247. Številka.
„Edinost"
ithaia iltnkrut nit tiun. m/mi ite.lelj in prn7nikov, »jinrni in zvečer oh 7. tiri. O ponedeljkih in po pravnikih i/imtjt nl> 9. uri Kjutrnj.
V»robnimi /nti<n : Obe iz;lan ji na leto . . , irl«L "21 • Za «nmn večerno iziiante	n 12- —
'/h pol let*, četrt leta in n« meneč rnr.mernn.
Naročnino je plačevati naprej. Nh nn-ro(*be hrer priložene naročnine »e npmvit ne ozira.
Nh tlrobno »e prodajajo » Tratil »jutranje Hevilke po 3 nvć. večerne številke po 4 nvf.: poneileljake z j m ran je 4te-viike po a nvtf. Izven Trata po 1 nv<*. ver,
Isdajatelj in odrnvorni urednik Krin God ni k
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejše vesti.)
Dunaj (Zbornica poslancev.) Ko jo posl. Kramaf dobil besedo, j« zaklioal Hotfmann pl. Wellcnhof: Zapustimo dvorano! — in vsa levica je šla v en kaj.
Kramar je rekel, da je Avstrija storila velik pogreiek s svojim postopanjem proti Cehom. Raz-veljavljenje jezikovnih navedel) je razdrlo v Češkem narodu vsako /anpanje. Zdi se, kakor da ho Cehi nanio dobri za to, da jih pobijajo topi ter da jih izmozguje finančna oblast. Za vse žrtve je dobil češki narod sedaj brco.
Ta preobrat pomenja odobravanje nasilne ob-strukeije. ('eški narod sprejema usiljeni mu boj ter ga izvede <lo konea.
Začek je dejal, da kapitulacija vlade pomenja sankcijo upornega parlamenta. Krvi, ki je tekla na reškem in Moravskem, so krivi oni,J ki so razglasili revolucijo v zbornici. Će bi ta kri bila tekla na Dunaju, bi ministerstvo že davno ne bilo na svojem mestu. Pa tudi češke udove in sirote čutijo bolečine ravno tako kakor dunajske. Prvi pogoj miru je spoznanje, tla so vsi narodi jednake vrednosti. Oeški narod hoče svojo pravico doseči potom mirnega dela. Ciovornik še vedno upa na sporazumljenje.
Hiankini je rekel, da .Jugoslovani ne morejo imeti zaupanja do vlade, ki je tako postopala proti bratskemu češkemu narodu.
Ko je končal Kramar, se je levica prikazala zopet v dvorani.
(irof^Stiirgh je predlagal, da se zaključi debata. Ta predlog so odklonili s 1G8 proti 1 IS glasovom. Socijalisti in gališki članovi levice so glasovali proti predlogu.
Daszvnski (soeijalist) je uapatlal vlado zaradi izgredov zadnjih dni, ker He zanaša samo na okrajne glavarje. Cehom je svetoval, da sežejo poobstruk-
PODLIH T K K.
Sursum corda!
Spisal E—n.—n.
—	Da, tako žene mi je treba, /ene v obče mi je bilo treba, sicer bi se bila moj« duša posušila. Vsi bogati zakladi mojega srca hi bili izgubljeni. Saj sem bil žejen ljubezni, kakor izsušena zemlja dežja. To je menda pač v vseh ljudeh tako, a vsi ne čutijo onega strastnega, blaznega hrepenenja. Ali si ga pa nočejo priznati, misleči, da je to mehkužno. Da, da, često je slišal tovariše, ki so so norčevali iz ljubezni, ki so zasmehovali vsaki nežnejši občutek — in gotovo so prav tako želeli ljubavi, kakor on. To je tudi nekakšna konvenci-jonalna laž. Prav za prav je strahopetnost. Ker se drugi delajo, kakor bi imeli kamen mesto srca v prsih, mislijo tovariši, da se morajo tudi kazati blazirane, pa se silijo, a od sroa jim gotovo ne prihajajo neslani dovtipi o ženskah in o ljubezni. Drug drugemu lažejo v oči, pa takt), da konečno sami sebi verujejo.
Nekoč je to povedali Olgi.
Ona ga je pazljivo poslušala, kakor zmeraj, kadar ji je kaj pripovedoval. Potem se je zamislila. On pa ji je govoril o ljubezni, tla je bilo slišati, kakor pesem.
—	Ne, je dejala, deloma se vendar motite.
Trst. v |»otrk 27. oktohra 1H99.
Lastnik konsorcij lista „Edinosti".
Talcih pojmov o ljubezni ne more imeti vsakdo. Jaz ne bi znala o ljubezni tako govoriti, kakor Vi. ('litim pa vse, kar pravite in vse umem.
— ('utite in u mete ! Saj je to dosti! Da lc čutite. Ljubezen je čutstvo in če je to mogočno, je tudi ljubezen velika.
S časom sta postala bolj intimna. A vse to se je nekako čudno razvijalo Tudi nekateri Savi-čevi prijatelji so imeli ljubice, pa so mu včasih pripovedovali o njih. T u je bilo drugače. Vse je prišlo nekako hitro. Na primer Kremen. Seznanil se je z neko pripravnico. Ko sta se dva dni poznala, sta se že tikala, hodila sama skupaj v slaščičarno, v mestni park, na izlete in (Kremen mu je to povedal) v petih dnevih sta se že poljuhovala.
Saviču je bilo to črnino. Rad bi hii postal intimnejši z Olgo, a isti spoštljivi strah, ki ga je navdajal, preden se je seznanil ž njo, mu je tudi sedaj tičal v prsih. Njena mati jima je dajala dovolj svobode. Cesto sta bila sama v stanovanju in Savič je včasih drhtel po vsem životu. Življenje bi bil dal za en poljub. A ni se upal ziniti besedice. Pogostoma sta se zarekla ter si dejala »ti«, toda vselej sta se hitro popravila, kakor bi se bila bala drug drugega, tla bi zamoril.
Bilo je res nekaj čudnega v tem razmerju. Po eni strani sta bila kakor poosebljena modrost, po drugi strani pa sta bila prava otroka.
IVfcij XXIV.
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Konečno je Savica vendar že bolelo, da nista bolj intimna.
—	Da bi se vsaj tikala!
Toda reči se ji tega ni upal.
Pisal ji bom. Pismeno se to lažje opravi.
Pripravil se je, da bi ji pisal. Prav dobro je vedel, kako in kaj bo pisal. A ko je sedel pii mizi, je pozabil vse. Ni vedel, kako naj začne, kako naj jo nagovori, kako naj ji pove svojo željo. (Iri-zel je držalo, mislil in premišljeval, domisliti pa se ni mogel. Petkrat je že začel pisati, a vselej je raztrgal pismo, dezil se je sam nad seboj, a tudi to mu ni nič pomagalo. Konečno je vendar spisal pismo. Kakšno učeno razpravo o elementih proge Bielovega kometa bi bil lažje spisal.
Potein je odnesel pismo na pošto. Preden ga je oddal, se je še pol ure obotavljal.
—	Kdo ve, kaj poreče? Morda ji pa ne '»»
prav ?
Naposled je pismo oddal. Ko je hilo že v poštnem nabiralniku, mu je bilo pa žal in če bi je I»i 1 mogel dobiti, hi bil šel takoj ponje.
—	Saj je neumno, pisati, kar se lahko pove. To ji bo smešno ... In sedaj bom moral vendar tja iti.
Ko je šel k njej, ga je morila misel, ali že ima pismo, ali še še ne.	(Pride še.)
EDINOST
Večerno izdanje.)
GLASILO POLITIČNEGA DROSTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO.
Telefon «t». H70.
4 nvc.
V edinosti Je moć!
Ogl&al
«e računajo po vr»tah v petim. 'Ah vei*-ki'Htno imrotMlo < primernim popiiMtoin. Poalana. osmrtnice in inviif /ulivale, >|o-tnat'i ovlafti i t • I -te računajo i*o |»o*«vil»i.
V«i ilotii*i n h i we |to4iliH|o uredništvu. Sefranknvsni ilotmi *e ne «|)rejemi< jo. Kokopini «e ne vrnemo.
Naročnino. reklamacije m otrla*e «pre-jenia uprin niši v«. Naročnino in oelane je plače viti i loco l'l'*l.
IredniMto in tlokniiiu *e uitliajala v ulici t'arintia it v. 12. 1'prnvni^tvu, »4« primi Kt \ t» in h p te j eni nitje interni o v
v ulici Molin jiiccolo it v. .'I. II. nn>Utr.
!!1»»ll!i,
j eiji. Skliceval se je na brnski shod v dokaz, da so soo. demokratje dobri sinovi svojega naroda. Socijalisti pripoznavajo v narodnih zadevah le absolutno ednakopravnost.
Dr. IJulat je izjavil v imenu »Slovanske kr-šeansko-narodne zveze«, da ostane ista tudi za naprej solidarna z desnico ter ho delovala na to, da se uresniči skupni program. Vendar je zveza pripravljena sodelovati v korist skupne državne i ti tostranske polovice.
1)1111 a J Po današnji seji v zborni so imeli sledeči klubi posvetovanja: Poljaki, kat. narodna stranka, nemški naprednjaki, nemška narodna stranka in fevdalni veleposestniki.
Rešena je — koperska kriza!
Na Primorskem smo imeli zopet enkra hudo, nevarno krizo. Pozornost avstrijskega sveta je bila razdeljena mej zbornico na Dunaju in - učiteljiščem v Kopru ! V krizi na Dunaju ni opaziti ni-kake tendencije za boljša nje. V Kopru smo bili srečneji: kriza je prestami, nevarnost odvrnjena. Avstrijski svet sedaj lahko gleda zopet z obema očesoma na Dunaj, ne da bi ga naš slavni Koper vznemirjal za hrbtom.
Kriza na učiteljišču je rešena. Sinoćnji »Pic-oolo« nam je prinesel to tolažljivo vest. Italijanski gojenci so se vendar usmilili in so se dali pregovoriti. Štrajk je zaključen. Italijanski gojenci zahajajo zopet poslušat svoje učitelje. Ali stvar ni šla, tako lahko. Sam gospod tir. Bennati, deželni poslanec in hkratu kakor zastopnik deželnega šolskega sveta, je moral poseči vmes. Ta gospod — zagotovljena mu je hvaležnost domovine za vekov veke — je opravljal ulogo posredovalca in parlnmenterja mej štrajkujočimi - studenti. Fin tle sieele! In vspeh kaže, da je z veliko spretnostjo izvel svojo kočljivo nalogo, (>ast in slava mu!
Sedaj se lahko oddahnemo in spregovorimo par besed o postanku te kri e in o načinu nje re-šenja ! V bolje umovanje pa hočemo navesti tu poročilo, ki nam je ti štrajku prišlo iz Kopra od zanesljive strani. A povdarjamo, da je bilo to poročilo pisano pred rešenjem »krize«. Naš zaupnik nam piše torej :
»V Kopru se je bil raznesel glas, da se je slavni komponist Verdi dne 10. t. m. mudil v Trstu. Kopcrčani so menili, da tudi oni morajo proslaviti ta dogodek, ali bolje rečeno: izvestni gospoda so hoteli tudi ta domnevani dogodek izkoristiti svojim namenom v prilog.
Zvečer je godba hodila po mestu. Za isto so hodili tukajšnji italijanski kandidatje in potem — znana poulična sodrga. Godba je igrala vsakovrstne komade, in menda je umevno ob sebi, da ob taki priliki ni smel izostati tudi »Marameo«, katerega so tudi dijaki prav z veseljem prepevali.
Skoro za vsakim komadom pa je bilo čuti klice: Viva Verdi, Viva (iaribaldi, Fora, abasso i ščavi, Viva Capodistria i tal ia na, a pred ječo: Fora i innoeenti!
Vračajo se domov je godba šla po ulici »(-a-ligeria«. Tu je nekdo zaupil: Viva Italia in zn njim so vsi zavpili : Fviva.
Po tem obhodu so nekateri italijanski dijaki, med njimi tudi oni zatoženi, šli proti glavnemu trgu, za njimi pa trije slovenski učiteljišču i ki. Pred hišo neke kramariee je zavpil jeden italijan. dijakov : »Viva Italia« in ta klie so ponovili vsi skupaj. Na trgu pred kavarno so zopet zavpili isto. Ravno t a k rat je stal preti k a v n r o o neki profesor, ki pa je imel takrat menda pavolo v ušesih.
Drugi dan, t. j. 11. t. m., je bilo napisano na tabli v I. italijanskem tečaju: »svi ste t »si i i asini«.
To so dijaki pustili na tabli, tla je videl tudi
i tal. prof. 1'urto. Omenili moram, da jt- ta mož prišel i/. Italije in sieer preti T> ali <1 leti. Torej ko je Cnrto to videl, je vprašal, kedo tla je to zapisal in obdolžili so več slov. prvoletnikov, katerih pa li i videli. Na to je rekel omenjeni profesor: »Naučim že jaz slov. prvoletnike kulture, če je ne znajo. Vsi so rojeni v gozdu, od tam so prišli, zato jih l»o treba učiti malo kulture«.
Italijani »o Kili pa tako neprevidni, da so to povedali Nloveneem ! Le ti, užaljeni, so vse, kar *o je godilo, povedali gospodu profesorju Zilih-u. Ta gospod je takoj vse natanko zapisal in pričel preiskavo na podlagi svojih zapiskov. Ali žal, da je moral potem na Dunaj na izpite.
Med tein pa ho I»i I i italijanski dijaki vedno pri njih prof. Curto-tu. Kaj so imeli tam? To je jasno. Hitro drugi dan, t. j. v sredo, je neki ital. četrtoletnik rekel proti meni, da i/ostanejo iz šole, ako ho kateri obtoženih dijakov kaznovan. Značilno pa je, da so prišli v šolo le zatožen i in pa nekaj drugih, katere so prisilile le gospodinje. Tako da jo sedaj 4 ( 1 .Y-|-1, vseh skupaj 11 ital. učiteljišču i kov. »Skoro hi l>il pozahil, kar je videl včeraj neki dijak I. hrv. tečaja. Ko je šel okoli 7. ure mimo učiteljišča, je videl na vratih pritrjen karton, na katerem je hilo zapisano : \V I ta I i a, P e-reat Marceli. (Tako pišejo Italijani ime gospoda ravnatelja Markelja)«.
To hi bila torej Hetna sitlivacijska sličiea iz Kopra. In to, kar nam pripoveduje tu naš zaupnik, niso inoula sporadični slučaji, spontanu i poju vi, vse to je tipično in splošna ilustracija razmer po vsej Istri. Po vseh gnezdih te pokrajine, kjerkoli bije laška signoria svoj takt, vlada uličen duh. To je sad / i »tema. Vemo in nočemo prigovarjati, da povsod i na svetu zagrešajo mladi ljudje neumnosti. Toda, je-li bilo to, kar so počeli laški dijaki v Kopru, res le neumnost, storjena v mladeniški lelikomišljenosti in razbrzdanosti ? ! Ne, v tem je /istem, to je sad zistematične proraču-njene javne vzgoje. Mladi žvrgole, kakor jih uče in žele stari. Ako ne bi bilo tako, bi javni činitelji svarili dijake pred neumnostmi; tu pa smo doživeli, tla so jih novinstvo, poslanci, deželni odbor, občinski zastop koperski še hvalili in jih proslavljali kakor mučenike. Kakoršnja vzgoja, taki so čini mladine! V javni vzgoji, v vseh razmerah, v m a r a z m u o d no daje v je gen os i s, je p o-s tane k k rižev K o p r u : št r a j k a d i j a k o v !
A skoro žalostneji, nego je dogodek sam na sebi, je način, kakor se je reševala in rešila ta kriza. Žalosten je ta način sosebno zato, ker ni brez komične primesi Človek bi se moral smejati od srca, ako bi ne vedel, da je ves dogodek znak stare in splošne bolezni. Nc le od resnega do smešnega, ampak tudi od smešnega do resnega je često prav prav majhen korak.
Cim so dijaki zapričeli štrajk, je ravnatelj pošiljal svoje sele do vsacega dijaka posebej, prosi t j i h, naj se vrnejo v šolo, sicer bodo kaznovani. Tako so se pogajanja vlekla nekoliko dni. Iz štrajka dijakov je postala velika afera kakor priča - mučeništva Italijanov in zlobe Slovanov. Par-lamentiralo se je sem in tja in avtoriteta ravnatelja seje tresla kakor bilka, kadar sapa brije preko močvirja. »Kriza« se je zapletala bolj in bolj, v italijanskih novinah je grotnelo bolj in bolj in italijanskim poslancem so se gubali resni obrazi in obrvi so se jim ščetinile bolj in bolj. Milo je kakor da more nekaj počiti sleherni hip. In ko jc bila »kriza« na višini, je posegel vmes mogočni in .še bolj srditi posl. Bcnnati in še le na njegovo pro-sečo besedo so se dijaki milostno povrnili v šolo ...
»Piocolo« pa slavi Bcnnatija in zahteva za italijanske dijake — pravice. In dijaki si gotovo zapomnijo, da so imeli prav! In iz teb dijakov bodo enkrat rnožjo — produkt javne vzgoje na Primorskem.
In ti, dragi znance naš, ti začetnik in pov-speševatelj vsega, kar se godi v teh pokrajinah, ti 8p'ivitu8 reetor v teh odnosa j i h, ti I j u bi z i a t e m: ti mo?e& biti zadovoljen, da je tako srečno rešena — kri mi v K o p r u !!
Politični pregled.
TKST oktobra l«y«.
Državni zbor. (Zbornica poslancev.) V razpravi o vladini izjavi /» prišlo včeraj toliko govornikov na vrsto, da jc nMmo reči, da so govo-
. rile vse stranke. »Neue Kreie Presne« javlja, da : se je večin« nadaljnjih levičarskih govornikov dala izbrisati. Tudi ta čin ni drncega, nego posbižnost nemških strank do sedanje vlade. Lahko je nmeti, da vlada želi, da se ta razprava zaključi čim prej mogoče. In gospodje na levi so jej na uslugo, v kolikor je v njih moči. Gospodje od sindikata in gospodje od levice se u mejo in se — ljubijo.
Tudi v včerajšnji seji so se vsi govorniki večine izrek.i za solidarnost desnice. Bistveno, kar so rekli, je že v brzojavnih poročilih.
O govoru socijalista Daszvnskega treba že reči še par besed. Značilno je in vzbuja reminiscencije, da se je ta govornik ljuto zaganjal le v stranke na desni, kakor da je čisto pozabil, da se vrši raz-I prava o vladini izjavi in kakor da ni v zbornici levice, ki ima med seboj menda tudi par — litir-žoazijeov in kakor da \Volf in družba niso uprizarjali pravih orgij bestijalnoga narodnega sovraž-tva. Za vse to so ne briga gosp. Daszvnski, on vidi le večino in nje grehe. To je jako sumljivo. Mož jc rekel tudi, da izvestni agitatorji govore ljudstvu po Moravskom, česar si ne upajo reči t u v | zbornici! S tem je Daszvnski direktno obdolžil j češke | oslance, da so oni krivi prelivanja krvi na Moravskemj! O tem pa ni navel nobenega imena in nobenega konkretnega slučaja. Ali je tak način bojevanja honeten in lojalen?! Pošteni dol soeija-I isto v naj si sam odgovori na to vprašanje, Go-vornik je vpraševal tudi Mladočehe, kaj so si priborili s tem, da so se prodali IJadeniju ? Kaj, ko bi tudi ini malce vpraševali g. Daszvnskega, kaj so socijalisti priborili za ugodno rešenje socijalnoga vprašanja, za blaginjo mas, za svobodo in načelo j jednakosti, o katerem govore vedno, s tem, da so ves čas hlapčevali obstrukeijskim strankam?! To jedino, da so ubijali parlamentarizem in s tem povišali moč cksekutivc v nezmernost. G. Daszvnski se je skliceval na soeijalistiški shod v ISruu v dokaz o njih zvestobi načelu narodne jednakopravnosti. Kaj je povedal s tem ! Tudi najlepše resolucije shodov sole krvava ironija, ako so zastopniki istih strank v parlamentu direktni ali indirektni pomagači onim, ki niso nobeni stvari bolj sovražni, nego ravno načelu jednakopravnosti! Socijalisti naj le očitajo desnici, kar se jim vidi potrebno, ali da se vedno in vedno zaganjajo v Slovane in da tako pardoni-rajo nemške fanatike in vlado — tega jim ne moremo odpustiti.
K položaju. Z sklepom eksekutivnega odbora desnice, da bo odslej o vsakem činu vlade ta odbor odločal taktiko vse desnice, je praška »Politik« jako zadovoljna. S tem izgine tisto vedno drgnenje med skupinami na desnici, ki se je vsako toli ko pojavljalo zlasti v zadnji čas. izgine tudi tista n e o d k r i tos r č n o s t, s katero so nadzorovali jeden druzoga. Praški list je uverjen, da vse stranke večine pritrde temu sklepu. O tem smo uverjeni tudi mi. Nismo pa tako uverjeni, da se bodo vse stranke držale discipline. Kajti možem a la dr. Kathrein, ki, ne da hi se ženirali, sleherni hip skačejo preko programa in načel desnice, tudi sklepi eksekutivnega odbora nc bodo posebno imponirali. O govoru tega poslednjega v razpravi o vladni izjavi konstatuje tudi praški list, da jc kon-trastiral z izjavami drugih strank desnice in da je bil v povod raznovrstnim komentarjem.
Shod zaupnih mož narodne stranke na Kranjskem so je vršil v sredo popoludne. Na shodil je drž. poslanec dr. K e rja uči e poročal o političnem položaju. Omenjal je razvoj ustavnega življenja in parlamentarne lmjo v Avstriji od prvega začetka pa do danes, do ohutmkcije, do odpravljenja jezikovnih naredeb in do sedanjih naporov, da bi razbili desnico. Ce se posreči to, bomo Cehi in Slovenci izolirani. Glede jezikovnega vprašanja je koustatoval govornik, da so se nazori v desnici /.boljšali. Sedaj so tudi moj Cehi in Poljaki naj velja vneji možje za to, da se to vprašanje reši potom zakona in za vse narode. Desnica se mora lotiti tega dela. Nemci bi seveda hoteli, da ostane vse kakor je in na tem jih podpira tudi vlada. Ta vlada bi rada postala levičarska vlada. Ako desnica ne stori ničesar, pa češki narod ne dovoli svojim poslancem, da ostanejo v njej.
O b'.nkoštiicm programu Nemcev vedo sicer tudi Nemci, da se ne izvrši, ali upoštevati bi se utegnil, ako bi levičarji prišli do tega, da bi oni sestavljali jezikovni zakon. Govornik jc predlagal nastopno resesolueijo, ki se je tudi vsprejela :
»I>ue ~2~.\. oktobra 1 Xi • V v Ljubljani na »hod u I zbrani zaupni možje narodne »tranke na Kranjskem so po razgovoru n političnem položaju priftti do zaključka :
L Slani spoznava, da je uravnava jezikovnega vprašanja, in to potom zakona in za vse avstrijske narode, nujno potrebna in z ozirom na člen 14. tem. zak. jedino v smislu popolne jednako-i p ravno« t i mogoča in dopustna. Zahteve nemških obstrnkcijonistov, izražene v tako/vanein hinknštncm programu, se torej z vso odločnostjo zavračajo in ne morejo biti podlaga jezikovni uredbi.
'J. Shod, odobrovaje, da se nahajajo slovenski poslanci v zvezi parlamentarne desnice, pričakuje, da v desnici združene, ogromno večino prebivalstva zastopajoče stranke prično energično izvrševati svoj skupni program, kateri jamči državi iti narodom pogoje za obstanek in napredek. Osobito so shod nadeja, da desnica predloži sama načrt jezikovnega zakona ter da ne bo čakala vladine predloge, o kateri se jo bati, da se l>o preveč ozirala na nemški bin-koštni program«.
Na to je g. Luka Svete«' govoril o jezikovnem vprašanju. Govornik je dokazoval, da ho tudi vera trpela, ako pademo narodno. Potem je omenjal naše borbe na šolskem polju, zlasti v Primorju in na Koroškem. Po govornikovem prepričanju je jedina rešilna pot v tem, da se zasnuje parlamentarna vlada desnice, ki naj izvrši jednakopravnost za vse.
Deželni posl. Lenarčič je predložil več resolucij gospodarske nravi. Gospod dr. Tavčar je govoril o domačem prepiru. Gosp. Peče jo predlagal, naj sc spravna pogodba s k a-to l i š k o- n ar od no stranko u niči. Predlog jc bil vsprejet. Zupan Mlakar soje zavzel za neodvisnost učiteljstva. Slednjič je zbor izrekel zaupanje vsem poslancem narodne stranke.
Borzni davek na Ogerakem. Finančni minister, dr. Lukaes, je predložil parlamentu načrt borznega zakona ter je v prihodnji proračun že uvrstil dotični dohodek v znesku 220.001 > gld. Strokovnjaki pa menijo, tla bodo dejanski dohodki iz borznega davka mnogo veči.
Domače vesti.
Tržaški mostni svM. Sinoči je bila XXI i javna seja mestnega svčta. Predsedoval je župan dr. Dompieri. Vlado je zastopat nainestiiištveni svčtnik vitez Jettinar. Prisotnih jc bilo 40 svetnikov.
Po odobrenju zapisnika zadnje sejo je župan naznanil, da lr.u je bila priobčena zahvala za časti tke, poslane cesarju o priliki godu. Prihodnje volitve v mestni svet se bodo vršile tekom meseca februvarja ali marca prihodnjega leta. Potem se je unela daljša debata o razmerah v tu k. bolnišnici. Župan je dejal, da je strežnikov dovolj. Oitali se pismo dra. Piocolija, s katerim se isti od poved ujo časti mestnega svetnika. Dr. Luzzatto je predlagal dnevni red, ki izraža obžalovanje na izstopu dra. Piccolija ter spoštovanje inesLnega sveta do tega gospoda. Dr. Spadoni sc je proti vil temu predlogu. Galerija je pritrjevala dru. Spadoniju, vendar je bil predlog dra. M. Luzzatto vsprejet z veliko večino. Galerija je žvižgala. Svet. llratos je zahteval pojasnila o u rojenj u plač magistratnih uradnikov. Dr. Gairinger je interpeliral o vprašanju gledii onih 1,000.001) gld., katere jc župan iz novega | posojila preuotiral za društvo »Aurisina«, ter pred-] lagal, tla se eventuvelno izvoli nov odsek za vodno : vprašanje. Predlog pride na dnevni red prihod-J nje seje.
Na dnevnem rodu je bil predlog delegacije, da sc stroški grobišča pok. ravnatelju magistratnih uradov pokrijejo i/, občinske blagajne. Ta predlog je bil sprejet brez debate. Le svetnik llratos jo bil proti temu izdatku v znesku 000 gld., češ, da on, govornik, je pripravljen dovoljevati le neobhodno potrebno izdatke. Sprejel se je predlog o nakupu zemljišča za ljudsko šolo na Barijeei. Upraviteljem bolnišnice so imenovali Josipa Marsicha. Po nekaterih stvareh, ki se tičejo osohja v bolnišnici, se je seja zaključila ob 0. uri zvečer.
(ijilerijal. »Piocolo« to/i, da je dr. Piccoli za svoje > velike« zasluge za občino dobil borno majhno plačilo. Nič druzega, nego resolucijo, ki izraža spoštovanje in obžalovanje na odstopu. — To je bilo vse. Gola formalnost! En mož pa —
tir. Spadoni — da j*' stal med svetovalci strožji od Katona, ki ni hote! niti tega malega znaka priznanja. In galerija, nepristranska in vzvišena, ki deli zdaj slavo, zdaj sramoto, je ploskala dru. Spadoni ju . . .
Tako »Pieeolo«. Mi pa smo se spomnili Goetheja ter zaklicali z njegovim čarovnikom: l>ie ich riet", die Geister, \verd' ieh nun nicht los... Kdo je bolj pridno pomagal plesti šiho — razgrajačev na galeriji, nego ravno »Pieeolo«?! Zakaj naj hi ta šiba enkrat ne padala po hrhtih »Pio-eolovili« varvancev !! Vnriatio deleetat — to velja tiuli za »gospode« na galeriji mestnega sveta tržaškega.
N li I lil dies sine litica. Zopet moramo /a-heležiti nov prispevek k slikoviti ilustraciji tukajšnjih razmer, ki pa niso več posamični slučaji, temveč so na dnevnem redu, <la jih lahko združimo v zhirko, ki hi hila še precej ohširna. Z dosledno hitrostjo se ti slučaji dogajajo dan na dan (izvzete niso nohette ohlasti, ne posvetne ne cerkvene), a država, ki hi morala čuvati, da se zakoni izvajajo točno in nepristransko, ne samo da napadanim zakonom ne prihaja na poinoč, daje se celo od svojih in naših nasprotnikov izkoriščati v strankarske namene, ter skuša dodati še to, kar nam niso dodali naši sov ragi. Zadeva, kateio mislimo navesti tu, je ta le : Vodstvo družhe sv. Cirila in Metoda v Rojanu je dohilo pred kratkim od mestnega magistrata strog ukaz, ker je haje število otrok otroškega vrta preveliko in se nc strinja z številom, kakor določajo zakoni. Magistrat graja nadalje nemarnost družhe, ker v svoje vrtce sprejema otroke, ki niso šc dovršili tretjega leta ter da se sploh dogajajo nezakoniti slučaji. V zaključku poživlja magistrat vodstvo omenjenega vrtca, naj odpravi v najkrajšem času te nepravilnosti, ker drugače hi moral postopati v zmislu šolskih osnovnih Statutov. tTkar omenja, da je okrajni šolski nadzornik Luvrenčič naznanil magistratu te nezakonitosti. Proti temu činu gosp. nadzornika samemu na sehi ne hi prigovarjali. Gospoda nadzornika točnost hi hila celo hvalevredna, ker tako pridno stika po nepravilnostih. Nikdo ne hi grajal njegove ovadhe, ako hi se to načelo izvajalo enako na vse strani! Toda temu ni tako. In prav zato moramo tudi to ovadho prištevati onim »slučajem* nesrečnega zistema, ki sc vrše tu z nenavadno točnostjo dan za dnem, mesec za mesecem, leto za letom. Naj opravičimo to svojo trditev. Poleg slov. otroškega vrtca obstoji v Rojanu konkurenčen zavod «Zalege*, ta zanjka magistratova za lov na otroke zaslepljenih slov. starišev. Tukaj se odpira g. L. široko polje za njegove rckriminacije in graje, ker tu v resnici niso razmere take, kakor določajo zakoni, da-si je vrtec pod neposrednim vodstvom magistrata, ki neki tako tankovestno čuva nad zakoni. Dejstvo je namreč, da ta vrtec obiskujejo tudi taki otroci, ki imajo še le dve leti ali po kake tri mesece čez, a gosp. Lovrenčič o tem prav modro molči, dočiin brezobzirno grmi proti našim vrtom. Prepričani smo, da se je g. I,, gotovo bolj galantno in kavalirsko vedel proti laškim učiteljicam, nego prot' slovenskim. No naravno ; tam je magistrat, ki se v svoji vsemogočnosti smeje v pest vladam in njenim odlokom, a tu potrpežljiv in zaničevan slovenski narod, ki naj se čuti srečnega, ako ga v plačilo za njegovo lojalnost — tepejo! A ker smo že na tem, opozarjamo strogo nepristranskega g. Lavrenčiča na idilične razmere, vladajoče v zgornji okolici, n. pr. v Bazovici, kjer so šolski prostori natlačeni z otroci. Tu bi si lahko stekel neveuljivih, resničnih zaslug. In kako hvaležno mu hi bilo učiteljstvo, ako bi z svojo, sedaj pokazano železno eneržijo posegnil v te nezdrave odnošaje !
V obče nuj nam gosp. Lavrenčič veruje, da ga ni bolj pripravnega terena za odpravljanje krivic in nepravilnosti, nego je ravno Primorska, kjer vladajo take razmere, da si v resnici ne upamo povedati, kako mislimo o njih.
Kmetijska družba kranjska. Ako hi trebali še kakega dokaza, v kako žalostni smčri se razvija strankarsko življenje na Kranjskem in do kake stopinje je privrela mej seboj na strast: smoga pač dobili v dejstvu, da je prepir vrgel svojo senco tudi na kmet. družbo, na družbo torej, ki hi morala spajati vse sinove naroda brez razlike politiškega menenja, ako imajo le ljubezni do stanu, ki je glavni steber naroda in ki jo dal narodu malone vse, kar
imamo na razumništvu : političnih boriteljev, znanstvenikov, pisateljev, pesnikov in umetnikov.
Kadi kmetijske družbe je že pur mesecev vihral hud boj mej obema strankama kranjskima. Mesto devize: odborniki družbe naj bodo oni, ki so najsposohneji — glasil se je bojni klic: katera politična stranka naj vodi kmetijsko družbo ?
Včeraj seje bila velika in odločilna bitka : bil je občni zbor in volitev novega odbora. Cdeležba je bila ogromna. Zbora se je udeležilo do 2000 mož. Glasov je bilo oddanih lHt»4. Kandidatje narodne stranko so zmagali z veliko večino, dobivši po 12H* glasov, dočini so kandidatje nasprotne stranke dobili po jV.Ml glasov.
Kadi hi izrekli željo, naj se sedaj duhovi pomirijo, kajti z zanašanjem prepira tudi v take ustanove, trpi le narod, a v tem slučaju korist našega najvećega dobrotnika	kmetskoga stanu. Kadi bi, ali kako hi, ko čujemo od obeh strani le naglašanje onega, kar ločuje, a nikdo noče čuti o onem, kar spaja.
Tu par besed pro dumo. Mi smo bili pred par dnevi prinesli klic v zmislu gorenjih izvajanj, doposlan nam od uda kmetijske družbo kranjsko: klic, naj se v to družbo ne zanaša raz-por! Klic je veljal na obe strani — vsaj mi smo ga umeli tako. »Narodu« sc je videlo umestno, da ponatisne ta naš klic, hotč s tem to jo naravno — koristiti svoji stranki. Ali po našem menenju hi bil tudi »Slovenec« z isto pravico lahko storil isto. Tega ni ttoril, pač pa je očital nam, da trpimo na liberalni slepoti.
Ne, gospoda, tako ni prav! Čujte! Kitka je izvojevana, zhok česar ne moremo nikomur več ni koristiti ni škoditi. Vrhu toga je — v kolikor nam pravijo našo informacije — ravno oni mož, ki je bil do sedaj najvažneji činitelj v kmetijski družbi kranjski, iz tistega kroga ljubljanskega, ki najbolj grdo gledajo politiške voditelje tržaških Slovencev in naš list šc posebej. Iz vsega tega sledi z železno logiko, da nas no vodijo ni politični ni osebni oziri, ako konstatujemo, da jo kmetijska družba kranjska na glasu kakor jedna u a j dola v n e j i h v Avstriji, da bi bilo torej le obžalovati, ako bi vsled prepirov zgubila ta dobri glas.
S tega stališča hi morali torej iskreno obžalovati, ako bi konservativna stranka ros hotela izvajati kake konseltvcncc iz dogodkov na občnem zboru «Kmetijske družbe*. Pa dvomimo tudi, da bi bilo z nje strankarskega stališča posebno umestno, da bi zapuščala pozicijo, ki jo ima v družbi hi ki se jej s časoma lahko še bolj utrdi, ako dokaže, da ima zmisla in srca za koristi kmetijstva in ako je res, da je velika večina kmetov na nje strani. Snovanje nove družbe pa bi bilo res očitno zanašanje politike na polje kmetijstva. Potem bi imeli najbrže jedno liberalno in jedno konservativno, pa nobene prave —kmetijske družbo!! Za te pomisleke pa sc tudi na narodni strani ne smejo delati gluhe in slepe.
Ravnopravnost mi državnih že le/ nicali.
Slučajno nam je došla v roko knižica, naslovljena »Istruzione concernente l'assicurazione degli operni eontro infortuni«. Po slovenski bi se glasil ta naslov: »Pouk o zavarovanju delavcev za slučaj nezgod«. Poizvedeli smo, da je sleherni uslužbenec državne železnice dobil takov pouk ali v nemškem ali v laškem jeziku ! Takega pouka v slovenskem jeziku ni še videla živa duša. Tu imamo torej /opet kos jednakopravnosti na državnih — državnih !! — železnicah avstrijskih! Ta prispevek v pojašnjenje, kako so Slovani deležni jednakosti vseh državljanov, je soseboo kričeč. V področju ravnateljstva tržaškega so niži uslužbenci po veliki večini slovanskega rodu, manjšina so Nemci, Italijanov pa je, da ali ne, komaj H). Velika večina uslužbencev ne umeje niti tukajšnjega laškega dijalekta, kamo-li da hi mogli književno italijanščino citati s koristjo! A mi holj omejeni ljudje smo tega pregrešnega menenja, da se delavcem dajejo pouki glavno v ta namen, da jih isti — umejo! Drugi, menda pametneji od nas in tudi povzdigujem nad nas po hliščečih uniformah, so drugačnega, bolj — avstrijsko-vladnega menenja in dajejo slovenskim delavcem na železnici pouke — v laškem jeziku!!
Ravnopravnost na državnih železnicah avstrijskih se kaže menda tudi v tem, da so napisi oh ulici in ob uhodu v kurilnico na postaji pri sv. Andreju v Trstu lc nemški in laški. To pa menda
a»|iet S posebnim ojeirom na dejstvo, da so večinoma slovenski delavci oni, ki delajo v rečeni kurilnici.
Taka je jednakopravnost na državnih železnicah avstrijskih, kar pa ne ovira ni najmanje, da bi slovanska večina državljanov ostali tudi v bodoče - davkoplačevalci! Vse nam morejo odvzeti, ali tega prava nam ne odvzamejo nikdar!
Odbor «kmetijske družbe- v Trstu h., imel v soboto, dne 2H. t. m. ob 2. in pol uri im>-poludnc svojo sejo.
Sc eilkrnt opozarjamo, da ho prihodnjo nedeljo dne t. in. oh 10. uri zjutraj v društvenih prostorih izredni občn« zbor »delavskega podpornega društva*. Ker jo na dnevnem redu promena društvenih pravil, mora biti navzočih */., vseh členov, da je zbor sklepčen.
«delav. podp. društva*.
Koncert pevskega društva »Kolo« dol« »če n za nedeljo 10. decembra,je preložen na 17. istega meseca, ker je pevsko društvo »Kolo« prepustilo dvorano, že pogojeno za 10. decembra, »Slovanskemu pevskemu društvu«, da istemu omogoči dvak ratno predstavo operete: »baron čevljar«.
Pevsko društvo »Ailrlja« v Harkov Iju h priredi v nedeljo, dne 10. novembra t. I, v veliki dvorani »Narodnega doma« »Martinov večer« s petjem, dramatično predstavo in plesom. Obširneji program priobčimo pravočasno.
Trgovcem /. vinom. Iz Buzeta nam pišejo: Prosimo Vas, da v interesu tukajšnjega prebivalstva in v interesu trgovcev z vinom naznanite v svojem listu, da imajo letos v tukajšnjih občinah I Senjak, Vrli, Račiće, Draguč in Grimalda dobrega belega vina do 5H00 hektolitrov, črnega pa preko ♦3000 hektolitrov po 14— 1H gld.; v Livadah, občine Oprtalj, pa do 4000 hektolitrov črnega in do 2000 hekfcl. belega po 10 — 17 gld. Kupei naj se izvolijo obrniti na »Buzetsko družtvo za štednju i zajmove ali do občinskega glavarstva v Buzetu ; za Livade pa na «Oprtaljsko družtvo za štednju in zajmove*, Livade, pošta Motovun (Montonah
Nova rudarska družim na Slovenskem. Družba železnatih rudnikov v Borovnici na Kranjskem, ki ima svoj sedež v Trstu, jc imela dne 2f>. t. m. prvi sli od zadružnikov. Zbor je sprejel pravila ter volil v predsedništvo Frana Bergaucrja kakor načelnika, Cezarja p). Comhija in Alojzija viteza Bernetich-Tommasinija. V imenovanem društvu je udeležen tudi slovenski kapital.
Tatvina. Fran S. iz ulice Chiauchiara št. 4 je odnesel nekemu tuk. vratarju kruha in en par čevljev. Ker pa inu obutev ni bila prav, jo jo kmalu potem vrnil lastniku ter ga prosil za božjo voljo, naj ga nc ovadi zaradi tatvine. Vratar, mož brez srca, pa ni poznal usmiljenja in Franock študira sedaj v ulici Tigor iz katekizma poglavje o šesti zapovedi.
S trebuhom /a kruhom, pa tudi % rečmi, ki Ui se dale odnesti. Ki-lctni brusač Ivan K. išče po hišah delo svoje stroke, a če najde slučajno kako urico ali kaj podobnega, ne da bil lastnik v bližini, gleda, da lepa slvarica zmuzne v njegov žep. Nedavno sc je v ulici Carintia polastil take srebrne ure. A ko ga je pol. nadzornik Soliu-bert aretiral radi taeega — brušenja, je bil dečko uro že — zabrusil. Sedaj brusi v ulici Tigor trdi kruh, katerega poliva z mehko vodo.
Tatvina. Na krovu Lloydovega paruika »Im-peratri.N«, ki je usidran v novi luki, jc neznan zlikovce predsiuoči odnesel iz neke kabine, katero jc bil odprl /. vetrihom, svoto 1000 gld.
Dražbe premičnin. V soboto dne 2*. oktobra ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin: v ulici Petroniošr lj hišna oprava; v ulici Kontanouc št. 14, hišna oprava; v ulici Franca št. 1, oprema knjižarne, mineralne vode in hišna oprava; v ulici Chiozza št. 11, hišna opr va; Barricra Veechia štev. 14. hišna oprava in štaeunska oprema.
Loterijske številke izžrebane dne 2i>. t.m.: Praga	i 5 f>4 1(5 7 a lif>
Levov	I 17 71 M2 2«
Inomost	21? 72 42 t> S
Različne vesti.
Vprašanje o koledarju na Ruskem. Kakor......
' poročali svojedobno, jc imela posebna komisija,
smo
proučili vpraša ujo, kako Ki >♦> na Ruskem uvedel naš koledar. To vprašanje je ltilo toliko va/.neje, ker I »o / novim lotom ;ar.lo£ek meti starim in novim štetjem znašal že 13 dni. I 'spoli posvetovanj jo neugoden. Komisija je izjavila, da ne more združiti pra/ni&kili dni po obeh koledarjih. Predlagala pa j<>, naj se odaihdnh na javnih listinah in privatnih pismih na Ruskem stavlja poleg stan* dnevnice tudi dan po koledarju.
Kuga V Braziliji Iz Santosn javljajo dva nova slučaja kugo. V Rio de Janeira pa se baje ni prigodil no I teden slučaj kuge.
Odprava častnikarskega in koledarskega kolka.
Vsled predlog« avstrijske vlade, da se časniki in koledarski kolek odpravi, se je tudi finančno mi-nisterstvo ogersko jelo baviti z načrtom, da se opusti koledarski kolek. (1asniškega kolka naOger-skem itak ni.
Ruske železnice. Kakor javljajo iz Petntgrada, je neka danska družba dobila koncesijo, da zgradi železnico med Orenburgom in Taškendom. Ta železnica utegne postati velike važnosti za gmotni razvoj Turkestanu. Te dni se dovrši zveza med Petrogradom in Petropavlovskim v skupni dolžini
km.
Samomor biv. avstro ogerskega konzula. I»ivš avstro-ogei*ski vioekonzul v Novem Vorku, Oton Kberhanl, ki je po ustanovitvi tamošnjega uradnega konzulata zavzemal mesto javnega beležnika ter imel v tej lastnosti mnogo opravil, katera mu je zlasti v zapuščinskih stvareh dajal nas konzulat, je nedavno izvršil samomor. Vzrok temu je bila neka kazenska preiskava, ker so Kberharda <lolžili, da je poneveril znatne zneske svojih klijentov.
ALGOFON.
edino sreilstvo proti zababJlu, rev natič. glavobolu, mijreni itd Steklenica z navodilom stane le 20 nvć. ter se dobiva jedino le v lekarni
PRAXMARER (Ai dne Mori) Piezza graiide TRST
Paztti na ponarejanja.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadnje veati.)
Dunaj (Zbornica poslancev.) Zbornica jo vsprejela predlog, da se vladna predloga o uravnavi služniškili plač izroči proračunskemu odseku. Na to je zbornica nadaljevala razpravo o vladni
izjavi.
Prvi je govoril Pacak. Odgovarjal je Dazsyn-skemu in ostro napadal vlado. Cehi so klicali: l>oli z ('larvjem !
Za 1'acakom je govoril Waoluiianin. Na predlog dra. Kathreina se je razprava zaključila.
Generalnim govornikom jo določen dr. PlaSek (Mladočeh). Daszvnski je utemeljil svoj pretilog, naj se $ 14. izbriše iz ustave.
Dunaj '27. Kvotna deputacija se je konstituirala danes predpoludne. Načelnikom je bil izvoljen grof Friderik Sohonlmrn, njega namestnikom vitez .bnvorski in poročevalcem dvorni svetovalec Beer.
Dllliaj 27. «Reichs\vehr» piše, tla je minister za železnice izjavil nekaterim poslancem, došli m k njemu radi železniške zveze s Trstom, naj mu pustč časa še nekoliko tednov. Osebno čnstiželje ga žene, da dovede to vprašanje do ugodnega re-šenja. Nadeja se, da bo mogel priti s predlogo, ki zadovolji vse interesente.
Posl. \Vagncr je dobil od ministra zagotovilo, da se predloga za gradnjo železnice Dunaj-Aspang do Kartberga predloži še v tem letu.
London '21. »Times« javljajo iz Hueonos-Avrcs od t. m.: Gospodarski položaj se hujša bolj in bolj. Državni papirji padajo vsled obilih prodaj, ki se vrše v ta namen, da se »kupilo zamenja za zlato.
Vojna v južni Afriki.
1.ornimi 21. Reuterjeva pisarna javlja iz Durhana dne 23. t. m. : Tukajšnjo podružnico transvaalske narodne banke je danes možtvo križance »Partae« zaplenilo. \' vsem Natalu se je proglasih) nagla sodba.
Iplrltas slnapli compoiltui
Razpis učiteljske službe
z* risanje.
Na tukajšnji obrtno - nadaljevalni šoli oddiUi jt> luittdjsko mesto in sicer V I. te-rajn |>o uiv mm leden /.ji geometrijo in prostoročno risanje, v II. tečaju po ,1 ure na teden za nauk o projekciji. Vseli li ur je lahko izpolniti v enem dnevu.
I ena nagrada se določi po dogovoril. Potnimi se pbičn posebej.
Drosilei nu j svoje dokumentirane prošnje dopošljejo pod pisni vem u odboru do 1. decembra t. 1,
Šolski oillmr obrtiio-iia(1ji 1 j^vnltie šole zti k lesarje.
Nabrcžinn, dne 24. oktobra 1X91».
Fran Valetič
gostilničar, naznanja slavnemu občinstvu, da je prevzel gostilno konsiimnega društva v sv. Križu pri Trstu, ;i da obdrži tudi svojo dosedanjo gostilno v ulici Solitario št. 12.
Priporoča se torej za obilen obisk v obeh imenovanih gostilnah.
Naznanilo dražbe.
Na prošnjo ziilitevajoeega upnika Irana Zonta iz Trsta bode v torek dne 31. oktobra t. I. na e. kr. okrajnem sodišču v Kopru v sobi št. 7 dražba nepremakljin Josipa Žerjala (Seriau) in dragov iz Boršta v iztirjanje tirjatve v znesku od 5051 gld. Ii4 kr. s. p. v. Nepremakljine, ki so cenjene skupno na JJ1<)}> gld. HI kr. (hiša s priti-klinami na 2055 gld.) se nahajajo v zem-Ijiščnici za davčno občino Očisla v nložku Štev. 244 — 1 telo, za občino Hicinanje v nložku št. H52; 1. in 2. telo in za občino Boršt v nložku štev. 50, 1. 2. il. 4. 5. in (i. telo. Najmanjša ponudba mora znašati 21!).;i gld. 21 kr. Dražba prične ob uri.
H Priznano intjI>a>ljfti v. vajinimi jiatoiitiiiuilml Movimtnii lunine iKtiiijillu! tehnično ilovrtaul
glasovirji
ilolit* nn itujliulji' ii> najceneje ilireklnn pri tovarmirjii
Henrihu Bremitz
o. kr. dvornemu zal&gatelju.
Trst — Bo ran I trg Številka t) — Trst
■	lliiKtriruiii kalaln^i na /alitevunje fruiiko.	^B
Dr. JOSIP MARTINIS
doktor vsega zdravilstva in specijalist za očesne bolezii
se je ]»reselil
v ulico Valdirivo štev. 3, I. nad.
Ordinira na domu vsaki dan od S do S®/4 zjutraj in od 1 do 2 popoludne, — Za ubogo od 2 do '6 v ulici Moliu pieoolo štev. 1, I. nadstr.
Himne Aflriatica ii Sicnrta v Trsti
zavaruje
proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na življenje v vsih kombinacijah.
Glavnica in reserva drnSlva dne 31. denerjhr 1892.:
-i 000.000-—
1 ,15:12.248-22
Glavnica društva......gld.
Premijna reserva zavarovanju na
življenje..........
l'remijna reserva zavarovanja pr*>t i
og»\)u...........
Premijna rezerva zavarovanja blaga
pri prevažanju...... -	41l.4»»5'07
Reservii 1111 razpolaganje ... ..	500.000*— Heservti zavarovanja proti premi-
njanju knrzov, bilanca (A) . . ..	il;l?1.822*42 Reserva zavarovanja proti premi-
njanjn knrzov, bilanca (H) . .	24y.ittll,88 Keserva specijalnih dobičkov zavarovanja na življenje . .	.^OO.OOO1 — Občna reserva dobičkov ...	l,187.1H4"8i>
l'rud ravnateljstvu: Via Valdirivo it. 2, (v lastni hiftij.
F I L I J A L K A
c. Kr, pri?. aslrijsKfiža Mite zavoda
za frurovino In obrt * Tratil.
Novoi it vplačila.
V vrednostnih papirjih na	V napoleonih na
4-dnevni izkaz 21 ."„	:«0-dnevni odka*
,	.l-mesečni	2\/
* »	»>- ..	a1///
na pisma, katera se moraju izplačati v sedanjih l>aiikovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takse v krepost /. Hnem 24. junija, 2H. junija in odnosno "JU. avgusta t. I. po dotičnih obinvah. Okroini oddal, vrad.i. papirjih 2" „ na vsako svoto. V napoleonih l»rez olirest
Nakaznico na Dunaj, Prago, IVsto. Brno, l.vov, TropaVo, Reko kako v Zagreb, Arad, Hielitz, Uablonz. Gradec, Sibinj, Inomostu 1'zovec, bjnbljnno, Line, Olomnc, Keielienberg, Saaz in Sol-nogriid, brez troškov. Kupnja in prodaja Ititku l"nn provizije. Inkaso vseli vrst pod imjuineHtnejiinti pogoji. Predujmi, ■lameevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v I,on donu, Parizu, Herolinu lili v drugih mestih — provizija po. jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vloftki v pohrano. Nala blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanski
v italijanskih 1'rankib, ali pa po dnevnem kursu. Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati ali sre brni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi.
Trzaja posojilnica in hranilnica
jenistrovana zadruga z omejenim poroštvom, ulioa 8. Franceaco it. 2, I. n.
(Slovanska < italuical.
Hranilne nloire se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4u/0-Rentni davek od hranilnih nlog plačuje zavod sam.
Posojilu dajejo se samo zadružnikom in sicer na uknjižbo po o1/,0^, na menjico po «i°/0, na zastave po 5' ,1°/0.
1'noliie ure so: od H —12 dopoludne in od 3—4 pdpnludne; ob nedeljah in praznikih od 10—12 dopoludne. ]/.|>laenJe se: vsaki ponedeljek od 11 —12 dopoludne in vsaki četrtek o<l ."»—4 popoludne.
"1
Poštno hranilnični račun 816.004.
J
i i
I

ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL
"Rafaela Italia
TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST
Zaloga poli I it yii z a jedilnice. W|inlniee in spre« jemniee. žlinuic lu peresu le. otrledal hi železnih blagajn, po ceiinti, da se ni hali koiikureiiee.
JAK. HENRIK HUBER
trtnica za amerikanske trte in cepi
Tovarna kemičnega gnoja „KOPROS" v Boljuncn ilstrai
ZALOGA:
ilT TRST - VI« S. A|M»llhi«n' stv. 4.
Telefon itv. 201.
Amerikanske trte in cepi.
CENE:
I. zbirka
IIHtk<MO\ UKMI kuciiv
gl. kr. 1.00 4.— 20 —
kI. Wr. 12. -
iso —
II. zbirka
lIHlkimiv 1(HI0 kotlov
«1. kr.	rI. kr.
1.—	8.-
2.o0	20.—
ir>.— 120
i
Kolei amerikanske Hitre
Cepi na ,,	_...	.	—
Vsprejemajo se naročbe /a razna cepljenja po želji naročniku in to od februvarija do zvrsetka aprila.
Kemični gnoj „KOPROS"
sestavljen i/, kvantitete dušika, loiTortčncurii kisleea. |>o-11IŠC in apnu, katere snovij so potrebne za živilo rastlin.
Služi čudežno za gnojenje trli, snduesrn drevja, špursreimt, vrtnine iii žita.
Cena: Žakelj od 25 kg. gld. 2,— ; od 50 kg. gld. :|.S0; od 100 kg. gld. 7.r»0, se žukljem vred.

EDINOST
u
večerno in zjutranje izdanje
se prodaju, iv./.un v drugih navedenih tolmkurnuli, tudi
na južnem kolodvoru.