kSNU
niB
L DELOVNE SKUPNOSTI ■ INDUSTRIJSKEGA MONTAŽNEGA PODJETJA ■ LJUBLJANA
I. '
!• NOVEMBER 1971
LETO V.
ŠTEVILKA 11
DRUGO SREČANJE MLADIH GRADBINCEV JUGOSLAVIJE
Mladi sproti dokazujejo svoje sposobnosti

Pred dnevi je bilo v Ljub- pri nas rešujemo stano-flani že drugo srečanje mla- vanjsko problematiko: so-gradbincev Jugoslavije, deč po tem je to vprašanje, .Vrganizirala sta ga ljub- ki muči ne smo nas v Ljub-'lanska mestna konferenca Ijani, ampak je boleče v vsej *Veze mladine Slovenije in Jugoslaviji. Naši gostje so se %i j^stni odbor sindikata grad- nadalje zanimali še, kako ! Denih delavcev. Pokrovitelj imamo organizirano samo-tega srečanja je bil pred- upravljanje, kaj in kako de-•ho-; ^dnik republiških sindi-ijne Kat?v tov. Tone KRO-
HIPŠEK.
Uno
udi

■i
=55=5
■ Srečanje je trajalo 3. dni, p Slcer od 7. do 9. oktobra. 1 dan srečanja so Ijub-

§0stUa
gradbena podjetja
aV1
0
0
7,
bd'
rt
'of
4 A
v --grupe mladih grad-jet Cev- Tudi v našem pod-dijT1. smo sprejeli gmpo mla-^ vse Jugoslavije. Za za-o0 smo jim pripravili po-^ 0r na upravi podjetja, v st ®reni so sodelovali pred-UDrV5' podjetja, organov Otj, .Janja in političnih ^anizacij. Mladim grad-
PreH!mJe naiPrej spregovoril čUrdsednik CDS tov. Pan-re2 ’ nato pa je tov. Remec
p>°datk ne^a^ statističn^
Prva seja ODS obrata za dela v inozemstvu
o našem podjetju.
ra^neie se je razvila živahna valo Va’ v kateri je sodelo-
go$t f)recejšnje število naših ,» Se °v- Mladi gradbeniki so Predvsem zanimali, kako
Poročali smo že, daje bil v obratu za izvajanje del v tujini izvoljen obratni delavski svet. Dne 9. oktobra pa je bila v Muenchnu njegova prva seja, kateri so prisostvovali vsi izvoljeni člani. Po poročilih volilne in verifikacijske komisije so bile osrednja točka dnevnega reda volitve predsednika in njegovega namestnika ter članov komisij.
Za predsednika prvega ODS enote za izvajanje del v tujini je bil soglasno izvoljen tov. Anton Gričar iz matičnega obrata Trata. Za njegovega namestnika pa je bil, prav tako soglasno, izvoljen tov. Zvonko Penezič.
Glede na svoje specifičnosti in potrebe ima ta naš obrat naslednje tričlanske komisije:
komisijo za delitev dohodka in osebnih dohodkov
-	komisijo za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti in izrekanje ukrepov
-	komisijo za prošnje in pritožbe.
V posamezne komisije so bili na prvi seji ODS izvoljeni naslednji člani:
KOMISIJA ZA DELITEV DOHODKA IN OSEBNIH DOHODKOV
Alojz Stegenšek - predsednik Stanislav Bunc - član Silvo Senegačnik - član
KOMISIJA ZA UGOTAVLJANJE KRŠITEV DELOVNIH DOLŽNOSTI IN IZREKANJE UKREPOV Ivan Zorec predsednik Alojz Kohvnik - član Henrik Majcen - član
KOMISIJA ZA PROŠNJE IN PRITOŽBE Vinko Zidar - predsednik Ivo Baumgartner član Franc Marinič - član
V nadaljevanju prve seje ODS tega obrata je bilo podano še poročilo o gospodarskem in finančnem stanju obrata in podjetja kot celote ter o vlogi samoupravljanja in samoupravnih sporazumov, h katerim je pristopilo naše podjetje. M. D.

Mladi sproti dokazujejo svoje sposobnosti
(NADALJEVANJE S 1. STRANI)
lajo v našem podjetju politične organizacije, kakšne imamo osebne dohodke itd. Po končanem pogovoru smo našim gostom pokazali še obrat Trata, kjer so si ogledali proizvodnjo tovarne.
Že med ogledom tovarne in po njem so se gostom priključili mladinci s Trate, TEN in uprave podjetja, nato pa smo skupaj odšli na kosilo in pozneje na izlet v Begunje ter na Bled. Ko smo se zvečer vračali v Ljubljano, so mi naši gostje naročili, naj se v imenu grupe zahvalim vodstvu podjetja in obrata Trata ter vsem, ki so sodelovali pri razgovom na upravi podjetja. Lahko rečem, da smo prvi dan srečanja dobro uveljavili načelo o bratstvu in edinstvu naših narodov, saj smo se kljub temu, da smo bili zbrani z vseh koncev naše domovine, dobro razumeli, se pogovorili o problemih, ki težijo nas mlade, in izmenjali izkušnje o delu mladinske organizacije.
Drugi dan — kot delovni dan srečanja — je potekal v Festivalni dvorani. Naslov delovne teme je bil: uveljavljanje mladih v samoupravljanju in političnih organizacijah. Lahko rečem, daje bil že pogled na polno dvorano inpozanten, saj je bilo prisotnih nad 200 delegatov in gostov, predstavnikov mladine in sindikatov iz republike in zveze ter iz vseh glavnih mest republike. Po otvoritvi srečanja je najprej spregovoril pokrovitelj srečanja, predsednik republiškega sindikata Slovenije tov. Tone Kropušek.
V razpravi, v kateri je sodelovalo nad 40 delegatov, je bilo vseskozi poudarjeno,
da mladi glede na to, da so v blemov, ki so skupni vsem skozi kritizirah in stvari na-gradbeništvu zastopani s organizacijam. Rečeno je pihovali, pač pa smo se sku-skoraj 60 % delovnih mest, bilo tudi, da bi bilo treba na- šali o vsem preudarno po-še zdaleč nimajo primernega rediti kaj več za sprejem no- govoriti, saj se zavedamo, da zastopstva v organih samo- vih članov v Zvezo komuni- stvari ne bomo spremenili upravljanja. Po drugi strani stov, saj je porast števila čla- čez noč, pač pa le z dobro pa je bilo tudi rečeno, da so nov ZK Jugoslavije iz leta v zastavljenimi akcijami in mladi dostikrat zapostavljeni leto manjši.	delom. Na koncu srečanja
in ne morejo pokazati in do- Dogovorili smo se, da bo smo vsi z burnim aplavzom kazati svojega znanja, ker jih naslednje — tretje srečanje pozdravili sklep, da se tov. pri tem ovirajo starejši. In mladih gradbincev prihodnje Titu pošlje pozdravna brzo-ravno na to vprašanje smo ieto v Sarajevu. Sprejeli smo javka. Zvečer je bil v hotelu dobili odgovor, ki nam po- zaključke srečanja in ob- Union tovariški večer za trjuje, da so tudi mladi kljub vezo, da v Sarajevu vsi po- udeležence srečanja, neizkušenosti sposobni, da ročamo o tem, kaj bomo v Zadnji dan srečanja smo izvedejo večja dela. Pred- tem letu naredili, da se stvari izkoristili za ogled gradnje stavnik mladih iz gradbenega premaknejo z mrtve točke, avto ceste Nova Gorica-podjetja „RAD“ iz Beograda Mogoče bi o delovnem dne- Šentilj, nato pa smo šli še v je povedal, da imajo pri njih vu rekel še to, da nismo vse- Postojnsko jamo in se od organiziran oddelek, v ka-
terem so zaposleni sami mladi ljudje, in je ta oddelek dosegel zelo lepe uspehe, saj so nekaj gradbišč izvedli popolnoma sami, od projekta pa vse do zaključnih del. Tudi o delu družbeno-političnih organizacij je bilo dosti govora. Skozi vso razpravo je bilo opaziti mišljenje, da je potrebna večja povezava družbeno-pohtičnih organizacij po podjetjih in enoten nastop do tistih pro-
tam vrnili v Ljubljano. S ten1 je bilo drugo srečanje mb' dih gradbincev končan0. Udeležencem pa ostane, do tretjega srečanja v Sara' jevu skušamo uresničiti sta' lišča, ki smo jih sprejeli v Ljubljani
CIRIL KUREKI
Zanimivosti iz (njih virov
JUGOSLOVANI GRADITELJI NA TUJEM
Jugoslovanska gradbena podjetja so zaposlila del svojih kapacitet v H evropskih, 12 afriških, U azijskih deželah in v Pe-ruju ter na Jamajki-Vrednost njihovih del znaša 4,4 milijarde dinarjev. Vrednost ustvarjenih del v prvi polovici letos je večja za 29 % v primeri z lanskim letom. Podjetja visoke gradnje sodelujejo s 57 %, graditelji hidro-objektov s 27 %, medtem ko so nizke gradnje za; stopane s 16% vrednosti skupnih del. Največjo vsoto vrednosti so ustvarila podjetja iz Srbijo-Največ deviz za ta dela dobivamo v ZR Nemčiji-;
IMP GLASNIK izdaja delovna skupnost IMP — Industrijskega montažnega podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 3200 izvodih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Titova 37. Ureja uredniški odbor: Anton Gruden, Aleksander Herman, dr. Gabrijel Kržič, Valentin Mendiževec, inž. Janez Mihelčič, inž. Jože Naglič, Aleksander Perdan (odgovorni urednik), inž. Adolf Potokar, Aleksander Remec, Edvin Stepančič (glavni urednik)^ inž. Dušan Udovič, inž. Stane Završnik, Slavko Žagar. Tiska Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani.
Visoka sezona za dela na toplovodnem omrežju terja v tem času pogosto celodnevno delo na gradbiščih
PRIHODNJIČ:
Na obisku pri naših monterjih v Dresdnu
Za prihodnjo številko Glasnika obljubljajo Mariborčani reportažo z našega gradbišča v Dresdnu, kjer izvaja naš obrat CKV Maribor dela na kotlarni v inženiringu za VEB — PLANETA - RADEBEUL. Dela so zaradi dvomesečne zamude gradbincev v pospešenem tempu. Na sliki: kljub napornemu delu je razpoloženje med našimi monteiji dobro, predvsem seveda ob času kosila, ko so postreženi z dobrim domačim obrokom.
Neobveščen delavec mora zgolj zaupati
NEOBVEŠČENOST — NAJPOGOSTNEJŠI VZROK ZA ZAOSTRITVE V DELOVNIH ORGANIZACIJAH — OBVEŠČANJE __	JE MNOGOKJE ŠE VEDNO PREPUŠČENO BOLJ NAKLJUČJU - SUHOPARNA GLASILA
i'
Nema Jat smo lahko že prebrali ali slišali, daje do raznih n oglasij, sporov in tudi stavk v tej ali oni delovni 0rganiza .iji prišlo prav zaradi slabega obveščanja in velike nevednosti. Šele takšni, pogosto pošteno zaostreni do-Sodki, nas opozorijo na rahitičnost obveščanja v delovnih kolektivih in odločno pokažejo na njegovo pomembnost. Najhuje pa je, da skromna obveščenost večini delavcev ZaPira sicer priznane možnosti, da bi lahko stalno in predam neposredno vplivali na odločanje v svojih delovnih organizacijah in tako resničneje čutili tudi moč svojih
Stopnja obveščenosti je pine mora prvi (natančno) °draz demokratičnosti in sa- vedeti za vse dobro in slabo j^upravnosti odnosov v de- v svojem kolektivu. Od tega lovni skupnosti. Večja stop- je odvisno, kako bo izobli-nj3 obveščenosti omogoča koval odnos do lastne delov-Zaposlenim večjo vlogo pri ne organizacije oziroma ko-soodločanju, s tem pa jim likšno bo njegovo zaupanje, ^je več možnosti za vpliva- Če bo vedel, kje so vzroki n3e na odločitve organov slabosti in napak, se bo z nji-uPravljanja. K vsemu temu mi tudi sam spopadel. Priza-treba priključiti še dosti deval si bo, da jih odstrani. Mjšo notranjo kontrolo, In ne, kot je pri nas navada, , a5 preprečuje, da bi o ka- da delavci šele „od zunaj“, . ršnihkoli zadevah, ki velja- iz časopisov zvedo, daje nji-g° Za celotno podjetje, odlo- hova tovarna v tako in tako ®n le posamezniki ali ozke težkem položaju . . . Nič lupinice ljudi.	čudnega ni potem, da se še
^ v mnogih naših podjetjih sami obrnejo proti njej. Čla-Pomena, vloge in nujnosti ni kolektiva se čutijo priza-ame, popolne in pravo- dete. Postajajo malodušni, žav^ ?^ve^enosti sploh ne namesto da bi bili najboljši nakt- ° in PrePuščaj° propagatoiji.
jučju. .... Podatki, stari nekaj let, Prav'1 sloyenskih sindikatih govore, da je v naših delov-h0: član delovne sku- njh organizacijah le nekaj
nad 40 odstotkov zaposlenih Glavna značilnost je, daje lovice prispevkov pa je izpod seznanjenih z važnejšimi do- večina prispevkov neosebna peres vodilnih delavcev, ločili upravljanja, kar je sicer in suhoparna, dostikrat napi- Kljub vsemu je opaziti, da za vsako sodelovanje pri po- sana tako, da so za manj v vodstva delovnih organi-slovanju nujno potrebno, strokovno podkovane delav- zacij sicer počasi, a vseeno Zadeva vzbuja še toliko več ce skoroda nerazumljivi, zanesljivo prodira zavest o skrbi, ker je med „neved- Skromno je število informa- pomenu obveščenosti za razneži" kar precej članov sa- cij, ki bi govorile o poslova- voj samoupravljanja. Vsak moupravnih organov. Takš- nju in proizvodnji določene delavec mora občutiti, da na podoba tudi danes ni delovne organizacije. Več ima možnost soodločanja, dosti spremenjena. Še vedno prostora je odmerjenega vplivanja. Ko bomo to ures-se dogaja, da sestanek ah po- „zunanjim“ novostim in ničili, bomo lahko govorili o svetovanje skličejo brez spremembam. Pretežno izha- razvitem samoupravnem si-možnost za poprejšnje pri- jajo nepravočasno, blizu po- stemu obveščanja! prave, tako da udeleženci šele tam zvedo, za kaj pravzaprav gre in se s ponude-nimi predlogi — nepripravljeni - kaj kmalu strinjajo!
Načinov in oblik obveščanja v delovnih organizacijah je veliko. Zaenkrat najpogosteje segajo po glasilu, biltenu in oglasni deski.
Zdaj v Sloveniji izhaja približno 180 glasil delovnih organizacij s poprečno (reducirano) mesečno naklado okrog 380.000 izvodov. V delovnih organizacijah, ki izdajajo ta glasila, je zaposlenih 260.000 ljudi. Številke so sicer obetavne, vendar je vsebina teh glasil, kakor smo lahko prebrali v brošuri kranjske delavske univerze, še zelo odbijajoča.
Obvestilo iz CKV Ljubljana
Komisija za družbeni standard in stanovanjske zadeve obrata CKV Ljubljana
OBVEŠČA
zaposlene v obratu, da ima obrat še za približno 70.000 din nerazporejenih sredstev za reševanje stanovanjskih zadev.
Interesenti naj vložijo pismene prošnje splošni službi obrata do 10. novembra. Člani komisije bodo po tem roku takoj razporedili sredstva prosilcem.
Predsednik: JOŽE KUŽNIK

OB LETOŠNJI MEDNARODNI RAZSTAVI ELEKTRONIKA 71
Izdelki IMP privlačijo tuje kupce
Letošnja mednarodna razstava ELEKTRONIKA 71 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani - trajala je od 11. do 16. oktobra — je bila kot vsako leto demonstracija najnovejših dosežkov domačih in tujih firm s področja sodobne elektronike. Tako po številu razstavljavcev kot po številu obiskovalcev je ta tradicionalna razstava vsako leto na novo rekordna, brez dvoma pa bo tako tudi naslednje leto.
Tokrat si skušajmo razstavo ELEKTRONIKA 71 ogledati nekoliko bolj z gospodarske plati, brez naštevanja nastopajočih firm in eksponatov po vseh dvoranah ter brez suhoparne statistike, ki bi sicer najbolj ilustrirala obseg, kvaliteto in organizacijo razstave.
V luči težnje po mednarodnem sodelovanju, ;se pravi po načrtnem in premišljenem vključevanju v mednarodno delitev dela, je letošnja razstava za našo firmo vsekakor prelomnica na poti k ustvaijanju pozitivne izvozne bilance v najbolj zahtevni dejavnosti IMP — v elektroniki.
Kljub vsemu pa si oglejmo našega podjetja irl firme razstavni prostor, kjer je naša SIEMENS, ene vodilnih zahod-Tovarna elektronaprav razvrstila nonemških firm na področju in-vrsto artiklov s področja indu- dustrijske elektronike. Ze v lan-strijske in profesionalne elektro- skem letu zamišljeno sodelo-nike. Vsi razstavljeni artikli so vanje je letos dobilo konkretno vzeti iz rednega proizvodnega obliko. Med firmo Siemens in programa TEN, kijih že izdeluje tovarno TEN je'že sredi letoš-
v znatnih serijah. Vse kaže, da bo letošnja realizacija TEN daleč presegla še tako optimistične napovedi z začetka leta.
K obširnejšemu proizvodnemu programu te naše tovarne so letos priključene že tudi ho-telsko-receptorske naprave, moderne svetlobno-klicne naprave in hišne govorilne naprave, vidno mesto pa zavzema področje regulacijske tehnike, ki z moderno izvedbo lepo dopolnjuje program montažne dejavnosti našega podjetja.
Važen proizvod, katerega prve serije so stekle letos, so tranzi-storizirane skupinsko-antenske naprave, poleg že standardne proizvodnje anten in opreme za skupinske antenske instalacije v velikih stanovanjskih blokih. Najvidnejše mesto pa zavzemajo
tako na razstavi, kot v realizaciji TEN - televizijske pretvor-niške naprave. Na tem področju smo si že zagotovili trden primat na jugoslovanskem tržišču, do katerega niti veliki zapadni pro-zvajalci niso mogli ostati ravno-iušni. Kljub znatnemu procentu uvoženega reprodukcijskega materiala v tej dejavnosti smo s solidnimi serijami, predvsem pa z ustrezno obliko, kvaliteto in nizkimi cenami vzbudili pozornost strokovnjakov nekaterih večjih zahodnih firm, ki nas sedaj vabijo k tesnejšemu sodelovanju.
Ob razstavi ELEKTRONIKA 71, ko se je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani zbrala prava elita strokovnjakov in poslovnih ljudi s področja elektronike, je prišlo do nekaterih važnih sestankov med zastopniki
renomiranfli zapadnih tovarn. Ob razstavi ELEKTRONIKA 71 so tako potekali le še razgovori, ki so se nanašali na detalje že podpisane pogodbe.
Naj omenim, da so TV oddajniki za III. TV-pas - za moči 1 kW. 5 kW in 10 kW - namenjeni za zapadno tržišče, prav tako pa tudi za naše, saj je v perspektivi tudi pri nas potrebno razširiti oddajniško mrežo na I. in II. TV-programu, istočasno pa je potrebno obnavljati tudi že obstoječo mrežo.
Ob ogledu razstave pa smo na našem razstavnem prostoru žal pogrešali vsaj malo reklame v tej smeri. Ni nam namreč jasno, zakaj s področja tako važnega sodelovanja. ki bo glede renomeja, glede našega internega deviznega gospodarstva in predvsem glede zelenega semaforja na poti proti zunanjemu tržišču, nismo imeli priložnosti videti niti ene slike, niti tabloja s proizvodnim programom TEN za naslednje leto.
Za p"oizvodnjo omenjenih oddajnikov našemu podjetju nam-
njega leta prišlo do podpisa po- reč ne k0 potrebno kupiti niti
Del razstavljenega proizvodnega programa TEN: v ozadju TV pretvorniki, v ospredju resonatorske stopnje
za izdelavo TV oddaj- enega samega dolarja. Kaj to poki jih bo že v letu 1972 meni, pa ve vsakdo, saj bo naše izdelovalo za firmo delo plačano s čistimi devizami.
Ves material in - kar je tudi izredno važno - tudi ves instru-mentarij za to proizvodnjo nam bo Siemens enostavno odstopil. S tem pa bodo odpadla tudi večja vlaganja v razširjanje proizvodnje na področju oddajnikov.
Izvoz na zahodno tržišče ob minimalni porabi deviznih sredstev, ki jih TEN potrebuje še za proizvodnjo TV pretvornikov, in
godbe nikov.
IMP Siemens.
Gre za TV oddajnike, katerih proizvodnjo je Siemens odstopil našemu podjetju, ker zaradi svo je obširne dejavnosti nima možnost s kapacitetami dovolj hitro slediti povečanemu povpraševanju tržišča. Takšno zaupanje firme Siemens si je IMP lahko pridobilo le z izredno kvaliteto TV-pretvorniške tehnike, ki krepko dohaja enake proizvode
tesno sodelovanje s tovarno Siemens so zgovorni argumenti, ki zagotavljajo povečanje gospodarnosti Tovarne elektronaprav in celotnega podjetja IMP, ki se je že do sedaj dokaj uspešno prebijalo skozi splošno nelikvidnost.
Ob istem času kot razgovori s firmo Siemens pa so tekli tudi pogovori z veliko francosko firmo elektronskih cevi THOMSON HOUSTON, s katero ima IMP že podpisano pogodbo za izdelovanje resonatorskfli močnostnih stopenj (Cavity, Topf-kreis), sodelovanje s to firmo pa je v teku že približno eno leto. Kot zanimivost naj bo omenjeno, da ta francoska tovarna skupaj z elektronskimi cevmi prodaja tudi ustrezne resonatorske stopnje, med drugimi tudi ameriškim kupcem. Ker so bili pri THOMSONU s stopnjami, ki so bile izdelane pri nas, zelo zadovoljni, so se pogovori nanašali le na povečanje serije za leto 1972. Za resonatorske stopnje pa so se zanimali tudi drugi tuji potencialni kupci.
Jugoslovanska radiotelevizija se v tem času pospešeno pripravlja za uvedbo drugega TV programa. To pa pomeni, da bo za pokrivanje celotnega ozemlja in distribucijo drugega TV programa potrebno še zelo veliko novih TV pretvorniških naprav. Hkrati pa s sedanjim prvim TV programom ni kvalitetno oskrbljeno več kot približno 60-70 % našega ozemlja, torej je tudi domače tržišče za nas še zelo zanimivo. Še več: poskrbeti moramo, da bodo domače radijske hiše še bolje oskrbljene z našimi pretvorniškimi napravami in da bomo za domače tržišče čimbolj skrajšali dobavne roke. Moramo namreč priznati, da so bili do sedaj prav dobavni roki za domače tržišče naša šibka točka.
To so torej dogodki ob robu razstave Elektronika 71. Ko smo si ogledali razstavo, smo poleg marsičesa pohvalnega pogrešali le malo več drobnih, a zelo učinkovitih reklamnih trikov, s katerimi večina domačih tovarn elektronske opreme ne skopariti. Na sosednjih razstavnih prosto-rili smo celo spoznali anteno iz naše .zlate" serije, vendar na njej ni bilo najti niti tablice z imenom naše firme.
Naslednje leto skušajmo torej razstavni prostor našega podjetja oskrbeti z večjim številom prospektov za vse obiskovalce.
V prihodnjih letih nas torej čka še veliko dela. Najvažnejša naloga pa bo seveda, da se bomo devizno osamosvojili in s tem dali svoj prispevek k trdnosti našega dinarja.
VALENTIN ZOR
USPEŠNO POSLOVANJE PODJETJA PO PODATKIH DEVETMESEČNEGA OBRAČUNA
Optimistične napovedi za zaključek poslovnega leta
Že v prejšnji številk', jka smo bralcem posredovali nekaj bistvenih podaIf. (^. •^vršenem delu do konca avgusta in na podlagi I‘;;IJj)Javili informacijo, da lahko z gotovostjo pričakuje111,0 1 zaključek poslovanja v tri-četrtletju. Naša tedaVj, mistična napoved je sedaj tudi potrjena s periodi1 računom za to obdobje.
Na osnovi izdelan1’^ in razprav pa bodo člani delavskih svetov lahk0 j ^kritično presodili uspešnost izvršenega dela in spfeJ (J^ne sklepe, ki naj nakažejo smernice, da bo posl0',^. •v bodoče vsaj tako dobro
kot doslej. Delavcem ^jam samoupravljavcev ne prisostvujejo, pa p051",^ v tem članku nekaj bistvenih podatkov iz pr'P gradiva, da bodo s to tematiko seznanjeni vs' ^ 1 podjetja.
Uvodoma poudarjeni Poslovnega uspeha za posamezne poslovni uspeh pa je bil Pa« Brate je potrebno, da se za prej predvsem z veliko konjev ra_vodeni znesek fakturirana
na domačem tržišču, pl' montažni dejavnosti: m® ^ obrati so bili v vseh 9 H1 i i prezasedeni z delom, pojlj;» njimi pa tudi tovarna Ij,«-
"e Vh
‘jyv teareni znesi ^ Lacija zniža.
in sicer pri:
manjši meri pa Tovarna naprav. Poslovanje P° ,!jlj0 obratov, zlasti TEN, pa -M verjetno še uspešnejše, ce|I1ji-bilo ves čas občutnega P,pikanja nekaterih vrst repr°“jjA
skega materiala in nm ^ Upoštevajoč navedeno ko-delov. Dobave so kasniie /- tekClj0	J :	h ti d
domačega, zlasti pa z 'L-v	s? posamezni obrati do-
sketra tr7išra 7ntn so nfC0 _ J)-
pKV Ljubljana za ^KV Maribor za "KV Koper za ^jjktromontaži za ‘EN - jaki tok za 1,784.348 ('fojektivnemu “noju Lj.
Din
4,219.629
1,537.335
849.484
6,571.580
500.000
Zastopstvu Alfa-Laval 97.048
skega tržišča, zato so preup(r proizvodnji nastajale V6-merne zaloge polizdelke1 Je dovršene proizvodnje, obema tovarnama znatn3 j(š-na sredstva. Razen tega Pomanjkanje materiala m PO nih delov dostikrat yzr0jij>
ran'* nasle|inje zneske fakturi-e realizacije (v tisočih din):
manjše zastoje v proizv
m
procesu, s čimer se breZ p zaposlenih delavcev njihova delovna storiln0*1 ;lli težavam, ki so pri vsak^^-več ali manj prisome, papf ženi rezultat dober, ^ uf' jejo podatki, ki jih v na nju navajamo.	,0O
Pogoj za doseganje PO poslovnega uspeha je PVi izpolnjevanje planskin
- "ii
ment plana je realizacija^ 0 letošnje leto planirana pi
380,330.000 din. Po P‘V' dinamiki je od tega zne*^^
. £KV Ljubljana Maribor ;CKV Koper -kktromontaža -f,§N _ jaki tok ,	_ šibki tok
, fata _ kov. ind. plvarna Iv. gorica projektivni biro Lj.
. Ropark . JOgrium razv. sl. astopstvo Alfa-Laval elo v inozemstvu na wivert. področju elo v inozemstvu na *"r. področju -orat Maribor
62.524
41.452
13.082
67.093
23.321
12.953
32.977
14.045
6.804
789
541
1.199
15.626
11.200
303.606
• J. J *--7 Ha F' *- Otipaj IMP	juj.duo
so sestavljene tako, 9^ Pr,, v
pozitivne rezultate. Biju^jr* kov j osnovi navedenih podat-planJe odstotna izvršitev letnega a Po obratih naslednja:
videno za 9 275,444.000 din ah finega plana. Dejanska VL, f'
ali 72^>
fakturirane realizacije šala za to obdobje 3199 jr din. Letni plan je bil ^ ak' žen 83,92%, 9-mesečni FL ■ sežen za 15,87 odstotka^-nja 9-mesečna izvršitev j-cije, primerjana z i51111':,, 'j jem preteklega leta, gl
Ckv Ejubljana . Maribor F^y Koper . Tcx,tromor|taža 1E1SI 'jaki tok
. T šibki tok . j fata - Kov. ind.
za 103,274.667 ali za stotka.
Zastopstvo Alfa-Laval n o v i,
„ el° inzom.
1 v inoz. - zahod sc ' lnz°m. - vzhod kuPaj IMP
71,8
103,6
72.7
81.7
70.0
84.1
84.6
78.0
90.7
79.0
54.1
58.5
91.5
59.7
79.8
VSI obrati j0 USTREZNO SLEU1J PLANU
letneo16^6^ odstotne izvršitve cije fa .Plana fakturirane reahza-aze, da so vsi obrati plan razen pro-
Na osnovi evidence ^ &^oljivo Vvrših. nega knjigovodstva PaktVi stva A|° razvojne službe, zastop-tovljeno, da vsebuje^ ta :Zvtfti !jOr „ "^Laval ;n obrata Mari-realizacija nekatera še n Jfi, IV»r delu v Vzhodni Nemčiji, dela, in sicer v skupni . pA na njVslco razvojna služba pla-15,559.424 din. Zarasli- ■	.........
ugotavljanja d°
nosti
iolKQ dpsegla zaradi del, ki so °cnejšega značaja, zato se
realizacija ne pojavlja mesečno enakomerno, temveč samo ob določenih obdobjih. Kljub malenkostnemu zaostanku pa bo ta služba verjetno do konca leta zamujeno nadoknadila. Skoro isti razlogi za premajhno izvršitev plana veljajo tudi za zastopstvo Alfa-Laval. Udeležba realizacije obeh navedenih služb v skupni realizaciji pa je tako minimalna, da nima vpliva na končni rezultat. Na montažnih delih kotlarne „Planeta“ v Vzhodni Nemčiji, ki jih izvaja obrat Maribor, pa so zaostala gradbena dela za približno 2 meseca, zato obrat iz upravičenih razlogov ni dosegel predvidene realizacije. Ob času, ko to poročamo, pa so montažna dela na tem gradbišču v polnem teku in bodo z gotovostjo izvršena do pogodbenega roka.
Za izvršitev planirane realizacije je bila predvidena zaposh-tev 2481 delavcev, dejansko pa je podjetje zaposlovalo 2492 delavcev. Na osnovi planiranega števila delavcev je po planu predvidena poraba 5,105.834 efektivnih delovnih ur za 380,330.000 din planirane realizacije. Po preteku 9-mesečnega dela pa je bilo izvršeno skupno 3,721.648 efektivnih delovnih ur ali 72,9 odstotka.
DOBRI USPEHI PRI PORABI
DELOVNEGA ČASA
Na osnovi podatkov o odstotni izvršitvi letnega plana realizacije in izvršitvi plana efektivnih delovnih ur lahko ugotovimo, da so bila planirana predvidevanja glede na porabljeni delovni čas presežena za 9,52%, kar lahko smatramo za dober uspeh, saj bi bila za navedeni odstotek produktivnost delavcev večja od planirane, vendar le, če ne bi bil pri tem prisoten faktor inflacije. Zaradi tega je trditev o povečani produktivnosti za 9,52% neutemeljena, pač pa smatramo, daje ta po ocenah večja le za 2 do 3 % v primerjavi s planom. Doseženi uspeh, ocenjen po kriteriju odstome izvršitve letnega plana realizacije in efektivnih delovnih ur, je ugoden za vse obrate, saj je bila planirana 9-mesečna realizacija procentualno dosežena po obratih takole:
-	CKV Ljubljana	102,5
-	CKV Maribor	136,7
-CKV Koper	105,2
-	Elektromontaža	105,0
-	TEN	101,6
-	Trata - Kov. ind.	102,5
-	Livarna Iv. gorica	107,1
-	Projektivni biro Lj.	135,2
-	Avtopark	103,5
-	PRS	78,2
-	Zastopstvo Alfa-Laval	96,9
-	Delo v inozem.
-	zahod	138,9
-	Delo v inozem.
-	vzhod	266,7
Skupaj IMP	109,5
V zadnjem času je	mnogo
razpravljanja o nelikvidnosti v gospodarstvu, zato je prav, da
tudi naše delavce seznanimo, kako stoje te zadeve pri našem podjetju. Problem likvidnosti je pereč tudi za naše podjetje, vendar za sedaj brez hujših posledic, kar je predvsem posledica dobrih poslovnih odločitev organov upravljanja v prejšnjih letih: ti so namreč namenili znaten del dohodka za obratna sredstva.
Priliv sredstev na žiro račun podjetja je znašal v pretečenih 9 mesecih iz naslova fakturirane realizacije 204,527.375 din ali poprečno dnevno 904.928 din, kar je za 198.248 din ali 28,1 % več kot v istem obdobju preteklega leta. Iz dospelih sredstev pa je podjetje poravnalo raznim dobaviteljem za 128,366.571 din obveznosti. Dnevna izplačila obveznosti so znašala 567.994 din in so večja od lanskih v istem obdobju za 115.689 din ali za 25,6%. Iz navedenega sledi, daje bilo podjetje kljub težavam likvidno, saj je v redu izpolnjevalo vse obveznosti do zaposlenih delavcev in dobaviteljev.
ZNIŽANJE ZALOG SE VEDNO PEREČA NALOGA
Važen faktor dobrega poslovanja so ugotovitve vrednosti poprečnih zalog materiala, polizdelkov, nedovršene proizvodnje, gotovih izdelkov in orodja ter drobnega inventarja, ki v znatni meri vežejo razpoložljiva obratna sredstva. Ugotovljeno je, da so letos doseženi slabši rezultati od lanskih na področju vezave obratnih sredstev v prej omenjenih zalogah, saj se je ta vrednost povečala od lanske za 11,592.099 din ali za 33,8% in znaša 45,878.586 din. Povečanje poprečnih vrednosti zalog znaša:
-	na reprodukcijskem
materialu	33,7	%
-	na nedovršeni
proizvodnji	40,4	%
-	na gotovih izdelkih	19,2	%
-	na orodju in	drob, inv. 60,1	%
Na skoro istem nivoju vrednosti kot lani so ostale le poprečne zaloge polizdelkov, ki so nižje za 2,1 %.
Znižanju zalog morajo obrati posvetiti v bodoče posebno pozornost, ker bodo sicer morali vložiti v prihodnjem letu znaten del letošnjega dohodka v sklad obratnih sredstev, namesto da bi jih uporabili za druge namene. Ugotovljeno je, da se primanjkljaj med angažiranimi in razpoložljivimi sredstvi vsako leto povečuje, predvsem zaradi prekomernih zalog in večanja terjatev ter znaša po približni oceni najmanj 3,5 milijona din. Negativna razlika se sicer krije s povečanimi obveznostmi do dobaviteljev, izkoriščanjem dobička, ustvarjenega v tekočem letu, in manjšim vlaganjem v investicije, kot pa je po planu predvideno, vendar je to le začasna rešitev. Vezava obratnih sredstev v zalogah se je povečala v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta brez izjeme pri
vseh obratih, kar je delno opravičljivo z ozirom na povečani obseg dela in zvišanje cen materiala.
Zmanjšanje obratnih sredstev pa razen večjih zalog narekujejo tudi terjatve, ki so znašale v poprečju za 9-mesečno obdobje 75,412.682 din. Porast terjatev od polletja dalje znaša 3,129.131 din. Tendenca naraščanja terjatev pa obstaja tudi za bodoče obdobje, s čimer bo likvidnost podjetja vedno bolj ogrožena, če ne bomo imeli na razpolago dovolj lastnih obratnih sredstev.
PRIMERJAVA
PLANIRANIH
IN STVARNIH STROŠKOV
Ko analiziramo dosežene poslovne uspehe, je nujno primerjati tudi planirane in stvarne stroške, ki so nastali v zvezi z doseženo realizacijo. Tako postavljena primerjalna analiza pokaže, da stroški niso rasli linearno z realizacijo, pač pa za malenkost manj, zato je bil tudi končni poslovni usp'eh boljši od planiranega.
Zbrani podatki kažejo, da so dejanski stroški - računani na enoto fakturirane realizacije 100 din - nižji od planiranih za 4,66 %. Največje znižanje po vrednosti je doseženo pri materialnih stroških, in sicer za 2,81 %, pri ostalih stroških skupno z osebnimi dohodki pa za 11,95 %. Zvišali pa so se v primerjavi s planom stroški za tuje storitve po delovnih nalogih, in sicer za 27,48%. Razumljiveje, da so med posameznimi obrati precejšnja odstopanja, vendar je doseženi uspeh za celoto pozitiven.
Po periodičnem obračunu za 9 mesecev znaša celoten dohodek podjetja (brez del v inozemstvu) 283,644.239 din, kar predstavlja 80,2 % letnega plana. Stroškov oz. porabljenih sredstev (brez osebnih dohodkov) je bilo 181,851.047 din ali 79,2% od lemo planiranih. Razlika med celotnim dohodkom in porabljenimi sredstvi predstavlja dohodek, ki znaša 101,793.192 din, in je v primerjavi z letnim planom dosežen v višini 81,9%. V navedenem dohodku so vsebovane zakonske in pogodbene obveznosti v višini 4,604.665 din, ostanek dohodka 97,188.527 din pa je na razpolago še za kritje bruto osebnih dohodkov in za sklade. Slednjo delitev pa sedaj
ureja samoupravni sporazum in bodo o tem razpravljali organi upravljanja. Razumljivo je, da bodo z ozirom na različne poslovne uspehe posameznih obratov tudi njihove udeležbe na presežnem delu dohodka različne, vendar z gotovostjo za vse obrate pozitivne.
MERJENJE
POSLOVNEGA USPEHA Z DOSEŽENO STOPNJO RENTABILNOSTI
Doseženi poslovni uspeh se odraža predvsem v stopnjah rentabilnosti, ki so izračunane na osnovi razmerja med doseženim dobičkom, vključni z amortizacijo, in uporabljenimi obratnimi in osnovnimi sredstvi. Na osnovi tako merjenega uspeha poslovanja so posamezni obrati dosegli naslednje stopnje donosa rentabilnosti:
-	CKV Ljubljana	23,7
-	CKV Maribor	29,4
-CKV Koper	18,5
-	Elektiomon‘aža	27,5
-	TEN - skupaj	15,8
-jaki tok	15,6
-	šibki tok	15,9
-	Trata - skupaj	20,6
-	kov. ind.	19,7
-	livarna	23,7
-	Projektivni biro Lj.	46,8
Skupaj IMP	23,4
Stopnja donosa rentabilnosti je tisto merilo, ki pokaže, kolikšna obratna in osnovna sredstva so bila vložena za doseženi dobiček vključno z amortizacijo. Veliko vlogo ima pri tem hitrost obračanja razpoložljivih obratnih in osnovnih sredstev: ta se izraža s količnikom obračanja, ki znaša za celotno podjetje 2,66. Preprosteje izraženo pomeni navedeni količnik, da so celotne naložbe (osnovne in obratne) vezane 135 dni, preden se nam povrnejo v obliki realizacije. Element merjenja poslovnega uspeha z doseženo stopnjo rentabilnosti vsebuje tudi samoupravni dogovor o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, zato ga bo v bodoče moralo upoštevati tudi naše podjetje, medtem ko smo doslej za merilo upoštevali samo doseženo stopnje dobička.
Doseženi poslovni uspeh 9-mesečnega poslovanja je po navedenem vsekakor ugoden za obrate, zato lahko z določenim optimizmom pričakujemo tudi uspešen zaključek tekočega poslovnega leta.
^ ALEKSANDER REMEC
PORTOROŽ: PRENOČIL MILIJONTI
To magično številko so napravile dosegljivo nove hotelske kapacitete.
Po računih statistične službe v Piranu so v Portorožu zabeležili letošnjo
milijonto turistično prenočitev. To magično številko so v tem kraju pričakovali že vrsto let, šele nove hotelske kapacitete sojo napravile dosegljivo.
Delo organov upravljanja in kolektivnih izvršilnih organov
V OKTOBRU STA SE SESTALA NA SEJAH OBA POSLOVNA ODBORA PODJETJA
ODBOR
ZA PROGRAMIRANJE IN RAZVOJ
je razpravljal in sklepal o polletnem poročilu programsko-raz-vojne službe, o bodoči organizaciji centralne orodjarne in drugih oddelkov programsko-razvojne službe, o poročilu komisije za pregled stanja v tovarni TEN in o kooperaciji obrata Trata z inozemskimi firmami.
Na podlagi poročila ing. Završnika o delu v PRS in njenih stroških v prvem polletju se je razvila obširna razprava. Poročilo je odbor sprejel in sklenil, da je možno razvojni program generalno spreminjati le na podlagi poprejšnjega sklepa odbora za programiranje in razvoj. Vodstva posmeznih obratov so skupaj s programsko-razvojno službo odgovorna za dosledno izvajanje razvojnega programa v svojih obratih. Odbor je ugotovil, da so bili stroški PRS v prvem polletju zavestno prekoračeni, kar pa se bo v drugem polletju korigiralo. Do prihodnje seje odbora pa je priraviti analizo stroškov za regulatorje ter spremembe razvojnega programa za TEN.
Nadalje je ing. Završnik obrazložil trenutne potrebe po orodjarskih storitvah v okviru
IMP, ki že davno presegajo sedanje zmogljivosti obeh orodjarn na Trati in v TEN.
Vprašanje orodjarne je v nadaljnjem obrazložil še glavni direktor Stanko Krumpak, nakar je odbor sklenil, da podjetje organizira centralno orodjarno ter imenuje vodjo, ki naj bi do konca leta izdelal investicijski plan ter predvideno organizacijo dela v orodjarni.
Odbor je sprejel tudi poročilo o delu komisije za pregled in ureditev stanja v Tovarni elek-tronaprav ter sklenil, da je do konca oktobra izdelati smernice za izboljšanje stanja v oddelkih šibkega in jakega toka ter jih predložiti organom upravljanja. Ugotoviti je nadalje stopnjo rentabilnosti v tovarni s prikazom direktnih in indirektnih stroškov.
V nadaljnjem je odbor razpravljal še o vprašanju kooperacijskih pogodb z nekaterimi inozemskimi firmami ter odobril sklenitev kooperacijske pogodbe s firmo Speck iz Muenchna ter vodenje nadaljnjih razgovorov s firmo Staeffa iz Zuericha za izdelavo elementov za avtomatizacijo.
ODBOR
ZA GOSPODARJENJE pa se je sestal na redni seji 26. oktobra.
Na dnevnem redu seje je bilo poročilo Aleksandra Remca o analizi poslovanja v devetih mesecih tekočega leta.
Po diskusiji, ki se je po poročilu razvila, je odbor glede na ugodne rezultate poročilo sprejel in odobril.
Alojz Kosi je seznanil odbor z rezultati periodičnega obračuna za devet mesecev in deloma upoštevajoč samoupravni sporazum piedložil v odobritev delitev dohodka za to obdobje, ki jo je odbor po razpravljanju o posameznih vprašanjih sprejel. Pri tem je bil ugotovljen presežni del osebnih dohodkov, ki se bo izplačal delavcem v treh obrokih, in sicer 20 % celotne mase ob izplačilu osebnih dohodkov za november, 50% v decembru in 20% v januarju prihodnjega leta.
V zvezi s tem je odbor sklenil, da se 29. oktobra sestane centralna komisija za razvijanje sistema delitve dohodka in osebnih dohodkov z nalogo, da takoj pripravi program dela za prilagoditev sedanjega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov določbam verificiranega samoupravnega sporazuma, o katerem pa bodo morali razpravljati tudi obratni delavski sveti in o njem zavzeti svoja stališča. Odbor je nato razpravljal o finančnem stanju podjetja ter o teijatvah in obveznostih in ugotovil, da so
terjatve podjetja spričo splošne , nelikvidnosti v našem gospodar-1 stvu še vedno visoke. Sklenil je,' da si morajo pristojne službe čim bolj prizadevati za izterjavo, v katero je potrebno pritegniti tudi posamezne službe v obratih. V ta namen je obratom enkrat mesečno dostavljati spisek njihovih dolžnikov.
Glede na vsakoletno obdaritev delavcev za neprekinjeno desetletno oziroma dvajsetletno zaposlitev pri podjetju je odbor določil višino vrednosti daril oz. nagrad, ki jih bomo podelili tem delavcem 10. decembra.
organizacije in nadaljnje razši- ■ ritve dejavnosti tako na pod- ™ ročju izdelave klimatskih naprav, kakor na področju insta- N lacij centralne kurjave in vodo- ‘>D voda.	k
Razmisliti je tudi o organiza- -tto
ciji posebne izolaterske skupin® !‘tlP v obratu, ali pa bo treba skleniti >ar
NA IZREDNI SEJI PA SE JE 12. OKTOBRA SESTAL ODS OBRATA CKV V LJUBLJANI
pogodbo s kooperantom, ki b> opravljal izolatorska dela sam® za podjetje.
Zaposliti bo treba tudi ve? mlajših NK delavcev, kvalifict ^ ranim delavcem pa omogočiti; ^ da postanejo sčasoma vodilo1 ^ ' monterji.	Ajiri
Na izredni seji je ODS p0" ^ ® slušal tudi poročilo Aleksandt" r.,ja ^ -v*	fl 1 +/-\ 1“ '11 1 7 3	^
Remca o izvršeni bruto realizS' y -ciji za september in skupno ^
Izredna seja je bila sklicana zaradi razpravljanja o splošni gospodarski in personalni problematiki v obratu. Gre za vprašanje razširitve dejavnosti obrata in njegov nadaljnji razvoj, s tem v zvezi pa za reorganizacijo obrata, za povečanje števila zaposlenih in nadaljnje strokovno izpopolnjevanje ter vzgojo novih kadrov.
Po obširni razpravi, v katero sta posegla tudi glavni direktor Stanko Krumpak in direktor obrata ing. Anton Zima, je ODS sklenil, da je nujno potrebno, da obrat razširi svojo dejavnost. Vodstvu obrata je bilo dano pooblastilo, da pripravi shemo re-
devet mesecev tekočega let?’ o Ugotovil je, da je bilo poslovanj" ^. obrata uspešno, saj so rezultf* ‘ povsem ugodni.	..	U.,
V nadaljnjem je ODS sklen»’ Se da se s 1. novembrom uvede rev n ni delovni čas od 7. do 15.
vmesnim polurnim odmorom- ,.
Jože Kužnik je seznanil O J & z delom komisije za družne^ v ^
standard in stanovanjske zadeve d V skladu skupne porabe je še n® vCrn
kaj denarnih sredstev, ki bi jf v, bilo razdeliti članom kolekti'
kot posojila.	_ y] da'r
Namesto Mirana Miheliča'." ^ je prenehal z delom pri podjetij se v komisijo za delitev osebij ^ dohodkov imenuje Ivan Celi]9 ^ ^ delavnice klima-naprav.	gov0
v*ro,
vprašanja—odgovori—vprašanja—odgovori—
Nk,
ODGOVOR: V gradbeni in montažni dejavnosti se med izvajalci in naročniki-investitorji sklepajo gradbene pogodbe kot vrsta tako imenovanih podjem-niških pogodb, urejenih po splošnih civilno-pravnih načelih. Pogodbe morajo seveda upoštevati tudi določbe novejših pred-
pisov o izgradnji investicijskih v. C(
objektov. Ce izvajalec sam dobavi še potrebni material in op emo gre za ..zloženo" pogodbo, ki vsebuje hkrati elemente podjemniške in kupne pogodbe, ki vsaka za sebe nalagata izvajalcu kot takemu in kot prodajalcu določene obveznosti in odgovornosti.
Bistveno za podjemniško pogodbo je, da izvajalec jamči za uspeh dela za popolno funkcionalnost izvedene naprave.
Pogodbeno prevzeta montažna in instalacijska dela se izvajajo na podlagi projekta, ki mora predvideti vse veljavne standarde ter vsebovati tehnična navodila in izračune ter gradbene norme. Tudi investitor sam
*
VPRAŠANJE: Kako odgovaija oz. jamči izvajalec za pravilnost izvedbe montažnih in instalacijskih del ter za popolno funkcionalnost celotne naprave, če je napravo izvedel po lastnem projektu oz. po tujem projektu?
na pravilen • način investitorja opozori.
je upravičen dajati navodila, kako naj se delo opravi.
Projekt lahko izdela izvajalec sam, če je seveda za projektantsko dejavnost registriran, možni pa so tudi primeri, da dela izvaja po projektih druge projektantske organizacije.
Primer: izvajalec del centralnega ogrevanja prevzame jamstvo in odgovornost za pravilne izračune za toplotne izgube (velikost kotlov, ogrevalne površine, cevni preseki) čeprav ima naročnik - investitor na razpolago že izdelane proračune; od-
govarja za nepravilnost in neskladnost notranjih instalacij v primeru naknadne spremembe toplotne kakovosti gradbenega materiala, če se to zgodi z vednostjo izvajalca montažnih in instalacijskih del, pa ta ničesar ne ukrene. Odgovarja tudi za nepravilnosti v opremi, ki jo nabavi investitor sam, če ga na to ne opozori.
Iz navedenega izhaja, kolik59 t važnosti je da ima izvaja*® « usposobljene strokovne kadre ^ J izdelavo projektov in kakšen Pj( t men imata kontrola in kritičn0^ « || pri ocenjevanju tujih projekU| * J kakor tudi pri izvajanju J Stroški za takšno kontrolo p9 « seveda lahko kalkulativna jU.« stavka pri formiranju predrag * * ske cene za izvedbo montaž*1
Glede na odgovornost in jamstvo za uspeh dela. ki ga ima izvajalec del nasproti investitorju, nastaja vprašanje ali in v kakšni meri odgovarja izvajalec del, če se dela izvajajo po glavnem projektu izvajalca samega oz. po projektu, ki gr. izdela tuja projektantska organizacija, ali če se izvajalec del ravna po navodilih investitorja pa se izkaže, da je bil projekt nepravilen ali da so bila navodila napačna.
Poudariti je, da v vseh teh primerih izvajalec odgovarja za škodo, ki nastane zaradi nepravilnosti projekta in investitorjevih navodil, če se nekritično po njih ravna. Odgovornost pa odpade, če izvajalec na napake in nepravilnosti pravočasno in
in instalacijskih del.
Izvajalec, ki dobavi tudi ino(j. a j lacijski material in opremo- ^ « S govarja seveda tudi še za nap ( v materialu in opremi.	t f
-kri*4'
Posebnega pomena so 5 ^ii*
=-----,J” "T------VnO*1 !
Skrito napako J 1
Kupec po določbah sP10^- ■ uzanc ugovarjati takoj breZ,1°rin’ ■ šanja, brž ko se napaka ^ *
uporabi, kupec po
njeni med izvajalcem in	■
nikom. posebej dogovorjen	»
izvajalec jamči za skrite naP.3s. J
v mntpriuhi in nnrpmi le Z9 m
Jamčimo za dela, izvedena po svojih in po tujih projektih, zato sta primerna kritičnost in kontrola še bolj pomembni
_ -v iiec jamči za skiuc ■ t v materialu in opremi le za * fne določajo splošne ,jZ r * Ml
ki ga
S
■
SEJA CENTRALNE KOMISIJE ZA VARSTVO PRI DELU
Še v novembru: lastna ambulanta
3. redni seji centralne komisije so prisotni člani Stično ocenili polletno poroko službe za varstvo pri delu l"tP. Predsednik komisije tov. . a,i Smole je ostro grajal neka-te člane komisije, ki si nikakor .■E morejo rezervirati toliko da bi se udeležili vsaj seje, ■J1.,5 tem odkrito kažejo brez-ncr ht'?.nost do dela centralne, pa 5iti,	obratnih HTV komisij,
lilfli „. 0 poročilu službe za varstvo ?tl delu, ki ga je podal ing. p°'	Hudoklin in ki smo ga
idia Javili v prejšnji številki Glas-lizs' Ja, je poročal o zdravstvenem 3 za iJjtvu dr. Boris Stopar, ki je
tudi čisti dohodek podjetja, zato lahko trdim, da varen način dela tudi predstavlja notranjo rezervo. Prav zato bi morale tudi tehnične službe obratov tej notranji rezervi posvečati večjo pozornost, posebno še, če pomislimo, da smo samo v letošnjem prvem polletju imeli 1.700 izgubljenih delovnih dni zaradi poškodb pri delu. Po statističnih podatkih smo v mejah republiškega povprečja nesreč pri
delu - v to povprečje pridemo pa po zaslugi obratov, ki imajo malo poškodb pri delu, ali pa je njihovo delo (projekt, uprava) tako, da se njihovi delavci ne morejo poškodovati - s čimer pa ni rečeno, da nas poškodbe ne smejo zanimati in nam ni potrebno storiti ničesar, da bi se stanje izboljšalo.
Mnogo kritičnih pripomb je bilo tudi glede dosledne uporabe varnostnih sredstev pri delu, po-
r
leta- ostalim dejal, da sta se vod-a, o nnHiotSei jmP in vodstvo doma Ljubljana o organiziranju en"' Se 'ne obratne ambulante, da bi stvna ta način približalo zdrav-eno varstvo delavcu kot
an]e	podjetja
Ita11 £eQtavstvenega u dogovorila jflJf. tne obrat''
red'sLna ta
i. . 0 aovnemu proizvajalcu. Naj OP’	da je ambulanta že v
bei11 v “dnji, in sjcer v Zagrebški ulici lev6 delu samskega doma IMF; e n®' vpJa,tovati bo pričela že v no-i f, K,brU-
itif1 p^avzoči so kritično ocenili ■	iz katerega je razvidno,
ta na^ delavci plačujejo davek etjli' nePravilnosti pri delu in ne-^ 3 »etn n-*evanje Podpisov o var-‘ia * n unačinu dela. Zal do danes g0vnikdar ni bil poklican na od-Vj.dfdost noben krivec za pose c°n° poškodbo pri delu in I njevat*-OVo*jujemo 531110 z izpol-obrazca o prijavi po-I ‘-'dn r pr‘ delu, je dejal pred-I Pošt* tov' Smole in nadaljeval:
I K°dbe pri delu zmanjšujejo
Sprememba
delovnega časa
Po sklepu odbora za gospodarjenje na seji 26. oktobra se za zimski čas od 1. novembra dalje določa naslednji redni delovni čas:
V	montažni dejavnosti: od 7. do 15. ure;
V	proizvodni dejavnosti (TEN, delavnica klima-na-prav, avtopark in obrat Trata): nespremenjeno od 6. do 14. ure;
V	enoti skupnih služb in v upravnih službah obratov CKV in Elektromontaža: od 6.30 do 14.30;
V	upravnih službah obratov CKV Maribor in CKV Koper: od 6.30 do 14.30.
sebno še pri delu na montaži, kjer se delavci izgovarjajo, da jih čelada ovira pri delu, čevlji da so težki ipd. Ing. Hudoklin, vodja službe za varstvo pri delu, je s tem v zvezi povedal naslednje: „Nihče ne zahteva od delavcev, da nosijo čelade ali čevlje tam, kjer to ni potrebno ah mogoče. Obvezno pa delavci morajo nositi čelade in čevlje zunaj in znotraj gradbišča, dokler je gradbišče v prvi fazi izgradnje, pa tudi kasneje, v kolikor gradbišče še ni urejeno ali pa to zahteva specifičnost dela."
Ugotavlja se tudi, da delavci pri delu s povečano stopnjo nevarnosti niso opremljeni s potrebnimi tehničnimi varnostnimi sredstvi in da zaradi pomanjkanja teh sredstev - po katera bi bilo potrebno iti samo v skladišče orodja — izvajajo dela na zelo nevaren, večkrat pa tudi primitiven način, ki kar izziva nesrečo.
Na podlagi ugotovitev ter veljavnih določil temeljnega in republiškega zakona o varstvu pri delu, pa tudi internega pravilnika IMF o varstvu pri delu, je bil sprejet sklep, da se opozori tehnična vodstva obratov, daje operativna služba v obratih moralno in materialno odgovorna za izvajanje tehničnega varstva pri delu in da mora prav zato posvetiti varstvu pri delu večjo pozornost, kot jo je doslej. Če temu ne bo tako, potem so tudi vsi napori službe za varstvo pri delu zaman in ne moremo pričakovati uspeha na tem področju dela.	F. C.
Icšn8
re ^
$
lV>\'
d®1'
)3i0
f
inf
K#
a1
e
>
,šnf
c#
J
P0'
.ref
>
ll'c‘
’PC
********************************
Smo pripravljeni na letošnji sneg?
__ _• __ _____ ________________
Vle
L^Žrion ° -2™0 naPovedujej° zgoden sneg v velikih količinah. Spominjamo se še predlanske zime, ko nas je k*tast,nfeu3e Presenetilo sredi vikenda in le s skrajnimi napori požrtvovalnih posameznikov so tedaj preprečili
OI°. Nmo letos bolie nrinravlipni7	Jr r
‘Hvy^ro^°- Smo letos bolje pripravljeni?	" ‘	*
BODICE
PRA V JIMA JE
Pred kratkim sta bila pred sodnikom za prekrške na Jesenicah obtožena prizadeti šofer, pa tudi šef avtoparka kot odgovorna oseba, ker je milica zalotila blizu Jesenic enega izmed naših kamionov z „zlizanimi“ gumami.
Na obravnavo se je bilo treba pripraviti in med tem razgovorom je eden izmed prisotnih (seveda neprizadetih!) pripomnil:
. . Prav vama je, kaj sta jih pa lizala - gume
KAJ PA MORE
Sodnik: „Obtoženi, ali ni to žalostno, da vas imam sedaj že osmič pred seboj? “
Obtoženec:	„Tovariš
sodnik, kaj pa jaz morem za to, če še vedno niste napredovali m višje sodišče . ..? “
NEUMNOST
Zaljubljen mlad parček se je na enega izmed toplih pozno jesenskih večerov odpravil na sprehod v gozd. V gostem grmovju sta nepričakovano odkrila vabljivo klopco.
-	Ti, ali naj narediva kako neumnost? vpraša on.
-	O, prima, se veseli ona.
Nato gresta h klopci in jo - prevrneta.
tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
REZULTATI
KRIŽANKE
Rešitev križanke, ki je bila objavljena v prejšnji številki Glasnika, je prispelo spet rekordno število. Izmed pravilnih rešitev je komisija uredniškega odbora izžrebala naslednje nagrajence:
I.	Vinko Oblak - CKV Ljubljana - skladišče -50 din
II.	Fabijan Kumer -CKV Koper - 40 din
III.	Rado Čuk — gradbišče Krka — Novo mesto - 30 din
IV.	Marjan Svetlin, TEN - 20 din
V.	Alojz Jankovec, CKV Ljubljana — 10 din

DA BO OTROKOM BOLJE!


ne govorimo o pomanjkanju referendumu vsi volilni upra-teiovadnih in telesnovzgoj- vičenci odločali o tem, ali

»>/ nih prostorov.
V
smo za uvedbo samoprispev-
TU SMO - VAŠI SMO! To je geslo akcije za samoprispevek Ljubljane. NAŠI SO! Ustvariti jim moramo primerne pogoje za vzgojo, izobraževanje in razvedrilo.
V Ljubljani smo že od sedaj vlagali velika sredstva v izgradnjo novih šol in vrtcev. Toda še vedno je tisoče naših otrok, ki se stiskajo v neprimernih šolskih in vzgoj-no-varstvenih prostorih. Da
nov in šol od 61,191.652 din v letu 1968 na 135,536.384 din v letošnjem letu. Odstotek povi--	. sanja sredstev v letošnjem letu
21. novembra se bomo na ka v Ljubljani ali ne. Ali smo nasproti letu 1968 je visok, saj
znaša 211 %.
Posamezne občine so odvajale in še tudi odvajajo do 51 % proračunskih dohodkov za osnovno
dejavnost in investicijsko izgrad' njo novih vrtcev in šol, pri če' mer se odrekajo najnujnejšim sf nacijam na področju nerešen*1 problemov komunale.
Dodatni vir zbiranja sredstev * uvedbo samoprispevka je tora nujen in v sedanjih razmerah eaf na realna rešitev.

KAJ JE BILO NAREJENEGA
Leta 1946 je imela Ljubljana 155.000 prebivalcev, danes jih ima preko 256.000. Leta 1961 je bilo zaposlenih v Ljubljani 80.200 občanov, od teh 35.365 žena.
Leta 1970 je bilo v našem mestu zaposlenih že 144.302 prebivalcev, od teh 64.304 žena. Od navedenega števila zaposlenih žena živi na območju mesta 39.866 mater s 24.256 predšolskimi in 26.402 šoloobveznimi otroki.
V	zadnjih petnajstih letih so občinske skupščine vložile velika sredstva v izgradnjo novih šolskih objektov in vrtcev, čeprav so morale poleg tega problema reševati še vrsto ostalih, prav tako pomembnih komunalnih zadev.
Na območju občine Bežigrad so bile zgrajene v zadnjih 15 letih osnovne šole: Boris Kidrič, Danila Kumar, France Bevk, OŠ Dol, Miran Jarc. V Črnučah je bil zgrajen prizidek k obstoječemu šolskemu objektu, v celoti je bila rekonstruirana šola dr. Vita Kraigherja.
V	istem času so bili zgrajeni v občini Bežigrad: vrtec Mladi rod, vrtec Jelka, vzgojno varstveni zavod Rezke Dragar, izvršenih pa je bilo še pet adaptacij.
V	Centru so zgradili naslednje osnovne šole: Majde Vrhovnik, Toneta Čufarja, dr. Jožeta Potrča, Toneta Tomšiča, prizidek k objektu šole Ledina ter prizidek k objektu šole Prule.
Na območju občine Center so bili zgrajeni: na Prulah vrtec Ane Ziherl, dva vzgojno varstvena objekta Stari Vodmat, vzgojno varstveni zavod France Prešern in Ajdovščina ter vzgojno varstveni zavod Novi trg. Poleg tega je bilo izvršenih tudi več adaptacij.
Na območju občine Moste so bile zgrajene v zadnjih 15 letih osnovne šole: Kette-Murn, Jože Moškrič, Polje, Besnica in Janče ter šola na Prežganju. Adaptiran in nadzidan je bil objekt osnovne šole Vide Pregare.
V	občini Ljubljana-Moste so zgradili: vrtec Angele Ocepek, Selo in vzgojno varstveni zavod Polje, pri osnovni šoli Kette-Murn in Jože Moškrič pa so bili pridobljeni ustrezni prostori za predšolsko in šolsko varstvo.
zato, da hitreje ustvarimo program izgradnje vrtcev in osnovnih šol, ali ne.
Predvidene gradnje vzgojno-varstvenih zavodov in šol v prihodnjem petletnem obdobju:
Temeljna izobraževalna skupnost Ljubljane je na pobudo mestnih in občinskih političnih organizacij izdelala minimalen program nadaljnjega razvoja vzgojno-varstvenih in izobraževalnih ustanov. Po tem programu bi pridobili novih 3.700 mest v petih letih, to pa pomeni gradnjo 24 novih vrtcev oziroma prizidkov. Nadalje 10 novih šol s telovadnicami, 6 prizidkov s telovadnicami, 3 prizidke brez telovadnic, 4 telovadnice in gradnjo novih prostorov za vzgojno posvetovalnico. Program zajema tudi gradnjo novega šolskega objekta s telovadnico in delavnicami za posebno osnovno šolo Janeza Levca. Le ta vključuje trenutno 572 telesno ali duševno prizadetih otrok.
Po dosedanjih ocenah bi za uresničitev tega programa potrebovali okoli 240 milijonov dinarjev. S temi sredstvi bi zajeli v varstvo 45 % vseh predšolskih otrok ter zagotovili 30 % šoloobveznim otrokom dnevno varstvo.
Razpoložljiva sredstva sklada za otroško varstvo pri temeljni izobraževalni skupnosti Ljubljane in proračunske možnosti občin ter mesta, bi omogočila uresničitev tega programa v najboljšem primeru lahko šele v obdobju desetih let. Ta rok pa je glede na dosedanje kritično stanje in nadaljnji razvoj Ljubljane predolg.
Predloženi petletni program obsega gradnjo najnujnejših objektov, upoštevajoč sredstva, ki vključujejo tudi zbra a sredstva samoprispevka občanov (125,625.000 din), sredstva sklada za otroško varstvo (79.155.000 din ) in participacijo občinskih skupščin, Soudeležba občinskih sredstev v višini 40 milijonov din v petih letih je sicer relativno nizka, vendar mo-upoštevati, da so morale občine v zadnjih štirih letih glede na novo pridobljene prostorske zmogljivosti v vrtcih in šolah
Ul javnost vzgojno varstvenih usta-
Zakaj samoprispevek ?
I
J
„V zadnjih dneh mi kot predsedniku Mestne skupščine pogosto zastavljajo vprašanje, ki je povezano s spodbudo političnega aktiva, da bi razpisali samoprispevek za izgradnjo šol, otroških ustanov in telovadnic. Ljudi zanima zakaj spet pričakujemo od Ljubljančanov, da bodo dali dinar, čeprav so že zdaj obremenjeni s številnimi prispevki in davki, zakaj ne gradimo teh ustanov s proračunskimi sredstvi.
Vesel sem, da lahko odgovorim, saj je nastopil čas* ki ga že dolgo pričakujemo. Proračunska sredstva Ljubljane so zelo majhna in z njimi komaj krijemo osnovne izdatke, ki jih ima mesto kot urbana celota-To so stroški za mestno upravo, najnujnejše strokovne službe, službe za varnost, intervencije pri naravnih nesrečah in podobno. V zadnjih desetih letih se pomen proračunskih sredstev neprestano manjša, kajti vse manj je sredstev, o katerih bi odločali predstavniški organi in ne državljani sami. Prepričan sem, da večina tako stanje že dalj časa pričakuje, kajti v samoupravni družbi, v sistemu neposredne demokracije moram0 čim prej odstraniti take oblike družbenega finan; ciranja, pri katerih državljani ne bi mogli upravljan neposredno in osebno.
Velik del proračunskih sredstev je pripadal namenskim skladom - za varstvo, ureditev mesta, šolst " ceste, kulturo in drugo. S temi skladi upravljajo šir družbeni organi s težnjo, da bi bili čim bolj di kratični. Toda s temi sredstvi, ki se zdijo v celoti veliki, ne moremo urediti vseh potreb življenjske r; našega mesta. Nesporno je, da se steka denar bolj v žep posameznikov in blagajne delovnih oi nizacij. Čeprav se moramo še naprej truditi, da bi e-bolj razbremenili osebne dohodke raznih obvez dap; tev za federacijo, republiko in občino, lahko že t'~' trdimo, da razpolagamo Ljubljančani z vedno večji sredstvi, kijih ustvarjamo s svojim delom.
Namesto da bi izdali občinski predpis, da se
vsake plače odtegne en odstotek, se raje po«..— borimo, da bi se vsak meščan prostovoljno odločil. ° sam hoče ali noče doseči višji standard za otroke. Samoprispevek tako ni zgolj prozaična; da „ljudstvu“ odvzamemo del njegovega de: temveč je nova oblika neposredne demokracije v J piranju družbenih potreb, to je oblika, ki jamči, bomo v prihodnosti lahko z vsemi družbenimi sredi razpolagali neposredno občani sami.
Osebno se navdušujem za samoprispevek, ker njim najhitreje omogočil svojim otrokom normal zdrav razvoj, pa tudi zato, ker predstavlja tak n? neposrednega financiranja skupnih potreb dan časa novo kvaliteto, nov napredek v dru
odnosih.	e
Z našim primerom bomo lahko dokazali, kak° J
treba izpodbijati birokratske težnje pri razpolagah)11^ sredstvi, ki jih ustvaijajo delovni ljudje Ljubija00
vse naše domovine.4
(IziZJS
predsednika mesp skupščine Ljubil3^ inž. MIHA KOŠA*^
le
n
P
jc
st
o
3,
st
tli
te
1'
st
k,
te
k;
ve
le
o<
ci
oi
oc
C]
C]