'/■f&yp
s-{/lC6U€Q.',
NO. 218
KW£t^
ASv!€R!CmN IN SPIRIT FOR€!GN EN LANGUAGE ONLY
Bmwms m
ESU
Seiving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVGNIAN
MORNING N€W5PAP€R

CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, NOVEMBER 12, 1973
LETO. LXXV. — VOL. LXXV
Šesta flota še vedno v enaki pripravljenosti! Novi grobovi
Ameriška šesta flota v Sredozemskem morju, sestavljena iz 60 ladij, ima nasproti sovjetsko brodovje, sestavljeno iz 90 ladij. Koncem tedna je bila še vedno v pripravljenosti, v katero so bile stavljene vse ameriške oborožene sile 25. oktobra, ko je izglodalo, da bodo Sovjeti neposredno posegli v vojno.
Ameriška Še-
NAPOLI, It.
sta flota v Sredozemskem mor-1 Šeste ju je ostala še dalje
Barbara Sever
V petek je umrla v Lake County Memorial Hospital West 54 let stara Barbara. Sever, roj. Povh v Clevelandu, kjer je družina dolgo let živela na 6014 Glass Avenue, dokler se ni preselila na Bonna Avenue in nato v Mentor on the Lake, Ohio, na 5911 Reynolds Rd. Pokojna je
na Srednjem vzhodu na višku.! časnikarjem, ki so obiskali šesto
V Šesti floti je skupno okoli 60 ladij; med njimi sta dve letalonosilki za helikopterje s 4,000 marini. Ob začetku vojne na Srednjem vzhodu je bila o-krepljena, da bi bila pripravljena na vse možnosti.
Šesta flota je po številu, ladij šibkejša od sovjetskega vojnega brodovja v Sredozemskem morju, ki je razpolagalo v višku napetosti z 95 ladjami, sedaj pa jih ima okoli 90. Obe brodovji skrbno pazita drugo na drugo, pa tudi na to, da ne bi prišlo do ka-
floto zadnji teden, da razpolaga s 180 letali na letalonosilkah v Šesti floti. Sovjetsko brodovje nima nobenih letal, ker so Sovjeti prvo letalonosilko šele zgradili in še ni vključena v redne plovne enote.
V sovjetskem brodovju v Sredozemskem morju je dejansko le okoli 60% ladij sposobnih za boj, vse ostale pa služijo podpori bojnih enot. Adm. Murphy je dejal, da je v Šesti floti le 20'% pomožnih ladij, vse ostale so sposobne za boj, to pome-
flote ZDA letalonosilke,
priprav-1 med njimi John F. Kennedy,	moga Franka, hčer Be-
dnosti, ki jo je proglasil pred-j Poveljnik Šeste flote podadmi- verly; sina Franka> vnuka sednik Nixon, ko je bila vojna ral Daniel J. Murphy je dejal jrrank}jna Scotta, sestre Stelio
Murray, Frances Czajka in Mario Dimaccia, sestri Theresa Klančar in Josephine Povrh ter brat Martin Povh pa so umrli pred njo. Pogreb je danes dopoldne ob 9.30 iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E- 62 St., v cerkev sv- Vida ob 10., nato na Kalvarijo-
Frank Lipar
V 82. letu starosti je v soboto zjutraj umrl v Euclid General bolnici Frank Lipar, 1485 E. 175 St., rojen v vasi Lahončak, Slovenija, od koder je prišel v Ameriko, ko mu je bilo 12 let- Do svoje upokojitve leta 1955 je bil nad 46 let zaposlen pri Penn Central R.R. kot popravljač železniških voz. Bil je mož Mary, roj- Pintar, oče šestih otrok, od katerih živita samo še Angela Grdanc in Ann Sawchik, 8-krat stari oče in 4-krat prastari oče-Zapušča več sorodnikov v Sloveniji. Pogreb bo v torek ob 9. uri iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. na pokopališče Vernih duš. Družina priporoča v pokojnikov spc-i min darove za Slovenski dom za ! ostarele.
Joseph Kompare
Včeraj zjutraj je po dolgi bo-j lezni umrl 77 let stari Joseph I Kompare, 1135 E. 169 St, rojen jv Lokavcu pri Ajdovščini, od koder je prišel v ZDA 1. 1913, j mož Antonie, roj- Sweltz, oče Irene, Carol in Josepha Jr., brat
kih trčenj ali nepotrebnih inči- ni, da sta obe brodovji po šte-dentov, ki se v trenutku lahko vilu pravih bojnih ladij skoraj
nevarno zaostre.
V sovjetski floti so največje ladje križarke vrste Sverdlov, med tem ko predstavljajo jedro
enaki, toda premoč je na strani ameriškega brodovja, ker razpolaga to z močno letalsko silo, ki jo sovjetsko v celoti pogreša.
Nixon bo posnetke razgovorov objavil
Predsednik je dejal skupini republikanskih kongresnikov pretekli petek, da bo posnetke razgovorov objavil, ko bodo enkrat predloženi poroti.
WASHINGTON, D.C. — Vprašanje posnetkov razgovorov predsednika Nixona v Beli hiši Se bliža po vsem sodeč kraju. Predsednik je namreč pretekli Petek dejal republikanskim kongresnim vodnikom, da bo te posnetke potem, ko bodo predloženi poroti po pregledu sodnika Sirice, objavil.
Predsednik je zadnji petek Povabil 7 glavnih kongresnih republikanskih vodnikov v Belo hišo in govoril z njimi dve uri o vplivu Watergate zadev na njegovo vlado in njen ugled v jav-nosti. Razpravljali so o možno-sRh in načinih obnove zaupanja v predsednika in v njegovo vla-ho, ki je v zadnjih tednih zdrknila na novo nižino.
Glfligann se ne mudi
COLUMBUS, O. — Guv. John J. Gilligan je dejal, da ne bo predložil načrta za varčevanje energije sedanjemu posebnemu zasedanju glavne skupščine, ker da se ne mudi tako hudo, dokler ni na razpolago dovolj podatkov in vprašanje potreb ter sredstev bolj razčiščeno.
Guvernerjev posebni pomočnik M. S. Brown je napovedal, da bo načrt o varčevanju z energijo predložil guverner skupščini, ko se bo po novem letu zbrala na redno zasedanje.
hoče
. Skupščina ^sama tudi	: p)orothy Strancar, Mary Batič in
imeti dovolj časa za temeljito	^
predelavo načrtov in predlogov.
Tega posebno zasedanje ne nu-
di.
"Leteče palruije” nadzirajo zamrznjene cene hrane v liaišji
Kong. John B. Anderson iz Illinoisa, načelnik republikanske konference v Predstavniškem
Štefana (Jug.). Bil je upokojen nadzornik gradiva pri Ohijskem državnem cestnem oddelku, član SNPJ št. 312 in Kluba slovenskih upokojencev za Waterloo Road okrožje- Pogreb bo v sredo dopoldne ob 10-30 iz Želeto-vega pogrebnega zavoda na E. 152 St- Truplo pokojnika bo položeno na mrtvaški oder nocoj ob
7-
Peter Stakich Sr.
Zadet od srčne kapi v nedeljo
Vlada je še poleti zamrznila cene hrane,^ pa nedavno U-j zjutraj je umrl na poti v Euclid vedla leteče patrulje za General bolnišnico Peter Stakich nadzor nad izvajanjem za- gr. s 24230 Wildwood Avenue, mrznitve, ko^ SO postale i-ojen V Žumberku, od koder je kršitve množične.	'prišel v ZDA 1. 1901, vdovec po
RIM, It. — Cene hrane so bile ženi Mary, roj. Butajla, oče Mrs. domu, je napovedal, da bodo po- zamrznjene še v avgustu, pa se Michael (Anna) Skeya, Mrs. snetki razgovorov v Beli hiši, ki Rh prodajalci niso posebno do- Mike (Fannie) Evans, Mrs- Ro-povzročali toliko sporov in sledno držali. To je ljudi raz- bert (Ellie) Bode, Thomasa Sta-
kicha, pok- Dannyja, Mrs. Margaret Shaniuk, Petra Jr., Mrs. John (Catherine) Skeya, Arthurja in Mrs. Budd (Jane) Conner, 27-krat stara oče, 23-krat prastari oče, brat pokojnih Dana, Toma in Mile Grubach-Do svoje upokojitve je bil zaposlen kot kovač pri Penn Central železniški družbi- Bil je član HBZ št. 235. Družina priporoča namesto vencev darove v sklad za gradnjo cerkve sv. Nikole-
Sen. Fulbrighl hvali
politiko Kissingerja
Načelnik senatnega zunanjepolitičnega odbora je pretekli petek v govoru pred Senatom odobril politiko dr. Kissingerja in zavračal kritiko sen. H. Jacksona. WASHINGTON, D.C. - Sen. J. W. Fulbright, načelnik zunanjepolitičnega odbora Senata, je pretekli petek v senatni zbornici hvalil politiko dr. H. Kissingerja na Srednjem vzhodu v zadnjih tednih, jo v celoti odobril, pa istočasno zavrnil ostro očitke sen. Henryja Jacksona preti pomirjevanju s Sovjetsko zveze.
Sen. Fulbright je mnenja, da je osrednja naloga doseči splošno pomirjenje na Srednjem vzhodu zdaj, dokler vojaško premirje ne utrdi stare položaje in ne obudi ne vzdržljivih upov in stremljenj. Poudaril je, da so sedaj nujna popuščanja na obeh straneh, da pa bodo morali Izraelci vrniti večji del svojih vojaških osvojitev v junijski vojni 1967 in seveda vse sedanje. A-rabci bodo morali popustiti v nekaterih svojih zahtevah, če naj bo kompromis možen.
2e preje je sen. Fulbright predložil, naj bi ZDA javno in uradno s posebno pogodbo jamčile za varnost Izraela, kakor hitro bo dosežen sporazum med njim in arabskimi sosedi in podpisani zadevni mirovni dogovori.
PREMIRJE NA SREDNJEM
VZHODU BILO PODPISANO
Izrael in Egipt sta včeraj podpisala sporazum o premirju, ki ga je posredoval pretekli teden dr. Kissinger tekom svojega obiska v Kairu. O tem, kako naj premirje začno izvajati, se pa včeraj niso mogli zediniti kljub dvem sestankom. Razgovore bodo danes nadaljevali.
Opustiti vsako oviranje dovoza nevojaške oskrbe na vzhodni breg Sueškega prekopa, kjer pravi Izrael, da je obkoljena 3. egiptska armada.
Zamenjati nadzorne straže ob cesti Kairo-Suez s stražami ZN ob pravici izraelskih častnikov: nadzirati pošiljanja oskrbe.
Izmčenjati vse vojne ujetnike “kakor hitro bodo vzpostavljene straže ZN”.	j
Ko je bil dogovor podpisan sta se obe strani sestali ponovno včeraj na razgovor o začetku njegovega izvajanja- Pri tem je prišlo do zastanka in razgovori bodo nadaljevani danes. Egiptu se mudi odpreti oskrbo 3. armadi na vzhodni strani Sueškega prekopa, Izrael pa se trenutno najbolj briga za svoje vojne ujetnike, ki jih hoče, imeti čim preje doma.
M. Heikal je v listu Al Ahram
Iz Clevelanda in okolice
Seja—
Klub slovenskih upokojencev za Waterloo Road okrožje ima jutri, v torek, ob dveh popoldne sejo v SDD na Waterloo Rd.
Zadušnica—
Jutri, v torek, ob 7. zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Mary Blatnik za 30. dan j njene smrti.
V Clevelandu elektrike ne bo manjkalo—
Ker večina elekrtarn na tem področju še ni prešla od uporabe premoga kot goriva na olje, je oskrba mesta in širše okolice preko Cleveland Electric Illuminating Company zagotovljena. To seveda, če bodo olajšani sedanji predpisi za varovanje okolja, je povedal predsednik CEI Karl H. Rudolph-Nikomur ne bo treba zmrzovati—
Direktor Henry King od Columbia Gas of Ohio je izjavil, da ne bo treba v Ohiu letošnjo zimo nikomur zmrzovati- 'Družba bo v prvi vrsti poskrbela za ogrev
človeških bivališč, nato šele za ostale potrebe. Pripomnil je, da
KAIRO, Egipt. — Včeraj po-:	M. Heikal je v listu Al Ahram 1 bo	jolJo ljudje na-
poldne ob treh sta izraelski in !napovcdai, da se bodo začela mi- mestih termostate malo n.zje, egiptski general v imenu svojih rovna pogajanja v Ženevi v Srt-j*0*	f1?'
vlad podpisala sporazum o pre- ci drugi ted<m v decembru, p.)«** 0frla nc>™ Pisarno v mirju v navzočnosti poveljnika trajala od pol leta do enega leta,	ud. C° “
čet Združenih narodov v šotoru predno bo dosežen splošen spo-postayljenem jpi 101. kilometru razum med Izraelom in Arabci-svari na glavni cesti' Kairo-Suez. To	-------------
Sen. K. Jacksona, ki pred prenaglim pomirjevanjem je bil od leta 1949 prvi tak pod-s Sovjetsko zvezo, v čemer vidi pisan dogovor med obema boju-1 resno nevarnost za ZDA, je sen. jočima se stranema. Dosežen je Fulbright označil za ‘nevarnega bil na prizadevanje ameriškega ■ bojevnika mrzle vojne’. Sen. državnega tajnika dr. H. Kissin-Jackson je pred časom dejal, da gerja tekom njegovega obiska v je sen. Fulbright “zaslepljen od glavnem mestu Egipta pretekli Sovjetov in da dr. Kissinger mi- teden. Obstoja upanje, da bo odšli, da on presleplja Sovjete...” pri pot k pogajanjem, ki naj bi
končno rešila spor med Izraelom in Arabci, ki je v 25 letih privedel do štirih medsebojnih vojn. Pogajanja pričakujejo v Kairu v nekako enem mesecu in naj bi trajala pol leta do enega leta, kot je to zapisal Mohamed Heikal v svojem listu Al Ahram.
Za Izrael je podpisal spora-
sporov
Razpravljanja, ob j a vi j eni po burjalo in oblasti so uvedle po-Predsednikovi lastni odločitvi. ,sebne “leteče patrulje”, ki so na
! razpolago za pritožbe potrošnikov.
Posnetki ne morejo- biti objavljeni,, je dejal Anderson, doki
Kakor hitro kdo patruljo po-
sori 6r ^ Pie§leclal zvezni. kliče in ji pove, v kateri trgovi-nik John Sirica, in dokler ni so zahtevali od bli njihov
morebitni obtežilni del predložen kot dokaz zvezni Veliki poroti. Ko bo enkrat to o-Pravljeno, bo možno najti način Za Pustitev teh posnetkov v jav-host. Ni jasno, ali bo objava do-esedna ali le v izvlečku katerimi dobesednimi deli.
z ne-
^temenski prerok
Oblačno in milo- Najvišja tem-Peratura okoli 52 F (11’ C).
njega previsoko ceno, je ta naglo na mestu in prime krivca, s katerim gre takoj pred sodnika.
V prvih dneh, ko so leteče patrulje uvedli, je bilo na tisoče pritožb, ki so jih te preiskale. Neki pek v Frosinone je bil kaznovan z $5,100 globe, ker je ceno kruha pri funtu nezakonito povišal za 1 cent. V Turinu so 48 pekarn zaprli za 5 dni, ker so ali prodajale kruh po previsoki ceni ali pa niso imele cen jasno vidno objavljenih v svojih prodajalnah.
Sodniki, ki morajo prav tako kot vsi člani plačevati visoke cene, ne kažejo dosti “razumevanja” za poviševalce cen.
Watergate m imel vpliva
WASHINGTON, D.C. - Pri torkovih volitvah ni bilo opaziti kakega posebnega vpliva Watergate afere. Tako sta volitve presodila načelnika obeh strank, republikanec George Bush in demokrat Robert Strauss.
Robert Strauss je dejal, da po njegovem opažanju vpliva Wa- zuin maj. gen- Aharon Yariv, na-tergate skoraj ni bilo mogoče ni- mestnik načelnika glavnega sta-kjer ugotoviti. Bilo je pa pri vo- na izraelske vojske in svetovalec litvah očitno, da volivci teže Golde Meir, za Egipt pa maj. proti sredini od vsakih skraj- gen- Mogamed Abdul Gamazy, nosti.	namestnik načelnika glavnega
Slično stališče do volitev so stana egiptske vojske. Premirje zavzeli tudi v Beli hiši, precej Je veljavno samo za Egipt in pa je seveda tudi takih, ki ho- Izrael, Sirija vanj ni vključena-čejo videti v izidih volitev na °be strani sta podpisali angle-vsak način vpliv Watergate za- ško besedilo sporazuma, sesta-dev na volivce in na izide voli- vljeno na prizadevanje dr. Kis-tev. Ker so bile to pretežno kra- Singerja.
jevne volitve, Watergate pa je Podpisovanje je bilo izvedeno zadeva, ki se tiče v prvi vrsti v šotoru čet Združenih narodov Bele hiše in ljudi v njej ter oko- ob 101. kilometru glavne ceste li nje, je razumljivo, da se vo- Kairo-Suez ob treh popoldne, livci za to zadevo niso tokrat do- Zastopstvi Izraela in Egipta sta sti menili. Utegne pa zato igra-' bili vsako na eni strani mize v ti večjo vlogo prihodnje leto. obliki črke U, na katere vrhu je
sedel poveljnik čet ZN gen. En-
Novi predpisi za rabo gasolina v avtomobilih
DETROIT, Mich. — Sen. Warren Magnuson, načelnik trgo-1 vinskega odbora Senata, je raz-; kril, da je pred odborom načrt, i ki zahteva, da avtomobilska industrija tekom prihodnjih 10 let zmanjša porabo gasolina pri vozilih za 50%.
Sedanje povprečje je 11.8 niilj
ijala dnevno 250 milijonov kubičnih čevljev sintetičnega plina. To bo pokrilo izostatek plina, ki je prinajai doslej sem z Jugozahoda.
Prijeten večer pri Belokranjcih—
V soboto zvečer so Belokranjci in njihovi prijatelji praznovali v Slovenskem narodnem domu na St- Clair Avenue god sv. Martina, ki mošt v vino spreminja. Vesela družba je napolnila veliko dvorano in pazljivo sledila nastopu mladih plesalcev
Pogreb bo v sredo ob 9. iz Grdinovega pogrebnega zavoda, v cerkev sv- Štefana na Lloyd Rd. ob 10. nato na Kalvarijo.
Timothy J. Sullivan Nenadno je bil ustreljen, ko je stopil v neko gostilno na West 25 St. Timothy J. Sullivan, star 25 let, živeč s svojo materjo Mrs. Margaret Johns na 17530 Lake Shore Blvd- Pokojnikova mati in njen mož sta oskrbnika stanovanjske hiše- Poleg matere [
Jaworski zagotovil Kongres o svoji popolni neodvisnosti
WASHINGTON, D.C. — Posebni javni tožilec za Watergate zadeve L. Jaworski je pred Domovim pravosodnim odborom i zadnji teden izjavil, da je dobil dovoljna zagotovila za popolno neodvisnost pri svojem preiskovanju.
na galon, leta 1984 bo moral | in plesalk Kresa, pa se nato vsak avtomobil napraviti z ga-! sama spustila v ples ob godbi Ionom gasolina najmanj 18 milj. j “Veselih Slovencev” in v živah-Avtomobili, ki tega ne bodo' no kramljanje. Postrežba je bila zmogli, bedo izločeni s trga in v vseh pogledih odlična, Bele seveda tudi iz prometa.	Kranjice so se znova izkazale
Trenutno je vsaj 10 vrst ame- k°t odlične kuharice, pa tudi riških avtomobilov, ki ne napra- prijazne in ljubeznive strežnice, vijo niti 10 milj poti na galon i Spretna in nagla je bila postrež-gasolina. Ti bodo v prvem letu j ba tudi pri bari, četudi je bil novega zakona izginili s trga. prizidek včasih kar nagneten.
__	0______ Bil je lep in prijeten večer!
| Poslikana okna cerkve j so ukradli—
V noči od sobote na nedeljo so neznanci odnesli štiri na steklo slikana okna, delo Tiff any j a, iz cerkvena 8143 Euclid Avenue, katerih vrednost cenijo od $75,-000 do $150,000. Cerkev se je prvotno imenovala Prva unitaristična cerkev in je bila zgrajena leta 1904.
zapušča tri brate in tri sestre. Pogreb bo v torek popoldne iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. čas pogreba še ni določen ob tem poročilu.
sio Siilasvuo iz Finske- Finski vojaki z bajoneti na puškah so stražili šotor.
Sporazum obsega šest točk, v katerih se Izrael in Egipt obvezujeta:
Spoštovali premirje, odrejeno po Varnostnem svetu Združenih narodov 22. oktobra in ponovno naslednji dan.
Začeti razgovore o črti premirja 22. oktobra v okviru sporazuma o prenehanju vojskovanja in o ločitvi obeh bojujočih se čet pod nadzorom ZN-
Spraviti dnevno hrano, vodo in zdravila v mesto Suez in odpraviti od tam ranjene civiliste.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D-C. — Predsednik Nixon se bo ta teden na šestih sestankih v Beli hiši sestal z vsemi republikanci v Kongresu in odgovarjal na njihova vprašanja. To naj bi odstranilo njihovo nezaupanje do predsednika in obnovilo njegov ugled in podporo.
WASHINGTON, D-C. — Notranji tajnik Rogers C. B- Morton je včeraj napovedal, da bo gasolin po vsem sodeč že v januarju na nakaznice, slično kot v času druge svetovne vojne.
NASHVILLE, Ten. — Tu so včeraj našli umorjena Davida Akemana — Grand Ole Opry in Hee Haw zvezdnika, ter njegovo ženo Estello v njunem domu v Davidson okraju. Vse kaže, da je bil cilj umora rop.
PEKING, Kit- — Državni tajnik ZDA Kissinger in predsednik vlade Ču En-laj sta se včeraj
Demonstrantje pred sodiščem v Atenah
ATENE, Gr. — Zaradi napadov na policijo po spominski svečanosti ob 5-letnici smrti priljubljenega bivšega predsednika vlade G. Papandreouja predzadnjo nedeljo na tukajšnjem pokopališču je bilo obtoženih 17 prijetih demonstrantov.
Policijski polkovnik, ki je vodil nastop policije proti demonstrantom, je dejal, da v 25 letih svoje policijske službe ni “nikdar videl bolj sovražne in izzi-
vajoče množice”. “Bilo je ne-ponovno sestalo, ko so začele verjetno", je pričal pred sodi-krožiti vesti, da utegne Ču ščem. Demonstranti so bili kar En-laj sprejeti povabilo za penasti od kričanja in so pri obisk v ZDA. Razgovori po tem rabili besede in psovke pro-vsem sodeč potekajo ugodno ti vladi, ki je rekel polkovnik, in v prijateljskem razpolože- da “se jih ne upa pred sodiščem nju.	_ j omeniti”.
/Imeriska Domovina
wio/%1%1—■aofv'i i
likega. Ko je hotel uvesti potrebne reforme, si je napokal sovraštvo janičarjev in bil leta 1808 umorjen.
(Dalje sledi)
upal:	“Vedno je treba skrbeti. ^ števal. V njegovem vsakdanjem branju Domovine, je značilna ta
da se odločitev ne pritakne kaj! življenju so se pokazale druga prip0m(ba, izrečena dober teden človeškega.” Na ta način je škof za drugo:	ponižnost, krotkost, pred smrtjo: Noge .me bole, pre-
en? St Clair Ave.
431-U828
Cleveland, Ohio 44188
National and interaational Circulation
Published daily —:epr. Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Z* Združene države:
$18.QG na leto; $9.30 za pol leta; $5=50 za 3 mesec« ga Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesec« Petkova izdaja $8.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
CJnited States.
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $8.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
No. 218 Monday, Nov. 12, 1973
S.R.

Gnidovec vedno skrbel, da je v
BESEDA IZ NARODA
zmernost, modrost, čistost, pre- uiakniti se ne morem, še moliti vseh odločitvah vedno obveljala | vidnost, mrtven j e, odpoved. Ka-je težko, a vendar ne bi zame-le božja volja. Pri njem so se j ko je znal molčati o napakah j njaia svojih križev s težavami, uresničile besede: “Moj pravični bližnjega. Opazili smo veliko za- ki jih ima predsednik Nixon. Do
živi iz vere.”
Slovenci iz Chicaga in okolice so se spomili 14. obletnice smrti škofa dr. i. ložmana
2. Zaupanje škofa Gnidovca “Vate, Gospod zaupam in ne bom osramočen,” še posebej velja za škofa Gnidovca. Imel je neomajno zaupanje v Boga.
CHICAGO, 111. — V petek, 16. klonili našim pokojnim, zlasti še Zanj je bil božji Učitelj trdnja-nov., poteče 14 let, odkar je v škofu Gregoriju Rožmanu ter iz-'va in skala. Kljub materialni in Clevelandu umrl ljubljanski | molili “Oče naš”. Otroška moli- duhovni revščini, ki jo je našel škof-begunec dr. Gregorij Rož-1 tev je pač Bogu najljubša in^v svoji obširni škofiji, je vedno man. Vsako leto pobite v no- predere oblake neba ter pohiti k otroško zaupal v Previdnost, vembru na njegov grob na le-‘Očetu luči, od katerega pride prav po zgledu sv. Vincencija, montskem gričku Slovenci iz; vsak dober dar. Za Slovence v Ko je 8. decembra 1924 pre-Cihicaga in okolice. Tudi letos tistih težkh časih pač naj lepši ’ Vzel skopi j ansko škofijo, ni imel
tajenost pri jedi in pijači. Niti na dan svojega škofovega posvečenja ni pokusil vina. Sam je priznal ljah, ko ]e
zadnjega dne je ohranila dober spomin. Pred par meseci je rekla: štejem in štejem, koliko Iju-naslednji dan v Groib-! di je umrlo v tem času, ko sem obiskal semeniščnike ! j az tukaj na tem hribu; prh±a
je bilo tako in sicer v nedeljo, 4. novembra.
Cerkvica Marije Pomagaj je bila polna, dasi je bilo vreme
in brate novince, da ga je precej | sem do 300 znanih ljudi, potem stalo, ko ni pokusil vina v tako' pa nisem več štela... Toliko jih veseli družbi. Isto zatajenost je'je že pmrlo, a jaz sem še vedno obdržal vse življenje.	J tukaj. Nič ne vem zakaj, a Bog
Povprečnemu človeku se je menda že ve, zakaj moram toli-zdel nedosegljiv v mrtvenju in ko let čakati na smrt. odpovedi. Potrpežljivo in vdano 1 Naših starih ljudi po tej ame-je prenašal tudi svojo bolezen.: riški zemlji ni več veliko. Prišli Bil nam je zares vzor v vseh' so iz Slovenije v začetku tega krepostih, posebno nam otrokom stoletja ali malo kasneje. Garali sv. Vincencija.	so trdo. Mladina tega ne ve, vec-
Z zaupanjem se lahko obrača- krat tudi ne prizna. Večina teh mo k njemu v vseh zadevah, du- ljudi je ohranila trdno dobro hovnih in materialnih za pomoč slovensko zavest. Versko pa so
Rusija in Srednji vzhod
II.
Še drugega dogodka sem se spomnil. Pred nekaj leti sem imel priliko govoriti z bivšim perzijskim poslanikom v Washingtonu. Menda se je sprl s perzijskim šahom in se ni
dar _ škofa Gregorija Rožma- niti svojega stanovanja v Pri-na.	[ zrenu. V župnišču si je najel
Šolski pevski zbor je zapel dve sobici: pisarno in spalnico, pesmi: Večerni .zvon, Lipa žele- škofa ni to prav nič motilo, ker mrzlo. Ob 2. je bila sv. maša smela je, Gor čez izaro in Rož, je iskal samo duše in slavo bož-
pridigo, katero je opravil ured- Podjuna, Žila, ki je bila še po- j0. Vendar je po štirih mesecih j da prosimo Gospoda, naj ta svet- pomanjkanja slovenskih duhovnik Ave Maria p. Fortunat sebej posvečena škofu Gregori- svojega škofovanja zaprosil gg.
Zorman. Po maši je pričel spo- ju. Cerkveni pevski zib or od fa- lazariste, naj mu pridejo na po-minski program na istem pro- re sv. Štefana pa je zapel Bla- moč. 25. marca 1925 so prišli
in priprošnjo. Naša dolžnost je, se mnogi izgubili. Ne samo
radi
štoru s sodelovanem učencev in gor mu, ki se spočije.
I štirje člani Misijonske družbe:
učenk Slomškove slovenske so-| Po svečanosti v cerkvi se je dva duhovnika in dva brata la-botne šole iz Chicaga ter članov množica ljudi z učenci Slomško- J ika. Izmed duhovnikov sta bila
in
r	V . Wr V ~ rv	LuV ■Save. Spored so pripravile po-: ve sobotne šole podala na poko-j g. Franc Knavs in g. Alojzij
SSS	» M« Sahaiišče, ** so položili cvetje P,antarič, izmed bratov pa Jožo
ne^reformefvendaT je osta! nasprotrulTRusije ’ °Ve	! Ana Gaber, ga. Krista Arko in na grob velikega slovenskega Konocnik in Mojzij Klančar.
pastirja ter molili za njega in za Msgr. Alojzij Turk bratov sicer
kateS^ Ru°si!: Tsel3pett^toS £$.P Dos^ ' ^"foritv^T besedab An
EISESS ^ b° ^	“ -
vse, ki tam čakajo večnega vsta- ne omenja v svojih spominih na
škofa Gnidovca, vendar je tako
pot Perzija. Zato je razumljivo, da je Amerika podprla šaha Reza Pahlevija, ko je bil v nevarnosti, da ga levičarji
Memen- mehko zagrnila Pastirjev grob. ifov strežnik 3 leta in pol, od to mori” — ‘Spominjaj se smrti’	Dasi	že 14 let	mrtev, še vedno' marca 1925	do avgusta 1928).
spravijo s prestola. Protirevolucijo je organiziFala	ameri-	«0	Ffan“la ^erna.1 foni	glas toga	sodobnega Veli-■ T„ so bili pionirji, ki so sociolo-
ška obveščevalna služba pod vodstvom Helmsa, sedanjega k«*** čitanke je prebrala o- kana m Učitelja preko mucem-^vat, m sotrpel, s škofom Gm-ameriškega poslanika v Teheranu. Tudi perzijska	uradna	Ljubica Petne sestavek	ske	Slovenije	preko oceanov, doveom v	začetku njegovega
literatura odkrito priznava vlogo Amerikincev in dejstvo, : “Na	pokopališču”. Dečki Vrije	kjer	žive razkropljen, Slovenci škofovanja.	v vseh težavah, k.
da so prav Amerikanci rešili prestol Rezi Pahleviju.	sk“Plne » recitiral. S. Gregor- ter jih opommja k neomajni «1. ------- —
Ob isti priliki nam je bivši perzijski poslanik povedal čičevo Pri pogrebu še drugo zanimivost. On sam je namreč bil v komisiji, ki je
imela rešiti vprašanje Palestine. Bilo je vse pripravljeno, da organizirajo Palestino kot konfederacijo, v kateri bi A-rabci in Judje skupaj živeli. Ta načrt bi prihranil Judom, Arabcem in svetu mnogo skrbi in trpljenja. Tedaj je prišlo sporočilo kot srela z jasnega neba, da je Sovjetska zveza
ter
— Prav zvestobi veri svojih očetov in globoko so odjeknile dovršene mater ter slovenskih mučencev recitacije Savanov: “Na poko-; tam okrog Teharij, Kočevskega pališču” (Tone Gaber ml.) od ^ Roga in Bog sam ve, kje še vse, Ivana Zupana, ga. Nandi Puc1 pa tudi k zvestobi slovenstvu Antona Medveda “Mrtvih spo- ter neprenehnemu boju proti min” in dr. Lojze Ark Ivan brezbožnemu komunizmu. Po-
priznala Izrael kot suvereno državo. Ameriki ni preostalo Zormanovo “Ko mene več ne slušajmo Pastirjev glas in osta-
- '	bo”. Naj mlajši slov. šole so po nimo zvesti: ,
drugega, kot da posnema ruski zgled.
Rusija je očividno računala, da Amerika ne bo mogla pustiti Izraela na cedilu. Že zaradi javnega mnenja bi to bilo nemogoče. Ruski vladi se na javno mnenje ni treba ozi-; rati, saj javno mnenje v Rusiji ne pomeni nič. Zato Rusija ni naletela na nobene .težave, ko je sklenila prepustiti o-brambo Izraela Ameriki, sama pa se je čez noč prelevila v zaščitnico Arabcev.	j
Bila je to vsekakor mojstrska poteza. Rusija je nenadno odkrila trg za rusko orožje, ki ga Arabci lahko plačajo z ameriškimi dolarji, ruskim ladjam so se odprla pristanišča v Egiptu in drugod v Severni Afriki, kjer Rusijo spremljajo s simpatijami kot zaščitnico stiskanih Arabcev.
Neki kitajski politik je rekel, da ima Rusija dve vrsti težav, v Evropi je prerdeča, v Aziji pa preveč bela. Med A-rabci, kot vse kaže, Rusija nima posebnih težav, čeprav ji morda povsem ne zaupajo.	|
V prvih povojnih letih sem v Rimu v ameriški knjižni-1 ci odkril knjigo, ki je razpravljala o bodočnosti ameriške politike v svetu. Avtor je bil mnenja, da bo morala Amerika slediti Angliji. Svoje mnenje je opiral na dejstvo, da sta se pojma čas in prostor temeljito spremenila. V času, ki ga je nekoč rabil kurir, da je prinesel diplomatsko pošto iz Londona v Pariz, lahko danes priletimo iz Amerike v Evropo. Če upoštevamo še brzojav, telefon in radio, pa razdalje sploh več ne obstojajo. Napoved se je uresničila, ame-. riška zunanja politika se danes giblje v stopinjah in v sme-! reh, ki jih je že prel vojno začrtala angleška diplomacija. I Ko je začela Anglija omahovati, je njeno mesto v Grčiji
kratkih uvodnih besedah se po-
Mirko Geratič
Spomin na ilcofa Janeza Snatoeo
“Gospod, ti ne boš dopustil, lenih ter nas je vse kleče objel. da tvoj zvesti služabnik škof Prvo, kar je hotel povedati, je Janez Gnidovec za vedno pa- bilo, da je prosil sv. očeta poseb-de v pozabljnost..(Psalm) nega blagoslova za dva brata, ki
sta v njegovi službi.
Škof Gnidovec je dobesedno posnemal ponižnega ustanovi-
V poročilu o smrti škofa Janeza Gnidovca 3. februarja 1939 smo brali:
“Kot duhovnik, kot član Misijonske družbe in zlasti kot škof je vsepovsod vršil svojo službo z brezprimerno odpovedjo in nepopisno gorečnostjo; s tem je postal za nas prekrasni zgled učitelja in pastirja po Jezusovem Srcu.”
Istega dne je objavil “Slovenec” (predvojni dnevnik veniji):	“Umrl je mož — svet-
nik!” (Janez Kalan).
Njegov pogreb je bil kakor veličastno zmagoslavje veliko-
ponižnega
telja, sv. Vincencija. Imel je posebno spoštovanje do sv. Cerkve, do papeža in drugih cerkvenih dostojanstvenikov. Kadar je škof pisal v Rim, ga je brat strežnik vedno našel na kolenih pred pisalno mizo. Predstojnike in avtoriteto je gledal s ponižno in živo vero.
V predglasju za svetniške go-v Slo- d°ve beremo besede, ki mi danes s tako resničnostjo prihajajo v spomin:
nočnega jutra. Pri odprtem gro-
prevzela Amerika. Ameriška flota čuva Sredozemlje in In-|bu mu ff. sPrešovori1 msgr. Am dijski ocean. Zato igra po sili razmer Amerika vlogo An-1ton Kordin’n;)egov genefa1m V1' glije pri reševanju problemov Srednjega vzhoda, kjer selkar‘ zgovorno ie orisal kiepo-danes merita in borita za vpliv dve trenutno najmočnejši sili sveta, Amerika in Rusija.
sti, ki so krasile ponižnega in
“Bog je čudovit v svojih svetnikih. In kadar nakloni kateremu svojih svetih čast svetniške krone in slave, počasti s tem svoje delovanje v svojo slavo.”
preprostega škofa Gnidovca. Po- 1- Vera škofa Gnidovca
Toda problem Srednjega vzhoda je že star in v vsaki ^ebno je poudaril, da je bil čist
generaciji so ga poizkušali reševati z večjim ali manjšim ko‘; angel-uspehom.	j v “Družini”, št. 32/73 piše
Že za vlade carja Ivana Groznega so Angleži odkrili ms§r- Zakrajšek, župnik v Bi-pot v Murmansk. Niti petdeset let po zavzetju Sibirja, pre- strici, da ko se je nekaj mesecev stolice mongolskih kanov, so ruski kozaki za vlade carja P° škofovi smrti sestal s pravo-Alekseja prispeli na obalo Tihega oceana, Peter Veliki pa slavnim^ vladiko Josifom, je ta je ob koncu zmagovite “severne vojne” z mirom v Nystatu rekel: ^ “škof Gnidovec leta 1721 odprl Rusiji pot do Baltiškega morja.	božji človek.”
Za vlade cesarice Katarine II. Velike se je Rusom v Ko vse to prebiramo in obuja-dveh vojnah s Turčijo posrečilo osvojiti današnjo južno mo sPomine, bi še posebno rad Rusijo in polotok Krim ter se utrditi na obalah Črnega Poudaril ponižnost škofa Gni-morja. Angleži tega zmagovitega pohoda niso mogli preprečiti, v času prve vojne so bili zaposleni z nemiri v Ameriki, v času druge pa so bili v vojni s Francijo.
dovca.
Vsako priložnost je izkoristil, da se je mogel poniževati. Na-
Odslej so Rusi ščitili svoj vpliv cb obalah Črnega mor- sProtrjo pa je bližnjega vedno o-
ja v dveh smereh, proti ustju reke Donave, ki so ga zavzeli leta 1812 na predvečer vojne z Napoleonom, na vzhodu pa so širili svoj vpliv proti Kavkazu.
Mislim, da je bila doba vladanja Katarine II. Velike izredna prilika, da Rusi zasedejo Carigrad. V Carigradu je vladala popolna zmeda. Janičarji, ki so tvorili nekoč elito turške vojske, so izgubili na pomenu. Brez vojaške vred- šel 1. 1926 v Rim k sv. očetu Pi-nosti so postajali podobni drhali, ki pa se je vztrajno upi- iu KI, se je na kolenih poslo-rala vsem reformam in poizkusom modernizacije turške vil od svojih sobratov. In ko se vojske. Sultan Selim lil. je poizkušal posnemati Petra Ve- je vrnil, j« bil spet prvi na ko-
pravičevak. Če je naneslo, da je moral opozoriti brata strežnika na kakšno dolžnost, je to storil s tako obzirnostjo, da je brat čutil, da škof pravzaprav sam sebe ponižuje in obtožuje. Ko je
Pregovor pravi, da besede mi-čejo, zgledi pa vlečejo. Tudi zgled krepostnega škofa nas je pritegnil z veliko silo.
Skcf Gnidovec je imel živo in dejavno vero, ki mu je osvetljevala vsa pota v življenju in vse je bil njegovo delovanje. Živa vera je bila vir, od koder je zajemal svoje molitveno življenje. Vsako jutro smo ga videli eno uro potopljenega v premišljevanje ! med katerim se je skrbno pripravljal za evharistično daritev. Pogosto je tudi čez dan obiskoval Naj svetejši Zakrament. Kadar smo ga videli pogreznjenega v molitev, smo vedeli, da se bori za duše, ki so mu bile izro-
jih posebno v začetku ni manjkalo, ni nikdar izgubil poguma, vedno je brezmejno zaupal v Previdnost.
Z zaupanjem v božje usmilje nje je škof Gnidovec iskal duše; posebno se je zavzel za trpeče in revne. Kako jih je znal tolažiti in jim vlivati poguma in zaupanja v1 božje usmiljenje. Kako se j e znal potegniti za resnico in kolikokrat je pogumno branil versko svobodo in pravice Cerkve.
niški vzor dvigne na oltar v bož- nikov, bolj pod vplivom proti' jo slavo in nam, Vincencijevim versko strupenih listov, otrokom, za vzor in priprošnjo.
Pariz, 17. oktobra 1973.
Alojzij Klančar, C.M.
ilarašiilga tarišks ioiiofliig, stara 12 i©f; umrla
Kako strupen je bil protiverski duh, kaže tale zgled: Umiral je Slovenec.. Bil sem pri njem, a ' mi je žena s strupeno odločnostjo prepovedala, da bi mu podelil poslednje maziljenje. Drug slučaj: obiskal sem hišo, kjer je ležal bolan mož — Slovenec. Ni' ti v sobo me niso pustili.. • v takem ozračju so živeli mnogi
SYGAN PRI BRIDGEVILLU, naši stari naseljenci. Nič čudne-Pa. — Pred več kot 70 leti je ga, ^ so, rmrngj pod vplivoin prišla iz kraja blizu Litije na verj sovražnega časopisja ornah
syganski hrib mlada žena Mrs. jxx nekateri popolnoma
cd-
Matilda Knez. Letos septembra pacj]j v zavesti, da so se osvobo je umrla preko 92 let tpp_
3. Ljubezen škofa Gnidovca
“Večje ljubezni nima nihče kot tisti, ki da življenje za svoje prijatelje,” je zapisano v Sv. pismu. Škof Gnidovec je ljubil Gospoda dobesedno po zapovedi božjega Učitelja: z vsem srcem, z vso dušo in z vsem mišljenjem ... Zato se je tako tesno o-klepal Gospoda v tabernaklju, zato ga je tako vleklo v njegovo bližino. Kako pobožno je o-pravljal daritev sv. maše. Ko je zavžil sveto obhajilo, je skrbno postrgal drobce s pateno na kor-poralu v živi veri, da je Kristus navzoč v vsakem majhnem delčku sv. hostije. Ko je med dnevom pokleknil pred tabernakelj, je nepremično upiral svoje oči v vratca, pred katerimi je trepetala večna lučka. Včasih se mi je zdelo, da gleda nevidnega Kristusa in čuti nj egovo bližino.
Ljubezen škofa Gnidovca do Gospoda v tabernaklju se je prelivala v ljubezen do bližnjega. V vsakem, še tako preprostem človeku, je gledal božjo podobo. V njem je znal najti Kristusov o-braz, včasih trpeč, včasih celo zmaličen tako zelo, da ga je bilo komaj spoznati. Toda po Vincencij evo je obrnil svetinjo na drugo strani, kjer ga je prav gotovo spoznal. Ubogi so ga kmalu vzljubili in radi so prihajali k njemu, ker je bilo njegovo srce podobno Gospodovemu Srcu.
Tukaj bi lahko napisal dolge strani o njegovi nesebični darež-Ijivosti in velikodušni ljubezni. Sam, je bil z malim zadovoljen; vse je razdal, od perila do suknje, ki bi jo sam tako potreboval. Včasih se je izgovarjal, da je oni drugi še bolj potreben
meseca
stara. Rojena je bila- 21. februarja 1881.
Ameriška Domovina se more te žene spomniti. Kolikor je me ni znano, je bila ona edina v tej okolici naročena na dnevno A-meriško Domovino in jo vestne z velikim veseljem prebirala dc zadnjega tedna svojega dolgeg. življenja. Ko je pred davnimi leti prišla na syganski hrib, jt bilo samo par hiš v vasi; skoraj vsi moški so delali v premogo kopih. Matilda je trdo delala da je možu pomagala skrbeti ze številno družino. Nič se ji n. zdelo preveč skrbeti za krave prašiče, kokoši, nositi vodo oo zunaj v hišo, prati zunaj ... Navajena je bila na tako delo zdoma. Pri trdem delu in skrbeh je ostala zvesta tudi naukom, k. jih je prinesla zdoma. Do smrti je znala molitve, katekizemska vprašanj a, ’ kar se je naučila do ma.
aroti-
Mrs. Knez se za take pr verske tokove ni brigala. Nihč® je ni mogel premakniti niti za ped. AVE MARIJA in AMERIŠKA DOMOVINA sta jo podpirala in dajala poguma tudi v tistih časih, ko so bile prctivei ike sile na pohodu med naširo slovenskimi ljudmi. — Naj do fari Bog na priprošnjo Matej-e božje da Mrs. Matildi Knez božje plačilo za njeno zvestobo.
Jože Cvelbar
CERKVENI ARHIVI
Državni arhiv Slovenije je
adnjih letih popisal vse župni]
;ke arhive ljubljanske škofije'
Jato bodo verjetno odslej pril13
,ale na župnije razne osebe, da
uporabijo te arhive.
Prosimo, da se pri tem držit6
naslednjih navodil:
1. Vsak mora imeti pismen0
potrdilo univerze ali kake drulL
v
ustanove, da uporablja arhiv Mladina sedaj ne ve, kako je znanstvene namene, treba delati in kako je treoa ■	2 Nikoli ne smete dati arhi'
moliti, je govonla. V življenju valij iz župnišča na dom. Vsak je videla mnogo naših ljudi, ki mora uporabljati arhivalije D so zapustili vero in živeli m u- tam pod nadzorstvom. mirali brez Boga in zakramen-
čene v oskrbovanje; uganili smo.
da se posvetuje s svojim božjim | kakšne stvari kot on sam. Učiteljem o važnih zadevah, dai	*
išče pomoči in razsvetljenja. Ta-| Le v medlih potezah
tov. šli so kot so rekli, pot,
3. Fotokopirati se sme sam0 svojo “svobodno” pot, najnUjnejše reči in to pod nadzorstvom. Morda bi prinesli žnp
ki so jo ozna-
njali slovenski protiverski listi. niki to y škofijski ;rhiV; ki Matilda je hodila svojo pot, ki oskr(bel fotokopije in vrnil orisi jo je s pomočjo matere že do- ginale župniji ma začrtala. Nihče je ni pre-;	4_ Arhive hranite na varnih i°
maknil. AVE MARIJA, list iz SU(hih krajib Lemonta, je bila njena mesečna j 5 Nekatere župnije imajo z0" duhovna hrana, in dnevna lo stare jn va^ne ^hivabj6- ^ AMERIŠKA DOMOVINA. Več- te bi dale v hrambo v š-k0' krat je povedala:	Vi ne veste, fijski arfliv_ ž ije; ki imaj0
kako strupeno je bilo ozračje tu- take arhivalije bodo prejele P°;
A T7T? 1\/T A T>T TC\	™	^	J ’	t' J	,2
kaj. AVE MARIJO sem morala sebej poročilo ’ in
skrivati pred nekaterimi protiversko zagrizenimi ljudmi. Če so list dobili, je romal v ogenj. Vsaka verska stvar je takim ljudem smrdela.
V AVE MARIJI je Matilda dobila novice in članke z verskega področja. A M E R LŠ KA DOMOVINA jo je seznanjala z drugimi novicami. Brala je do zadnjega tedna pred smrtjo. Pa kako točno in s kakim veseljem. Ko sem jo obiskal po posvetitvi Slovenske kapele v Washingto-nu, mi je hudomušno rekla: Jaz več vem, kako je bilo v Wa-shingtonu kot Vi. Vse je bilo točno napisano v Ameriški Domovini. Par tednov pred smrtjo je malo potarnala: Dobila sem
seznam,
ka]
naj bi se oddalo v centralni šk°
fijski arhiv. Prejeli bodo
tudi
seznam in potrdilo o predaji-
Cfr. okrožnica št. 8/1973 z dne 1. avg. 1973. Št. 1158. Ljubljanski nadškofijski ordinariat v Ljubljani. Str. 70!
F O T O GRAFIJE (črnobeDl naših župnijskih cerkva in P° družnic, po možnosti s kak^1 popisom, želi p. Bertrand ' nik v New Yorku, da bi o pisal za naše izseljence. Rd01; ima kaj, naj pošlje na nasl°'" p. Mirko Silvester, Prešei'rioV trg 5. 61000 Ljubljana.
Ponarejene slike
Bavarska policija je zaplerU
sem o-
ko zelo se je zavedal svoje od- svetlil glavne kreposti škofa! prebrati velike črke, potem
dve številki Ameriške Domovi-1 v nekaj dneh 815 ponareje^d1 ne na isti dan, moram najprej j slik Picassa, Toulouse-Lautrec9-
govornosti, da si ni dovolil no- Gnidovca, vero, upanje in ljuN začnem z bene udobnosti. Nekoč mi je za- bežen. Lahko bi jih še in še na-' Kako
malim tiskom, je bila na tekočem
pa i Kandinskega, Tiziana in Ceza°' ; na. Dva ponarejevalca sta v PrC ob 1 iška vi.
■■■■■■■■■■■■■■



Josip Jurčič:
CVET m SAD
Izviren roman
A £."SL =l "4 .

Pavlina se je največ pečala z na ono stran k žagi, kjer je Mre-tolado sodnikovo hčerjo, boječo, | ta stala. “Ka si prišla?” vpraša Precej mrtvo stvarco, in je z 1 jo z veselim obrazom.
Leonom le malo govorila. Tolikanj več mu je prizadela njegova soseda na levi, gospa sodnikova, ki ga je vabila, naj pride kaj v njeno družino, in mu je, sicer ne naravnost, pa vendar Umljivo hvalila redke lastnosti svoje starše hčere, ki je denes žalibog morala zarad bolnega z°ba doma ostati. Tudi je. moral Potrpežljivo poslušati dolgo jere-niijado gospe sodnikove, kako naalo višjega izobraženja imajo deklice civilnih staršev tukaj na deželi, da je vse posuroveno in Pokmeteno, da malokatera kaj zdatnega o muziki ume itd- Vse to pak: se mu je bolj natihoma Pripovedovalo; in če je bilo gospe verjeti, koliko si je prizadela, kako se ni nobenih stroškov strašila, da je svojo staršo hčer udgojila po terjatvah denašnjega ^asa, morala je biti ta sodnikova kči res pravi ženski ideal. In vendar je bil Leon tako nehva-|ežen, da ni nikake želje izrekel, Se kazal ne, poznati to dete do-vršene popolnosti-
Zmerom vesela in zgovorna klatilda je zraven svojega ženica barona Bremerna nekaj le k°lj tiho sedela, rdeča črez in ^rez po licu. Govoriti ji po sreči Ui bilo treba mnogo, zakaj ulju-dui baron je govoril sam za dva.
Sodnik in gospod Goreč sta tudi važne reči ukrepala.
tu gospod Komplez naposled, Ua svojem spodnjem sedežu, imel je denes tudi tovarištvo z gimnazij alcem, sodnikovim si-hom. Dobil je v njem človeka,
“Zdaj pa še vpraša, kakor da ne bi smela! Okoli ušes ti bodem eno založila, da bodeš devet sončev videl,” huduje se mlada ženska.
“Nič se ne jezi, nič! Le tukaj na ta hlod se k meni usedi, pa se bova kaj pogovorila,” pravi žagar.
Sedeta.
“Imaš kaj denarja? Daj! Jaz moram tudi kaj imeti,” pravi baba-
“Nemam ravno zdaj; mati so mi vzeli vse, kar sem te dni zaslužil,” taji Šepec.
“Zakaj lažeš? Vsega ti stara ni vzela- Brez denarja nisi nikdar. Samo dati nečeš,” rohni ženska.
“Res nemam.”
“Kakor češ! Bodeš videl!”
Rekši jezna vstane in hoče oditi. Šepec jo zadržuje in pravi: “Nikar ne hodi tako od mene. Kaj nisva prijatelja! Nekaj malega imam, dal ti bodem. Kaj bodeš pa potrebovala?”
“Bodem že kaj. Daj!”
Šepec odpre mošnjo in ji našteje nekaj krajcarjev, počasi jednega za drugim- Videlo se je, da mu neradi gredo iz rok- Precej dolgo se prepirata, koliko je dovolj. Šepec bi bil rad prav malo dal, ona bi bila rada od njega dobila kolikor največ mogoče.
“Kedaj me bodeš za ženo in k sebi vzel? Kedaj vendar?” vpraša ga črez nekaj časa.
“Menda nikoli,’L odgovori Šepec žalosten.
“Saj veš, kako je!” pravi z ne-
ki je bil po umu in skušnji nižji lkiui neprijetnim posmehom žen-Lakor on. V taki priliki se vsa- ska-
k°uiu jezik razveže in tudi gos-j “Vem, vem, Bog pomagaj!” L°d Komplez je govoril. Pravil j vzdihne Šepec.
mlademu učencu četrtega la- | “K sebi me bodeš vendar mo-Lnskega razreda, kako1 je bilo mul vzeti, kadar bode.’ tačas, ko je on v šolo hodil, kako j “Jojmene! Kaj bodo ljudje Se Je z učitelji kregal, kako težke ’rekli, kaj bode moja mati počela haloge so njega dni imeli in več iu moja hči in gospoda na Zabre-eUacega. Ne vem, ali je vse po >ju! O!” Šepec podpre glavo s resuici pravil ali je tudi kaj več rekel vmes; mogoče je, ker sem ter tja je tudi sam sebe hvalil-esa nekateri človek ne stori, da bi Pri druzih dobro misel o sebi in prosil in moledoval- — Greh,
vzbudil!
Za trdno si je bil Leon name-hil denes govoriti s Pavlino res-h°bno besedo. Ali ves čas ni bilo Prilike- Celo popoludne ni bila PQbenkrat sama. Kar se je na-Vadnega ž njo menil, bilo je ma-
komolcema v roke.
“Pa bi se bil potrudil, da bi ti bili ženitev dovolili.”
Ka nisem vsega sveta oblizal
lo. hgibli
greh je tudi in še velik- Tako me včasi vest peče, če premišljam, da ne vem, kaj bi storil. Kaj bode!”
“E, kaj!” reče ona nestrpno. “Matere se še najbolj bojim.” Ta stara copernica, tvoja ma-
Opazii pa je, da se ga nekako ^ ie naiveč kriva> da me nisi že
siCe
Je, da je bolj otožna kakor , r> da ga ne ogovarja več s rstnim imenom kakor popred, sPl°h, da ni tako domača ž njim. 'Lu je bilo žalostno.
morda pa tudi kaj dobre-Pomeni vse to! Ta misel je
vseeno k sebi vzel, vsaj tako.” Ko Šepec to sliši, zardi; vstane in reče: “Veš kaj, Mreta! Tega pa ne trpim. Tako se ne govori o moji materi. Kaj je to: stara copernica? Mati se reče in nič drugače. Glavo ti bodem, ubil,
itnela nekaj tolažbe zanj, ko se ;če te še enkrat slišim tako S0™" J	I riti. Veš!”
' “Bodi tiho, bodi!” j “Ni takisto. Ne starka, ampak mati je moja- Vrag, da ti nisi
vračal domov.
ŠESTNAJSTO poglavje
Lfeka
Divji zakon
g	-aj dni pozneje je žagar nikoli take imela- Lepo se mora
^epec hodil s kolom na rami govoriti o njej ali pa me. To ti
r°g jeza in ogledoval, kako je enkrat za vselej povem- Naj pra-tu in tam voda zagrajo pre- vi, kar hoče, meni vendar le do-
2e
^edla, jn gj je giavo belil, kako bro misli .moja mati.”
^m s čim bi te luknje zamašil,! Rekši se zopet k njej usede in he bi voda drugod uhajala, govorila sta raznovrstne reči do-kor na zatvornici, kadar jo on bro dolgo. v Pre. Preračunil je, da mu ta ! Šepec zapazi, da po stezi iz - ha nepokornost napravi za boste prihaja njegova stara mati. 6s^ grošev na dan škode, in šest I “Beži, umekni se, mati gre-vSev> to je nekaj denarja, če’do!” prosi preplašen svojo Mre-ciovek zapije ali vbogajme da,1 to.
v 0Vo je bolje, kakor da je voda i ‘
Zanie.
reče kljubovanje
le
h u° lako premišlja, zakliče ga do tam na žagi. Kdo je neki? v ad in hči Cilja sta ravno odšli ^ vinogradg paberkovat, težko bp ^ Se 'bili že vrnili- In to je §1 ^enski §las- Obrne se in po-Žg6 a ^a‘	ie Mreta, tista
2 fska> katero je mislil Šepec v v. ° h vzeti, a mu je branila ob- ( v a ih župnik in mati in Bog e kdo še
Zakaj!’
Mreta.
“Da ne bode vpitja, ropotanja in prepira. Pojdi brž!”
Mreta vstane in se takoj skrije za oglom žage proti drugi strani. šepec se oddahne, pogleda tja proti materi in videč, da v tla zre, meni: “Hvala Bogu, da le videli niso, da je pri meni bila!” *
(Dalje prihodnjič)

KOLEDAR
društvenih prireditev
V,
vse.
v************************#*************-** ****+#++*+*
16. —- Glasbena Matica priredi
v SND na St. Clair Avenue koncert.
31. — KOROTAN PRIREDI
SILVESTROVANJE v dvorani SND na St. Clair ju; za ples igra SONET.
31 — SDD na Recher Avenue priredi SILVESTROVANJE v svojih prostorih.
NOVEMBER
16.-17.-18. — Jesenski dnevi pri
Sv. Vidu. Bazar in kosilo s pečenimi piškami v nedeljo, 18. od 11.30 dop. do 2. pop.
18. — Fara Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival v šolski dvorani.
22. — Tony’s Polka Party za
Zahvalni dan v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue.’ Sodeluje 10 orkestrov.
25. — DAWN CHORAL KLUB
priredi koncert ob 4- uri pop. v Slov. Društvenem Domu na Recher Ave. v zvezi z. Slov. Zensko Zvezo.
DECEMBER
2. — Pevski zbor Slovan poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue.
8. — Društvo sv- Marije Magdalene št. 162 KSKJ priredi ob 2. popoldne božičnico na mladinsko članstvo v društveni sobi farne dvorane pri Sv. Vidu.
16- — Društvo sv. Južefa št. 169 KSKJ ima popoldne ob 3. božičnice v Slovenskem domu na Holmes Avenue.
JANUAR 1974
19. — “Pristavska noč” v Slov. narodnem domu na St. Clair avenue.
26- — Društvo Kristusa Kralja
št. 226 KSKJ bo praznovalo 45-letnico obstoja z večerjo.
FEBRUAR
16. — Federacija v Ameriških Slovencev priredi banket in ples v SND na E. 80 St. Začetek ob 5. uri-
16. — Federacija Klubov slovenskih ameriških upokojencev priredi banket v SND na E. 80 St. Začetej ob 5. uri.
APRIL
27. — KONCERT PEVSKEGA ZBORA KOROTAN ob 7.30 zvečer v SND na St. Clairju; po koncertu zabava s plesom.
MLADOSTNIK 151 NJEGOVA ZUNANJOST
Sleherni človek nosi v sebi predstavo o svojem telesu in svoji zunanjosti, ta predstava pa nikakor ni zrcalna slika človekovega telesa. Predstava o lastnem telesu in lastni zunanjosti se vedno nekoliko razlikuje od resničnosti. Človek si samega sebe lahko predstavlja večjega, manjšega, bolj suhega ali debelega, kot v resnici je. Prav zaradi tega je človek marsikdaj presenečen nad kako fotografijo, ki ga prikaže na način, ki ni skladen z njegovo predstavo o samem sebi ali pa se zazdi samemu sebi tuj pred ogledalom.
Posebno pomembna postane predstava o lastnem telesu in zunanjosti v obdobju doraščanja. Nikoli prej in ne pozneje se človek ne ukvarja toliko s svojo zunanjostjo. Prav zaradi tega so za to obdobje značilni problemi v zvezi z zunanjostjo. Fantje so največkrat nezadovoljni zaradi višine, mišične moči in razvoja, poraščenosti, velikosti spolovila, rahitičnih ali drugih deformacij prsnega koša, mozoljev itd. Dekleta imajo največ problemov zaradi velikosti prsi, širine bokov, debelosti ali suhosti, zaradi nečiste kože in v zvezi z mesečnim perilom.
Raziskave velikega števila doraščajočih so pokazale, kako pogoste so težave mladostnikov, ki niso zadovoljni s svojo zunanjostjo: 7,5 odstotkov mladostnikov ima resne čustvene probleme, ker menijo, da so premajhni; 13 odstotkov deklet, ker
menijo, da so prevelika; 22 odstotkov fantov misli, da je njihova zunanjost premalo moška in preveč dekliška, ker zardevajo, so predebeli, premalo poraščeni ali pa se jim nabira maščoba na prsih. Angleški avtorji navajajo, da izražata dve tretjini mladostnikov željo po kaki spremembi na svoji zuna-| njosti, mnogi med njimi pa so izrazito nezadovoljni s svojim telesom. V pismih raznim časopisom, ki imajo rubrike za probleme mladih, se venomer ponavljajo pritožbe nad premajhnimi ali prevelikimi prsmi, debelostjo in podobno.
Zakaj postane zunanjost za doraščajočega fanta ali dekle tako pomembna? V času doraščanja se dogajajo na telesu velike in hitre spremembe. Otrok se razvije v moškega ali žensko in v nekaj letih se njegova zunanjost povsem spremeni. Dora-ščajoči fant in dekle se zavedata svojega naglega telesnega razvoja. Ta je za njiju psihološko pomemben in zavzema v doživljanju večine mladostnikov zelo važno mesto.
Mladostnik je močno zavzet z opazovanjem predpubertetnih, pubertetnih in popubertetnih telesnih sprememb ter mora skladno z njimi menjati tudi predstavo o svoji zunanjosti. Pri tem se večkrat zgodi, da predstave o samem sebi ne prilagodi stvarnosti in se muči z raznimi namišljenimi hibami ali pa neznatne estetske hibe ah
odstope v razvoju čezmerno pretirava.
Druga psihološka značilnost mladostnikov je težnja, da bi bili čimbolj podobni večini svojih vrstnikov, ali liku, ki velja med vrstniki za idealnega. Na drugi strani ni v nobenem obdobju človekovega razvoja tako težko biti v skladu s telesnimi normami, ki veljajo za idealne. Razlike v telesnem razvoju so namreč prav v obdobju doraščanja naj večje: eni se razvijajo hitro, drugi počasi. Tako je lahko petnajstletnik droban kot otrok. Njegov videz lahko ustreza običajni predstavi o fantu, ki je sredi pubertetnega razvoja ali pa je telesno in spolno razvit kot odrasel mož. Podobno velja seveda tudi za dekleta. Močno izražena želja po tem, da bi po svoji zunanjosti ustrezal idealnim normam na eni strani in individualni razvojni tempo, ki onemogoča marsikateremu mladostniku, da bi se njegova zunanjost približala tem normam na drugi strani, povzročala nezadovoljstvo z lastno zunanjostjo.
Po končanem doraščanju se problemi zaradi zunanjosti omilijo ali v večini primerov povsem izginejo. Človek predstavo o samem sebi bolje prilagodi stvarnosti in s tem odpadejo tudi mnoge namišljene težave. Po končanem razvoju se tudi razlike med posamezniki zmanjšajo; tisti, ki so bili v razvoju počasni, dohitijo svoje hitrejše vrstnike, hkrati pa zaradi sprememb v gledanju na življenje in vrednotenju le-teh postane mnogo manj pomembna težnja, da bi ustrezali idealnim normam. Res pa je, da nekatere ljudi nezadovoljnost z lastnim videzom spremlja tudi po končanem obdobju doraščanja in jim še naprej greni življenje.
Dr. A. K.
ste se pregrešili s podkupovanjem!”
Tat:	“Kako to, gospod sod-
nik?”
Sodnik: “Policijskemu psu, ki vam je sledil, ste ponujali klobaso!”
*
V neki družbi se pogovarjajo o zdravnikih. Govorijo tudi o nekem slavnem kirurgu, ki si je baje sam operiral slepič.
Pa vpraša eden izmed briht-
MALI OGLASr
72 CHEVELLE MALIBU
11,000 mi, Power Steering, Radio, Vinyle Seats, Hydromatic Transmission, V-8 — $2500-
Call 486-5684
(x)
STANOVANJE V NAJEM
popolno prenovljeno pet sobno stanovanje se odda na E- 66 St. in St- Clair Ave. Kličite 881-9243 od 7. do 9. ure zjutraj.
(220)
nih:
“Z narkozo ali brez nje?”
Help Wanted Male
Custodian wanted
Living quarters available
Slovenian Workmen’s Home 15335 Waterloo Rd. 481-5378
(219)
Help Wanted Male
CABINET MAKERS
ACTIVE MFG. CO.
1282 E. 40 St-
(218)
Help Wanted Male PUNCH PRESS & BRAKE OPERATORS
Day & night shift openings. Overtime. Company paid fringe benefits.
REX & HINGE CO.
1540 Coit Ave.
(218)
Lani skupna pomoč ZDA tujini 11.3 bilijonov
WASHINGTON, D.C. - Lani je znašala skupna gospodarska in vojaška pomoč ZDA tujini 11.3 bilijone dolarjev, pravi poročilo predloženo Kongresu.
Gospodarska pomoč je, kot pravi poročilo, znašala skupno $6,069,100,000 bilijonov, vojaška pa $5,274,800,000.
Poleg tega so razne vladne u-stanove jamčile še za posojila in privatne vloge v tujini v skupni vrednosti 4.9 bilijonov dolarjev, 163 milijonov so ZDA prispevale raznim mednarodnim organizacijam in ustanovam, tujim vladam pa je bilo prepuščenih še raznih vojaških na.prav za preko 631 milijonov.
Senatorja C. Case in W. Prox-mire sta dejala, da je tolikšna pomoč tujini hudo vznemirjajoča v času, ko je toliko potreb doma. Pomislimo samo, koliko je ta pomoč tujini dodala primanjkljaju v naši zunanji plačilni bilanci!
Stanovanje v najem
štiri sobno stanovanje na E. 156 St. blizu Lake Shore Blvd. Kličite 481-0923
(220)
HIŠA V NAJEM
pet sob, samo odrasli. Blizu Lake Shore Blvd.
Kličite po 6. uri 531-9143
(219)
Sobe se odda
4 sobe se odda zaposleni ženski- Kličite po 7. uri zvečer 881-5873-
— (12,14 nov.)
For Sale — By Owner
2 fam. frame, 5-5, good condition Grovewood area. Mid 20’s. 486-3340
—(219)
For rent
Office space available
Slovenian Workmen’s Home [ 15335 Waterloo Rd. 481-5378
(219)
Hiša naprodaj
Dvodružinska hiša, vsako stanovanje 5 sob in kopalnica, 3 garaže, vse v dobrem stanju, naprodaj na 6526 Bonna Ave. Za informacije ali dogovor za ogled hiše kličite tel- 431-1447 med 5- in 8- uro zvečer.
(9,12,14,16 nov)
Posestvo naprodaj Trgovina in dve stanovanji v St. Clairski naselbini. Kličite od 4. do 6. ure zvečer 431-7963.
— (218)
PUNCH PRESS OPERATORS and GRINDERS SHEET METAL MECHANICS
to work on sheet metal fabrications and electrical cabinets Steady work. Company paid benefits. Interviewing 8 AM to 11 AM.
FORMWELD PRODUCTS CO. 1530 Coit Ave.
go south on E. 152 St. to end of St. ______________________(x)
JANITOR WANTED
Janitor needed at St. Mary’s Church. Anyone interested call 761-7740. Living quarters available.	(x)
HELP WANTED MALE
Montalics Ssiup Men
If you have setup experience on ACME GRIDLEY multiple spindle automatic screw machines, we would like to talk to you about our unique incentive pay system and complete company paid benefits program.
Call 943-5700 8 AIM to 5 PM and arrange for an interview at your convenience.
An equal opportunity employer
PARKER HANNIFIN DORP
30240 Lakeland Blvd. Wickliffe, Ohio
(220)
ZA SMEH
Sodnik: “Obtoženi ste tudi, da
BODITE HIŠNI GOSPODAR
V Lake Shore okolici, hiša za dve družini naprodaj, dve nadstropji in še tri sobe na tretjem. Živite v enem stanovanju, druga družina pa naj plačuje vaš dolg (mortgage). Gl financiranje; v srednjih 20tih-
ZIDANA HIŠA
v Euclidu, kot nova, za dve družini, tri spalnice v vsakem stanovanju, IV2 kopalnice, jedilnica, 2% garaža.
EUCLID
Russell razvoj blizu E- 250 St. dva krasna ranča, tremi spalnicami, formalna jedilnica, polna klet. Se lahko takoj vselite! Samo še nekaj lotov na razpolago. Kličite'sedaj!
mm REALTY
499 E. 260 St.	731-1070
Odprto od 9- do 9.
220)
Help Wanted Male
MACHINE OPERATOR
With some experience. Apply between 2 and 4 pm-
PRETIED TIE CO.
2630 Payne Ave.
(222)
Moški dobijo delo STROJNIKI
Vsaj nekaj skušnje. Oglasite se med 2- in 4- pop.
PRETIED TIE CO.
2630 Pavne Ave.
(222)
Hein Wanted — Female
PART TIME HELP NEEDED
Cook, 2 days a week, dishwasher 2 or 3 days a week; grill work 2 days a week. Call before 11 am 261-1933
FANNIE’S RESTAURANT 353 E. 156 St.
(x)
HOUSEWORK
Lady wanted for housework on the West side- Time to be arranged. Call 247-4592-
(219)
Prijaiei’s Pharmacy
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA ! RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO' ZA OSTARELE
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair A v*. * E. fiR St. SBI-421?
Radi bi dobili
žensko da bi varovala dve deklici na našem domu, na 1125 E. 71 St- — 431-7512.
—(222)
HELP WANTED
General Office Work
Typing. Knowledge of Slovenian. Short hours Call 431-0628
(x)

%
esel
se šepec napoti črez brv ] Oglašajte v “Amer. Domovini”
DAYAN PREGLEDUJE POLOŽAJ — Izraelski obrambni minister Moshe Dayan opazuje z Golanskega višavja skozi poseben daljnogled položaj v Siriji

SČHO URADNIŠKO M0C
Ameriška Domovina išče zanesljivo uradniško moč, moškega ali žensko, z znanjem slovenščine, angleščine in tipkanja. Nastop službe takoj. Oglasite se osebno ali pismeno. AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Avenue	Cleveland, Ohio 44103
431-0628

jllpipiPM^	j® f. ta/ takaj je bila
...................v:=ii ledina zelo odporna. Ampak
IZSELJENCI
mmmmmammMmm......*..........."
Nazadnje sam leže zraven Karen
in po vročem čudovitem dnevu tiho stoka z zaprtimi očmi.
Zunaj je čuti težek korak. “Bo”. Ah, to je Erickov “Buck”, ki bi rad obiskal svojega prijatelja “Jima”.
Kal na marsikaj misli. Od teh sest sto maalov mu hitijo misli k majhnim sivim poslopjem v Skaretu. Končno tiplje po Ka-renini hrapavi roki.
“Da, žena, zdaj smo torej tukaj.”
“Da, Kal- Bila je dolga pot-”
Ležita in premišljujeta o tem in nazadnje se jima dih popolnoma miri. Saj imata vsaj to, da sta drug zraven drugega. In čisto neopaženo prehajata v spanje in pozabita ločiti svoji roki.
Zunaj se boči visoko zvezdno nebo in noč je hladna in tiha.
im
Kal nima ure, ampak zbudi se, pomane si oči in vstane. Nič več ni mračno in petelin poje. Mali porednež ve, kaj pomeni čas. Kal se splazi iz voza. Karen de dobro še malo spanca.
Zunaj stoji nad morjem zemlje solnčna obla z zlatordečim robom. Da, da, spet prihaja nov dan. Tamkaj v stari domovini je bil Kal le premnogokrat, ko je moral na delo, zgodaj na nogah. Ali to tukaj je bilo nekaj drugega- Ta dan je bil njegov, zemlja je bila njegova, bil je posestnik, bilo je novo življenje, j
dol, vendar na lepem skoči ven. Tukaj so travne korenine tako debele, kakor je roka 'široka, trde kakor s katranom prepojena vrv. Vendar kar dalje, get up! “You damned rascal!” dobi Ebbe udarec po hrbtu. Kal dela, da mu pot curkoma teče po obrazu, kolne angleško in norveško, dela z vsemi močmi. Tako čudovito lepo je znal orati, ko je opravljal dnino na Lindegaar-du — tukaj pa gre vse križem-Ne, ne, ta vražji fant mora priti in se usesti pred njim na plug, da bo tiščal lemež v zemljo. Zakliče, kakor bi bil v smrtni nevarnosti, in Anders priteče, kakor bi bilo koga reševati- “Semkaj sedi, malopridnež!” Anders se je že na raznovrstne načine vozil, ampak takole pa še ne. Plug ga zažene kvišku, on pade spet nanj in se ga mora močno oprijeti. Oče pa besni in priganja- Seveda gre. Kal krči prerijsko ledino, da mu pot kar teče s čela. Rjavočrn val se vali za j njim. S tem vražjim volom ne gre hitro! Vendar vsaj pravo pot gre, naprej in ne nazaj. Hej — get up!
Končno se ozre na prvo brazdo. Da, da, to je prva- Ampak kakšna zemlja, sama črna mastna prst. Kal se mora pripogniti in jo vzeti nekaj v roke, obraz se mu razleze- Prav tako je, kakor da bi zavbhal mlečno kašo. (He, he, da, to je zemlja.
Gologlav sloji v jutru s slamo v ! In obr"il, ir- /«1 uovo m c mornar, rro_	brazdo- ^ ^tem jutranjem so-
ju se obrača in leskeče- Tisoče let je ta zemlja ležala tukaj in
laseh in se smehlja vsemu svetu. Žlica kaše od včeraj se bo že še našla in prav tako kaplja mleka. Kal stika v velikem za-
čakala., Zdaj pa je prišel on.
, .	,	.	......	. . Erik Foss je tudi odšel na svoj
noju kraj voza, ki je bil za zdaj !.	..	l. ,	.	.
-j.,	,	.	.......	kos zemlje. Vendar on je preveč
jedilna shramba. Moral bi prav . . . J ,	.	!	. .
... .v ,.	,. skrbel za to, da so se drugi doza prav takoj pričeti orati, ali j,	... ’ . . ^	..
voloma bo tudi dobro delo, če /o znašli. Pn Antonu Norengu, -	v. , T	’ njegovem sosedu, m bilo niti
cianes počivata. In razen tega
trava, vsa ta razkošna trava! Moral bi imeti src« iz kamna, če
voza. Anton se je bil združil s Jojem Bergom. A ko je prišel
bi ju zdajle vpregel v plug- Ne,
lErik tja, je učitelj sedel v vozu
ne, najprej mora še kositi- Oh,!
oh, ali vidiš ta .travnik! Zavihtel je koso in kosil v širokih gredah. Ko so se otroci zbudili, so videli, kako je oče korakal po travniku. Glava se mu je kadila od potu, pokosil je že velik kos travnika, tako velik, kakor je bilo vse posestvo v Skaretu. “Oče kosi!” je rekel Anders in Oluf se je naenkrat predramil- Fanta nista ničesar tako prosila, kot da vzamejo otroške kose s seboj. Zdaj sta jih poiskala. Pozabila sta zajtrkovati. Stekla sta k očetu, se spravila nad travnik in vsak se je lotil svojega kosa. Skušala sta ga dohiteti. Pa saj to je bilo popolnoma nemogoče-
Kdo naj bi imel grablje, če ne Pavlinsi? Že teče z njimi, plavolasa in z očmi, ki so še polne spanja. Razmetati hoče travo. V takern solnčnem dnevu bo suha v nekaj urah. Dela kakor odrasla žena, to je zanjo prava zabava. Danes je posestnikova hči, včeraj pa še ni bila-
Seveda bo trava še ta dan suha in zložili jo bodo v kope. V tej deželi spravijo skoraj ves pridelek v kope. Ko je Karen vstala, je videla, da je bila košnja v polnem razmahu. Da je le mogla tako ležati in ves dan lenariti.
Ampak prihodnje jutro se je za Kala pričelo pravo življenje. Šel je in vpregel vole v plug. Solnce je pravkar dvignilo svoj zlati rob iznad obzorja, Kal pa je bil že na mestu. In zdaj mora orati.
Plug je zarjavel, ker je vso zimo ležal na prostem. Tako delajo tukaj. Kal si je napravil ravno črto preko zemljišča. Za šalo ga hoče preorati do konca. Zarjavelo železo pritisne k zemlji) get up! Da, nož mora navz-
in bral neko knjigo- Anton pa je odšel s puško da bi kje kaj ustrelil. “Kal je že sredi pomladanskega dela,” je opomnil Erik. “Ah, nikar mi ne govori,” se mu je smehljal Jo Berg. “Tukaj bo šlo zares- Kdor bo hotel tukaj živeti, ta bo moral zgrabiti,” je dodal Erik, ko je odhajal.
Morten Kvidal je pričel orati. On ni imel toliko čuta za travnik kakor Kal. Mirne duše je travo podoral- Vedel je, da je je bilo dovolj. Težko mu je bilo spraviti plug z mesta, samemu
V BLAG SPOMIN
DESETE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA DRAGEGA OČETA
John Mivec
ki je preminul 12. novembra 1963.
Blag spomin na Tebe dragi, Bo živel do konca dni.
Pri Bogu tvoja duša biva, In prosi za nas milosti.
Žalujoči:
Anna Mivec in Mary Kaucnik, hčerki,
John Mivec in Frank Grdanc, sinova
Cleveland. Ohio 12. nov. 1973.
prva brazda ga je vendarle veselo vznemirila, mislil je na majhen dom tisoč milj daleč- Hodil je in oral ledino, vendar ta ni bila na Kvidalu, ampak v tuji deželi. Tako je, tako je. “Kako je neki zdaj materi in ali bo opravila pomladansko delo? Ti si šel svoja pota, ti si se temu izmaknil!”
Da, da, zdaj je bilo storjeno. Moral je upati, da bo nekega dne spet oral kvidalske bregove, morebiti temu ne bo dolgo-
“Delaš kakor pravi mož,” mu je rekel Erik Foss, ki je šel mimo in se ustavil. Počutil se je kakor kak nadzornik, ki povsod pregleduje, da se vse prav vrši.
“Prekleto je težko!” Morten si obriše pot s čela.
“To je rekel že marsikak naseljenec pred teboj- Ne smeš pozabiti, da nisi prvi.” Erik se tiho smeje predse in gre dalje. Ce koga rad vidi, je to Morten-In tam gre orjaški Per Foil za plugom, Erik pa se že od daleč ustavi. Kaj vidi! Ali Peru kdo pomaga, pa kdo? Neka ženska, ki sedi spredaj na plugu, morebiti Ana? Tu imaš. Ona je vendarle drugačna, kot so si ljudje mis-
in se smeje od sramu. “Saj ti imaš pa vražjo žensko,” pravi tovariši. “Da, da, vražjo žensko! To sem zmeraj dejal!” In Per gleda okrog sebe, kakor bi koga iskal, ki bi se mu upal ugovarjati. “Da,” pravi Ana, “tako strašno je tožil, da se ne more geniti z mesta in tako nisem našla nobene druge pomoči. Mali gotovo leži notri in vpije-”
— “Ne,” pravi Erik, “šel sem
lili- Tako je, če pride človek v i mimo voza. Slišalo se je, kakor prerijo. “Bog pomagaj pri delu!” da spi.”
pozdravi. Ana ga ni bila opazi-' In Erik gre dalje, saj tukaj pa la, skoči kvišku, lahno vzkrikne še gre. če bodo le dobro zgra-

%,
Dragi naročniki!
Tiste, ki prejemate Ameriško Domovino po pošti, lepo prosimo, da nam vsaj dva tedna pred selitvijo
sporočite svoj novi naslov. Tako boste list nepretrgoma redno prejemali, nam pa boste prihranili poštne
stroške, kateri znašajo sedaj po 10 centov za vsako vrnjeno številko. Najlepša hvala za tozadevno sodelovanje !
Uprava
ji

111
RAVNOTEŽJE — Oče in sin — ‘'Balancing Diones” kažeta svoje sposobnosti v cirkusu tekom nastopa v Bowling Green, Ohio.
ŽENINI IN NEVESTE!
NASA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
KRASNA POROČNA VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
■'	•' 'L„
Ameriška Domovina
5117 St. CJair Aver>«e
431-0628

bili- Ampak kaj naj stori z obema nerodama, z učiteljem in materinim ljubljenčkom? Da bi ju pretepel? Da, naj se le pazita!
Ampak tisti, ki se danes zares prav jezi, je Ola Vatne. Tudi on orje. A razgalil je vse gornje telo, gologlav, gol do pasu obrača plug in vola, kolne in se poti. Zdi se, da hoče vse raztrgati na drobne kose- On, ki je vajen napraviti vse, kadar kvarta, pleše
ali pretepava druge fante! “HU' diča, kakšna zemlja je to, ki s nam jo naprtil!” vzklikne že ° daleč. Erik se smeje, ustavi se in ga gleda. “Ti bi moral iih6*1 nekoga, ki bi ti pomagal, nekO' ga, ki bi sedel na plugu!” —‘‘^a’ pojdi v mesto in mi najemi hDP' ca!” — “He‘ he — Per Foil ima svojo ženo s seboj. Per, čepiaV ima ona majhnega otroka-(Dalje prihodnjič)
a
A^'


MOGOČEN MOTOR — Slika kaže motor, enega izm
ed
treh takih, ki bodo poganjali v vesolje “vesoljski čoln s 470,000 funti potisne teže. To novo vesoljsko vozilo š^e gradijo in bo služilo za vzdrževanje zveze med zemljo I,! vesoljskim laboratorijem, kadar bo vse to v nekaj letih prl' pravljeno.
ffiCTBwa AMERIŠKA IIOMOVm
“Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglase* vanih nekaj prav poceni predmetov!
“Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev^
“Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti.
“Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini je zanesljiv in pri njem
kupujva.”