Ali sta dolga zima in mokra pomlad ugodni za kmetijstvo? STRAN 4" 5 Fletn dopoudni v Solčavi obarvali s smehom, glasbo in pesmijo STRAN 11 Na Golteh izvedii državno prvenstvo v veleslalomu in slalomu za mlajše in starejše deklice ter dečke STRAN 19 Jan Plestenjak spravil mozirsko spcTrtno dvorano na noge STRAN 15 ŠTEVILKA LEIO XLV, IZ, APf!IL 2013 CENA 1.58 EUR Oglasi I EK RP i i^LAS DOBER TEDEN MUZEJSKIH ZBIRK ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE, 12. 4. - 20. 4. 2013 DATUM URA DOGODEK KRAJ Petek, 12. 4. 18.00 Dobra ura filmov o Solčavskem: Robanov Joža, Les, Volna, Kulinarika, Solčavsko - sprehod v naročje Alp Center Rinka, Solčava Sobota, 13. 4. 9.30 Javno vodenje po Bohačevem toplarju Bohačev toplar, Nazarje 10.00 Razstava in degustacija »Pečene kvašene dobrote« Bohačev toplar, Nazarje 14.00 Javno vodenje s predavanjem o arhitekturnih značilnostih katedrale in pripadajočih objektov Muzejske zbirke Gornji Grad, TIC Nedelja, 14. 4. 16.00 Dobra ura filmov o Solčavskem: Robanov Joža, Les, Volna, Kulinarika, Solčavsko - sprehod v naročje Alp Center Rinka, Solčava Ponedeljek, 15. 4. 17.00 Igrajmo se skoraj pozabljene igre Muzej Vrbovec, Nazarje Torek, 16. 4. 17.00 Javno vodenje po Muzeju Vrbovec Muzej Vrbovec, Nazarje Sreda, 17. 4. 17.00 Vodenje po stalnih razstavah: »Potočka zijalka« ter »Zdravje bolnikov« Gostišče in muzej Firšt, Solčava Četrtek, 18. 4. 10.00 Peka ajdovih kolačkov Fašunova hiša, Ljubno ob Savinji Petek, 19. 4. 10.00 Prikaz vezenja v tehniki rišelje, vezilje Fašunova hiša, Ljubno ob Savinji 16.00 Javno vodenje po mozirskem trgu Pred cerkvijo sv. Jurija 17.00 Odprtje likovne razstave članov društva Gal z naslovom 'Krajine srca' Center Rinka, Solčava 18.00 Predavanje o Flosarstvu (g. Martin Juvan) Flosarska zbirka, Ljubno ob Savinji 18.00 Nastop folkorne skupine Mlinček in interaktivna zgodba »Ravbarjev dnevnik« v izvedbi Potovk Fašunova hiša, Ljubno ob Savinji 18.30 Koncert Dekliškega pevskega zbora Umetniške gimnazije Velenje Cerkev Marije Snežne v Solčavi Sobota, 20. 4. 10.00 Voden ogled Fidovega gaja (90 min) * Fidov gaj, Solčava 12.00 Multimedijska predstavitev Potočke zijalke (30 min) Stalna razstava o Potočki zijalki, Solčava 17.00 Zgodbe Nevidnega mesta Muzejske zbirke Gornji Grad, TIC * za voden ogled Fidovega gaja je zaželena predhodna najava. V primeru izrazito slabih vremenskih razmer (močno deževje in velika razmočenost terena) lahko voden ogled odpade Več informacij o posameznih dogodkih na www.savinja.si. V času Dobrega tedna muzejskih zbirk Zgornje Savinjske doline bodo zbirke brezplačno na ogled: MUZEJ VRBOVEC, MUZEJ GOZDARSTVA IN LESARSTVA, Nazarje Tel.: 03 839 16 13, vsak dan: 9.00 - 17.00 MUZEJSKA ZBIRKA MOZIRJE IN MOZIRJANI IN ZBIRKA ALEKSANDRA VIDEČNIKA, Mozirje Tel.: 03 837 01 80, ponedeljek, torek, četrtek, sobota, nedelja: 9.00 - 12.00 sreda, petek: 15.00 - 18.00 FAŠUNOVA HIŠA, Ljubno ob Savinji Tel.: 03 838 10 78, ponedeljek - petek: 9.00 - 13.00 FLOSARSKA ZBIRKA, Ljubno ob Savinji Tel.: 03 838 10 78, sreda, 17. 4. - petek, 19. 4.: 11.00 - 15.00 MUZEJSKE ZBIRKE GORNJI GRAD, Gornji Grad: Gsm: 070 397 979, vsak dan: 9.00 - 12.00, 15.00 - 18.00 CENTER RINKA, Solčava: Tel.: 03 839 07 10, vsak dan: 8.00 - 18.00 GOSTIŠČE IN MUZEJ FIRŠT, Solčava: Gsm: 041 742 292, vsak dan: 10.00 - 18.00 I 2 Savinjske novice št. 15, 12. april 2013 Iz vsebine: Zavod RS za zaposlovanje: Nov razpis javnih del za 1.300 brezposelnih.........................................5 Občni zbor ZKZ Mozirje: Predsednik in podpredsednik zadruge izvoljena v drugem krogu..................6 Občinski svet Gornji Grad: Svetniki se niso strinjali s pokritjem izgube koncesionarja....................7 Priprave na maturo: Študentje bodo pomagali dijakom k čim boljšemu rezultatu....................7 Občinski svet Ljubno: Težave v zdravstvu na mizah ljubenskih svetnikov ......................... 7 Kmetija Natalije Hlačun: Od blizu in daleč po svežo zelenjavo.............8 Čitalniški večer KUD Utrip: Po svetu in doma z Aleksandro Veble.......... 11 Osnovna šola Nazarje: Delavnice za ustvarjalne domišljije..............15 Osnovna šola Rečica ob Savinji: Z nastopom izkazovali ljubezen svojim bližnjim .................................... 16 Tretja stran Kakšne so in še bodo posledice zelo dolge zime? Zaradi nenavadno dolge zime so se letos zamaknila vsa spomladanska opravila. Na Kme-tijsko-gozdarski zbornici opozarjajo na težave pri proizvodnji zelenjave. Ker so ponekod zaradi obilnih padavin njive skoraj ves čas pod vodo, bo pridelek krmnih rastlin na teh območjih manjši, kar bo povzročilo višje cene krme in dražjo prirejo svinjine, saj zaradi lanske suše rejci nimajo zalog. Dolga zima z velikimi količinami snega je prinesla tudi obilno soljenje in peskanje cest ter pločnikov. To ni za sabo potegnilo samo večjih stroškov za občinske proračune in več čiščenja za lastnike zemljišč, ampak je negativne posledice občutil tudi rastlinski svet, zlasti drevje in grmovnice, ki rastejo v bližini pločnikov ter cest. Rastline poškodujeta tako slan vodni pršec kot vodna raztopina soli, ki pronica v zemljo, ponavadi pa jih prizadene kombinacija obeh. Sol najbolj prizadene tiste dele drevesnih kro-šenj, ki so bliže cestišču, njihova rast je zato enostranska in nesimetrična. Nevarnost poškodb se zmanjšuje z oddaljenostjo drevesa od roba prometne površine. Nanjo ne vpliva samo količina porabljene soli, temveč tudi pogostnost zmrzovanja in taljenja snega in ledu, temperature in veter. Posledice so najhitreje opazne na zimzelenih iglavcih, saj iglice vej, ki so obrnjene proti cesti, porjavijo. Če se poškodbe nadaljujejo, iglice odpadejo in veje ogolijo, zaradi zmanjšane fotosinteze drevesa sčasoma oslabijo in končno odmrejo. Pršeča slana voda poškoduje brste listavcev, nanjo so še posebno občutljivi cvetni popki. Poškodbam je zelo izpostavljeno tudi lubje dreves, zlasti tistih s tanko skorjo. Listi prizadetih dreves so manjši, svetleje zeleni in imajo ožgane listne robove, veje in poganjki se sušijo, prirast mladih poganjkov je zmanjšana. Lastniki zemljišč in objektov neposredno ob cestah se zato sprašujejo, ali je res potrebno tako izdatno soljenje in peskanje. Več o tem v naslednji številki Savinjskih novic, v tokratni temi tedna pa smo za komentar aktualnih vremenskih razmer povprašali kmetovalce, sadjarje in čebelarje. Prinašamo tudi veliko zanimivih prispevkov o ostalem dogajanju v Zgornji Savinjski dolini, zato verjamem, da boste ne glede na svojo starost, spol, poklic in ostale demografske značilnosti našli kaj zase. Želim vam prijetno branje! ISSN 0351-8140, leto XLV, št. 15, 12. april 2013. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.58 EUR, za naročnike: 1.42 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Vi-dečnik, Zavod za gozdove. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 15, 12. april 2013 3 Tema tedna, Aktualno KMETJE ZASKRBLJENI ZA SVOJ PRIDELEK Dolga zima in mokra pomlad ugodni za kmetijstvo? Ob izidu tokratne številke Savinjskih novic nas je vsaj malce že ogrelo pomladansko sonce. Zima je bila zelo dolga, marče-vsko deževje pa je bilo visoko nad vsakoletnim povprečjem. V treh letošnjih mesecih smo v državi že dosegli polletno povprečje padavin, najbolj zaskrbljeno pa se, poleg poplavno ogroženih, v nebo ozirajo kmetovalci. Podtalnice je sicer več kot dovolj, tako da se ponovitve lanske suše ni bati, a zemlja je razmočena in ohlajena. To pomeni, da je začetek vegetacije v primerjavi s prejšnjimi leti precej prestavljen, kar jezi kmete, medtem ko agrometeorologi niso zaskrbljeni. REKORDI SO KAR PADALI Letošnje vremenske razmere so povsem drugačne od lanskih, ko so se kmetje v tem času že soočali s sušo. Rekordna obilica snežnih padavin v letošnji zimi je poskrbela, da se bo sneg v planinah topil še dolgo v pomlad ali celo v poletje, s tem pa bodo vodotoki dobro napolnjeni in hidrološke suše se zato ni bati. Na območju Logarske doline je po mnenju domačinov skupno zapadlo preko sedem metrov snega. Tako mokrega marca, kot je minuli, nismo imeli že vsaj trideset let, sledil pa je februarju s trikratno preseženo običajno količino padavin. Posledično namočenost tal postaja vse ve- čji problem, saj se je nivo podtalnice dvignil do te mere, da površinska voda z njiv marsikje nima več kam odteči. AGROMETEOROLOGI ZA POSEVKE NISO ZASKRBLJENI V nasprotju s kmeti agromete-orologi niso zaskrbljeni nad minulim vremenom. Za kmetijstvo bodo obilica padavin in napolnjeni viri podtalnice imeli blagodejen učinek. Agrometeorologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj ni zaskrbljena za letošnje posevke, saj je začetek vegetacije le prestavljen na kasnejši, rastlinam bolj prijazni čas. Kot pravi, smo ljudje pozabili, da so bile vremenske razmere v zadnjem V Zgornji Savinjski dolini se več posameznikov ljubiteljsko ukvarja z meritvami vremena. V ta namen imajo postavljene meteorološke postaje, eno izmed njih je najti tudi v Spodnjih Krašah. Z njo opravlja Jaka Šporin, podatke, ki jih postaja beleži, pa z vsemi interesenti deli preko vzorno postavljene spletne strani http://spodnje-krase.zevs.si. Na njej je najti mesečne statistike o vremenu na tem področju od leta 2008 dalje, vremenske podatke prikazane z grafom, radarske in satelitske posnetke padavin, oblačnosti ter še veliko zanimivosti. Objavljeni so tudi absolutni minimumi in maksimumi postaje za zadnjih pet let. Kar polovica od dvanajstih vremenskih rekordnih vrednosti v Spodnjih Krašah je bilo postavljenih v lanskem letu, ena pa tudi v letošnjem. Letos, 24. februarja, je bila izmerjena najvišja snežna odeja, in sicer je merila 71 cm. V lanskem letu so bile izmerjene naslednje rekordne vrednosti za obdobje od maja 2008: maksimalna temperatura (36,4 °C, 22. 8. 2012), minimalna temperatura (- 18,3 °C, 8.2.2012), maksimalni sunek vetra ( 77,2 km/h, 24. 9. 2012), najdaljše ledeno obdobje T pod 0 °C (30.1. do 13.2. 2012), maksimalna količina padavin v 1 h (30,0 mm, 12. 9. 2012), maksimalna količina padavin v 24 h (140,4 mm, 18. 9. 2012), najdaljše obdobje brez padavin (18 dni, 22 ur, 18 minut, začetek 26. 2. 2012). V lanskem marcu smo bili torej praktično brez padavin, letos pa je slika povsem obrnjena. Zima se je zavlekla v pomlad, tako so kmetje na poljih s traktorji prevažali le otroke na saneh. (Foto: IS) desetletju pravzaprav nenormalne. Zaradi previsokih temperatur v aprilu je bil začetek vegetacije že leta prezgoden. Posledično pa so se kmetje ubadali s pozebami in poletnimi sušami. OBČINSKI SVET REČICA OB SAVINJI NAMOČENA ZEMLJA ZAVIRA OBDELAVO TAL Zaskrbljeni pa so kmetje, ki bi z deli na njivah radi pričeli, a tega zaradi razmočenega terena še nekaj časa ne bodo mogli. Tudi Šte- Na Trnovcu se spet zapleta Rečiški župan Vinko Jeraj je na zadnji seji seznanil občinski svet z zapleti, ki so se pojavili pri gradnji ceste na desnem bregu Savinje, ta bi povezovala novi most z občinsko cesto skozi Trnovec. Kot je povedal, je težava nastala pri pridobivanju lastništva na delu zemljišča, ki bi bilo potrebno za gradnjo povezovalne ceste. Ta cesta naj bi v manjšem delu potekala tudi po dosedanji povezavi, vendar bi se tukaj morala razširiti, da bi omogočila še pretok tovornega prometa preko novozgrajenega mostu do naselij na desnem bregu. Za nakup zemljišča je bila z zasebnikom že pred časom sklenjena predkupna pogodba. Vendar sedaj lastnik za odkup postavlja zahteve, ki jim občina ne more zadostiti, saj za ta namen v letošnjem proračunu nima zagotovljenih sredstev. Tako bodo z gradnjo povezovalne ceste na Trnovcu nadaljevali le do meje občinskega zemljišča. »Vprašanje je, ali se bo z lastnikom zemljišča mogoče dogovoriti ali bo potrebno iskati novo traso ceste,« je dejal župan. V kolikor bi do dogovora ne prišlo, je mogoče povezovalno cesto izpeljati po obstoječi v taki meri, da bo primerna za osebni, ne pa tudi za tovorni promet. Ta pa je v danem trenutku tako vprašljiv, saj je vse odvisno od izgradnje krožišča na Reneku, ki ga bo delala država. Projektna dokumentacija je sicer že končana in po nekaterih zagotovilih bi se z gradnjo lahko začelo prihodnjo pomlad. Občinski svet je sprejel sklep, da se je seznanil z nastalo problematiko glede pridobitve potrebnega zemljišča za izgradnjo povezovalne ceste Spodnja Rečica-Trnovec na Trnovcu, in odločil, da se glede na razpoložljiva sredstva v proračunu in dodatne zahteve lastnika zemljišč rekonstrukcija ceste ustavi na meji občinskega zemljišča. Marija Lebar 4 Savinjske novice št. 15, 12. april 2013 Tema tedna, Aktualno fka Goltnik, koordinatorka za območje izpostave Mozirje pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Celje, meni, da je letošnje vreme v spomladanskem času za kmetovalce zelo neugodno. »Travinje in ozimna žita bi morala biti že pognojena, saj so rastline že pričele z rastjo. V tem času bi morale rastline imeti na razpolago dovolj hranil za rast in soliden pridelek. Namočena zemlja ne dovoljuje raztrosa gnojil, kar se bo odražalo na pridelkih. Raba mehanizacije na pre- mokrih tleh poslabša strukturo tal, kar ima za posledico poslabšanje pogojev za rast rastlin.« Prepričana je, da bodo kmetje težko zmogli vsa dela opraviti kvalitetno in pravočasno, saj do sedaj praktično niso mogli opraviti še ničesar, kar je povezano s spomladansko pripravo zemlje. Tudi sami kmetje v medijih opozarjajo, da pozno sejanje koruze pomeni žetev v pozni jeseni, ko bo v zrnju več vlage in bo potrebno več sušenja v sušilnicah. Vlaga Štefka Goltnik, koordinatorka za območje izpostave Mozirje pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Celje: »Dokaj neugodno vreme za kmetovalce je bilo že vse leto 2012. Spomladi in preko poletja smo se srečevali s sušo, v oktobru pa smo bili deležni obilice padavin in posledično poplav. Poplave so pustile na kmetijskih zemljiščih precej nesnage, ki je zaradi snega in nenehnega dežja še ni bilo možno povsod v celoti pospraviti z obdelovalnih površin. Lanski pridelek krme je bil zmanjšan zaradi suše, sedaj zaradi podaljšane zime kasni še rast trave. Zgodnja paša bi lahko malenkost ublažila pomanjkanje krme, ki je na večini kmetij že kar občutno. Mokrota in sneg sta onemogočila tudi setev jarih žit. Tudi če se sedaj ogreje, je za setev teh kultur prepozno. Jarine so na kmetijah pomemben kolobarni člen, hkrati pa je pomemben tudi domač pridelek žit. Tudi krompir bi vsaj v nižinskem delu že bil posajen, če ne bi bilo tako mokro in hladno. Krompirja namreč ne smemo saditi v hladno in slabo pripravljeno zemljo.« Frano Podrižnik, predsednik Čebelarske družine Kokarje: »Že lansko leto je bilo za čebelarje izredno slabo, saj smo bili soočeni z velikim propadom čebeljih družin. Jeseni je na njihovo umiranje vplivalo tako slabo vreme kot varoza. Poleg tega je bila zaradi poprejšnje suše precej okrnjena biotska raznovrstnost, kar je čebele še dodatno oslabilo. Zaradi letošnjega dolgega mraza je razvoj družin že v zaostanku. Čebele gredo na prvo pašo na vrbo ivo, takrat si prvič opomorejo po preživeti zimi. Letos s to pašo slabo kaže, pravzaprav z vsemi spomladanskimi. Posledično bo tudi pridelek slabši, vsaj kar se količine tiče. Okoli lanskih prvomajskih praznikov smo čebelarji že pobirali prvi pridelek, letos tega zagotovo še ne bo. Upam, da bo vsaj kasneje vreme ugodnejše in bodo imele čebele obilnejšo smrekovo pašo. Čebelarji na podlagi danih razmer že nekako sklepamo, da bo letina slaba, verjetno bomo izgubili še kakšno čebeljo družino. Le upamo lahko na pomoč narave, da bo z naravno selekcijo poskrbela vsaj za preživetje močnejših in s tem kvalitetnejših čebeljih družin.« pa navadno prinese več bolezni in ugodne razmere za razvoj plesni, poleg tega se bodo povečali stroški pridelave. Lučka Kajfež Bogataj jih tolaži, da koruzo sejemo tik pred prvim majem, do takrat pa meteorologi pričakujejo, da se bo vreme izboljšalo in ustalilo. DOLGA ZIMA UGODNA ZA SADJARSTVO Dolga zima naj bi po predvidevanjih agrometeorologov pozitiv- no vplivala tudi na sadjarstvo. S kasnejšim začetkom vegetacije je manj možnosti za pozebe, ki so bile v minulih letih zelo pogoste ravno zaradi prehitrega brstenja rastlin. Nizke temperature dajejo tudi slabe pogoje za razvoj bolezni, zato bi se letos lahko obetala dobra sadna letina. Kmetje se morajo po mnenju Kajfež-Bogatajeve le malce prilagoditi, zato večjih težav ne bi smelo biti. Tatiana Golob ZAVOD RS ZA ZAPOSLOVANJE RAZVOJNA AGENCIJA SAVINJSKE REGIJE Nov razpis javnih del za 1.300 brezposelnih V začetku prejšnjega tedna je republiški zavod za zaposlovanje objavil novo javno povabilo za izbor programov javnih del za letošnje leto. Nekaj manj kot devet milijonov evrov naj bi omogočilo javna dela okoli 1.300 brezposelnim osebam. Razpis je odprt do porabe sredstev, kar bodo objavili na svoji spletni strani, sicer je končni rok za ponudbe 7. oktober letošnjega leta. To je za letošnje leto že drugi razpis, zanimanje za javna dela je veliko. Gre za programe javnih del pri neprofitnih delodajalcih. 8,9 milijo- Razpisana regijska štipendijska shema na evrov je zagotovljenih v načrtu za izvajanje aktivne politike zaposlovanja za leti 2013 in 2014, ki ga je vlada sprejela marca. Ponudbe za program javnih del morajo izvajalci predložiti območni službi zavoda, v kateri se bo program izvajal. Javno povabilo je odprto od objave do porabe razpoložljivih sredstev, najkasneje do 7. oktobra letos do 13. ure, ko se izteče končni rok za predložitev ponudb. Pogoji novega povabila so enaki kot doslej. Marija Lebar Konec marca je Razvojna agencija Savinjske regije (RASR) objavila javni poziv delodajalcem, da oddajo vloge in potrebe po štipendistih. S tem se bodo vključili v enotno regijsko štipendijsko shemo Savinjske regije za šolsko oziroma študijsko leto 2013/14. Poziv je namenjen delodajalcem na območju več kot tridesetih občin, ki ga agencija pokriva. Regijska štipendijska shema je delno sofinancirana s sredstvi evropskega socialnega sklada in se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdo- bje 2007-2013. Štipendija iz omenjene sheme je tako sestavljena iz dveh ali treh delov. Polovico prispeva evropski sklad, drugo polovico pa delodajalec. Za sofinanciranje so se odločile tudi nekatere občine, med njimi Občina Nazarje. V tem primeru je polovico evropskih sredstev, 25 odstotkov plača delodajalec, 25 odstotkov pa občina. Rok za oddajo vlog delodajalcev je ponedeljek, 22. julij 2013. Za vse zainteresirane bodo na RASR pripravili informativno delavnico, ki bo 7. maja na sedežu agencije. Marija Lebar Savinjske novice št. 15, 12. april 2013 5 Gospodarstvo, Iz občin OBČINI ZBOR ZGORNJESAVINJSKE KMETIJSKE ZADRUGE MOZIRJE Predsednik in podpredsednik zadruge izvoljena v drugem krogu Na tokratnem volilnem občnem zboru je predsedovanje zadrugi in njenemu upravnemu odboru prevzel Ciril Turk, dosedanji predsednik Stanko Zagožen je postal podpredsednik. Za izvolitev sta bila potrebna dva kroga glasovanja. Sicer so zadružniki prisluhnili poročilu o poslovanju za lansko leto. Na dogodku je bilo kar nekaj gostov, med njimi direktor Zadružne zveze Slovenije Bogdan Štepec. PRIDELALI NEKAJ ČISTEGA DOBIČKA Direktor zadruge Andrej Preseč-nik je povedal, da so lansko leto zaključili z dobičkom, ki je sicer nižji kot v letu 2011, še vseeno pa je rezultat pozitiven, ugotovljen je bil čisti dobiček v višini 13.509 evrov. Kot je navedel v poročilu, je takšen rezultat plod prizadevanj na več področjih. Tako so v dogovoru s sindikatom zarezali v plače in jih v povprečju znižali za pet odstotkov, niso nadomeščali sodelavcev, ki so odhajali v pokoj, trgovske zaloge so zmanjšali in optimizirali. pri prodaji večjih gospodinjskih in ostalih strojev ter gradbenega materiala. Realizacija gostinske dejavnosti je okoli milijona evrov, bolje poslujejo lokali, kjer je zagotovljena tudi ponudba hrane. Nižji so bi- REZULTAT KROJILA KRIZA IN INVESTICIJE Lani so se srečevali s precejšnjimi likvidnostnimi težavami, pri čemer igrajo veliko vlogo krediti. Ti so bili potrebni za različne investicije, ki jih je zadruga izvedla v zadnjih nekaj letih. Tako so postavili nov trgovski center v Ljubiji, prenovili trgovino na Rečici ob Savinji, zgradili novo trgovino v Lučah, v lanskem letu pa je bila največja investicija v farmo kokoši v Varpoljah, kjer bodo namesto nesnic sedaj redili jar-kice. Prenova je bila potrebna zaradi pogojev evropske uredbe o živalim prijazni reji. Pri odkupu mleka, kar predstavlja največji delež kmetijske dejavnosti, je glede na prejšnja leta v lanskem letu zaznati precejšen količinski padec, saj je zadrugo zapustilo okoli 30 proizvajalcev mleka. Kar se tiče odkupnih cen, so te nekoliko zrasle proti koncu leta, zaznati je bilo sezonski vpliv na nihanje cen. Na področju klavne živine imajo rejci težave, saj je težko dobiti dovolj telet za pitanje in jih uvažajo, večinoma iz vzhodne Evrope. HMELJARSKA DEJAVNOST SE NE SPLAČA Odkup lesa je ostajal na pribli- Direktor Andrej Presečnik (levo) in donedavni predsednik zadruge Stanko Zagožen (Foto: Marija Lebar) žno enaki ravni kot prejšnja leta. li prihodki na področju storitev, ki Tako so lani odkupili 28.432 kubi-kov lesa, medtem ko so ga na primer v letu 2007 28.759 kubikov. Podobne količine odkupa so tudi v vmesnih letih. Za nekoliko manjši odkup gre vzrok iskati v slabih vremenskih razmerah za sečnjo. Kot je dejal Presečnik, so morali lani nekoliko zamakniti tudi plačila za odkupljeni les. Poljedelsko dejavnost opravlja zadruga na 30 hektarih lastnih in na 15 ha najetih zemljišč. Na teh površinah porablja gnoj s kokošje farme. Težave jim povzroča zlasti proizvodnja hmelja, ki je nerentabilna. Ker so za opremljanje hmeljišč pred časom dobili evropska sredstva, jih pogodba zavezuje za hmeljsko proizvodnjo vsaj še naslednji dve leti. TRGOVINA, GOSTINSTVO, STORITVE Trgovina pomeni v prihodkih zadruge okoli 60 odstotkov in predstavlja od 14 do 15 milijonov evrov. Lani so zabeležili petodstotni padec, kot tudi drugod po Sloveniji. Zaradi pomanjkanja denarja in negotove prihodnosti se potrošniki ne odločajo za nakup trajnejših dobrin in za investicije, kar se pozna jih opravlja zadružni avtopark. Padec gre po Presečnikovih besedah na račun manj prevoženega mleka in jajc. O POSLOVNEM USPEHU TUDI REVIZORKA V lanskem letu je bilo v zadrugi zaposlenih 143 oseb, kar je deset manj kot leto poprej. Nekoliko se je znižalo še število članov; konec leta 2012 jih je bilo 399. Dosedanji predsednik zadruge Stanko Zagožen je dejal, da je bil minuli mandat najtežji v zadnjih 20 letih, predvsem zaradi zunanjih razmer. Po njegovem mnenju se poslovni rezultat kljub mnogim kritikam glede na razmere giblje v okviru možnega. Revizorka Bernarda Simončič je povedala, da revizija še ni končana, kljub temu so po njenih dosedanjih ugotovitvah rezultat in knjigovodski izkazi verodostojni. Dodala je, da so v zadrugi pozitiven rezultat dosegli z več ukrepi, kot so znižanje plač, odprodaja premoženja, ki ni bilo v funkciji, in uspešno nadziranje stroškov. V razpravi po poročilih, ki so jih člani potrdili, je tekla beseda tudi o prodaji Ljubljanskih mlekarn, kjer Mlekodel in širši konzorcij ni bil uspešen. Očitek je letel na zadružno zvezo, a ga je Bogdan Štepec zavrnil. Andrej Presečnik je dodal, da je krivda na strani tistih zadrug, ki se niso odločile za odkup, kar bi pomenilo višjo ponujeno ceno na posamezno delnico. Kakšna bo usoda že odkupljenega deleža zadrug in konzorcija, se bo izkristaliziralo po objavi odkupne ponudbe Dukata. Marija Lebar OBČINA LUČE Ureditev poplavne varnosti Ta ponedeljek so se predstavniki občine Luče sestali z vodarskim strokovnjakom Rokom Fazarincem in si ogledali območje Krničkega loga, kjer dva hudournika ob vsakem večjem deževju poplavljata, tako tudi ob zadnji povodnji. Po ogledu so sklenili, da se pripravi projekt sanacije. Občina računa na sofinanciranje države. ML OBČINA SOLČAVA V Avstrijo spet možno preko Pavličevega sedla Od prvega aprila dalje je državna cesta, ki vodi čez Pavličevo sedlo v Avstrijo, odprta. Cestišče je spluženo in kopno, vendar so ob cesti še velike količine snega. Kljub obilici snega je bila cesta na naši strani plužena in odprta vso zimo, na sosednji pa je odprta nedavno. ML 6 Savinjske novice št. 14, 5. april 2013 I Iz občin, Organizacije OBČINSKI SVET GORNJI GRAD Svetniki se niso strinjali s pokritjem izgube koncesionarja Podjetje PUP Saubermaher je v občini Gornji Grad koncesionar, ki izvaja gospodarsko javno službo ravnanja z odpadki. V skladu s predpisi mora koncesionar vsako leto občinskemu svetu podati poročilo o izvajanju lokalne gospodarske javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov. Na 20. seji občinskega sveta je poročilo podal direktor podjetja Janez Herodež. Svetniki so imeli glede na podano poročilo veliko komentarjev glede tematike odvoza smeti, predvsem se niso strinjali s tem, da bi občina pokrila celotno izgubo za preteklo leto, ampak le polovico. ŽE DRUGO LETO IZGUBA Koncesionar je na območju občine Gornji Grad pridelal dobrih 13 tisoč evrov izgube, katero naj bi občina v celoti pokrila. Izgubo je koncesionar pridelal tudi v letu prej in takrat je občini ponudil možnost, da si pokritje le-te delijo na polovico, medtem ko letos te možnosti v podjetju ne omogočajo. Direktor Janez Herodež je dejal, da bo PUP Saubermaher občini izstavil zahtevek za pokritje celotne izgube. (Foto: Štefka Sem) Največ, kar je Herodež ponudil, je bilo, da bi koncesionar 20 odstotkov od celotne izgube po plačilu nakazal občini nazaj kot sponzor-ska sredstva. Svetniki nad kvaliteto izvajanja dejavnosti niso najbolj navdušeni, še manj nad pokritjem izgube. Predvsem so izpostavili večno polne ekološke otoke, katerih je premalo, premalo je tudi posod v njih. Želeli so, da se poveča frekvenca odvoza z ekoloških otokov in da se kontejnerji vrnejo na pokopališče v Novi Štifti, kjer jih ni že nekaj časa. Prav tako je bilo izpostavljeno, da ob pobiranju smeti delavci mešajo odpadke iz ekoloških otokov in mešane odpadke iz posod gospodinjstev, čemu potem ločevanje? Herodež je povedal, da to možnost dopušča, čeprav na terenu obstajajo pravila, občane pa naproša, da jih obvestijo, v kolikor naletijo na kaj podobnega. Poleg tega je na pobudo svetnikov dal zagotovilo, da bodo ekološki otoki v bodoče redno očiščeni. ZAMUDA PRI GRADNJI ZBIRNEGA CENTRA Župan Stanko Ogradi je povedal, da sta poročilo koncesionar- ja že obravnavala nadzorni odbor občine in odbor za proračun. Oba sta zavzela stališče, da se pokrije le 50 odstotkov izgube s strani občine. Istega mnenja so bili tudi svetniki, a le z malenkostno večino. Šest jih je namreč glasovalo za polovično pokritje izgube, pet jih je bilo proti, le-ti so se strinjali s celotnim pokritjem izgube. He-rodež, ki je poudaril, da je izguba posledica tega, da zbirni center še ne obratuje, je po glasovanju povedal, da bo koncesionar kljub odločitvi občinskega sveta izdal zahtevek občini za celotno pokritje izgube. Glede gradnje zbirnega centra v Podhomu je Ogradi na kratko povzel težave s pridobivanjem dovoljenj za izgradnjo. Pridobivanje se je zamaknilo predvsem zaradi gradnje na poplavnem območju. Izdelava protipoplavnih študij in dodaten projekt izvedbe protipoplavnih ukrepov je namreč bistveno podaljšal rok za zaključek investicije. Štefka Sem PRIPRAVE NA MATURO OBČINSKI SVET LJUBNO Študentje bodo pomagali Težave v zdravstvu dijakom k čim boljšemu na mizah ljubenskih rezultatu svetnikov Klub zgornjesavinjskih študentov (KZSŠ) se letos loteva projekta, ki je namenjen dijakom, ki v tem šolskem letu opravljajo maturo. Gre za projekt priprave na maturo, kjer bodo študentje in ostali, ki so maturo že opravili oziroma se na določene predmete dobro spoznajo, pomagali bodočim maturantom. Individualne oblike učnih pomoči oziroma inštrukcije so v današnjem času zelo drage, šola pa se vsem in vsakemu posamezniku težko posveča. »Ker je matura zelo pomemben izpit, saj je to pogoj za vpis na fakulteto, in ker je pomanjkanje denarja v času gospodarske krize kar pogost dejavnik, da si dodatne pomoči dijaki ne morejo privoščiti, smo se študenti KZSŠ-ja odločili, da naredimo nekaj v tej smeri,« so svojo odločitev za pomoč dijakom sporočili iz kluba. Najbolj se bodo posvetili glavnim predmetom na maturi, to so slovenščina, matematika in angleščina, kjer se bodo snovi lotevali po sklopih. Priprava bo tako potekala v sobotah v aprilu in maju od 10. do 14.30 ure v študentskih prostorih kluba nad kulturnim domom na Ljubnem ob Savinji. Obvezna je prijava pri vodji projekta Katji Stradovnik na katja.stradovnik@ gmail.com, kjer lahko dijaki dobijo odgovore na različna vprašanja. Štefka Sem Na zadnjo sejo sveta občine Ljubno je bila povabljena predstavnica Javnega zavoda Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje Darja Es, da svetnike seznani s poslovanjem. Vršilka dolžnosti direktorice zavoda je članom ljubenskega občinskega sveta predstavila problematiko, s katero se javni zavod srečuje in izgubo, ki jo je zgornjesavinjski zdravstveni dom pridelal lani. Povedala je, da je nujno sprejetje odloka o zavodu, prav tako je potrebno združiti službo nujne medicinske pomoči na enem mestu. V zavodu je zaposlenih 52 ljudi, po sistemizaciji pa bi jih moralo biti 60, je dejala Esova in dodala, da omogočajo opravljanje pripravništva in obveznih praks. S tem si po- magajo zapolniti manjkajoče število zaposlenih. Nujno bi potrebovali zdravnika pediatra. Plače predstavljajo kar 64 odstotkov vseh stroškov, vendar Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije plača samo kalkulativne stroške, to je plače za srednji plač-ni razred. Zaposleni v javnem zavodu pa so večinoma starejši, ki so v nadpovprečnem plačnem razredu. Esova je še pojasnila, da se s sprejetjem zakona o uravnoteženju javnih financ na lokalne skupnosti prenaša obveznosti zagotavljanja primarnega zdravstva in v kolikor bo javni zavod posloval negativno, bodo morale izgubo pokrivati lokalne skupnosti. Marija Lebar Savinjske novice št. 14, 5. april 2013 7 Gospodarstvo, Ljudje in dogodki in daleč po svežo zelenjavo NA KMETIJI NATALIJE HLAČUN NA PRIHOVI Od blizu Na domačiji s častitljivo starostjo dva mlada pridelujeta zelenjavo. Anže Remic je doma na kmetiji v Bočni, a preživi večino časa na kmetiji stare mame Natalije Hlačun na Prihovi. Kot pravi Amanda Kladnik, ki mu pomaga pri delu, sta skupaj ravno prav: »Anže je priden, zna delati, jaz pa imam več stika s strankami.« Sta med tistimi že ozaveščenimi, ki vedo, da ni razvitega podeželja brez zelenja-darstva in sadjarstva. - V Zgornji Savinjski dolini ni kmetije, ki bi pridelovala zelenjavo ali zelišča. Presenetljivo. Anže: Res je. Kmetijstvo je zapostavljena panoga, kjer pa je še veliko neizkoriščenega potenciala. Sem v zelenjadarskem krožku. Pogovarjamo se o tem, kaj bi lahko pridelovali, in zdi se mi, da sva midva ponudila največjo izbiro. Gospa Štefka (op. a. Štefka Goltnik, vodja mozirske izpostave KGZ Celje) je zvedela, da se rad ukvarjam z zelenjavo, in me je spodbudila. Lani smo začeli bolj intenzivno s strokovnimi predavanji v restavraciji Gaj. Predaval nam je Igor Škerbot iz Celja. Kmetijske pospeševalke so zaznale interes. Organizirale so ekskurzije - oglede dobrih praks. Letos smo že imeli predavanje, januarja. - Mladi so v zadnjih desetletjih odhajali v šolo, da bi se rešili dela na kmetiji. Anže: Končal sem dveletni program v Velenju. Že med šolo sem imel vrt, pet let sem delal na gredici, veliki dva krat tri metre; malo je bilo korenja, solate ... Na majhnem koščku sem posejal čim več. Že dolgo sem sanjal o tem, hotel sem vrt. Od lani pa sem začel intenzivno. Pri tem mi veliko pomaga ati Franci Remic. Anže Remic verjame, da se zelenjavo izplača pridelovati: gojenje zelenjave je vredno opravilo in še dobiček prinaša. (Fotodokumentacija AK) - In kdo so odjemalci? Anže: Nekaj sosedov. Večinoma pa tisti, ki cenijo doma pridelano hrano. Nočem obsojati, a za to se zanimajo malo bolj osveščeni. Marsikaj imamo cenejše kot v trgovini. Na začetku novembra smo šli na nazarsko tržnico s pridelki, da smo se predstavili. Potem še nekajkrat. Za stranke smo pripravili, kar so želele. Potem so prišle same po zelenjavo, ko so zvedele za nas. Kupujejo ljudje iz cele doline. Poleti so se ustavili celo kupci iz Ljubljane. Videli so reklamno tablo ob cesti in se ustavili na kmetiji. Sami naredimo tudi letake in vizitke. - Gotovo načrtujete razvoj kmetije za naslednja leta. Anže: Klasično zelenjavo bomo pridelovali še naprej, a več, glede na zmožnosti kmetije. Zelenjava raste še na njivah. V rastlinjakih je bolj eksotična, tista, ki rabi boljše pogoje. Zelenjavnega izbora še ne bomo širili. Zanimivo pa bi bilo prodajati stare kmečke sorte jabolk. - Sami vzgajate sadike, pridelujete semena? Anže: Letos bova zasadila grede samo s svojimi sadikami. Vsako leto bo boljše. Vsako leto se naučim kaj. Semena kupujeva v trgovini. Na zadnjem predavanju smo govorili o semenih. Zakaj ni več slovenskih semen? Semena se kupujejo v trgovini in pri trgovcih, ki so specializirani za to. Velika tržna niša je še pridelovanje slovenskih semen in sadik. Zanimivo je, da pridelovalci s Ptujskega polja dobijo sadike čebule iz Italije ... (Nadaljuje prepričljivo in vprašujoče.) V naši dolini imamo tako lepe pogoje, npr. za lesno gospodarstvo. Gre pa vse mimo. Imamo pa vse, od lesa, vode ... Turizem je povezava vsega tega. Je tako zaradi sistema? Je to vgrajeno v ljudi? Kje so vzroki? Smo res tako egoistični in pohlepni? - Se vam zdi, da bi morali pridelovalci pri izbiri kultur bolj upoštevati tudi okoljske pogoje? - Na katere načine pridelujete zelenjavo? Upoštevate biodinamiko, permakulturo? Anže: Nimamo še certifikata za biokmetijo, čeprav delamo vse, kot da bi bila. Gnojimo s kompostom, z domačim gnojem iz hleva, v katerem imamo krave dojilje za vzrejo teličkov in bikov. Imamo zbiralnike za deževnico. Štiri cisterne s štiri tisoč litri vode so za en rastlinjak. Lani septembra smo kupili še en rastlinjak. Skupne pridelovalne površine je zdaj več kot 80 kvadratnih metrov. Tudi kolobarimo. Grede se zamenjajo na štiri do pet let. Luno pa bolj malo upoštevam. Gledam na setveni koledar, na delo pa najbolj vpliva vreme. - Kaj pravzaprav pridelujete in prodajate? Anže: V zadnji sezoni smo pridelali: solato, motovilec, česen, čebulo, papriko, melancane, repo, črno redkev, rdečo peso, stročji fižol. In vse prodali. Letošnja dolgotrajna snežna odeja je prinašala vsaj eno korist. Pod svojo belino je skrila marsikaj, kar nemarni ljudje odvržejo tam, kamor ne sodi. Človek se čudi, da pri vsem govorjenju in pisanju o ohranjanju okolja nekateri še vedno ne dojamejo . Takšnale slika se v teh dneh ponuja ob gradu Vrbovec. In to tam, kjer se zadržujejo ribiči, ki za smeti gotovo niso krivi. »Lepoto« sta nedavno ogledovala dva od njih, ko sta se pripravljala na ribolov v Dreti, pa najbrž še kak turist ali obiskovalec Nazarij. Upati je, da tega romantičnega kotička ne bo obšla čistilna akcija in da se bodo tisti, ki bodo v prihodnje posedali tukaj, navzeli lepših navad. Marija Lebar 14 Savinjske novice št. 8, 5. april 2013 Gospodarstvo, Organizacije Anže: Mi gojimo preizkušeno zelenjavo. Sadimo npr. cvetačo romanesco, ker je odporna proti zajedalcem. Amanda ima rada »gartlc način«, pri katerem je vse mešano, raste tudi plevel. Zaradi njega se zemlja ne izsuši. - Kako je biti kmet v urbanem okolju? Anže: Zdaj so samo še štiri kmetije v celi vasi. Okoli nas so novogradnje, ljudje so se naselili od drugod. Razumemo se med seboj. Otroci pridejo k hiši pogledat zajčke, kokoši, pujse. - Pročelje hiše in obokana veža dajeta slutiti, da ima ta hiša bogato preteklost. Anže: Kmetija nosi letnico 1859. V tistih časih se je veliko splavarilo in to je počel tudi prejšnji lastnik kmetije. Nekega dne je na bregu reke pobral na splav človeka, ki je bil pa- znik v zaporu. Splavarjem je povedal, da mu je zapornik zaupal, kam je skril svoj plen. Nahajal naj bi se v eni izmed vrb ob reki. Ker so splavarji obrežje poznali kot svoj žep, so paznika opili in ga odložili na breg, sami pa odšli iskat zaklad. Res so ga našli in menda ga je bilo ogromno. Splavarjev sin je rad kartal in pri kartah so ga dvakrat prevarali z ogledalom. Splavar in gospodar te domačije je dolg poravnal, tretjič ga ni več mogel, zato je kmetijo prodal. Kupil jo je pradedek. - Kmetiji ste dodali novo vrednost. Kaj vam v dneh pred začetkom letošnje rastne sezone zapolnjuje dneve? Anže: Z Amando se pogovarjava, kaj bova delala, hodiva na sestanke. V krožku izvem za novosti, dobim vse nasvete. Opravim vsakda- nje delo v hlevu. Treba bo pognojit, štihat. S prvimi sadikami se pripravljava na novo sezono. Motovilec je bil celo zimo na razpolago. Kar bo višek sadik, pa se bodo kot višek prodale doma. Posadili smo že čebulo, česen, raste solata. Andreja Gumzej 0RINEK V pristni in globoki zbranosti odkrivamo korenine, iz katerih rastemo, živimo in snuje- mo. V njej določamo pravo razmerje do se- be in sveta, ki nas obdaja. Lojze Bratina 50-LETNICA MEDOBČINSKEGA DRUŠTVA GLUHIH IN NAGLUŠNIH VELENJE Za enakopravno vključevanje v delovno okolje in družbo V Medobčinskem društvu gluhih in naglušnih Velenje se že vse od leta 1963 združujejo gluhi, naglušni, gluhoslepi in osebe s polževim vsadkom. Ob 50-letnici, ki so jo slovesno obeležili z osrednjo prireditvijo v petek, 29. marca, so spregovorili tudi o prizadevanjih za enakost s slišeči- Predsednik države Borut Pahor je obljubil, da bo opozoril pristojne, s kakšnimi ovirami se srečujejo člani društva pri vključevanju v vsakdanje življenje. (Foto: Jože Miklavc) mi. Predsednik države Borut Pahor, ki je bil slavnostni govornik, je obljubil dejavno pomoč. Dogodka so se udeležili zgornjesavinjski županja in župani. Predsednik društva Franc Forštner je na slo- vesnosti predstavil njegovo delovanje, ki članom nudi pomoč na različnih področjih. Tako jim pomagajo pri kontaktiranju z različnimi inštitucija-mi, pri izpolnjevanju obrazcev, za spremstvo pri urejanju osebnih zadev ... Pri tem je pomembno, da imajo člani na voljo dovolj tolmačev jezika kretenj, ki so vez s slišečim svetom. V društvu imajo tri tolmače. Podčrtal je tudi ovire pri pridobivanju tehničnih pripomočkov, ki jih država ne plačuje, in govoril o dolgem sprejemanju zakona o invalidih. Zbranim je spregovorila Frida Planinc, predsednica Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije. Zveza združuje 13 društev, med najstarejšimi je prav velenjsko. Dejala je: »Gluhi in naglušni si želimo, da bi zakon o izenačevanju možnosti invalidov končno zaživel in da bomo tehnične pripomočke na osnovi tega zakona lahko koristili vsi, ki jih potrebujemo, saj smo med redkimi, ki nam država ne priznava stroškov nakupa tehničnih pripomočkov.« Slavnostni govornik Borut Pahor je dejal, da se zaveda, s kakšnimi težavami se srečujejo ljudje z okvarami sluha, zato je delo društev, ki pomagajo svojim članom pri vsakdanjih tegobah, nadvse potrebno. V zaostrenih gospodarskih časih, ko je humanitarnost dostikrat na preizkušnji, je to še bolj izrazito. »Vizija vsake sodobne družbe je vizija vključevanja in ne izključevanja, vizija hotenja, da moramo imeti vsi, ne glede na to, kako različni smo, enake možnosti za osebnostni razvoj,« je dejal predsednik in obljubil, da bo »takoj opozoril pristojne, s kakšnimi ovirami se srečujete pri vključevanju v vsakdanje življenje.« Župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič je poudaril, kako si ta lokalna skupnost prizadeva za vključenost in čim večjo enakost vseh, pred- Predsednik Franc Forštner je predstavil delovanje društva, ki članom nudi pomoč na različnih področjih. (Foto: Jože Miklavc) vsem ranljivih skupin prebivalcev. Gluhim bodo namenili še več pozornosti, med drugim s tem, da bi poleg nameščanja indukcijskih zank, ki omogočajo brezžični prenos zvoka do slušnega aparata, v prihodnje zagotovili na prireditvah še tolmača jezikovnega jezika. Ob jubileju so v društvu, ki šteje okoli 440 članov, od tega približno 130 iz Zgornje Savinjske doline, poleg osrednje prireditve pripravili še okroglo mizo na temo te nevidne invalidnosti. Pripravili pa so tudi razstavo likovnih in ostalih izdelkov članov. Marija Lebar Savinjske novice št. 14, 5. april 2013 9 OBISK PRI STAREJSIH OBČANIH V NAZARSKI OBČINI Visoka leta prinašajo modrost, pogosto pa tudi vedrost Zadnji marčevski ponedeljek so županja občine Nazarje Majda Podkrižnik, predsednica nazarskih upokojencev Vera Pečnik in predstavniki krajevnih odborov obiskali najstarejše občane v vsaki od treh nazarskih krajevnih skupnostih. Starostniki so se obiska in daril razveselili in povedali marsikaj zanimivega. Vsi trije so bili rojeni v letu 1921. Prvi obisk, na katerem je županjo in predsednico upokojencev spremljal predsednik KS Nazarje Matej Pečovnik, je veljal Mariji Bele v Do-bletini. Ob lanskem obisku je bila še čila in delovna, sama je še skuhala. Zdravje se ji je v tem času poslabšalo, v dneh pred obiskom je dobila invalidski voziček. Povedala je, kot že lani, da so jo delo, motika, grablje in prelca ohranili toliko let pri življenju, in potarnala, da letos še nima nič posajenega na vrtu. Le nekaj dni po obisku je preminila. Stanislava Hren je doma v Ko-karjah. Živi pri sinovi družini, ki zanjo lepo skrbi. Sama še vedno pomaga po svojih močeh, celo nanosi drva in včasih skuha za celo družino, kadar so od doma. Obiska je bila vesela, svojo vedrino in pozitiven odnos pa je prenesla tudi na obiskovalce. Županja, Pečnikova OBUJANJE VELIKONOČNIH ŠEG IN NAVAD ■ I W «• • w | Iz krušne peci je zadišalo po praznikih Učenci petega razreda Osnovne šole Ljubno ob Savinji so se v spremstvu razredničarke Urše Solar in pomočnice Rosane Kosmač pred veliko nočjo v Fašunovi hiši preizkušali v peki kvašenih ptičk- Čudoviti izdelki iz rok šolarjev so ov in pletenih venčkov kot podstavkov za pirhe. Ravno pravi čas, da so lahko svoje izdelke uporabili tudi za velikonočni žegen. Navdušenje učencev je bilo veliko. Najprej so umesili testo, pustili, da je vzhajalo in v tem času prisluhnili velikonočnim šegam in običajem izpred mnogih let. Ko je bilo testo dovolj vzhajano, je prišel najlepši del njihovega dela: obliko- in predsednica krajevnega odbora Andreja Zupan so ji zaželele še veliko dobre volje in zdravja. Na obisku pri Štefanu Farkašu je obiskovalke spremljal predsednik tamkajšnjega krajevnega odbora Miro Brezovnik. Pri Farkaševih so jih gostoljubno sprejeli in z njimi je poleg Štefana pokramljala tu- di njegova žena, s katero sta poročena že več kot 60 let. Oba sta še čila in zdrava ter polna dobre volje. Še posebej sta vesela, ko se pogosto oglasijo otroci in vnuki, ki žive drugod. Obiskovalci so se poslovili z dobrimi željami in obljubili, da prihodnje leto spet pridejo. Marija Lebar vanje venčkov, podstavkov in izdelava ptičkov ter raznih drugih živali in figur. Izdelovali so jih skrbno in z velikim užitkom, saj so lahko potem svoje izdelke odnesli domov. Domišljija, ki so jo učenci pokaza- končali na domači mizi. (Foto: ŠS) li, je bila brezmejna, tako kot tudi navdušenje nad končnimi izdelki, ki so pečeni v krušni peči zadišali po vsej hiši. Kvašene ptičke so v velikonočnem času pekli predvsem na Primorskem in v Beli krajini. Ptičke so med prazniki v dar dobivali otroci, medtem ko so starejši raje posegali po velikonočni potici. Štefka Sem Na obisku pri Stanislavi Hren (Fotodokumentacija Občine Nazarje) Občina Gornji Grad v svojem imenu in po pooblastilu Atrij stanovanjska zadruga z.o.o. na podlagi javnega razpisa za oddajo neprofitnih stanovanj v najem (objavljenega na spletni strani: www.gornji-grad.si) objavlja JAVNI POZIV za oddajo vlog za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem Predmet razpisa sta: 1. enoinpolsobno stanovanje, v izmeri 48,91 m2, Attemsov trg 8, Gornji Grad 2. dvosobno stanovanje, v izmeri 86,84 itt, Attemsov trg 32, Gornji Grad. Razpisni postopek: 1. Na razpis se lahko prijavijo prosilci, ki imajo stalno bivališče v Občini Gornji Grad in so državljani Republike Slovenije. 2. Čas razpisa je od 10. aprila do vključno 19. aprila 2013, do 12.00 ure. 3. Razpisne pogoje in vlogo dobijo prosilci na sedežu Občine Gornji Grad, Attemsov trg 3, Gornji Grad in na spletni strani občine: www. gornji-grad.si. 4. Pisne vloge s priloženo ustrezno dokumentacijo se vložijo osebno ali po pošti v zaprti kuverti s pripisom »Vloga za dodelitev neprofitne-ga stanovanja - NE ODPIRAJ« na naslov: Občina Gornji Grad, Attemsov trg 3, Gornji Grad. Dodatne informacije lahko dobite na telefonski številki (03) 839-1850, Erika PODBREŽNIK. OBČINA GORNJI GRAD 10 Savinjske novice št. 15, 12. april 2013 Kultura, Oglasi ČITALNIŠKI VEČER KUD UTRIP Po svetu in doma z Aleksandro Veble Kulturno-umetniško drušlvo Utrip z Rečice ob Savinji je v petek, 22. marca, pripravilo čitalniški večer, katerega gostja je bila pisateljica Aleksandra Veble. Na Rečici je preživela del svojega otroštva, svojim vrstnikom pa je ostala v tako močnem spominu, da so se pogovora z njo z veseljem udeležili in avtorico štirih avtobiografskih knjig po končanem uradnem delu spomnili na skupne dogodivščine. Vebletova je avtorica štirih knjig: Al-Eksandra, Alekaneka, Aloha Alekaneka in zadnje, z naslovom Aleksandra, Deklica z belo pentljo, ki je izšla v lanskem letu. Vsa štiri dela so avtobiografska, v katerih opisuje svoje življenjske dogodivščine, ki se začnejo s šestdnevnim čarterskim izletom v Bejrut. Komaj polnoletna Aleksan- Aleksandra Veble (v sredini) je zbrane na čitalniškem večeru zabavala s svojim sproščenim obujanjem spominov na otroštvo in leta, preživeta v tujini. (Foto: Tatiana Golob) dra se odloči, da ostane tam in s postane svetovljanka, ki danes ži-tem se začne pisati vznemirljiva vi med Slovenijo in Havaji, kjer si življenjska izkušnja, polna padcev je s svojim sedaj že pokojnim mo-in vzponov. Aleksandra sčasoma žem ustvarila dom. Na čitalniškem večeru na turistični kmetiji Dobrovc so Vebletovo domačini in gostje iz drugih krajev toplo sprejeli in z zanimanjem prisluhnili pogovoru z njo, ki ga je vodil Jože Tlaker. Vebletova je sproščeno in brez zadržkov pripovedovala o svojem življenju, posvetila se je tudi spominom na otroštvo preživeto v Spodnji Rečici. Poslušalci so po končanem uradnem delu, ki ga je popestril nastop Petre Kopušar, učenke petja Glasbene šole Nazarje, z gostjo večera lahko še osebno poklepetali. Kulturno-umetniško društvo Utrip je tako še enkrat uspelo v domačo sredo pripeljati osebo, na katere življenje in ustvarjanje je vplival mali kraj Rečica ob Savinji v Zgornji Savinjski dolini. Tatiana Golob FLETN DOPOUDNI V SOLČAVI Praznični dan obarvali s smehom, glasbo in pesmijo Na velikonočni ponedeljek je v Solčavi svoja vrata odprla gostila Pod Turnco. Gospodar Turnovc in gospodinja Pepa sta na prireditvi Fletn dopoudni pripravila veliko jedače in pijače, da njuni gostje niso odšli lačni ali žejni. Tudi za domače viže sta poskrbela, saj se obiskovalci radi zavrtijo. Kot vsa leta doslej je prvi prišel Šljukoc, ki je letos priromal iz doma starejših v Gornjem Gradu. Za obisk rodne Solčave je dobil dovoljenje na pol, in sicer za sprehod v bližini doma, a ker se mu je ponudila priložnost, vrata avta so se namreč kar sama odprla, se je pripeljal še do Solčave. Gostilniško dogajanje sta spremljala turista - mo-čvirnika, ki sta se čudila domačnosti v gostilni, dogajanje pa razlagala po svoje. Iz Clevelanda je na obisk prišel tudi Sirnek, ki se je zaželel domačega okolja in slovenskih pesmi. Da se ima zelo dobro tam čez Lužo, je hitel prepričevati tako obiskovalce v gostilni kot v dvorani. Ker pa je bil velikonočni ponedeljek tudi dan ša-ljivcev, so si gostje »privoščili« gospodarja z različnimi potegavščinami, ki jim je nasedel in tako dodobra nasmejal občinstvo v dvorani. Seveda so to bili le humorni vložki članov Kulturnega društva Franc Herle iz Solčave, ki so, kot že vrsto let, na velikonočni ponedeljek pripravili zabavno prireditev. Na njej so za glasbo in lepo domačo pesem poskrbeli ansambla Šorli bo- ys in Horuk ter solčavske pevke. Da obiskovalci, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano Zadružnika, niso ostali lačni, so bile mize praznično obložene s kulinaričnimi dobrotami solčavskih gospodinj. Marija Šukalo Solčavski kulturniki in pevci so s pesmijo in humorjem zabavali občinstvo. (Foto: Marija Šukalo) Savinjske novice št. 15, 12. april 2013 11 Organizacije, Ljudje in dogodki PROJEKT STAREJSI ZA STAREJSE Izobraževanje koordinatorjev v Izoli V mesecu marcu je Zveza društev upokojencev Slovenije (ZDUS) organiziralo štiridnevno izobraževanje koordinatorjev projekta Starejši za starejše v Izoli. Izobraževanja so se udeležile ko-ordinatorke oziroma njihovi pomočniki iz vseh društev, ki so vključena v projekt in delujejo v Savinjski pokrajinski koordinaciji. V isti skupini so bili tudi koordinatorji in koordinatorke Spodnje podravske koordinacije, tako da so na delavnicah lahko spoznali tudi delo v drugi pokrajini. Udeleženci izobraževanja so obnovili znanje o računalniškem programu BOPRO, ki ga uporabljajo pri svojem delu, se seznanili z rezultati projekta po pokrajinah in pridobili nova znanja za delo v projektu. Predstavniki ZDUS-a, predsednica Mateja Kožuh Novak, koordinatorka projekta Janja Česnik in ena izmed ustanoviteljic projekta Anka Ostrman, ter drugih organizacij so predstavili novosti na področju dolgotrajne oskrbe na domu ter udeležence seznanili s projektom Pomoč na daljavo. To je pomoč preko telefona, ki je bila do sedaj poznana kot rdeči gumb, vendar je bila finančno skoraj nedosegljiva našim starejšim občanom, poleg tega je bila možnost priklopa samo v večjih središčih, ne pa tudi na podeželju. Z gradivom so koordinatorji prejeli tudi priročnik za delo z dementnimi osebami. Po končanem izobraževanju so si bili udeleženci enotni, da je bilo delo naporno, vendar zelo koristno in si podobnih izobraževanj še želijo. Štefka Sem Koordinatorke ter pomočnice in pomočnik Savinjske pokrajinske koordinacije z eno izmed ustanoviteljic projekta Anko Ostrman. GASPER TRATNIK SE NE PRIHAJA DOMOV Iz Tajske odhaja na delo v Kot smo v Savinjskih novicah pred časom pisali, se je Gašper Tratnik, doma iz Lačje vasi konec januarja odpravil v Bangkok, kjer je kot model modne agencije Mister Model Management dobil dvomesečno delo za ugledno tajsko modno agencijo. Sedaj v Bangkoku ostaja še mesec dni dlje, saj so z njegovim delom v agenciji več kot zadovoljni in želijo pogodbo z njim podaljšati. A tudi s 1. majem se Gašper še ne vrača domov, ampak nadaljuje z delom v malezijski prestolnici Kuala Lampur. Ponudbo za podaljšanje pogodbe na Tajskem je Gašper z veseljem sprejel, saj v svojem javljanju v domovino pravi, da sta mu delo in življenje tam zelo všeč. Ljudje so prijazni in vedno pripravljeni pomagati, vsakodnevni ritem je sproščen, predvsem pa je navdušen nad njiho- vo hrano. Kar se dela tiče, Gašper večinoma dela kot fotomodel za kataloge in revije, izkušnje pa nabira tudi preko sodelovanja na modnih revijah. Med svoje večje uspehe šteje poziranje za revijo Image magazin, ki je med tajskimi bralci zelo priljubljena. Delo za omenjeno revijo mu je prineslo tudi nepozabno izkušnjo poziranja na sanjski plaži Krabi na jugu Tajske. S 1. majem se iz Bangkoka seli v mesto Kuala Lampur v Malezijo. Tam se zanj zanima modna agencija WU models, s katero je že podpisal delovno pogodbo za naslednje štiri mesece. Tatiana Golob Gašper Tratnik med svoje največje uspehe šteje poziranje za med Tajci zelo priljubljeno revijo Image magazin. (Fotodokumentacija GT) > Gradite mwo hiio, obnavljate stani, ali Ki vam je ■e"-- š !z. ■ n - .-¡l-r- j l: ž, i i: v liifajamn tesarska, k rovi h z. kleparska in suho montažna cfela. Ubiicite nas na Htfw.pl3mnka.nel A PLAN f N KA MONTAŽNE GRADNJE ¡LU\Xj -RELAX SOLA VOŽNJE MOZIRJE - POUČUJEMO TL DI MtJDOSTNIKE 5TAMSTI 161£T za YOÈnijQ i ipi ém IjíVlkein IÜ TECAJCPP Mozirje, Savinjska c.u www.avtosola-relax.5Î 12 Savinjske novice št. 15, 12. april 2013 Zgodovina in narodopisje Kocbekove storije (4) Piše: Aleksander Videčnik ZALZENE NA LJUBNEM Na Ljubnem je bila Kremžarjeva gospodinja neko nedeljo sama doma. Z bližnjega gozda je prišla žal-žena in ji je rekla, naj ji da denarja za eno mašo, da ji bode povedala vse, kako se bo godilo njej in otrokom, ki jih bo imela. Gospodinja ji pove, da nima denarja. Žalže-na pa ji je natanko povedala, koliko ima denarja ima v kitli in v kašči. Nato ji je gospodinja le dala denar. Žalžena ji je povedala, da bo hiša v štirinajstih dneh pogorela, ona pa da bo imela osem otrok, med temi enega mutastega. In tako se je tudi zgodilo. ŽalŽena na ravnici Na Ravnici pri Ljubnem so streljali proti toči. Nekoč so ob tem sestrelili žalženo. Potem so jo imeli živo na neki peči (skali) in so ji dajali jesti. Zgledala je zelo čudno in pravila jim je o sreči, ki jih čaka. ŽALŽENA NA MRZLICI Pri Pustem Polju se blizu Tratnika nahaja jama, ki ji pravijo Mrzlica. V njej so stanovale žalžene. Hodile so v Pusto Polje na njive plet. Pulile so žito in proso, plevel pa puščale. pa je vendarle potem bila letina prosa in žita odlična. Gospodar je skrbel za nje - prinašal jim je na polje hrano. ŽALŽENE PRI TRATARJU Pri Tratarju v Bočni so bile žalže-ne navzoče ob rojstvu otroka in so prerokovale, da se bo fant na češnji ubil, ko bo star dve leti. Žalžena je to povedala očetu, ki je potem drevo posekal, pustil pa je rtle (rkle) skupaj ležati. Ko je fant bil star dve leti, se je igral na rtlih in padel in se pri tem ubil. ŽALŽENA PREROKOVALA Nekoč je žalžena ob rojstvu fanta prerokovala, da bo utonil. Ma- ti in teta sta fantu povedali, kaj mu je usojeno. Fant je šel vprašati župnika, kaj naj naredi. Ta mu je rekel, naj vselej, ko zasliši zvon, poklekne. Bila je huda povodenj. Fant je nesel v mlin. Ko je bil na tem, da bo stopil na most, je zaslišal glas zvona. Hitro je pokleknil, velika voda pa je prav tedaj odnesla most. Iz valov pa je slišal glas: »Ura je prišla, pa ga ni tukaj.« ŽALŽENA PRI KOSU Žalžene so hodile tudi h Kosu v Bočni. Stari mož je ležal pod streho. Neki večer pozimi je naenkrat zelo zabučalo. Vprašali so starca, kaj je to bilo. Povedal je, da so bile žalžene pri njem in mu povedale, da bo čez tri dni umrl. Vprašale so ga, če ima kaj za jesti. Dal jim je bob. Pa so mu rekle, naj seje bob in storil je to, pa čeprav po snegu. Žalžene so bob pojedle in vsi so mislili, ga potem na njivi ne bo več. Spomladi pa je bila njiva bogata lepega boba, toda starček je res čez tri dni umrl. ŽALŽENE PRI RADUŠNIKU Pri hiši so nekoč predivo vili. Zvečer je prišla žalžena in dejala: »Dokler ne boš rekla konec, bo kar teklo, ko boš pa ti rekla, bo pa steklo ...« Nekoč so žalžene k Radošniku prinesle klopčič preje in so rekle, da ne smejo nikomur povedati, da ima tudi ta klopčič konec. In kadar je bil v hiši tkalec, je ta tako dolgo tkal, dokler so hoteli, klopčič se ni nikdar stekel. Nekoč so nekomu le povedali o čudnem klop-čiču. In ko so drugo zimo imeli spet tkalca, se je klopčič stekel kakor vsak drugi. ŽALŽENE IN DEKLICA Nekoč so žalžene pri Radošniku ukradle deklico. Deklici se je zelo tožilo po domu. Nekega dne je slišala, kako so se žal-žene pogovarjale o njej. Ena od žalžen je dejala: »Ona bi nam lahko ušla, če bi zlezla pod kopino, katere oba konca sta pri-raščena v tla.« Deklica je naredila tako, kot je sliša- la žalženo, in srečno ušla. KJE STANUJEJO ŽALŽENE Žal žene so nekoč stanovale v vseh zijalkah gornjegrajske-ga okraja. Ljudem niso nič hudega storile. Včasih so jim celo vede-ževale, kakšno bo njihovo življenje. Pravijo, da se sedaj nahajajo žalžene le v babilonskem stolpu. ZAKLETA DEKLICA Na Klemenškovem posestvu -v Peklu - je hlapec kosil. K njemu je prišla neznana lepa deklica in mu rekla: »Ti boš mene rešil, samo ne boj se me, ker bom prišla v podobi kače. Če se me boš dotaknil, bom rešena.« Drugo jutro je spet kosil. Proti njemu je prišla velika kača, ki je divje pihala, on pa se je ustrašil in se je ni upal dotakniti. Tedaj mu je kača rekla: »Tistale suha smreka bo zopet ozelenela in iz te smreke bodo napravili zibelko. V njej bodo zibali dečka, ki mu bo kakor tebi ime Peter. In ta deček me bo rešil.« Pod opombo je Kocbek zapisal: »To pravljico je objavil Janko Vijan-ski v Novicah leta 1858, ki je pripomnil, da je opisano zgodbo objavil kot dijak v celjski gimnaziji P. Ogradi, ki je bil Gornjegrajčan in je kot celjski opat umrl v Celju.« GRADIŠČE Fran Kocbek je napisal več zgodb o Gradišču, eno je objavil tudi pod naslovom Gornji Grad na Štajerskem v reviji Dom in svet, št. 59, leta 1894. Objavljamo prvo od njih: Po votlini zijavka se pride v srce griča. Nekdaj je neki pastir v njo zlezel in zabredel v krasne izbe velikega poslopja. Tu najde mlade gospodične in pod zlato mizo, na kateri so ležali kupi denarja, hudega črnega psa, ki ga hoče popa-sti. Toda gospodične se pastirja usmilijo in ga rešijo. Povedo mu, da bodo morale tako dolgo trpeti, dokler jih neki kosec ne reši. Nato ga peljejo do izhoda in tako se je pastir srečno vrnil domov. Nekega jutra je prav ta pastir na bližnjem travniku kosil, pa pride ena od tistih gospodičen s polno ruto denarja ter reče: »Rosi, rosi!« Kosec ves plah ostrmi in hoče zbežati. Gospodična pa milo reče: »Nesrečnež! Kako lahko bi me rešil, ko bi bil z roko po rosi potegnil, tako bom morala do sodnega dne odrešenja čakati.« Po teh besedah je gospodična izginila, kosec pa se je kesal, da je ni razumel in da pač ni vedel, kaj pomenijo besede rosi, rosi. Fran Kocbek je v opombi pojasnil: Gradišče je holmec pri Gornjem Gradu na poti proti Bočni. Na njem je nekdaj stal velik grad. Severni kraj občine Gornji Grad se imenuje Rori. Od tam so baje imeli v grad napeljan vodovod. Iščemo stare fotografije Kopališče v Lučah okoli leta 1930. Sliko nam je posredoval Anton Moličnik iz Luč. 13 Savinjske novice št. 15, 12. april 2013 I Nasveti Psihiater, psiholog ali psihoterapevt... Kdo nam lahko pomaga? (2) FRANC STORGEL, specializant sistemske družinske psihoterapije Psihoterapevt je strokovnjak, ki zdravi duševne in čustvene težave ter osebnostne motnje s psihološkimi sredstvi. Psihoterapija je nameren medosebni odnos, ki ga uporabljajo psiho-terapevti za pomoč pacientom pri premagovanju različnih težav. Težave pri pacientu se v glavnem nanašajo na moteče simptome psihičnih težav ali nezadovoljstvo pri samemu sebi. Težave nastanejo zaradi družinskih vzorcev, doživetij iz otroštva in travm oziroma dogodkov iz preteklosti, kateri so močno vplivali na stanje pacienta, v katerem je. Z zdravljenjem se lahko osebi pomaga pri premagovanju različnih težav ter omogoča razumevanje določenih dogodkov in posledično pripomore k spremembam, ki so potrebne, da ta oseba zaživi samozavestno v skladu s svo- jo pravo naravo brez starih misli in vedenj, ki jo omejujejo. Obstajajo različni psihoterapevtski pristopi (metode in tehnike), med katerimi posameznik lahko izbira glede na svoje potrebe in težave. Vse psihoterapevtske metode imajo isti namen: pomoč pacientom, vendar pa z uporabo različnih metod in tehnik dosegajo različne cilje. Nekatere so usmerjene v spremembo razmišljanja in spremembe vedenja, z drugimi pa se dosegajo globlje spremembe v posameznikovi strukturi osebnosti. Za pridobitev naziva psihoterapevta obstajata dve poti. Prva preko zaključenega akreditiranega študijskega program prve in druge stopnje psihoterapije (oziroma mora posameznik nabrati skupno 300 točk ECTS s področja psihoterapije in si pridobiti naziv magister(-ica) psihoterapije), kjer v tretjem letniku študent izbere svoj psihoterapevtski pristop. Druga pot pa je preko specializacije določenega pristopa s predhodno ustrezno izobrazbo. Vsem trem poklicem je skupna točka pacient, pomoč pacientu. Kljub temu se delo in s tem tudi cilj zdravljenja v dokajšnji meri razlikujejo. Zdravila, ki jih v večini primerov predpiše psihiater sku- paj z bolniškim dopustom, lahko v veliki meri zmanjšajo simptome psihičnih težav, zato se človek počuti precej bolje. Odpravljanje simptomov pa še ni ozdravljenje psihične motnje, temveč le družbeno sprejemljiv način trenutnega olajšanja stiske, ki je ponavadi usmerjen v čim hitrejšo vrnitev v delovno aktivnost. Če ne odpravimo vzrokov, ne moremo pričakovati ozdravljenja. Odpravljanje simptomov je zgolj odpravljanje posledic. Vzroki za večino duševnih in osebnostnih motenj so v človekovi osebnosti in ne v zunanjih okoliščinah, ki težave sprožijo. V psihoterapev-tskem zdravljenju, za razliko od zdravil, se iščejo in odpravljajo vzroki čustvenih težav, psihičnih in osebnostnih motenj. V težjih primerih, kjer pacient zaradi simptomov ni sposoben za proces odpravljanja vzrokov, je vsekakor potrebna kombinacija zdravil in psihoterapije. Primaren pri poteku zdravljenja na en ali drugi način je odnos med strokovnjakom in pacientom, ki je tudi, če je usklajen (če sta oba akterja »uglašena«), najbolj zdravilen. Odločitev, ali se bo posameznik spoprijel samo s posledicami svojih psihičnih težav ali bo skušal odpraviti tudi njihove vzroke, je prepuščena njemu samemu. Konec. Kompostirajte f Razmišljam globalno, lokalno Spoštovani bralec! Letošnje zime in moče noče in noče biti konec. Preseda že večini ljudem, najbolj pa kmetovalcem in seveda vrtičkarjem. Ko bodo tla kolikor toliko primerna za obdelavo, se boste slednji nestrpno zapodili med grede in začeli pripravljati vrt za novo sezono, za novo rast. Z gredic boste pospravili lanske ostanke, če imate okoli hiše še kaj sadnih rastlin, bo treba odstraniti tudi ostanke rezi. Kam z vsem tem? Nekateri te »odpadke« skurijo, pri tem jim na vrtu ostanejo vsaj minerali v pepelu, drugi jih odložijo v smetnjake in tretji vse to proti večeru odpeljejo na rečni breg ali na gozdni rob. Četrti pa kompostiramo. Pri nas biološki odpadki niso odpadki, temveč ostanki, ki jih ne zavržemo in s tem po nepotrebnem ne obremenimo naravo. Namesto tega jih ponovno koristno uporabimo - pridobimo domač kompost, kot povsem naravno, učinkovito in zastonj gnojilo ter, verjamete ali ne, zdravilo za zemljo. KOMPOST OSNOVA EKOLOŠKEGA KMETOVANJA Danes je splošno znano, da je kompost osno- va ekološkega kmetovanja, tako »profesionalnega« kot ljubiteljskega. O njegovem pridobivanju je napisanega toliko, da se o tem lahko seznani prav vsak. Iz svojih izkušenj več kot štiridesetletnega »premetavanja« kompostnega kupa lahko povem, da ga lahko postavimo na še tako majhni parceli, da ob pravilnem ravnanju, ki je »itak« edino pravo, ne smrdi, da zanj ne porabimo veliko časa in truda in da nas in našo družino, pa tudi sosede navaja na sonaravno in eko- loško razmišljanje in ravnanje. Kar pa je ekološko dobro, je tudi ekonomsko. S kompostiranjem boste prihranili pri nakupu gnojil in zlasti »zaščitnih« sredstev za rastline, če jih v svojem vrtu morda še vedno uporabljate. Z uporabo komposta v vrtu bodo domače vrtnine bolj zdrave in okusnejše. NARAVI PUSTIMO, DA OPRAVI SVOJE Kompostiranje je povsem naraven proces razgradnje nežive (odmrle) organske mase (biosubstance) pretežno rastlinskega, vendar tudi živalskega izvora (gnoj, jajčne lupine, idr.) v bolj ali manj kontroliranem okolju. Pri tem posnemamo procese v naravi, na primer razpad listnega kupa v gozdu. Osnovni dejavniki, ki jih moramo kontrolirati in uravnavati za uspešno kompostiranje, so zračnost, temperatura, vlaga, primerna sestava sestavin in razkrojevalci. Vsi so med seboj povezani in soodvisni. Ne ustrašite se, za to ne rabite laboratorija, niti tehtnice ali termometra, samo nekaj pomisleka in premisleka. Bistvo sonaravnega delovanja je ravno v tem, da se v procese čimmanj mešamo in da naravi pustimo, da opravi svoje. Zagotovo se boste sprva, tako kot pri vsakem začetku, srečevali z neznankami in zankami, a po eni sezoni vam bo to postalo nezahtevna rutina in sestavni del vašega vrtnarjenja. Vas pozdravlja Vaš Zeleni Franček 14 Savinjske novice št. 15, 12. april 2013 I Kultura, Organizacije, Šolstvo OSNOVNA SOLA NAZARJE Delavnice za ustvarjalne domišljije Na nazarski osnovni šoli so 23. marca potekale skupne ustvarjalne delavnice za nadarjene učence zadnjega triletja šol Zgornje Savinjske doline. Tokratne so bile v tem šolskem letu tretje po vrsti, vsakič jih gosti druga šola. Udeležba je prostovoljna, vsebina delavnic pa je stvar preudarka in domiselnosti šol. Pred začetkom so se udeleženci in njihovi spremljevalci zbrali v večnamenskem prostoru, kjer jih je nagovorila predstavnica nazarske šole Mija M. Pečnik, svetovalna delavka. Opravičila je ravnateljico Vesno Lešnik, ki je bila zaradi študijskih VEČER, KO JE BILA ŠPORTNA DVORANA MOZIRJE NA NOGAH Plestenjak ostaja sinonim za dobro zabavo Rečiški osnovnošolci so se lotili video posnetkov in objav na You tubu. (Foto: Marija Lebar) obveznosti odsotna. Učence so seznanili s potekom dogajanja, ti pa so se nato glede na vsebino delavnice sami odločili, pri kateri bodo sodelovali. Vsebina, ki so jo pripravili gor-njegrajski pedagogi, je bila izdelava obratne vodne ure, nazarski so si zamislili delavnico iz ustvarjalne angleščine Creative writing and thinking in english, Mozirjani so pripravili miselne igre, Osnovna šola Blaža Arniča Luče izdelavo predmetov iz recikliranih materialov, Rečičani oblikovanje video posnetkov in objavo na You tubu, na ljubenski osnovni šoli pa so se odločili za sodelovanje z zunanjimi partnerji. Povabili so predstavnika podjetja BSH Hišni aparati Nazarje, s katerima so učenci po predlogi z Nasine spletne strani oblikovali vzorčni projekt trženja. Za zaključek so sodelujoči v avli predstavili izdelke ali izsledke svojih nalog. Mija M. Pečnik je ob tem povedala: »Način dela v delavnicah ponuja idealno priložnost razmišljanja, pogovarjanja in ustvarjalnega dogovarjanja v skupini, povezovanja mladih med različnimi šolami in ne nazadnje tudi druženja.« Marija Lebar DRUŠTVO PRIJATELJEV MLADINE MOZIRJE Izdelovali darila in dekoracije Jan Plestenjak se je z občinstvom zlil nasmehov in poljubov, ki jih je delil Na prvo aprilsko soboto zvečer je mozirska športna dvorana gostila koncert nepopravljivega romantika in lomilca ženskih src Jana Plestenjaka. Njegove pesmi so predvsem obiskovalkam, saj je bilo moške publike bore malo, segle globoko v srca. Občinstvo je bilo domala na nogah od Janovega prihoda na oder do njegovega odhoda nazaj v garderobo. Med tem časom je s svojim spremljevalnim ansamblom prepel lep del svojega repertoarja, ki mu iz leta v leto dodaja nove, vedno znova všečne komade. Uvodoma je vse skupaj v prepevajočo celoto ubranih tonov, z odra. (Foto: Benjamin Kanjir) nagovoril s pesmijo Si OK?, nato se je sprehodil mimo svoje ljubice in drugih pesmi, ki večinoma govore o ljubezni do žensk, pa tudi narave. Na odru se mu je pri izvedbi pesmi Soba 102 pridružila domačinka Alya, kar je bilo svojevrstno presenečenje, seveda pozitivno in nadvse dobrodošlo. Dvorana je pokala od dobre energije, od vzdihov neredkih oboževalk in čudovitih zvokov. Sila redke so bile obiskovalke, ki niso ves koncert prepevale s Plestenjakom, kar je slednji dobro izkoriščal. Benjamin Kanjir Spomladanske ustvarjalne delavnice Društva prijateljev mladine Mozirje so bile namenjene izdelavi darilc in dekoracij ob materinskem dnevu in veliki noči. Potekale so 23. marca v pevski sobi mo-zirskega kulturnega doma. Dobrih dvajset otrok je lepilo, šivalo in izdelovalo najrazličnejše stvari. Nastajale so lepe risbice, polne barv in kontrastov, izpod drobcenih, a spretnih prstkov so s pomočjo mladih mentoric društva otroci pletli okoli kartonov različne velikonočne okraske, iz leskovih palic so se kar naenkrat pokazali drobni zajčki. Iz barvnih trakov so izdelovali cvetje, ki je v prazničnih dnevih gotovo popestrilo marsikatero obloženo mizo. Ustvarjalne delavnice za otroke so enkrat na vsak letni čas. Vodja delavnic Alja Žunter je dejala, da je tako najbolj funkcionalno, saj otroci po daljšem času komaj čakajo, da imajo možnost lastnega ustvarjanja. Benjamin Kanjir Dobrih dvajset otrok je lepilo, šivalo in izdelovalo najrazličnejše stvari. (Foto: Benjamin Kanjir) Savinjske novice št. 15, 12. april 2013 15 POZDRAV POMLADI V NOVI ŠTIFTI Naj roža ti pove, kaj čuti moje srce Tako nekako so čutili otroci iz Nove Štifte, ki so nastopili na prireditvi Pozdrav pomladi, ko so z vrtnicami obdarili vse obiskovalke prireditve. Veliko so povedali v odpetih pesmih in deklamacijah ter plesali. Bogat program so izvedli učenci iz podružnične osnovne šole Nova Štifta in mladi glasbeniki iz kraja. Med drugimi so obiskovalcem polepšale večer sestrice Purnat, ki so ubrano zaigrale in zapele. Tako posamič kot skupaj so zapeli in zaigrali Mitja, Katja in Nastja Stenšak, ki sestavljajo uspešen družinski ansambel. Na harmoniko je zaigral Gregor Golob, ubrane pesmi pa so zado- Na novoštiftnem odru so mladi tkali vezi med glasbenimi in zabavnimi točkami. (Foto: Štefka Sem) nele iz grl predvsem članic otroškega in mladinskega cerkvenega pevskega zbora Nova Štifta. Zbor je tokrat na kitari spremljala Sara Gluk, ki je tudi povezovala prireditev. Da pa so vsi obiskovalci odšli domov nasmejani, sta še posebej poskrbeli Petra Golob in Urška Ba-stl, ki sta se za ta večer spremenile v dvojec Mat in Pat iz risanke A je to. Med drugim sta se glede na skakalni praznik v Planici tudi sami pomerili v poletih. Prireditev ob prihodu pomladi in materinskem dnevu je organiziralo Kulturno društvo Lojze Savinšek. Štefka Sem PRIREDITEV ZA STARŠE NA REČICI OB SAVINJI Z nastopom izkazovali ljubezen svojim bližnjim VRTEC REČICA OB SAVINJI Življenje je kot vlak Ob postanku vlaka so malčki iz vrtca zapeli o morju in poletju. (Foto: Marija Šukalo) Rečiški osnovnošolci od prvega do petega razreda so prvi petek v aprilu medse povabili starše in prijatelje. Z igrivostjo in otroško razigranostjo so jim pripravili urico sprostitve za njihov praznik. V uvodu je obiskovalce pozdravil ravnatelj Peter Podgoršek z verzi Toneta Pavčka Nekaj je v zraku, pri tem pa poudaril, da so obiskovalcem pripravili posebno darilo, s katerim so otroci želeli, da se v starših prebudi spoznanje o ljubezni, ki več njihove otroškosti dospe do nas. Sprejmimo jo kot darilo,« je med drugim povedal Podgoršek. V uri druženja so tako plesali, peli, recitirali, igrali na instrumente. Da je beseda tekla in da so ujeli ritem ali intonacijo, so poskrbele njihove razredničarke in mentorice. Ob njihovih nastopih je pri vseh tlela le ena sama želja: pokazati svojim najbližjim, da jih imajo radi, čeprav to marsikdaj ne znajo pokazati. Marija Šukalo Prvi četrtek v aprilu so svoje najdražje razveseljevali malčki iz re-čiškega vrtca. S strokovnimi delavkami so pripravili prikaz dela in ustvarjanja v času, ko se družijo s svojimi vrstniki, medtem ko starši delajo. Zabavno prireditev so poklonili staršem za njihov praznik. Razigranost in razposajenost je vela iz vseh skupin, ki so s svojimi recitacijami, pesmicami in plesom sporočali z odra, da je najlepše čustvo ljubezen. Ta se kot vedno začne med dvema, razmerje nadgradita potem z naraščajem. Otrok raste ob pomoči mame in očeta, vča- sih pa tudi ob babici in dedku in kar naenkrat zraste v odgovorno osebo. Vse prehitro se pojavi srebro v laseh, jesen življenja pa potem obogatijo vnuki. Omenjena zgodba je bila letos rdeča nit vseh nastopajočih, ki so predstavili tudi življenje kot vlak, ki se ustavlja na različnih postajah. Ko se ustavi, se spremeni letni čas - od pomladi, ko se prebujajo prvi zvončki, preko poletja, ko se odpravimo na morje, do jeseni, ko na nas padajo prvi jesenski listi, do zime in njenih snežink. Marija Šukalo Rečiški osnovnošolci so navdušili z igrico o izgubljenem zrcalu. (Foto: Marija Šukalo) Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. www.fotoknjiga.net 16 Savinjske novice št. 15, 12. april 2013 I Oglasi Ne kupujte na slepo - kakovost je na prvem mestu optional Za brezskrbno počitnikovanje v senci borovih dreves človek v kampu, pa če je še tako nezahteven, potrebuje tudi nekaj osnovnih potrebščin. Nekam pač mora postaviti krožnike in kozarce, se vsesti, da poje omamno dišečo morsko ribico, slednjo tudi nekje pripraviti in jo v nečem postreči. Skratka, med obvezno kamp opremo zagotovo sodijo: kakovostni stoli in miza, priročna, hitro in lahko posta-vljiva kamp kuhinja, kamp preproga, omara, melaminski jedilni servis in kozarci iz polikarbonata, za katere se ni treba bati, da bi se razbili in povzročili neprijetne poškodbe. Za postavitev Crespo kamping omaric potrebujete le pol minute. Lahek in odporen na udarce - jedilni servis iz melamina Gimex. Vabljeni v trgovino s kamping in karavaning opremo v Freedom center Celje, Mariborska 200/a, 3000 Celje. Nahajajo se tik ob avtocesti LJ-MB, izvoz Celje CENTER, smer Vojnik. PR Za vaša popolna doživetja -Freedom center Celje! Pri kamp opremi je poleg teže, pomembna predvsem tudi kakovost. Saj si ne želite, da bi se vam že prvi dan dopusta zlomil kakšen stol, strgala preproga, podrla miza ali da bi več dni porabili za sestavljanje omar? Zato pri nakupu ne bodite pozorni le na ceno, ampak tudi na kakovost. Prednosti kakovostne kamp opreme, ki bo uporabna več let, so: - večletna garancija - v Freedom centru Celje za program Crespo, ki vključuje stole, mize, ležalnike, omare, nudimo kar 3-le-tno garancijo, - hitro in enostavno sestavljanje - Crespo mobilne omare je mogoče sestaviti v 30-ih sekundah, - odpornost na visoke temperature in vse vremenske vplive, - trpežnost in čvrstost - jedilni pribori iz melamina so varni, lahki, živih barv in modernega dizajna, - trajnost - kozarci iz vrhunskega poli-karbonata imajo izgled steklenih kozarcev, vendar ob padcu na tla ostanejo nepoškodovani in se jih praktično ne da razbiti. ®fREEDOM I Camping & Čara van ing center I sale 1 iem ce / shop! renl BREZPLAČEN NAJEM LUKSUZNE POČITNIŠKE PRIKOLICE HOBBV V PRVI VRSTI NAJ VEČJEGA SLOVENSKEGA KAMPA ADRIA ANKARAN JE LAHKO VAS! Odgovo rite na iastavljeno vprašan je in sodelujte V spomla d a Iti ki nagrad m igri Freedom centra Celje. Z malo srečo bo Vaš tverpl-icen vikend naji-m lus kužne počitniške prikolice HobbV, ki na vas ieiaka v prvi vrsii brnu: Adria Ankaran največjega kampa pri nas. Ta se ponaia s štirimi £vr_vdifjmir 430 imi kjmp pjrtflami, l-iitno plaiu, baitnom, varnimi In senčnimi pntmi ter igrišči, otroškimi ¡(Prati, bogatim animacijskim programom za otroke In odrasle, -VI- F pcve:ajo. " Najem velja za i osebe: i odrasla * 2 stroka. NAG RAïlhlQ VPRAÎANJf $T. i Na katero prii nano blagovno znamko ka m ping oma ric. Stolov in Jeialnikpv Freedom center Celje nudi kar î-tetno garancijo? A OdgOvpr: Ime in priimekr Ndtlov_ OSflUvMt pirtl|ir»n>j1c5 il- rih ca ..l|Liro Mik*. 1?. ipfilj JO] i, iu Hill;»: MH|lbnwXt, iMnukiiiiii J. Jiäl NJHÎ|» inttmij« bfl v ur»dr4Hn. Smij^hH ngvn n irtia, J1- m^u flJHnm« iM$rij(n(I p J tome mW » ttdr.Hu wnt i Ht, Ï4-B1ÎU ÏPJ3. S fjodpiKimi dtw'n-.i m. Jj Irwdym i mir* Celje in Sjv.qjiln; inique vpo' jfcjlj jI -j l.hJjïU' ji ir'y n j LÜ« L-J [unwnt yutiyvj->jj in Ijilui? nepawKÜnii [i ÏKi'ir. Savinjske novice št. 15, 12. april 2013 17 Ljudje in dogodki, Oglasi Encijev toplar Za kozolce lahko do neke mere trdimo, da so slovenska posebnost. Sicer jih postavljajo in uporabljajo marsikje po Evropi, tudi na Japonskem, vendar jih ni nikjer toliko, kot ravno na slovenskem etničnem ozemlju, z izjemo Pomurja in Primorja, kjer te tradicije ne poznajo. Prvotni in osnovni namen kozolca je bil sušenje žita in sena, kasneje tudi drugih pridelkov. Gleda na razmere in rabo so se skozi čas in prostor razvile številne različice, ki jih strokovnjaki delijo na različne načine. Velikost kozolca nam pove, kako velika je bila kmetija, koliko žita in mrve so pridelali. Velikost merimo v oknih (štantih) med dvema stebroma. Vrhunec uporabnosti in gradnje predstavljajo vezani kozolci ali toplarji. V njih so lahko pridelke ne le sušili, ampak tudi shranjevali, opravljali razna dela, na primer mlačev ter shranjevali vozove in druge pripomočke za delo. Kjerkoli kozolci stojijo, značil- no oblikujejo našo krajino in ji dajejo svojsko podobo. So gospodarska poslopja s tradicijo, ki zaradi sodobnih tehnologij izgubljajo svoj prvotni pomen sušilne naprave. Vendar je prav, da jih ohranjamo, saj so po eni strani Tudi v Zgornji Savinjski dolini jih lahko še vedno vidimo kar lepo število. Manjkajo samo na Sol- kazalec naše svojskosti na tem svetu in po drugi še vedno tu ter uporabni v dosedanje in nove namene. čavskem. Praktično vsi so toplar-ji. Eden takih je toplar pri kmetiji Enci visoko v strminah pod Le-penatko. Postavili so ga davne- ga leta 1922, po tem, ko je veter podrl starega. Ima šest štan-tov, na vsaki strani tri, dolg je 20 metrov. Stebri so z izjemo enega macesnovi. Ta je bil - ne vedo zakaj - jelov, z njim so bile vedno težave, zato ga bodo zamenjali. Zaradi starosti in težkih klimatskih pogojev zahteva kozolec redno vzdrževanje. Letos bodo zamenjali še nekaj delov ogrodja, tudi za to je macesnov les že pripravljen. Encijev kozolec tudi danes služi svojemu osnovnemu namenu. Vsako leto se v njem suši mrva, čeprav je zlaganje v štante težko in zamudno delo. Ni vedno povsem poln, a je »živ«, kar je hvalevredno. Aktivna skrb za dediščino je na tej kmetiji prisotna na vsakem koraku. Verjamem, da bo tako še dolgo. Marijan Denša I 18 Savinjske novice št. 15, 12. april 2013 Organizacije, Šport GIBANJE MLADI RAZISKOVALEC Zlato priznanje za nazarsko raziskovalno nalogo Prejšnji teden je bila v Velenju zaključna slovesnost in podelitev priznanj gibanja Mladi raziskovalec. Letos je gibanje obeležilo tridesetletnico delovanja. Ena od nalog, s katerimi so sodelovale zgor-njesavinjske šole, je osvojila zlato priznanje. Raziskovalne naloge so pripravili in prijavili učenci OŠ Fra- na Kocbeka Gornji Grad, OŠ Mozirje in OŠ Nazarje. Vsi so prejeli priznanja za sodelovanje. Še posebej uspešna je bila nazarska šola, saj je raziskovalna naloga avtorice Barbare Venek z naslovom Lončarstvo v Kokarjah osvojila zlato priznanje. S tem se je uvrstila na nacionalno tekmovanje, ki bo v mesecu maju. Veselje nad uspehom sta izrazili tudi mentorici Branka Nareks in Karla Jeromel Rednak. Na razpis je bilo tokrat poslanih 44 raziskovalnih nalog, od tega 27 osnovnošolskih in 17 srednješolskih. Zlata priznanja so bila podeljena le štirim osnovnošolskim in eno srednješolski nalogi. Kot je povedal predsednik programskega sveta mag. Marjan Penšek, so bile letošnje naloge še posebej kakovostne. Dodal je še, da gibanje presega meje šolskega in eksperimentalnega področja, saj se za naloge in mlade raziskovalce zanimajo tudi podjetja. Poleg priznanj so bila dela nagrajena še z izletom in denarnimi nagradami. Marija Lebar DRŽAVNO PRVENSTVO V VELESLALOMU IN SLALOMU ZA MLAJŠE IN STAREJŠE DEKLICE TER DEČKE Med zmagovalci na Golteh tudi domači upi KOSARKARSKI KLUB NAZARJE Organizatorjem je uspelo izvesti tekmovanja kljub slabemu vremenu. (Foto: Benjamin Kanjir) V času zadnjega marčevskega dovščine, najboljša domačinka je vikenda so bile na Golteh izvedene državne tekme v veleslalomu in slalomu za mlajše in starejše deklice ter dečke. Kljub neugodnim vremenskim razmeram so organizatorji Gornjesavinjskega smučarskega kluba Mozirje, Smučarskega društva Beli zajec skupaj s še nekaterimi izpeljali oba tekmovalna dneva. Sobota je bila v znamenju veleslaloma. V kategoriji mlajših deklic se je na progo podalo 25 tekmovalk, med katerimi je bila najhitrejša Živa Otoničar iz Ljubljane. Med mlajšimi dečki je sodelovalo 33 mladih smučarjev. Na prvo mesto je prismučal domači up Nejc Na-raločnik. V kategoriji starejših deklic se je na progo podalo 13 smučark, zmaga je pripadla Kristini Fon iz Aj- Dosegli prepotrebno zmago, vendar obstanek še ni zagotovljen bila na desetem mestu Urša Ma-rolt. Med starejšimi dečki, pomerilo se jih je 17, je zmagal Matevž Ru-pnik iz Postojne, domači tekmovalec Jan Napotnik je z zaostankom dobrih treh sekund dosegel sedmo mesto. Drugi tekmovalni dan je bil v znamenju slalomistov. Med starejšimi deklicami je bila tokrat najboljša Andreja Slokar iz Ajdovščine, med starejšimi dečki pa je do zmage prismučal Tijan Marovt. Domačemu tekmovalcu Janu Napotni-ku na drugem mestu je do zmage zmanjkala sekunda. Tokrat sta bila izvedena oba teka, za razliko od sobotnih tekem, ko je bil v vseh kategorijah zavoljo slabega vremena izveden le po en tek. Benjamin Kanjir Nazarski košarkarji so v soboto branili »domačo trdnjavo« in lovili zmago proti Jančam. Dosegli so jo na zadnji domači tekmi v tej sezoni 3. SKL - vzhod po razburljivi končnici. Kljub uspehu je usoda Nazar-čanov v rokah neposrednih tekmecev za obstanek v ligi, Komende Hram Gorjan in Tinexa iz Medvod. Zgornjesavinjski košarkarji so tokrat nujno potrebovali zmago. Dodatna motiva sta bila zadnja tekma sezone pred domačimi gledalci in tesen poraz proti istemu tekmecu januarja v Ljubljani. Ponovno so pokazali, da na domačem parketu igrajo dobro. Prvi polčas so uspešno zaključili v svoj prid (44:42) kljub poletni igri gostov in velikem številu doseženih košev. Nadaljevanje je ponudilo drugačen scenarij kot na prejšnjih tekmah. Tokrat nasprotnikom niso dovolili rezultatskega preobrata, temveč so stopnjevali tempo svoje igre in si priigrali otipljivo prednost. Niso popuščali niti, ko so se gostje približali na le pet točk zaostanka. Do konca so narekovali peklenski ritem, ki mu gostujoči košarkarji niso mogli slediti. Kot nagrada je sledila še novica iz Komende, kjer je tamkajšnje moštvo Komenda Hram Gorjan, sicer neposreden tekmec za obstanek v ligi, izgubilo srečanje proti Konjicam za točko. V nedeljo je Tinex iz GENERALNI SPONZOR B/S/H/ BSH Hišni aparati d.o.o. Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje Medvod, še drugi tekmec za obstoj v ligi, visoko izgubil proti Posavju iz Krškega. V naslednjem krogu Na-zarčani gostujejo pri najboljši ekipi lige, Krki mladi. Roman Mežnar Nazarje : Janče Prit 98:87 (24:29, 20:13, 28:25, 26:20) 21. krog: Tinex Medvode : Posavje Krško 55:104, Vrani Vransko : Calcit Basketball 94:92, Nazarje : Janče Prit 98:87, Komenda Hram Gorjan : Konjice 69:70, Primafoto : Luxuris Celje 65:63. Lestvica po 21. krogu: 1. Krka mladi 41, 2. Luxuris Celje 37, 3. Posavje Krško 36, 4. Bistrica 36, 5. Konjice 34 (+1), 6. Vrani Vransko 31, 7. Primafoto 30, 8. Janče Prit 29, 9. Calcit Basketball 28, 10. Tinex Medvode 27 (+1), 11. Komenda Hram Gorjan 26, 12. Nazarje 26. Savinjske novice št. 15, 12. april 2013 19 Šport ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO Minimalna zmaga dovolj za končno tretje mesto S 26. krogom se je končala letošnja prvenstvena sezona v tretji državni odbojkarski ligi za ženske - vzhod, kjer je nastopala ekipa OK KLS Ljubno. Po slabšem začetku in nekaj porazih, je ekipa ljubenskih odbojkaric ujela pravo formo in zelo uspešno končala prvenstvene nastope v tretji ligi. V začetku sezone je bil cilj uvrstitev med četrtim in sedmim mestom, vendar je ekipa po odličnih igrah v drugem delu prvenstva svoje cilje presegla in na koncu osvojila odlično tretje mesto. V zadnjem krogu je ekipa gostovala v Slovenj Gradcu in dosegla minimalno zmago, kar je bilo dovolj za osvojitev tretjega mesta. V prvih dveh setih so Ljubenke igrale zelo dobro, odlično servirale in bile z rezultatom 2:0 v setih na pragu gladke zmage na gostovanju. Zbranost je kasneje z visokim vodstvom popustila, kar so izkoristile domače igralke in z odlično igro v polju in na servisu uspele izid izenačiti. V petem setu so zopet bolje začele domačinke in povedle s 3:0, nato pa so se gostje z Ljubnega vendarle zbrale in set brez težav dobile in z rezultatom 3:2 (25:19; 25:10; 23:25; 15:25; 15:7) zabeležile letošnjo 17. prvenstveno zmago in z njo končno tretje mesto. /' - \ Lestvica: 1. Kajuh Šoštanj (68 točk), 2. Celje (64), 3. KLS Ljubno (50), 4. Turbina (46), Črna (44), 6. Mežica (40), 7. ŽOK Vuzenica (40), 8. Mozirje (39), 9. ŽOK ZM Ljutomer (37), 10. Prevalje II (36), 11. Slovenj Gradec II (28), 12. Lenart (25), 13. Formis II (22), 14. Braslovče II (7). Na turnirju, ki je potekal na Ljubnem, so zelo uspešno nastopile tudi starejše deklice tamkajšnjega odbojkarskega kluba. Prikazale so zelo dobro igro in veliko borbenost in v prvi tekmi povsem nadigrale ekipo Prebolda z rezultatom 2:0 (25:13; 25:12). V drugi tekmi, ki je bila veliko bolj izenačena, so se pomerile z ekipo Zreč, kjer je bila pot do zmage precej težja. Gostujoče odbojkarice so namreč po zmagi nad ekipo Šempetra prikazale zelo dobro igro, kar pa ni bilo dovolj, da ljubenske odbojkarice ne bi zabeležile še druge zmage z 2:0 (25:22; 25:20). Franjo Atelšek 1. SLOVENSKA FUTSAL LIGA, DODATNE KVALIFIKACIJE - ČETRTA TEKMA »Graščaki« izsilili peto tekmo V pravi drami so po streljanju kazenskih strelov »graščaki« premagali Sevničane na njihovem parketu in imajo sedaj oni zaključno žogo v domačem hramu športa. Torej peta tekma v Nazarjah bo odločila, kdo bo naslednjo sezono igral v eliti in kdo se bo moral zadovoljiti z igranjem v drugoligaški konkurenci. V Sevnici je bilo pred 500 gledalci že vse pripravljeno za veliko slavje, ko naj bi se po nekaj sušnih letih domača ekipa ponovno uvrstila v prvo ligo. Načrte so jim vsaj še zaenkrat prekrižali Pezičevi varovanci, ki so v kombinaciji mladosti in izkušenosti presenetili že kar preveč samozavestne Zasavča-ne. Odločitev je na koncu padla po izvajanju »penalov«, in sicer so v izmenjavi zadetkov in zgrešenih strelov imeli več športne sreče Nazarčani, ki bodo imeli tako odločilno, zaključno žogo na domačem parketu. Ljubitelji zgornjesavinjskega futsala tega pomembnega dogodka danes ob 19. uri res ne smejo zamuditi. Mitja Jontez, trener KMN Sevnica: »Čestitam tekmecu. Še enkrat gremo v Nazarje in verjamem, da bomo dokazali, da si zaslužimo prvoligaški status.« Ilija Pezič, trener KMN Nazarje Glin: »Nekako smo se zbrali, prišli v Sevnico in zmagali. Zavedali smo se, da je to naša zadnja priložnost in naša mlada ekipa je zares pokazala, kaj zna in zmore. Čaka nas odločilna peta tekma, ki smo si jo zasluženo prigarali.« Franjo Pukart ( - \ KMN Sevnica : KMN Nazarje Glin 7:8, 1:1 (1:0) Strelci: 1:0 Martič 18, 1:1 V. Kugler (32) Kazenski streli (6 m): 2:1 Koprivnik, 2:2 D. Kugler, 3:2 Martič, 3:3 V. Kugler, Nečemer (zgrešil), 3:4 Urtelj, 4:4 Joldič, Letojne (zgrešil), Pešec (zgrešil), Letojne (zgrešil), 5:4 Ko-privnjak, 5:5 Hren, 6:5 Koprivnjak, 6:6 Bri-njovc, 7:6 Isič, 7:7 Drapič, Martič (zgrešil), Goltnik (zgrešil), Krnc (zgrešil), 7:8 Seničar. KMN Nazarje: Seničar, Urtelj, Letojne, V. Kugler, D. Kugler, Tomažič, Goltnik, Brinjovc, Drapič, Hren, Cigljar, Dešman. LOKOSTRELSKO DVORANSKO DRŽAVNO PRVENSTVO OSNOVNIH IN SREDNJIH ŠOL Gornjegrajci odlični Sklepno dvoransko tekmovanje mladih slovenskih lokostrelk in lokostrelcev - državno prvenstvo v dvorani za osnovne in srednje šole so letos organizirali v športni dvorani kočevske gimnazije. Tekmovanja se je udeležila tudi številčna udeležba OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad in srednješolci, člani Lokostrelskega kluba Gornji Grad. Anže Veršnik (desno) je postal državni prvak med srednješolci. (Foto: FV) V posamični konkurenci sta se zmage veselila Amadej Podkrižnik, šolski lok (4. - 6. razred) in Anže Veršnik, ukrivljeni lok (1. - 5. letnik). Tretje mesto sta osvojila Eva Golob, šolski lok (4. -6. r.) in Andrej Grudnik, goli in dolgi lok (1. - 5. l.). V ekipni konkurenci so drugo mesto osvojile kar tri ekipe OŠ Gornji Grad, prva v postavi Nik Vin-cek, Miha Vodušek, Jan Suljanovič, šolski lok (1. - 3. r.), druga v postavi Amadej Podkrižnik, Jan Purnat, Ivo Rihter, šolski lok (4. - 6. r.) in tretja ekipa v postavi Jošt Pahovnik, Eva Golob, Aljaž Veršnik, šolski lok (7. - 9. r.). Štefka Sem DRŽAVNO PRVENSTVO V INLINE HOKEJU Lučani na zmago in za finale Lučki hokejisti so odigrali prvi dve polfinalni tekmi proti hokejskemu klubu Dinamit Horjul. V prvi tekmi so premagali nasprotnika z rezultatom 2:1. Strelca za lučko ekipo sta bila Jure Zu-panc in Jaka Breznik. Na drugi tekmi so bili isti nasprotniki zanje premočni in Lučani so tekmo izgubili s 6:2. Oba zadetka za lučko ekipo je dosegel Breznik. Tretja medsebojna tekma, ki bo dala odgovor, katera ekipa se bo uvrstila v finale, bo na sporedu ta petek v Lukovici. ŠS 20 Savinjske novice št. 15, 12. april 2013 I Kronika Pozor, motoristi in kolesarji so tu! MATJAŽ SEM, spec. pomočnik komandirja PP Mozirje policijski inšpektor III S prvimi pomladnimi dnevi se je začela motoristična sezona, ko večina motoristov in voznikov mopedov po dolgi zimi ponovno sede na svoje jeklene konjičke. Da bi bila vožnja čim bolj varna, se mo- PRIPOROČILA ZA VARNO VOŽNJO rajo svojih dvokolesnikov ponovno navaditi in pridobiti občutek za vožnjo, na motoriste pa se morajo navaditi tudi ostali vozniki. V policiji zato vsem prometnim udeležencem svetujemo, da se na motoristično sezono dobro pripravijo. MOTORISTI, POSKRBITE ZA SVOJO VARNOST! Preglejte svoja motorna kolesa in mopede ter preverite, ali so tehnično brezhibni, oziroma poiščite pomoč strokovnjakov na tehničnih pregledih, v servisnih delavnicah itd. Preglejte zaščitno opremo. Po- škodovano ali dotrajano opremo je treba zamenjati. Ko se po dolgi sezoni ponovno podate v promet, bodite izjemno previdni, saj vas ostali udeleženci v cestnem prometu še niso vajeni in vas lahko hitro spregledajo. Vozite previdno, strpno, predvsem pa prilagodite vožnjo razmeram na cesti, na kateri so še vedno vidne posledice dolge zime. Poleg tega motoristom spomladi še manjka običajne »kilometrine«, spretnosti in izkušenj, ki so pomembni za varno vožnjo. Žal si slednje še vedno nabirajo predvsem v vsakdanjem prometu, saj poligonov za vadbo pri nas manjka. Vsako precenjevanje lastnih zmožnosti ter zmožnosti motornega kolesa se hitro maščuje, zato svetujemo, da se vozniki motornih koles v čim večji meri udeležite različnih delavnic šole varne vožnje, ki so se v zadnjih letih uspešno uveljavile tudi pri nas. Nobena minuta na takšnem dodatnem usposabljanju ni vržena proč. VOZNIKI, BODITE POZORNI! Bodite izjemno pozorni na voz- nike motornih koles in mopedov, ki se po dolgi zimi podajajo v promet. Pozorno spremljajte dogajanje v prometu tako v vzvratnih kot tudi stranskih ogledalih. Pri vključevanju na prednostno cesto upoštevajte prednost voznikov, ki vozijo po prednostni cesti in se dobro prepričajte o prosti poti. Vozite strpno, previdno, spoštujte cestnoprome-tne predpise in prilagodite vožnjo razmeram na cesti. KOLESARJI, POSKRBITE ZA SVOJO VARNOST! Ker se v zadnjem času povečuje tudi problematika kolesarjev, svetujemo, da med vsako kolesarsko sezono poskrbite, da ste na kolesu vidni, in si nadenite odsevne kolesarske brezrokavnike ali oblačila živih (fluorescentnih) barv, uporabljajte kolesarsko čelado, zaščitne rokavice in zaščitna očala. Prav tako predvidevajte nenadne spremembe prometnih okoliščin in napake ostalih udeležencev v cestnem prometu, vozite tehnično brezhibno in opremljeno kolo ter upoštevajte cestno prometne predpise. Vse motoriste obveščamo, da bodo tudi letos izvedene delavnice Policijska izkušnja kot nasvet, in sicer bo 13. aprila ob 10. uri izvedena regijska preventivna aktivnost Policisti in motoristi skupaj za večjo varnost na poligonu AMZS Centra varne vožnje na Vranskem, katero bodo izvedli policisti - motoristi Postaje prometne policije Celje, sodelovali bodo tudi reševalci nujne medicinske pomoči in inštruktorji AMZS Policijska postaja Ravne na Koroškem bo skupaj z MK Relax 21. aprila ob 11. uri organizirala regijsko motoristično prireditev v Oti-škem vrhu na Koroškem, 5. aprila ob 17. uri pa bo ta policijska postaja v domu kulture organizirala preventivno aktivnost - seminar na temo varnosti voznikov enoslednih vozil. IZ POLICIJSKE BELEZNICE • LOPOVI V MOZIRSKEM GAJU Mozirje: 2. aprila so bili policisti obveščeni, da je bilo v Mozirskem gaju vlomljeno v kmečko hišo in hišo, last društva za vzgojo in vzrejo ptic. Pri tem je nastala skupna materialna škoda v višini okoli 1.000 evrov. • VLOMILCI NA POKOPALIŠČIH Rečica ob Savinji, Nazarje: 2. aprila so bili policisti Policijske postaje Mozirje obveščeni, da je bilo na pokopališčih na Rečici ob Savinji in v Nazarjah vlomljeno v tam postavljena svečomata. Na obeh napravah so storilci povzročili materialno škodo. • UKRADENA ZRAČNA PIŠTOLA Nazarje: V noči na 4. april je prišlo do vloma v prostore trgovine z lovsko in ribiško opremo v Nazarjah. Ukradena je bila zračna pištola. Skupna materialna škoda znaša okoli 300 evrov. • PONOVEN VLOM V SVEČOMAT Nazarje: 4. aprila so bili policisti s strani oškodovanca obveščeni, da je v Nazarjah na pokopališču ponovno prišlo do vloma v svečomat. Neznani storilec je na napravi povzročil za okoli 500 evrov materialne škode. • VLOMILCI V LOVSKEM DOMU Lačja vas: 4. aprila so policisti obravnavali vlom v lovski dom v Lačji vasi. Storilec je v objekt vstopil skozi pritlično kopalnično okno. Ukradel je za okoli 60 evrov gotovine, z vlomom pa je povzročil še dodatnih 300 evrov materialne škode. • GASILCI TARČA NEPRIDIPRAVOV Nazarje: V času med 2. in 4. aprilom je bilo vlomljeno v nazarski gasilski dom. Neznani storilec je iz notranjosti doma ukradel za 40 evrov gotovine, prenosni računalnik in prenosno luč. Skupna materialna škoda znaša okoli 1.200 evrov. • VLOM V STANOVANJSKO HIŠO Šentjanž: 7. aprila so bili policisti PP Mozirje obveščeni o vlomu v stanovanjsko hišo v Šentjanžu. Neznani storilec je iz notranjosti ukradel zlatnino, gotovino, bančne kartice skupaj s PIN kodami, s katerimi je kasneje opravil dvig gotovine. Skupna materialna škoda znaša okoli 1.500 evrov. • PREISKAL PODJETJE IN SI NAKRADEL ROBE Nazarje: 7. aprila so bili policisti obveščeni o vlomu v upravno zgradbo podjetja v Nazarjah. Neznani storilec je v notranjosti objekta preiskal osem pisarn in pri tem poškodoval več predalov, omar, pisarniške opreme in računalnik. Storilec je vstopil tudi v industrijsko halo v sklopu objekta, v kateri je poškodoval steklo na dveh hladilnih avtomatih in izpraznil police. V proizvodnem delu je ukradel več kosov električnega orodja. Podjetje je oškodovano za okoli 2.000 evrov. Savinjske novice št. 15, 12. april 2013 21 Napovednik, Zahvale, Informacije, Oglasi Napovednik dogodkov ob 16.00. Kulturni dom Mozirje Območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov Zgornje Savinjske doline - 1. koncert ob 16.30. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Pikapolonica Petek, 12. april ob 18.00. Kulturni dom Mozirje Območna revija otroških in mladinskih pevskih zborov Zgornje Savinjske doline - 2. koncert ob 18.00. Center Rinka Solčava Dobra ura filmov na Solčavskem ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Odločilna futsal tekma kvalifikacij -KMN Nazarje Glin : KMN Sevnica ob 9.30. Bohačev toplar v Nazarjah Javno vodenje po Bohačevem toplarju ob 10.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma - ND Mozirje : NK Vransko (U10 in U8) Sobota, ob 10.00. Bohačev toplar v Nazarjah Razstava in degustacija Pečene kvašene dobrote 13. april ob 14.00. Muzejske zbirke Gornji Grad Javno vodenje s predavanjem o arhitekturnih značilnostih katedrale in pripadajočih objektov ob 20.00. Cerkev sv. Jurija v Mozirju Koncert Primorskega akademskega zbora Vinko Vodopivec ob 60. obletnici delovanja Nedelja, ob 12.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input : Krka B (pionirji U-14) 14. april ob 16.00. Center Rinka Solčava Dobra ura filmov na Solčavskem ob 8.00. Sejmišče v Mozirju Sejem suhe robe, tekstila ... Ponedeljek, ob 17.00. Muzej Vrbovec Nazarje Igrajmo se skoraj pozabljene igre 15. april od 9.00 do 16.00. Mozirje Začetek tedna odprtih vrat Muzejske zbirke Mozirje in Mozirjani ter zbirke Aleksandra Videčnika (do 21.4.2013) ob 17.00. Muzej Vrbovec Nazarje Javno vodenje po Muzeju Vrbovec Torek, 16. april ob 17.00. Knjižnica Solčava Ura pravljic: Pikapolonica ob 17.00. Knjižnica Luče Ura pravljic: O požrešni luži ob 18.00. Galerija Mozirje Proslava v počastitev dneva računovodskih in finančnih delavcev Zgornje Savinjske doline ob 9.00. Center za samostojno učenje Nazarje Sprehod za zdravje Sreda, 17. april ob 17.00. Gostišče in muzej Firšt, Solčava Vodenje po stalnih razstavah Potočka zijalka ter Zdravje bolnikov ob 17.00. Knjižnica Ljubno Ura pravljic: O požrešni luži Četrtek, 18. april ob 10.00. Fašunova hiša na Ljubnem ob Savinji Peka ajdovih kolačkov Zdaj ne trpiš več draga mama, zdaj nič več te ne boli, a svet je pust in prazen, odkar te več med nami ni. Tvoj dom je zdaj med angeli, miru naj večni Bog ti podari. ZAHVALA ob izgubi naše drage mame Cvetke GREGORC iz Brezja pri Mozirju 7.11.1931 - 19.3.2013 Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih slovesa stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali sveče, cvetje in svete maše ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvala tudi gospodu župniku Sandiju Korenu za lepo opravljen obred, pogrebcem in pogrebni službi, govorniku Robiju za besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke ter Tomažu za zaigrano skladbo. Posebej bi se radi zahvalili patronažni sestri Sonji za dolgoletno nego na domu, gospodu Fonziju za duhovno tolažbo ter Danici in zakoncema Šuster za prinašanje sv. obhajila. Zahvala tudi Roziki, Ivici in Marjeti ter vsem ostalim, ki ste pripomogli k temu, da so bili njeni zadnji, trpljenja in bolečine polni dnevi, lepši. Hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoče hčere z družinami Matična kronika za mesec marec ROJSTVA: Rodilo se je pet dečkov in deklica. SMRTI: Martin Začnik iz Savine, Jožef Podbrežnik iz Radmirja, Marija Klemen-čič z Ljubnega ob Savinji, Marijan Hribršek iz Mozirja, Ana Petkovnik iz Radegunde, Rafael Kerznar iz Gornjega Grada, Jožef Prepadnik iz Konjskega Vrha, Albin Zamrnik iz Krnice, Ferdinand Alojzij Rifelj iz Gornjega Grada, Jožef Mavrič iz Spodnjih Kraš, Anton Štrukl iz Rovta pod Menino, Zdrav-ko Brunet s Prihove. 22 Savinjske novice št. 15, 12. april 2013 I Zahvale, Oglasi Nihče ne sliši, kadar jočem, nihče mi solze ne otre, nihče me nežno ne poboža in vse molči, odkar te ni. V SPOMIN Jožetu ERMENCU iz Florjana 1930 - 2012 V četrtek, 11. aprila 2013, mineva leto dni, od kar nas je zapustil dragi mož, ata, stari ata in prastari ata. Tvoja žena Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-H5 www.pogreb-morana.si Kratko življenje bilo Ti je dano, marsikdaj tudi z žalostjo pretkano, pa vendar so žarki sreče in veselja dajali Ti upanje in voljo do življenja. Tudi jaz bil sem človek, a se med ljudmi poznalo ni -a zdaj odšel sem tja, kjer bomo enaki vsi. V življenju je usojeno tako, da snidemo se in ločimo! V SPOMIN Francu CAJNERJU 6.3.1955 - 13.4.2009 Štiri leta so minila, čas beži, a bolečina ostane. Spet se je prebudila pomlad, mi jo bomo preživeli brez Tebe. Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiščete njegov prerani grob. Njegovi domači Kje si Logarska, moja dolina draga. nič več te videl jaz ne bom. Kje nje reka in planine ste, ki objemale ste mi dom. Kje moji dragi domači ste..., nad zvezdami vas čuval bom. ZAHVALA Zdravko BRUNET 13.2.1933 - 29.3.2013 Na večer velikega petka, ko je njegovo utrujeno srce nemočno omagalo, je tudi narava jokala. S svojimi solzami je izpirala sledi vsakdana in nedotaknjeno puščala bolečino v nas. Tolažeče je spoznanje, da v bolečini nisi sam. Zato vsem in vsakemu posebej iskrena hvala za vse v tistem hladnem pomladanskem dnevu, ko smo se na nazarskem pokopališču poslovili od našega dragega moža, očeta, dedija in tasta. Njegova družina Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. T. Pavček ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame in stare mame Marije GRACUN 15.7.1933 - 28.3.2013 iz Luč se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovane maše, sveče in cvetje in vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku. Iskrena hvala patronažni sestri Verici za vso skrb v času bolezni, sestri Mariji, dr. Podlesnik Moličnikovi in dr. Žunterju, pogrebni službi Anubis, gospodu župniku Košcu za opravljen pogreb, govornici gospe Robnikovi za besede slovesa, vsem pevcem in praporščakom. Žalujoči Savinjske novice št. 15, 12. april 2013 23 Za razvedrilo <$3 Cvetke h koprive POSKONČNO IN NASMEJANO Franci Podbrežnik - Solčavski je harmonikarju ansambla Šorli Bojsy pokazal, kako se stvari na prireditvi Fletn dopoudni v Solčavi streže: »Vsak ta prav muzkonter mora držat štimungo in orngo pokonci, zato mora raztegnit' svoj nasmeh od ušesa do ušesa kakor na harmoniki meh.« KANDIDATKA ZA MENINSKO GRČO 2014 Tjaša Voler iz Luč je pred 10-timi leti takole pozirala na velikonočnem veleslalomu na Me-nini. Družina Voler se namreč tega tekmovanja redno udeležuje. Ker se je za letošnje 30. tekmovanje spodobilo, da grčo dobi udeleženec skoraj vseh tekmovanj, bo morala Voler-jeva še počakati na prestižno priznanje. Ker je tudi sama že več kot desetkrat sodelovala na veleslalomu, bodo organizatorji podali pobudo na protikorupcijsko komisijo, da se ji podeli posebna nagrada v prihodnjem letu. ČIVK IZ ZAODRJA Benjamin Kanjir, upravnik mozirske športne dvorane in naš dopisnik je na koncertu Jana Plestenjaka to soboto gostjo večera, pevko Alyo vprašal, če bi bila ta večer njegova. Pa mu je odvrnila, da jo je povabil Jan Plestenjak, ki zna tako lepo govoriti. »To znam pa tudi jaz, vprašaj kogarkoli hočeš,« ji je zatrdil. »Že mogoče, ampak Jan tudi poje lepo,« mu je odvrnila. »O, pojem pa tudi jaz lepo, vprašaj moje prijatelje. Na začetku vsake zabave me prosijo, naj začnem peti, na koncu pa me prosijo, če lahko neham.« 24 Savinjske novice št. 15, 12. april 2013 I Križanka, Informacije ŽENSKO POKRIVALO LJUDSKE NOŠE IZ BELEGA BLAGAZ VEZENINO reka skozi novo mesto obdobje jure SLOVENSKA PEVKA (GODEC) slovenska pevka (rupel) DEBELEJŠI □ROG NEKC.SL. SMUČARSKI SKAKALEC (PRIMOÍ) izraelska luka am. slikar (john) velik južnoameriški jastreb mito trefalt l(t. razprava v umetniški obliki podobe v spanju ptica ujeda pod nekd. pri pa-dnik elitnih tur. voj. oddelkov STANJE BOSEGA ČLOVEKA petra kerCmar idiličnost PLEMENIT. NEDOSEGLJIV ALI TEŽKO DOSEGLJIV CiLJ nasprotje epiloga glasbilo potujočih pevcev :ic: s a vrsta am. [galec (robert) jezero vulkanskega porekla krw pri Črnem kalu (plszanje) kar se naroča oslak, vinko prostor, kjer se opr. frizerske. krojaške, MODNE STORITVE GLAVNQ MESTO tEŠKE Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se nato napoti dežurni elektromonter na teren. (03) 42 01 000 (centrala) (03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7. do 15. ure (03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. Slovarček: AGEN - mesto v Franciji; MAAR - jezero vulkanskega porekla; SLOAN - ameriški slikar (John); Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): SPIRITIST, IONIZATOR, LIDO. RALO, ATE, PALIJ, IK AR, INA, PLESTENJAK, JOUR, AREA, KONTAKT, PLEVNIK, APOEN, EKRAZE, DO, SLED, BRAIN, RAEG, NAMERA, MOTRENJE, ETAMAL, PRAOČE AN v_/■ Savinjske novice št. 15, 12. april 2013 25 ŽIVALI - PRODAM Prodam 2 bikca, sr pasme, stara 10 dni; gsm 031/266-738. Prodam bikca sr, težkega 140 kg, in teličko križanko, težko 140 kg; gsm 031/855-186. Prodam bikca sr, 130 kg; gsm 031/565-114. Prodam bikca limuzin, 160 kg, za rejo ali zakol; tel. 583-52-05 Prodam prašiče 70 - 130 kg, lastne reje, možna dostava; gsm 041/561-893. Prodam prašiče najboljše mesnate pasme za dopitanje, z dostavo, Fišar, Tabor; gsm 041/619-372. Ugodno prodam breje ovce ali menjam za seno; gsm 070/443-867. ŽIVALI - KUPIM Kupim bikca, do 10 dni, mesni tip ali križanca (lahko tudi teličko); gsm 041/825-896. Kupim bikca simentalca, težkega od 200 kg dalje; gsm 041/239-017. Kupim bikca ali teličko, staro 1 teden; gsm 041/783-520, Tomaž. Kupim telice in krave za zakol; gsm 031/832-520. Kupim kravo in telico za zakol in bikce in teličke, mt, nad 100 kg; gsm 031/533-745. ŽIVALI - DRUGO Telice in krave vzamem v pašo; gsm 031/351-859. DRUGO - PRODAM Prodam klaftrska drva; gsm 041/783-811. Prodam suha, metrska, cepljena drva, bali-rana po 1 m3, možen razrez; gsm 031/585735. Prodam kvaliteten semenski krompir, možna dostava, zelo ugodno; gsm 031/821-129. Naravno pridelano, domače, bučno olje, ce-na12 eur/l; gsm 051/366-133. Prodam betonske zidake 20 x 30 x 40 ter rabljen sušilni stroj; gsm 031/642-058. Prodam zaseko, svinjsko mast, (letošnjo), možna dostava; gsm 041/804-574. Prodam zbirko starih razglednic naše doline; gsm 041/793-524. Ugodno prodam macbook, bel, 13"; gsm 031/379-459 - Polona. Ugodno prodam klasični ekran benq, 15"; gsm 031/836-157 - Alojz. Prodam vrtni paviljon dimenzije 4x3, nov, zapakiran; gsm 041/339-031. Prodam motoristično jakno, hlače, škornje in čelado (ž. in m. komplet); gsm 041/711-988. Prodam suhe smrekove deske 50 mm, cena po dogovoru; gsm 051/353-369. Prodam deske, debeline 80 mm, za mizarje; gsm 041/787-478. Strešno opeko vinkovci prodam; gsm 051/423-279. Prodam traktorske verige 28 - 30 col (grifa-rice); gsm 041/881-276. Vitel tajfun, 4 t, nizka izvedba, prodam. Cena po dogovoru; gsm 031/591-891. Vitla tajfun 4 t, l. 2002, brezhibna, ugodno prodam; gsm 051/419-159. Prodam staro traktorsko prikolico, domačega dela, ter oddam sobe v najem; gsm 041/280-005. Prodam kosilnico BCS, dobro ohranjena; gsm 041/547-425. DRUGO - KUPIM Kupim ohranjen avtosedež za otroka od 9 kg naprej in plinski štedilnik po simbolični ceni; gsm 031/582-897. Kupim dobro ohranjena vrata za krušno peč; gsm 051/825-621. Odkupujem hlodovino smreke, jelke; tel. 03/838-85-16. Kupim obračalnik pajek, na 4 vretena, 3,5 m, sip; prodam pajek na 2 vreteni; gsm 041/371-976. Kupim traktor zetor, IMT, univerzal ali štore, plačilo takoj; gsm 051/203-387. NEPREMIČNINE Kupim hišo v Zgornji Savinjski dolini; gsm 040/820-270. V okolici Nazarij prodam manjše stanovanje; gsm 031/526-984. Na Ljubnem ali okolici vzamem v najem vrt; gsm 041/685-402. Vzamem travnik za košnjo v najem in prodam domače salame ter ocvirke; gsm 041/294-462. OSEBNI STIKI 43-letni očka, podjetnik, si želi razmerja z dekletom, ki bi sprejelo njegovega sina; gsm 041/510-457. MORDA STE ISKALI PRAV TO ◊ NOVO V MOZIRJU! Tečaj konverzacije v angleškem jeziku. Za vse, ki jezik sicer že poznate, pogrešate pa priložnost, da svoje jezikovne sposobnosti tudi uporabite. Pričetek v torek, 23. 4., ob 20 h v gasilskem domu Mozirje, 1x tedensko, cena 40 eur. Info: Veronika Fürst Ažman, prof. angl. jez., 031/343-990. JAAZ Janez Ažman s.p. ◊ IŠČEMO ŽENSKO ZA DELO v šanku v popoldanskem času; gsm 041/604-437. Trgovina Bohač d.o.o., Zadrečka c. 6, Nazarje. ◊ BRUŠENJE nožev, škarij in drugega rezilnega orodja; gsm 041/672-768. Lovro Hribernik s.p., Brezje 35, Mozirje. ◊ MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN AKANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ◊ SLIKOPLESKARSTVO TERGLAV Beljenje notranjih površin in fasad, dekorativni opleski, izdelava izolacijskih fasad, delo na višini z dvižno košaro... tel. št. 03/57206-73, 041/216-214, www.terglav.si Andrej Terglav s.p., Andraž 96 b, 3313 Polzela. ◊ STEKLARSKA DELAVNICA TAMŠE, MOZIRJE Vsa obdelava stekla, več na www.steklarstvo-tamse.com ali na 031/305-532. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12, 3330 Mozirje. ◊ ŠIVILJSTVO ŽANA Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje. ◊ AVTOVLEKA BIDER Nudimo prevoze karamboliranih, pokvarjenih in izrabljenih vozil, traktorjev in kmetijskih strojev ter gradbene mehanizacije; gsm 041/689-504. Bider Matej s.p. Nizka 2, 3332 Rečica ob Savinji. ◊ UREJANJE IN IZGRADNJA OKOLICE Gradnja gozdnih vlak ali cest, planiranje travnikov, izdelava dvorišč, meteorna ali fekalna kanalizacija, vgradnja čistilnih naprav, izkopi za ceste, novogradnje, vodovode, izdelava kamnitih škarp, mletje ruševin ali kamenja v nasipni material. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje. ◊ SERVIS OLJNIH GORILNIKOV, KOTLI NA DRVA in pelete Viadrus, peletni in uplinjevalni kotli na polena Atmos, pe-letni gorilniki Etiks, regulacije ogrevanja Seltron, Buders, Firšt; gsm 041/809-318. Aleš Hojnik s.p., Radmirje 98, Ljubno ob Savinji. ◊ PARKETARSTVO TKALEC polaganje parketa, laminata, PVC oblog, izdelava vzorcev in bordur, izdelava lesenih teras, izdelava suhomontažnega estriha, obnovitev starih parketov; gsm 041/724-184. Boštjan Tkalec s.p., Gotovlje 139 a, Žalec. ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ SREČA, ŽENITNA AGENCIJA ŠTEVILKA 1! Resne ponudbe iz vse Slovenije. Koroška c. 105 A, Maribor; gsm 031/222-966; sreca@ario.net . Trifon d.o.o., Gladomes 15/a, Zg. Ložnica. ◊ ŽENITNA POSREDOVALNICA ZAUPANJE ima ponudbe iz Slovenije in tujine; tel. 031/836-378, 03572-63-19. Leopold Orešnik, s.p. Dolenja vas 85, Prebold. ◊ KOLESARSKI CENTER BELI ZAJEC MOZIRJE edina športna trgovina v Zgornji Savinjski dolini. Tel. št. 05 925 11 46, e naslov: belizajec.center@gmail.com. Janik, Bojan Napotnik s.p., Radegunda 21 a, Mozirje. 26 Savinjske novice št. 15, 12. april 2013 I «C % WHITE RABBIT -m OUTDOOR ^-EUlPwww.b www.belizajec.si mm športna mpovm 2Qome$A\j\ma\ wuni tel.: 05 925 11 46 mail: belizajec.center@gmail.com Na trgu 32, Mozirje Zadnja, ki vam jo predstavljamo v rubriki Stilski izziv, je 32-letna Tina Slapnik z Vologe (pri Vranskem). Tina je bila srečna izžrebanka med vsemi tistimi, ki ste pravilno odgovorili na nagradno vprašanje, kdo so dekleta, ki se že dobro leto trudijo za spremembo vašega videza. Prva, ki je pričela s svojim delom je bila frizerka Urška Zorin, ki se je odločila za modni paž in ga popestrila s svetlejšim stranskim pramenom, nadaljevala je vizažistka Natalija Plankl, ki je dala poudarek Tininim lepim, velikim očem. Poudarila jih je s črnim senčilom in črnim črtalom, usta pa našminkala z nežno šminko rožnatih tonov. V trgovini BazarR je Nina B. Felicijan za izzivalko izbrala hlače v pastelni barvi, jih kombinirala s pisano majico in ruto ter modno jakno iz tekstilnega usnja. Kot vedno so tudi tokrat za obutev poskrbeli v trgovini Jurček. Kako je uspela zadnja stilska preobrazba v tej sezoni, si oglejte na fotografijah fo-tografinje Urške Hrastnik. Um Studio H(j Urška Zorin s.p. Na trgu 43 3550 Mozirje Hg Ob koncu bi se radi zahvalili vsem, ki ste zbrali pogum in se prijavili na preobrazbo, ter vam, drage bralke in bralci Savinjskih novic, ki ste z zanimanjem spremljali našo rubriko. Ponovno se srečamo jeseni, do takrat pa čim več lepih novic. TRGOVINA Z OBLAČILI ^■jSLIKORLESKARSTVO ierglau And rt j Te rg In v s.p. Andraž 3313 Polzelo Tel: 03/572-06-73 GSM: 041/216-214 www.1eFgbv.si * Beljenje notranjih površin in fasad * Dekorativni opleski * Izdelava izolacijskih fasad * Delo na višini z dvižno košaro Savinjske novice št. 15, 12. april 2013 27 ^akupovotyza zen4Ke vülnnjíía.Sh Kj iacobook.com/vG !enj ka