputacijo k velikemu županstvu. Od Mestnega doma je nato odšel proti Bleivveisovi cesti še precej številen sprevod, ki se je ualavll pred palačo velikega župana. K velikemu županu sta odšla nato Stanko in" Urankar, ki sta mu sporočila protest socialističnih delavcev proti nepopolni uredbi o osemurnem delavniku ter protest proti poizkusom, da bi se pridobljene delavske pravice še bolj okrnile.
Svei v slikcif}
Pnnrezinja Giovanna, hčerka italijanskega kralja,	Prizor iz važnega svetovnega političnega dogodka: |K>dpisovanjo Kellogovega protivojnega pakta, ki se je izvršilo pretekli ponedeljek v urni dvorani
ki bi jo baje rada poročila bolgarski kralj Boris	franooskega zunanjega ministrstva. Naša slika je posneta v trenotku, ko podpisuje nemški zunanji minister Stresemanu, in v najnovejšem času tudi najmlajši evropski • *■■ / kralj — Ahmed Zogu.
Laševif,
Hugo Stinues (s soprogo), sin najbolj znanega povojnega nemškega industrijea in poveljnik sovjet. čet na Daljnem Vahodu,	Vojna ladja lirtz posadke. Neuici so pred kratkim predelali eno izmed svojih
gospodarskega organizatorja je bil te dni aretiran zaradi sleparij. Pričakovati je ki je bil pred kratkim umorjen. Boje so	starejših vojnih ladij tako, da jo lahko vodijo brezžično z obale. Služila jim popolen polom vse, še pred par leti tako mogočne Stinnesove hiše. nemirov v Mandžuriji. bo pri pomorskih manevrih kot cilj za artiljerijo.
Kino predstave sta vpeljali železniški upravi Češkoslovaške in Madjarske v brzovlakc, ki vozijo	Zgodovinski dokument: Kollogov protivojni pakt, ki je bil podpisan pretekli ponedeljek, s podpisi
Iz Prage v Budimpešto.	Dokument nameravajo prenesti v VVashington, kjer ga bodo hranili.
Osip Dimov:
Obraz h sani
Mladi Fred Ljubin, ki je prišel pred dvemi leti iz Rusije v New York, je bil brezposeln.
Njegov lahni poletni plašč ga je le slabo ščitil pred vetrom. Njegovo perilo in njegovi čevlji so bili že davno močno ponošeni. Zelo 6hujšan je bil ter imel velike, vdrte oči: spoznal je lakoto, lakoto v najbogatejšem mestu sveta, tik poleg pravljičnega bogastva.
Baš v bogati Ameriki, ki se potaplja v izobilju, najdeš mnogo takih ljudi z velikimi, vdrtimi očmi: vsi ti so spoznali črno senco lakote. Ne smejejo so več; strme predse, a ne vidijo ničesar... Često začno govoriti kar nenadoma sami s seboj, nato padejo na zemljo, ki jim ue more ničesar več dati ter ne vstanejo več.
Ti ljudje so strahovi mladih cest. Boje se Jih, izogibajo se jih. Na nek način so to mrki glasniki dejstvo, da nekaj ni v redu; prisilijo človeka, da začne razmišljevati. Stražniki sovražijo te ljudi z nepremičnimi, vdrtimi očmi, love jih v javnih parkih, po obrežjih, pode jih s klopi, ne puste jih mirno spati. Trudijo se na vse načine, da bi jili prepodili. Svojim soljudem so neprijetni.
Fred je hodil po cestah in porabil ostanek svojih moči za hitro hojo. Hitel je dalje,
četudi se mu ni prav nič mudilo. Tako lačen je bil, da se je neprestano tresel.
Okraj, kjer je vladala revščina, umazane, sive ulice so bile že za njim in sedaj je hodil po širokih, svetlih avenijah, mimo ogromnih palač, ki so žarele v bogastvu. Tu je še bolj neprijetno izstopala njegova sestradana zunanjost. Ljudje so se ozirali za njim. Fred tega nj opazil. Brez cilja je hitel dalje. Trpel je...
Tako sta minila dva dneva. Zgodaj zjutraj je bil Fred na petem aveniju. Noč je prebil v kleti nekega nedogotovljenega poslopja. Noč je bila polna čudovitih prikazni in krasnih sanj. Mlada deklica je stopila smehljaje k njemu, slišal je besede, kakršnih ni čul še nikdar prej, upanje, slutnje nepopisne sreče so napolnile njegovo dušo. Njegovo lelo je bilo lahko kot dih, zdelo se mu je. kot da se bo vsak hip dvignil in zletel.
Spomini na nočne sanje so se ga še tesno oklepali, beseda o sreči in pravičnosti na zemlji so mu zvenele v ušesih.
Nasmehnil se je — trpek smehljaj, kot ga izzove le glad sredi izobilja.
Tedaj — nenadoma je stal živo pred njim obraz iz sanj pretekle noči: mlada svetlolasa deklica v lepem, kožuhovinasteni plašču. Ni krasnem obrazku sla dve mali bradavici ob levem očesu izzivali poljub. Domišljal si je, da je videl tudi ti bradavici v sanjah, tam v kleti nedogotovljenega poslopja, ter je obst.il ves osupel pred deklico. Prestrašena je sto-
pila deklica vstran in hitro odšla; z daljave go se še svetili sivi čevlji iz divje kože.
Odšla je. Tedaj je začel Fred prvič govoriti glasno sam s seboj. To se pravi, tako ,;e je zdelo mimoidočim. V resnici pa se je on na dolgo razgovarjal z ljudmi, ki so se oklepali njegovih razpadajočih možgan... Star mož, z dolgimi, do ramen segajočimi lasmi, s široko, sivo brado, avtor »Kapitala, se je nenadoma pojavil poleg njega in Fred Ljubin si je upal z njim razgovarjati in zahtevati od njega pojasnil.
Neki, v ruskih ječah umrli Fredov prijatelj se je tudi prikazal na petem aveniju in stopil poleg njega. Nato se je pojavila naenkrat zopet mlada Amerikanka v kožuhovi-nastem plašču, z obema bradavičicama ob levem očesu. Vsi so šepetaje govorili drug preko drugega in Fred jim je komaj sproti odgovarjal...
In ljubezen je vzplamtela v njegovem srcu, — ljubezen do lepe, plavolase Američanke. Ta ljubezen je vedno globje osvajala njegovo dušo. — gladna ljubezen do prince-zinje, ki je naglo švigala mimo in zopet zginila. Jedek strup razglabljajočih misli in slad-kejši strup ljubezni sla hkrati gloda!« na njem.
Prišel je večer, — za Freda tako nenadoma, kot nova dekoracija v gledališču.
Broadwav je postal živahen, veliki bro-advav, ki je žarel v denarju, tasti in grehu.
Trobeč in tuleč so drveli desettisoči avtomobilov proti gledališču. V njih so sedeli gladko obriti gospodje, čedno umite stare gospe z umetnimi zobmi in s pristnimi bri-ljanti ter mlade deklice, lepe kot boginje. Vse je hitelo večeru nasproti, v strahu, da ne bi minul, ne da bi jim prinesel razvedrila in zabave.
Fred že dolgo ni hodil več po pločniku. Stal je sredi ceste, sredi broad\vaya in pošiljal kletvice za avtomobili, ki so hrupno drveli mimo.
Kričal je in žugal s pestmi. Včasih je poskušal teči za elegantnim avtomobilom in njegovi kriki so te odbijali ob zrcalni ploskvi avtomobila. Ljudje, ki so hodili po pločniku, so ga opazovali in se mu glasno smejali. Stražnik ga je s smehom podil proč a Fred je prišel vedno nazaj.
Avtomobili so se nui spretno umikali in drveli dalje. Fred pa je stal sredi ceste, kot zasrainovan prerok — v svojem lahnem poletnem plašču, sestradan, zaljubljen, preganjan od svoje lantazije.
V sivem zaprtem avtomobilu je zdrcal mimo bled obrazek z dvemn bradavičicami ol) igvgn, n^ncii _ 11 Kredu so zaslule kletvice v grlu. Brez sape je planil za vozom. Nek kro je zgrabil njegovo srce in ga bolestno stisnil. Opolekel se jo, padel, se zopet pobral — in začutil grozen sunek.
Dolga vrsta dragocenih avtomobilov,
3\a
aj je novega
t Dr. Josip Marčelič
Včeraj 3. septembra je torpedovka naše vojne mornarice pripeljala truplo v soboto 31. avgusta umrlega dubrovniškega škofa dr. Josipa Marčeliča iz Dubrovnika v Preko pri Zadru, kjer je bil pokojnik rojen in želel biti tudi pokopan.
Rajni Josip Marčelič je bil rojen 1. 1847., a za duhovnika je bil posvečen 1. 1870. Umrl je torej v visoki starosti 81. let. Bogoslovske nauke je dovršil na Dunaju in se specializiral v cerkvenem pravu in zgodovini. Kakor navadno vsi lektorji cerkvene zgodovine, je imel pokojni dr. Marčelič jako široko duhovno obzorje. L. 1893. je postal upravitelj boko-ko-torsk škofije, potem je upravljal nekaj časa zadrsko škofijo. L. 1894. pa je bil imenovan za škofa v Dubrovniku. Bil je torej škof celih 34 let. Kot zelo agilen cerkveni delavec ;e užival posebno naklonjenost sv. Stolice. Leta 1900. je sezval dubrovniško cerkveno sinodo, katera se ni sestala že od 1. 1763. dalje. Ob priliki svojega 251etnega škofovskega jubileja, katerega je slavil 1. 1919., ga je papež Benedikt XV. počastil z lastnoročnim pismom, kralj Aleksander pa je pokojnika odlikoval z redom sv. Save II. razreda.
Kot velik ljubitelj umetnosti je izvršil obnovo znamenite dubrovniške cerkve. Osnoval je duhovniško književno društvo, potem dubrovniško javno »Dobrodelnost«, kateri je dolga leta tudi sam predsedoval. Najbolj pa se je zapisal v ljudska srca s tem, da je ustanovil ljudsko kuhinjo, ki je med vojno pomenila velikansko dobroto siromašnemu dubrov-niškemu svetu. Bil je tudi predsednik oblastnega odbora Rdečega križa in splou odbornik vseh humanitarnih, zdravstvenih in kulturnih ustanov. Najbolj na srcu mu je, kakor rajnemu škofu Strossmayenju, bil problem zedinjenja zapadne in vzhodne cerkve.
Mož velikega znanja, zlatega srca in neumorne delavnosti je takoj z vsem srcem pristal na politični program Hrvatske pučke stranke in je bil gotovo najbolj navdušen ptičkaš med hrvatskim episkopatom, ne da bi kaj trpela njegova velika tolerantnost v vseh praktičnih zadevah. Bil je velik prijatelj SLS in našega lista, katerega je vseskozi zasledoval. S slovenskimi katoliškimi javnimi delavci so ga vezale vezi prisrčnega prijateljstva. Užival je brezmejno spoštovanje pri vseh.
KOLEDAR.
Torek, 4. sept. Rozalija, Roza, Ida, Kan-dtda.
ZGODOVINSKI DNEVI.
4. septembra: 1859. je bil ustoličen škof Anton Martin Slomšek. - 1907. je umrl norveški komponist Grieg. - 1852. se je rodil slovenski pisatelj Janko Kersnik. — 1883. ie umrl v Parizu ruski pisatelj Ivan Turgenjev. — 1768. se je rodil francoski pisatelj in državnik Fr. R. Vicomte de Chateaubriand. — 1803. se je rodil gledališki igralec E. Devrient. — 1824. se je rodil komponist A. Bruckner. — 1853. se je rodil raziskovalec Afrike H. v. Wissmann.
5CELS10R
lOU^K POLUTRDl
M. Joss & Lowenstein d. d. Praga
Dobiva se v vsaki boljši modni trgovini za gospode
vseh znamk in tovarn, se je morala za nekaj minut ustaviti. Pod kolesi sivega avtomobila je ležalo Fredovo raztrgano telo. Ena roka je bila stisnjena v gladno pest, druga na zaljubljeno, pravtako gladno srce, ki je tedaj umolknilo. Bil je mrtev ...
Iz voza je skočila mlada Američanka. Z njenega bledega obraza sta sedaj še bolj izstopili obe bradavičici.
Zgrudila bi se vsled razburjenja, da je ni podprl lep, mlad mož, njen zaročenec. Spoznala je Freda, ubogega klateža, ki je zjutraj tako osupel obstal pred njo.
Bila je to ljubeznjiva, dobra deklica s čutečim srcem in razumela — Bog ve na kak način — da jo je ta mrtvi človek pol dneva ljubil...
Pozneje se je poročila, a resnično srečna ni bila nikoli, Skrivna bolest je mučila njeno srce in končno so se je polastile iste misli, kot jih je imel Fred iz Rusije. Zakaj take misli so nalezljive, kot epidemična bolezen, kot ljubezen...
★ f Župnik Gašpar Kačičnik. V Dram-
ljah je včeraj umrl č. g. vpok. župnik Gašpar Kačičnik. Rojen je bil 6. jan. 1861 v Dramljah, v mašnika posvečen 18. jul. 1885. Pogreb bo v sredo v Dramljah.
■k Upokojen jc na lastno prošnjo g. Anton Jagodic, pisarniški ravnatelj pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani.
kc Iz vojaške službe. Vpokojen je pehotni podpolkovnik Matija Štefin, obenem preveden v rezervo in pehotni podpolkovnik Matija Črnko; za zdravnika pehotnega polka v Boki Kotorski je odrejen po službeni potrebi sanitetni poročnik dr. Oto Rostok; na službo k poveljstvu Plevljanskega vojnega okrožja, pehotni kapetan I. razr. Miroslav Bajer; za vodnika mitraljeske čete kolesarskega bataljona I. konjeniške divizije, pehotna podporočnika Rudolf Pirš in Norbert Vurzbach; za poveljnika mitraljeske čete kolesarskega bataljona I. konjeniške divizije, pehotni kapetan I. razr. Dragotin Mesič in na službo k rečnemu obalnemu poveljstvu, poročnik Matija Visič. Za diplomiranega pilota so imenovani poročnik bojnega broda I. razr. Julij Saks, Dražen De-lija in zrakoplovni poročnik Milan Peršičj za vojnega opazovalca zrakoplovna poročnika Herbert Streha in Rudolf Girzik; za diplomiranega opazovalca pehotna podporočnika Josip Kropar in Ivan Kornhauzer, zrakoplovni podporočnik Josip Birtič in pehotni podporočnik Milan Pokorni ;za diplomiranega pilota vodja II. razr. vojni hidro-pilot Mihael Keršič, narednik hitro-pilot Marko Rušeč, narednik diplomirani hidro-pilot Avgust Cajnk, Anton Horvat, Anton Ilič, zrakoplovni narednik Milan Stopar in zrakoplovni podnarednik Juro Pihler; za vojnega pilota zrakoplovna narednika Dominik Berce in Ivan Lesičnik in zrakoplovni podnarednik Jakob Ozebek.
* V naše državljanstvo so sprejeti Franjo Janohi, delavec iz Gradca; Anton Marinček, čevljar iz Slov. Bistrice in Rudolf Volf, kurjač iz Pobrežja.
-k Ostavke na državno službo radi odslu-ženja kadrskega roka so podali sledeči učitelji: Jožef Turk, učitelj v St. Rupertu, Franjo Klun. učitelj v Zagorju, Božidar Cepneič, učitelj v Zagorju, Fran Pikelj, učitelj v Korinju (Litija), Albin Završnik, učitelj v Kranju, Rudolf Kobilica, učitelj v Rodovici (Črnomelj), Milan Pepjan, učitelj v Murski Soboti.
k Nove vzporednico na osnovnih šolah. Z novim šolskim letom se otvorijo nove vspo-rednice: Na osnovni šoli v Senovem, 3 vspo-rednice; na osnovni šoli v St. Jerneju 2 vspo-rednici; na osnovni šoli v Radečah pri Zidanem mostu 1 vsporednica; na osnovni šoli v Cerkljah pri Kranju 1 vsporednica; na osnovni šoli v Koroški Beli, okraj Radovljica, 1 vsporednica; na deški osnovni šoli v Tržiču 1 vsporednica; na osnovni šoli v Smledniku 1 vsporednica; na osnovni šoli v Mirni peči 1 vsporednica; na deški osnovni šoli v Trbovljah 1 vsporednica; na osnovni šoli v Blanci, okraj Brežice 1 vsporednica; v Središču, okraj Ptuj 1 vsporednica. V Zidanem mostu se pretvori štirirazrednica v petrazrednico. v Stogovcih, okraj Ljutomer, se otvorita dva razreda. Na Cvenu, okraj Ljutomer, se trirazrednica pretvori v štirirazrednico. Pri Sv. Štefanu, okraj Šmarje, se trirazrednica spremeni v štirirazrednico. V Pertoči, okraj Murska Sobota, se štirirazrednica spremeni v šestrazrednico. Enorazredna podružnica osnovne šole v Kru-plivniku, okraj Murska Sobota, se ukine.
■k Otroci iz Westialskega in Porenja se vračajo nazaij 12. sep., to je prihodnjo sredo. Odhod iz Ljubljane gl. kolodvor ob 12.15, Litija 13.01, Zagorje 13.22, Trbovlje 13.30, Hrastnik 13.38, Zidani most 14, Celje 14.44, prihod v Maribor 16.34. V Mariboru prenočijo in se odpeljejo iz Maribora 13. sept. zjutraj 5.40. Prosimo vse one osebe, pri katerih se nahajajo otroci, da jih pravočasno pripeljejo k vlaku.
★ Ali so hlapci in dekle kmetskih gospodarjev podvrženi plačevanju uslužbenega davka? Podpisani sem dobil od mnogih strani pritožbe, da člani finančne kontrole zahtevajo, da morajo tudi hlapci in dekle na kmetih plačevati uslužbenski davek. Ker so finančne kontrole napačno tolmačile določila zakona, sem se obrnil na finančno ravnateljstvo. Te dni sem dobil naslednji odgovor: »Hlapci in dekle, ki opravljajo tudi poljska dela, so prosti uslužbenskega davka. Oskrbniki večjih posestev, ki ne opravljajo poljskih del, pa podlegajo uslužbenskemu davku. V tem smislu je podučil davčni urad tudi vse starešine fin. oddelkov, ki so se prišli informirat glede tega davka in se jim je naročilo, da naj v dvomljivih slučajih pošljejo stranko na davčni urad, da se tukaj razsodi, če obstoja davčna obveznost ali ne.« Iz tega sledi, da so kmetski hlapci in dekle prosti uslužbenskega davka. — Franjo Zebot.
* Znižana vožnja v Sarajevo. Posetniki svečanosti 25letnice društva »Gajret«, ki se vrše v Sarajevu od 5. do 8. septembra t. 1. imajo 75 odstotkov popusta na železnicah. Informacije in legitimacije izdaja »Putnik«-, Ljubljana, Dunajska cesta 1, palača Ljubljanske Kreditne banke.
k Grozen samoumor v južnem Banatu.
V vasi Kustilj pri Vršcu v južnem Banatu se je te dni pripetil grozen samoumor. Nek kmet v najboljših letih je zažgal najprej svojo hišo, nato pa se je v sredi goreče hiše obesil na verigo. Vaščani so kmalu pritekli gasit požar, kar pa je bilo radi pomanjkanja vode zelo otežkočeno. Ko so ogenj pogasili, so našli sredi pogorišča že napol zoglenelo truplo samomorilca. Vzrok groznega samo-umora ni znan.
k Okruten zločin ciganov nad ukradenim dečkom. Pred dnevi je prišlo v vasi Maskaro pri Varvarinu v Srbiji nekaj cigank s 15 letnim dečkom, ki je bil slep in pohabljen. Ciganke so silile dečka k beračenju in ko se je ta branil, so ga pričele tepsti. Kmetje so se za stvar zanimali, toda ena od cigank je izjavila, da je deček njen sin in da ga sme tepsti. Tedaj je pričel deček kričati in prositi pomoči, ker so ga cigani ukradli. Ciganka je hitro pograbila dečka in pobegnila z njim v bližnjo ko^zo. Kmetje so tekli za njo in jo ujeli. Ciganka in deček sta bila izročena občinskemu uradu, kamor so privedli tudi ostale cigane. Cigani so trdili, da so dečka kupili že slepega in pohabljenega, deček sani pa je povedal, da je star 15 let in da je doma iz vasi Šetonje. Pred štirimi leti, ko je pasel živino, so ga cigani ugrabili. Sprva so z njim postopali lepo, toda, ko je hotel domov, so ga oslepili in so mu poskušali pozneje tudi zlomiti eno nogo. Ko je ljudstvo zvedelo za te grozne reči, je hotelo cigane linčati, kar so orožniki s težavo ubranili.
k Morilca razkrinkali v ječi. V letih 1921 in 1922 so ljudje v okrajih Banjaluki in Stari Gradiški mnogo trepetali pred roparjem Širno Gojkovičem, ki je izvršil tam mnogo ropov in umorov. Slučajno pa so Gojkoviča ujeli pri neki mali tatvini in sodišče v Banjaluki je Gojkoviča obsodilo na smrt. Pozneje je bil Gojkovič pomiloščen na dvajset let ječe, ki bi jih moral odsedeti v Stari Gradiški. Leta 1925. pa je od tu pobegnil, nakar je pod drugim imenom zopet nadaljeval svoje roparsko delo. Nanj je bila razpisana nagrada 10.000 Din". Pozneje je prenesel svoje delovanje v Vojvodino, kjer pa ga je policija v Novem Sadu ujela zopet pri neki mali tatvini. Predstojnik ječe Peter Lazič je naročil naredniku Nestorju Apiču, naj odvede tata v ječo. Apič, ki je bil svoječasno nameščen v kaznilnici v Stari Gradiški, je takoj spoznal v ujetem tatu proslulega roparja in morilca. Gojkoviča so seveda spravili takoj v varno celico, nato pa ga prepeljali v Staro Gradiško. Gojkovič je pri zaslišanju med vožnjo v vlaku priznal vse svoje zločine, izjavil pa je, da ga ne bi dobili živega v pest, če bi bil vedel, da ga bo kdo v Novem Sadu spoznal.
Ljubljanske Marijine družbe bodo imele skupni shod na Mali šmaren dne 8. septembra ob pol štirih popoldne v svetišču Marije Pomočnice na Rakovniku. Ob pol štirih bo govor: Marija in naše apostolsko delo; nato pete litanije in blagoslov z Najsvetejšim. Po službi božji bo kratka prireditev pri Lurški votlini. Želi se polnoštevilna udeležba.
k »Nemško-slovenski slovar«, priredila profesorja dr. Fran Bradač in dr. I. Šlebin-ger, izdala Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Subskripcijska cena do novega leta 96 Din, od novega leta dalje 130 Din. Ta prepo-trebni slovar bo izvrstno služil še posebno našim dijakom, kateri so nemščine malo vešči. Slovar vsebuje namreč vzorce za sklanjatev samostalnikov, pridevnikov in zaimkov, ter spregatev glagolov pomožnih, krepkih, šibkih in nepravilnih. Pri vsakem samostalniku je označen tudi spol. Prav tako je pri glagolih označeno ali imajo v preteklem času ha-ben (h) ali sein (s).
k Autobusna zveza z modernimi velikimi autobusi tt. »Tapred« d. d. Zagreb, Zagreb — Brežice — Novo mesto in nazaij. Odhod dnevno iz Novega mesta ob 4.45, dohod Brežice kolodvor ob 6.30, prihod Zagreb 8.35. Odhod iz Zagreba ob 15.45 Zrinjevac, prihod Brežice ob 17.45, prihod v Novo mesto ob 19.34.
k Velike motorne dirke in ghim-hana igre v soboto, dne 8. septembra ob 3 popoldne na dirkališču pri Dev. M. v Polju. (8353) k Pri žolčnih in jetrnih boleznih, žolčnem kamnu in zlatenici ureja naravna »Franz-Jo-sef«-grenčica prebavo skoraj na brezhiben način. Izkušnje po klinikah potrjujejo, da je posebno učinkovito domače zdravljenje s »Franz-JoseJ«-vodo, če se vzame zjutraj na tešče zmešana z nekoliko gorke vode. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in specer. trgovinah.
k Krasna izbir* bluz, otroških obleke po nizki ceni. Krištofič-Bučar, Stari trg 9.
Najcenejši nakup vseh
šolskih potrebščin in šolskih knjig M. TlCar, Ljubljana_
S&OČli S£S
Poslanec dr. Kulovec je imel preteklo nedeljo zelo dobro obiskan shod v Vavti vasi.
Poslanec Kremžar je imel dobro obiskane shode pri Sv. Miklavžu nad Savo, v Pol-šniku in v Dolah. Na zadnjih dveh shodih je govoril tudi oblastni poslanec Lebinger.
Dr. Rihard Jug
zopet redno ordinira
Cfublfana
NOČNA SLUŽBA LEKARN.
V noči na sredo: Ramor na Miklošičevi
cesti in Trnkozcy na Mestnem trgu.
• • *
O Številne aretacije in hišne preiskave pri komunistih. V zvezi z razbitjem sobotnega socialističnega shoda v Mestnem domu in s povečano aktivnostjo ljubljanskih komunistov, je ljubljanska policija v noči od sobote na nedeljo ter v nedeljo samo aretirala večje število komunistov, med njimi tudi ing. Gustin-čiča in Marcela Zorgo, ter izvršila mnogo hišnih preiskav. Naš poročevalec se je obrnil včeraj dopoldne na policijsko ravnateljstvo s prošnjo za oficielno izjavo, ki pa je bala odklonjena. Po privatnih informacijah, ki se n^m jih je posrečilo dobiti, pa je znašalo število aretirancev 33; od teh je bilo že v nedeljo izpuščenih 15, 18 pa jih je bilo pridržanih v zaporu. Policijski agenti so tudi včeraj izvršili nekoliko hišnih preskav. Napovedujejo pa se še nadaljnje tretacije in hišne preiskave. Kake podatke je policija ugotovila v zaplenjenem materijalu, zaenkrat še ni znano. Raznesle so se sicer govorice, da gre za odkrito tajno komunistično organizacijo, vendar pa o tem še nimamo avtentičnih podatkov.
© Pametna odredba. Mestni magistrat strogo prepoveduje vsako prodajanje slaščic pred šolskimi poslopji in v njih neposredni bližini. Enako prepoveduje tudi obešanje avtomatov s slaščicami v bližini teh poslopij. Prestopki se bodo najstrožje kaznovali.
O Vlom, ki se .je vlomilcu res izplačal. Uradnica Ljudske posojilnice, gdčna Nina Medenova, ki živi s svojo materjo Josipino v skupnem gospodinjstvu na Bleiweisovi cesti 16, je v nedeljo odšla z materjo na Brezje, svoje stanovanje pa je pustilu sicer zaklenjeno, toda brez nadzorstva. Ko se jc v nedeljo ob 10 zvečer vrnila domov, je že pri odpiranju vrat spoznala, da se je v stanovanje prikradel nepoklican gost, kajti ključavnica je bila pokvarjena. V prvi sobi je bilo vse v najlepšem redu, tako, kot je pustila, toda ko je stopila v drugo sobo, je opazila, da je bilo vlomljeno v omaro, kjer je hranila denar in dragocenosti. Neznani vlomilec je vdrl v stanovanje s pomočjo vitrihov, odklenil omaro in pobral iz nje 5 bankovcev po 1000 Din, 70 bankovcev po 10 Din, 4 bankovce po 100 Din, 25 srebrnih kron, 6 zlatnikov, dve zlati moški verižici, zlat moški prstan. Nina Medenova sodi, da dosega skupna vrednost pokradenega denarja in dragocenosti znesek 10.000 Din. Vlomilec pa je pustil v omari hranilno knjižico, elasečo se na 2000 Din. Vlomilec je moral dobro poznati razmere, kajti vlomil je ravno v ono omaro, kjer je imela Medenova spravljen denar, ostalih omar pu se ni dotaknil. Iz tega sklepa Medenova, da je tatvino izvršil, kak znanec neke njene bivše služkinje. Nasproti temu pa je njena soseda, učiteljica gdčna Frančiška Zemljanova povedala, da je videla ob pol 5 popoldne pred stanovanjem Medenove nekega moškega iu neko žensko, ki sta v književni nemščini vprašala za Medenovo. Medenova je izjavila, da ne pozna nikogar, ki bi odgovarjal opisu ene od teh dveh oseb, ki sta gotovo vlomili v njeno stanovanje.
o Nedobrodošli obiskovavci tujih stanovanj. Človek ni varen menda nikjer, v Ljubljani pa še posebej niti v lastnem stanovanju ne. Cel »Wild-West« se je razvil zadnje čase v Ljubljani. Manj ali več srečni vlomilci se plazijo v tuja stanovanja, podnevi ali ponoči, skozi okna ali skozi vrata. Največkrat jih prepode domačini še pravočasno, včasih pa 'e kaj odneso kot kaže slučaj z vlomom v stanovanje Medenove, Pred dnevi se je na primer neznan moški, star kakih 20 let, splazil skozi okno v stanovanje Mihaela šege v Škofji ulici. V sobi pa je ravno spala neka 14 letna deklica, katere se je vlomilec ustrašil in splezal nazaj po isti poti, po
kateri je prišel. — Urar Franc Vestermajer je prijavil, da se je nekdo v noči na ponedeljek zelo trudil, da bi splezal v njegovo stanovanje in je polovico okna že odprl, ostale pa ni mogel ker je bilo pritrjeno okno zgoraj z želez-jem, ki pa vlomilec ni mogel odstraniti. Če bi vlomilec mpgel v stanovanje, bi najbrže odnesel mnogo ur, ki jih je imel Vestermajer v popravilu. — Dne 31. avgusta je na Kette-Murno-vi cesti 18 iz nezaklenjenega stanovanja neki moški izmaknil zlato žensko uro in zlato verižico, vredno tisoč dinarjev.
© Huda nesreča. Enajstletni Marijan P. se je v nedeljo proti večeru igral s konji rakov-niškega zavoda v času, ko se je voznik za ne-
UiaHCga.	»	L. , "'J	jv* .	....
kaj trenutkov odstranil. Deček je konje tepel in jih cukal za rep. Konj je zdivjal in brcnil dečka v glavo ter ga težko poškodoval. Dečka :šilr'	"
so prepeljali z rešilnim vozom v bolnico. Po škodbe so težkega značaja.
DIJAK BREZ DIJAŠKEGA KOLEDARJA- OBRTNIK BREZ ORODJA
Maribor
□	Slišali smo ptičko pet, zapela {e
kuku... Zbrali smo se v soboto ob 16 pri radio-aparatu Reinartz-Spezial; antena je zunanja in 48 m dolga ter v višini 15 m. Zvok slovenske besede in pesmi, namenjene vsemu svetu, smo hoteli slišati. Finžgar govori! Kakor da stoji pred nami, čujemo njegove be-sebe, močne in užigujoče. In Zupančič! Zatopili smo se; njegova beseda zveni tako, da postane na mah jasno in razumljivo, kar je morda še včeraj bilo zagonetno. Razločno — vse. Samo glede točnosti bi imeli čisto rahlo pritožbo: gojimo tudi željo, da bi se povišala valovna energija. Sicer pa smo se razhajali zadovoljni ter v zavesti kakor da smo s to najnovejšo kulturno pridobitvijo postali večji in močnejši.
□	Proslava 25Ietnice kat. slov. izobraževalnega društva v Studencih je ootekla v ne-
deljo zelo slovesno ter ob lepi udeležbi domačinov in gostov iz mesta ter okolice. Po slovesni sveti maši se je vršilo zunaj pred cerkvijo slavnostno zborovanje, ki je bilo zelo lepo obiskano in na katerem sta govorila prof. Prijatelj, ki je v svojem govoru podal nekaj zanimivih podatkov iz društvene zgodovine, ter bogoslovni prof. dr. Jeraj o delavski mladinski izobrazbi. Zborovanje je trajalo do pol 12. Tudi popoldanska akademija z gledaltko predstavo, deklamacijami, petjem in govori je v vsakem oziru lepo uspela in daje aranžerjem najlepše izpričevalo.
□ Poljšak pojde v Ameriko. Kakor smo že poročali, je dobil g. Poljšak iz Amerike zelo ugodno ponudbo, G. Poljšak je ponudbo sprtejel in se je odločil, da pojde koncem tega leta v Ameriko. Na razpolago mu dajo za čas poizkusne dobe zdravljenja kapital 50 000 dolarjev.
Dr: Vilko Marin
zopet redno ordinira od 10. do 12. dop. In od 2. do 4. pop.
v Raziagevl ulici St 15
□	šola Glasbene Matice v Mariboru. Sprejem in vpisovanje gojencev v šolo Glasbene Matice se začne 6. septembra. Vpisovnlo se bo dnevno (razen nedelj in praznikov) od 10 do 12 in od 15 do 17. Bivši gojenci Matice naj prineso s seboj zadnje šolsko izpričevalo, novinci pa zadnje izpričevalo drugih šol. Redni pouk se prične 17. septembra. Poučujejo se: klavir, violina, viola, violončello, kontrabas, harfa, flavta, oboa, klarinet, lovski rog, tromba in timpani; nedelje: glasbena teorija in harmonija ter mladinsko in zborovo petje. Uvedel se bo tudi pouk na orglnh, ako se prijavi dovoljno število učen-
cev.	.
□	Otvoritev pomočniške in vajeniške razstave se je izvršila v nedeljo dopoldne v uni-onski dvorani ob lepi udeležbi zastopnikov posameznih državnih in samoupravnih oblastev ter drugih korporacij. Razstavo je otvoril podžupan dr. Lipold, nakar je v imenu oblastnega odbora spregovoril še g. oblastni odbornik Marko Krajnc, ki je v spodbuja j očili besedah pozival vse dclavce na polju obrtne organizacije k delu za napredek in procvit obrtnega stanu. Govorila sta nato še g. inž. Krejči v imenu ljubljanske zbornice za TOI ter g. dr. Pfeifer v imenu velikega župana. Po zahvalnih besedah društvenega predsednika g. Vahtarja so si gostje ogledali razstavo, ki vzbuja zaradi dovršenosti razstavljenih predmetov vse zanimanje in vso pažnjo.
□	Poroke. V zadnjem času so se poročili: Andrej Dobnikar, čevljar, z gdčno Marijo Pi-šekovo, kuharico; Ignacij Piladi. tkalec, z gdčno Marijo Kunstovo, tkalko: Pavel Karner, trgovski pomočnik, z gdčno Julijano lloschitzovo, za-sebnico; inž. Josip Korber z gdčno Ido Hausovo, major je vo hčerko; Štefan Ilohnjec, mesar, z gdčno Marijo Petrovičevo, natakarico; Josip Jermanek, frizer, z gdčno Filomeno Mlakarjevo; zasebnico, in Alojzij Oerinšek. trgovec, z gdčno Katarino Ilolerjevo. kmečko hčerko.
□	Smrtna kosa. Umrli so: Tahara Ivana, zasebnica, 73 let. Pogreb danes ob 17 na Po-brežje. — Traunšek Mirko, 6 mesecev. Pogreb danes ob 17. — Koren Ivan, strojni kl jučavničar drž, železnic, 60 let. Pogreb danes ob 15 iz hiše žalosti v Novi vasi lin radvanjsko pokopališče. — Dolinar Franc, postrešček, 4-8 let. Pogreb jutri ob 17 na mestnem pokopališču v Pobrc/.ju.
□	Delo dobijo pri tukajšnji borzi dela: 3 soda rji, 5 hlapcev, 20 viničarjev, 5 majarjev. 12 mizarjev, 2 Žagarja, 2 slaščičarja, 1 tesarski preddeliivcc, 1 tesar, 2 bakrokotlarja. 12 gozdnih delavcev, 1 krojač, 1 kovač (starejša moč), več va jencev (mesarske, ključavničarske, steklo-brusaške obrti), 9 kuharic, 4 služenje, 3 sobarice, I postrežnica, 2 dobri kuharici v Srbijo, 3 šiviljske vajenke, t hotelska kuharica, I ku-
Cfublfanslko gledališče
SPORED PREDSTAV Vse predstave se vršijo v dramskem gledališču.
Torek, 4. sept. ob 20. uri: Čardaška kneginja. Sreda, 5. sept. ob 20. uri: Fanny, tete, strici itd. Četrtek, 6. sept. ob 20. uri: Čarobna piščal. Petek, 7. sept. ob 20. uri: Herman Celjski. Sobota, 8. sept ob 15. uri pop.: Čardaška kneginja
ob 20. uri: Župan stilmondski. Nedelja, 9. sept. ob 15. uri pop.: Dobri vojak Švejk ob 20. uri: Poljska kri.
Vpisovanje gledaliških abonentov se vrši vsak dan od 9 do 12 in od 3 do 5 v veži dramskega gledališča. Reflektantom so na razpolago tabele, iz katerih je razvidna razdelitev mest. Abonma se odplačuje lahko v osmih mesečnih obrokih. Prvi obrok se plača pri podpisu. Sprejemanje se vrši do 10. t. m.
Prireditve in društvene ves/l
Vsaka objava pod tem naslovom se mora plačati ln sicer prvih 15 besed po 25 par, vsaka nadaljna beseda po 3 Din.
Pevski zbor učiteljstvn bo imel v dneh od t. do 9. septembra važen pevski tečaj, in siccr samo za ženski zbor; začeiok 7. septembra ob 8. Več povedo okrožnice, ki smo jih razposlali vsem članom.
Kalvarija bojna igra 8. In 9. sept. vsakokrat ob 8 zvečer na Ivodeljevein. Predprodaja vstopnic pri tvrdki «0rient«, Dunajska cesta 14.
Redni ulični zbor »Vzajemnosti« ljubljanske škofije je v sredo dne 5. sept t. I. ob pol 3 popoldne v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne.
Cerkveni vestnih
Duhovne »ajc za duhovnike v Domu. Ker se
Je priglasilo za tečaj od 17. do 21. sept. toliko gospodov, da ne morem d vseb sprejeti, bomo imeli še pn tečaj za duhovnike v septembru *n sicer od 24. do 28 sept Znte pa odpade tečaj od 8. do 12. oktobra. Tedaj v septembru sta še dva 'ečaia: 17. do 21 in 24. do 28. v oktobru pa le petdnevni tečaj od 21. do 27. oktobra. — Vodstvo Doma.
f*oiscved&vania
Izgubljeno V soboto dopoldne je neka oseba plačala v zakristiji on frančiškanov nekaj sv. maš. Pri tem ji je padel 100-dinarski bankovec na tla. Dotična oseba naj se zglasi sama pri zakristanu.
harjca k financi in 1 kuharica k orožnikom. — Slaščičar, delovodju za tovarno kanditov, ki razume vsa dela pri izdelovunju finih bonbo-• nov, dobi dobro službo.
! □ Dijaštvu in staršem dijakov! Vse šolske . knjige in šolske potrebščine dobite po najugod-1 nejših cenah s posebnim popustom in običajnim I darom v obeh prodajalnah Tiskarne sv. Cirila, I Koroška costu 5, in Aleksundrova cestu 6. Se-j znam knjig dobite brezplačno na razpolago.
PROSLAVA 25 LETNICE ZGODOVINSKEGA DRUŠTVA V MARIBORU
Maribor, 3. septembra.
Zbrala so ie v kazinski dvorani elita kulturnih delavcev, ki se zbira okoli Časopisa za zgodovino in narodopisje. Na uprav manifestanten način se je ob tem jubilejnem prazniku pokazala visoka kulturna bilanca Zgodovinskega in i Muzejskega društva v Mariboru. Proslave so se ! udeležili prevzvišeni knezoškof dr. A. Karlin, veliki župan mariborske oblasti dr. Schaubach, predsednik mariborskega oblastnega odbora dr. Leskovar in prosvetni šef dr. Kotnik. Iz vseh strani pa so prihiteli k proslavi odlični gostje: prorektor dr. Lukman kot zastopnik l jubl janske univerze, dr, Matija Murko, vseučiliški profesor v Pragi, vseučiliška profesorja dr. Milko Kos in dr. Dolenc, ravnatel j etnografskega muzeja v Belgradu dr. Borivoj Drobnjakovič, ravnatelj arheološkega muzeja v Zagrebu dr. Hoffiler, ravnatelj državnega muzeja v Splitu dr. Abra-mič ter posamezne delegacije kukor iz Varaž-dina, Ptuja in Celja.
Slavnostno zborovanje, ki se je vršilo v veliki kazinski dvorani, je ob krasni udeležbi otvoril častni predsednik mestni župan dr. Alojzij Juvan, ki je v svojem pozdravnem govoru omenjal veliki kulturni pomen, ki ga imata Zgodovinsko iu Muzejsko društvo. V preglednih črtah je nato starosta naših zgodovinarjev in društveni predsednik dr. Franc Kovačič podal zgodovinski razvoj in delovanje obeh društev, nakar sc se vrstili mnogoštevilni pozdravi. Svoje čestitke so izrekli ob srebrnem društvenem jubileju: veliki župan dr. Schaubach, oblastni predsednik dr. Leskovar, prorektor dr. Lukman v imenu univerze, ravnatelj zagrebškega arheološkega muzeja dr. Iloffiler, ravnatelj belgrajskega etnografskega muzeja dr. Drobn jakovič, ravnatelj splitskega in kninskega muzeja dr. Abra-mič. vseučiliški profesor dr. Dolenc v imenu društva »Pravnik«, Kumbatovič za tukajšnjo podružnico Hrvatske Matice, prof. Filič za varaž-dinsko, Komljnnec za ptujsko in Orožen za celjsko delegacijo in inž. Kukovec za Ljudsko unf-verzo. Brzojavno pa so poslali društvu svoje pozdrave in čestitke: Slovenska Matica v Ljubljani, don Franjo Bulič ter vseučiliški profesorji dr. Kidrič, dr. Cankar, dr. Polec. Slavnostno zborovanje. ki je poteklo z vso svečanostjo in dostojanstvom. se je zakl jučilo ob pol 13.
Popoldne pa se jc ob lepi udeležbi vršilo v čitalnici Studijske knjižnice strokovno zborovanje. Na predlog društvenega predsednika dr. Kovnčičn so se izvolili v predsedstvo: vseučiliški profesor dr. Murko kot predsednik, dr. Hoffiler kot I. in dr. Drobnjakovič kot U. podpredsed-uik. Vsi referati so bili na znanstvenem višku, vseskozi mojstrski — plod dolgoletnega delovanja na zgodovinskem polju. Izzvali so toplo in živahno odobravan je navzočih zborovalcev. Predavali so: ravnatel j dr. Mal o ureditvi arhivov, konservutor dr. Štele o varstvu spomenikov — referat je v njegovi odsotnosti bral dr. Kovačič — in dr. Travner o pomenu in delokrogu pokrajinskih muzejev. Debate, ki je bila zelo živahna in plodovitn, so se udeleževuli k posameznim referatom mnogoštevilni odlični gost je, med drugimi dr. Milko Kos, ki je poudarjal važnost arhivske službe, dr. Dolenc, ki je v zadevi iu-veutarizacije naglaša! potrebo privatne iniciative v okviru Zgodovinskega društva, dr. Travner. dr. Lukman, dr. Iloffiler in drugi V zvezi s prvim in drugim referatom so se sprejele tri važne resolucije, s katerimi se pozivajo mero-dajni činitelji, rla se čim prej predložijo skupščini zakoni: 1. o arhivih ter varstvu starin in historičnih spomenikov; 2. realni likvidaciji avstrijskih arhivov, v kolikor se imajo v zmislu scntžermenske pogodbe odstopiti naši državi; 3. zakon o muzejih in varstvu spomenikov. Po vsestransko plodnem in zanimivem dvournetn razpravljanju je predsednikdr. Murko zaključil strokovno zborovanje s toplo zahvalo vsem udeležencem.
Ob 8 zvečer sc je vršil v hotelu Meran banket, ki so se ga med drugim poleg mnogih odličnih gostov udeležili veliki župan dr. Schaubach, oblastni predsednik dr. Leskovar 111 mestni poveljnik Dimitrije Spasič.
Včeraj dopoldne so se gostje odpeljali v Ptuj. kjer so si ogledali nekatere mestne znamenitosti in nove muzejske prostore. Ob tej priliki jc društveni predsednik dr. Kovnčič preči-tal sledeči brzojavni pozdrav, ki ga je predsedstvu Zgodovinskega društva v Mariboru poslal predsednik ministrskega sveta dr. Korošec: »Ob priliki 25 letnice marl jivega in plodovitega delovanja vašega društva dovolite, cla vam izrazim svoje najprisrčnejše čestitke. Želim, da bi bilo Zgodovinskemu društvu dano, da more tudi v bodočnosti, verno svojim tradicijam, vršiti svojo lepo nalogo ob iskrenem razumevanju prebivalstva. njegovem priznanju in njegovi hvaležnosti. Z odličnim spoštovanjem Dr. Korošec.«
Cel/e
& Narodno romanje k Sv. Jožefu nnd Celjem. Skromno vabilo v časopisju je prošlo nedeljo privabilo na ljubki grič sv. Jožefa več sto , romarjev. Ob 10 je stopil na prižnico katehet g. Bonač in govoril o pravi ljubezni do naroda. Po slovesni sv. maši, med katero je dovršeno pel močno pomnoženi cerkveni pevski zbor pod vodstvom skladatelja g. Mava, je otvoril g. Dok-1 torič iz Ljubljane ljudsko zborovanje na prostem. V kotu med cerkvijo in misijonsko hišo j je bil postavljen okusno okrašen govorniški oder. Na zborovanju so govorili predsednik »Slovenske Straže« prof. dr. Rožič, za katoliško dijaštvo akademik Hribovšek ter končno g. Doktorič. Zborovalci so z izredno pozornostjo sledili resnične ljubezni do naroda prežetim besedam govornikov, ki so risali trpljenje slovenskih zasužnjenih bratov v Italiji in na Koroškem ter pozivali k delu za zedinjenje slovenskega naroda. Po zborovanju je ljudstvo obkolilo govornike in hotelo slišati še in še o življenju Slovencev izven Jugoslavije. Bilo je naravnost ganljivo, s koliko durežl jivost jo so naši preprosti ljudje prispevali za Slovensko Stražo tudi v denarju. Romanje je napravilo na vse globok vtis in bo. brez dvoma znatno poživilo zmisel za idealno delo Slovenske Straže. Pozdraviti je misel, cla bi se tako narodno romanje poslej vršilo vsako leto k Sv. Jožefu.
& Po treh letih se je ujel. Delavec Anton Sotošek je 1925 skupno z Josipom Teržanom iz
Srečna sem
vjakonu
pravi razumna Mica. „Moje življenje je neskaljena sreča. Pranje je najtežje delo v hiši, toda jaz se s tem ne mučim, ker mesto mene RADION pere sam/'
RADIOM
pere sam!
Varuje perilo!
Št. Lovrencu pod Prožinom služil kadrovski rok v Ljubljani. Po odsluženem roku stu skupno z več tovariši pila »likof«. Iz gostilne so vsi skupaj odšli v tivolski gozd, kjer je Teržan zadremal. Ko se je zbudil, ni bilo nikjer več Soteska, bilo pa tudi ni več Teržaiiove ure z verižico. Včeraj zjutraj pu je Teržan naenkrat srečal Soteška na Ljubljanski cesti in ga dal po stražniku odvesti nu policijo. Sotošek je na policiji priznal svoj greh in povedni, du je ukradeno uro z verižico poklonil nekemu posestniku v Podsredi. Sotošek je romal v zapor.
Dopisi
Vič. Odsek kat. prosvetnega društva «Gospo-dinja« priredi brezplačen tečaj za vkuhavanje sadja. Tečaj se prične 10. septembra ob C oziroma ob 7 zvečer in traja en teden. Vodi ga gospa Dolenčeva iz Ljubljane. Dekleta in mlade žene, ki se nameravajo tečaja udeležiti, naj se zglase v Društvenem domu na Glincah c. 17 št. 3, v torek dne 4. septembra ali v četrtek 6. septembra od 7 do 8 zvečer, kjer dobe natančnejša pojasnila.
Uatlio
Prvi večer Ljudsko univerze v radiu.
Ljubljanski radio je otvoril včeraj svojo ljudsko univerzo. Najprej je pričel — po kratkem otvoritvenem nagovoru — prof dr. Leben s tečajem za francoščino na podlagi Šturmove vadnice (I. del). Podal je kratek uvod v učenje tujega jezika po radiu in obravnaval nato prvo lekcijo. Predavanje je bilo v didaktičnem oziru spretno 111 vseskoz zanimivo in so naročniki gotovo veseli ugotovili, da je pouk francoščine v dobrih rokah. Brezdvoma se bo pod dr. Lebnovim spretnim vodstvom marsikdo učil francoščine, bodisi da je začetnik ali pa da bo hotel le osvežiti svoje znanje in popraviti ali kontrolirati svojo izgovarjavo.
Za dr. Lebnom je govoril oblastni odbornik dr. Brecelj o zdravstvu. Ugotovil je, da umrje v Sloveniji približno 20.000 ljudi na leto, rodi se jih pa okroglo 30.000, tako da znaša letni prirastek v Sloveniji kakih 10.000 ljudi. Razpravljal je o vprašanju, kako bi se dala umrljivost znižati. Naši najhujši sovražniki so: visoka umrljivost otrok do petega leta, obolenja za tuberkulozo in posledice alkoholizma.
Kar je poslušavce pri leni predavanju poleg vsebine prijetno presenetilo, je bilo dejstvo, da je imel predavatelj v tehničnem oziru prav posrečen nastop. Govoril ni preglasno, a vendar tako jasno, da je bilo slišati sleherni soglasnik. S tem, da ni govoril preglasno, si je ohranil možnost, da je glas vsebini primerno moduliral.
Ce smemo soditi po srečnem pričetku predavanj ljudske univerze, moremo pač reči, da bodo ta predavanja našemu radiu prav tako pridobila mnogo prijateljev kot njegov umetniški program.
Spori
KOLESARSKA DIRKA s SAVE«.
Kolesarsko in motociklistično društvo »Sava« je priredilo v nedeljo na IgriSču »Ilirije' kljub reviji narodnih noš na velesejmu razmeroma šp precej dobro obiskane kolesarske dirke. Okrog 2 popoldne je krenila kolesarska povorka s šentjakobskega trga z godbo »Gradaščice« po mednih* ulicah na prireditveni prostor. Rezultati kolesarskih dirk so sledeči: Dirka seniorjev do 46 leta: 1. Grunt-
nik 1:29, 2. Lo kovic, 3. Vodiškar. Dirka seniorjev od 46. leta dalje: 1. Baljel 1:36, 2. Štepic, 3. Mi-lavec. Damska dirka: 1. Stehničar, 1:27, 2. Batjel, 3. šulin. Dirka juniorjev: 1. Dovč 3:29, 2. Škoda, 3. Cimerman. Dirka invalidov: 1. Rozman 2:28. 2. Veretik, 3. Vodiškar. Dirka Zveze kolesarskih društev: 1. Šmitek, 2. Breznik, 3. Dovč. Dirka naraščaja »Zarje«: 1. Černe. Dirka naraščaja »Save«:
1.	Hudeček. Glavna dirka sSave«: 1. Dovč 11:45'/r„
2.	Dolenc, 3. Breznik. Medklubska dirka: Breznik (Sava) 10:24, 2. Vakelič (Gradjanskt), 3 Cihlar (Primorje). Nato se je vršila tombola. Izžrebane so bile sledeče številke: 3599, 283. 1741. 1354, 638, '4461, 1802, 4659, 1372, 164. Dobitki se morajo dvigniti v štirinajstih dneh.
NOGOMET.
Seinifinalo za (loškodbciii sk'ad LNP. Na
igrišču Primorja se je vršil v nedeljo semifinale ljubljanskih pokalnih tekem v korist~poškodbene-ga fonda LNP. Ilirija je zmagala nnd Primorjem z 1:0. Svoboda popolnoma nepričakovane nad Her-mesom s 4:2. V finale prideta lorej Ilirija in Svoboda.
Državno prvenstvo. Hašk v nedeljo proti Sa. šku ni pokazal pričakovane dobre igre, temveč je igral mlačno in nekoristno tako, da je grdo razočaral svoje pristaše. Sašk s svojo svežo, hitro in odločno igro je bil v prvem polčasu toliko boj-še moštvo, da je popolnoma zaslužil zmago v razmerju 3:1. S to zmago zavzame Sašk v prvenstveni tabeli četrto mesto, dočim pade Hašk na predzadnje. Edina še preoslala tekma Jugoslavija:Sašk se Igra.prihodnjo nedeljo v Sarajevu.
Srednjeevropski cup Uradjanski je v revanš-tekmi v Pragi podlegel Viktoriji Žižkov z 1:6. Na ta način izpade iz nadaljnih tekem za Bskom tudi drugi jugoslovanski klub iz nadaljnega tekmovanja. Kapid je v soboto v tretji tekmi kontno zmagal nad Hungurijo z 1:0. V 11. kolu bodo igrali Ferene Ferenczvaros:Admira ter Viktorija Žižkov:Rapid.
Villacher SVijISSK Maribor 2:0 (2:0). V nedeljo je gostoval v Mariboru bivši prvak avstrijske Koroške Villacher SV. Topot jo Maribor precej razočaral. Igral je brez vsakega sistema, kar je predvsem povod povsem nepotrebnega poraza.
MEDNARODNI TENS-TURNIR V MARIBORU.
V dneh od četrtka na nedeljo se je vršil v Mariboru pod protektoratom SI) Rapida velite mednarodni teuis-turnir, ki je vzbudil v Mariboru ogromno zanimanje Turnirja so se udeležili vsi mariborski favoriti, ki pa so morali podleči vsem inozemskim igralcem Iz inozemstva so prišli: lz Avstrije ga. Deanino in dr Bolim s soprogo. 1/. Nemčije, se je udeležila turnirja slovita igralka ga. Neppachova, i/. Romunije pa znani igralec za Daviš cup Dorner. Turnir je pokazal, da sloje inozemski igralci daleč nad domačini, ki niso mogli proti njim doseči niti enega povoljnega rezultata.
Končni izid je naslednji: Gospodje posamič: •1. Dorner, 2. Bolun, 3. Schiifler in Leyrer. Gospodje v dvoje: 1. Dorner-Leyrer, 2. Sch&ffer-Hitzel, 3. Bohm-Blanke 111 Gasparin.Žolger. Slednja bi bila lahko dosegla boljši rezultat. ak<> bi bil Zolgor vigran. Poznalo se mu je, da že dalj časa ni igral. Dame posamič: 1. Neppach, 2 Deanino, 3. dr. Kraus in Hitzel. Gdč Hitzel je igrala izpod svoje forme Mešane dvojice: l«Neppach-D8rner, 2. Den-nlno-BShm, B Kratts-Levrpr in Storgar-Schiiffer. Turnir je vodil g. dr. Felber - imenu SD Rapida brezhibno. Zanimanje občinstvi je bilo veliko. Pokazalo pa se ie, da je tenis š<> vedno nekak privilegij tkzv. hnljsili sjoiev. ki so bili polnoštevilno zastopani.
Velik uspeh Pokrajinske razstave
V	nedeljo beleži pokrajinska razstava »Ljubljana v jeseni« rekorden obisk. Dočim so poletni velesejmi bolj trgovskega značaja, je letošnja jesenska prireditev tako raznolika, da je pritegnila najširše mase.
V	nedeljo lahko računamo z
18.000
obiskovalci. Ne samo iz Ljubljane in najbližje okolice, iz cele Slovenije so prihajali na sejem kmetovalci, pa tudi drugi, saj najde vsak nekaj, kar ga posebno zanima, pa vidi tudi mnogo stvari, ki so mu bile dosedaj neznane. Vsi oddelki so imeli dovolj vestnih obiskovalcev in gledalcev, ki so se prav intenzivno zanimali za razstavo. Da je bil obisk tako velik, je pripisovati še atrakcijam: konjski razstavi ter reviji uarodnih noš; o tem pa poročamo ua drugem mestu.
Tudi v ponedeljek je bilo kljub neugodnemu vremenu dovolj obiskovalcev. Opazili smo predvsem dosti podeželskega prebivalstva, veliko gg. duhovnikov ter nadalje več gg. nar. poslancev, konj. insp. gen. Jurišiča, načelnika trg. min. Rudolla Steinnietza itd.
Ministrski predsednik dr. Anton Korošec je poslal predsedstvu velesejma naslednjo brzojavko:
»Zadržan zbog važnih državnih poslov mi je žal, ker ne moreni osebno prisostvovati otvoritvi. Izvolite sprejeti mojo zahvalo za vabilo in moje želje za najlepši uspeh velesejma.«
Zanimanje je na razstavi splošno. Po svoji pestrosti je povzročila znaten interes. V poslovnem oziru moramo omenjati, da so se začeli že kupovati gospodarski stroji. Zaradi otvoritve Radia-Ljubljana je narastel prav znaten interes' za radio-aparate. Po statistiki, ki jo objavalja Radio-klub, je bilo 1. sept. letos v Sloveniji 2030 naročnikov in je njih Število v teku enega leta naraslo za 500. Naravno je, da se bo število aparatov sedaj še hitreje množilo.
Med zanimivostmi, ki jih moramo omeniti, je n. pr. tudi izrezljana lepa cerkev v posebnem paviljončku ob srednji poti. Vojni invalid Avguštin Lešnik iz Korene pri Mariboru je izrezljal iz lesa in sestavil prav lepo cerkev z zvonikom. Porabil je zanjo 14.000 žebljev, 1500 žag itd.; delal jo je po izjavi občinskega urada štiri leta (1917 do 1921) v svojem prostem času.
Seveda so tudi vsi ostali oddelki zanimivi: Zoo, sadjarska, vrtnarska razstava itd. in vedno je v njih dovolj obiskovalcev, katerim je letos velesejmska uprava s svojimi agilnimi sotrudniki zbrala toliko zanimivosti in atrakcij.
Kmeti sko-strokovna razstava
Najbolj zanimiv del cele razstave je pač kme-tijsko-strokovni del v paviljonu K, ki predstavlja nekako zbirko celotnega kmetijstva. Če človek samo površno pregleda ta paviljon, mora občudovati ogromno delo in trud, ki so ga imeli strokovnjaki, ki so sestavili ves materijal, ki je tukaj zbran. Pri vhodu v paviljon pade v oči zgodovina Kmetijske družbe; vidiš razne osebnosti, predsednike in tajnike Kmetijske družbe, ki so delovali v 160 letin pri Kmetijski družbi. Razne diplome kažejo, da se je svojčas družba udeleževala svetovnih kmetijskih razstav v Londonu, Parizu, na Dunaju, v Trstu in drugod, ter odnesla od tam odlikovanja in medalje, ki so danes v čast njej sami in značijo, da Je že v prejšnjih časih imela precej uspeha na kmetijskem polju. O slovenski kmetijski literaturi je tako malo znano med našim narodom, in vendar imamo toliko kmetijskih knjig, ki so se pisale predvsem v minulem stoletju.
Kmetijske statistike je zbrane v tem paviljonu izredno mnogo. V nobeni knjigi, v nobenih poročilih ne dobimo zbranega tega materijala. — Posebno nazorno kaže statistika pridelovanje žita v Sloveniji, kjer pomenja vsak klas sto ha obdelane zemlje v posameznih okrajih o tistem žitu, ki je tam zastopan.
Zelo zanimivo je tudi naše kmet. šolstvo, ki kaže delovanje posameznih kmet. šol na Grmu, št. Juriju in Mariboru. Nasproti njemu je gospodinjsko šolstvo, koji oddelek izpolnjuje v veliki meri kmetijsko gospodinjska šola kmetijske družbe v Marijanišču.
Strokovno kmetijsko časopisje kaže, da smo imeli Slovenci, tako mal narod kakor nas je, dosedaj že 33 kmetijskih časopisov, ki so pisali v pouk našega kmeta.
Pridelki žita raznih poljedelcev iz Slovenije pričajo, da so se naži kmetje naučili precej, kako morajo pravilno gojiti žito. Krasno klasje priča, da se je žito pri nas zelo izboljšalo in da so se kmetje oprijeli boljšega obdelovanja zemlje in redkejše setve, ki jim nudi veliko več pridelka kot pa staro obdelovanje zemlje. Nasproti pa je semenogoj6ka postaja v Beltincih dokazala, da se da z odbiro dobi ačega žita doseči še veliko večje pridelke, če se redno leto za letom odbira najboljše klasje od najboljših rastlin, ki dajo potem tudi najboljše pridelke. Znanstveno zanimiv je tudi poizkus prof. Jesenka (botanični institut Ljubljanske univerze), ki je s križanjem pšenice z ržjo dokazal, da se da na ta način dobiti zanimiv pridelek teh križancev. V tem oddelku je zastopano tudi vinarstvo in pa hmeljarstvo.
Končni oddelek je posvečen živinoreji, živino-zdravstvu in umetnim gnojilom. Razstavljene so razne zemljepisne karte o razširjenju posameznih pasem v Sloveniji, uadalje planinsko karto z vsemi planinami Slovenije, ki je prvikrat tu razstavljena 111 samo v ta namen izdelana. Zivinozdravstvo je zastooauo po raznih oddelkih, ki obravnavajo ži-vinozdravsivo kot tako, našo zelo obsežno slovensko literaturo živinozdravstva, mestno klavnico ljubljansko in palologični oddelek z raznimi žival--kimi Hnleznlmi v preparatih, tržno nadzorstvo in oblastno podkovsko šo"lo, ki je bila ustanovljena po Kmetijski družbi in 73 let v njeni upravi.
Oddelek za gnojila nam kaže razna umetna gnojila, kakor jih izdelujejo deloma tvormce v Sloveniji, deloma inozemske tvrdke. Najpreje čilski soliter, dušičnato gnojilo, ki ga dobiva ves svet is Amerike, Chile, apoeni dušik iz domače tvor-
nice v Rušah, kalijeva sol, ki jo zastopa Agrikul-turno-kemični ured v Zagrebu, tovarna Hrastnik s superlosfatom, tovarna za klej s kostno moko in Trboveljska premogokopna družba z apneno moko. Celo razstavo v tem oddelku poživljajo gnojilni poizkusi, ki so v zabojih razstavljeni v tem oddelku.
Razstava konj
V nedeljo dopoldne so bili na velesejmskem prosioru razstavljeni konji. Razstava je izpadla sijajno in je pokazala, da ima Slovenija še mnogo izvrstnega konjskega materijala. Razstavljenih je bilo 95 plemenskih konj, žrebcev, kobil in žrebet, večinoma kmetske reje, nekoliko pa tudi iz častniških krogov ljubljanske garnizije. Najbolj so bili zastopani toplokrvni konji. Med njimi zlasti lahki iz Št. Jernejskega okoliša na Dolenjskem. Posebno pozornost so vzbujali tudi lipicanski konji iz reje g. Lenarčiča na Vrhniki. Plemenski konji častniške garnizije v Ljubljani so bili prav lepo zastopani ter so odnesli precej prvih nagrad.^ Ocenjevalna komisija pod vodstvom g. Zupančiča, predsednika Konjerejskega društva za ljublj. oblast je primerno kvalificirala razstavljene živali in razdelila 12 zlatih, 14 srebrnih in 16 bronastih svetinj. Razen tega je bilo razdeljeno premij v iznosu nad 17.000 Din. Izmed mrzlokrvnih konj se je ljubljanska okolica prav dobro odrezala. Gorenjska je poslala precej noričanov na razstavo, ki so odnesli prav lepe premije. V splošnem se lahko trdi, da je tudi mrzlokrvno pleme še vedno v dobri formi, potreba je samo, da se odpre trg za žrebeta in v malo letih bomo imeli zopet enako dobro rejo, kakor smo jo imeli pred vojno. Nedeljska konjska razstava je pokazala, da vlada še vedno precejšnje zanimanje za konjerejo v Sloveniji, četudi so cene za konje v zadnji dobi precej padle in se reja žrebet kot taka zelo slabo izplača. Prve nagrade v posameznih skupinah so odnesli: Toplokrvne kobile z žrebeti: Lady. last polkovnika Nedeljkoviča v Ljubljani (zlata kolajna). Mrzlokrvne kobile z žrebeti: Belka, last Jožeta Lampeta v Spodnjem Berniku, 400 Din. Plemenske žrebice, toplokrvne: Fuksa, last Ivana Globevnika v Škocijanu, 400 dinarjev; mrzlokrvne: Belka, last Ivana Grašiča, na Klancu. 500 Din. Dveletne samice, toplokrvne: Gi-dra, last Ivana Fabjana, 430 Din; mrzlokrvne: Fuksa, last Ivana Hočevarja v Zgornji Hrušici, 350 dinarjev. Enoletne žrebice: Dana, last kap. I. ki., Radomira Stojanovifa v Ljubljani fzlata kolajna); mrzlokrvne: Fuksa. last Janeza Susniena v Straho-merju, 500 Din. Žrebci, toplokrvni: Gidran, las! Franca Pirnarja v Ostrcgu, 500 Din; mrzlokrvni: Pubi, last Milana Skubiea na Polici, 850 Din. V skupini gospodarskih in jahalnih konj je dobila prvo nagrado kobila Vera, last podpolk. Zaharije Radivojeviča v Ljubljani (zlata kolajna). Oblastni žrebci iz žrebčarne na Selu so dobili skupno nagrado 350 Din.
Reviia narodnih noš
Naša lepa narodna noša je žela v nedeljo popoldne zopet enega onih lepih triumfov, kakor ga po svoji okusnosti, pestrosti in skladnosti barv ter izvirnem kroju tudi zasluži. Pnieg slovenske narodne pesmi je narodna noša bila ml nekdaj ono sredstvo, v katerem se je udejstvoval umetniški genij našega naroda, in Slovenci moramo z rado»J-jo ugotoviti, da imiimn v naših narodnih nošah, ki smo jih mogli tekom doigih desetletij navala navidezne civilizacije ohraniti, dragocen zaklad, ki ga moramo skrbno ohraniti in čuvati.
Letošnja revija narodnih noš je sicer j>o svojem efektu nekoliko zaostajala za lansko, dasi se je udeležilo spievoda približno enako število o.-eb ; (okoli 300), vendar pa so bile letos noše bolj izbrane, iz njih je bil odstranjen marsikak tuj element in je ves sprevod bil nekako očiščen. Sprevod je otvorila godba dravske divizije, nakar se je pričela revija z najmočnejšo skupino, to je iz Ljubljane. V kamniški skupini, ki je bila tudi precej močna, smo opazili poleg običajnih avb kmečko ženico. ki je nosila lepo domačo nošo s starinsko rutn na glavi ter je skoro brez vsakega okrasja prav lepo učinkovala. Postavil se je tudi Kranj in radovljiški okraj, pogrešali pa smo bohinjske liose. ki ■e gotovo ena najstarejših na slovenskem ozemlju. Nekak tuj akord med slovenske narodne noše je vnesla skupina kočevskih 'još. Ta skupina ni bila tako močna in slikovita ko1 lani Vendar pa je napravila s svojo nebarvitostj') dostojen \lis. Izredno j ljubka, dasi le majhna je bila skupina primorskih noš Skupina »dečve-r je tvorila pn»v učinkovito propagando za to nošo. Mani pa zaključna skupino oblek na katerih so uporabljeni zelo spremenjeni , motivi s kmečkih kožuhov. Dočim je verjetno, da j bo »dečvar našla mnogo pristašinj, se zdi, da zad-nia noša ne bo uspela. Sprsvod narodnih noš je bil obenem višek nedeljskega dne na razstavi. Sprevod je korakal ob sviranju narodnih koračnic krog velesejmskega nzstavnega prostora, ves čas skozi gost špalir občinstva. MarsikaK junaški vrisk krepkega >planšarja<t se je prav imenitno podal v splešpo navdušenje nad narodnimi nrsanu
OKNA - VRATA.
Mizarski mojster Jožef Šenica iz Ljubljane je razstavil na velesejmu v paviljonu E posebne vrste okna, katera vzdržijo dvojno mraza oziroma toplote. Pri teh oknih je vsak dostop prepihu, prahu in vodi pri nalivu plohe nemogoč. Okna se enostavno odpirajo, zapirajo in so napravljena za zračenje na zelo priprost način; očistijo se od tal, ne da bi se stopalo na okno. Isto tam so razstavljene popolnoma gladka vrata. Vrata se zelo trpežna, elegantne oblike iii čista, ker se nanje ne nabira praJi. Take vrste izdelki so za vse privatne in javne stavbe zelo priporočljiva.	_
Izvoz v Slrveniii
I r predavanja tajnika Zbornice TOI g. Ivana Mo-liorifa v Radio-Ljubljana.
Kakor običajno je tudi letos ljubljanska Zbornica za TOI sestavila prognozo izvoza iz Slovenije v dobi od 1. septembra 1028 do 31. avgusta 1929. To poročilo se porabi za gospodarski kongres, ln se vrši 6. in 7. t. m. v Belgradu. (V oklepajih navajmo še cenitve preteklega leta.)
'Les. Največ izvaža Slovenija lesa, katerega izvoz cenijo: stavbni 25-30.000 vag. (20.-25.000) v vrednosti 25O-300 (200-250) milj. Din, nadalje drv 5000 (5—5000) vag. za 8-10 (7-5) milj. Din; oglja 2000 (2000) vag. Konjunktura za les je ugodna, posebno pa izvoz pragov in bukovine; mnogo pa je seveda odvisno od vagonov, ravno teh pa zadnje čase zelo primanjkuje. Izvažali bomo tudi mnogo brzojavnih drogov (tudi impregniranih), lesne ambalaže (200 vag.) in upognjenega pohištva za 5 (1.5) milj. Din.
Izmed živil bomo izvažali fižol, krompir, zelje in drugo zelenjavo, vendar letos znatno manj kakor lani, ker je bila suša.
Sadja je letos v Sloveniji malo in ga izvaža največ Štajerska. Izvoz cenijo: 50 vag. namiznih, 800 vagonov navadnih jabolk. Pridelek hrušk je majhen in ga računajo ua 200 vag. inoštnic in 40
AKO UPORABLJATE
isto m Jo za lice in za roke — torej toaletno milo.ve dite, da se dot po ilo izdeluje iz dohregfa , slabo ilo pa iz s lak egfa materij ala.—•
DOBER MATERIJAL
mu
mil
//
je dragf. —- Pay-milo se izdeluje iz najfinejših masti in kokošjih jajc;— 2e hočete vaše roke.lice in telo z milom ne samo oprali, marveč tudi negovati.potem vzemite
RAV-MTLO
vagonov žlahtnih hrušk. Orehov za izvoz ne bo. Računati pa je z znatnim povpraševanjem v inozemstvu za naše blago. Glede grozdja in vina bo odločilno vreme v septembru in oktobru.
Živina in produkti. Avstrijski trg bo vzel po novi carini znatno manjše količine naše živine, zaenkrat pa še ne verno kdaj bo uveljavljen naknadni sporazum, ki so ga podpisali na Dunaju 9 julija in ga je v Avstriji parlament že ratificiral. Treba bo iskati novih tržišč za naše blago. Izvoz mleka je skrčen ua minimum, kakor tudi masla in sira. Iz mariborske oblasti se bo izvozilo ca. 500 (700) vag. za 75 (60) milj. Din, vendar moramo za ohranitev konkurenčnosti v Nemčiji in Švici, glavnih odjemalcih, izboljšati kakovost našega blaga.
Rudarski in topilniški proizvodi. Izvažamo svinec: 9«) (900) in cink: 230 vag. Izvoz premoga nazaduje in ga cenijo na 5000 (4500) vag. za 8—10 (9) milj. Din.
Industrijski proizvodi tvorijo ca eno petino vsega izvoza iz Slovenije, imajo pa se na svetskih tržiščih boriti z znatno konkurenco. Opaža se, da nimamo n. pr. trg. pogodbe s Turčijo, kjer moramo pri uvozu plačevati 800 odslot. car. nadavka napram 500 cdstot., ki jih plačajo druge države. Uveljaviti bi se nadalje morala tudi trg. pogodba z Grčijo. V Levanti imamo naša stara tržišča, ki bi se dala zopet pridobiti. Izvoz cenijo sledeče: apne-ni dušik 26CO vag., kostna moka 150 (270) vag. skupaj za 38 milj. Din Zanimivo je, da izvažamo velike množine umetnih (90 odstot. domače produkcije) in za celih 16 milj. Din raznih krmilnih sredstev, ker zanje doma ni uporabe. Aluminijevih polfabrikatov bomo izvozili 360 (330) vag. za 12 (11) milj. Din, elektrod in ferosilicija 350 vag. za 17 (lanska cenitev izvoza elektrod 1100 ton za-4.5 nvilj. Din), izdelkov iz železa in jekla, ki gredo največ v balkanske države (kose, srpi, motike, sekire, verige, kovani žeblji, zlasti pa emajlirana posoda in specialno jeklo (230 vag. za 24 milj. Din, usnjarskih izdelkov (največ v Levanto; kru-poni, likanec. bokshalf in ostale vrste zgornjega usnja, svinjetina in gonilni jermeni) 50 (31) vag. za 34 (16) milj. Din. nadalje strojilnih izvlečkov 400 vag. za 28 milj. Din Izvoz papirja cenijo na 400 (3HO) vag. za 18 (16) milj Din lepenke pa na 180 (ICO) vag. za 5 (2.5) milj. Din; močnih krmil izvažamo letno: lanenih tropin 270 (250) vag. za 8 (5.2) 200 vag. oljnatih pogač, 100 vag. otrobov in 80 raz. bučnega olja, skupaj za 15 milj. Din. Med drugimi industrijskimi izdelki je omeniti še: železne barve, glicerin, kostna mast, klej (40 oz. 46 vag. za 5 oz. 2.7 milj. Din), kostna moka itd. Nadalje se izvažajo v manjših količinah še iz Slovenije: mineralne vode, vina, špirit, slamnikarski in sitarski izdelki, parketne deščice, furnir, brusne
kamne, steklarske izdeulke itd.
•
Razstava živino na dunaj.-kein velesejmu. V okviru dunajskega velesejma, ki traja od 4. do 6. t. m., bo prirejena živinska razstava; po dosedanjih prijavah bo na sejmu nad 120 konj in 230 plemenskih goved avstrijskih pasem, ki pridejo v poštev tudi za Slovenijo, saj smo tako ozko zvezani z avstrijsko živinorejo. Na ta sejem opozarjamo interesente in kupce, ker nudi dunajski velesejem tudi znatne ugodnosti pri prevozu.
Statistika konkurzov v avgustu. P.o podatkih »Jugosl. društva za zaščito upnikov« v Zagrebu je bilo avgusta letos otvorjenih 57 konkurzov (avgusta lani 57), od lega v Sloveniji in Dalmaciji 1 (7), v Hrvatski 3 (3). v Srbiji 51 (42), v Bosni 3 (4) in v Vojvodini 4 (1). Skupno je bilo v prvih 8 mesecih t. 1. razglašenih 605 konkurzov (v 8 mesecih lani 742), od tega v Srbiji 426 (479). v Sloveniji in Dalmaciji 63 (82), v Hrvatski 58 (93), v Vojvodini 45 (67) in v Bosni 13 (21). Število konkurzov v vseh pokrajinah nazaduje, najbolj pa v Hrvatski in Slavoniji.
Horzza
Dne 3. septembra 1928.
DENAR.
V deviznih tečajih ni zuatnih izprememb. Podražil se je edino Berlin. Promet je bil srednji. Danes je bilo tudi precej privatnega blaga, dočim je bilo običajno privatno blago v devizah: Newyork in Trst, je bilo danes tudi še v devizah Berlin, London in Pariz.
Zagreb. Berlin 1854.75—1357.75, Curih 1094.10 —1097.10, Dunaj 800.70—803.70, London 275.77— 276.57, Newyork 56771—56.91, Pariz 221.24— 223.2''. Praga 168.27—16907. Itdli;.i 2"Xi.9t —29891.
Curih. Belprad 9.12875, Berlin 123.77, Budimpešta 90.50. Dunaj /.t.ifi, London 25.20125,Ne\v-verk 519.25, Pariz 20.277*. Pra«a 15 39125, Italija 27.19, Bukarešt 3.175. Sofija 3.74, Varšava 58.20, Madrid 85.275.
Bolcrad. Amsterdam 227.85-228.45. Berlin 1354.75—1357.75, Budimpe^a 901—994, Curih 1094.10-1097.10, Dunaj 800.7—808.7. Lonc/on 275.77
—276.57, Ne\work 56.80—57.005. Pariz 221.24— 223.24. Praga 168.27—169.27, Trst 296.90—298 90, Bruselj 789.75—792.75.
Dunaj. Devize: Belgrad 12.47375. Valute: dinar 12.48.
Devizni tetajl na ljubljanski borzi
3. septembra 1928.
	povpraš	pon.	srednji	sr.3l.avg.
Amsterdam	_	2281.51;	—	—
Berlin	1354.73	1357.75	1355.25	1355.S0
Bruselj	—	791.25	—	—
Budimpešta	—	992.50	—	992.36
Curih	1094.10	I097.H	1095.60	1U95.60
Dunaj	800.70	803.70	81 2.50	802.20
London	275.77	276.57	276.17	—
Newyork	56.bC5	57.C05	56.905	56.91
Pari?.	221.24	223.24	222.24	—
Praga	168.27	169.07	168.67 '	168.67
Trst	296.80	298.S0	297.80	297.95 1
	VREDNOSTNI PAIMR.U.			
Ljubljana. Celjski 158 den., Ljublj. kreditna 128 den., K rad. zavod 170—175, Vevče 105-110. Ruše 265—285, Stavbna 56.
Zagreb.Drz. pap : Vojna odškodnina ar. 431 —434 (435.50—434), kasa 433.50—435, termini sept. 438-438.50 (437-438), dec. 448.50-450, 7% inv. pos. 88.25—88.50 (88.50), agrari 55.50—56.50. Bančni pap.: Hipo 58.50-59.50 (58.50—59). Poljo 18— 19 (18.50), Kred. S5—86 (85), Jugo 85.50-89 (88.50), Ljublj. kred. 126 n., Medjun. 57—50, Nar. 6675 n , Prašted. 917—920 (925—920), Srpska 150 n., Zem 131—150. Ind. pap.: Gutmann 205—215, Slavonija 8—10, Slaveks 102—105. Drava 45 -46, Šeeerana 500—515, Isis 29—30 (29), Ragusea 470— 480, Trbovlje 480—480, Vevče 105—106 (105), Nar. šum. 17.
Bcigrad. Narodna banka0700—6720 (13), vojna odškod. 432—432.75 (1750), sept. 436—437.50, (1900), dec. 449 (200), 7% invest pos. 87.75-88.25 (1210), agrari 53 (1500).
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 84.50, 2ivtio 120, Ilipo 7.45, Alpine 45.80, Greinitz 3.20, Leykani 9.50, Trbovlje 60.20, Kranjska industr. 39, Slavonija 1.14.
BLAGO.
Ljubljana, .Les: hrastov! plohi nežamani 40—120 mm od 18 cm naprej od 2.50 naprej fko vag. nakl. post 2 vag. Tendenca neizpremenjeua.
Dež pridelki. (Vse samo ponudbe, slov. post., plač. 30 dni, dob prompt.) Pšenica baš. nova 79—80 kg, 2%. 287.50—290, za september 290— 292.50, za oktober 302.50—305, moka nova, 0 g, bi. fko Ljubljana, plač. po prejemu 135—445, ba-ška koruza 350—352.50, ameriška koruza La Plata, promptna, zacarinjena, fko Ljubljana 300 —302.50. oves, novi za avgust 265—270, ječmen baški 70— 71 kg, nov, rešetan, fko Ljubljana, plač. po prejemu po 325—327.50, rž, uzančno blago, mlevska tarifa. 300—302 50. Zaklj. 5 vag. pšenice. Tendenca mlačna
Novi Sad. Pšenica bač. 237.50 —240, gor. bač. 240—242.50. potiska 240—242.50, ban. 230 -232.50, srem. 232.50—235, ječmen 240—245, pomlad. 290 —295, oves 217.50—220. koruza 297—300, moka 0 g 360-370, št. 2 330 -350, št. 5 320—330, št. 6 270— 280, št. 7 235—245, otrobi 186-190. Promet: 47 v. pšenice, 9 vag. koruze, 5 vag. ovsa. 2 vag. sena. 10 vag. moke, 2 vag. ol robov.
Budimpešta. Tendenca držana. Pšenica okt. 27.20—27.2-2, zaklj. 27.22—27.24. marec 20.70 -29.82 zaklj. 29.80—29.82, maj 30.50—30.60. zakli. 30.58 — 30.6, rž okt. 25.80—25.94, zaklj. 25.92—25.94, marec 27.94—28.06, zaklj. 28.04—28.08, koruza maj 28.22 —28.24, zaklj. 28.22—28.24.
HMEL.ISKA TRŽIŠČA.
Iz podatkov Zbornice za TOI posnemamo da bo znašal izvoz hmelja v kampanji 1028—1929, ki se je pričela 1. t. m.. 2200—2500 ton v vrednosti od 70—100 milj. Din. Slovenija jzvaža 95—97 odstotkov vsega pridelka. Za kampanjo 1927—1928 je bil cenjen izvoz na 900, za 1926—1927 na 600 ton.
Celje, 3. sept. (Poročilo hmoljske sekcije gre-mijn trgovcev v Celju.) Danes je >rg malo bolj živahen. Povpraševanje je po prvovrstnem hmelju. Cena prvovrstnega hmelja je 35 Din, 'reijevrslne-gn 82—33. Ponudba hmeljarjev bolj rezervirana.
V	vojvodini, Sreinu in Slavoniji je po poročilu novosadskega Deutsrhes Volksblatta« računati v hmelju s srednjim donosom. Za zgodnje sorte je obiranje končano, pri poznih se pa šeie prične. V splošnem je hmelj ostal zdrav, na nekaterih mestih jc rdeči pajek napravil zelo veliko škodo. ,
V	Nttrnbcrgu je promet miren kakor tudi ce-
ne stalne. Povpraševanje je posebno za prima hmelj, dočim za srednje vrste ni dosti povpraševanja.
V Žalcu (CSR) je bil haliran že 23. avgusta novi hmelj 1028. leta. Zaradi lepega vremena se vrši obiranje nemoteno. Dosedaj obrano blago je v barvi skoro vse lepo zeleno, deloma napram prejšnjim letom manjši v rasti, vendar pa z veliko vsebino lupulina, torej najtežje kakovosti. Za novi hmelj ie že več interesa in je prišlo tudi že mnogo tujih, zlasti nemških kupcev. Nakup se še ni pričel. Producentom se nudi za novo blago 2000 do 2200 Kč (za 50 kg), vendar se po tej oeui najde )o malo prodajalcev, ker večina producentov čaka na boljše cene z ozirom na dejstvo, da zaostajajo rezultati obiranja za lanskimi za 30—50 odstot. Od hmeljarjev je odvisno, če se prihodnji teden razvije kupčija. Tranzitni (naš in poljski) hmelj se je trgoval po 500—750 Kč za 50 kg (neocarinjen).
SADNI TRG.
Na dunajskem sadnem trgu so bosanske slive pocenile na 35—45 grošev za kg. Cene za ostalo sadje so bile v soboto: jabolka 60—120, hruške 40—100, breskve 90—220, slive 40—80, češplje 60 do 100 grošev za kg.
Na graškem trgu so bile v soboto naslednje oene (prve številke pri producentih, druge pri trgovcih): hruške 50—100, 60—200, jabolka 20—
80, 80—«0, breskve 100—160, 160—280 grošev za kilogram.
Grozdje v Banatu. V Vršcu se je začela trgovina s svežini grozdjem, ki prihaja v koših po 20 kg na trg. Stane: portugiško 3—4, navadna bela grozdja 1—o in sortno grozdje 5—8 Din.
Za duha in srce
LJUBLJANSKO NARODNO GLEDALIŠČE
v letu 1928. je naslov knjigi, katero je izdal Pavel Debevecv založbi uprave »Razgleda«. Ta že davno obljubljena in težko pričakovana knjiga bi naj predstavila slovenski javnosti našo gledališko umetnost in njene člane ob petintrideset-letnici obstoja poklicnega slovenskega gledališča. Bila naj bi trenotna podoba naših gledaliških umetnikov, o katerih piše uvodoma stvarno Ciril Debevec, ki pa postaja v podrobni analizi posameznikov osebeai, mestoma pristranski in celo krivičen. Če že ne omenja vseh v tej sezoni angažiranih in izvajajočih članov, ki so pa k uspehu ali neuspehu vprizoritvo ravno tako pripomogli kot ostali, naj bi vsaj ne bil krivičen napram onim članom, ki so že skozi desetletja delali pri slovenskem gledališču in bili šele zadnji čas pod
pritiskom razmer prisiljeni nastopati v opereti. Tu mislim predvsem go. Vero Balatkovo in gg. Drenovca, Pečka in Povheta, ki so si v drami priborili brez dvoma boljših spehov, kot slovesa v opereti. Pregleden in za knjigo te vrste zadosten je članek SilveRtra Škerla o naših režiserjih, strokoven članek o razvoju naše scene je izpod peresa višjega režiserja prof. Osipa Šesta, vprašanje eksistenčne potrebe in smisel obstoja naše opere je nazorno prikazal direktor opere Mirko Polič v članku »Naš operni problem«, stvaren je tudi Matija Bravničar v člankih »Mirko Polič — ravnatelj in dirigent opere« in »Naši dirigenti«-. Prisrčen in neizčrpen jo pa članek Pavla Debevca »Naši pevci«.
Toliko o danem. In to naj bi bila trenotna slika »našega današnjega gledališča, ki zaključuje petintrideset let slovenskega Igralstva, ki gre v novo orijentacijo' evropske umetnosti«? Predvsem: direktor drame bi brez dvoma rad prispeval članek, v katerem bi stvarno prikazal tre-notni položaj slovenske drame in označil njeno nadaljnjo pot, kot je to storil direktor opere. Da lje: Kakor je drama umetnost zase, kakor je opera umetnost zase, in kakor o teh dveh umetniških panogah posamezni poklicani pišejo, mislim, bi bila dolžnost izdajatelja in založništva, da bi si oskrbel strokovni članek baletnega mojstra V. Vlčka o našem baletu, ki je dasi preziran, vendar
telo zase (baletni večeri) in poleg tega še prepo-troben rekvizit v prvi vrsti opere, operete in drame. In še daljo? V operi imamo orkester, imamo moški zbor, imamo ženski zbor, imamo svojega scenografa in gledališko slikamo — recimo, da samo to: ali ni tu že vse polno novih in zanimivih stvari, ki bi bile občinstvu ne le zanimive, ampak v gledališkovzgojnem smislu potrebne?
Ob kratkem: Knjiga je nepopolna, v zunanji opremi bolj podobna abecedniku za otroške vrtce, ko okusni umetniški publikaciji, tiskarsko zlasti v slikarskem delu, katerega ureditev si nikakor nc morem razložiti, pohvale nevredna.
Ferdo Delak.
Stoletnica Reklam-ovo založbe. 1. okt. t. 1.
slavi zaslužna in popularna nemška založba Philipp Reclam jun. v Leipzigu stoletnico svojega obstoja. Njena »univerzalna biblioteka« je bila dobro znana in vsled svoje cenenosti močno razširjena tudi med slovenskim izobraženstvom, ki je is nje črpalo poznanje nemške in svetovne književnosti. Ob priliki svojega jubileja pripravlja založba številne važne publikacije: tako bodo v »univerzalni biblioteki« izšle tri reprezentativne serije, ki bodo dosedanja izdan ja zaokrožile in dopolnila. Tudi druge zbirko kot »Helios-Klassiker^: in »Junge Deutsche« se bodo znatno povečale irf izpopolnile.
Štev. 3459—3/28.
KREDITNO DRUŠTVO KRANJSKE HRANILNICE
V LJUBLJANI, KNAFLJEVA ULICA 9 (USTANOV. L. 1873)
daje trgovcem in obrtnikom kredite po najkulantnejših pogojih. Telef. št. 2420. — Račun pri čekovnem uradu v Ljubljani št. 10.680
RHZPIS
8319
Županstvo trga Trbovlje razpisuje za zgradbo javnega kopališča oddajo:
1. težaških in zidar, del; 2. ključavničarskih del. i;
Ofertalne pripomočke se dobi med uradnimi urami v občinskem uradu. — Ponudbe je vložiti do 12. septembra t. 1. do 12. ure. - Dela se bodo oddajala brez ozira na višino ponudbe.
Županstvo trga Trbovlje.
Župan: Ig. Sitter s. r.
""""""""....................i)
Izdihnil je svojo blago dušo naš iskreno ljubljeni, dobri in skrbni oče, stari oče, stric in tast, gospod
Anton Šlamberger
notar
t. septembra ob 11. uri zvečer, v 80, letu svojega življenja, po kratkem trpljenju, previden s tolažili svete vere.
Pogreb predragega se je vršil v ponedeljek 3. septembra ob pol petih pop. iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. V Kranju, dne 4. septembra 1928.
iiniiiiiliiiitt
Jntereanlno brolurgr uspešnem
Zdravljenja, zolčnih kamnov
Vam pošlje brezplačno lekarna pri Odreseniku Praga! Vušehndsk* K
iimim/mmmtAnftt
Razpis
Dr. Beno Sabothy,
zet.
Inka Sabothy roj. Šlamberger,
hči.
Lea, Boris,
vnuka.
Vsemogočni je danes poklical k Sebi našo dobro mamo, gospo
Elizabeto Steblovnik
Po kratki mučni bolezni nas je zapustila v 77. letu svojega vzornega življenja, previdena s svetotajstvi.
Pogreb blage pokojnice bo v sredo 5, t, m. ob 10 predpoldne,
Šmartno ob Paki, 3. septembra 1928.
Ivan Steblovnik, profesor v pok., sin; Malika, Nežika, Lenika Pečovnik; Fanika Jelen, Lizika Rajhter, Tončka Hvala, hčere. Florijan Jelen, Karel Pečovnik, Ivan Mandelc, Josip Rajhter, Bogomir Hvala, zetje in vsi drugi vnuki in pravnuki, vnukinje in pra-vnukinje ter ostalo sorodstvo.
Henrik Sienkiewicz:
84
Na polju slave
Povest iz časa kralja Jana Sobieskega.
Triindvajseto poglavje. Priprave za pot so urno napredovale. Skrbno so izbrali služinčad: same močne in trezne ljudi. Orožje, konji, osebni in tovorni Vozovi so bili pripravljeni. Po takratni navadi niso pozabili niti na hrte, ki so šli med potjo pod vozovi, v odmorih pa so gonili ž njimi lisice in zajce. Panna Sieninjska se je kar čudila dalekosežnosti priprav in obilici zalog, ker ni .nikoli slutila, da je toliko vsega potrebno, če gre človek na vojno. Mislila pa je, da delajo vse to morebiti le radi njene osebne varnosti in je pričela o teh rečeh izpraševati pana Serafina.
Ta pa je kot razsoden in preizkušen mož na njena Vprašanja odgovoril sledeče:
Seveda mislimo tudi,na tvojo osebo, kajti mnenja Sem, da se stvar nikakor ne izteče brez kakega napada od Marcianove strani. Saj si cula, da zbira pretepače, ž njimi pije in kuje načrte. Gotovo bi bila sramota za nas, če bi pustili, da bi te nam kar iz rok iztrgali. Naj bo, kar hoče, a varno te moramo pripeljati v Krakov, tudi če pademo vsi do zadnjega.
Gospodična mu je na to poljubila roko in rekla, da se radi nje ni vredno izpostavljati nevarnosti, a pan Serafin je samo z roko zamahnil:
»Saj drugače ne bi smeli ljudem stopiti pred oči,« je rekel, »in je tudi tako naneslo, da se eno z drugim imenitno sklada. Če namreč hoče človek na
vojno, ne sme kar na slepo odriniti, ampak se mora pametno pripraviti. Čudiš" se, da pride na vsakega izmed nas po troje ali četvero konj s hlapci vred, a vedeti moraš, da je konj v vojni poglavitna stvar. Mnogo jih pogine že med potjo pri prevažanju čez močvirja in reke ali ob raznih neprilikah v taborišču. Kaj pa potem? V naglici moraš kupiti drugega konja, ki pa ima lahko različna vitia (napake) in ne-dostatke in te zbog tega v najtežjem trenotku pusti na cedilu. Sicer sta vzela moj sin in Jacek Tačevski številno spremstvo in tudi dobre konje, a vendar smo sklenili, da jima za vsak slučaj pripeljemo vsakemu še po enega bojnega konja. Gospod župnik VojnOvski, ki se na te reči spozna kakor nihče drugi, je pri starem panu Podlovskem kupil za Jacka prav poceni takega turškega žrebca, da bi se še sam hetman lahko brez sramu prikazal na njem.
»Kateri konj pa je določen za vašega sina, gospod?«, je vprašala deklica.
Pan Ciprianovič jo je pogledal, zmajal z glavo in rekel:
.Gospod prošt ima vsekakor prav v tem, kar pravi o ženskah. Naj bo še tako neoporečna, zvita pa je vendarle. Vprašuješ, kateri konj je za mojega sina? torej ti odgovarjam: za Jacka je ta-le rjaveč z belo liso na čelu in z belim zadnjim levim bincljem.«
»Zakaj mi nagajate!« ie zaklicala gospodična.
Zapihala je nanj kakor mačka, se zasukala na petah in zbežala. A še isti dan je izginila sredica iz hlebcev in sol iz solnic, drugi dan pa je zapazil pan Luka Bukojemski jako zanimivo reč. Rjavi žrebec je
,VIERASS* rezila za britje, izdelek iz najfinejšega švedskega jekla tvornlce ). VOOS D. S o Hrt, Solingen.
Zahteva Dotnod samo ..VIERflSS" rezila, da se OrijeS s trajnim zadovoljstvom.
;»	'^vs.vs*^- 7*.Se**-
Kvalitativno na višku.
Cen.i samo Din 4*— po komadu.
Naročila za Slovenijo izvršuje:
Glavno zastopstvo in skladišče: UNIVERSAL, Ljubljana, Krekov trg št. 10.
Jskstf.i ViiTuiimit
tesarska,
Oddajo se: zemeljska, zidarska, kleparska in krovska dela
za zgradbo »Društvenega doina v Šinartnu pri Kranju«
Načrti in pogoji so na vpogled, in pripomočki na razpolago proti odškodnini v župnišču v Šmartnu pri Kranju. Zazidana ploskev bo znašala circa 500 ma.
Ponudbe so vložiti do 15. septembra t. 1. na Župni urad v Šmartnu pri Kranju. Odbor si pridrži pravico oddati delo brez ozira na najnižjo ponudbo.
Šivilja
Leopoldina Sternod
se je preselila
v Spodnjo Šiško, kolonija Bajtar,
hiša Nedog (zraven hiše krojača g. Rozmana) ter se priporoča cenj. damam za nadaljnjo naklonjenost.
Javna zahvala
Podpisanemu je v nočf dne 11. 8. t. 1. potom užiga strele pogorelo celo na novo zgrajeno gospodarsko poslopje. Zavarovan sem bil pri naši domači »Vzajemni zavarovalnici«, katera je takoj poslala uradnika in nato takoj vse plačala. Zato mi je dolžnost se temu zavodu najiskreneje zahvaliti.
V Cerknici, dne 2. septembra 1928, Anton Šparemblek,
posestnik in kovač.
Sadje v gospodinjstvu.
Konzerviranle sadja in zeleniadl. Spisal M. Humek. Cena Din 24*>.
Jugoslovanska kniigarna v Liubliani. ffigSBHffiSBBBBHI
Zahvala
Za obile dokaze iskrenega sočustvovanja ob smrti naše predobre mamice, gospe
IHarije Nouljan
se vsem najprisrčnejše zahvaljujemo. — Posebna zahvala pa bodi izrečena gg. zdravnikom in čč. sestram za njih požrtvovalnost v dolgotrajni bolezni, darovalcem krasnih vencev in cvetja in končno vsem onim, ki so drago nam pokojnico spremili na njeni zadnji poti.
Lfublfana, dne 3. septembra 1928.
Žalujoči otroci.

Zahvala
Ob priliki izgube naše nepozabne pokojnice, soproge, matere, hčerke, sestre ii» svakinje, gospe
Tilly Debevc roL Lah
izrekamo najprisrčnejšo in najtoplejšo zahvalo vsem, ki so ji stali v njeni dolgotrajni bolezni in njeni smrtni uri ob strani.
Prav posebno zahvalo pa izrekamo g. dr. Volavšku za njegovo res več kot požrtvovalno pomoč, nadalje gospej Bev-čevi in Filačevi, čč, duhovščini med njimi posebno g. patru Metodu, ki je pokojnico tolažil v njeni bolezni in njenem smrtnem boju in končno vsem darovalcem vencev in šopkov in vsem onim, ki so pokojnico spremili na njeni zadnji poti.
Ljubljana, dne 3. septembra 1928.
Žalujoči ostali.
pri vodnjaku na dvorišču držal nozdrvi skrite v belih ročicah panne Sieninjske. Ko pa so ga potem odpeljali v hlev, se je vedno oziral za njo in s kratkim pretrganim hrzanjem izražal svoje hrepenenje. Pan Luka takrat ni mogel vprašati po vzrokih te zaupnosti«, ker je imel preveč opravka pri natovorje-vanju voza. Zato se je šele popoldne približal dekletu in ji rekel z navdušenja polnimi očmi:
»Ali ste zapazili neko stvar, gospodična?«
»Katero pa?«, je vprašala ta.
»Da še živina ve, kaj je res dober grižljaj...«
Gospodična pa je bila. že pozabila, da jo je videl zjutraj. Ko je sedaj zapazila njegove navdušene oči, je začudeno dvignila svoje lepe obrvi ter vprašala:
»Na koga pa mislite, gospod?«
Na koga?«, je ponovil Bukojemski: »na Jacko-vega konja.«
»Ah, na konja ...«
Pri teh besedah je izbruhnila v smeh in utekla iz hodnika v slanovanje. Luka pa je ostal začuden in malo v zadregi. Ni mogel razumeti, zakaj je ubežala in odkod je prišla vanjo tako nenadna veselost.
Še teden je minil — in priprave ao se bližale koncu — toda staremu Ciprianoviču se ni nič kaj mudilo na pot. Vsak dan je odlašal z odhodom, popravljal različne malenkosti, se pritoževal zastran vročine in se slednjič popolnoma skujal. Gospodična je hrepenela po odhodu. Bukojemski so postali kar nestrpni. Naposled je spoznal tudi gospod župnik Vojnovski, da bi pomenilo nadaljno zavlačevanje zgolj nepotrebno izgubljanje časa.
=111=111
=111=111
Mali oolau
Vsaka beseda SOpar ali prostor drobne vrstice 1"50Din.Na|manUt znesek 5Dii?.0glasi nad 9vrstic se računajoViSje.^oglasestro-qo trgovskega in reklamnega značaja vsaka vrslica2J>in.Najmanjsi i zncsekiODin.Pristojbina za iifro 2 Din.Vsak oglas treba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odqovarjamo!e,fce|epriložena znamka. Čekovni račun Ljubljana -10.^9. Telefon stev.23Z8. f
\luzbodobe
Pošteno dekle
lii jc že služilo, dobi službo sobarice v trgovski hiši v Ljubljani. Prednost oni, ki zna šivati. Naslov v upravi Slovenca ali pa ponudbe pod »Zdrava« štev. 8169 na upravo Slovenca.
Več čevljarskih
pomočnikov
rabim takoj. Stanovanje in hrana preskrbljeno. -Jeie — Tržič.
Več zidarjev
potrebujemo za stavbe v in izven Ljubljane. Ljubljanska gradbena družba, Slomškova ulica 19.
Učenko
za trgovino z mešanim blagom s,e išče. Krščanska vzgoja in poštenost ter par srednjih šol. Prednost imajo prosilke z dežele. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na upravo lista pod št. »100«-8344.
Prodajalko
mešane stroke (brez špe-cerije), agilno in samostojno, ki zamorc položiti do 20.000 Din kavcije, sprejmem kot voditeljico podružnice na Gorenjskem. Ponudbe z zahtevki na upravo »Slovenca« pod »Samostojna« 8239.
Pekovskega vajenca
sprejme Jernej M u 1 c j , Bled-Zagorice. . Oskrba brezplačna.
Strojnik
za parno žago z loko-mobilo 75 PS, izprašan, vešč vseh popravil na sjrojih za obdelovanje lesa in parenje bukovi-ne, se sprejme s 1. okt. 1928. Reflektira se samo na prvovrstno moč, ki je bil žc več časa zaposlen pri žagah. Ponudbe z navedbo zahtev in pTepisi spričeval na u-pravo »Slovenca« pod »Strojnik« it. 8334.
Deklica
z dvorazredno meščansko šolo se želi izučiti v špecerijski trgovini v Ljubljani. - Naslov pove uprava pod št. 8342.
IEZH3I
Strojepisje
poučuje drž. konc. zasebno učilišče P c t a č , Ljubljana, Valvazorjev trg št. 6 (nasproti Križevm-ške cerkve).
Klepar, pomočnika
samostojnega sprejmem v trajno delo. Justin, klepar, Tržaška cesta 36, Ljubljana.
Gospodična
sprejme v poduk iz francoščine in nemščine — otroke in gospodične iz boljših družin. Mesečno 150 Din, 2 uri tedensko. Naslov v upravi lista pod št. 8337.
Zaslužek
Gospodična
se sprejme na stanovanje in hrano k boljši hiši. Naslov pove uprava »Slovenca- pod št. 8325.
2enska pisarn, moč
četudi začetnica s trgovsko šolo, se takoj sprejme. Ponudbe brez priloge znamk na upravni-štvo »Slovenca« pod št. 8338.
4. _______--
Učenko
fnštnitrientaiko — inteligentno in marljivo, išče za takoj ljubljanski zobozdravnik. - Naslov pove oglas. odd. Slov. št. 8327.
Zastopnika
za dobro idoč sezijski predmet iščem. »Ljubljana v jeseni«, paviljon H 529—530.
Službe iščejo
Sirar in mlekar
iz škofjeloške mlekarske šole, z dobrim spričevalom in daljšo prakso, vešč trdega in mehkega sirarstva, išče primerne službe. Nastop takojl Ponudbe na upravo pod »Mlekar« št. 8363.
Službo išče
mizar, vajen vseh domačih in tovarniških, v lesno stroko spadajočih del najraje v kaki tovarni kot hišni mizar. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 8328.
Opremljena soba
z električno razsvetljavo in s posebnim vhodom sc odda. Maribor, Slomškov trg 16,1.
Stanovanje
dveh ali ene sobe s kuhinjo išče gospa za november ali pozneje. Ponudbe na upravo pod »Idealna stranka«.
Dve dijakinji
iz boljše hiše, sprejme rodbina drž. profesorja v vestno oskrbo. Na željo nemška konverzacija. — Klavir na razpolago ev. tudi pouk. Poleg stolnice. Naslov pove uprava Slovenca pod-" št. 8176.
Dva dijaka
se sprejmeta na hrano in stanovanje. Dobro nadzorstvo. — Razsvetljava električna. V bližini so realka, trg. šola in tehn. sred. šola. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 8350.
Visokošolec
išče snažno stanovanje, najraje sam zase, s hrano aii brez. Ponudbe na upravo pod »Mir« 8362.
Denar
Posojilnice!
Ljubljanski trgovec in posestnik želi v korist razširjenja svojega podjetja par stotisoč dinarjev posojila proti popolnemu jamstvu in vkniiž-bi na prvo mesto. Vpo-števalc bi se le sigurne posojilnice. Pisment. ponudbe na upravo Slovenca Fod »Najnižje obresti A. L.« 8140
Meblov. soba
z elektriko, soinčna, se odda dvema osebama na Starem trgu 16/11.

Nižješolca
sprejmem po nizki ceni v dobro oskrbo. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 8348.
Enega ali dva dijaka
sprejmem na hrano in stanovanje. Naslov pove uprava lista pod 8347.
Tri dijake (-inje) .
se sprejme; lepa soinčna soba z električno razsvetljavo. - Nudi se jim pomoč v francoskem in italijanskem jeziku. Naslov na upravo Maribor,
Velik lokal
lep-, suh, primeren za skladišče, za shrambo pohištva aH delavnico, ev. za stanovanje, se odda. Naslov se izve v upravi Slovenca pod št. 8212.
Odda se lokal
z izložbenim oknom za 400 Din mesečno, posebno priporoč. za urar-ja, kjer ni daleč na okoli nobenega. Pojasnila daje A. Kajfež, Florijanska ul. št. 4, II. nadstr., Ljublj.
Vijoline
kitare, citre, strune in potrebščine kupite najbolje pri M. Mušiču. Paviljon za dramskim gledališčem. Prepričajte sel
Jedilnica
zelo dobro ohranjena -ugodno naprodaj. Naslov v upravi Slov. št, 8308.
Jedilni servis
porcelan, nov, 124 komadov, ugodno prodam. — Naslov se izve v upravi Slovenca pod št. 8310.
Dijaka
sprejmem na vso oskrbo ali brez. — Naslov pove uprava Slovenca« pod št. 8329.
Dijakinjo
sprejmem na hrano in stanovanje. - Večna pot št. 5, I. nadstr., Ljublj.
Dva dijaka
se sprejmeta na stanovanje in hrano. Naslov pove uprava lista pod 8224.
Dva dijaka
ali dijakinji se sprejmeta na stanovanje in hrano. - Naslov: Ptuj, Panonska ulica 9, II. nadstr., levo
Dnevnik
najbolie informirani list!
Zapravljivček
dec. tehtnico, pult, ilo bert, moško kolo, več oljnatih slik, 1 železno okno, 2 izložbeni okni, 30 ulitih glav za stebričke pri ograji proda: Jan-čigaj, Zg. Šiška 114.
Vitelj (gepelj)
stoječ, kakor nov, prodam za 2000 dinarjev. -J. Ulčar, Gorje pri Bledu.
Sprejme se tudi
vajenec
za kovaško obrt. Oskrba v hiši.
Posestva
Hišo na Jesenicah
(Gorenjsko), kupim. Ponudbe na upravo Slovenca pod »100.000« št. 8238.
Majhno posestvece
obstoječe iz hišice in velikega travnika z mnogo sadnega drevja, tričetrt ure od postaje Sevnica, prodam za 14.000 Din. -Poizve se pri lastnici Frančiški Kozinc, Štan-greb pri Sevnici.

Iščem gostilno
y rajem- ali pa na račun pod ugodnimi pogoji v okolici Maribora ali na Koroškem. — Naslov na upravo Slovenca Maribor pod E. L. 1000.
Meblovana soba
se odda boljši gospodični. Naslov pove uprava »Slovenca«- pod št. S343.
Pianino
dobro ohranjen, ceno na prodaj. - Naslov v upravi Slovenca pod št. 8276.
Pletilni stroj št. 8
dobro ohranjen, pocini naprodaj. Naslov v upravi Slovenca pod št. 8330.
Radio-aparate
izvrstne za sprejemanje v zvočniku: 3 cevni 700 Din, 4 cevni 1500 Din, dobavlja J. Nadišar, Tržič.
Kupimo
Bukova drva
cepanice, kupim več vagonov. - Ponudbe upravi Slovenca pod: »Plačam takoj« it. 8268.
Seno
v balah, sladko in polsladko, kupim. Reflek-tiram le na vagonske dobave. — Ponudbe pod »Seno« na upravo Slov.
Rabljeno železje
za zidan štedilnik kupim. Ponudbe pod »2e-llezje« na upravo »Slo-I venca« pod št. 8341,
Pozor!	Pozor!
Scjmarji in trgovci, ki obiskujete podeželske sejme
Priložnostni nakup! Le pri nas dobite razne sve-ic in tudi druge SLIKE na platno izpod lastne nabavne cene. »Special-import«, Ljubljana, Voš-njakova št. 4 (pri gostilni »Novi svet«).
PlANINKA
HkivllMl
C-A 7.
nPlanInkatt
zdravilni Ca)
prenavlja, Cisti in osvežuje krt, izboljša slabo prebavo, slabotno delovanje dreves, napihovanje. obolenja mokračne kisline. Jeter, žole« In iolčnl knrnen. Vzpodbuja apetit in izborilo učinku ie pri arteriosklerozi. »Planink«« čaj Je pristen v plombiranih paketih po Din -20*— 7. napisom proizvajalca:
Lekarna Bahovee Ltnbljana. Kongresni tre Dobi se v vseh lekarnah)
Grebec »Calelactor«
naš najboljši zimski prijatelj, je razstavljen — »Ljubljana v jeseni«, paviljon H 529—539.
I
Branjevci, pozor!
Vseh vrst namizno sadje: hruške, češpljc, breskve, grozdje itd. dobite v vsaki množini vedno sveže in poceni pri Fr. Modic, Tolstivrh p. Št. Jernej.
Ofomane
v različnih vzorcih, po 550, 600 in 680 Din. oto
manska pregrinjala, mo droce itd kupite najboljše. - Rudoll SEVER tapctniitvo, Marijin trg 2.
Koruzo za Krmo
oddaja najceneje veletrgovina žita Id moke
a. volk. Llubljano
Resljovn cesta Bt. 24.
Klavirji
Torarun in zaloga klavirjev, prvovrst. instrumentov različnih tvrdk, kakor tudi lastnih izdelkov. ■ Poseben oddelek za popravila. IglaScvanjo in popravila za Glasbeno Matico, Konservatorij ln druge InSIitnte se izgotavljajo od moje tvrdke. Točna postrežba in zmerne cene tudi na obroke. — Izdelovalec klavirjev H. TVarblnek, Ljubljana. Gregorčičeva ulica 5, I. nadstr.
Vsakovrstno
i!atpirapii]c
po naivišiib cenah. CERNE, invelir, Ljubljana, \Voliova ulica it. 3.
1 a trboveljski premog
in lepa, suha bukova drr» kupite najugodneje pri tvrdki Franc Slovia, Raz-
jagova ulica 20.
Najboljše
Rolo
Gritzner
vam priporočamo po znižani ceni ter najboljši
Dubied
pletilni stroj samo pri
Josip Peteline
Ljubljana
Ob vodi poleg Prešernovega spomenika — Telefon 2913.
Za časa velesejma Paviljon H I. prostor levo
Maroialte .Slovenca'!
ftaierikanci, kapitalisti in lesni Irgueei — pozor!
Na Gorenjskem se prostovoljno proda po zelo ugodni ceni 160 oralov arondiranega gozda in travnikov, vodna moč in kamnolom, vse_ tik trga in prometne ceste in nanovo trasirane železnice. —
Vprašnja in ponudbe na upravo »Slovenca-, do 30. septembra pod znamko: »Ugodna prilika 1928«.
Pravkar sem dogradil deseto
novo hišo
dvodružinsko, z vsemi pritiklinami in jo poceni prodam. Hiša stoji na lepem prostoru ob Dunajski cesti v Stožicab pri Ljubljani.
Franc Jerko, Črnuče 10, p, Ježica.
SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
NUDI PO IZBKDNO COODN1B CENAH
KNJIGOVEZNICA K. T. D.
V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 IL NADSTROPJE
najbolje, če se poslužite inventurne prodaje, ki se vrši pri tvrdki A SIN« KOVEC nasl. K. SOSS. Ljubljena, Mestni trg 18—19, hi sicer od 1. do 15. septembra. — Tvrdka Vam nudi blago po do sedaj nedosegljivo nizkih
Veleseje^
Vsem posetnikom posebno stano' vom stavb, stroke priporočam, da si tam ogledajo izdelke mojih oken in vrat. Izdelki so zelo priporočljivi tudi za javne stavbe, šole, društvene dome itd. itd. — Izdeluje samo
Jožef Šenica — Ljubljana
Moderen! Trpežen! Krasen!
Ljubljana Gradišče 10 - Telefon 2268
Prospekt! zastonj!
	KOMERCIALNA BANKA o. D.	Obavlja vse bančne posle najkulantneje, sprejema vloge na tekoči račun in na hranilne knjižice. Pooblaščeni prodajalec srečk državne loterije.
	Podružnica Ljubljana, Mestni trg St. 3 Telefon št. 2005 Afiladja Banke čehoslovašklh legij. Prag« Telefon št. 2005	Prodaja drž. srečk na obroke. Nakup in prodaja deviz in valut Brzojavni naslov: Komercbanka. Poštni hran. račun št. 13.320
Za Jugoslovansko tiskarne » Lhibljanli Katel Ce&
udaiateli- di. Fi. Kulovec.
Urednik; Franc Tersetflavi