Ameriška Domovi m
t.'-"	™ ;"	" ..;v.v'-	" <	: m i ,
/i- m/ti c w g* m— ho
AMERICAN IN SPIRIT fORfION IN LANGUAGC ONtT
NO. 32
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, FEBRUARY 16, 1965
SL0V6NIAN
MORNING NGWSPAPGtt
ŠTEV. LXIII
VOL. LXill
Indija za razgovore z rdečo Kitajsko o mejah
Indija je v odgovoru na kitajsko noto odgovorila, da je pripravljena svoj mejni spor s Kitajsko rešiti potom razgovorov na temelju kolombskega načrta.
NEW DELHI, Ind. — Pretekli petek je indijska vlada prek« kitajskega poslanika tu izročila Uadi rdeče Kitajske odgovor na pismo vlade rdeče Kitajske od Preteklega novembra, v kate-rem je ta izjavila, da ne bo nikdar pristala na to, da bi Indija izkoristila v Colombu izdelane Predloge za rešitev kitaj sko-indijskega mejnega spora. Indijska vlada je v odgovoru predložila razgovore med predstavniki obeh vlad na temelju ko-iombskih predlogov.
Te predloge so izdelale vlade ssstih nevtralnih držav na kon-i^renci v Colombu na Ceylonu P° kitajskem vdoru preko hima-Jajskih gora v Indijo jeseni 1962. Nevtralne države z Egip-to,Ti; Gano in Ceylonom na čelu So predložile, naj se kitajske in ladijske čete umaknejo s spor-riG§a ozemlja, nato pa naj po-iom razgovorov dosežejo spora-Zutti o celotni meji.
Irtdija se drži dogovora o Sim-1 rned Veliko Britanijo in Ki-Injsko iz leta 1914, ki je določil ^ejo med Indijo in Kitajsko, l^da komunistične Kitajske ta ogovor zavrača češ, da je bil plenjen na pritisk Velike Bri-P^ije v kolonialni dobi in da ga , ltajska ni nikdar uradno odo-
krila.
Novi grobovi
Ned Schwartz
V svojem domu na 2893 Hampshire Road na Cleveland Hts., Ohio, je umrl 45 let stari Ned Schwartz, brat Freda, Roberta, Lucille Lekon, Violet Strickland in Olive Thompson, sin pok. Roberta in Frances, roj. Hummel, veteran druge svetovne vojne. Pogreb bo iz Želetovega pogreb.
Ameriške zločince je
treba bolj preganjali
Tanianija odpoklicala
poslanika v Washington«
DAR ES SALAAM, Tanz. — Tanzanija, federacija nekdanje Tanganjike in Zanzibarja, je poklicala domov svojega posla-
Organizirani zločinci skušajo dobiti pod svoj nadzor banke, pt'avozne družbe injnia iz Washingtona
druga gospodarska podjetja.
kot odgovor na ameriško zahtevo, da odide iz dežele njen zastopnik WASHINGTON, D.C. — To Herbert Ketua, namestnik po-
bo v glavnem vsebina posebne-
zavoda na E. 152 St. jutri po-jša poučila senatnega pododbo-poldne ob 1.30 na Hillcrest po-,13’ ^ nau načeluje sen. McClel-kopališče	!^an *n ne^ai mesecev pre-
jiskoval. kako daleč segajo razne Frank Kraje Christy	;organizacije največjih ameriških
V nedeljo zvečer je v St. Vin-; zločincev. Poročilo bo cbjavlje-cent Charity bolnišnici umrl 60 no najbrže še ta mesec.
let stari Frank Krajc Christy
slanika Othmana Shariffa.
Združene države so proglasile Ketuo za “nedobrodošlo osebo” v odgovor na izgon dveh diplomatskih zastopnikov Združenih držav iz Tanzanije pretekli mesec. Tanzanija jih je obdolžila kovanja zarote proti vladi Tan-pododbor je dognal, i zanije, kar pa sta ta dva odloč-
Senatni
1140 Norwood Rd., rojen v Cle-jda so glavni zločinci organizira-j no zanikala, velandu, zaposlen več let pri!ni v treh skupinah, znanih pod Tanganjiko Gabriel Co. Umrli v družini sojimeni Maffia, Cosa nostra in
so smatrali na Zahodu za trdno oporo zahodne-
starši Joseph in Mary, brata Jo- Syndicate. Skupine so samostoj-'ga sveta v črni Afriki, dokler
seph in Henry. Pokojni zapušča ženo Oro, sina Ray-a, vnuka Mi-
ne, se med seboj poznajo, si po-jni lani združila v federacijo z magajo, ako pa je treba, pa tudi j Zanzibarjem, kjer so levičarji
chaela, brata Albina in sestro JPečajo se s prodajo pognali z oblasti sultana in oklicali republiko. V Londonu in
Bertho Bokar. Bil je član Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ in Društva sv. Katarine št. 29 ZSZ. Pogreb bo v četrtek ob 9.30 dopoldne iz Zakrajškovega pogreb, zaveda v cerkev sv. Vida cb desetih, nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne j ob dveh.	•!
ihi;
*ndij3ka poročila
trdijo, da v južnem
aJo Kitajci zbrane ^lbetu močne vojaške oddelke . pohod v Indijo, indijska ada pa naglo načrtno izpopol-^JUje obrambo severne meje in ^ splošno krepi svoje oborože-> s podporo Združenih dr-in Velike Britanije, pa tudi Podporo Sovjetske zveze. To ^ oboževanje odteguje velik del °dnih dohodkov razvoju go-^Podarstva Indije in hudo bre-1)1 vso deželo. Prav zaradi '|rieg,a spora s Kitajsko se del d j ae in vojaških krogov, pa tu-j ?avn°sti zavzema za gradnjo — atomske bombe. Vla-doslej vse take predloge
bo ri^a’ vPrašanie Pa ie’ Ge F*1
^gla zavračati dolgo.
Komunistična mednarodna konferenca odložena za 2 meseca?
Korejci na poti ~ v Južni Vietnam
°UL, J. Kor. — Vlada Juž-je poslala v Južni Hi ynarn odred 2,000 mož v Juž-tj , letnam pomagat v boju pro-bu tukajšnjemu rdečemu upo-
ki skrbele za red in tehnič-
^Korejci
biekake pomožne čete, ki
uradno predstavlja-
v zaledju, dejansko za boj opremljene in
nai
p! Pomoč
S Sv° t0
yzbane enote, c]a °rejski zastopnik je dejal, VSakne kodo samo odgovorile na st0^1'tlaPad rdečih, ampak bodo '■	1 6 budi same v boj, “če se
0 to zdelo primerno”.

V
Zbaku je povprečno le 14
je :
tkov kisika.
Vremenski
prerok
pravi:
v^^obio in hladnejše, naleta-tp^^sneg3. Naj višja tempera-
MOSKVA,' ZSSR. — Politični opazovalci so še pred par tedni trdili, da bo Kosygin šel zato v Severni Vietnam in Severno Korejo, da pridobi tamošnje komuniste za udeležbo na konferenci, ki bi morala biti 1. marca v Moskvi in obravnavati spor med kitajskimi in ruskimi tovariši.
Sedaj prihaja iz Moskve poročilo, ki trdi ravno nasprotno: da je Kremlj sklenil že pred potovanjem tovariša Kosygina v Azijo, da naj se predvidena konferenca ne vrši začetkom marca, ampak odloži za par mesecev, ali morda za še dalj časa. Trdijo, da je dosegla tista struja med komunisti, ki jo vodijo Poljaki, ki sploh ne marajo konference,
in jo skušajo pokopati z odlaga-Ida smo v naši deželi izdali te-ljače preko 11 bilijonov dolar-nji-	'kom leta 1964 za alkoholne pi- jev.
Washingtonu so upali, da se bo predsedniku Tanganjike Juliusu iNverere posrečilo novo federacijo voditi po trdni demokratični poti in jo varovati komunističnega vpliva. Zgodilo se je, kot kaže sedaj, prav narobe: federacija Tanzanija se naglo premika na levo in krepi svoje zveze z rdečo Kitajsko. Predsednik Nyerere je včeraj odpotoval na 8-dnevni uradni obisk v rdečo Kitajsko.
mamil, igrami na srečo, stavami, s tatvinami, ropi, u-bijanjem, streljanjem, se pa tudi pridno udejstvujejo v gospodarstvu. Kadar jim velevajo njihovi interesi, dobyo v svoje roke male, toda solidne banke.
Take banke hitro propadejo pod njihovo upravo, kajti morajo dajati posojila zločincem in njihovim prijateljem, ki niso vredni nobenega kredita. Zločinci so se polastili tudi zdravih podjetij in jih popolnoma uničili. Vrinili so se tudi v transportna podjetja, dalje v uprave raznih dobrodelnih fondov in celo v borzne agenture. Poznavalci razmer med temi skupinami so senatnemu pododboru trdili, da samo največji zločinci oškodujejo deželo letno za povprečno $7 bilijonov. Trdijo, da je treba najpreje preiskati posle tistih bank, ki so verjetno pod vplivom. gornjih zločinskih skupin.
McCIellanov pododbor bo na svoje poročilo navezal tudi nekaj predlogov, kako naj javna uprava krepkejše striže peroti vsem tem zločinskim podvigom.
-------o------
Za alkoholne pijače 11 bilijonov dolarjev letno
WASHINGTON, D.C. — Po-jnejo za višje plače. Ijedelsko tajništvo je objavilo,;.	-	^
RDEČA KITAJSKA ZAHTEVA DEJANSKI NASTOP PROTI ZD
Zunanji minister rdeče Kitajske maršal Čen-Yi je sinoči na sprejemu v sovjetskem poslaništvu v Peipingu zahteval dejanski nastop proti Združenim državam v Vietnamu in izjavil, da je “mimo sožitje” z njimi “izven vprašanja”. — Kitajska grozi z obnovo vojne tudi v Koreji.
HONG KONG. — Sovjetski poslanik Stapan Černo-venko je priredil sinoči v sovjetskem poslaništvu v Peipingu slavnostni sprejem ob 15-Ietnici sklenitve prijateljske in zavezniške pogodbe med Sovjetsko zvezo in Kitajsko ljudsko republiko. Sprejema sta se udeležila tudi predsednik kitajske vlade Ču-En-!aj ter njen zunanji minister maršal Čen-Yi. Ta je v svojem govoru zahteval dejanski nastop proti Združenim državam v Vietnamu in zatrjeval, da je mirno sožitje z njimi nemogoče in izven vprašanja.
‘ Ameriški imperializem je najzagrizenejši sovražnik ljudstev vsega sveta in odpor proti njemu je nujna naloga ljud štev po vsem svetu ...” je dejal kitajski maršal.
Iz Clevelanda in okolice
Samomor W. Reharda—
Danes zjutraj so dobili v okrajni ječi obešenega in mrtvega 22 let starega Williama Reharda, ki je obtožen ugrabitve in oslepitve na eno oko 7 let stare Donne Adkins.
Tudi zobozdravniki bodo odpovedali javno službo
LONDON, Vel. Brit. — Najprej je Zveza angleških zdravnikov, ki ima okoli 23,000 članov, pozvale te, naj odpovedo službo v javnem zdravstvenem sistemu, ker jim ta noče zvišati plače, kot zdravniška zveza zahteva. Povprečno zasluži zdravnik v javnem zdravstvenem sistemu po odtegnitvi davkov in drugih dajatev letno $7,742.
Sedaj je sklicala Zveza zobozdravnikov sejo glavnega odbora, ki bo razpravljal o tem, ali naj se tudi zobozdravniki na podobni način kot zdravniki pože-
Kitajski zunanji minister je trdil, da hočejo Združene države razširiti “napadalno” vojno v Severni Vietnam. Na to je treba odgovoriti z odločnimi dejanji. Čen-Yi je zavrnil možnost mirnega sožitja z Združenimi državami, ki ga vse od kubanske! krize sem v Moskvi stalno poudarjajo kot osnovo njihove politike do svobodnega sveta. Govor kitajskega zunanjega ministra v navzočnosti predsednika vlade Ču-En-laja in ostalih vodnikov rdeče Kitajske smatrajo kot zahtevo rdeče Kitajske, naj Sovjetska zveza sprejme kitajsko stališče in skupno z njo odločno nastopi proti Združenim državam.
Kitajci groze z obnovo vojne v Koreji
Komunistični kitajski list Ta Kung Pao je včeraj prinesel članek, v katerem izjavlja, da rdeča Kitajska ne bo vstopila samo v vietnamsko vojno, ampak bo obnovila boje tudi v Koreji, če bodo čete Združenih držav prekoračile 17. vzporednik, ki predstavlja mejo med Južnim in Severnim Vietnamom.
“Če bodo združene države razširile vojno v Vietnamu, se bo fronta raztegnila od Vietnama do Koreje,” pravi omenjeni kitajski list.
Sedanja vietnamska kriza - maslo kitajskih komunistov ?
Zadnjih nastaviti svojim ruskim tovari- telo preskusiti novo smer v zu- torej velika, Peiping pa je zado-
CLEVELAND, O. —
10-14 dni so politični opazovalci aem tako ali tako past. po vsem svetu spravili na dan' Hanoj ni bil zadovoljen, da ga
tako veliko število razlag seda-
Moskva tako malo podpira v
,	, .	,	.	„ (državljanski vojni v južnem
nje vietnamske krize, ca je tez-(Vietnamu Moskya ga seveda ni
ko, da jih človek vse premisli v^mogla podpirati radi ljubega
podrobnostih. Omejiti se mora miru, ker so v Peipingu vztraja-
na tiste, ki imajo vsaj nekaj ver-Jli, da morajo oni imeti v jugo-
jetnosti. Mednje spada morda vzhodni Aziji prvo besedo; zato
tudi razlaga, da so kitajski komunisti načrtno pripravili sedanjo krizo, da spravijo v zadrego tako Moskvo kot Ameriko. Do-
se je Kremlj umaknil celo iz laoške politike.
Južnemu Vietnamu to ni bilo všeč, ker noče biti popolnoma
sedanji razplet vietnamske kri-,odvisen od kitajskega soseda.
ze daje tej razlagi vsaj nekaj verjetnosti, zato bi jo radi na kratko opisali.
Kitajski komunisti ne morejo
Ni pa imel poguma, da bi se preveč sprijateljil z Moskvo, ker bi se s tem zameril Peipingu. Lani so se pa stiki med Viet-
pozabiti, kako jih je Stalin spe- namom in Moskvo tako zboljša-
Ijal na led, da so šli zanj po kostanj v ogenj v povojni korejski krizi. Peiping je tvegal veliko, zato pa dobil zelo malo: samo severno Korejo. Pozabiti tudi ne
li, da je prišlo do uradnega obiska zastopnika vietnamske vlade v Moskvi. Očitno je, da so morali ta korak blagosloviti v Peipingu, drugače bi -ga Viet-
Tudi Kosygin odločen
MOSKVA, ZSSR. — Predsednik vlade Kosygin se je sinoči vrnil z obiska v Severnem Vietnamu, na Kitajskem in v Sev. Koreji. Na letališču so ga pričakali Brežnjev, glavni partijski vodnik, in ostali vodniki Sovjetske zveze. Z letališča so se odpeljali v Kremelj na posvetovanja.
Sovjetska vlada doslej še ni zavzela uradnega stališča k novonastalemu položaju v Vietnamu, o tem je pisalo le časopisje. Danes je predsednik vlade Kosygin posvaril Združene države, da utegnejo novi napadi na Sev. Vietnam sprožiti večjo vojno. Istočasno je v poslanici rdečim v Vietnamu zahteval umik ameriških čet iz Vietnama.
nanji politiki in pri tem — pad- voljen. Saj je dvolična moskov' lo na izpitu.	ska politika tudi ohladila raz-
Komaj je prišel Kosygin v mer j e med Moskvo in Ameriko. Hanoj, so pa vietnamski komu-j Kitajski komunisti Mao je nisti na pobudo kitajskih tova- menda rekel pred par meseci, risev začeli s poglobitvijo dr-'da ne bo šel v vojno z Ameriko, žavljanske vojne. Kitajska po-J dokler ga Amerika ne bo napad-buda je bila dobro preračunana, [la. V Moskvi se pa indijski di-Večje prelivanje krvi, tudi ame- plomatje zvedeli, da tudi Kremlj riške, bo gotovo vznemirilo A- želi, da bi napetost v južnem
morejo, kako jih Moskva ni nam ne napravil. Moskva je pa prav nič podpirala v tajvanski videla v vietnamskem obisku
krizi, ki se je vrtela okoli otokov Matsu itd. če dodenemo še sedanji prepir med Moskvo in Peipingom, kdo naj vlada v komunističnem svetu, je lahko razumljivo, da se kitajski komunisti samo veselijo, kadar morejo
priliko, da obnovi stike in svoj vpliv v Hanoju. Tudi proti temu niso bili vsaj navidezno v Peipingu. Tako je prišlo do načrta, da gre tovariš Kosygin v Hanoj na Obisk. Novo kolektivno vodstvo v Moskvi je pač ho-
meriko in jo pognalo v ostrejše nastope proti rdečim gverilcem. To se je tudi zgodilo. Amerika je vzrojila in začela s povračili v Severnem Vietnamu, kar je rodilo sedanjo krizo. Kosygin in njegovo kolektivno vodstvo so pa padli v zasedo. Že v Hanoju se je Kosygin zvijal med dvema stališčema: ali naj zagovarja še politiko mirnega sožitja ali pa naj se postavi na stran kitajskih in korejskih komunistov, ki zahtevajo od Moskve aktivnejšo u-deležbo v vojaških operacijah v južnem Vietnamu. Zvijal se je Kosygin tudi v svojih izjavah na obisku v severni Koreji. V Moskvi pa govorijo in pišejo v eno smer, kadar govorijo svobodnemu svetu, v drugo, kadar govorijo in pišejo komunističnemu svetu. Moskovska zadrega je
Vietnamu ponehala.
Jutri gre francoski zunanji minister Couve de Murville od ministrske seje v Parizu kar naravnost v Washington na pogovore. Pred tem je bil v Pakistanu in Indiji. Francoski diplo-matje so pa zelo aktivni tako v Pepingu kot v Hanoju, česar jim komunisti v obeh rdečih presto-licah že dolgo niso dovolili. Francoz bo torej lahko povedal naši diplomaciji zanimive novice.
Ako je res, kar je rekel Mao, da namreč vojne ne bo, potem se bo vietnamska afera na nek način pomirila. Kitajski komunisti so namreč dosegli svoj cilj: pokazali so svojim moskovskim tovarišem, da v zunanji politiki niso tako nerodni, kot bi človek mislil.
Nad 20,000 rdečih iz Severnega v Južni Vietnam
SAJGON, J. Viet. — Vlada Južnega Vietnama je v posebnem protestu Mednarodni nadzorovalni komisiji za Vietnam, ki jo sestavljajo zastopniki Indije, Poljske in Kanade, sporočila, da je od leta 1959 prišlo iz Severnega v Južni Vietnam preko 20,000 rdečih oficirjev in se pridružilo rdečim gverilcem. Ti so dobili iz Severnega Vietnama tudi orožje, izdelano 1 Sovjetski zvezi- in v rdeči Kitaj ski.
Ameriški vojaški viri sodijo, da je v zadnjih šestih letih prišlo iz Severnega Vietnama v Južnega blizu 34,000 rdečih borcev.
Severni Vietnam je sporočil Mednarodni komisiji za Vietnam, naj zapusti njegovo ozemlje, ker ne more več nositi odgovornost za varnost njenih članov zaradi ameriških letalskih napadov na Severni Vietnam.
Izrael obsoja ustavitev pošiljk orožja iz Bonna
JERUZALEM, Izrael. — Vlada Izraela je na seji preteklo nedeljo uradno obsodila sklep vlade Zahodne Nemčije o ustavitvi pošiljk orožja v Izrael. Zahodna Nemčija je napravila ta sklep na pritisk in grožnjo Združene a-rabske republike, da bo priznala Vzhodno Nemčijo, če Zahodna Nemčija ne ustavi pošiljanja orožja Izraelu.
V Bonnu so popustili, ker sodijo, da bi zgledu Združene a-rabske republike sledile tudi o-stale arabske države in nemara še večje število držav črne A-frike. Zahtevajo pa sedaj od Naserja, da ne sprejme predsednika vzhodnonemške vlade Ul-brichta kot predstavnika neodvisne države, ko bo prihodnji teden prišel na obisk v Kairo.
Javno zasliševanje o vseljevanju Kong. M. A. Feighan sporoča, da bo v soboto, 20. febr., dopoldne ob 9.30 v Federal Buildingu na Public Square zasliševanje javnosti v vprašanju novega zakona o vseljevanju. Kdor bi želel biti zaslišan ali bi rad povedal svoje pripombe k temu vprašanju, naj se obrne na urad kong. M. A. Feighana v Clevelandu, tel. CH 1-7900, ext. 7249.
Predavanje—
V nedeljo, 21. febr., ob petih popoldne bo v Baragovem domu predaval g. dr. Franc Blatnik o “težavah pri naših zvezah z inozemstvom med zadnjo vojno in revolucijo.” Predavanje bo v okviru ciklusa predavanj, ki jih organizira DSPB v Clevelandu. Vsi prisrčno vabljeni!
Zadnja čast—
Članice Collinwood Hive No. 283 T. M. so vabljene jutri, v sredo, ob sedmih zvečer v Grdi-nov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd., da izkažejo zadnjo čast pok. Jennie Vihtelič.
Visoka starost—
Danes je rojak Frank Sober s 424 E. 323 St., Willowick, Ohio, dolgoletni naročnik AD, dopolnil 83 let. Čestitamo in mu želimo še mnogo let zdravja in zadovoljstva!
Kdo je izgubil—
Lep slovenski molitvenik je bil najden. Kdor ga je izgubil, naj kliče EX 1-0759.
Iz bolnišnice—
Adolf Korošec s 15921 Holmes Ave. se je vrnil iz St. Vincent Charity bolnišnice, kjer je prestal težko operacijo. Vsem se naj lepše zahvaljuje za prijazne obiske, darila in kartice. Sedaj se zdravi na domu. Želimo mu skorajšnjega popolnega okrevanja.
K molitvi—
Člani in članice društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ so vabljeni nocoj ob 7.30 v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi za pokojnega člana Franka Christyja. Pogreb—
Pogreb pok. Jennie Vihtelič bo v četrtek ob osmih iz Grdi-nevega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v cerkev Marije Vnebovzete, kjer bo ob devetih pogrebna sv. maša , nato na Ali Souls pokopališče.
Maškerado pripravljajo—
Društvo Lilija vabi na “nagradno maškerado” v Slov. dom na Holmes Avenue v soboto, 27. februarja.
Župan za dohodninski davek—
Župan R. S. Locher je včeraj predložil mestnemu svetu načrt za uvedbo % odstotka dohodninskega davka za mesto. Predlog mora dobiti dvotretjinsko večino v mestnem svetu, nato je šele lahko predložen v odobritev volivcem v prihodnjem maju.
CEI hoče kupiti mestno elektrarno—
The Cleveland Electric Illuminating Company je ponudila mestu odkup mestne elektrarne za menda okoli 60 milijonov dolarjev. Ta oskrbuje z elektriko okoli 60,000 Clevelandčanov in po izjavi župana ni naprodaj.
ftMEmsm Bomomm
2aci%{ itaaifcKi
6117 St. Clair Ave.

HKnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
2!a Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 32 Tues., Feb. 16, 1965
Azijski-afriški blok v ZN se rahlja
sih v Aziji in Afriki. Bo priča razvoju, ki se bo hitro odmikal prvotnemu navdušenju za azijsko-afriško skupnost. Pokazala se bo namreč zopet stara resnica, da na negativnih temeljih ni mogoče zidati trajne organizacije.
Azijsko-afriški blok se je svoj čas rodil iz odpora proti Evropi in Ameriki, ali če hočete proti kapitalizmu, imperi-jalizmu in kolonijalizmu. Ti “izmi” danes ne tlačijo več Azije in Afrike, četudi jim afriški in azijski politiki radi dodajajo take dostavke kot je “anti”, “proti” itd. Svet nima več smisla za očitke, ki spadajo v preteklost.
V ZN je mnogo delegatov in diplomatov, ki še zmeraj prisegajo na taka gesla; ne čutijo, da so zgubili stik s sedanjostjo. Doslednost bi jim svetovala, da branijo obstoj in delovanje ZN, ker so ZN zanje vrata, ki lahko hodijo skozi nje v svet, in ker so zanje tudi tla za uspešno zunanjo politiko v korist njihovih dežel.
Žagajo torej vejo, ki na njej sedijo, kar na dveh mestih: rahljajo temelje azijsko-afriškega bloka, na drugi strani pa ne branijo interesov ZN tako, kot bi bilo zanje treba.
BESEDA IZ NARODA
nos Airesa od začetka t. m., v katerem je zapisano, da je 2. knjiga pisatelja Karla Mau-serja “Ljudje pod bičem” v tiskarni v veliki meri že dogotov-Ijena” in da bo “izšla čimprej; verjetno že konec februarja 1965. Glavna dela so omejena še na končni tisk in na vezavo.”
Kronist
moE m S¥. ¥ioi
Cleveland, O. — PREDAVANJE G. DR. FRANCA BLATNIKA. — Prihodnjo nedeljo, 21. svečana, ob petih popoldne bo imel g. dr. Franc Blatnik v Baragovem domu na St. Clair aveniji predavanje “O težavah pri naših zvezah z inozemstvom med zadnjo vojsko, odnosno komunistično revolucijo”.
G. dr. F. Blatnik je zelo znana osebnost v slovenskih duhovniških vrstah. Pred zadnjo vojsko že, med njo in zlasti v času komunistične revolucije se je zelo aktivno udejstvoval v našem slovenskem javnem življenju. Med vojsko, odnosno revolucijo je imel med drugim tudi zelo važno nalogo, skrbeti za zvezo med narodno stvarjo doma in slovenskim narodnim zastopstvom v tujini. Pri tem je dostikrat samo za las manjkalo, da ni padel v roke ali nacistom ali fašistom. Pred smrtjo v dachauskem 'koncentracijskem taborišču ga je rešil g. Pavel Faj-
Združene narode je sedanja finančna kriza tako zdelala, da so jih članice lepo spravile v ledenico, najbrže prav tja do jeseni. Ako bi te krize ne bilo, bi se javnost pečala z drugo krizo v vrstah azijsko-afriškega bloka, ki postaja zmeraj bolj očitna.
Azijsko-afriški blok šteje 59 članov. Samo zaradi reda pripomnimo, da mu afriški politiki pravijo afriško-azijski blok, ker je v bloku več držav iz Afrike kot iz Azije. To je res. V bloku je 35 res pravih črnih afriških držav, dočim so ostale v manjšini, pa še ta ni enotna, v njej se nahajajo a-rabske države, Ciper, Turčija in končno vse azijske države.
Do lanskega leta se razlike med večino in manjšino niso čutile. Blok je nastopakstrnjeno v generalni skupščini ZN in tam tudi vladal, ker ima absolutno večino. To se je čutilo posebno v posameznih organih ZN.
Z lansko jesenjo se je blok začel na tihem rahljati. Tega posla pa ni morda začela manjšina, kot bi človek pričakoval, ampak večina! Diplomatje tistih 35 afriških držav, ki so res “prave črne” polti, so se začeli zbirati na posebnih sejah in sestankih, kamor ostali blokovi člani niso bili povabljeni. Na takih sestankih so določali blokovo politiko in jo pozneje na sejah vsega bloka tudi uveljavljali. Po tej poti so “pravi” črni kandidatje za razna mesta v ZN dobili večino najpreje v klubu, potem pa še v generalni skupščini. Vsi, ki niso pripadali črni večini v bloku, so pa dobivali samo drobtine.
Azijske delegacije v ZN so nekaj časa potrpežljivo čakale, kaj bo. potem so se čakanja naveličale in sedaj že skli- diga> to je tisti naš človek, ki je cujejo posebne seje azijskih delegacij ZN, zaenkrat samo na posvet. Rade vi videle, da bi blok še obstojal, zato so pripravljene na kompromise. Zdi se pa, da “prava” črna večina ne misli dosti na kompromis. Se obnaša kot gospodar v bloku, kar je azijske delegacije parkrat že hudo ujezilo.
Afriške države so na primer kar same odločale blokovo stališče do Čombejevega režima v Kongu, s čemur pa ravno velike azijske države Indija, Pakistan in druge niso bile zadovoljne.
Med delegati v bloku so tudi čisto osebna nasprotja.
Črni afriški delegatje so navadno še zelo mladi ljudje brez vsake življenjske in diplomatske skušnje, vse najboljše vedo, vse najboljše razumejo in skušajo stare azijske politike in diplomate poučevati, kako je treba “delati politiko”. Ti mladi diplomatje so tudi vodili gonjo proti belgijsko-ameri-škemu reševanju talcev v Stanleyvillu, in se s tem zamejili vsem, ki znajo v ZN pametno in dosledno misliti.
Azijske delegacije tudi niso zadovoljne z afriškimi, ker tako rade potegnejo s politiko kitajskih komunistov.
Peipinški režim gotovo ni nikjer v Aziji priljubljen. Še tisti azijski politiki, ki se mu dobrikajo, delajo to iz strahu, ne pa iz simpatij do komunizma. Zato imajo kitajski komunisti najbolj goreče zagovornike v Afriki, kjer pravega komunizma sploh ne poznajo in se tudi ne trudijo, da bi ga razumeli. Tako je kitajski komunizem tudi po svoje prispeval k rahljanju stikov med blokovimi člani. Na afriške člane v bloku se posebno jezijo diplomatje iz Indije, Burme,
Tajske, Ceylona in Irana.
Blok je doživel tudi dva udarca, ki nanja ni računal.
Umrl je indijski politik Nehru, ki je bil neke vrste blokov prestižni voditelj. Muhasti Sukamo iz Indonezije jo je pa pobral ne samo iz kluba, ampak sploh iz Združenih narodov. Nekaj afriških članov v bloku teh udarcev ne čuti, skuša celo povečati svoj pomen. Tako na primer gledajo postrani na Indijo češ, da se Indija briga samo za svoje vojake, kar jih je naseljenih po Afriki, za blokove interese ji pa ni mar.
Odnosi med blokovimi člani se torej rahljajo. Zelo verjetno je, da se blok ne bo hotel pokoriti številčni večini “pravih črnih” delegacij, ker med njimi ni nobenega politika, ki bi kot osebnost nekaj več pomenil. Se lahko zgodi, da bo sicer še obstojal, toda manjkalo mu bo dosedanje discipline pri glasovanjih.
Razmere v bloku bodo seveda vplivale tudi na mednarodno politiko v Afriki in Aziji. Blokovi člani niso organizirani samo v okviru ZN, imajo še celo vi'sto organizacij zunaj ZN, ki imajo svoje neodvisne programe in cilje. Se sestajajo na posebnih kongresih, ki obravnavajo vse mogoče probleme, politične, gospodarske, kulturne, vojaške itd.
Tudi bodočnost vseh teh organizacij in prireditev bo močno tope la pod dogodki v bloku ZN. Najbolj usodno bo seveda rahljanje zvez med črnimi in arabskimi državami v Afriki. Te zveze niso bile nikoli postavljene na solidno podlago.
Afriški črnci še zmeraj vidijo v Arabcih nekdanje trgovce s črnimi sužnji. Spomini na temno afriško preteklost so že parkrat priplavali na vrh, pa jih je novopečeni afriški nacijonalizem do sedaj še zmeraj pritisnil k tlom.
Kdor zasleduje mednarodno politiko, bo mora! sedaj lvelandu. bolj paziti na to. kaj se bo godilo na izvenevropskih kongre-j Pred 30 leti so v Clevelandu
v zadnji Zbornik Svobodne Slovenije napisal važen zgodovinski prispevek z naslovom “Slovenci v Srbiji pod nemško okupacijo” (str. 272-279). Iz zloglasne rimske ječe “Regina coeli”, kamor so ga zaprli fašisti, pa je živ prišel po posredovanju vatikanske diplomacije.
Nedeljsko dr. Blatnikovo predavanje spada pod okrilje ciklusa predavanj, ki ga je organiziralo Društvo slovenskih protikomunističnih borcev v Clevelandu. Ni nobenega dvoma, da bo to predavanje eno od najbolj zanimivih ter da bo udeležba pri njem izredno velika. Vstop vsem prost.
ŠOLSKA KNJIŽNICA. — Župnija sv. Vida pripravlja za v nedeljo-, 28. t. m., zvečer v šolski dvorani veliko domačo zabavo, ki naj zajame kar se da velik. del vidovskega župnijskega občestva. Dohodek od te prireditve pojde za novo šolsko knjižnico.
Mladina osnovne šole pri Sv. Vidu je sedaj navezana na javne knjižnice. Da po teh za njeno nravno in dušno varstvo ni dovolj poskrbljeno, je znano. Zato je hudo prav, da so se merodajni v župniji odločili, da organizirajo lastno knjižnico za mladino, ki hodi v vidovsko o-snovno šolo.
Kolikor je znano, je zaenkrat v načrtu samo organizacija angleške knjižnice. V enaki meri kakor angleška knjižnica pa je vidovski mladini nujno potrebna tudi slovenska knjižnica. U-pamo, da bo vodstvo Slovenske šole vse storilo, da se tudi to zgodi. Slovenska šola pri Sv. Vidu je pravno in stvarno del župnijske osnovne šole!
POSEBEN DUHOVNIŠKI JUBILEJ. — Samo en sam slučaj mi je znan, da so v neki ameriški slovenski naselbini doslej obhajali kar trije duhovniki nove svete maše na en in isti dan. To posebno, izredno čast je imela doslej samo osrednja slovenska ameriška naselbina v Čle-
na Belo nedeljo, 28. aprila 1935, prvič stopili pred Gospodov oltar trije slovenski sinovi, vsi trije rojni v župniji sv. Vida. Vsi trije so prejeli svojo osnovnošolsko vzgojo in izobrazbo v slovenski župnijski šoli sv. Vida v Clevelandu. Vsem trem so istočasno bleščali v pozdrav napisi:	“Novi mašnik bod’ po-
zdravljen!” Gospodje duhovniki, ki so bili vredni te posebne časti, so bili g. Alojzij Baznik, danes monsignor in župnik na ravno isti župniji, koder je o-pravil svojo prvo daritev, pri Sv. Vidu; dalje g. Jožef Čeleš-nik, danes župnik pri Sv. Kristini v Euclidu, in g. Maks Sodja, ki je že nekaj časa na bolezenskem oddihu v eni od župnij v Floridi.
Gotovo je, da tak spominski jubilej ne more mimo verne slovenske clevelandske skupnosti!
“OTROŠKI KOTIČEK” v AD. — Tudi to je dogodek, ki je gotovo vreden, da pride med vi-dovske tedenske novice. Ameriška Domovina je po več letih v petek, 12. t. m., spet odprla “Otroški kotiček”. Pobuda za to je prišla od Slovenske šole pri Sv. Vidu. Učenci in učenke višjih razredov so se namreč ojunačili. Vsa čast jim! Po tako lepo uspelem “slovenskem šolskem večeru” v veliki dvorani pri Sv. Vidu v soboto, 25. januarja t. L, so poslali Kotičkove-mu stričku nekaj svojih nalog, naj jih pregleda in jim sporoči c njih svojo dobro stricovsko besedo. Jasno, da se striček taki prošnji ni mogel upreti. Preveč ima rad slovensko mladino. Z velikim zanimanjem je prebral naloge, jih nekoliko “zlikal” ter take poslal Ameriški Domovini, da jih piscem v pouk in veselje priobči. Zaenkrat sta bili objavljeni šele dve nalogi; druge pa še bodo. Prvi sta bili na vrsti nalogi učenk Anice Žnidaršič in Metke Mauser. Vsaki učenki je striček zraven napisal tudi lepo poučno in vzpodbudno pismo, ki sta ga bili gotovo zelo veseli.
Kaj je namen Otroškega kotička v AD, je Kotičkov striček sam povedal s temi-le besedami: “Srčno želim, da bi (naši otroci) ljubezen do slovenske besede o-hranili, da bi v njej vsaj majhne stvari znali napisati in tako delali veselje staršem in šoli.”
Otroškega kotička smo gotovo prav vsi slovenski ljudje veseli; najbolj pa seveda slovenski starši, ne samo clevelandski, marveč tudi drugi. Čisto gotovo bodo vsi starši opozorili svoje otroke nanj. Nekateri bodo celo poskrbeli za to, da bodo njihovi otroci “Otroški kotiček” spravili. Zelo prav bo, če bodo tako storili. Naj bi namreč Otroški kotiček prinesel mnogo novega zdravega življenje med našo mladino. Starši, pomagajte! O-glasite se tudi vi kaj Kotičko-vemu stričku! Gotovo mu imate kaj povedati, če že ne naravnost potožiti. S šolo vred pa vsi vse storimo, da bo Kotiček res prijetno berilo in veselo glasilo vseh naših otrok!
ZARES, VESELA NOVICA! — Mnogo jih je, ki jih žeja po lepi slovenski .besedi. Vsi ti bo-
¥ahl!@ m pustit® tmssfk®
Garfield Heights, O. — Ko smo bili mladi in v krogu domačih onstran morja, smo se s posebnim veseljem pripravljali na pustni torek. Mamice so pripravile posebno dobre ocvirke za potico-ocvirkovco, da se je kar tresla. Ko se je malo ohladila, smo jo pridno in s slastjo jedli. Ocvrli so tudi šnite, skuhali krače, klobase, zelje in ješprenj. To je bil pravi praznik.
Na večer so prišle maškare s košarami in si pri vsaki hiši osvojile nekaj dobrot. Potem so šle v vaško gostilno in napravile pojedino. Gostilničar je vesel nosil polne litrčke vina na mize, da so se kar šibile pred gosti od samih dobrot. Prepevali so, da se je razlegalo po vsej vasi. Fantje od fare so se seveda privoščili tudi kako zabavno šalo in veselja do vrha. Potem je prišla Pepelnica in 40-danski post, ko je bilo po naših slovenskih vaseh in hišah tiho, ker so se vsi pripravljali na Veliko noč.
Upokojenci Slov. kluba v New-burghu smo se odločili, da bomo praznovali pusta v soboto, 27. februarja v SDD na Prince Ave. Odbor se je zavzel in pripravil vse, kar je potrebno za uspelo veselico. Kuharice pod vodstvom Mrs. Ane Kresevic nam zagotavljajo, da bodo pripravile okusne pečene piške ter nam postregle za priboljšek tudi s kavo. Večerja bo na razpolago od šestih do desetih. Med njo bo v gornji dvirani igral Hoyer trio poskočne polke in valčke, za ga-sitev žeje bo pa na razpolago pivo in razne vrste vina. Imeli bomo tudi več nagrad za maškare.
Res se nam obeta lep in vesel večer v prijazni, domači družbi. Odškodnina je $1.50 za odrasle, za otroke izpod 12 let pa polovico tega. Vabimo vse mlade in stare prijatelje ter znance, pa tudi upokojence in rojake od drugod. Pridite, ne bo vam žal! Naš namen je, da se med seboj spoznamo in pretehtamo, koliko lepih spominov na mladost je še ostalo v srcih.
Upokojenci imamo veliko časa. Tovarnarji gledajo za bolj gibčnimi rokami, za okretnejšimi ljudmi. Tako je mlajšim dana priložnost, da pridejo do dela in zaslužka, da si pripravijo dom in poskrbe za družino, kot smo mi, ko, smo prišli v to deželo in ji pomagali postavljati temelje. Nam preostaja samo modrovanje o bodočnosti, ki pa jo bo deležen bolj novi, mladi rod. Potrebna nam je družba, potrebna družabnost. To lahko dobimo v Slovenskih klubih upokojencev. Kdor še ni član, naj se nam pridruži!
Za rezerviranje vstopnic kličite tajnico Antonijo Stokar, LA 4-7724 ali J. Pugely, LU 1-4230.
Lep pozdrav vsem in na svidenje na veselici 27. februarja!
Jennie Pugely
IZ NAŠIH VRST
SvoMeit tisk, ki razpara; poraeevalae, ki vara
Ker je februar mesec katoliškega tiska, je prav, da se o tisku v tem mesecu malo več piše, da bomo o njem malo več govorili in — Bog daj — malo več razmišljali. Če bi večkrat razmišljali o tako važni stvari, kot je tisk, bi zelo verjetno zavzeli do njega bolj pozitivno stališče, takrat kadar ga naročamo kot takrat, ko ga beremo.
“Razočaranje nad svobodnim tiskom”
Pod tem naslovom je obravnaval modern tisk univerzitetni profesor Edward Wakin s Ford-ham univerze v nedeljo 7. febr. v “Catholic Information Centre” v Torontu. Navzočih je bilo kakih 300 poslušalcev vseh mogočih poklicev.
Tisk je še vedno važno sredstvo občevanja med ljudmi; je obveščevalna vez med dogodki, novicami in bralci, t. j. med javnostjo. Tisk tako rekoč spravi v stik ustvarjalce dogodkov in novic s širokimi množicami ljudi, ki bodo morda postali deležni posledic teh dogodkov ali pa vsaj njih ocenjevalci. Tisk je še vedno tisto sredstvo, ki spreminja življenje ljudi. Televižen kaže, dramatizira dogodke, radio o njih govori, tisk jih pa prinaša, opisuje in razlaga. Svobodna demokracija bi bila nemogoča brez svobodnega tiska, ker ta ustvarja javno mnenje. Javno mnenje pa več ali manj kontrolira u-stvarjalce dogodkov, ki so voljeni in tako odvisni od mnenja večine.
Zakaj torej razočaranje nad svobodnim tiskom? Ker hodi okoli po svetu, išče, prinaša in razglaša predvsem križe, dogodke, ki prinašajo grozeče oblake, hudobne strani posebnežev. Če se neka dežela v Afriki umiri, normalizira in dene v red, bo svetovno časopisje o njej molčalo. Čim bo pa vaški poglavar nekega primitivnega plemena uprizoril pretep, bo svetovno časopisje takoj zagnalo krik o revoluciji, o junaku upora, o napakah oblasti, ki da so prisilile ljudi, da so segli po zadnjem sredstvu; uprli so se.
Veliki listi danes ne poročajo toliko o tem, kar je res novega, eni naravnost sugerirajo novice. Se pravi, ne povedo, kaj je kdo rekel ali kaj se je zgodilo, temveč naravnost potiskajo bralčevo pozornost v določeno smer, ki naj bi bila senzacija. Poročevalci sami bolj ustvarjajo novice, kot pa poročajo o resničnih dogodkih. Kdor vse to ve, ne bo zlepa nasedel mastnim naslovom, s katerimi velika časopisna podjetja delajo novice, da ustvarjajo senzacije in iz njih delajo mastne dobičke. Majhna
Kar je drugega, pripada nabožnim, literarnim, znanstvenim in strokovnim revijam ali pa vestnikom, ki jih v svoje namene izdajajo razne ustanove, župnije ali drugačna združenja.
Vprašanje nastane, kaj je novica, ki spada v časopis? Kakor svetovno časopisje pretirava tako, da išče in poroča samo o temnih straneh in dela senzacije, tako pretiravajo drugi, ki pravijo, naj se ne poroča o slabih novicah, da ne bodo bralci dobili o nas slabega vtisa. Tudi to je varanje bralcev, ki imajo vso pravico, da so pravilno poučeni o vsem, dobrem in slabem, kar se v javnosti in za javnost zgodi ali govori. Tudi Cerkev dandanes povdarja to pravico človeka. Važno je, da ni ne dobri ne slabi novici primešane nikake tendence, ki bi zavajala javno mnenje. Da je pa tako poročanje mogoče, pa mora biti poročevalec svoboden, neodvisen in prežet s težnjo povedati samo resnico.
Kampanje za deber tisk ponehavajo
Slovenstvo v ZDA in v Kanadi bo živo in delavno toliko časa, dokler bo naš tisk svobodno in živahno napredoval. Izgledi pri sedanjem stanju niso najbolj'rožnati. Za naš tisk bo treba kaj več storiti, kot trenutno delamo. Slovenci v Torontu smo vsaj že pred desetimi leti začeli s kampanjami za dober tisk. Apostoli takega tiska so šli vsako leto od hiše do hiše in propagirali za: “Duhovno življenje,” “Božjo besedo,” ‘Ave Marijo,” Mohorjeve knjige, “Ameriško domovino," “Katoliške misijone” in morda še kaj. Pozneje se je seznam dobrega tiska začel krčiti, take. da so letos ostale samo še tri nabožne revije: “Božja Beseda,” “Ave Marija” in “Katoliški misijoni.” Tudi smer kampanje se je temeljito spremenila. Smisel za naš dober tisk pada, zgleda, da apostolov, ki bi ga razširjali, ni več. Po policah pa ležijo kupi knjig, ko je vendar toliko naših ljudi, ki ne berejo ne časopisa ne revije in tudi ne knjige, ki piše v jeziku njihove matere.
. Do sedaj smo še tako srečni, da nam tiskane besede in to svobodne, ne manjka. Še lahko zasledimo svoj duhovni obraz v tem tisku in še lahko srkamo slovensko miselnost iz duhovnega bogastva mojstrov slovenske besede. Ali ni v tem našem tisku duhovna dota, ki naj bi jo zapustili našim otrokom? Ali bo z nami leglo- v grob tudi slovenstvo? Med vojno je okupator požigal slovenske knjižnice. Ali bodo za nami NAŠI OTROCI metali slovenske knjige v ‘gar-
statistika veliko pove. Leta 1959 bage„; da jih tuji smetarji od.
Frontenac, Kan. — Spoštovani! Najprej Vam pošiljam prisrčne pozdrave iz daljnega Kansasa. Sporočam Vam, da sem prejela Vaše obvestilo in hvala zanj. Morebiti bi bila res pozabila in ne bi želela, da bi mi list cena nanj. Stara sem že 88 let. Čeha nanj. Stara sem že 88 let pa še vedno rada berem. Zelo mi ugaja Ženska košarica in povest Deseti brat.
Tu Vam pošiljam naročnino za eno leto vnaprej.
Zdaj pa Vas vse skupaj prav do- zares veseli, če zvedo, da je lepo pozdravljam in zbogom! tu pismo iz argentinskega Bue-!	Mrs. Mary Kreus
so bili časopisi v Ameriki po svojem papirnatem obsegu dvakrat večji kot leta 1939, toda 1. 1939 so prinašali dvakrat toliko novic kot leta 1959.
Kje je po vsem teh odgovornost do bralcev, ki imajo pravico, da so pravilno informirani. Krivdo ali vsaj del krivde nosijo seveda tudi bralci, ker je hlastanje za senzacijami postala njihova vsakodnevna potreba.
Grešimo tudi mi
Kdor hoče kot poročevalec pred Bogom in pred bralci vestno izpolnjevati svojo nalogo, tedaj mora poročati samo to, kar je res novo, kar se je res zgodilo in kakor se je zgodilo.-Njegova naloga ni novice razlagati, temveč poročati. Sam nima pravice, da bi novicam dajal posebno barvo, po lastnih željah ali pa po željah kakih nadrejenih. Razlaganje novic je stvar uredništva, ki to stori na podlagi točnih informacij poročevalcev.
Med poročanje torej ne spada poučevanje, pridiganje, polemiziranje ali celo napadanje. Naloga svetnega časopisa — tako katoliškega kot nekatoliškega — je torej poročanje in informiranje bralcev ter razlaganje novic,
peljejo in upepelijo? Kdo bo potem še pisal in bral svobodno slovensko besedo?
V domovini ne sme ne knjiga ne časopis opisovati duhovne podobe slovenstva, tiste podobe, ki je stoletja ohranjala naš rod, ker je nastajala iz prvin in lepot jezika našega Prešerna, Slomška, Gregorčiča, Cankarja, Preglja in drugih velikanov slovenske besee. Doma mora tudi materina beseda služiti tuji učenosti, ki zgodovino potvarja in iz zločinov dela junaštva. Najbolj žalostno pa je to, da se tudi med nami porajajo znaki, da ta tuja učenost sili tudi med nas (zaradi lepote jezika menda) ... in celo med naše otroke, med šolsko mladino. Kar je prineslo toliko telesnega in duhovnega gorja nam, to naj sedaj napaja duševnost naših najmlajših in to 12 edinega razloga, ker je posoda —1 jezik — lepa. Zastrupitev ni nič manj nevarna, če jemljemo strup iz lepe posode. Nihče ne bo jemal strupa, če mu kruha ne manj' ka, zlasti pa ne bo jemal strup3, če mu belega kruha preostaja, h1 Slovenci v svetu imamo obilic0 dobre duhovne hrane zase in za našo mladino v dobrem in svo-
razlaganje stanja in dogodkov. J bodnem slovenskem tisku.
KANADSKA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
Smrt ga je iztrgala iz naše srede
Med nami Slovenci v Torontu Se smrt bolj redko oglaša. Ven-^ar nam je vedno žal, kadar koša pospremimo k Sv. Križu na Nadnje počivališče. V soboto, 6. februarja, smo odpeljali tja vsem r°Jakom dobro poznanega g. Leopolda Springerja z Oakwood ^'Ve- Zavratna bolezen mu je pretrgala nit življenja. Več let Ee je boril, da bi še ostal s svojo družino med nami, veliko je tr-Pe^> a je končno 4. februarja pod-^egel in vdano izročil svojo dušo
Stvarniku.
Pokojni Leopold je bil doma Dola — Straže pri Novem brestu, že s 14. letom je odšel od ^oina v Novo mesto učit se kro-iaštva. Pozneje je bil istotam Zaposlen v poštni službi. Veliko svojega prostega časa in sposob-^osti je posvetil orlovstvu in K. kjer je zavzemal vodilne vlo-Leta 1945 se je kot zaveden atoliški Slovenec umaknil pred komunisti v tujino. Sprva je bil ^ Pragli kot krojač v slovenskem D-gunskem semenišču. Ko se je Preselilo v Argentino, je pri-
verno nalagajo, to je posojajo tistim, ki ga potrebujejo.
Po poročilih bodo člani glasovali tudi o dividendah, ki bodo letos izplačane vsem, ki so nosili v Hranilnico in bodo izvolili nove odbornike, na mesta, ki se letos izpraznijo.
Upravni odbor vabi vse člane, da udeležbo na občnem zboru vzamejo, ne kot dolžnost, temveč kot svojo demokratično pravico, s katero more vsak član na občnem zboru odločilno posegati v razvoj svojega denarnega zavoda. Zato naj bi res prišli vsi, ki jim je to količkaj mogoče.
Občni zbor bo ob pol dveh popoldne v cerkveni dvorani na 609 Manning Ave.
Upravni odbor
L. Ambrožič, st.:
Kako sem doživljal doma
komunistično rovohicijo
(Dalje)
Spital na Koroško, od kole leta 1948 odšel s krojaško
Šel
der
lupino v Kanado. Pred 15 leti je v Torontu poročil tedanji 2uPnik g. dr. J. Kolarič C. M. gdč. Ivanko- Starin, ki mu je a-a v zakonu štiri deklice, ki "ftes žalujejo za svojim očetom. ^ Torontu je bil ves čas dela-član slovenske župnije in Cfirkvenega društva N.I.J. Bil je
tudi
zastopnik nabožnega ver-
jmega mesečnika “Ave Marija.’ rl dobro stvar je bil vedno vnet, Mdodaren in delaven; naj mu ° ®0g plačnik!
Pogrebno sv. mašo je opravil llPuik fare Marije Pomagaj č. D A. Prebil C. M. ob asistenci dr. Blatnika in S. Boljka ' d- Ob krsti v cerkvi mu je ^v°rii v slovo in zahvalo žup-j,. ' Ob odprtem grobu se je od poslovil g. S. Boljka C. M. . udeležbi številnih prijateljev ‘‘^znancev.
„ 6111 ge. Ivanki in hčerkam ter t , <^ri^om naše iskreno sožalje, °jnemu Leopoldu naj pa Bog ,akl°ni nebesa!
Vabii
V
Ho na občni zbor
j nedeljo, 21. februarja, bo a Hranilnica in posojilnica enskih župnij v Torontu
slov,
SVo-jp
Q) vje redno letno zborovanje ali Pi'a 1 2k)or’ kak°r pravimo. U~
ori :stvu k
Hudo ju bomo pogrešali
V četrtek 11. februarja se je kot blisk raznesla po Torontu novica, da nas Slovence v Torontu zapuščata preč. g. Stanko Boljka C. M. in z njim brat Ciril, ki odhajata na službeno mesto v Montreal.
Kratka novica, na zunaj prav nič posebna, saj se ljudje na službenih mestih neprestano menjajo. Suha je ta novica tudi za tiste, ki jo bodo brali daleč od naše slovenske skupnosti v Torontu. Nam pa, ki smo imeli čast in milost, da je bil g. Stanko Boljka eden naših dušnih pastirjev, se je ta novica zarezala v srce in to globoko. Težko bi bilo v tem trenutku preliti v besede in spraviti na papir, kaj večina vernih Slovencev misli in čuti ob tej prestavitvi. Ni preveč, če zapišem, da žalujemo in bomo žalovali za obema in še predvsem za g. S. Boljkom. Žalujemo grešniki, ki nas je spovedoval in dvigal v spovednici, žalujejo pravični, ki jih je vodil. Žalujemo za dobrim in izobraženim govornikom ter predavateljem. Žalujejo družine, ki jim je prinašal duhovnih obiskov, žalujejo bolniki, ki sta jim z
Kako je tudi še danes komu-
bratom Cirilom prinašala z	na-	razumljivo.	Osebni doživljaji,	stvar.” — Koliko je imel ta An-
smehom tolažbe in pomoči.	Ža-	ki jih je pisatelj doživel s pri-	glež prav, naj vsak sam preso-
lujejo Marijini Legionarji	—	padniki teh	ver, lepo ponazoru-	di, saj se je o Titu že veliko pi-
mladi fantje in dekleta —	za	jejo razlago	teh verstev. Morda	salo; tudi njegova razkošna po-
svojim vodnikom in prijateljem. Je meni knjiga še zato toliko tovanja so znana.
Tudi Katoliška ženska liga je bolj ugajala, ker sem vsa ta ver-zgubila v njem modrega duhov- sfva tudi sam študiral in večino nega voditelja. Žaluje vsa slo- t0*1 krajev, razen Japonske, tudi
venska srenja, ker je zgubila videl in se "veliKokrat ude-jnjzem svetovno povezan, se je duhovnika po božjem Srcu. !lezi1 budističnih pobožnosti v ;epo pokazalo pred nekaj dnevi.
Zbogom, brat Ciril, — trikrat' budističnih templjih in pagodah Komaj so Amerikami bombar-zbogom naš dobri pastir in du- na Kitajskem. Ko bi bil dr. Lud- cprali Severni Vietnam, že so
vik Čepon tem verstvom dodal;bili protesti p0 Vsem svetu. V Mxafucionizem in še malo porontu so takoj organizirali gioolje razložil taoizem, bi imeli protestno povorko pred ameri-v tej knjigi celoten^pregled vseh konzulat z napisi in vzkliki:
“Mi hočemo mir, ne vojsko-. A-merikanci zapustite Vietnam in
hovnik g. Stanko Boljka!
Slovenci iz Toronta
—------o-----—
ST 1 stiiišarske Mmm
glavnih verstev v Aziji. Ko sem TORONTO, Ont. — Smučar-'to knjigo bral in ob njej obču-ske tekme so napovedane za 27. doval pisateljevo duhovitost in
in 28. na lovski farmi v Ban- živahen način pisanja, sem se po nekaterih drugih državah, croftu. Tekmovanje bo v nasled- spomnil na tista nepozabna leta, zlasti v Rimu in v Moskvi. Jav-
pojdite domov!” še hujše je bilo
njih disciplinah.
1.	Slalom — člani
2.	Biatlon — člani
3.	Smuk — članice
4.	Smuk — mladci Za to
v° :Sva :se skupaj v Škofji no propagando znajo komunisti Loki- Kolikokrat^je kaka nuna ze|0 dobro narediti. Isto je bilo, izjavila, ko je slišala dr. Ludvi- k0 so Amerikanci skupaj z Bel-ka Čepona peti bil je rektor gjjcj prig]j v Kongo rešit misi-pri uršulinkah. Kako svet nio- jonarje_ j^ar delajo komunisti v veselo družbo, kot so ra biti ta -duhovnik, ko tako le- velikem, delajo tudi v malem, naši smučarji, je -društvo pri- PP poie!” hi ko bi katera od teh Spominjam ge s Kitajske_ Do_ pravilo lepe pokale za prva me- ^stičnih dus brala to njegovo kler ni na Kitajskem zavladal sta'	I^jigo, i go ovo spec izjavi a. komunizem; nas je imei0 kitaj-
BIATLON se bo vršil že V Kako svet mora biti ta duhov- sko ljudstvo rado; ne le katoli-soboto popoldne, proga bo vozi- juk, ki tako lepo piše!” Res mu xani tudi noeani Ko smo urila mimo farme okrog hriba, vse i0 treba čestitati za to knjigo. šli	Ssijonarji na jAŽ-
tarče bodo pri farmi.	|v slovenskem slovstvu snm do- no Kitajsko in dobili svoj misi-
SLALOM proga bo imela vi- prvič knjigo, ki nam je v jon; so nas Kitajci povsod spre-šinsko razliko 100 m in bo dol- ^vi besedi in v slikah zelo pri- jek z veseljem in celo z godbo, ga okrog 400 m.	!bližala azijska verstva in dopol- Ko je pa zavIadai komunizem,
Oba SMUKA bosta imela pri-:ilUa l0,..ivar pHsjo razni sloven- se je pa takoj marsikaj spreme-bližno isto višinsko razliko, le ski misijonarji v misijonski me- nji0 Pogani so nas še vedno
sečnik: Katoliški misijoni.
imeli radi, nekateri celo rajši kot prej in so se začeli bolj jav-Z velikim zanimanjem čitam ljati za vstop v Cerkev, češ da
smučarje preč. g. Lojze Ambrožič.
Vse ljubitelje belih poljan kličemo na korajžo in na svidenje v Bancroftu!
Za nadaljne informacije pa kličite: 261-6383 HU 8-7837.
STZ Toronto
Newtorantske novice
Mesec februar smo v župniji: revij izpod peresa preč. g. Jože
, Aoii, kreditni in nadzorni od-J°r’ K j
D°do ta dan pokazali član-ali bolj pravilno solastni-p0 ’ kako so v preteklem letu 5e k- ariL 2 denarjem, ki jim d zaupan, da ga hranijo in
potovanja i!SS
‘ Avenijo z ladjo od $329.25 °be smeri. — Isto tudi za p,, Vaših sorodnikov.
sar^ STROKOVNA potniška pi-avi0a’ fastopn,iki vseh važnih in ladijskih družb z togj 0Tplnejšimi uslugami od fo-be za potni list do vseh itd, ^art’ najetja avtov, hoteli Za dobra mesta 1965 re-lraite čimpreje brezobvezno!
CENE za avion Y Jana.—Toronto, Can. $267.60. lit6vas napravimo prošnjo za vse-Pa ol pabavimo karto, predvsem _pcNO obvestimo
obvestimo o prihodu.
san	sorodnikov sedaj skraj-
^ Post°Pek.
km!!Srna izven Toronta odgovar-lsti dan!
bbRpQSK:i BANKOVCI, trav-tCheques, kovčki, vi-Vgw TAVN! NOTAR, e SLO-.	KNJIGE IN PLOŠČE.
travel
MRVICE LTD.
zSS College St.
WA 3-4888
Brezmadežne posvetili verskemu in, katoliškemu tisku. Preč. g. Jože Plevnik, S.J., je ženam Katoliške Ženske Lige in možem Društva Naj svetejšega Imena Jezusovega predaval o predmetu: Kaj naj beremo? Lepo je razložil, naj beremo to, kar smo. Smo najprej katoličani, zato naj beremo najprej verske, katoliške knjige, revije in liste. Ker gre tu predvsem za versko izobrazbo in katoliško gledanje na vsa dogajanja v svetu, ni važno, v katerem jeziku te knjige beremo; važno pa je, da beremo v tem pogledu vsebinsko najboljše knjige in v tistem jeziku, ki ga najbolje razumemo. Smo pa tudi Slovenci in kot Slovenci imamo narodno dolžnost, da beremo in naročamo: tudi slovenske knjige, revije in liste. Končno smo tudi kanadski državljani, zato je prav, da čitamo in naročamo tudi kanadske knjige in revije, zlasti take, ki nas seznanjajo z življenjem, delom in običaji naše nove domovine — Kanade. Razna vprašanja in pripombe so v debati predavatelja ta izvajanja še bolj osvetlila. — V okviru Društva Naj-svetejšega Imena Jezusovega smo izvedli tudi tiskovno kampanjo: 35 fantov in mož je hodilo od hiše do hiše, pobiralo naročnino na že naročene verske liste, ter obenem pridobivalo nove naročnike.
da bo proga morebiti krajša. To, tekmovanje bo v nedeljo popoldne.
Tekme vodi načelnik smučar-'tudi Zbornik Svobodne Slove- mora biti gotovo naša vera do-skega odseka dr. Peter Klopčič,' nije. Posebej me je zanimala bra, ker nas komunisti ne mara-pomaga pa mu, ves smučarski'anketa: Kaj sodim o komuniz- jo. Težave so nam začeli delati odsek.	j mu. Ko bi bil urednik naprosil tisti katoličani, ki so nam bili
Za prenočišče bo poskrbljeno,'med Slovenci še kakega Sloven- najbližji in so stanovali zastonj vzemite pa seboj spalne vreče‘ca, ki je poleg slovenskega ko- v misijonskih hišah. Ti so pa in tudi nekaj prigrizka, če boste | munizma doživel tudi kitajski potem skoraj vsak teden izzvali tam čez noč. V nedeljo bo pa na; komunizem, bi bila ta anketa kak javen nastop pred cerkvijo STZ farmi imel sv. mašo za gotovo še pridobila. Takih je pač!zoper mene in zoper g. Wolban-
malo. Gotovo bi pa dr. Janež, ki j ga. Začeli so kričati, da smo sla-je odšel iz celine na Formozp, ali g. Wolbang ali kak drug misijonar znal lepo opisati komunizem, kot ga je doživel tudi ha Kitajskem. Vendar je pa sodelovalo toliko različnih Slovencev iz različnih poklicev in različne starosti, da je slika o tem, kaj mislijo begunski Slovenci o komunizmu, dokaj jasna.
Ker komunistični sistem ni enostaven in se tudi s stalnim spreminjanjem taktike vsaj na zunaj stalno spreminja, je jasno, da ga je nemogoče vsem e-nako opisati. Nekateri pisci so se zelo trudili, da bi komunizem prikazali v čimbolj negativni o-ceni in so se zelo potrudili, da so zbrali vse, kar je v komunizmu slabega. Nekateri so se pa spet trudili, da bi odkrili na komunizmu tudi pozitivne stvari kot reakcijo na zlorabe, ki so se godile v človeški družbi. Vsekakor so tudi ti doprinesli važen delež k jasnejši sliki o komunizmu. Posebno me je zanimala u-gotovitev nekaterih, ki so trdili, da se večkrat zdi, da danes mnogi vodilni komunisti bolj gledajo na to, kako bi ostali na oblasti, kakor da bi ohranili čisto komunistično ideologijo; torej za to, kdo bo imel
beremo in se že tudi mi zadovo-j vodstvo v svetu, kakor da bi za-jrajo izvršiti komunisti:	zbuditi
Ijimo le z gledanjem televizije j vladala čista komunistična ide-^v ljudeh odpor proti duhovni-in s poslušanjem^ radia. Umske ologija na svetu. To je tudi kom, sedaj često store namesto sposobnosti se v človeku vse bo-'glavni vzrok vseh trenj med ki
ta' Ferkula. Dotaknil se je mimogrede tudi naših župljanov in je nekaj družin celo stavil za zgled. Za župnijo, ki ne šteje niti 200 družin, je kar zadovoljivo, da ima 120 rednih naročnikov Mohorjevih knjig, vsaj toliko tudi naročnikov na verski mesečnik Božja beseda. Nekateri imajo pa še Ave Marijo, Katoliške Misijone, Duhovno življenje. Od katoliških listov pa Ameriško Domovino, če je katera slovenska župnija v Kanadi in v Združenih državah v tem pogledu boljša. Vendar pa ideal še vedno ni dosežen, dokler ne bo imela vsaka slovenska družina v naši župniji vsaj po en slovenski verski list. Zelo pa dam prav preč. g. Jožetu Fer-kulu, da Slovenci vse premalo bolj borba
bi duhovniki, zločinci, in skušali privabiti čim več ljudi, da bi vzbudili pozornost. Kmalu sva z g. Wolbangom odkrila, da so naščuvani od komunistov, in tudi, ko je prišlo do ljudskega sodišča, so nas le ti katoličani tožili.
Podobne stvari doživljamo v Torontu že od prvega početka do danes. Redko je v teh 13 letih mojega bivanja v Torontu minil kak mesec, da ne bi doživeli slovenski duhovniki kakega izpada, ki je Slovence razburil proti nam. Zdaj smo “kradli cerkveni denar”, zdaj bili nespodobni in smo na slovenskem letovišču počenjali nenravnosti,” drugič smo spet začeli “ljudi odvračati od cerkve, ker smo dali v cerkve Goršetove moderne ki-potem smo bili spet krivi, so usmiljenke šle itd. itd.
P0
da
Zadnja leta pa že “vpeljujemo v slovenski župniji komunizem”. Kdo v ozadju proži take neumnosti zoper. duhovnike in ljudi vznemirja in jih pridobiva zoper duhovnike, ne bom ugotavljal. Dejstvo je, da vsi ti, ki tako delajo, odlično služijo komunizmu, pa četudi istočasno mislijo, da so najboljši protikomunisti. Tisto delo, ki ga sicer mo-
lje razvijajo ob zbranem čita-nju knjig kakor ob gledanju televizije in poslušanju radia. Ko-
tajskimi in ruskimi komunisti in ne v ideologiji. Kar se Tita tiče, ne bom nikdar pozabil, kaj
likor bolj bo med nami pojema-j mi je dejal nek Anglež v Indiji
vi bomo v notranjosti postajali, j dobesedno ponovim njegovo Ko: sme: že pri vprašanju čita-Trditev: “Dobro poznam Tita in nja knjig, bi opozoril na sloven- vam napovedujem, da bo v svo-sko knjigo, ki je res čitanja jih političnih manevrih svetov-vredna. Ponovno je bila že orne-'no javnost
Pred nekaj tedni sem bral v
njih drugi. Ravno tedaj, ko'so v Torontu nekateri najbolj vpili, da sem prikrit komunist, mi je jugoslovanski konzul gladko odbil prošnjo, da bi dobil iz Jugo-lo čitanje knjig, toiiKo bolj plit-jže v začetku leta 1946. Skoraj slavije sestre, češ da sem zločinski duhovnik. Prav gotovo nismo duhovniki svetniki in imamo veliko napak; a dober katoličan duhovnika opozori na napake med štirimi, očmi; in če ne zaleže, pove stvar njegovim cerkvenim predstojnikom; nikdar pa ne širi med ljudstvom neza' dovoljstva zoper kateregakoli duhovnika. V Torontu ta gonja proti duhovnikom skoraj vzdr-žema ostaja, kar pride nasprotnikom Cerkve in duhovnikov zelo prav.
j j-------- še zelo presenečal.
njena ta knjiga izpod peresa Kajti vodilo njegove politike dr. Ludvika Čepona: BEŽNA bo: čimdalj ostati na oblasti in SREČANJA z verami Indije,'čim lepše osebno življenje si u-južnoazijskih dežel in Japonske. ‘ stvariti, pa četudi bo treba me-Redke so knjige, ki sem jih pre- šetariti s komunistično ideolo-bral s tolikim zanimanjem kot gijo. Kajti Tito je človek, ki ho-Ameriški Domovini uvaževanja j to knjigo. Jezik ima pisatelj ze- če 'imeti najprej oblast ih hoče vreden Članek glede naročanja'lo lep; težke stvari razlaga jas- življenje uživati, komunistična in čitanja slovenskih knjig in no in tudi preprostim ljudem ideologija mu je postranska
Jeseni v letu 1944 je bilo sestreljeno od nemške protiletalske baterije ameriško izvidniško letalo. To je bil strmoglavski napadalni bombnik, ki je bil šta-cijoniran v Anconi v Italiji. Bil je na izvidniškem poletu nad progo Zalog-Ljubljana. Potem, ko se je letalo vnelo, se je iz njega spustil ameriški pilot, rezervni stotnik letalskih sil USA, Maurice A. Brash, iz 307 Merrill Ave., Muskegon, Michigan, USA. Bil je zelo ožgan po obrazu in rokah. Imel je srečo, da ni podel v roke Nemcem, pač pa domobrancem iz Dev. M. v Polju. Prvi ga je dobil ob bregu Save domobranec Rudi Hirš-eger. Na postojanki so mu nudili takoj zasilno bolniško pomoč, ga preoblekli v domobransko uniformo, nato ga pa odpravili v ljubljansko Leonišče, kjer ga je zdravil dr. Meršol in mislim, da tudi dr. Janež. Po delnem o-krevanju v Leonišču ga je prevzela naša domobranska četa in ga prepeljala na Dobrovo. (Naj v zvezi omenim, da se je po prihodu v Ameriko kmalu oženil in vzel za ženo katoličanko in sedaj živi že ves čas v zelo srečnem zakonu.) Dobili smo zanj pripravno podstrešno sobo v naši vasi. Občina mu je bila v pomoč v hrani, dr. Puc mu je nudil zdravniško pomoč, domobranci so pa pazili nanj, da se mu ni zgodila kaka neprijetnost ter gledali, da je ostalo1 vse v največji tajnosti. Amerikanec je sprejemal vse z veliko hvaležnostjo in bil je ves srečen, da smo ga obvarovali pred Nemci, da ni prišel v njihove roke. Kdor je preživljal revolucijo, ta bo verjel, da takele reči niso bile lahke in brez skrbi. Bili smo vsi, ki smo bili pri tem prizadeti, stalno v velikih skrbeh, kaj bo, če bo prišlo to Nemcem na nos. Vendar se pa kaj takega ni zgodilo. Ko je toliko okreval, da ni potreboval več zdravniške pomoči, dobre postrežbe in poste-lje, ga je neke noči odpeljala precej močna domobranska patrulja proti št. Joštu, kjer so ga na dogovorjenem kraju prevzeli četniki. Pri njih je bilo zbranih že več Amerikancev, ki so na en ali drug način po nesreči zašli v naše kraje. Ti so, kakor so culi, odšli pozneje s četniki na Dolenjsko, kjer so jih po neki izdaji baje zajeli Nemci s četniki vred. Kako se je potem v Nemčiji godilo našemu Brashu, ne vem. Vem le, da je prišel domov živ in zdrav. Ker so Nemci takrat že čutili, da jim bije zadnja ura, morda niso upali ravnati in postopati z njim preslabo. Vedeli so, da prihaja tudi zanje obračun. Zato se je zdelo, da so v nekaterih rečeh začeli popuščati. Dočim so na zunaj kazali še vedno vsemogočnost, kot da je to, kar so oni postavili, za večno. Njihova brutalnost in oholost jim je ostala do konca vojne — do' zloma hitlerizma.
V takem in enakem pehanju in delu smo prekoračili leto 1944 in prehajali v 1945. Močno smo upali in verovali, da se bodo zapadni zavezniki izkrcali nekje ob Jadranu. Ali. pa vsaj po Italiji prodirali proti Trstu, kamor jim bomo šli nasproti. V skrbi in nesreči smo se prijemali za vsako bilko, pa vsaka se nam je utrgala. Jaz sem stalno premišljeval, kaj naj storim, da rešim sebe in družino. Od tistega časa, ko sem poslušal dr. Kuharjeve govore iz Londona po radiju, mi je stalno brnelo v glavi tisto, ko je naročal, nekako takole: Domobranci, združite se z Osvobodilno fronto in poravnajte svoje spore med seboj. Če tega ne storite, bo nastala velika katastrofa. Približno tako je povedal. Ker sem vedel, da je to nemogoče, zato se me je bolj prijemala druga njegova izjava, ko je dejal:	Tisti
pa, ki mislite, da vam je to nemogoče, pa vsaj vrzite nemško
orožje proč in bežite daleč proč od sovražnika (Nemca je s tem mislil). Rešite se pravočasno in bežite, kakor morete in kamor morete.
Dr. Kuharja sem poznal kot urednika Slovenca, dobrega duhovnika in odličnega časnikarja. Nekaj časa je bil tudi pri Jugoslovanskem poslaništvu v Parizu. Takrat sem mu pisal in ga prosil za posredovalca v neki važni stvari v Franciji. Takoj je stopil v akcijo in mi uslugo častno izvršil. Ker sem mu popolnoma zaupal, sem vedno premišljeval, kako naj se rešim in kam naj bežim? Pa nikakor ne sam. Kamor jaz, tja tudi družina. Poleg skrbi, kam in kako, me je zelo skrbelo, kako spraviti na pot Zeno. Nič pri dobrem zdravju ni bila in vedel sem, da se bo držala doma kot klop kože. Druga skrb je pa bila, kako težko bo na poti z očetom, ki so bili naglušni in slabega vida. Manjkalo jim je le še malo do polnih 90 let. Naj takoj povem, da so nam oče umrli ravno en mesec pred našim odhodom, v starosti točno 90 let. Marsikdo me je vprašal, kaj bi napravil, če bi ob odhodu oče še živeli. Vsakemu sem povedal, da bi jih ravno tako' vzeli s seboj kot smo druge. Bil sem jim pa hvaležen, ker so mi eno skrb odvzeli.
Sedaj mi je ostala le še žena. Za otroke sem .vedel, da bodo vsi veseli, ko jim bom povedal, da gremo na pot. Bila je pa pri nas tudi moja sestrična “Robi-dovčeva teta”, kakor so jo otroci imenovali. Bila je pomoč ženi, odkar mene ni bilo doma. Nameraval sem vse prepustiti njej, naj bi vodila do nadaljnega, kakor bi mogla, vedela in znala. Mislil sem, njej komunisti ne bodo nič naredili, čeravno je bila vsa gcrka njim. Pa sem kmalu uvidel, da iz tega ne bo nič. Ona bi nikakor ne hotela ostati sama. Dejala je, da če bi tudi mi ne šli, bi ona šla. Bila je zelo huda na frtizane (partizane), kakor jih je ona imenovala. In še to: Če bi sestrična ostala, bi se žena še težje odtrgala od doma. Zato sem naredil sklep, da bom živino, prašiče in perutnino oddal sosedom, kateri bodo hoteli kaj prevzeti, mi pa gremo vsi. Pri tem je tudi ostalo. Začel sem jih pa že več kot mesec prej na to pripravljati. No, saj drugih ni bilo treba dosti pripravljati. Pač sem jim povedal, da se to in to lahko zgodi. Očetu pa sploh nisem nič omenil. Le žena, ta me je skrbela in vso svojo majhno spretnost sem porabil, da bi ji še bolj ne strl živcev, katere so ji partizani tako zelo uničili. Tiste dneve sem hodil skoraj dnevno domov, ker so začeli oče nekako hirati. Tako sem ženi lahko vsak dan nekoliko na “dušo popihal”. Že po enem tednu so pa umrli oče. Le dva do tri dni so poležavali, pa so dozoreli in odpadli. Kakor je očetova smrt žalostna, a je tačas kar pravi čas prišla. Za žalovanje tistikrat itak ni bilo časa. Hvalili smo Boga, da so lepo doma na postelji umrli ter da smo jih lahko lepo pokopali. Saj so tiste čase ljudje na tako različne in grozne načine umirali. Očetova smrt je bila olajšanje za naše begunstvo.
(Dalje sledi)
Eiffelov stolp v Parizu zavarovali proti samomorom
PARIZ, Fr. — Znani Eifellov stolp v Parizu je visok par čevljev manj kot 1,000, torej prava vaba za samomorilce. Stolp je kot razgledna točka v obratu že 75 let. V tem času je 370 oseb skočilo ali padlo s stolpa. Samo dve ženski sta bili tako srečni, da se nista pobili do smrti.
Proti samomorilcem so imeli do sedaj zavarovano samo najvišje nadstropje. Sedaj so zavarovali z žičnimi ograjami še dve nadstropji pod vrhom. Nove varnostne naprave so napravili po vzorcu na Empire State Building v New Yorku.
PATRICK A. SHEEHAN:
!i»y!S
L

“Bog Vas varuj, dobra žena! Danes je gotovo premrzel večer, da bi človek ostajal zunaj, in mrssel prostor ste si izbrali za počitek.”
Žena ni odgovorila.
“Nocoj bi si morali, uboga žena,” je nadaljeval starec ljubeznivo, “poiskati prenočišča, če ne zase, pa vsaj za svojega majhnega otroka.” Žena je dalje molčala in se ni obrnila. On je začel brskati po žepu in je vzel Srebrnjak. “Nate, uboga žena,” je re-
CHICAGO, ILL.
FEMALE HELP
NURSES, REGISTERED
WALTHER MEMORIAL HOSPITAL LOCATED IN CITY now accepting applications for permanent positions. New department and medical surgical units now completed. Positions available days PM and nights. 1 and 4 room and several 2 room apartment available. Prevailing salaries and shift differential. We know you will enjoy working in our hospital, where the employment program is for you. Apply, write or phone
1116 North Kedzie Chicago, Illinois	CA 7-3100
(33)
""keypunch operator
For data processing operation.Young v/oman, 18 to 22, with at least 1 year experience. Salary commensurate. New office. Excellent fringe benefits. 105 W. Adams, 263-3496.
(35)
HOUSEHOLD HELP
EXPERIENCED WOMAN age 25-50, General housework and child care. 4 children, 2 school age. Top salary. Must love pets. Live in. Own rm, bath. Nr. Lake & beach. Write 1000 Lake Shore Blvd., Evanston, or ph. 328-2996.	(32)
HOUSEKEEPING AND CHILD CARE.
Live in. Children 14, 10, 9, 7 and 2. Own rm. TV. Top starting salary. 5 days. Current Refs. Ph. 358-7137.
(33)
MALE HELP
IMMEDIATE OPENINGS
SAMPLE MAKERS WANTED
For Research Development. These are permanent positions with a national organization who make Toys and Housewares. Excellent opportunity for right men. Apply in person or phone.
STRUCTO MEG. CO.
East On Highway 75 Freeport, Illinois Tel. (Area Code 815) 232-2111
(32)
ENVELOPE
ADJUSTERS - CUTTERS
Experience preferred but will train. If you have a good mechanical aptitude and good work record v/e have an excellent opportunity for you. 4_,oop location, first or second shift, excellent starting rate, permanent.
Call Mr. Boyd — WA 2-2710
(35)
MULTIPLE COIL WINDERS Wirers • Solderers
Light and airy plant. — Insurance benefits. Interviews 9 to 3 P. M.
RAYPAR ELECTRONICS INC. 7810 West Addison Street
(34)
kel in ji ponudil denar. “Nimam veliko, pa Gospod je bil dober z menoj in mi moramo biti dobri z vsako ubogo stvarjo, ki je česa potrebna.”
Ona je z jezno kretnjo sunila njegovo roko proč; dvignila se je v vsej svoji veličini in pogledala starca z žgočimi očmi.
“Edmond Connors,” je dejala, “jaz Vas poznam, a Vi mene ne poznate. Toda pojdite po svojih potih in pustite meni mbja. Slednjič bo bolje za Vas.”
“Saj nisem mislil tako hudo,” je odgovoril Connors ponižno. ‘‘Menil sem, da bi bil umor videti Vas in Vaše maio dete na cesti v taki noči, kot je nocoj, in ničesar ne reči.” “Zakaj govorite meni o umoru? Ali nimate sami umora na vesti? In ali se ne ziblje vrv za Vas še sedaj?”
“Jaz nimam niti umora, niti kakega drugega hudodelstva na vesti,” je odgovoril krotko, “dasi Bog ve, da sem dosti velik grešnik. Vi niste popolnoma pri zavesti, uboga žena, in ne veste, kaj govorite.”
“Da bi vsaj bilo tako, Edmond Connors,” je dejala. “Ko bi mi vsaj Bog dal, da to noč popolnoma zblaznim. Tedaj bi lehko storila, kar sem
CHICAGO, ILL
REAL ESTATE FOR SALE
INCOME BUILDING, English Bsmt. Store, 1st floor flat, 2nd floor — 1 Lot with Rooming House & 2 separated vacant lots on 45th & Halsted. $35,000 for ALL. 924-5369.
(32)
DOLTON — 4 Bedroom Cape Cod. Liv.-din. room comb. Family size kitchen, 2, full baths, full basement. Low taxes. Exc. loc. $17,900. — VI 1-0581.
WILMETTE — BY OWNER 5	(2 unfin.) bedrooms — Older
ranch — Full basement — Alum, siding — Lot 50 x 187 — Near shops, transp., schools — Upper $20’s — Call AL 1-8955.	(33)
APARTMENTS FOR RENT
TWO MODERN 4 ROOM APARTMENTS.
1 with stove, refrigerator and space heater. Located at 1656 North Kim ball, second floor. — AL 2-7165.
hoteia storiti, ko mi je Bog ali zlodej Vas na pot poslal.”
“Ne vem, kaj mislite,” je rekel starec, sedaj zelo preplašen, “toda če ste mislili kaj hudega storiti sebi ali svojemu otroku, tedaj naj Vas obvaruje Bog in njegova blažena in sveta Mati. To je gotovo zadnje.”
“Ali bi ne bilo bolje zame, da umrjem in me zagrebejo,” je rekla nekoliko mirneje, ‘kakor da me preganjajo od hiše do hiše, od župnije do župnije, da mi vsakdo zalopu-tava vrata pred nosom in me kletev spremlja na cesti?”
“To je čudno,” je dejal starec, “saj imate vendar poročni prstan na roki kakor vsaka druga?”
“Da,” je odgovorila. “Ravno to je moje gorje in nesreča. Bila bi srečna žena, ko bi mb-gla zlomiti ta prstan in skriti kosce tam, kjer bi jih ne bilo moči najti.”
“Vsaj na svojega otroka bi morali misliti, ki Vam ga je Bog dal,” je rekel starec in pomilovalno opazoval plave oči, ki so strmele vanj iz bednega, lačnega otrokovega obraza. “In če sami sebi ne morete pomagati ali če mislite kaj prizadeti temu —”
“Na kaj bi mislila?” je vprašala izzivajoče, “če imate Vi umor na vesti, Edmond Connors, to še ni razlog, da bi tega tudi mene sumničili.”
‘‘Vidim, uboga žena,” je dejal starec počasi odhajajoč, “da niste iz tega kraja, dasi poznate 'moje ime. Nihče v tej župniji bi ne govoril tako kot ste Vi. In,” je pristavil grozeče, “bi tudi ne bilo dobro zanj, če bi.”
Zdelo se je, da so te besede vzbudile v nesrečni ženi neko skrito čuvstvo, kajti po kratkem premisleku je zaklicala za njim:
“Odpustite mi trde besede, ki sem jih ravnokar govorila proti Vam. Niste jih zaslužili in nihče ne ve tega bolje od mene. če bi smela vse povedati, kar povedati želim, bi bili z Vami, Edmont Connors, pri prihodnji obravnavi hitro gotovi. Toda moja usta so zaprta. A le zaradi te male stva-rice, moje Anice, ki mi je edina vez na zemljo, bo kmalu morje med menoj in Vašimi znanci. Mislim, da Vas je Bog poslal to mrzlo temno noč, da rešite mojo dušo pekla. Kajti umor, Edmond Connors, ki sem ga očitala Vam — to je bila laž — bi imela kmalu sama na duši.”
Starec jo je žalostno pogledal v vedno temnejšem Somraku. Nekaj v njeni zunanjo-
ttUslNJS&žs UFFOKAUmii
RESTAURANT — and Lounge Property Included.
Living quarters. Late license. McHenry County. Only $65,000. Phone for appointment. — BE 7-6435. (34)
SCHOOL STORE and Building. Growing business. Well established. 6 room living quarters. Good location, across from school. REASONABLE. Call VA 6-0206.	(33)
HELP WANTED
We have excellent openings on all shifts for REGISTERED NURSES AND PEDIATRIC NURSES We also need supervisors and assistant supervisors from 3 P. M. to H P. M. and assistant supervisors from 11 P. M. to 7 A. M.
Good starting salary plus differential for nights and afternoons.
Periodic increases semi annually.
100 bed hospital with rooms and apartments available nearby. For complete information write:
Mrs. Norris R. N.
HUNT MEMORIAL HOSPITAL
450 Maple, Danvers, Mass.
(34)
sti, v njenih besedah s temi [skrivnostnim namigavanji ga je privlačilo in zanimalo. Zdelo se mu je, da ga spremljajo plave otrokove oči in da ga prosijo zavetja.
“Sedaj ste, uboga žena,” je dejal, “zopet pri zavesti. O, dobro vem, da se ljudem včasi zblede vsled bede in nesreče. Tedaj se spomnite, da je to krščanska dežela, kjer b i vsakdo vesel vzel od Vas to lepo, malo stvarico v Vašem naročju in jo rešil mrzle reke: Nate, vzemite teh par šilingov in si kupite kaj gorkega zase, ker ste potrebni, ter se vedno spominjajte Boga in njegove blažene Matere.”
Iztegnila je roko in jo dolgo držala v njegovi veliki, žu-Ijavi dlani ter ga zrla z žarečim pbgledom, zasenčenim od skrbi. Tedaj je potegnila v nenadnem nagonu to veliko, močno roko k svojim ustnicam, se zavila tesneje v svojo bedno ogrinjalko in odšla. Starec je obstal in opazoval njeno visoko, dekliško postavo, ki je korakala po cesti in se temno odbijala od belega, snežnega ozadja. Nato se je obrnil počasi proti domu. Ko je prišel skozi vresje po bliž-
CLEVELAND, O-
Moški dobijo delo
Miium Mmmm
OFEMT0R
Mora imeti skušnjo. Nastaviti in obratovati.
ZAPOSLITVENI URAD ODPRT DNEVNO od 8 zjutraj do 4 pop. V soboto od 8 zjutraj do opoldne.
NATIONAL ACME GO.
170 E. 131 pri COIT
Enakopravni službodajalec
(32)
Female Help Wanted
V hlag spomin
OB DVANAJSTI OBLETNICI ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI OČE
Frank Lovšin
ki je izdihnil svojo plemenito dušo in se preselil v večno življenje dne 16. februarja 1953.
Gospod, daruj mu mir, naj večna luč mu sveti; ker si dobrote vir, uživa raj naj sveti.
Žalujoči otroci:
sin FRANK;
hčere: MARIJA, ANA, ANGELA in ALBINA.
Cleveland, O., 16. februarja 1965.
DISHWASHER
Part time, 3 times a week.
SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave.
EN 1-5214	(x)
MALJOGLAŠ!
Poizvedba
Tistega, ki bi kaj vedel o Virginiji ali Jean Brown, starost 46 let, ki je živela v •okolici Superior in St. Clair Ave. v času plinske eksplozije, lepo prosim, da pokliče MU 1-9227. Hčerka Carol.
— (35)
ZULiCH
INSURANCE
AGENCY
18115 Neff Rd. - IV 1-4221 Cleveland 19, Ohio
njici na vrh hriba, se je obrnil in pogledal nazaj. Postava žene se je jasno odbijala od temnečega se neba. Tudi ona je bila obstala in je gledala proti njemu. Ko je videla, da jo še vedno opazuje, je dvignila roko, mu zamahnila v slovo ter mu izginila izpred oči, kakor je menil, za vedno.
Bil je še bolj molčeč kot navadno, ko je zvečer sedel ob ognju in opazoval žarečo šoto in goreča drva ter velike oblake dima, ki so se valili z odprtega ognjišča skozi široki, zgoraj mračno zevajoči dimnik. Oči malega otroka so ga zasledovale. Vest mu je bila nemirna zaradi njega. Mislil je, da bi bil moral prositi ubogo izgnanko, naj dovoli njemu in njegovi gospodinji, da skrbita za otroka. Ena usta več pri skledi, to se ne požna. In Oni, ki hrani vrabce na sti-ehi, bo pomagal, da prežive tudi malo dete. Bil je prav zelo hud na samega sebe in nekolikokrat že na tem, da vstane in odide za izgubljencema. Toda tolažil se je, da sta že predaleč. Ko so pa zve-
čer molili rožni venec in prišli do pete vesele skrivnosti, se mu je vest zopet oglasila in v glasu mu je zatrepetala ginjenost.
(Dalje prihodnjič)
Oglašajte v “Amer. Domovmi”
Mrzel kraj
MANCHESTER, N. H. — Na gori Washington v New Hamp-shiru, najvišjem vrhu Nove Anglije, so zapisali doslej najnižjo temperaturo —50 F.
Oglašajte v “Amer. Domovin*"
COSMOS PARSELS EXPRESS CORPORATION
Po dogovoru s podjetjem “JUGOEXPORT” v Beogradu sedaj lahko naročimo za vas TELEVIZORJE ($125 ali več), HLADILNIKE ($108 ali več), RADIO-APARATE, ŠTEDILNIKE, ŠIVALNE STROJE, PRALNE STROJE, MOTOCIKLE, SKUTERJE, CEMENT in drugi gradbeni material, — vse, kar bi radi POKLONILI vašim sorodnikom in prijateljem v Jugoslaviji. BREZ CARINE, vse prvovrstni jugoslovanski izdelki, cena povečini franke železniška postaja prejemnika v Jugoslaviji, plačilo v U. S. dolarjih, preko
BiSIISS PARCELS EXPRESS CORPIRflTON
45 West 45th Street
Tel.: CI 5-7711
NEW YORK, N.Y. 1C036
HITRA, ZANESLJIVA POSTREŽBA
Mullally Funeral Home
ZRAČEVALNI SISTEM	AMBULANČNA POSLIJGA
POGREBI VSAKIH CEN
365 East 156th Street
KEnmore 1-9411

MILLING MACHINE OPERATOR TURRET LATHE OPERATOR
Nastaviti in obratovati. Nočno delo. Stalno. Izvrstni delovni pogoji. Prazniki in počitnice. Bolniška, življenjska, zdravstvena in nezgodna zavarovalnina.
JEIIGENJ TOOL SPECIALTY CO. 19520 Nottingham Rd. — 486-2100
Oskrbnika iščemo
Za delni čas, v zameno za stanovanje, dvojici, na 20150 20200 Euclid Ave. Moderno stanovanje z 2 spalnicami. Za sestanek kličite 944-6755 ali 261-2088.	(35)
dobijo delo
GOSPODINJA Iščemo gospodinjo ali dvojico, da bi stanovala v velikem domu v Richmond Heights in skrbela za starejšega moškega. Kličite AN 1-0486.	(36)
im

mm
jNaznantio in ^ahnJala
V globoki žalosti naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je dne 16. januarja 1965 preminula in Bogu izročila svojo plemenito dušo naša preljuba mama, stara in prastara mati in sestra
STEPHANIE PAULICH
Ljubljena pokojna je bila rojena dne 25. decembra 1889 v vasi Sveti Lovrenc nad Mariborom, Slovenija, Jugoslavija. V Ameriko se je preselila in prišla v Cleveland leta 1913.
Pokopali smo jo dne 20. januarja 1965. Iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. smo jo v pogrebnem sprevodu prepeljali najprej v cerkev sv. Vida, nato pa na pokopališče Kalvarija. Župnik Kt. Rev. Msgr. Louis Baznik je daroval za pokojno slovesno pogrebno sv. mašo, opravil svete pogrebne obrede v pogrebnem zavodu, jo spremljal do groba in tam molil za večni blagor njene duše. Globoko smo mu hvaležni za ljubeznivo naklonjenost in duhovno tolažbo. Naj prejme našo toplo zahvalo tudi Rev. Butler, župnik cerkve Brezmadežnega Spočetja, da je prišel k pogrebu in v presbiteriju prisostvoval pogrebni sv. maši.
Najlepša hvala Društvu št. 147 SNPJ za vso počastitev pokojne kot članice tega društva, gospodu Polšaku za ganljive poslovilne besede in vsem članicam in članom, ki so spremljali pokojno do njenega groba. Istotakc prisrčna hvala Klubu upokojencev in g. Joe Okornu za topli izraz zahvale, ki jo je v imenu Kluba govoril pokojni sočlanici.
Iskrena hvala in Bog povrni vsem, ki so darovali za sv. maše, vsem, ki so poklonili toliko lepega cvetja in prekrasnih vencev, da je bila mama na odru v kapeli vsa v cvetju, vsem, ki so dali za Dom Ostarelih in za druge dobre namene v počastitev pokojne. Prav tako se najtopleje zahvalimo vsem, ki so dali na razpolago avtomobile za pogrebni sprevod.
Iz globine naših src smo hvaležni vsem, ki so prišli kropit, bili pri sv. maši ali pa se udeležili pogreba in spremljali mamo na njeni poslednji zemeljski poti.
S hvaležnostjo se spominjamo vseh, ki so nam v dneh največje žalosti kakorkoli priskočili v pomoč in osebno ali pismeno izrazili svoje sožalje.
Našo posebno zahvalo naj prejmejo: August Rijavec Jr., Bill Koesel, Charles Schmunk, Max Lend, Max Schumer in Ted Bizjack, ki so nosili krsto.
Grdinov pogrebni zavod nam je ljubeznivo in skrbno uredil pogrebne priprave in odlično vodil pogrebni sprevod. Za vso uslužnost in izvrstno postrežbo naj prejme iskreno zahvalo Mr. Anthony Grdina in vsi, ki so sodelovali.
Razposlali smo zahvalne kartice in spominske podobice vsem, kolikor smo imeli naslove. Če kdo naše posebne zahvale pomotoma ni dobil, vse lepo prosimo naj nam ©proste in sprejmejo to našo skupno, javno zahvalo, ki jo želimo izreči prav vsem, ki so pokojno našo mamo ob slovesu kakorkoli počastili in zanjo molili, vsem, ki so nam ob tej pretežki izgubi ljubeznivo pomagali in nas tolažili in sploh vsem, ki so na kakršenkoli način pripomogli, da sc bile pogrebne slovesnosti tako ganljivo lepe, posebno pa vsem tistim, ki jih naša posebna pismena zahvala morda ni dosegla.
Mamica je kakor sonce, srček njen je zlat; kakor žarek, ki prisije od nebeških vrat.
Žalujoči:
Kadar žarek ta ugasne v dušo pade mrak; v upanju pa solza lije tja pred prestol zlat.
Hvala, naša dobra mama! Vso ljubezen ste nam dala, vse moči in vse skrbi; rajski mir, nebeška sreča bodi Vaša v večnosti!
hčere: AUGUSTA WANGLER, Huron, O., JEAN JANCIGAR, STEPHANIE LOVKO, Buena Park, Cah, GRETA SCHWARTZ; sinova: RUDOLPH, Sherman Oaks, Cal., in JOHN; snahi: GERTRUDE in JOSEPHINE; zetje: TONY WANGLER, TONY JANCIGAR, FRANK LOVKO in ALBERT SCHWARTZ;
sestra ALBINA TROHA, Houston, Cal.; brat THOMAS AHEY; 6 VNUKOV, 9 VNUKINJ in 1 PRAVNUKINJA. Cleveland, Ohio, 16. februarja 1965.
W-... vW ' ■ 'K,