Leto LXVL, St. I84 LJubljana, ponedeljek 14. avgusta 1933 Cena Din 1.-
Izhaja vsak dan popoldne, tzvzemsi nedelje tn praznike. — Inserati do 80 petit UREDNIŠTVO IN UFRAVNISTVO Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 8. — NOVO MESTO, Ljubljanska omU,
a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din S.—, večji lnserati petit T ________ _ telefon st. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon SC 66,
vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, Inseratnl davek posebej. — > SI o venski Narod< lubua^a, uao^1 ■■■■     0 podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon št. 190 — JESENICE, Ob kolodvor« 10L,
velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. Telefon št. 8122, 8123, 8124, 8125 tn 8U8 Račitn pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351.
MUSSOLINI NAPOVEDUJE
POFAŠISTENJE VSEGA SVETA
Po njegovem mnenju se nahajamo na zatonu stare civilizacije — Tudi Francija bo prej ali slej sprejela fašistični ustroj države —
Pariz, 14. avgusta, r. »Agence Eco-nomique et Financiere« objavlja pod naslovom »Med dvema civilizacijama« obširno razpravo italijarisik-ega ministrskega predsednika Mussolinija o zlomu socializma in o razmahu fašizma v bližnjih in oddaljenih deželah. Mussoli-nd poudarja med drugim, da opoziciji, ki se je pojavila o priliki poslednjega kongresa francoskih socialistov, ni treba prisovati kake posebne važnosti. Francoska socialistična stranka kljub svojemu številnemu zastopstvu v parlamentu ni oni Činitelj, ki bi imel poseben vpliv na razvoj Francije. V mnogo večji meri gre za politično-upravno organizacijo, koje vpliv je tudi na široke množice le neznaten. Francoski volilci glasujejo včasih za Leona Bhima, ne da bi vzeli njegovo doktrino za resno, marveč samo zaradi tega, da bi glasovali proti kakemu drugemu ne všečnemu kandidatu. Ne dvomi pa, da je opozicija v vrstah "francoskega socializma sirrrotomatične-ga značaja in da je neobhodno v zvezi
s pokretom ideje, ki io je pokrenila fašistična revolucija v teku svojega 11-letnega podviga. To je v neposredni -zveze cele vrste evropskih držav.
Živimo v dobi.^avi Mussolini, ki predstavila prehoda enega tipa civilizacije v drugi tip. Ideologija 19. stoletja le v sesulu, in nikogar ni. ki bi io branil. Vzroki tega svitanja in zloma liberalno - demokratične civilizacije po negativnega in pozitivnega značaja. •Negativni vzroki izvirajo iz razvoja neosebnega kapitalizma z njegovo anonimno neodgovornostjo in iz brezmoči izvršujoče oblasti ter prevelikega vpliva parlamentov ter naposled iz mitologije in mistike proletarskega razreda. Med pozitivne vzroke je treba šteti v prvi vrsti lOtetnico fašizma. — Vzgled Italije je v mnogih bližnjih in daljnih deželah rodil željo po posnemanju.
Drugi rezultat, ki je spravil v smrtno nevarnost vsa načela preteklega stoletja, je triurni narodnega socializma za Nemčijo. Tega triumfa ortodoksni socialisti Francije s svojim nesreč-
nim prorokom Leonom Blumom nikdar niso pričakovali. V Nemčiji gleda svet •danes veliko državo z enotnim avtoritativnim režimom, fašistično državo z različnimi poudarki, ki se jih je italijanski fašizem izognil, ki pa so postali potrebni zaradi tega, ker so pač zgodovinski razvoj in prilike v Nemčiji drugačne. Med fašizmom in narodnim socializmom ni razlike v načinu vla danja. Dejstvo je, da sta šla oba preko liberalno demokratskih nazorov ter oba zrušila stebre demokracije, to je parlamentarizem. Mussolini ne dvomi, da bo tudi Francija, četudi med poslednjim prej ali slej izobesila belo zastavo nad »nesmrtnimi načeli« ter se predala fašizmu.
Tudi Amerika že polagoma zapušča stara načela in Roosevelt dela, postopa in zapoveduje docela brez soglasja in pristanka kongresa. Mladi elementi, ki so prišli na vodstvo v fašističnih državah, po mnenju Mussolinija prav nič ne ogrožajo miru, baš nasprotno, oni bodo dali svetu trajen mir.
Hitler odstavlja škoSe
Meklenbursko-šverinski škaf je moral odstopiti, ker |e v zaupni okrožnici kritiziral hitlerjevski režim
Berlin, 14. avgusta. Tiskovni urad meklenburško - šverinške vlade objavlja službeno poročilo o odstavitvi deželnega škofa dr. Rendtorfia, ki se je s svojo kritiko nad hitlerovskim režimom zameril vladajočim krogom. Službeni komunike pravi, da je ministrski predsednik Engell pozval v petek škofa dr. Rendtorifa k sebi in mu sporočil, da vlada ne more trpeti, da bi škof. ki Član narodno socialistične stranke (!), v svojih zaupnih okrožnicah ocenjeval hi kritiziral narodno socialistični režim, ki ga mora sleherni narodni socialist podpirati z dušo m telom. Njegova kritika vzbuja ogorčenje v vseh krogih in škoduje avtoriteti režima. "Zaradi tega ga je obenem obvestil, da
vlada ne more več z njim zaupno sodelovati, kakor bi bilo to tudi v interesu cerkve in kar bi tudi odgovarjalo željam vlade. Škof dr. Rendtorfi se je nato obrnil na državnega namestnika za posredovanje, toda državni namestnik ga ni hotel sprejeti ter mu je sporočil, da docela odobrava stališče vlade. Škof je spoznal, da v takih prilikah ne more več voditi svojih poslov ter je sklical nemudoma cerkveni svet, ki je ustregel njegovi prošnji ter mu dovolil dopust Z drugimi besedami se to pravi, da je odstavljen m se bodo v najkrajšem času vršile volitve novega škofa, ki bo zanesljivejši pristaš hitler-jevskega režima.
Nemški nadškof aplavdira
Nadškof kardinal Bertram priporoča pokorščino režimu in zavrača očitke, da cerkev ni zvesta Hitlerju
Berlin, 14. avgusta. Vratislavski nadškof, kardinal Bertram, pod čigar predsedstvom je konferenca nemških škofov v Fuldi sprejela znano pastirsko pismo, ki izraža pokorščino Hitlerju, je sedal Izdal okrožnico na vse nemške teologe, v kateri jim pojasnjuje smernice cerkvene politike v Nemčiji hi jim znova priporoča, naj bodo zvesti podporniki sedai4ega režima. Državna avtoriteta, naglasa kardinal Bertram v svoji okrožnici med drugim, mora biti v očeh vsakega katoličana božji dar, čeg ar vrednost je neodvisna od sprememb v osebah, ki predstavljajo to avtoriteto. Iz tega sledi spoznanje, da je neomejena pokorščina državni avtoriteti božja volja. Kot dragocen božji dar se mora smatrati tudi vse drugo, kar je dal bog velikega in mogočnega domovini in narodu. Mi spoštujemo te božje darove še toliko bolj samozavestno, izjavlja kardinal dalje, kolikor bolj bedasti so očitki, da nimamo nacionalnega smisla. Delo katoliških organizacij v mirni dobi in statistika žrtev v svetovni vojni daje pravilen odgovor na tako govorjenje. Ob koncu svoje okrožnice zavrača kardinal Bertram očitke, da katoliška cer-
kev ne misli resno s svojim podpiranjem novega režima v Nemčiji ter zatrjuje, da katoliška cerkev z zaupanjem v boga zvesto vrši svojo narodno dolžnost in bo izpolnim velike naloge, ki so ji določene.
Ta okrožnica najvišjega predstavnika katoliške cerkve v Nemčiji, kj je bila objavljena po sklenitvi konkordata, je vzbudila v hitlerjevskem taboru največje zadovoljstvo, ker jo smatrajo za dokaz, da se je katoliška cerkev končnoveljavno in brez pridržka udinjala Hitlerjevemu režimu.
In še zahvalna daritev
Berlin, 14. avgusta. V Ntirnbergu se bo 31. avgusta pričel kongres narod-nosocialistične stranke. Na predvečer se bo po sklepu nemških škofov kot uvod v ta politični kongres pol ure zvonilo z vsemi zvonovi v vseh mim-berških cerkvah, naslednjega dne pa bo svečana služba božja z zahvalno daritvijo za zmago narodnega socializma. Cerkveni krogi so sami predlagali ta spored, da bi se na ta način še bolj pokazala povezanost med cerkvijo in režimom.
De Valera gosp položaja
Dublin, 14. avgusta. Včerajšnja nedelja, za katero so napovedovali burne dogodke, je potekla razmeroma mirno. Irski fašisti so zaradi groženj vlade, da bo s silo zatrla vsak poizkus izzivanja, odpovedali svoj nameravani oohod v Dublin in proslava borcev za Irsko samostojnost se Je izvršila brez vseh večjih parad. Mesto je
bilo podobno vojnemu taborišču, ker so vsa javna poslopja in važna križišča sase-dli vojaki s strojnicami in ročnimi granatami, šele proti večeru je prišlo do manjših spopadov, ko so razne »skupine modrih srajc« poizkušale prirediti de-montracije. Na več krajih je prišlo do spopadov in je bilo več oseb ranjenih. Kakih večjih nemirov pa ni bilo.
Postani in ostani
član Vodnikove družbe f
Izgredi v belgijskem Kongu
Bruselj, 'i.) avgusta, r. Med domačini v belgijskem Kongu vlada vedno večje nezadovoljstvo zaradi naraščajoče gospodarske krize. Množe se vesti o rsvdtah v vseh delih belgijske kolonije. Pleme Bašilela, ki živi pod najtežjimi pogoji, se je uprlo ter napadlo na tem ozemlju stacionirane evropske vojaške edinice- Zamorci so obstreljevali vojaške oddelke z zastrupljenimi puščicami, tako da je moralo tudi vojaštvo uporabiti orožje. Veliko število zamorcev je bilo ubitih, mnogo pa ranjenih. Tudi vojaki so imeli znatne izgube. Šele po ojačenju vojaških posadk se je posrečilo revolucijo zatreti in prisiliti pleme k predaji.
Ženska volilna pravica na Grškem
Atene, J avgusta. AA. Notranji minister je izdelal zakonski načrt, po katerem bodo tudi ženske lahko izvoljene v občinske zveze. Znano je, da imajo ženske na Grškem že več let aktivno volilno pravico pri občinskih volitvah, toda doslej niso pokazale ravno preveč zanimanja za to pravico, ker jih je doslej le malo glasovalo.
Trgovinska pogodba med Nemčijo in Turčijo
Berlin, i*J. avgusta AA. Snoči je bila podpisana nova trgovinska pogodba med Nemčijo in Turčijo. Pogodba bo poglobila dosedanje prijateljske in gospodarske stike med obema državama. Po mnenju nam* akih gospodarstvenikov bo ta pogodba prav izdatno razširila nemško zunanjo trgovino. Nova pogodba bo olajšala Izmenjavo blaga in plačila med obema deželama. Turska vlada je razširila seznam blaga, M as bo smelo uvažati Iz Nemčije.
Avstralska »pomarančna« ofenziva
London, \,L avgusta AA. s parnlkom >01 ran to c je prispela na angleški trg prva pošiljatev avstralskih pomaranč. Pošiljate v obsega 30 000 zabojev. Se tekom poletja prispe druga pošiljatev 50.000 zabojev. Avstralski izvozniki bodo «ir™*^M s temi pridelki osvojiti angleika in druga evropska tržišča.
Letalski promet v Angliji
avgusta AA. 15. avgusta bo
London,
otvorjena redna trikratna dnevna letalska zveza med Londonom in Plvmouthom. Proga je dolga 185 milj. Letala bodo pristajala tudi v Portsmouthu tn v Soutnsjftptonu. v Angliji je zdaj 10 rednih letalskih zvez. Prihodnje leto bodo otvorjene še nadallnje.
Turneja angleških skavtov
London, & avgusta AA. Lord Baden Po-well, ki je v četrtek zapustil jamboreejo skavtov na Madžarskem, se Je danes vkrcal na parnik >Calgaric« s 650 skavti is Velike Britanije. S svojimi skavti bo obiskal Nizozemsko, poljsko, Litvo, Letvijo, Estonsko, Finsko, Švedsko In Norveško. Potovanje bo trajalo 70 dni.
Povratek angleškega zunanjega ministra iz Južne Amerike
London, 1? avgusta AA. Zunanji minister sir John Simon bo jutri odpotoval is Rio de Janeira *n ss vrne v Anglijo na parni k u >Arlanza«. Med njegovim več tedenskim dopustom se mu Je zdravje Izdatno izboljšalo. Po prihodu v London prevzame zopet vodstvo zunanjega ministrstva.
išče zvez s Parizom
Akcija rimskih političnih in gospodarskih krogov za tesnejše sodelovanje s Francijo dobiva konkretne
oblike
Rim, 14. avgusta. Zelja po zbližanju med Italijo in Francijo, ki se je najprvo pojavila v gospodarskih krogih, je objela sedaj tudi gotove rimske politične kroge, ki spoznavajo, da je za Italijo najboljši izhod iz sedanje, za njo nič kaj všečne mednarodne situacije zbližanje s Francijo. Pod predsedstvom senatorja Borlettija je bil včeraj tukaj osnovan poseben i talij an-sko-francoski odbor, ki si je nadel nalogo gojiti prijateljstvo s Francijo na političnem in gospodarskem polju. Poleg odličnih politikov rimskega režima so v odboru tudi   vodilni  industrijski    in finančni
predstavniki. Za mesec september je nameravan poset francoskih parlamentarcev v Rimu in pri tej priliki naj bi se kar najbolj poglobile medsebojne zveze. Meseca oktobra bi nato italijanski parlamentarci vrnili poset francoskim. V političnih krogih smatrajo, da bo to pričetek tesnejšega političnega sodelovanja, ki predstavlja po mnenju gotovih rimskih krogov življenjsko potrebo Italije. Razpravlja se tudi o sklicanju italijansko-francoske gospodarske konference, ki naj bi omogočila razpravo o vseh skupnih gospodarskih Interesih.
Amerika intervenira
na Kubi
Ker Je prišlo do novih nemirov, Je Amerika odposlala na Kubo 36 vojnih ladij in 20*000 vojakov
VVashmgton, 14. avgusta. Kljub izpre-membi režima se Kuba se ni pomirila. Včeraj je prišlo zopet do velikih izredov. V Havani tn drugih mestih so množice navalile na trgovine m jih začele ropati. Vojaštvo, ki naj bi napravilo red, se je deloma pridružilo demonstrantom, tako da so diplomatski zastopniki tujih držav intervenirali pri novi vladi in zahtevali energičnih zaščitnih ukrepov. Ker pa se zdi, da
kubanska vlada zaradi nezanesljivosti kubanske oborožene sile ne bo mngfa najam-čiti reda in miru, je Rooseveit dal svoj pristanek za oboroženo intervencijo Zedlnje-nlh držav. Danes je odplulo proti Kubi 36 vojnih ladij z okroglo 20.000 mož mornariških suhozeranih čet, Id bodo začasno prevzele vso oblast na Kuhi. Inozemski diplomatski zastopniki so že dali svoj pristanek na to Intervencijo Amerike.
Nemsb izzivanja se morajo preprečiti
Angleški tisk zahteva odločne korake velesil m obtožbo Nemčije pred Društvom narodov
London, 14. avgusta. Vsi angleški listi se obširno bavijo z novo izzivajoco kam-pando Nemčije proti A.vetriji in nanašajo potre»bo energične intervencije velesil. >Obs«rver< piše med drugim, da pravega odgovora ns demarso velesil ni dala neanfika vlada v Berlinu, marveč m onako vek a radio postaja, ki je komaj 24 ur po svečani obljubi berlinske vlade priredila nova bujskajoča predavanja proti A v. sfcriji. Danes iziva Nemčija samo še s pre_ davanji r svojem radiu, že jmtri pa bo morda flfla dalje m poslala preko meje svoje čete. Odkar so v Nemčiji na oblasti
narodni socialisti, kažejo neprestano, da hočejo iti tako daleč, kakor se Jim bo dopustilo. Zato Je neobnodmo potrebno, da se temu rovarjenju zoper miT Bvrope napravi energično konec. V enakem smiei-u piše tudi >Tiimeec ki dostavlja, da Je Is v teku preiskava ter da se vrši med Francijo, AmglMo in Italijo živahna ismenjarva misli v nadaljnjih skupnih uflcrepih. List misli, da ne more biti več nobenega dvoma, da bo<k> morale velesile p« svojih brezuspešnih tatenvencljah v BerMnu predložiti vso zaderro Drušrtjvu narodov.
Velik požar na Dolenjskem
Ogenj ]e uničil gospodarska poslopja grofa Barbe na
Dolu pri Rakovniku
Trebnje, 14. avgusta.
Vsa Dolenjska je pod vtisom strašnega požara v Žužemberku, kjer Je štirim posestnikom pogorelo prav vse. Mnogo se razpravlja in govori o vzrokih pogostih požarov in vedno bol! prevladuje prepričanje, da Je ogeaj zanetila zločinska roka. Skrbna preiskava, ki so io uvedle oblasti, bo prinesla več jasnosti in pričakovati Je, da bodo kmahi pojasnjeni tudi drugi požari na Do-len takem, ki se množe iz dneva v dan* Poročali smo le, da je •smo v okolici Mokronoga v enem tednu gorelo trtkrat in da so orožniki pridno na nogah, da izslsde zločince, ki imajo gotovo vss požare na vesti. Ljudstvo na Dolenjskem je zelo preplašeno in zbegano ter so v nekaterih vaseh te uvedli nočne straše. ■ ■
Komaj so v soboto prišli naši gasilci od velikega poiara v &tžembefrku, že jih Je klicala dottnost na Dol« pri Rakovniku, kje Je bilo v plamenih gospodarsko poslopje grofe Burrbs. Veliko gospodarsko poslopje groti Barba, ki Js samo nekaj metrov oddaljeno od rakovniike graščine, js «©-stavni del gTaleins, ki je bila v veliki nevarnosti, da popolnoma pogori.
Zvečer okrog pol 10. ss je pojavil na strehi gospodarskega poslopja ogenj in že Je bflo vse v plamenu. Požar je bil viden daleč naokoli, vsa bližnja okolica Je bila razsvetljena, kakor podnevi in zato so ljudje drveli od vseh strani skupa i ter zaceli takoj s reševanjem bližnjih poslopij, ker se ie ogenj izredno naglo Siril. Plamen js preskakoval od strehe na 6treho ter je ogenj popolnoma uničil gospodarska poslopja, kjer so bile velike množine poljskih pridelkov, slama, sena in gospodarskega orodja.
Na kraj poiara so tekvj prispela vsa oko-liika gasilna društva in sicer iz &t. Ruper-ta. Mirna, Mokronoga, Ssvniee. Ponikve in Sela. Sedem motornih brizgaln je bruhalo vodo na pogorišče in posrečilo se jim Je ogenj lokalizirati. Vodo so črpali iz 900 m oddaljene Mirnice, kar Je edina sreča, kajti vsi vodnjaki so zaradi silne sule skoraj popolnoma usahnili po vse? Dolenjski.
Poslome, ki ga je uničil požar, obsega 543 kvadratnih metrov. Lasteik je v nJem
shranil ves letošnji pridelek, poleg tega je zgorela Supa z vozom in stroji, mnogo voz, 70.000 kg detelje, 12 vagonov pšenične atome, 66 voz neomlatenega ovsa, ki Je bil deloma že v eospodaTsfeem noslopfj, doloma pa na vozovih, 10 novih plugov, več bran, sejalnih strojev, nova mlatilnica, ki Je veljala 16.000 Din, dve cirkularki, dva kozolca, ki sta bila nanovo postavljena pred dvema mesecema, dva vagona drv in resno poljedelsko orodje. Resili so s*mo parnJ stroj sa pogon kmečkih strojev in grajsko poslopje, ki se je pričelo že vfigarl. V shrambi grajrjfcega poslopja je bilo rodi 18000 kg letošnje pšenice, ki pa ne bo uporabna, ker je zaradi gašenja popolnoma premočena
Gašenje je bik) zelo naporno, saj se je og^nj zaradi nakopičene alauj*. sena in lesa, strahovito Siril in je vladala tudi neznosna vročina. Zato so se reševalci omejili predvsem na bližnje objekte in na graščino samo t?r se jim je po trudapoln#m naporu posrečilo to rešiti. Požar Je bfl viden Sirom Dolenjske, ker je bila ssso t^nr na noč. Po požaru je divjala nad Dolenjsko huda nevihta.
Lastnik grof Barbo je bil zavarovan, vendar bo škoda samo d Moma krita. Splošno sodijo, da bo Škoda znašala nad 400.000 Din.   Orožniki zadevo preiskujejo.
Iz državne službe
Beograd, 1. avgusta. S kraljevim ukazom je premeščen sreski šolski nadzornik v Gornjem gradu Fran Luž ni k za učitelja na osnovni šoli v Skomarju. — V višjo skupino je napredoval Slavko Vidmar, tehniški uradnik pri banski upravi.
LJUBLJANSKA BORZA
Devize: Amsterdam 2313.74—MMi Bertin 13*4.30—1875.10, Bruse*] do 803.68, Ourlh 1108.96—1113.85, London 189.36-J90.9<6. Newyork ček 4208.17 do 4234.61, Pariz 224.48—226.66, Praaa iftg 73 do 170.86, Trat 300.90—303.80 INOZEMSKE BORZE.
Ourlh: Pariz 20.36, London 17.1150. Newyork 3*2. Bruselj 74.15, MIlan 17.19. Madrid 42.20, Amsterdam 208.7«. BerHn IM.rm, Dunaj KAO, Prasji 1U«,
Iz zgodovine ptujskih podružnic CMD
Moška podružnica Je bila ustanovljena 27« decembra L 1885»* Ženska pa 10. avgusta 1908
Ptuj, 12. avgusta.
Od tistih dni, ko so si ptujski Slovenci kupili svoj Narodni dom (1882) in ustanovili svojo Posojilnico (1884), pričenja nova doba v zgodovini Dravskegra polja. Ptuj je bil v slovenskih zastavah in vse se je udeležilo takratne sla vnos ti. Nemci niso mogli nikjer dokazati svoje premoči in tudi v poznejših letih nikoli. Le tu in tam so se pokazali nekateri, ki so zatajili svoj slovenski materin jezik in stopili v nemške vrste s podporo >Sildmarke« in >Schul-vereina<r; s temi privrženci in priseljenci iz nemških krajev na avtohtonem slovenskem ozemlju je započela avstrijska vlada svoje velikopotezno delo sistematičnega raznarodovanja spodnještajerskih Slovencev; da jim je to le malo uspelo, imamo dovolj dokazov. Postavila si je sicer postojanke fmed njimi Maribor, Celje in Ptuj), ki so širile nemško »kulturo« po zaslugi nestrpne nemške, buržoazijske deželne večine po Dravski in Savinjski dolini in si nabrale kapital s slovenskimi žulji, vendar tudi to ni imelo končnega efekta, kajti stavba, ki nima močnih temeljev, je zapisana smrti. Tako so jim ostali na naši slovenski zemlji le spomeniki sramote, ki ne bodo nikdar izbrisani. Slovenska narodna samobitnost pa je ostala kljub najhujšemu črnožoltemu pritisku; odpornost in zavednost je na slovenskem ozemlju zmagala, ostala in nihče je ne more več uničiti.
Take so bile razmere v minulih dneh do leta 1918. Razumljivo je. da je Ciri-Me t od ova družba — naša Šolska družba — bila težak boj zoper ponemčevanje na štajerskem. T>a je svojo nalogo hvalevredno Izpolnjevala, je zasluga njenih voditeljev in vseh sodelavcev, ki so se borili zoper izdajalce slovenskega naroda. Na štajerskem je družba vzdrževala mnogo Sol, podpirala povsod slovenski živelj in ustanavljala svoje podružnice v vseh večjih krajih. Tudi v Ptuju se je porodila misel ustanovitve moSke podružnice in kmalu. 27. decembra 1885 je zagledala luč sveta pod spretnim vodstvom odvetnika dr. Josipa Cucka. Od tistega trenutka pa vse do današnjdh dni je imela in ima v Ptuju prav tisto potrebno, odločilno in dokončno veljavno besedo v vseh vprašanjih ptujskega narodno-obrambnega dela. Od dr. Josipa čučka preko predsednikov ptujske moške podružnioe Benka HertiŠa, Konrada Sta-zinskega, Karla Belžaka do Lenarta Vau-potiča. vodi pot intenzivnega dela slovenskih borb za utrditev slovenskih pravic. Lenart Vaupotič in njegovi sodelavci (dr.
Karel K ode rman, Vinko šerona, Anton Kolar ič, dr. Tomaž Horvat in dr. Josip Kom-ljanec) so pripravili vse potrebno srn glavno skupščino CMD dne 13. septembra 1908 v Ptuju; kako je bilo takrat in kaj se je zgodilo, je nam itak znano.
In sedaj nastopi doba, ko se je v ptujskih vrstah pokazal dr. Fran Jurtela, najznačilnejši prvoboritelj iz dobe najhujših narodnostnih bojev za gospodarsko osamosvojitev ptujskih Slovencev, Haloz in Slovenskih goric. Na obenem zboru ptujskih podružnic CMD dne 10. februarja 1909 je prevzel predsedstvo moške podružnice in od tistega dne do Vidovega leta 1926 je neumorno in vztrajno vodil krmilo. Po njegovi smrta je dr. Tone Gosak, sin trdne slovenske kmetije, nadaljeval dr. Jurtelo-vo delo. Visoko je dvignil nivo narodno-obrambne organizacije. No in danes po njegovi smrti imamo dr. Mateja Senčarja, ki mirno in samozavestno krmari Oiril-Metodov čolnič. Kakor je potrebna v vsaki rodbini mati, tako si je tudi Ptuj zaželel svoje ženske podružnice, ki naj skupno z moško podružnico vodi interese slovenskega ozemlja na severni meji v pravilni smeri. Poudariti je treba, da je bila ob septemberskih dogodkih v ptujskih ženskih vrstah ga. Valentina Kauklerjeva ona centralna oseba, ki je zaslužila, da jo izvolijo za predsednico ženske podružnice. In tako se je zgodilo; dne 10. avgusta 1908 je ptujsko slovensko ženstvo praznovalo svoj praznik in ga. Valentina Kauklerjeva je prevzela z njej lastno samozavestjo in dalekovidnostjo predsedstvo, čeprav se je morala kot aktivna učiteljica pri takratnem nemško-nacijonalnem režimu zavedati vseh posledic, ki bi lahko bile njej osebno le v škodo. Pa ona je vztrajala in od nje naprej preko Mirke dr. Fer-mevčeve, Vide dr. Horvatove in Štefke Jeršetove — sedanje predsednice — je ženska podružnica v stalnem razvoju. Vida dr. Horvatova je, žal, prerano omagala in 2. junija 1926 je zapustila za večno slovenski Ptuj, ki ga je ljubila iz dna duše. Toda zapustila je dobre naslednice-delav-ke. ki bodo po njenem vzgledu sejale Ci-ril-Metodove misli.
Oe še povemo, da so ptujsko podružnico in ljubljansko centralno organizacijo CMD v izdatni meri in po ogromni večini podpirala vsa ptujska narodna društva, slovenske rodbine in mnogi posamezniki, smo zgodovino ptujskih podružnic CMD vsaj v glavnih obrisih obdelali.
Lado Jerse.
Tekmovanje za Petrinovicev pokal končano
Priboril si ga je definitivno splitski Jadran. - Paberki s sušaških tekem
Ljubljana, 14. avgusta. \ Tekmovanje za Petrinovicev pokal je končano. Splitski Jadran si ga je priboril petkrat zapored in s tem definitivno. Končana je velika borba, ki se je pričela pred dvema tednoma in je skozi 14 dni držala v napetosti vse športne kroge. Zaključna faza je bila na Sušaku z nastopom senior-jev. Doseženi so bili rezultati, ki bodo mogočno odjeknili po vsem plavalnem svetu, seniorska ekipa Jugoslavije je dokazala, da spada med najboljše v Evropi. O Sušaku se bo še dolgo govorilo. Nobena država v Evropi se ne more pohvaliti s tako dobrimi sprinterji. Na 100 m prosto so naši plavači dosegli čase, ki jih v Evropi zmorejo edino Madžari. NVilfanov državni rekord 1:03.2, dosežen v bazenu Ilirije, je na Sušaku zboljšalo kar 6 plava-Cev. Se nikdar v zgodovini jugoslovenske-ga plavanja se ni zgodilo, da se v finale ni plasiral, kdor ni plaval boljše od 1:03. Nemala senzacija je bila, ko sta izpadla Matic in Marovič, ki sta pred prvenstvom dosegla čase okoli 1:02. Oba je prepričevalno eliminiral Fritsch (Ilirija). V splošnem so bili časi v predtekih znatno boljši. V nedeljo so bili v finalu vsi že precej izmučeni od prestanega napora, močno pa je na rezultate vplivala tudi naravnost neznosna vročina.
Kakor običajno, sta se tudi letos gledala Split in Dubrovnik kakor pes in mačka. Ze v petek zvečer je prišlo med Jadranašl in Jugovci do prepira, Ivica Dabrovic (Jug) in Roje (Jadran) sta se lotila tudi dejansko, zaradi česar jim je savez prepovedal nastop. Sovražnosti so otvorili Jadranašl, ki so takoj, ko se je pokazal Jug, unisono zagnali krik: jedan, dva, tri, četiri! (zmaga Jadrana nad Jugom v ju-niorskem waterpolu). To se je ponavljalo do tekme Jug : Jadran. Jug je prepričevalno zmagal s 7:0 in zdaj so Jugovci ost obrnili. Kakor hitro so se Jadranaši oglasili, že je zadonel od strani Jugcvcev krik: jedan, dva, tri... sedaaaaam! Občinstvo se je sijajno zabavalo na račun klubov, naravnost huronski smeh pa je vzbudil balonček, ki so ga spustili Jugovci in na katerem je bil privezan velik plakat s številko 7.
Ilirijansko waterpolo moštvo je na Sušaku popolnoma odpovedalo. Glede tehnike in plavanja niso za drugimi prav nič zaostajali, igrali so pa tako brezupno nespametno, da so jih celo njihovi lastni klubski tovariši izžvižgali. Zlasti nemogoča je bila njih igra proti Jadranu. Imeli so trikrat toliko šans kot Jadran in bi morali po igri zmagati najmanj s trem! goli razlike, Ilirijanom pa se je posrečilo, kar je bila vsekakor velika umetnost, izgubiti dobljeno igro s 5:0. Kdor tega ni videl, si ne more predstavljati, da je kaj takega sploh mogoče.
V plavanju so se Ilirijani dobro držali. Odlično je plavala Lampretova in je po sobotnih rezultatih kazalo, da bo sigurno zmagala na 100 in na 400 m. Na 400 je še šlo, Ilirijanka je zmagala dosti sigurnejše, kot kaže rezultat in je brez večjega napora porazila svojo veliko nasprotnico Olgo Kojetovo. Zmagala bi tudi na 100 m, saj je v predtekmovanju dosegla čas 1:15J8. Olga pa le 1:20.8, je pa v finalu imela slabo progo in Rojetove ni videla, da je ta zmagala za udarec roke, tudi je bila iimučens od hrbtnega plavanja. Prav tako je bilo na 100 m hrbtno. Lampretova je imela ie 400 m »v nogah«, ko je nastopila proti Wimmerjevi.   Bolj spočita bi
Lampretova zmagala in jo je eelo takšno
premagala Viktorijašica le z naporom vseh sil, tako da so jo na cilju morali potegniti iz vode. Tudi v mešani štafeti je Nada odlično plavala, Medaničeva pa je imela 15 m naskoka, ki ga ni bilo mogoče nadoknaditi. Lampretova je razliko skrajšala na 4 m. več pa ni šlo.
Senzacija prvenstva je bil mladi Hribar. Splošno so smatrali, da bo na 200 m prsno prvi Grkinič (Viktorija), ki je doslej Hribarja še vedno premagal. V finalu p« se je Uirijan zagrizel in je že na 50 m pridobil skoro 2 m naskoka, ki ga je pri 100 m zvišal na 5 m. Grkinič je zadnjih 50 m sijajno spurtal in je že lovil Hribarja, ki pa je imel dovolj moči, da je napad odbil in je razdaljo pred ciljem zopet povečal. V taboru Ilirije je zavladalo velikansko navdušenje, vsi so prihiteli oziroma prihitele, da objamejo zmagovalca, ki je dosegel dozdaj najboljši čas v Jugoslaviji. Pri tem bi bilo omeniti, da je Viktorija zahtevala pred tekmovanjem, da morajo Hribarja zdravniško preiskati, češ, da ga morajo na cilju vedno potegniti iz vode. Zdravnik ni mogel ničesar ugotoviti in je bila Viktorijina nakana, da prepreči njegov start s tem odstranjena. Bojazen Vitorije je bila upravičena, kar se je pokazalo v finalu, kjer je njihov plavač Grkinič Hribarju podlegel. Viktorija bi storila boljše, da bi preiskavo zahtevala za Wimmerjevo, ki so jo po vsaki točki vlekli iz vode skoro nezavestno.
Dobro se je Ilirija držala v mešani štafeti. Grkinič je tu vse svoje nasprotnike na prsni progi dobesedno pregazil in je pridobil Viktoriji skoro 10 m naskoka. 2e je kazalo, da bo Viktorija zmagala, kajti hrbtni plavač Jadrana Gazzari je razliko proti Marčeti le melo zmanjšal. Mini (Viktorija) pa je v predteku na 100 m dosegel le zs sekundo slabši čas kot Senjanovič, zadnji plavač štafete Jadrana. Tu pa je Senja prekosil samega sebe. Čim bližje so bili cilju, tem bolj je dohiteval Min i je, v končnem spurtu pa ga je celo premagal za pol metra. Senja je preplaval svojo progo v času 1:00.6, nekateri so ga pa stopali celo pod eno minuto. — Za tretje mesto se je razvila ogorčena borba med Ilirijo in Jugom. Zadnji plavač Juga Matic je hnel proti Fritschu okli 4 m naskoka, ki pa se je stalno nižal. Samo dobre 3 m je bilo ie do cilja, Senja je ravno priboril Jadranu prvo mesto. V navdušenju se požene Gazzari (Jadran) v morje, da objame Senjano-viča, skoči pa v progo Ilirije in tako ovira Fritscha. Seveda je bil vložen od Ilirije protest in je sodniiki zbor diskvalificiral štafeto Jadrana, ves trud Senjenoviča je bil zastonj. Diskvalificirana je bila tudi štafeta Ilirije, ker je Žirovnik prezgodaj startal. Rezultata te točke sodniški zbor dolgo ni hotel razglasiti, čeprav je to občinstvo burno zahtevalo. Nastalo je tako vpitje in žvižganje, da so morali tekmovanje prekiniti. Publike se je pomirila šele, ko so rezultat objavili.
Dramatično Je potekla prosta štafeta 4X200 m. Prvo in drugo mesto je bilo sigurno Jadranu in Jugu, za tretje je bila velika borba med Ilirijo in Viktorijo. Slednja je v predteku dosegla.čas 10:07, Ilirija pa 10:14.3. Tudi v finalu je izgledalo, da bo Viktorija pred Ilirija Žirovnik in Mi-halek sta precej zaostala. Tretji plavač Viktorije je nato pri prvih 100 m proti Jesihu razdaljo še nekoliko povečal. Sijajen finiš Jesiha, ki se vedno bolj približuje in udari samo dobra 2 metra sa Viktorijo. Kdo bo hitrejši, Fritsch aH Mini. Fritsch stalno lovi, zadnjih 50 m ima Mini le še poldrugi meter prednosti. Se 25 m je do
cilja Fritsch da iz sebe vse in zmaga za 2 desetinki sekunde.. Veselje med Ilirijani se ne da popisati.
Lepo je bilo na Sušaku, samo s spanjem
je bil kril. če ne bi bilo neke vrste drobnih živalic bi se spalo, čeravno je bilo vroče. Hvalili smo Boga, ko nas je avto potegnil proti Ljubljani
Spomenica radovljiškega Sokola
Radovljica, 13. avgusta.
Vzgledom sokolskih društev na Jesenicah, v Skofji Loki, v Šiški in drugim je sledilo radovljiško, ki je izdalo v redakciji br. Dominika Čebul j a za svojo 251etnico obstoja prav lično opremljeno društveno »Spomenico« obsegajočo 76 strani in opremljeno z mnogimi zanimivimi fotografskimi posnetki br. Slavka Vengarja. Spomenica je v celoti izvrsten spi*, ki kaže predvsem na krepah razvoj Sokola v Radovljici, bo pa obenem dobrodošla knjiga vsem onim, ki se hočejo poglobiti v radovljiško nacionalno življenje sploh. Sprednjo stran brošure krasi državna trobojnica, tisk je čist in jasen, papir dober in zasluži tudi tiskarna »Slovenija« pohvalo.
Uvodne besede je napisal urednik sam, potem pa sledi idejno bogat proglas društvene uprave, ki vabi vse brate in sestre k intenzivnemu delu za našo edino domovino Jugoslavijo. V spisu »Kaj smo in kaj hočemo« so razloženi smotri sokolstva, ki vzgaja zdrave, nravne in narodno zavedne ljudi. Br. Čebulj, ki je tudi sicer avtor malone vseh člankov v spomenici, opisuje nato društveno življenje v Radovljici pred letom 1908. in navaja Prostovoljno gasilsko društvo. Pevsko društvo »Triglav«, Zabavni klub in Ciril Metodovo družbo. Kot zadnja v tej skupini je navedena Podružnica SPD, katere narodno delovanje je opisal sodni predstojnik br. dr. Jaka Prešern. Naslednje poglavje govori o razvoju Sokolskega društva od 1. 1°0S. do 1933. Podrobno so obrazloženi vsi trdi, težki dnevi društva, pa tudi slavnostni, ko so razvijali radovljiški Sokoli svoj društveni in naraščajski p.-apor. otvarjali svoj dom in drugo. Očrtano je gorje bratov Sokolov med vojno in skrbi, ki jih je imelo članstvo pred sezidanjem lastnega krova. Ne samo za Radovljičsne. ampak za vse, ki nameravajo prestopiti kdaj k gradbeni akciji, pa je važen članek dolgoletnega bivšega načelnika br. Ljudevita Horvata o gradt«-; Doma. On piše tudi o telovadbi, nato pa sledi slika, vestnega, vztrajnega in nad vse vzornega društvenega prosvetnega detovanja. Sloves odra, ki ga je dvti"< b-. Spicar do odV<*ne višine in prvega ns£ n podcželsk.h gledališč je itak znan, diuštvo pa trna tudi svoj orkester, javno knjižnoj z nad 800 ku gami in prvovrstni pevski zbor. ki ga vodi že 7 let učitelj br. Tone Kobentar. Vestno se gojijo predava ija. Vse prosvetno delo je bilo v skladu s teteiiio-vzgojnim, usmerjeno v načelo glo»>ke državi-ans« zavsf. Posebne zahvale je deležna Posojilnica v Radovljici, nato pa se od^ol/ujt Sokol spomina umrlih bratov n isstcr k: počivajo na Gradišču. Zlasti prtt.-csljiv «e sp:s o idealistu n naiodnem muccijicu Boštjanu Olipu, nakar stedijo sp-»minske vrstice br. dr. JankJ VVfanu iprvi sfta-oste društva), Rudolf-« Kunstlju, Iva.vi Dernicu, dr. Ignaciju Je-ovsku .ti An* mj Prap^otniku. S poimenskim seznamom vseh umrlih bratov in sester, ki jim poklanja Sokol ob 2> letnici na gomile najlepše cvetke — ljubezen in bratstvo — Spomenica zaključena.
Nakup Spomenice toplo priporočamo. Cena broširanemu izvodu Din 25.—-%
v. \j.
Socijalni odsek celjske sokolske župe
Zaposlitev rudarske mladine Kako resno se bavi sokolstvo. posebno celjska sokolska župa, z obupnimi razmerami, ki vladajo na njenem teritoriju, posebno v rudarskih revirjih, priča dejstvo, da se ni končalo njeno delovanje samo na zbiranju darov za trpeče ljudstvo, ampak je šlo še dalje ter ustanovila v ta namen socialni odsek. 2upa se dobro zaveda, da z darovi ne more trajno pomagati in hoče, ravno potom socialnega odseka, preskrbeti gladnemu rudarskemu naraščaju brezplačno obrtno izobrazbo in s tem tudi prehrano.
V ta namen se je na zadnji župni seji v Celju določil odbor iz bratov, ki žive in delajo v rudarskih revirjih. Za predsednika je bil izvoljen brat Lojze Hofbauer, učitelj iz Hrastnika, za tajnika agilni sokolski in socialni delavec Polde Mmuh ii Zagorja, nadalje so še v odboru bratje Pleskovič iz Trbovelj, Kurnik iz Velenja in Benedičič iz Senovega pri Rajhenburgu. Naloga tega odbora je, da potom dopisov in časopisja išče obrtnikov, podjetij in zasebnikov, ki bi bili pripravljeni, sprejeti v delo šoli odraslo rudarsko mladino, ki je danes prepuščena cesti in bedi. Vse do sedaj se ni nihče brigal sa to mladež, starši sami si ne znajo pomagati, ker nimajo niti zve« niti sredstev, akcije posameznikov nikdar ne rodi onega uspeha, kot je potreben. Zato je bila ustanovitev tega odseka nujna potreba, da se da delu neko smer in cilj. Tako vidimo, da se sokolstvo ne briga samo sa svoje članstvo v telovadnicah, temveč je ravno ono prvo pokazalo pot odpomoči, ki je edina pravilna.
Odbor je šel takoj na delo, in še predno se je dobro predstavil javnosti — od tega je komaj dober teden in je pač v širših krogih še neznan — je že prispelo na omenjeni odsek petnajst dopisov obrtnikov raznih strok, ki so pripravljeni vzeti otroke kot vajence v svoje delavnice. Ponudili so se pekovski, slaščičarski, kotlar-ski, čevljarski in mojstri ostalih strok. Tudi zasebniki se oglašajo, ki so pripravljeni prevzeti rudarsko deco za svojo.
Da se razdelitev mladine takoj izvrši, je bila pretekle dni seja odbora v Hrastniku. Na seji je bilo sklenjeno, da se delo v tam prtvcu nadaljuje in da se razglasi prizadevanje sokolske župe Celje širšemu krogu interesentov.
Marsikomu sicer ni po volji poklic, katerega bi se naj izučil, toda če se pomisli, da vsa ta mladina reflektira, da zavzame mesta rudarjev očetov, potem je pač vse-I eno, česa se kdo izuči, ker kramp in lopa-i ta se še vedno lahko primeta v roke, če ' bi se razmere pri TPD kdaj zboljšale, kar
pa je malo verjetno glede na vedno večji razmah državnih rudnikov.
Akcija celjske sokolske župe je hvale vredna, ter je samo želeti, ds bi naši obrtniški krogi in premožnejši zasebniki razumeli klic po pomoči ter s tem pripomogli, da se naša rudarska mladina odtegne cesti in bedi, da se ji da prilika izobrazbe in dela ter se jo na ta način privede do koristnih in delovnih članov človeške družbe, naroda in drŽave.
Brezdelje rodi obup in mračne tipe, v delu je edina rešitev naše mladine, in zato je dolžnost vseh in vsakogar, ki so mu dane možnosti, da pomaga. Miloščina naredi človeka majhnega, nizkega in zahrbtnega* delo pa ga dviga, mu jača samozavest in veselje do življenja in borbe z njim.
Bratje, priskočite na pomoč naši deci in ona vam bo hvaležna. Prijave se lahko pošiljajo direktno župi ali pa bratom socialnega odseka.
Žrtev Ljubljanice
Ljubljana, 14. avgusta.
Danes kmalu po polnoči je zbudilo prebivalce Cankarjevega in nasprotnega obrežja ob Ljubljanici obupno klicanje na pomoč. Culi so se glasovi: »Pomagajte, pomagajte, utonil bo!«
Ker je bilo šele nekaj minut po polnoči, se je kmalu na obrežju zbralo mnogo ljudi, ki so bili priče nenavadnega prizora: sredi Ljubljanice je plaval ali bolje rečeno gagal in se lovil za rešilne bilke neki moški, čigar žena je stala na obrežju blizu Čevljarskega mostu, obupno vila roke ter neprestano klicala na pomoč. Ljudje so z mosta vrgli več desk in lat v vodo, ene se je nesrečnež v vodi za hip oprijel, nato pa jo je izpustil, očividno so ga že zapuščale moči.
Na klice obupan - žene ter drugih je prihitel najprej en i ražnik, ki pa sam ni mogel mnogo pomagati. Prihitela sta mu na pomoč še dva tovariša in z njuno pomočjo je kmalu potegnil potapljajo-čega se moškega iz vode in ga spravil v betonsko zaseko ob škarpi. Obenem Je bila o nesreči obveščena reševalna postaja.
Čez nekaj minut so reševalci onesvešče-nega ponesrečenca prepeljali v bolnico. Tam so mu nudili vso potrebno pomoč, več trud zdravnikov je bil pa zaman, kajti nesrečnež je okrog 4. zjutraj podlegel poškodbam.
Ponesrečeni je L 1882. rojeni trgovski pomočnik Marko Banda, zaposlen pri veletvrdki z železnino F. Stupica v Ljubljani. Vračal se je okrog polnoči v družbi žene in svaka iz gostilne, blizu Čevljarskega mostu se je pa za hip odstranil in zavil na levo proti obrežju. Nenadoma so je skotalil čez približno 5 m visoko Škarpo v Ljubljanico, kjer se je takoj začel obupno boriti z valovi.
Pokojni je bil uslužben pri tvrdki Stupica že 25 let, bil je izvrsten ter spreten pomočnik, zanesljiv in priljubljen zlasti pri kmetih, ki so zelo radi kupovali pri njem. Poleg žene zapušča tudi 10-letnega sinčka.
Včeraj smo se pa ohladili
Ljubljana, 14. avgusta.
Včerajšnji dan je intermezzo pasjib dni, ki je moral navdušiti vsakogar. Tudi kronist si ne more kaj ter mora tolmačiti čuvstva, in občutke meščanov včerajšnjega dne. Težko je sicer ugibati, kako so se počutili naši dragi meščani včeraj, ker jih ni bilo nikjer na spregled.
Ljubljana je bila včeraj prav tako prazna, kot ob najbolj vročih dneh. Ne smete pozabiti, da so se ljudje tako zavarovali pred vročino, da včeraj niso niti opazili, da se je ohladilo. Skoraj vse hiše so bile zaprte pri vseh odprtinah — najbrž so bili zamašeni tudi dimniki — kot da se ljudje boje kuge. Po tem si lahko tudi sklepal, da meščanov ni doma. Toda težko je reči, kje so. Ulice so bile mrtve in tihe ves dan. Meščani niso promenirali niti z dežniki kot bi se spodobilo ob takšnem vremenu. Kar tesno je postalo Človeku, ki je vajen našega velemestnega prometa, ob takšnem mrtvilu. Moti se, kdor misli, da se meščani boje solnca. Včeraj ni bilo solnca — kot najbrž veste ter se ne bo treba nikomur prepirati, ali je sijalo soln-ce z 1 ali brez njega — pa si vendar ljudje niso upali na svetlo. Dežja se menda tudi niso bali. Čeprav ne vemo dobro, kako so preživeli nedeljo, jim vendar čestitamo k užitkom v kopališčih in letoviščih.
V naših najimenitnejših kopališčih, predvsem na >špici« ni bilo bas takšnega kopališkega vrvenja kot se spodobi za to velekopališče in se je kopalcem ves dan dremalo v pričakovanju solnca. Nekateri so tudi zaspali ter prespali vso imenitno nedeljo v božanskem miru in hladu. Gneče nd bilo, pač pa je nekatere kopalce tako zeblo, da so se stisnili ter greli drug drugega. V vodo ni silil skoraj nihče, zato je bila še precej Čista. In tudi dišave na bregu so bile milejše.
Enako razpoloženje je vladalo tudi v drugih kopališčih, kjer so še pripomogli gramofoni, da je vladala tem trpkejša sentimentalnost med kopalci, da so že začeli misliti na jesen. Vse je minljivo, samo kri »a je večna. Pasjim dnem, ki so jih kopalci tako blagrovali, je odklenkalo kar na lepem, kdc bi ne bil melanholičen! V takšnem vremenu se ne more Človek nikjer ogreti, niti ne v najbolj znameniti gostilni. Toda ne smemo govoriti o gostilnah, da ne postanejo ljudje Še bolj žalostni m da ne obupajo. Včeraj so namreč obhajali dan treznosti — nikar ne mislite, da pretiravamo! Mnogi meščani so se celo Izgovarjali, da sploh več ne zahajajo v gostilne, odkar je gorelo >Pri slepem Jane-zuc. Izgovor je pač dober vsak. In v resnici so bili včeraj ljudje, kolikor jih je pač bilo na ulicah, skoraj vsi trezni, v Zvezdi je sicer popoldne pripovedoval možak precej glasno, da je žejen in da se sprehaja po Ljubljani ves srečen, ker nima dela Hodil je od klopi do klopi ter odkrival srce vsem po vrsti, nazadnje pa še stražniku, Id ga pa ni hotel poslušati.
Ena lastovka seveda ie ne napravi pomladi. Srečavali smo tudi možaka, ki je motovilil po cestah tako lahak, da sploh ni čutil zemlje pod nogami in se mu je zdelo, da roma ves svet mimo njega. Ustavljal je vse ljudi po vrsti ter jih vpraševal, če pride Že kmalu Dalmatinec. Potožil je vsakemu, da že tako težko Čaka Dalmatinca ter da ne pozna nič več hiš od zunaj. Nekateri ga niso razumeli, pa jim je razložil, da Čaka gostilno, ki bi se
prisukala mimo njega, da ne bo omagal na cesti od vsega hudega
Zvečer se je pa vrtel svet se okrog marsikoga. Ljudje so se pač morali nekje potolažiti po tako obupni nedelji in če so se po naključju v gostilnah, v katere več ne zahajajo, nego hodijo gostilne k njim, kdo bi jim štel to v zlo! Ljudje se pa morajo tudi greti, če se Jim ni treba hladiti.
Koledar.
Dane«: Ponedeljek, 14. avgusta katoličani Evzebij, Dobrina, pravosđavmi 1. avgusta.
Jutri: Torek, 16. avgusta kotoiičani: Vnob. D. M., Mil jena, pravoslavni 2. avgusta.
Današnje prireditve. Kino   Matica:   >Svatbeno  potovanje r treh.<
Kino Šiška: ljubezen je vsemu kriva Prireditve na praznik.
Kino  Matica: Ljubimkanje
Kino Šiška: Tn seetire.
Dežurne lekarno.
Danes: Bakaj?čič, Sv. JaTorvba tnte 9. Dr. Pioooli, Tyršova cesta 6.
Jutri: Bahovec, Kongresni trg 12, Hočevar, Ljubljana VIII. Cel-ovska cesta 34 In U'Star, Sv. Petra cesta 78.
Jzood sita
MS
Stara bo nemara ie in marsikomu znana pričujoča zgodba o cesarju Francu Jožefu in divjem petelinu, pa je vredna, da jo ponovimo.
Presvitli cesar so se bili namenili nekoč na divjega petelina. Ker pa so bili že močno v letih, je bil njihov lovski blagor boli na slabih nogah. Ch-orni lovec se je bal, kaj bo. Če cesar divjega petelina ne ustre-le. Pa si je znal hitro pomagati iz zadrege. Naročil je gozdarju, naj pripravi kapitalnega divjega petelina; seveda že ustrerje-nega, in spleza z njim na košato drevo. Tako je gozdar tudi storil. Zbasal je cesarju namenjeno lovsko trofejo v nahrbtnik in hajdi z njo na drevo.
Komaj je napočila jutranja zarja, že sta bila presvitli cesar in njegov lovec v gozdu. Približala sta se po prstih drevesu, ki je na njem čepel gozdar z divjim petelinom v nahrbtniku.
— Tu, na tem drevesu je. Vaše Veličanstvo! — je zašepetal lovec cesarju in pokazal na drugo drevo.
Presvitli cesar so dvignili puško in pomerili, malo so jim zadrhtela kolena in ie je zadonel strel. V naslednjem hipu je vrgel gozdar iz krone sosednega drevesa divjega petelina.
— Je ie na tleh, Vaše Veličanstvo! — je vzkliknil dvorni lovec.
Stopila sta nekaj korakov naprej in zagledala na tleh mrtvega divjega petelina — v nahrbtniku. Kako je dvorni lovec pojasnil cesarju to prirodno čudo, nam pa zgodba ne pove.
Dve žrtvi ljubosumnosti
Trebnje, 14. avgusta.
V noči od sobote na nedeljo zjutraj je bilo prijazno naselje Os t rež pri at. Ruper-tu pozorišče krvave drame, ki je zahtevala eno človeško življenje, druga žrtev se pa bori s smrtjo. Krvav zločin je vzbudil po vsej Dolenjski mnogo komentarjev ter tudi, ogorčenje.
Pred dvema letoma sta se vrnila iz Amerike Jože in Marija Urbančeva ter si postavila, domačijo v Ostrežu pri st. Rupe rtu. Pri svojem gospodarstvu sta imela zaposleno med drugimi služkinjo F., h kateri je večkrat zahajal neki fant iz bližnje vasi. Očividno pa to ni bilo všeč neki posest niči, ki se ;e čutila ogoljufano za fanta, do katerega je gojila skrito ljubezen. Ljubosumno je sledila vasovanju svojega izvoljenca pri Urbančičevi služkinji in v svoji ljubosumnosti se je odločila za ne-preračunljiv ter usoden korak, da spravi nevarno tekmovalko a pota.
S kuhinjskim nožem oborožena se je skrila v samotnem grmovju pri Urbanče-vi hiši ter prežaia na mlado služkinjo, da se maščuje nad njo. Ker pa služkinje ni bilo na spregled, je v silni jezi vdrla v hišo in z nožem v roki iskala svojo žrtev. Spričo nevarnosti je skrila ga. Urbančeva služkinjo v svoji sobi. Nasilna ženska je pa začela vihteti nož in je napadla nedolžno go. Urbančevo, ki jo je nevarno ranila.
Ženi je prihitel na pomoč njen mož Jože, ki je od groze skoraj onemel, ko je videl ženo Marijo ležati smrtnonevarno ranjeno na tleh. V tem hipu je pobesneia ženska navalila z nožem tudi nanj, v silo-branu je pa gospodar zagrabil za samokres ter začel streljati na ljubosumnico. štirje streli so ji končali življenje, nato se je pa Urbane sam javil orožniški postaji v St. Rupertu.
Težko ranjeno Urbančevo so prepeljali v bolnico, kjer so ugotovili, da Ima ranjena pljuča in jetra in je malo upanja, da bi okrevala. Truplo pokojne so prepeljali v mrtvašnico, kjer bo obducirano.
Nemci proti angleškim paroplovnim družbam
London, V? avgusta, g. Kakor poročajo »Times«, so angleške paroplovne družbe od svojih agentur v Nemčiji zahtevale poročila o ukrepih nemških deviznih uradov. Odredbe nemških oblasti bodo namreč prisilile angleške in druge inozemske paroplovne družbe, da zaprejo svoja zastopstva v Nemčiji. Po informacijah imenovanega lista se bodo angleške paroplovne družbe obrnile na angleško vlado, od katere bodo zahtevale retorzijske ukrepe, ako se bo inozemskim paroplovnim druž-j bam dejansko onemogočilo delovanie v \ Nemčiji.
Umik pred Švico
Bern,  12.  avgusta AA.    V tukajisnjih I nemških krogih izjavljajo, da je bila pre. i   iskava, ki jo je izvršila »kupina nacional-1 nU socialistov  na  švicarskih tleh blizu Augsta v okolici Basla, samovoljno delo podrejenega nacionalno socialističnega voditelja. Nemški krogi ta incident odločno obsojajo in izjavljajo, da so oblasti uvedle strogo preiskavo in da bodo krivci kaznovani. Nemški poslanik v Bernu je izrazil svetnemu svetu obžalovanje nemške vlade.
Planine so zahtevale novo žrtev
Na strmi steni Tičarice se je smrtno ponesrečil elektro tehnik Dušan Gorup iz Maribora
Ljubljana, 14. avgusta. Triglavsko pogorje je v kratki dobi 14 dni zahtevalo že tretjo žrtev. Za mladim Grebencem, ki se je nbil na Tominškovi poti, in dijakom Lečnikom iz Celja, ki je strmoglavil s severne stene škrlatice, ei je smrt izbrala za tretujo žrtev 26-letnega akademika Dušana Goru.p a, ki se Je v soboto .popoldne smrtno ponesrečil pod Ti-čarioo nad dolino Sedmih jezer.
Vee teden je bil Dušan v Julijskih Alpah. Iz Planice je napravil tmro oaz Ja_ lovec in Špik, plezal je čez stnmo Martu-ljakovo in škrlatlčino steno ter ee ustavil v petek zvečer v koči pri Trigilavteldn jezerih, kjer je tudi prenočil. V soboto zjutraj je izpred koče odrinil na Tičarico. Tičairica ni nevarna tura, razen nje severne stene, ki je tudi precej stnma. Goruro je odšel z neko svojo prijateljico z namenom, da si natnga planik, ki so tam zelo bujne. Po drugi verziji je baje hotel preplezati nevarno in strmo smer v steni, ki jo je šele minule dni srečno preplezal dr. Miha Potočnik.
MHadi turist gotovo ni slutil, da bo to njegova zadnja tura. Ko sta bila s spremljevalko na Tičatrici,   je hotel Gorup na eksponiran kraj, kjer je videl iprav lepe (planike. Pri plezanju se mu je pa menda odtrgala skala in strmoglavil je kakih 40 m globoko. Okrog 11. so številni  turisti  pred kočo pri   Trigdavskih jezerih nenadoma  začruli krike in videli, da pada tudi kamenje   s   hriba, čuli so tudi kfldce na pomoč. Takoj so odnitell iz koče  štirje  mfladi turisti z  nosUoico   ter kanalu našit na produ pod Tičarico  neaavestnega in po dbraaBU voega pobitega Dušane Oorupa Naglo so ga prenesli pred kooo,   kjer mu je prof. in   dekan   tehnične fakultete   tna.   dr. Alozij KraL ki Je bil tmdi očividec brade nesreče, iz-pral  rane  ter   mm jih oenaftil s aakohoiom In jodom Toda ves tiru re_ Sevalcev In  turistov je bil  zaman,  kajti mladi DuSan je okrog 1. izdihniti, Š© predno je prispel na pomoč dr. Rebernlk te Celja, k!  je bil na poti proti koči ter ga je netado nemndoma obvestil o nesreči
Truplo ponesrečenega Gorup a so prenesli včeraj zjutraj ob 4. izpred koče čez Ovčarijo in Planino pri jezerih v Srednjo vas pri Bohinju, krjer so ga položili v mrtvašnico. O nesreči so bili obveščeni tudi pokojnikovi sorodniki, ki so že včeraj prispeli v Srednjo vas.
Pokojni Dušan Gorup je študiral elektrotehniko na ljubljanski univerzi, bil je izredno nadarjen in sposoben dijak. Poleg roditeljev, številnih znancev in prijateljev ga bosta teftko pogrešala tudi Ljubljanski Sokol in pa Sokol Maribor matica, katerih član je bil pokojni Dušan.
Bil je dolga leta zvest član ln eden najboljših telovadcev mariborskega Sokola, ko se je pa vpisal na ljubljansko univerzo, pa član Ljubljanskega Sokola. Pri mariborskem Sokolu je bil v odlični vrsti, ki si je priborila prvenstvo SKJ v odbojki, svoje telovadno znanje je pa pri Ljubljanskem Sokolu tako izpopolnil, da je bil resen kandidat za mednarodno vrsto, ki poj-de prihodnje leto na mednarodna tekmovanja v Budimpešto. Poleg tega je Dušana dičila Izredna ljubeznivost in družabnost, ljubili so ga vsi, ki so ga poznali.
Davi ob 8. zjutraj se je vršil v Srednji vasi pogreb tragično preminulega Studenta elektrotehnike Dušana Goru pa. Na zadnji poti so ga spremili številni znanci in prijatelji, pogreba so se pa udeležili tudi vojaki in oficirji I. planinskega pešpolka, ki je stacioniran v Bohinju. Krsto mladega planinca so vso zasuli s svežim planinskim cvetjem, rododendronom, encijanom in planikami, ki jih je pokojni tako ljubil vse življenje in zaradi katerih je moral v prezgodnji grob. Naj mirno sniva pod gorskimi velikani in očakom Triglavom!
&t*cyrt
— Tenie: nogomet. V soboto zvečer se je vršila   tetama med   tenisači    in >OJ<l brys< Ilirije, ki je izpadla v razmerju 5:1 B. 5:4 za >stare«, ki so bili pa malo >po mlajeni« in so vzeli vso zadevo malo pre več zares.    Tanisačem   je manjkalo tudi dvoje siL med temi Markovič, ki bi gotovo kot vodja napada vplival na rezultat Obeta se pa zopet novo srečanje: tenis: pdavači, in sicer na suhem!  Potem se pa bodo   z raoketi   spustili   nad rapirče in sablje, tako, da je upanje, da bodo tenisači konec sezone že v zadovoljivi formi.
Pri slabi prebavi, slabokrvnosti, sfruj-šandu, bledici, obolelosti žlez, izpuščanju na koži, tvorih uraivnava >Franz Josefova« voda izborno toli važno delovande črevesja.
Pridobitnih panog je na izbiro
Kako se znajo maU podjetni ljudje boriti za vsakdanji kruhek
LJubljana,  14. avgusta.
V anisdib imamo res moderne pridobitne ipanocre, med katere so nekaj časa spadali' tndi konikiurzi, toda o njih ni aktualno govoriti v počitniški sezoni. Zdaj ljudje uživajo sadove svoje podjetnosti in silnega truda, česar jim vendar ne smemo greniti.
Nekateri so pa tako podjetni, da nikdar ne počivajo in da so posebno agilni baš z-laj. Ti seveda ne Ibodo nikdar hodili na počitnice. Sp-Ioh je zadeva s počitnicami takšna, da mora počivati tisti, ki je vajen počiv&nrja in kS nui hasni. Nikar ne mislite, da hočemo govoriti o kakšnem prijetnem poklicu, ki bi lahko navidušil tiste, ki zadnje čase izbirajo najrazličnejše pridobitne panoge, da bi jim ne bilo treba biti na večnih počitnicah.
Dan za dnem se tihotapijo okrog 10 let in še mladci fantiči na teraso pod tro-mostjem, kamor mečedo cvetličarji cvetje po tržnih urah. Otroci izberejto cvetje in narede majhne šopke, nakar krenejo na kupčijsfeo pot. Skoraj vedno se ogflase v manjših hotelih, kjer stopijo pogumno pred goste. Lepe nageltftne prodajajo ime-nitnejšim gostom kar po dva dinarja komad.* Na trgni seveda lahko dobiš za to ceno skorad za koš cvetja, toda, če hočeš kaj zashižiti, ne smeš biti tako pasiven kot so kmečki otroci, ki prodajajo dopoldne na tmgiu cvetje. Maji mestni cvetličarji so pa še bolj iznajdljivi.
Nedavno se je dolgočasil gospod v trgovini. Kupčija zadnde čase noče in noče več cveteti ln ljudje morajo živeti hočež nočeš od izgube ter se dolgočasiti. Kdove, na kaj lepega je mislil gospod v trgovini, ko je prišel mali cvetličar, toda nič kaj prijazno ga ni sprejel. — Nič ne namera, vam kupiti! je zagodrmdal še preden je fant odprl usta. — Saj nič ne prodajam! Tale nagelj ml je dala lepa gospodična za vas. Rekla je, naj vas pozdravim.
Gospodu se je na mah posladkal obraz. Kar iztrgal je nagelj iz fantovih rok in ga začel vohati, da je fant kar strmel, misleč na Ljubljanico, kjer je ležala mila cvetka, — Kakšna pa de tista gospodična in ali jo poznaš? je začel poizvedovati gospod z velikim zanimanjem--Ne poznam
je, danes sem jo prvič videl Velika je, večja od mene. Lase ima pobarvane m strašno je >nobk.
Gospodu seveda ni kazalo drugega, kot da je posegel v suho blagajno ter dal fantu dva dinarja, da bo mu še prinesel šopek od ljubeznjive dame.
Ko so kupčijski posli srečno opravljeni, se fantiči sestanejo in porazgovore o fcupčijskih uspehih. Bahado se drug drugemu, kar jih je še bolj podžigalo, da se skušajo drug dan še bolj, kdo bo več izkutpil.
Nekateri si pa služijo s kupčijskimi posli bolj trd kruh. Letos je prišlo v modo, da prodajajo po ulicah sad:'e. Spomladi so začeli najprej prodajati pomaranče, 7>ozmeje pa tudi drugo sadje. Nekateri so ponujali tiho in ponižno sadje po parkih in tu in tam so si upali tudi v hiše. Dru-si so pa podjetnejši. Kriče še bolj kot so včasih jesiha.^i, da se morajo predramiti najoolj zaspani meščani. Nekateri priibe-že na cesto v strahu, ker mislijo da gori ali da se podira Ljubljana. Prodajalec jih -»a kmalu potolaži ter jim vljudno nudi na poskušnjo obtolčene hruške. Seveda, vupci so redki, toda ljudje so tako prestrašeni, da ne vedo, kaj delajo In preden
se zavejo, so že obloženi s sadjem, prodajalec pa krene z vozičkom naprej ter rjove kot jerihovska trobenta. Nihče ni varen pred njimi. Kjer ljudje vseeno ne slišijo, jih naskočijo prodajalci tudi v hišah. Ko je prodajalec v stanovanju ali lokalu, se ga ne moreš odkrižati, dokler te ne pretenta. Toda prodajalci še niso bogati, zato tudi ne nevarni. Pustimo jih, da se udejstvujejo po mili volji, saj je itak trgovina omejena na vseh koncih in krajih, da sploh ne m-oremo več govoriti o svobodni trgovini!
Ljudje se zadnje čase tudi čedalje bolj pritožujejo nad prelepim pridobitnim poklicem, beraštvom. Tudi beraštvo spada med nekakšne kupčijske posle ter bi se naj tudi tu uveljavilo načelo svobodne trgovine. Nikar ne govorite, da je to načelo v krizi! živela svobodna trgovina!
Živel je njega dni berač. Bil je slep. Na prsih je nosil nekakšno krošnjo iz kar. tona z napisom: Darujte prostovoljno! — Nihče torej ni bil prisiljen dajati miloščine in se je povsem uveljavljalo načelo svobodne trgovine, odnosno beraštva. Berač ni nikogar izrabljal in ne nadlegoval. Pač je pa bilo poleg onega napisa še napisano, da je slep. Vzbujal je sočutje. Toda kruh ei je skižil tudi drugače na pošten načm. Izdeloval je vetrnice iz papirja, ki so jih mamice precej ikiupovale otročič-kom. Ne mislimo » tem namigavati, da IzdeJovalec ni bil obdavčen, čeprav Je slep. Brez časopisja dandanes ne morejo živeti niti sleipci. Ko ni kupcev, možak sede v parku v zatišdu ter se bavi e, svetovno politiko. Črna očala dvigne, da m« oči bolje služijo. Toda, ali je biti slep že tudi obrt? Zaščitena obrt, da se mora obrtnik vsak čas izkazati vsemu svetu na ldubo s patentom, da je res slep? V tem pogledu menda še ne moremo govoriti o nelojalni konkurenci, zato naj nihče ne obsoja slepca diletanta. Saj bi niti ne govorili o teh malih podjetnih Ijndeh, ki se tako pogumno bore za Idnbi kruhek, toda saj veste, da ni aktualno razpravljati o drugih pridobitnih panogah.
Zahteve emigrantov
Resolucija velikega emigrantskega tabora v Črnomlja
Na velikem emigrantskem taboru v Črnomlju dne 6. avgusta 1933 zbrani emigranti iz Julijske krajine in rodoljubno prebivalstvo iz Bele Krajine z ogorčenjem obsojamo nekulturno in barbarsko postopanje fašistov z našimi brati v Julijski Krajini, katerim so odvzeli in uničili vse nacionalne, kulturne »prosvetne, gospodarske in socialne ustanove, gazeč jim vse najprirodnejše človečanske pravice. Pozivamo vso svetovno javnost, da nastopi proti temu kulturnemu zločinu, ki se vrši javno in neovirano v srcu Evrope, da ga v interesu kulture in civilizacije onemogoči, ker sicer vsa ta javnost nosi moralno soodgovornost za tako stanje, ki po tz-kljuČno fasistovski krivdi krije v sebi stalno nevarnost za mar in korektno sožitje jugoslovanske in italijanske rase v srednji Evropi.
Izražamo svojim bratom onstran Snežnika svojo bratsko ljubezen in zvestobo ter neomajno solidarnost v njihovi borbi
Sroti tujčevemu nasilju za pravico in svo-odo naše zemlje do končne zmage.
SARGOV
kalodont
Ugotavljamo, da so bili vsi dosedanji poskusi zbližanja in ureditve prijateljskih odnošajev med Jugoslavijo in Italijo kratkotrajni in brezuspešni, ker so šli mero-dajni molče preko trpljenja in krivic nad našim narodom v Julijski Krajini. Zato opozarjamo z ozirom na vesti, da se ima skleniti neke vrste »jadranski pakt«, da do dejanskega, odkritosrčnega in pred vsem trajnega miru in prijateljskega sožitja med obema državama ne more priti, ako Italija ne preneha z nasiljem proti slovanskemu prebivalstvu Julijske Krajine, ako mu ne popravi vseh storjenih krivic in vrne vseh odvzetih pravic ter da mednarodne garancije za resnično neovirano in nemoteno svobodo življenja naših narodnih množic v Julijski Krajini.
Znamke JS
Ljubljana, 14. avgusta. Na kratko smo ob priliki poročil o Jadranskem dnevu že omenili znamke, ki jih je izdala JS, da z dohodki zanje okrepi svoj socialni fond, ki na i omogoči naši mladini letovanje v velikem lastnem domu na Jadranu. Že na jadranskem dnevu je občinstvo pokupilo prav mnogo teh znamk zato, da podpre JS, a gotovo tudi zato, ker so znamke v resnici krasne in tako lepe, da jih lahko prištevamo med ma!e umetnine.
a STR ATA'
1
SOPARA
Na žalost smo pa že večkrat imeli tudi priliko pritoževati se zaradi poštnih znamk in  pred  kratkim   tudi  zaradi  dopisnic, ki jih je poštna uprava izdala s slikami krajev   za propagando lepote   teh krajev in sploh za pospeševanje   tujskega prometa. Kdorkoli lista    po filatelističnem albumu, občuduje  prekrasne    umetniško izdelane znamke različnih držav, pred vsem pa naše sosede Avstrije in tudi Italije, Madžarske. Rumunije, Grške ter celo Bolgarije in Albanije, toda le pri naših poštnih znamkah je globoko razočaran, ker se njih izvedba in estetska stran niti od daleč ne moreta meriti z znamkami naših sosedov. Prav  vse  države sveta    smatrajo poštno znamko  za važen  faktor državnega ugleda, saj sto in stomilijonske naklade teh malih sličic razširjajo po vsem svetu dokaze, kaj dotična država zmore v umetnostnem in tehniškem oziru. Seveda je pa popolnoma jasno, da filatelisti lepe znamke tudi raje kupujejo   in   tako prav znatno pripomorejo državam, ki se zavedajo pomena znamk, do ogromnih dobičkov. Zaradi filatelije skoraj vse države špekulirajo z znamkami in izdajajo vedno nove in čim lepše edicije, ker za sličice, ki države skoraj   nič ne stanejo,   dobe milijonske vsote. Nasprotno je pa naša država izdala več serij poštnih znamk, n. pr. serijo ob veslaških tekmah, ki so državi v največjo sramoto. Enako je tudi z že omenjenimi razglednicami in tudi s sedanjimi poštnimi znamkami ne more biti nihče zadovoljen. Na eni strani imamo Meštrovića in Plečnika,   torej   umetnike   svetovnega slovesa, imamo   tudi sijajno razvito   tiskarsko in repruduktivno tehniko, le naše znamke so take, kakor bi umetnikov in novodobnega tiskarstva sploh   ne   poznali.   Končno je pred kratkim poštna uprava razpisala natečaj   za nove znamke   za zračno pošto, vendar pa nimamo nikjer garancij, da bo razsodišče izbralo   dobre osnutke, ker ne vemo, kdo bo v razsodišču. Že sam razpis natečaja šepa v tem, ker je velikost znamK predpisana in nameravana v velikosti sedanjih znamk. Za sliko mesta ali pokrajine z avijonom   in z napisi je ta velikost gotovo premajhna, a je za silo izvedljiva tudi tehnično, vendar bi pa pri gledanju takih minijaturnih sličic morali rabiti povečevalno steklo.
Kakšne znamke bi naša država lahko imela, je dokazala Delniška tiskarna v Ljubljani, ki je JS preskrbela znamke. Znamka je popolnoma v slogu poštnih znamk — tudi znamke imajo svoj stil — ter je v vseh ozirih vzorna, da se lahko meri z najbolj umetniškimi znamkami tujih držav. Vsebinsko prikupni in dekorativno odlično vravnovešeni osnutek svojega inženjerja arhitekta Serajnika, ki je splošno priznan kot eden naših najboljših dekorativnih umetnikov, je Delniška tiskarna v kombiniranem bakrotisku iz vdol-oenine v živahno modri kobaltovi barvi v resnici tako sijajno reproducirala, da je ustvarila prvovrstno grafično umetnino, ki dela čast vsemu tiskarstvu in tudi vsej kulturni države. Delniški tiskarni se je posrečilo s kombiniranim bakrotiskom doseči dva tona risbe, da se amblem JS prav krepko odraža od slike ljubkega dečka, igrajočega se z barčico na Jadranu. Zaradi mirne kompozicije in zaradi živahne barve, ki pa nikakor ni kričeča, temveč samo intenzivna, znamka dosega tudi svoj pravi namen, namreč reklamni in propagandni namen plakata. JS čestitamo k tem znamkam in ji želimo največjega uspeha z njimi, še radostneje pa čestitamo Delniški tiskarni in njeni tehniški in umetnost-
ni višini, da nam je ustvarila znamko, ki naj bo vzor državni markarnici pri bodočih emisijah poštnih znamk. Če pa državna markarnica nima tehniških priprav za tako odličen tisk, naj se pa poštna uprava obrne v Ljubljano, kjer so bile takoj po prevratu tiskane tudi še sedaj najlepše, namreč slovenske znamke. A. G.
Raje je pri možu.
Star zakonski mož: »Ah, kako lepo je danes zunaj! Kaj misliš, draga Evla-lija, ali bi ne šla v živalski vrt pogledat živali?«
Zaspana žena: »Ah ne, dragi mož, raje ostanem doma pri tebi.«
Debeli in suhi za trboveljske revčke
Zanimiva nogometna tekma v Črnomlju, ki njen izid nI znan
Črnomelj, 13. avgusta.
V Ljubljani so za trboveljske reveže igrali nogomet novinarji in oficirji, igrali ga še bodo policijski stražniki in finan-carji in kdove kdo še vse. Pri nas novinarjev nimamo, oficirjev tudi ne, razen v rezervi, stražnika sta dva in imata vse druge dolžnosti, kakor nogometne, financar-jev pa je premalo (četudi večkrat menijo, da jih je celo preveč). Pa Ornomeljci, četudi sami nič kaj bogati, kakopak vseeno niso hoteli zaostajati za Ljubljano in so tuhtali, kaj in kako bi priredili, da bo smeha na koše in par dinarjev za uboge Trboveljčane.
Zadeli so pravo. Kljub krizi namreč imamo še vseeno v našem lepem mestecu precej debeluharjev, ki bi jim ne škodilo malo gimnastike. Pa so se odločili ti naši debeluhi, da bodo s suhimi priredili nogometno tekmo za srečo junaško in male Trboveljčane. Menda so žc pred tekmo trenirali eni in drugi, ker so bili med njimi za nogomet prav tako sposobni ljudje, kakor takrat v Ljubljani med novinarji in oficirji. Predvsem pa so seveda hoteli ugotoviti, če bo tekma upravičena pod naslovom debeluhov in suhih, pa so se jadr-no stehtali. Ne seveda posamezno, kajti i tako osramotili uboge svoje nasprotnike, nego kar vse moštvo skupaj. Razlike v teži žive vage med temi našimi imenitnimi nasprotniki ni bilo nič manj kakor bGO kg, razlika med težo najtežjega in najlažjega igralca pa je bila le 78 kg, kajti ne tehta naš Lojko več kot 32, naš dični Just pa ne manj kot 110 kg.
V moštvo debelih so se prijavili sami asi našega mesta, med katerimi naj omenimo gg. dr. Borisa Maieriča, Vinka Leit-geba, ki se bori že s 75. letom. dr. Ivana Malneriča,    Ivana    Gazvoda,    mr. Spira
Vrankovića, Doreta Setino. Lojzka letino, Justa Martelanca, Kunca Franca in dr., med suhimi južinami pa so se odlikovali s svojimi izrazitimi rebri gg. Dali Vran-kovič - Pajek, Danilo Daneu, Stanko Pren-čič, Franc Einisedler, Vinko Tancar, Košuta Emil, Alojz Paulin - Lojko. Bela Steiner in seveda še nekateri v aktivi in rezervi, ker sta si ljuta nasprotnika pripravila tudi rezerve za vsak slučaj kakopak Ni lahko v potu svojega obraza brcati to hentano žogo.
Tekma sama je bila nekaj izrednega. Suhci so bili bojevitejši. ker debeli pač povsod na svetu ljubijo bolj mir, kakor borbo. Vendar pa si debeli niso pustili priti do živega. Ho ho, so dejali, kaj bi suhci Tako pa ne gre in so zagnali svojih 100 kg proti žogi, da jo spravijo, pogubo in sramoto, proč od svojega gola. Pa je bilo še drugih zanimivih zadev. Nekajkrat namreč so debeli izgubili iz evidence žogo, da so jih morali drugi opozoriti na njen položaj pod njihovimi nogami. Oblina prijaznega trebuščka je namreč zaprla pogled do nog. Pa je potem le šlo naprej do končne zmage, ki je bila odločena v korist — trboveljskih otrok. Rezultat namreč prav tako ni znan, kakor ni bil znan niti pri novinarjih in oficirjih. Pa Je tako tudi prav in pošteno, kajti ga ni vzroka, da bi naši vrli Crnomeljci zaostajali za gospodo iz Ljubljane.
Tekmo je priredil SK Belokrajina pod okriljem tukajšnje organizacije Rdečega križa, pa bo zato čisti dobiček še večji. Pred tekmo so nastopili juniorji A in B domačega Belokrajine,    istega dne pa
so ob treh popoldne nastopili člani tega kluba v Metliki proti metliškemu SiK Triglavu.
Vprizoritev „Slehe?nika" v Kamniku
Kamničani so pokazali, da so kos tuđi tako težki nalogi. - Obisk je trii
zelo dober
Ljubljana, 14. avgusta.
Nemalo sem bil presenečen, ko mi je pred dobrim mesecem dejal prijatelj Golob, da pripravljajo v Kamniku »Slehernika«, ki ga bodo igrali na prostem pred župno cerkvijo na Šutni. Marljive roke so bile na delu, vsi so se zavzeli z ljubeznijo za stvar in — uspelo jim je. Pred župno cerkvijo se je zbralo mnogo občinstva, predstava na prostem in to pred cerkvijo je bilo dovolj vabljivo za staro in mlado in tako je bil poset zelo dober.
Deset minut pred 9. so se oglasile fanfare in opozarjale na začetek misterija življenja in smrti Slehernika.
Glasnik (S. Pogačnik) je povedal uvodne besede lepo in čisto in začeli so!
Naj navedem posamezne nosilce vlo«.
Režiser in Slehernik je bil Johi Golob, ki je v tej ogromni in težki vlogi prekosil vse svoje dosedanje kreacije. Vloga »Slehernika« je težka in zahteva od poklicnega igralca vseh odličnih kvalitet. Zato moramo diletantu, ljubitelju gledališča, izreči še posebno priznanje, ker se je v vlogo zelo poglobil in jo podal po svoji najboljši moči in z veliko voljo
Glas gospoda Boga ni odgovarjal, mnogo boljša je bila Smrt, dasiravno je bilo neizrabljenih mnogo momentov, ki podčr-tavajo to vlogo.
Slehernikovo mati je predstavljala gdč. Urška Prohinarjeva, težko vlogo je ponekje pogodila prav zadovoljivo.
Slehernikov družabnik je bil učitelj Golob. Odlikuje ga lepa, čista izgovorjava, želel bi mu pa malo več topline... V kostumu in maski odličen, prav tako tudi v igri.
Ljubica je bila gdč. Manca Stergarjeva. Ako rečem, da bi težko našel primerno namestnico za to vlogo, je dovolj. Manca Je bila res blesteča ljubica s finim nastopom in v krasni toaleti, igralsko je pa zelo uspela. Izgovarjava ji je bila jasna in čista in zasluži za svoj nastop splošno priznanje.
Dela, Vera in Mamon so tri težke vloge. Dela je predstavljala gdč. Cevčeva, Vero pa gdč. Verdnikova. Izmed obeh je prednjačila Cevčeva, ki ma lepo prednaša-nje in dober igralski talent. Mamon je bil Stane Pogačnik. Da ni bilo njega, bi si težko predstavil primeren nadomestek. Hvaležno a silno težko vlogo Mamona je podal tako odlično, prepričevalno in brez pretiravanja, da je v igralskem oziru pred-njačil vsem nastopajočim. Bila je tudi najboljša scena vsega večera ona med Mamo-nom in Slehernikom in je tudi nemalo zasluga Pogačnika, da se je Slehernik nroti koncu igralsko znatno razgibal. Odlična maska, zlasti pa brezhibno prednašanje brez patosa, je pripomoglo Pogačniku do velikega uspeha in splošnega priznanja.
Dtižnik g. Kreka je bil kar dober, nečaka sta bila Bervar in Rihar. Slednji je imel posrečeno masko, tudi igral je dobro. Ubogega soseda je predstavljal Nardin zelo umerjeno, manjši vlogi sta imela Zora Logarjeva kot Dolžnikova žena in Klemen-čič kot oskrbnik.
Gostje, spremstvo in muzikantje so se lepo uveljavili, prav dobra je bila baklada z godbo. Sploh so scenično zelo uspeli, vse je funkcioniralo kot mora biti v pravem teatru. Mojster Pohlin, kamniški ro-
jak, je pokazal, da se tudi z malo aparaturo more doseči lepe efekte.
Pov rnem se nazaj k Sleherniku — Golobu, čigar vloga je izmed vseh najtežja, pa tudi največja. Največ uspeha je imel od nastopa z Mamonom. Bilo je kot da bi ga nekaj poživilo, prvotno se je zdelo, da se je sam pri sebi preveč v skrbeh — za ostale igralce. Manjkalo mu je neke gotove sigurnosti, ko sO pa prešle najopas-nejše scene z maso nastopajočih, se je očividno oddahnil in se razigral. Ni čuda, saj je bil drzen poizkus pričeti s Slehernikom, kjer je za diletante s skromnimi tehničnimi pripomočki in malim kadrom povprečnih igralcev uspeh zelo dvomljiv! Ako se je Golobu posrečilo predstaviti se javnosti z »Slehernikom« z uspehom včerajšnjega dne, je to dokaz, da so se prav vsi popri-jeli z ljubeznijo stvari, ker le ob največji požrtvovalnosti vseh se je lahko pričakoval včerajšnji uspeh.
Konec misterija naj bi bil v cerkvi vsaj za polovico krajši, ker je dejanje v cerkvi vidno le delu gledalcev, ki imajo sedeže nasproti glavnega cerkvenega vhoda, vsi ostali pa čujejo samo godbo in tako je bil globok vtis, ki naj jja zapušča igra ob koncu — precej zmanjšan.
Golobu, Pogančiku, Stergarjevi, Cevče-vi, učiteiju Golobu in vsem ostalim igralcem vse priznanje — zopet je v Kamniku uspela — z združenimi močmi — igra. na katero so lahko ponosni. Nič manjša zasluga pa gre vsem onim, ki se jih na odru ni videlo, ki so pa v nemali meri pripomogli k uspehu. Vsi ti zakulisni delavci so skrbeli, da je šlo vse gladko od rok in da je v režijskem pogledu vse zadovoljevalo. Prav lepo se je tudi ujemalo zvonenje z Zal, zvoniti je pričelo točno za iztočnico. Iz hiš nasproti cerkve so razsvetljevali po-zornico veliki žarometi. Svetlobni efekti so bili odlični.
»Slehernika« so priredili združeni igralci, pevci, godbeniki in so pokazali, da je v slogi moč! Pevske točke je vodil g. Ce-rer, godbene pa g. Ulman, sodelovali so pevci iz Kamnika in okolice, iz Ljubljane pa tudi del orkestra voj. godbe.
Scenično bi se zadeva ne dala dosti bolje opremiti, oder je bil hudo nizek, povišati se ga pa ni dalo, ker je stopnišče v cerkev nizko. V pogledu garderobe fe bilo vse kar najbolj vestno pripravljeno, obleke so bile lepe, najdragocenejša je bila pač ona Mance Stergarjeve, ki jo je pa tudi znala nositi.
Jutri zvečer bodo igro ponovili in ker se ves dobiček razdeli za razne dobrodelne namene, je gotovo, da bo zopet vse polno gledalcev. Rajko Kos.
Posledic obdaritve.
— Kaj si dal svoji družini za božič?
— Zena je dobila radioaparat, starejši sin trompeto, hči gosli, mlajši sin pa boben.
— In kaj si dobil ti?
— Odpoved stanovanja.
Bogataš na potovanja.
— Letos sem bil v Pompe jih.
— Ali ti je ugajalo tam?
— Zelo, samo zdi se mi, da bi morali mesto temeljito modernizirati.
Dnevne vesti
— ljubljanski študentje v Kra^ujercu. Včeraj popoldne so prispeli na ljubljanskem vseučilišču Študirajoči študentje iz Trata, Istve in Gorice v Kragnjsvac, kjer so bili prisrčno sprejeti. Za sprejem je bil določen poseben odbor Narodne Odbrane in študentov, ki se je obrnil na prebivalstvo s pozivom, naj goste čim prisrčnejSe sprejme. Peron je bil poln občinstva. Zastopana so bila vsa društva. Po navdušenem sprejemu so odšli gostje v povorki pred spomenik padlih šumadijcev, kjer so položili venec. Zvečer jim je pa priredila občina banket, kateremu je sledil koncert. Iz Kragujevca so odšli naši študentje na Oplenac, da polože venec na grob kralja Petra.
— Proti nočnemu delu v pekarnah. Deputacija predstavnikov pekovskih delavskih organizacij iz vse države je izročila v soboto ministru socijalne politike in narodnega zdravja ter trgovinskemu ministru spomenico o nočnem delu v pekarnah. V spomenici je obrazložen položaj pekovskih delavcev in vajencev, ki je zelo težak. Spomenica obravnava problem nočnega dela v pekarnah na način, kakor je urejeno v 28 evropskih državah in kakor bi moralo biti urejeno tudi pri nas. Pričakovati je, da bo nočno delo po pekarnah tudi pri nas prepovedano.
— I. higijenska razstava v Beogradu. V
soboto, 19. t. m., bo v Beogradu svečano otvorjena I. higijenska razstava pod pokroviteljstvom kralja Aleksandra. Razstavo priredi jugoslovensko društvo za zaščito narodnega zdravja.
_ Zračni promet Ljubi Jana-Zagreb. V
nedeljo bomo imeli v Ljubljani velik praznik, otvorjen bo aerodrom in s tem bo Ljubljana šele prav stopila v krog modernih mest. Obenem z otvoritvijo aerodroma bo otvorjen tudi zračni promet na progi Zagreb-Liubijana. Iz Zagreba bodo odhajali avijoni ob 16.40 in prihajali v Ljubljano ob 17.30, iz Ljubljane bodo odhajali ob 7. zjutraj in prihajali v Zagreb ob 7.50. Okrog- 10. bodo pa. imeli potniki zvezo s Beogradom .
— Kongres Zveze organizacij ushižbon-cev mestnih In kmečkih občin. V Zagrebu je bil sklican kongres Zveze organizacij uslužbencev mestnih in kmečkih občin, obenem se bo pa vršila proslava lOletnice društva mestnih uslužbencev v Zagrebu. V soboto zvečer so je pričel kongres s sejo upravnega in nadzornega odbora, včeraj se je pa nadaljeval e konferenco delegatov. Konferenco je otvoril namestu obolelega predsednika g. Frana Govekarja iz Ljubljane podpredsednik g. Srečkovič. Konstituirane so bile poedine sekcije. Sekcijo za kandidacijski odbor vodi magistra tni direktor iz Ljubljane g. Fran Jan-čigaj. Davi so začele poslovati sekcije.
— O Otonu Župančiču prlobčujejo sobotne >Lidove Novinv« izpod peresa gosp. Rajmunda Habfine pod naslovom *Sloven-ski pesnik življenja« daljši Članek, ki se v njem avtor najprej dotakne naše poezije na splošno, potem pa govori o delih Otona Župančiča in njihovemu pomenu za našo kulturo.
— Razpisana sodna služba. Razpisan je natečaj za mesto sodnika pri sreskem sodišču pri Sv. Lenartu. Prošnje je treba vložiti do 25. t. m.
— Prepovedane publikacije. Notranje ministrstvo je prepovedalo uvažati in Širiti v naM državi v Baslu izhajajoči list >Hrvatski put«, v Bruslju izhajajoči list > Sloga«, v Zagrebu izhajajočo publikacijo >Katoliški list« z dne S. t. m. in v Zagrebu izhajajoči tednik >Glas nove generacije« % dne 6. t. m.
— Konkurzi, prisilne poravnave in posredovalna postopanja. Društvo industrij-cev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za dobo od 1. do 10. avgusta tole statistiko (številke v oklepaju se nanašajo na isto dobo pretečenega leta): Otvor jeni konkuT-zi: v dravski banovini 1 (4), v savski banovini 1 (1), v vrbaski — (1), v moravski
— (1), v vardarski 2 (1), Beograd, Zemun, Pančevo 1 (2). — Orvorjene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini 1 (12) v savski — (11), v vrbaski — (2), v primorski — (3), v drinski — (4), v zetski — (1), v dunavski — (2), v moravski 1 (1), Beograd, Zemun, Pančevo — (2).
— Otvorjena posredovalna postopanja, kolikor jih je bik) društvu javljenih: v savski banovini 24, v vrbaski 1, v primorski 1. v zetski 3, v dunavski 1, v moravski 1, v vardarski 2, Beograd, Zemun, Pančevo 2. — Odpravljeni konkurzi:  v dravski banovini
— (3), v savski banovini 3 (1), v vrbaski
— (1), v drinski 2 (1), v zetski — (1), v dunavski 1 (2). — Odpravljene prisilne poravnave izven konkurza: v dravski banovini — (1), v savski banovini 4 (5), v vrbaski 2 (D, v primorski l (1), v dunavski 1 (7), Ber-drnd. Zcmun. Pančevo — (I).
— Mlekarska razstava na veleseimu. Na veleseimu od 2. do 11. sept. bodo sodelovale vse deluioče mlekarske zadruge v naši banovini. Ob tej priliki nam pokažejo razne vrste mlečnih izdelkov slike in nazorne mlekarske statistike. Mlekarske zadruge nastopijo na razstavi skupno pod naslovom: »Strokovna zveza mlekarskih zadrug«. Vodstvo mlekarske razstave in prodaja mlečnih izdelkov je dodeljena mlekarskemu odboru z referentom kr. banske uprave na čelu.
— Obrtništvo na Vrhniki. Dne 13. avgusta t. 1. si je vrhniško obrtništvo ustanovilo svojo podružnico društva jugoslo-venskih obrtnikov za dravsko banovino. Na ustanovnem občnem zboru se je k društvu priglasilo že 73 obrtnikov. Izvolili so si odhor. v katerem so kot predsednik g. Stanovnik Anton, krojaški mojster, nadalje kot odborniki šg. Petkovšek J., Koren J., Mikuž J.. Podlipec F., Faidiga F.. Zitko, Tišler. Grom. Buh, Fefer Frančiška, Nagode, Vintar. Malavačič, Cepon. Šušteršič in Rozman. Sprejeta je bila resolucija,^ ki zahteva znižanje obrestne mere. davčnih in socialnih dajatev, odpravo šušmarstva, volitev v okrožne odbore in zbornico, ter končno obrtno zastopstvo v občinski upravi. Zbor je posetil poleg obrtnikov iz Ljubljane, Logatca, Most. Borovnice, Polhovega gradca tudi vrhniški župan, ki je v svojem govoru želel društvu jugoslovanskih   obrtnikov    kar   največ uspehov pri
•ipravičenem izvajanju samostojnega gozdarskega programa.
— Velesejmske legitimacije za i nože m-vo. Za one, ki žele potovati na jesenski
bljanski velesejem od 2. do 11. septem-1 iz Avstrije ali preko Avstrije, naj na-"ain svojci, Irt žele poslati legitimacije - nikom ali znancem v inozemstvo, sa-. ,  pri oradu L j*rfjijonskega vklešejma v
Ljubljani. Te legitimacije vsebujejo tudi tako zvani »Zahlblatt«, ki je za potovanje v Avstriji potreben, dočim navadne legitimacije nimajo takega vložka
— Moške' pevske zbore obveščamo, da izidejo v prihodnjem zvezku >Zborov< 3 pesmi Danila Bučarja, In sicer >Tam, kjer pisana so polja«, »Pesem o trnovskem zvonu« (narodna) in >Angeljček moj« (narodna). Vse te so imele nenavaden uspeh na vsakem koncertu okteta ^Ljubljanskega Zvona« na Koroškem. Partitura bo stala 2 dinarja.
— Glasovanje občinstva na umetnostni razstavi »Madone slovenskih likovnih umetnikov« v Ljubljani. V okviru letošnjega jesenskega velesejma v Ljubljani bo prirejena tudi razstava umetnin, in sicer bodo razstavljene Madone slovenskih likovnih umetnikov, slike, kipi in grafike. Vsak obiskovalec te razstave prejme ob vhodu v razstavo glasovnico, s katero bo oddal svoj glas za umetnino, ki mu najbolj ugaja. Izbrane umetnine bodo potem nagrajene, in sicer po številčnem vrstnem redu dobljenih glasov takole: Umetnina z najvišjim Številom glasov 2.000 Din. sledeče pa z Din l.000, 500, 500. 500.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma jasno in toplo. Včeraj je v Mariboru, Zagrebu, Beogradu in Skop-Iju deževalo, drugod je bilo pa večinoma oblačno in precej hladno, v. soboto zvečer se je na severu in severozapadu pooblačilo, začelo se je močno bliskati, nekajkrat je zagrmelo, v ljubljanski kotlini je bilo nekaj kapelj dežja, tja doli proti Mariboru in Novemu mestu je pa moralo precej deževati, ker so se včeraj zjutraj dvignile od tod megle, zapihala je hladna burja in ozračje se je naenkrat močno ohladilo. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Ljubljani 24.6, v Mariboru 22.4, iz drugih krajev pa ni poročil o stanju temperature. Davi je kazal barometer v Ljubljani 767.8, temperatura je znašala 12.8.
— Težka nesreča na železnici. V Vrabcu se je pripetila včeraj popoldne težka nesreča. Iz samoborskega vlaka sta skočila 201etni ključavničarski pomočnik Ivan Grgec in njegov mlajši brat. Mlajšemu bratu se ni nič zgodilo, starejši je pa prišel pod kolesa, ki so mu zdrobila obe nogi pod koleni. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so mu morali takoj odreaati obe nogi.
— Neurje nad Karlovcem in okolico. Nad Karlovcem in okolico je divjalo v soboto ponoči silno neurje. Med 2. in 3. uro se je vlila med grmenjem in treskanjem huda ploha. Vihar je bil tako močan, da je ruval drevesa. Iz Plitvic proti Zagrebu je vozil ta čas avto, ki ga je vihar na mostu preko Rakovca prevrnil. Razbila so se okna in trije potniki so bili lažje ranjeni. Na večih krajih je udarila strela in zanetila požar.
— živega bi bili skoraj pokopali. Včeraj dopoldne bd bili v Velikem Bečkereku kmalu pokopali krojača Stevana šloserja živega, šloserja je mučila težka bolezen, morali so ga operirati in po operaciji so ga prenesli na dom. Včeraj se je njegovo stanje nenadoma poslabšalo in svojci so mislili, da je umrl. Prižgali so sveče in oblekli žalne obleke. Pred hdšo je prispel mrtvaški voz s krsto, ta čas se je pa Slo-ser zopet zavedel in je seveda debelo gledal, ko je opazil okrog sebe črno oblečene svojce.
— 27 otrok je zapustil. V neki vasi blizu Drniša je umrl v soboto kmet, ki je zapustil 27 otrok. Bil je dvakrat oženjen, prva žena je rodila 20 sinov, druga pa sedem hčerk. Vsi otroci so živi. Star je bil 54 let.
— Samomor ruskega emigranta. Včeraj dopoldne se je ustrelil v Beogradu slušatelj tehnike Fjodor Zdor, star 26 let. Pognal si je kroglo v usta in je obležal na mestu mrtev. Njegovi prijatelji pripovedujejo, da ga je mučilo hudo domotožje in to bo najbrž vzrok, da je šel v smrt.
— Preaelitvemo naznanilo. Cen j. občinstvo obveščamo, da ee je manufakturna trgovina Mara Ramovš, LJubljana, preselila iz Tavčarjeve ulice št. 2-1 sedaj na Sv. Petra c. 26 v prostore predenje fcvnđ-ke Marije Rogelj. 423-n
— Chrlstofov učni zavod, privatna trgovska šola, Ljubljana, Domobranska cesta 15. vpisuje dnevno. Zahtetajte prospekt. 391^n
Pri hemerovdalni bolezni, zagatenju, natrganih črevih, abscesih, sečnem pritisku, odebelelih jetrih, bolečinah v križu, 1 tesnobi v prsih, hudem srčnem utripanju, napadih omotice prinaša uporaba naravne »Franz Josefove« grenČice vedno prijetno olajšanje, često tudi popolno ozdravljenje. Strokovni zdravniki za notranje bolezni svetujejo v mnogih slučajih, da naj pijejo taki bolniki vsak dan zjutraj in zvečer pol čaše »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova« grenel ca se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in vseh špecerijskih trgovinah.
Iz Ljubljane
—Ij Dvigalni stolp postavljajo v Ljubljanici ob Sv. Petra nasipu. Ljudje opazujejo radovedni delo ter se zanimajo, kaj bo nastalo. Nekateri so nekaj slišali o AdamiČ-Lundrovem spomeniku, zato mislijo, da bo stal tam. Zadeva je pa mnogo manj imenitna. Materijal bodo vlačili iz Ljubljanice, da bodo nasipali ter zravnali obrežje. V lesenem stolpu bo dvigalo, najbrž na električen pogon. Zdaj že pripravljajo v strugi materija! za dviganje. — Druga dela v Ljubljanici zadnje čase zelo dobro napredujejo, čeprav je takšna vročina. V strugi | je vprav neznosna sopari ca, ki je ne more vzdržati, kdor ni vajen. Četudi ne dela. j Spodaj ne vleče niti sapica, blato puhti in solnce pripeka, da ti jemlje sapo. Kopači pa delajo marljivo, v akordu. Zlasti trdni so Dalmatinci, ki se hranijo najslabše — 8 čebulo in kruhom, za večerjo si pa še privoščijo malo slabega dalmatinca. In vendar nihče ne omaga. Vsi delajo kot Brezčutni stroji. Med njimi je tudi precej Slovencev, ki tudi znajo pljuniti v roke ter ne zaostajajo za Dalmatinci, a morajo se hraniti nekoliko bolje. Izjema so pa Prek-murci, ki so tudi izredno trdoživi in ki delajo pri samem kruhu kot črna živina. Priznati je treba, da je življenski standard naših delavcev na najnižji stopnji v Evropi. Zato tudi navadno ne tožijo. Kopači zaslužijo baje v akordu precej več kot bi na časovno mezdo. Dno je zbetontrano ie
do Pollakove tovarne, nad dve tretjini dolžine, poglobili bodo pa še okrog 300 m struge in zbetonirali dna. S tem delom bodo lahko gotovi do termina, do 20. septembra, če jih ne bo zadrževalo slabo vreme. Zadnje čase zbe toni rs jo povprečno po 13 metrov dolžine struge na dan. V delu, ki ga zdaj poglabljajo, je precej materijala, približno 3 m visoko, zato delo ne more ga zdaj poglabljajo, je precej materijala, približno 3 m visoko, zato delo ne more bolj napredovati.
—lj Ponedeljek in sobota sta bila danes na živilakem trgu. Trg je bil založen kot ob tržnih dneh in gospodinje so se precej zalagale z živili Jker je jutri zopet praznik. Pri cenah ni bilo opaziti ničesar posebnega. Mnogo je bilo dobrih hrušk, ki so jih prodajali no primerni ceni, po 4 do 4.50 Din kg. Sadja je čedalje več, čeprav letos ni tako bogata letina kot je bila lani. Kmetje pravijo, da bo malo poznih jabolk. Vendar pa lahko upamo, da bo naš trg dobro založen z njimi.
ZOBOZDRAVNIK
DR. JOŽE RANT
ne ordinira od 14. do 31~ avgusta t. L
8710
—lj Ljubljanico poglabljajo tudi v Mostah, in sicer pod sotočjem Ljubljanice in Gruberjevega prekopa, blizu meščanskega gasilskega doma. Delajo že skoraj 14 dni. Kot znano, so razdrli zagatno steno v Vodmatu, da bi se voda v spodnjem delu struge hitreje odtekala ter da bi ne zastajala v mestu, med cukramo in Kodelje-vim; toda z odstranitvijo stene ni bilo mnogo pomagano, voda se še vedno ni mogla odtekati dovolj hitro. Ovirala jo je še nižje skalnata, konglomeratna stena. Skalnati greben segt nrmližno 50 m v dolžini. Ko je visoka voda, teče seveda naglo ter se ne opazi, da bi jo oviralo neravno dno. Tudi zdaj, ko je voda precej nizka, ne sega greben iz nje, zato morajo delavci delati v vodi, ki jim sega skoraj do pasu. Skale razstreljujejo. Zanimivo je opazovati eksplozije, ki nudijo sliko, kot da se je razpočila v vodi mina. Kvišku pljuskne cel slap vode. Iz vode vrže tudi precej daleč kamenje. Naboje izolirajo s smolo, ker jih morajo vtakniti v vodo. Dela izvršuje Ljubljanska gradbena družba v režiji Terenske sekcije. S to poglobitvijo bo precej pomagano ter »e bo voda odtekala mnogo hitreje. Grebena so odstrelili približno 0.75 m globoko.
—lj Dva krasna filma v Elitnem kinu Matici. Samo še danes si lahko ogledate prelepo muzikalno komedijo »Svatbeno potovanje v treh« z Brigito Helm v glavni vlogi. Prijatelji lepih filmov, ki so videli ta film, so se z največjim navdušenjem izrazili o njegovi lepoti in se pri Um izvrstno zabavali. Brigita Helm, ki igra v filmu glavno vlogo poleg Karrweisa in Lannerja, je v svoji igri odlična in fascinira po svoji lepoti vsakega gledalca. Samo še danes torej lahko vidite to »nenaravno svatbeno potovanje v treh«, kajti jutri bo v Matici že nov spored, in sicer velefilm »Ljubimkanje« po istoimenskem Artur Schnitzlerjevem dramskem delu. »Ljubimkanje« je najnežnejša ljubavna pesnitev, balada o sreči in zli usodi dveh mladih src. Divno, prekrasno filmsko delo, ki globoko zajame resnično življenje. Predstavlja nam dvoje mtadih zaljubljenih src na višku sreče, v polnem razmahu bohotno cvetočega življenja in bolestno pretresljivo katastrofo istih dveh duš. Magda Schneider, Wolfganfi Liebe-neiner, Willy Eichberger in Paul JWW vsi podajejo pod izvrstno režijo M. Ophul-sa dokaze o najodiičnejših aposotmostih svojega umetniškega predstavljanj«. Ker je »Ljubimkanje« eno najlepših del filmske umetnosti, ogled filma vsakomur na j topleje priporočamo.
ZOBNI ZDRAVNIK
dr. SREČKO PUHER
GREGORČIČEVA TJI*. 82 Telefon 20—70
zopet redao ordinira
od y%1 do y212. in od 8. de 5. ure
_lj Umrli so Ljubljani od 4. do 11. avgusta Urbančič Marija, roj. Ttasar, 44 let, žena poštnega uradnika, Devinska ul. 8, Florjančič Ladislav, Zl let, aradnik Slov. Naroda, Hraniinifika c. 9/pr., Kovač Angela, sestra Rozina, 29 let, usroiljenka, Sdom&ko<va uL 10, Fattur Ljudevit, 63 let, železniški uradnik, SHdovaka steza l/TJ, Novak Frane, 79 let, bivat posestnik, Ja-ranova ul. 9/pr. V ljubljanski bolnici umrli: Jesensek Ana, 3S let. fttrvttja, Jelše 1, oitfc. Šmartno pri Litiji, Drofcnlk "Ivana, 4« let, branjevfea, KočevDe 180, Klemene Marica, roj. Jerae, 64 let, vdova Železničarja, Cegnarjeva ul. 40, Babic Janko, 36 let, kovač drž. želez., Ižanska c. 147, Perčlč Stanko, 3 meesce, ain delavca, Zg. Kašelj 79, Žagar Franc, 56 let, dninar, S(p. Zado-brava 6, Kernc teidor, 14 mesecev, sin služkinje, Konjsko 4 pri Krškem, Knop&r Mirko, 18 mesecev, sin delavca. Klane 38 pri Kanuju, žerjav Janez, 3.9 let, ein posestnika, Rateče 7« pri RadovKJici, Ersar Matija, 31 let, akademik, Kamnik, Per-havec Ignacij, 62 let, šef davčnega urada za okolico ljubljansko, Vrnovčeva ul. 1.
_|j Tovarieice, maturantki je I. t*W državnega učiteljišča v Ljubljani! Sestanek ob 15-letnici je 28. avgusta ob l«. «ri ptri čadu pod Roftnitoom. PrMite! Na veselo svidenje! Mina Selan.
Iz Novega
ZOBNI ATELJE 8947
dentista Filipa Ofriča v Novem mesto (nad posto) ne sprejema strank do 20. avgusta In od 5. do 10. septembra 1933. Oddaljenim eenj. obiskovalcem se priporoča pismena prijava.
tiho.
V gtedmH&o. Predstave, se je že začela, hodite
— Zakaj p«? Kaj ie vsi ljudje spe? Če.
Perzijski general ie pisal lacede-monskernu vojvodi Lysandru grozeče pismo: »Ce vderem v Grčijo, pokončam vse z omem ki mečem«.
Lysander mu ie pa odgovoril z eno semo besedo: »če . . .«
Kako žive naši v Ameriki
Kaj pripoveduje g. Avgust Kollander — Amerika ni več
obljubljena dežela
Ljubljana, 14. avgusta. Te dni odhaja nazaj v Ameriko gosp. Avgust Kollander, blatnik slovenske ameriške potovalne pisarne v Clevelandu, ki že več let organizira in osebno vodi skupna potovanja naših tam živečih izseljencev v njih staro domovino in ki je pripeljal tudi letos večjo skupino na sokolski zlet. 20 let že živi tam med našimi ljudmi, pa zato pozna njih življenje prav podrobno. Tik pred odhodom v novo domovino sem se oglasil pri prijaznem gospodu, ki mi je povedal o naših tam preko »luže« in o sebi nekaj zanimivosti.
V 20 letih si je ustvaril tam prav lepo eksistenco. Sprva tudi njemu ni bilo z rožicami postlano, v Poljčanah, kjer preživi vsako leto kratek čas s svojo priletno materjo, se je izučil za trgovskega sotrudni-ka. Trgovski poklic mu ni ugajal, pa si je izposodil 125 goldinarjev (bilo je to leta 1912) in najdi v Ameriko. Imel je srečo, da je takoj dobil delo v MiUwaukeeu, kjer je v neki tovarni štel usnjene kože. Prišel je kmalu v pisarno. Poleg tega je bil še zastopnik takratnega največjega ameriškega slovenskega lista >Glas naroda* in drugo. L. 1919 je vstopil v službo pri znanem slovenskem zastopniku v New Yorku g. Leonu Zakrajšku kot poslovodja, pozneje kot družabnik potovalne pisarne v emigrantskem mestu Clevelandu, kjer ima zdaj v tamošnjem slovenskem Narodnem domu lastno potovalno pisarno in urad za pošiljanje denarja ter je tudi javen notar.
V milijonskem mestu Clevelandu, pravi g. Kollander, živi danes okrog 60.000 Jugoslovanov (45.000 Slovencev, 12.000 Hrvatov in 3000 Srbov j. So to kajpak večinoma delavske družine, zaposlene v avtomobilskih tovarnah; le nekateri njih otroci so tudi našli pot v boljše poklice: kot zdravniki, odvetniki, učitelji itd. žal sta se dve generaciji naših ljudi že skoro poangležili, Čeprav je tam 7 Narodnih domov, 4 cerkve s tolikimi šolami (tu se posebno polaga važnost na slovenski jezik) in tudi v Narodnih domovih so po sobotah popoldne slovenske ure. Razen tega je še več drugih zavodov in društev J ugosl o venskega značaja, ki skrbe, da naši izseljenci tamkaj ne pozabijo svoje narodnosti. So to poleg mnogih dobrodelnih društev sokolska društva, športna društva, številna kulturna društva in razni klubi: klub Ljubljana, klub Kranj, klub Soča itd. ter mnogo pevskih društev, med njimi najmočnejše »Zarja«, ki skrbi tudi za vprizarjanje ju-gosjovenskih oper.
Do zadnjega je bilo življenje tam še znosno, morda celo prav lepo. (Delati je bilo seveda treba vedno). Odkar pa je zajela po 1. 1929. tudi Ameriko gospodarska kriza, je postalo življenje pri nas mnogo slabše kot pri vas: val brezposelnosti je zajel množice delavskih družin in je bilo — bodi v ilustracijo povedano — samo v pretekli zimi 36.000 takih družin, ki so jih preživljale razne dobrodelne in podporne družbe. Vendar je še šlo od oktobra 1932 pa do junija 1933 za praznike in druge prilike samo preko ene firme 1,200.000 Din v staro domovino. Danes se tu ne gleda več na prihranek, vsak je zadovoljen, da zasluži toliko, da se za silo preživi. Amerika danes nikakor ni več obljubljena dežela.
Kdor je tako srečen, da ima delo, zasluži danes približno 4 dolarje (170 Din) dnevno, računati pa je treba s tem, da se včasih tudi delo za dan sil več prekine. Razmeroma se živi v Ameriki še vedno cenejše. Obleko dobiš za 12, čevlje že za 2 dolarja, srajco za 25 centov, že dobre in boljše cigarete (20 komadov) za 5 do 8 Din, tobak je seveda povečini iz Evrope. Za 400 dolarjev dobiš že lep avtomobil, ob ugodnem nakupu, če je lastnik v stiski, kar v teh časih ni redkost, pa že za 25 dolarjev. Zato pa ga tudi ima, odnosno ga je imel skoro vsak delavec, kar ni čuda v deželi avtomobilov.
Jugoslovanska naselbina dbstoja večji del iz dvonadstropnih ms, kjer sta nastanjeni po dve družini. Hiše so lesene, a z vsem komfortom opremljene. Radio skoro povsod. Naši ljudje, od katerih je največ Prekmurcev in Dolenjcev, so pridni in delavni, le ob nedeljah se radi po razvesele. Takrat odidejo s svojimi avtomobili na deželo, kjer prirejajo razne piknike, ki so tam zelo v modi.
Politično so razdeljeni v republikansko in demokratsko stranko z najbolj razširjenima dnevnikoma »Enakopravnost« in »Ameriška Domovina«.
Odprava prohibicije je naraščajočo brezposelnost delno omilila, ker se je v tovarnah za izdelovanje steklenic in sodčkov našlo dovolj dela, saj so bili Američani za ta primer slabo pripravljeni. Pol litra piva stane zdaj 10, boljše 15 centov, liter vina pa 25 centov. Vino sicer tam še ni javno dovoljeno, a za lastno uporabo ga ima lahko vsak doma največ 200 galunov (galun 4 litre). In tako se vina pri naših ljudeh tam dokaj popije.
Po prihodu g. Kollandra v Cleveland so skupna potovanja rojakov, ki so udobnejša in cenejša, v staro domovino nenadoma oživela. Vožnja po francoski liniji z brzopar-nikom »Ile de France« traja 7 dni, stane pa v TU. razredu sem in tja 182 dolarjev. Največ potnikov, pravi, sem imel 1. 1930 (nad 500). Letos jih je pripeljal okrog 40. Nekaj teh, ki imajo še delo ali so drugače vezani na svojo novo domovino, se 26. t. m. vrne, večina jih pa ostane doma, ker so spoznali, da se tukaj zdaj boljše reže zanje kruh, kakor v nekdanji obljubljeni dežeU — Ameriki.
Iv. Kovic.
Slovenci v Ameriki
V Pueblu je postal žrtev avtomobilsko nesreče 361etni Joe šiškar, doma iz Gradišča pri Turjaku 4. julija se je peljal z Antonom Zemljakom v avtomobilu, ki se je blizu Puebla prevrnil in šiškar je dobil težke notranje poškodbe. V avtomobilu so bili tudi njegova žena Kristina, sin Jože in Siškarjeva sestra Marija Ogolin. Šofer Zemljak in Siškarjevi svojci so bili tako poškodovani, v Mc. Intvre je bil ubit pri delu v rovu Nikolaj Kavšek. Nanj je padla velika skala in je obležal na mestu mrtev. V South Forku se je pri delu v premogovniku smrtno ponesrečil 571etni Jakob Korošec, doma iz Cerknice. V Ely je vlak do smrti povozil Janeza Mohorčiča. Pokojni je bil doma z Dolenjskega.
V Clevelandu je umrla v bolnici po tetki operaciji žena znanega slovenskega
dekoraterja in slikarja Frančiška Likar stara 50 let. V Ameriki je bivala 29 let, a rojena je bila na Češkem. V Buenoe Aire-su je pobrala pljučnica krojača Antona Lebana. Pokojni je bil doma iz Gorice, v Ameriki je bival 20 let. V Los Angeleau je umrla M. Parkelj, roj. Trobec, doma iz Poljanske doline. V Greanevu Minn, je umrl Fran Globočnik, doma iz Novega mesta. Kosil je travo, pa se je naenkrat zgrudil in izdihnil. Bil je prvi slovenski naseljenec in gostilničar v Chisholmu. V North Chicagu je umrla po dolgi bolezni Ivana Novak, roj. šušter-Mč, doma iz Brezovice. V Clevelandu je podlegla operaciji slepiča Roza Wess, roj. Ratej, doma iz Ponikve ob južni železnici. V istem kraju je umrl po dolgi bolezni Martin Mežlč, star 43 let, doma iz vasi Mali Podlog, rana Leskovec pri Krškem, v Delmontu je podlegla operaciji Antonija Retar, roj. Ja-komini; stara je bila 29 let ln doma lz Ljubljane. V Readinggu j« umrl Peter Jako bčič, star 62 let, doma iz vasi Oe*kvifi6e, fara Podzemelj. V M1rwaukee je umrla v bolnici agilna društvena delavka Nelrv Tratar, stara 32 let. V iirtem kraju je umrla Angelina ftvigelj, stara komaj 20 let. V Red Lodge je umrl Joe KlopČtč, star 44 let, doma iz Krašnje.
Iz Celja
—c Poroka. V nedeljo, 13. t m., ob 9. dopoldne se je poročil v župni cerkvi v Celju g. Kari Fuchs, tovarnar, župan m predsednik Tr£ov*ke zbornice v KrasHcah na (češkoslovaškem, z gdč. Lut90 Schrem-movo, hčerko trgovca z glasbili g. VacWrvw Schramma v Celju. Bik) srečno!
—e Pri Borzi dete v Celju je bilo Y). t m. r evidenci 731 brezposelnni (700 moških in 31 žensk) napram 752 (730 moškim in 22 ženskam) dne 31. juKJa. Uelo dobijo:
1 oskrbnik, 7 gosdnlh delavcev. 3 hlapci,
2 mizarja, 1 čevljar, 1 mesar, 2 zidarja, 1 natakar, 2 slikarska vajenca, po 1 nrhearsk), Čevljarski in mesarski vajenec. 8 kmečkrn dekel, 5 služkinj, 3 natakarice, 1 prodajalka xa buffet 1 kuharica k orovTtikom, 1 sobarica in 1 postrežnica.
—c Huda nesreča tnvaMdo. Pred dnev:. je doletela 341ernegR posesrnikovega sina invalida Kerla Brinova iz Ootovelj pri 2alcu, ki ima slomljeno hrbtenico in se vosi s posebnim vozičkom, težka nesreča. Padel je z vozička m si zlomil levo nogo. Reveža so prepeljali v celjsko bolnico.
-—c Najdba. Dne 10. t. m. je bila v damskem kopallsfcu najdena damska zapeet-na ura iz double zlata. Dobi se pri oskrbnici damskega kopališča.
—c SK Jngoslavija (Zagreb) : SK. Celje
3 : 2 (1 : 2). V nedeljo, 13. t m., popoldne je bila na Glnziji ob prisotnosti okrog 300 gledalcev odigrana prijateljska nogometna tekma med prvorazrednim moštvom ^>K Jugoslavije iz Zagreba in SK Celjem. Zagrebčani, ki so nudili lepo, temperamentno igro z dobrimi kombinacijami, so zmagali v razmerju 3 : 2 (1 : 2). Moštvo 9K Celja je nastopilo v svoji najmočnejši postavi in je bilo v prvem polčasu ter v drugi polovici drugega polčasa v premoči, v prvi polovici prvega polčasa pa je močno popustilo, kar so gostje v polni meri izrabili y svoj prid. Izvrstni zagrebški vratar je rešil mnogo nevarnih situacij in je v veliki meri pripomofjel svojemu moštvu do zmage. Goli za SK Jua^.slavijo so padH v 8. minuti prvega ter v 5. in °. minuti drugega pol-čaaa. gola za SK Celje pa v 2. in 23. minuti prvega polčasa. Koti 5 : 3 la SK Celje Tekmo je sodil g. Svetek objektivno, iz-pregledal pa je več napak. V predtekmi je rezerva SK Olimpa porazila rezervo SK Celja v razmerju S : 0 (2 : 0).
Vprizoritev pod metliško Up
Metlika. fc3. avgueta.
Ce še Ljubljančani zmorejo »Slehernika« na Kongresnem trgu ali »Gorenjskega slavčka« v Tivoliju, so dejali Metliča-ni, potem zmorejo tudi oni marsikaj. Lani' so pod svojimi lipami na Grajskem vrtu uprizorili »Rokovnjače«, letos pa so »e spravili v soboto zvečer zopet nad francoske čase v »Noči na Hmeljniku«. Njihov marljivi režiser g. Prus Franci je ob tej priliki praznoval se prav poseben jubilej svojih oderskih nastopov, ker mu je bil ta že 60., pa se je sanj prav posebno pripravil, kakor tudi sicer vedno odlično za vse svoje vloge.
Seveda bi brez godbe ne Slo. Težko so se odloČili, vendar pa je g. Drobnič vseeno pripeljal svoje fante z instrumenti, da so krajšali čas pred začetkom. Ljudi je bilo precej, med njimi tudi mnogo tujcev, ki jih je letos pri na« na oddihu več, kakor kdajkoli prej. Fotoamaterski izlet nam je dal mnogo novih prijateljev, pa sedaj marsikateri prihaja med nas na počitnice.
Scenerija na odru j[e bila prav dobra, enako posrečena je biLa tudi rzsvetljava. Posamezne vloge so bile izvrstno podane pa imamo med našimi igralci res sposobne, ki se znajo vživeti v vsako svojo vlogo. Poleg francoskih častnikov nas je iznenadila tudi domača hmeljniška grofica potem pater in župnik, bojeviti mladi hmeljniški sosed, prav posebno kmetje in tudi hmeljniški grof sam. Cek) šepetalka je bila izvrstna, včasih kar preveč. Se bog je poskrbel, da je bila hmeljnieka noč pod našo lipo lepša, ker se je pogosto prav lepo bliskalo in tudi nič kaj prijazno zagrmelo v znak bližajoče se nevihte na odru. pa kmalu tudi v naravi.
Predstava je bila v celoti odlično podana, pa so jo na željo občinstva morali igralci ponoviti tudi v nedeljo, kar bo gotovo imelo na blagajno dober vpliv, ker prva predstava ni vrgla nobenega čistega dobička. Bilo bi lahko boljše, ker med gledalci nismo opazili onih, katerim je sicer delo za napredek iMetlike vedno na jeziku, kakor tudi kritika dela drugih.
Prireditev je bila pod okriljem našega marljivega Tujsko-prometnega društva, katerega bilanca dela bo po prvem delovnem letu gotovo med najboljšimi od vseh naših domačih društev in katerega delo je že danes dokazalo, kako prepotrebna je bila ustanovitev društva
9tev   184
>SLOVcTNSrrT NAHOD«, dne 14. avgusta 1933
Stran S
Stroj, ki zna skoraj misliti
V Ameriki so izdelali novega robota, ki bo opravljal naraestu človeka tudi težja dela
Nov stroj, ki na presenetljiv način obvlada v najrazličnejše menjajočih okotaostih druge stroje, so izdelali te dni v tehnološkem zavodu ameriške države Massachusets. Novi robot na-domestuje človeka pri kompliciranem računskem stroju, je pa tudi velikega pomena za letalstvo, ker vse kaže, da bo lahko uspešno vodil letala, seveda pa tudi parnike. Naloga robota je slediti za krivuljo, zarisano na papirju in po nji s t reci računskemu stroju. Krivulja lahko izrpremeni svojo smer kakorkoli. Stroj jo vidi in ji sledi zelo točno, in sicer s svojim električnim očesom, s fotc-električno celico, ki so v nji različne pojačevalne naprave in občutljivi elektromotorji.
Med električnim očesom, ki zre skozi ozko špranjo na krivuljo, in motorjem je zveza. Ce je električno oko baš nad krivuljo, motor stoji. Cim se pomakne levo ali desno od krivulje, se
vključi motor in potegne oko na krivuljo. S tem se regulirajo deli stroja, ki morajo delati po krivulji. Luč, ki odraža risbo krivulje, vpliva na zelo občutljivo oko. Da bi moglo oko razlikovati eno stran krivulje od druge, je ena stran krivulje bela, papir na drugi strani se pa do krivulje počrni.
Konstrukterji tega robota mislijo, da bo lahko opravljal njihov stroj še druga težja dela. Tako bo električno oko bedelo nad komr^som in krmarilo, čim bi se magnetna igla premaknila, in sicer tako dolgo, da bo zopet dosežena prava smer. V principu deluje robot te vrste že na mnogih aeroplanih, ne zna pa delovati tako zanesljivo, kakor robot, ki so ga izdelali te dni v Cambrid-geu. Stari robot je tako dolgo iskal, dokler ni našel smeri in jo je moral ubrati aeroplan, novi robot pa takoj najde pravo smer.
Bodoči človek
Marsikoga zanima, kakšen bo človek čez nekaj tisoč let, čeprav je vsakemu jasno, da mu je usojeno le kratko življenje. Neki francoski zdravnik zatrjuje, da bodo bodoči ljudje mnogo večji od sedanjih, roke bodo imeli znatno večje, sropala na nogah bodo daljša, pač pa izgubi človek mezinec na nogah. To bo najibrž zakrivila tesna obutev, mezinec je že zdaj tako stisnjen, da postaja vedno man;ši in zato je res verjetno, da bo končno izginil. Usta in nos postanejo lepša, glas se bo pa poviševal. Moški glas postane podoben ženskemu, bas in bariton bosta zelo redka.
Ženski možgani postanejo po mnenju francoskega učenjaka p polnoma enaki moškim in ljudje bodo skoraj sami geniji. Pač se pa ne obetajo Človeštvu zlati časi glede las. Moški bodo vsi plešasti, le ženskam ostanejo še lasje, ki si jih bodo ondulirale kakor sedaj. Kar se tiče notranjosti našega grešnega telesa, izgine debelo črevo, tenko pa postane še tanjše in krajše. Sploh bodo vsi notranji organi Človeškega telesa manjši in tudi zooie postanejo manjši.
Samomor pustolovske lepotice
V eni izmed pariških bolnišnic se je zastrupila te dni z veronalom znana pustolovka Lucie Pokiaveva in njen samomor je vzboidil senzacijo daleč po svetu. Po'kiayeva je bila hči bogatega Žida iz Budimpešte, bila je slo-ke, visoke postave, čudovito bele polti in zelo inteligentna. Govorila >e gladko angleško, francosko, italijansko in nemško. Bila je tudi odlična športnica, znala je izborno jahatu v umetnem drsanju in tenisu si je pa priborila več prvih nagrad. Njen oče >e ustanovil v mladosti parobrodmo družbo »Atlantik« ter postal njen predsednik in generalni ravnatelj. Njegovi otroci so dora-ščali v razkošju, toda prav za prav brez staršev, kajti mati jim je kmalu umrla, oče je bil pa preveč zaposlen s špekulacijami in z njim so lahko občevali večinoma le potom njegovih tajnikov, ki jih je imel kar sedem.
Ko je prenehala konjunktura, je izgubil Polnav težke milijone. Pred osmimi leti se je daia Lucia kot 19-Ietno dekle krstiti in zato ji je oče odrekel vsako podporo. Hči ga je tožila, češ. da je on kriv, da ni za nobeno delo, ker jo je vzgajal v razkošju in zato k njegova dolžnost podfpirati jo mtdi kot polnoletno. Sodišče je pa zrvrnilo njeno tožbo, češ, da ni utemeljena. Lucia se je potem zaljubila v nekega zdravnika, ko ii pa oče ni dovolil omožiti se z njim, je vzela nekega huzarskega nadporoč-nika. Ta zakon je bil pa čez nekaj me-seoev ločen m Lucia se je odfpeljala v Pariz, kjer je začela pustolovsko življenje. V Monte Carlu je zaigrala težke tisočake, imela je več ljubavnih razmerij, slednjič se je pa začela sistematično zastrupljati z morfijem in ko-
kainom, kakor je pač navada pri takih ženskah. Tako je telesno, finančno in družabno vedno bolj padala, dokler se ni v 27. letu starosti zastrupila. Mau-rice Dekobra, ki se je bil seznanil z njo na francoski rivijeri, je obdelal njeno burno življenje v enem svojih romanov.
Cođos In Eossi
o svojem poletu
Na marseilleskem letališču v Mari-gnanu sta pričakovala v četrtek slavna francoska letalca Codosa in Rossija med drugimi konstruktor letala Louis Bleriot in letalec Bossoutrot, ki je spremljal Rossija na vseh rekor<Mih poletih.   Po 22. uri so mu brzojavno
sporočili, da prispeta letalca čez eno uro v Marignan. Tistega dne sta bila v zraku skoraj že 17 ur, kajti Rayak sta bila zapustila ob 5. zjutraj in samo dve uri sta počivala v Rimu. V prostorih ravnateljstva so bili zbrani na letališču predstavniki oblasti in letalstva. Točno ob navedenem času se je prikazalo letalo nad letališčem in se v lepih spiralah spustilo na tla. Navdušenje velike množice občinstva je bilo nepopisno. Na ramah so odnesli letalca v pisarno. I Codos je prijazno odzdravljal, Rossi je pa molčal in se oziral ves čas na letalo, menda v strahu, da bi ga navdušena množica ne razbila.
Letalca sta pripovedovala, da ju veseli, da sta dosegla' svetovni rekord na daljavo. Dejala sta pa, da bi bil njun uspeh lahko še večji. Motor je deloval kakor ura, čeprav sta imela nad oceanom zelo slabo vreme. Ce bi ne bilo take vročine, bi bile zadostovale pogonske snovi za daljšo progo. V Siriji so jima priredili sijajen sprejem.
Codos je pripomnil, da je imel tam samo eno željo, kopati se v hladni vodi. V svoje veliko presenečenje sta našla v Siriji letalca polkovnika Peiletiera Doisva, znanega po poletu iz Pariza v Tokio. Njegova eskadrra je spremljala letalca na povratku do Egejske* morja.
Rossi je pripovedoval: »Ko sva odletela iz Newyorka, sva zašla takoj v gosto meglo. Za seboj sva imela komaj dober kilometer poti, pa sva se že posvetovala, ali bi ne kazalo vrniti se. SklenUa sva nadaljevati pot, dvignila sva se in letela nad meglo. Čez osem ur je naju zasačila prva huda nevihta. Zaman sva poskušala uiti ji v višave. Codos je usmeril letalo navidol in precej dol-go sva letela samo 300 m nad morsko gladino. Videl sem pa samo motor in propeler, kajti gosti oblaki so segali prav do valov.«
Amerika v znamenja NIRE
Vse tvrdke, ki sodelujejo pri Rooseveltovem načrta  obnove  industrije,  dobe pričajoči znak
Največja zbirka metuljev
Najmarljivejši francoski zbiralec metuljev je starejši gospod Moult po imenu, ki ima obenem trgovino z metulji. V njegovi preteklosti je mnogo romantike, Moult je iz premožne, pozneje obubožane rodbine. Njegov oče je bil stavbnik, ki je pa s ponesrečenimi špekulacijami z zemljišči izgubil vse premoženje. Prisiljen je bil sprejeti mesto v koloniji Gua-yana, kamor pošilja Francija težke zločince. Tam je Moult gradil mostove, ceste in hiše. Že stari Moult je bil strasten zbiralec metuljev in je seznanil s tem tudi svojega sina, Id je po očeta prekosil. Po cele noči je prebil v pragozdovih, od koder se je vračal z bogatim plenom.
V času, ko se je mladi Moult lotil zbiranje metuljev, je bil največji okras zbirk te vrste ogromen metulj iz Guavane, ki mu je znanstveno ime Morpho menelaus. Ta orjaški metulj se je dal zelo težko ujeti, v mreži se je pa tako besno branil, da je prišel v zbirko vedno oguljen in opraskan. Leta 1898., ko se je napotil Moult v pragozd, je pa imel srečo, da je ujel tega velikega metulja nepoškodovanega, V hipu, ko ga je ves navdušen ogledoval in ko so se metuljeva krila krasno svetlikala na solncu, je pa priletel mimo drugi Morpho menelaus, in sicer tako blizu, da bi ga bil skoraj lahko ujel z roko. Za drugim je priletel še tretji in Moult je oba ujel. Tistega dne jlT^ je ujel dvanajst. Njegov oče je bil zelo vesel, ker še nikoli ni videl toliko orjaških metuljev skupaj. Mladi Moult se je bil pa potem naučil, kako je treba tega metulja loviti Spoznal je bil, da privabljajo lesketajoča se krila ujetega metulja druge metulje in tako se mu je posrečilo kmalu ujeti več tisoč metuljev in jih prodati. Povpraševanje po njih je bilo tako veliko, da so pozneje zaposlili nad 100 kaznencev, ki so Moultu pomagali loviti metulje. Kaznenec je dobil za vsakega metulja tri franke. Ker so jih pa ujeli mnogo, je cena kmalu padla,
Ko je imel mož že veliko zbirko teh
Wl. Szaniawskl:
Kultura zahteva žrtve
Gospa Jozefina Tuwidajskaja je oni dan godovala. Gostov se je bilo zbralo mnogo, toda razpoloženje ni bilo baš najboljše.
Vzrokov je bilo več.
Glavni je bil v tem, da je bila pogostitev tako, tako... hm, kakor je pač v teh hudih časih. Že to ni moglo zanesti med goste zaželjenega navdušenja. In pa ta zabava — vsak govori samo o svojih križih in težavah, o dolgovih, o znižanju plač, o padcu dolarja... same žalostne reči. Od kod naj se pa vzame zaželjeno praznično razpoloženje?
Gostiteljica sama se je dolgo premagovala. Zdaj s to, zdaj z ono prijateljico je navezala pogovor o vzvišenejših stvareh, pa nikakor ni mogla spraviti zabave v pravi tir.
— Kdaj ste bih zadnjič v gledališču? Kaj so igrali? — se je obrnila k sosedi na desnici, znani ljubiteljici gledališkega sveta.
— Zadnjič ? ... Počakajte malo... moram se spomniti... Ce se ne motim pri »Papirnatem ljubčku« Szaniawske-
— Ali je mogoče? Tako dolgo že ni-
ste bili v gledališču? Saj to je bilo v lanski sezoni! Ali pa celo v predlanski!
— Res je. Že mogoče. Toda prosim vas, kdo si pa more v teh težkih časih dovoliti zahajanje v gledališče? V letošnji sezoni še nisem bila v gledališču, pa bo kmalu končana,
— Tako je, tako, — je pritrdil sivolas gospod na drugem koncu mize. — Ljudje, kakor smo mi, zdaj nimajo denarja za gledališče. Saj človek kmalu niti za dobro knjigo in pošten časnik na bo imel denarja.
— Seveda, kulturne potrebe in zahteve morajo zdaj počakati, — se je oglasila dama z leve strani gospodinje.
— Zato pa tudi kultura propada z literati in igralci vred, — je pripomnil s tragičnim glasom sivolasi gospod.
Za hip je zavladala mučna tišina, dokler se ni oglasila zgovorna gospa Teobaldowa, mati dveh za možitev godnih hčera,
— Eh, saj še nI tako hudo na svetu, da bi moral človek obupati. Saj se še najdejo ljudje, ki požrtvovalno in nesebično podpirajo kulturo ... Jaz moram šteti vsak mesec lepe denarce, toda kaj hočemo! To delam za svoji hčerki!
— Bežite no!
— Da, da. Moja Paulinka bi brez gledališča nemara umrla, A mlajša, Ju-
lirrka, zopet kar požira knjige. Strasno, koliko jih prečita vsak mesec! Krvav pot potim, toda hčerki imata svoje ve-
— Ali je Julinka vpisana v treh, štirih knjižnicah?
— V katera gledališča zahaja Paulinka? To morajo biti -veliki izdatki!
— Kaj vam pa pride na misel, drage moje dame! Denarja nimam za take reči. Saj so mi še pokojninico pošteno obrezali. Toda uredila sem to zadevo drugače. Imam dve sobici, ki ju oddajam v podnajem, kakor veste. V eni stanuje igralec, ki mi plačuje borih 80 zlotov, čeprav bi dobila od drugega najmanj sto, toda od njega dobiva Paulinka vsak dan gledališko vstopnico. V drugi sobici pa stanuje nekakšen urednik, revež, ki mi že drugi mesec ni plačal niti beliča — najemnino mi plačuje sploh po deseta kih — sicer pa delajo t njim v uredništvu tudi tako. No in ta nanosi moji JultnM vsakovrstnih knjig, da te kar utaplja v njih... Tako, adaj vidite, koliko me stane ta kultura vsak mesec, a koliko znese to na leto! Toda kaj hočemo — kaj bi ne storila ljubeča mati za svoje hčere?
In gospa Teobal dowa se je samozavestno ozrla po družbi, ki je kimala z glavami v znak priznanja.
metuljev, mu je Šinila v glavo misel, da bi lahko z njimi okrasil stanovanje. Metuljeva krila je dal vdelati v okvir in tako je nastala nova industrija, ki se je zlasti razširila v Angliji. Do svetovne vojne je bi ta okras zelo priljubljen, potem je pa prišel iz mode. Moult je pa prišel pozneje na drugo misel. Iz metuljevih kril je začel sestavljati cele mozaike in te slike so bile tudi zelo priljubljene. Zadnje čase poskuša Moult vtkati metuljeva krila v tkanine za ženske večerne obleke. Vse kaže, da se bo tudi ta moda razširila. Moult ima največjo zbirko metuljev na svetu. Kot zbiralca ga je prekosil samo Walter Rotschild, ki ima nekaj redkih, krasnih metuljev, zaradi izredno visoke cene Moultu nedostopnih.
Na Venero v 35 urah
Svetloba napravi v sekundi 300.000 km dolgo pot, tako da bi obletela v petini sekunde našo zemljo poidrugikrat. Letalec, ki preleti v sekundi 28 m, bi priletel na luno v petih mesecih, do Venere bi rabil 5800 let, do solnca pa 17.000 let, čeprav rabi soLnčni žarek za to pot le 8 in pol minute. Razdalja med zemljo in luno znaša 382.ODO km, med zemljo in solncem 149,000.000 km, med zemljo in Venero pa 40,000.000 km. Ce bi ustrelili iz topa in bi letela granata vedno z enako hitrostjo, bi prispela na luno v enem tednu, na solnce pa v 5 letih, do ene izmed najoddalje-nejših zvezd bi pa rabila 3 do 4 milijarde let. V možnostih, računajočih z minimalno hitrostjo, ki je potrebna, da bi človek ušel privlačnosti zemlje, bi moral prevaliti 36.000 km na uro. Do Venere bi rabili s to hitrostjo 30 dni. do Marsa 44, do Saturna 3 leta, do Neptuna 9 let in pol. do Aldebarana, krasne rdeče zvezde prve velikosti v so-zvezdju Bika, bi pa rabili 930.000 let. Tako dolgega dopusta bi nam seveda v nobenem uradu ne dali.
Francoski raziskovalec Lecorun je razmišljal o novih prometnih sredstvih, ki bi omogočila ljudem na druga nebesna telesa. Prišel je do prav zanimivih zaključkov, seveda samo v svoji fantaziji. Ce bi se posrečilo hipoma sprostiti energijo, ki jo ima v sebi 400 ki radija, bi prišli na Venero v 37 urah in potni stroški bi znašali samo dobrih 25 milijard Din. Na luno bi bilo potovanje s takim prometnim sredstvom cenejše, a državni uradniki bi morda imeli še popust. Toda nesreča je v tem, da premore zdaj ves svet samo 300 gramov radija in predno ga bomo imeli 400 kg, bo preteklo še mnogo vode.
Ram$ay Macdonald
angleški ministrski predsednik, bo po zadnjih vesteh zaradi neuspehov na londonski konferenci odstopil. Pripravljen pa je prevzeti mesto poslanika v VVashingtonu.
Idealne banane
Pridelovalce banan je stala zadnja leta težke milijone tako zvane panamska bolezen banan. Vsa sredstva so odpovedala, dokler je nevarna bolezen razsajala, in vsi prizadeti nasadi so bili uničeni Zdaj se je končno profesorju Cheesmanu v Trinidadu v zavodu za tro-pično poljedelstvo r^srečilo po dolgoletnih poskusih obvarovati pridelovalce banan novih milijonskih izgub s tem, da je začel gojiti banane, ki so imune proti nevarni panamski bolezni. 2e v marcu 1925 se mu je posrečilo umetno vzgojiti novo vrsto banan, ki jim je dal ime 1C1 in ki so pokazale veliko odpornost proti bolezni. Svoje poskuse je nadaljeval in končno je dobil banano, ki ji nevarna bolezen ne more do živega,
Za idealne veljajo banane, zavarovane proti panamski bolezni, ki pa imajo vse trgovske lastnosti prvovrstnih banan. Poleg tega se zahteva ne predebela koža, banane morajo prenesti dolgo vožnjo in biti morajo lepe. Posebno težko je bilo vzgojiti novo vrsto banan brez pečk. Potrebno je bilo dolgo medsebojno oplojanje novo pridobljenih rastlin, predno se je posrečilo dobiti močno seme. Novo seme banane meri v premeru 2V2 col, je črno in zelo trdo.
Neverjetno.
— Poglej tisto debelo, nafrfuljeno damo. To je milijonarka. Lani sem jo videl, ko ni imela na sebi niti srajce.
— Beži no, saj ni mogoče!
— Kako da ne? Videl sem jo v kopami obleki v kopališču.
Naj nežnejša balada ljubezni dveh mladih src.
Po Istoimenskem dramskem komadu   A RTU RJA SCHNTTZLERJA
Magda Schneider
Willy Eichberg, VV. Liebeneiner, Paul Horbiger
GLOBOKO PRETRES LJTVO!
NEPOZABNO!
Predstave ob 3, 5, ^8 in hi 10 zv.
Elitni kino Matica
Telefon 2124
1
Iz Metlike
— Vrli Sokolići ljubljanskega Sokola L ki so delj časa taborili ob Kolpi, so se v ponedeljek vrnili v Ljubljano, vsi zagoreli in zdravi. Slovo je bilo žalostno, ker «o se počutili pri nas odlično in so bili ves dan v naravi, pa so obljubili, da prihodnje leto zopet pridejo k nam.
— Javen nastop priredi na praznik vnebovzetja v torek 15. t. m. vrla sokolska četa iz bližnjega Podzemlja. Na programu imajo tudi plavalne tekme in šta-fetni tek na 5 km. Razveseljivo je, da se širi sokolska ideja no naših vaseh, še posebno pa taki javni nastopi, ker vplivajo na mladino mnogo bolje, kakor posedanje po gostilnah, kar rodi pozneje pretepe in poboje. Naj bi se naša mladina čim agil-neje udejstvovala v sokolskem delu, ker istemu ni edina svrha le telovadba, nego tudi prosvetna in gospodarska povzdiga nase vasi. Naša sokolska društva bi lahko večkrat prirejala take nastope, pa tudi predavanja iz raznih panog, katerih bi se naše ljudstvo prav rado udeleževalo.
— Nov železobetonski most čez Kolpo bodo menda kmalu pričeli graditi, ker je zelo potreben. Gradbo je prevzelo podjetje Slavec iz Kranja, v sredo pa je teren pregledala komisija. Most bo grajen na istem kraju, kjer stoji dosedanji leseni, eli pa prav blizu njega.
— Tudi metliški Sokol noče zaostajati, pa priredi v nedeljo 30. t. m. v Metliki javen nastop s telovadbo in drugimi točkami. O nastopu bomo še obširneje poročali.
— V bližnjem Ozlju so v soboto postavili v grajskem parku spomenik prvemu hrvatskemu kralju Tomislavu, katerega je, kakor tudi spominsko ploščo, prav okusno izdelal član Bratov hrvatskega zmaja Ja-roslav Strecha. Spomenik je bil odkrit skromno in tiho, postavljen pa je takoj prt vhodu v park znamenitega zrinsko-franko-panskega gradu. Istega dne so v parku postavili tudi spomenik lurške matere božje, ki ga je naravnost iz Lurda prinesel zmajski kaplan prof. Zlatko Kolander. Park in grad sta s temi spomeniki mnogo pridobila, pa naj bi si jih tudi vsi naši izletniki In letoviščarji iz Metlike ogledali.
— Letoviščarjev je letos precej v sam> Metliki, pa tudi v bližnjih krajih. Nedavno je bil tu na daljšem počitku prvi sokolaki podstarosta br. Gangl, sam metliški rojak, sedaj pa je že nekaj dni med nami orot. Saša šantel, ki pa seveda v svoji mnrli-vo-sti poleg počitka tudi slika.
Iz Radovljice
— Tujakl promet Je letos v veeni radovljiškem območij u zek> živahen, kar se zlasti opaža po gostLinah, kjer imajo dnevno po 50 *n tmdi več stalnih gostov. Že danes je gotovo, da se z otvoritvijo prvovrstnega kopališča razvojna doba tujskega prometa v Radovljici Sele pričenja. Predvsem bo seveda treba poskrbeti za zadostno Število tujskih sob, ki se bodo že dobile, saj se domačini, ki reflektiralo na goste, lahko za poletne mesece nekoliko stisnejo. In pa za propagando bo treba poskrbeti, brez te ni nič. Po cestah Je vse dneve najžlvahnejel promet s vozili vseh vrst, ki vozijo letovišćarje. Teh Je letos zlasti na Bledu izredno veliko in naprav. Ida ta nasa letovišoarska Tezidenca velemesten utis. Videti Je, da bo imela Oo-rejneka plat vedno svojo ceno, katere vrednost bo Se povišana s smotrenim pridobivanjem tujsko - prometnih naprav.
_ Silna pripeka _ hudo neurje. Tako je bilo v soboto popoldne. Solnce Je pripekalo do neznosnosti, proti večeru pa ao se prikazali kakor iz tal zrasli na vash straneh oblaki, ki so kmahi zatemmill nebo. Med neprestanim bliskanjem, treeka-njem in grmenjem se Je vlil dež, pomešan deloma z drobno točo. Nevihta pa se Je kmalu pomirila in naslednje Jutro naa Je pfvadravila solnona nedelja. Kaže pa, da bo s vročimi dnevi kmalu pri kraju.
_ Letake je sipalo letalo ljubljanskega Aerokluba v nedeljo zjutraj nad Radovljico. Vabili so na veliki letalski mltln*. Ljudje so lističih pridno segali, mladina pa Je poskrbela, da ni Sel menda niti en letak v agubo.
_ BegunJcl ne bodo zaostajali. Kakor
Izvemo, se pripravljajo tudi Begundci, da zgrade primerno kopališče. Predvidoma bodo pričeli • deli prihodnje leto, vodo bodo pa zajemali iz potoka Blatnice. Kopališče bo *a Begunje velika pridobitev. V mrzli vodi se bodo lahko hladili doma čini, pa budi tujce (bodo na ta način privabili.
Atras 6.
»SLOVENSKI NAROD«, <fc» 14. avgosta IMS
Ster. 1*4
A. Utaoenr: l 45
(Dre
Komu
— Boste že videli, gospod... Sicer pa, — je pripomnil in odložil obvezo, — zdaj nisem več zatekel in tudi zobje me ne bole več.
Položil je vato in ruto na mizo ter se obrnil k vitezu, rekoč:
— Gospod, požuriti se morava.
— Kaj naj storim?
— Slečite tega moža.
In videč, da se vitez obotavlja, je pripomnil:
— Gospod vitez mi bo gotovo oprostil^ da mu nalagam tako neprijetno dolžnost, toda sredstev nimam na izbiro.
Roger se je bil že sklonil nad Ru-mignaca in ga začel slačita.
— Slecite mu hlače, — je dejal Picard, — jaz mu pa sezujem Čevlje.
— Hitro opraviva to, Picard!
— Razumem vašo nestrpnost, gospod vitez, toda pozabiti ne smete, da najino delo še ni končano. Zdaj se pa izvolite sleči še vi.
— C emu pa?
— Da zamenjate obleko.
— S kom?
In z roko je pokazal na zamazano Ječarjevo obleko.
— Ne, ne, gospod, — je dejal Picard, — to si pridržani sam. Gospod vitez naj pa izvoli obleči mojo obelko.
Ta čas se je bil Picard že slekel.
— Obleči boste morali vso mojo livrejo, da vas ne bodo spoznali na prvem koraku, ki bi ga napravili pred temi vražjimi ječarji.
Picard je hitro preoblekel svojega gospoda.
— Vse je tu, — je dejal, — ČevlU s
srebrnimi zaponkami, črne nogavice, telovnik in suknjič. Manjka samo tole, gospod, — je pripomnil in pokazal na svojo lasuljo, — in nič vam ne pomaga, z njo si morate pokriti svojo mladostno glavo.
Ne da bi kaj odgovoril je vitez vzel lasuljo in si jo pritrdil na glavo tako, da je spravil pod njo vse svoje kostanjeve lase.
Picard je oblekel ta čas ječarjevo obleko.
Videti bi ga bil moral od blizu, kdor bi bil hotel odkriti njuno zvijačo. Drugače je bilo z vitezom, ki je imel obraz odkrit.
Toda Picard je mislil na vse.
— Zdaj ste na vrsti vi, gospod vitez, da vas začno boleti zobje, kar me bo primoralo obvezati vam obraz s tole vato in ruto.
Ko je bilo to storjeno, je stari sluga pripomnil:
— Zdaj nama preostaja samo Še dobro zavarovati se proti presenečenju.
— Kaj pa misliš s tem?
— Da bi utegnil vrag zmotiti tega ali onega paznika, idočega mimo teh vrat, da bi pogledal skozi okence in tedaj...
— Res je, treba bo kako odstraniti tega moža.
— Nič lažjega, gospod, takoj se sami prepričate.
Prijel je ječa rja za noge, vitezu je pa namignil, naj ga prime za glavo.
In tako sta prenesla Rumignaca na posteljo, kjer sta ga pokrila z odejo tako, da se je videl izpod nje samo nos. da bi mogel dihati.
Ničesar nista prezrla, Čeprav je bilo minilo od ječarjevega prihoda komaj dvajset minut.
Picard je stopil na stol in pogledal skozi zamreženo okno na dvorišče.
Dvorišče je bilo prazno. Opazil je vratca, skozi katera sta hotela pobegniti.
Vzel je iz svežnja ključ, ki mu ga je bil označil Rumignac sam, in držal ga je v roki.
Tisti hip so se pa začuli na hodniku težki koraki. Nekdo se je bližal in jasno je bilo, da pojde mimo Rogerjeve celice.
— Da bi mu le ne prišlo na misel odpreti okence in pogledati v celico, — je zasepetaJ Picard svojemu gospodu.
Molče Je prijel vitez Picarda za roko; spogledala sta se v pričakovanju, kaj bo.
Kar je Picardu zastala kri v žilah. Po hodniku prihajajoči mož se je ustavil baŠ pred Rogerjevo celico.
X.
Vitezu de Vaudreyu se je kar v glavi vrtelo. Upal je. da se mu bo s Picar-dovo pomočjo posrečilo pobegniti iz ječe m priskočiti na pomoč Henriki.
Po mračnem brezupu neskončnih dni in žalostnih, v ječi prečutih noči mu je zasijal žarek upanja.
Toda ta žarek je takoj ugasnil.
Še trenutek in vrata se odpro; njuni naklepi bodo odkriti. In znova se začno zanj muke samo s to razliko, da ga bodo stražili noč in dan.
Ta misel je učinkovala na miadega viteza tako, kakor učinkuje na jetnika, ki se ne ustraši niti zločina, če mu more pomagati pobegniti iz ječe.
Če bi bil tisti hip paznik odprl vrata in vstopil v celico, bi bil Roger nedvomno planil nanj. A miroljubni Picard bi bil gotovo sledlil njegovemu zgledu.
K sreči se je mož na hodniku samo dotaknil vrat in odšel naprej.
Picardu se je zdelo, da je krenil mož po stopnicah, vodećih v višja nadstropja.
To je bilo dobro znamenje, kajti sicer bi bila v nevarnosti, da ga srečata v pritličju.
Picard je brž obrnil ključ v ključavnici. Težka vrata so se tiho odprla.
Na hodniku ni bilo nikogar. Vse je bUo tiho.
Z drhtečo roko se je Picard dotaknil vitezove rame. To je bilo znamenje. Begunca sta pogumno stopila na hodnik.
Prišla sta v pritličje, ne da bi koga srečala. Tu sta pa zaslišala glasove iz stražnice. Roger se je ustavil. Picard je opazil, da se boji.
— Le pogum, prijatelj, — je dejal glasno, posnemajoč Rumignacov glas, in kar je le mogel tudi njegov gaskon-ski naglas; — to ni nič hudega, prespite se, pa bo vse dobro.
Prijel je viteza prijateljsko pod roko kakor bi ga podpiral pri hoji. Tedaj sta pa morala mimo straže, stoječe pred stražnico. To je bila največja nevarnost, ki jima je pretila od trenutka, ko sta začela pripravljati pobeg iz ječe.
Prav lahko bi se bilo pripetilo, da bi se jima straža približala z namenom izpregovoriti nekaj besed z dozdevnim ječ a rje m .
Na drugi strani je pa bilo morda v navadi, da se >e javljal Rumignac straži, ko je spremljal goste iz trdnjave.
Toda za razmišljanje ni bilo časa. Dozdevni ječar je vlekel svojega spremljevalca naprej.
Glasovi, ki sta jih zaslišala v pritličju, so bili glasovi vojakov. Veseleč se odsotnosti častoikov so fantje navdušeno kockali.
K sreči je bil na straži stoječi vojak obrnjen s hrbtom proti njima. Revež se ni mogel udeleževati igre in je moral samo od daleč gledati ,kako se tovariši kratkočasijo.
Kar je obšla Picarda  groza, tfsta
groza, ki obide tudi najpogumnejše v trenutku odločilnega koraka. Kolena so se mu začela šibiti in moral se je ustaviti.
Zdelo se mu je, da se je na trd* njavskem zidu na straži stoječi vojak ustavil baš nasproti njega in da ga opazuje.
Strah je bil prazen, kajti vrli vojak se je strašno dolgočasil in počival je po dolgočasni hoji sto čevljev visoko nad zemljo.
Zdai je moral vitez priganjati Picarda.
Videč, da omahuje on, ki bi mu moral biti vodnik, ga je pogledal tako. da je napel Picard vse sile, da bi premagal strah in malodušnost.
— Zgodi se volja božja! — je za»»-petal, in trdnejših korakov je stopal za njim.
Pred njima je bila Še pot čez glavno dvorišče, potem bi se morala pa požuriti do stranskih vratc.
Begunca sta globoko vdihavala svež zrak. Pred vrati na dvorišču je stala straža.
Picardu v čast je treba omeniti, da se mu je bil vrnil pogum in da je bil zopet gospodar svoje volje.
Stopil je pogumno pred viteza, kot da mu hoče pokazati pot. Rumignac bi gotovo ne bil storil drugače.
Picard je takoj opazil stranska vratca. Skrivaj je zašepetal vitezu:
— 2ive duše ni na dvorišču . . .
— Naprej torej! — je odgovoril Roger tiho.
Kot rečeno, je poznal Picard ključ od stranskih vratc, ker mu je bil Rumignac vse izklepetal.
Ta ključ je imel v roki, Še predme je odšel z vitezom iz celice. Odločno je stopil k vratcam.
Preselitveno naznanilo!
Cenjeno občinstvo obveščamo, da se je
manufakturna trgovina
MARA RAMOVŠ
LJUBLJANA, preselila iz Tavčarjeve ulice štev. 2-1. sedaj na
Sv. Petra cesto štev. 26
v prostore prejšnje tvrdke Marija Rogelj.
8706
Državna razredna loterija
Dne 10. avgusta so bili izžrebani naslednji večji dobitki:
Din
200.000 30.000 20.000 10.000 8.000
srečka »
srečki srečke
št:
26.673, 27.142, 31.890, 32.540, 61.317, 61.577, 62.878, 64.310, 84.755, 85.026, 87.186, 87.799, Din 2.000 srečke št.: 635,
27.358, 65.963,
17.889, 54.961, 79.984,
59.389 25.023
40.057, 88.885
4.656, 9.692, 33.158, 46.343, 47.419, 80.063, 400, 10.625, 16.846, 21.449, 25.329, 32.751, 43.460, 45.271, 50.414, 52.933, 55.029, 61.971, 81.418, 93.587, 98.888, 98.924 Din 6.000 srečke št.: 3.962, 13.362, 14.986, 17.079, 22.355, 22.864, 44.700, 52.428, 61.297, 63.865, 64.689, 74.588, 77.468, 79.701, $2.135, 91.608, 95.621
Din 5.000 srečke št: 1, 6.460, 6.685, 8.755, 11.822, 12.064, 35.155, 38.254, 44.971, 56.340, 63.638, 63.929, 64.886, 65.530, 72.997, 83.596, 86.878, 87.706, 92.153, 92.205
Din 3.000 srečke št: 216,  4.658,   11.147,   11.465, 13.717,
38.239, 41.933,  46,741, 48.537, 67.477, 68.356, 69.502, 70.800, 91.067, 91.936, 94.531, 94.567 ... ........ . . , 1.547, 3.954, 4.613, 5.033,  5.685, 6.483,
8.335, 8.475, 10.556, 11.054, 11.692, 12.144, 12.272, 14.653, 15.582, 16.117, 17.084, 21.354, 21.777, 22.537, 23.005, 26.919, 27.396, 28.193, 29.122, 30.106, 31.568, 32.065, 32.435, 33.235, 34.577, 35.278, 37.440, 37.310, 40.227, 40.290, 41.576, 41.580, 41.906, 44.142, 44.614, 44.798, 45.055, Din 2.000 št.: 45.739, 58.339.
Din 1.000 št.: 4.405, 4.407, 4.462, 5.937, 5.959, 5.985, 10.858, 10.882, 22.766, 22.775, 37.001, 37.077, 42.523. 42.525, 45.759, 58.319, 58.335, 73.334, 88.266, 88.283.
Dne 11. avgusta so bili v državni loteriji izžrebani naslednji več.p dobitki:
Din 20.000 št.: 7.546, 85.469.
Din 10.000 št: 2.115, 2.550, 5.422, 16.179, 20.718, 29.019, 34.402, 38.331, 46.990, 57.642, 59.781, 60.951, 64.921, 86.767, 93.538, 96.137.
Din 8.000 št: 15.336, 19.604, 26.983, 31.134, 44.367, 45.268, 45.471, 45.727, 59.386, 61.712, 69.142, 71.065, 71.371, 71.846, 75.826, 85.325, 88.270, 94.517.
Din 6.000 št. 8.016, 8.870, 9.416, 12.905, 20.646, 21.121, 23.624, 25.477, 34.036, 36.636, 39.783, 41.419, 65.439, 82.065, 94.255.
Din 5.000 št: 4.877, 6.399, 10.683, 25.638, 28.202, 29.503, 37.054, 41.133, 42.792, 46.952, 47.403, 64.522, 65.155, 73.731, 92.505, 92.556.
Dne 12. avgusta so bili izžrebani naslednji večji dobitki: Din 30.000 srečka št.: 9.945 »   20.000     >       > 48.981
»   10.000 srečke   >    2.895. 3.744, 4.384,  15.811,  18.763,  34.527, 59.917, 72.190, 87.753, 91.436
Onim Igralcem, Id jim bodo srečke izžrebane za manjše dobitke, bomo izžrebane srečke zamenjavali za neizžrebane, da bodo mogli igranje nadaljevati na visoke dobitke. Žrebanje bo trajalo vsaki dan do 31. avgusta.
Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c. 19
90.553 41.629,
43.004, 91.491,
29.978, 71.069,
20.355, 57.515, 81.015,
6.584, 16.654, 29.774, 38.525, 45.434,
22.750, 58.377,
>«4fctfi €>g1asi<
Vaaka beseda M par. Ploča m iahko mM v znamkah, ta odgovor znamko*    Na vprašanja brm ■ ■■i oć&omtrlamo. - Najmanj** otfta* Wm
PRODAM
4 BELE OLEANDRE
proda Kokol, Laško. 3269
AVTO CHEVROLET proda Maček, Slatna 1, p. Pil-štanj. 3268
KUPIM
VSE RABLJENE STROJE
kupim ter plačam najbolje. — Pismene ponudbe na: Kulberg, Zagreb, Hatzova št. 30, s priložit vi j o za 5 Din znamk. 3250
ELEKTROMOTOR! 5—6 HP, istosmerni tok 110 voltov kupim. — Josip Sušter-*ič, Seničica, pošta Medvode.
SLUZet
VRTNAR
samski, išče zaposlenje. — Ma-lek, Vrbovec, Hrvatsko. 3270
PEKOVSKI POMOČNIK
išče službo. — Mavc, Rašica, p. Velike LaŠČe. 3247
STAN07Alfl\
250.— DIN MESEČNO stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin — oddam takoj. — Naslov v upravi »Slovenskega Naroda«. 54/L
TRISOBNO STANOVANJE v n. nadstropju, Slomškova uit ca se takoj odda. — Več pri kamnoseku   A.   Vodniku pri Glavnem kolodvoru v Ljubljani.
53/L
NtPKMKNINt
mso V VOJNIKU prodam za 40.000 Din. Stojan, trafika, Šoštanj. 3271
ENONADSTROPNO VILO oddam v najem. — Pojasnila: Pogačar, Kamnik. 3249
NAJCENEJŠE LETOVIŠČE
v Poljanski dolini pri Ingliču v Srednji vasi pri Poljanah. Penzija Din 30. 3272
DOMAČE SALAME
prvovrstne, samo pri I. Buazo-lini, Ljubljana, Lingarjeva ulica (za Škofijo). »236
KLAVIRJI, PIANLN1 prvovrstnih Inozemskih znamk od Din 11.OO0.- naprej. — »MUZIKA«, Ljubljana, Sv. Petra cesta št 40. — Popravlja in uglašuje najceneje. 9/L
PRIPRAVEN LOKAL svetel ugodno oddam v Gosposki ulici št 5. — Pojasnila isto-tam v trgovini glasbil. 3242
PRODAM TRGOVINO
z mešanim blagom, event. tudi hišo. — Ponudbe pod »Sijajna eksistenca 3221« na upravo »SI. Naroda«.
RAZNO
RESTAVRACIJA pri ŠESTICI jutri na praznik ter ob sobotah in nedeljah zvečer posebna spe-cialiteta: nadevana paprika.
3223
Modna konfekcija
Najboljši nakup A   PRES&EB, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. 11/T
Najnovejši modeli dvokoles, otroških in igračnlh vozičkov, prevoznih trlclkljev, motorjev m šivalnih trojev. — Velika Izbira. — Najnižje cene. — Cen v franko.
»TRIBUNA« b\ ti. L*, tovarna dvokolea ui otroških vozičkov, * 'UBLJANA, Kariovfika cesta Št. 4.
DUNAJSKI
VELESEJEM
od 3* do 10. septembra 1933 (jubilejni sejem)
POSEBNE RAZSTAVE:
Pohištvo — Elektrika v hišnem gospodinjstvu — Novodobne plinske naprave — Kolektivne obrtne razstave — Radio razstava — Razstava avstrijske Radio-prometne d. d. »Ravag« — Dunajska moda v pleteninah — Salon za kož uh ovi no — Narodna obrt — Stavbne in cestne gradnje — Hiša v gradnji — Naselja — Iznajdbe — Zimsko-športna, razstava — Realitetnl posredovalec ln oskrbnik — 250 let dunajske kavarne — Razstava življenjskih potrebščin — Deželno ln gozdno gospodarstvo
NI treba vizuma. S sejmsko izkaznico in potnim listom prost prehod meje v Avstrijo. Madžarski vizum dobite pri prestopu meje, ko pokažete sejemsko izkaznico. — Znatni popusti na jugoslovenskih, madžarskih in avstrijskih železnicah, na Donavi, na Jadranu in v zračnem prometu.  — Vsa  pojasnila  in  sejmske legitimacije
Din 50.—) daje:
rVTENER MESSE A.-G., WIEN VII. in v Ljubljani: AVSTRIJSKI KONZULAT, Dunajska ceste št 31, ZVEZA ZA TUJSKI PROMET V SLOVENIJI (PUTNIK), Dunajska cesta št 1 in ZVEZA ZA TUJSKI PROMET V SLOVENIJI, podružnica, hotel Miklič, nasproti glavnega kolodvora
Moj mnogoletni sotrudnlk, gospod
(faanda Wattio
se je nocoj smrtno ponesrečil v valovih Ljubljanice.
Pogreb se bo vršil iz mrtvaške veže dne 16. t m. k Sv. Križu. Zvestemu in delavnemu nameščencu hvaležen in trajen spomin.
V Ljubljani, dne 14. avgusta 1933.
FR. STUPICA, trgovina z Zeleznino
različne tiskovine,
časopise, diplome, ^3 revije, vrednostnb ^ papirje. koledarje ^ srečke knjige l t. d. enobarvni in večbarvni tisk. pisma razglednice slike, osmrtnice ovitke jedilne liste, cenike, vizitke, računske zaključke, poročna naznanila in vabila
flfi
>
CE POTREBUJETE TISKOVINE, KATALOGE, PROSPEKTE, TODA SE NE MORETE ODLOČITI V KAKŠNI OBLIKI NAJ SE IZVRŠE, BLAGOVOLITE SE OBRNITI NA NASE PODJETJE, KI VAM JE V VSEH POTREBAH IN VPRAŠANJIH DRAGEVOLJE NA RAZPOLAGO. — VSA GRAFIČNA DELA SE IZVRŠUJEJO LEPO. SOLIDNO IN TOČNO, CENE ZMERNE — PRORAČUNI IN PONUDBE NA ZAHTEVO ZASTONJ
Narodna
ii sika r na
Za upravo m mmmm mM Usta* Oton Chrtsu*. — 5Tm\ v l$tmjmt