КдшшдпкепБо^с ) RU t,— feM Be«a wtuHWHuli MDđ вмг M 91. dM 1—ioiKtaa liooeta RM ОМ # 8L Bfo] жатеж1|{к ва^ЈеЛЛа vteda |в m evajtaa iimym&m# rasodela VMimi sveta wmKeaja, ki J№ izvaja homomieni ne mbetenoo veehe naoije, ki postane irtev to smriae do-imrne k шопкЦбпе bolezni. Wkwtoa OlMirehftl 30. marca 1940. ■ ИЦ ЏШ . --- " Ги SfW UUош ko sgraM legenda ишо anaga Ismad ShiitaljaT m#{al bo *® M Meni* odpovedal Obarstlaaiiiaiit Hantach, siaaa prad Моакто, v%4ra|a*)a pn рввМгскм aH ttafl bowaj tri dal lra)a)o£i odmor radi oddahii|an(a. M ga |« moral odobriti ganaral Maambowar avo)lm armadam po pohod« po gladkih asialteih eaatah FrancЦа prad prvimi mtrfamimi črtami Kaicha. laia poraafia zgodovina bo ob|«aiiHa P**** woka ftadaiav t« >^м im pri tam aa bo akamalo, da |* kom#* boaaav mmpravMa amda# la »atiajiiiiai boraloriiih, hodijo dan sa dnem, noč za nočjo atotitoči delavcev v oboroževalne obrate, ker itoji pred vrati nevidni »strogo tajno«. Lahko torej mnogo pričakujemo — ali ne čudeževl Čudež je, da le je splošni napad treh ivetovnih *11 zlomil na mejah naše trdnjave Nemčije. Čudež je, da kljid) vsema terorju delajo v tovarnah in se izpolni oroduk-cijski načrt. Čudež bo, da Ima Nemčija v url odločitve pripravljene armade, ki #o sposobne, da izgradijo nove bojne pogoje, ki bodo z uporabo novih orožij izsiljeni. Naša vztrajnost, naša hrabrost In naša nezmoljiva vera bodo napravili tisti čudež; Pod svobodnim nebom bodo nastopili nemški vojaki k odločilni bitki in oni bodo v njej dokazali tiste preskušnje volje do zmage, ki je bila sposobna, da dočaka pravo uro in zato doseže uspeh. Finska pred propadom Bara, 13. oktobra. Britanska agencija »Exchange Telegraph« poroča iz po Angliji in Ameriki boljševizmu izročene Finske: Sploš ni prehranjevalni in gospodarski položaj Finske je dosegel najnižjo stopnjo. Živila se lahko še dobe preko črne borze, toda za nedosegljive cene. Finski marki grozi inflacija in ilegalna trgovina z denarjem se je razp&sla v velikanskem obsegu. Prevozništvo je popolnoma na tleh. List poroča potem o zastoja prometa in pile dalje: Zaradi sialne nevarnosti se je med mladimi ljudmi začelo hektično ponočevanje. Pijančevanje le postalo porazno. 4. Јаћгцуаду Mogoče je zelo mikavno, ob uri najtHle napetosti in najailnejših preskušenj za iz-držanjem, ozirati se po novih čudežih. Nova orožja? Senzacionalne iznajdbe? Baš zato ker je vojna tako neizrečeno trda, nas sili da gledamo realistično. Nova orožja pridejo prav zagotovo. Njih učinek bo presenetljiv, temelji vojne se bodo v velikem <*segu spremenili, popolnoma gotovol Alt čudeže moramo sami napraviti. Novo orožje nam lahko samo pomaga, lahko odstrani protivne zunanje pogoje, kakor so se pojavili v sedanjem položaju vojne radi vedno še obstoječe itevilčne premoti nasprotnika in njegove tehnične premoči, lahko pripravi polje delovanja — ali zadnjo besedo spregovori vojak, jo spregovori bojni duh naroda, kateremu pripada in za katerega se bojuje. Slišali smo različna namlgavanja o novih orožjih. Od merodajne strani se omenja novi lovski program, po katerem bodo prišle do uporabe nove vrste lovskih letal. Ta pokaz se ne sme razumeti napačno, ker ako )e nemško zračno orožje pod sedanjimi pogofi moglo v mesecih jnlijii, avgustu ia septembru sestrelili v boju proti zapadnim silam M30 letal, večinoma itirlmotorne bombnike, In v istem razdobfu «1*0 letal nad vzhodno fronto, so razvojne motnosti popolnoma fasna. Leteča raketna bomba je s svojim imenom >V 1« že jasno dokazala, da bo imela naslednika. Mi vemo o novih bojnih metodah vojna mornarice, ki se poskušajo. Od vseh novih orožij lahko pričakujemo silen in naj-silnejši učinek. Ne zaman delajo nemški izumitelj dneve in noči grozničavo v svojih Ia Razen lakote še kuga бгохпа kužfla boleien (Hv]a т Alžiru - Pobotnica „osvoboditella" Severne Afrike Cuiih, 13. oktobra. ▼ Alttru dlv|« kug# Maato t« bilo zrn таак firomct uprto in stav-IJmo pod naiatroiti oblaatni nadzor. Letala moralo pricta(aH na lataliitu tS kilometrov irvM Aliira in nfihovi potniki *• am*|o iti v maaio, tako J* javita v ponedalfak zjutral britanska poro6«valna ag*nci|a >Exchancf« Toiagrapli«. S t*m dobe Britanci in Ameri-kanel pobotnico м avo|e d#lovam|e kot >oivobodlteI|l« Severne Airlke. Zupan Aliira je po nekem poročilu španskega časopisa »Ya« šele te dni izjavil, da se prišteva Alžlr k deželam, ki so na svetu najbolj slabo preskrbljene in najdražje Kakor povsod, kjer so v Evropi nastopili Britanci in Amerlkancl, so prinesli tudi osvobe lenemu Alžiru lakoto, pomanjkanje in socialno bedo Vojaštvo je pokupilo vsa živila In prebivalci so morali zaradi lega razen listih, ki so pri tem dobro zaslužili, bridko trpeti Da oredstevMa teVo Izstradano prebi valstvo najboljše zarelališče za vse kužne bolezni, se ne zdi prav nikomur čudno. Pojava kuge, ki jo je civilizirani svet že desetletja premagal, je bila pridržana anglo-ame-rlkanskim kulturonoscem. „viteško" obnašanje boljševikov Bttdimpeiita, !3. oktobra. Mladi romunikl poročnik Mlhail Lapadatu, ki le j« ločil od tvojega oddelka, ko |e ta prebegnil k bol|-ievlkpm, in же prebil do nemških čet, |a izjavil: »Sovjetl so častnike moje enote po kapitulaciji zgnali skupaj, vzeli so nam denar okras in ure, nalivna peresa in vse druge dragocenosti in so nas odvedli na neko ko ruzno polje In začeli na nas streljati Takoj sem se vrgel na zemljo in obležal kakor mr lev. Tako sem ušel grozn'™" •"■?"v4nlu krvi.« Primer fanatične požrtvovalnost: FUhrer vojnim prostovoljcem Hitler-Jugenda - AxmannoVo razveseljivo poročilo BarUn, 13 oktobra. Priznani«, da aa irtvu jajo a zmago Raicha. ki |e prišlo po avo hodnem zakliučku li src mladina, |a do-vadlo do taga, da |a Hltlar-Jugand vedno bol| postala pokral mladih vojnih proatovoll-cav. V urah nevarnosti |a bila volja, vstopiti v bo|na vrste, pri mladini vedno na|več|a V iastam lata boja nalaga naroda ca avo bodo, |a sedal dojmljlvo Izpričal moralo In držo nemike mladine v Hltlar-Jugand zbrani latnlk 19». Kalchs|uganditthrer Axmann |# bil glasnik mladina ia |« podal Pflhrer|n poročilo, da aa I« 70 odatotkov letnika lV2t proalovol|no javilo k oroti«. V poročilu Ftthrarlu (a po vadano, da |a bila vedno srčna ielja mla dine Adolla Hltler|a, da ae med bojem na iaga naroda za avobodo v n|egovem dnhr ustanovi pokral mladih vojnih prostovoljcev Z vsakim letom taga ogromnega bo|a aa Je povečalo Itavllo vo|nlh prostovoljcev. To eravo volno prostovoljslvo naia mladina, tako I« Imvll Artur Axmann, bo ostalo ilvo v bojni morali na bojišča. Adoll Hli'er |e odgovoril na sporočilo voj iMo|a milar-Jngandl t ponoao« im vaa#l|a« a#m apratal vm#a priglaaihM, kol v*Mh proatevoqeav lafika 1928. V url, ko !• ogroien Rtich po nailh * *ovraitvom navdanih sovražnikih, at« dali primer bofevitoitl in lanatlčne požr-♦*ov«lnoiH. Mladina naiega naclonalsoclallttičnega Dokreta |e na ironti In т domovini izpolnila, I'ar narod od nje prlCakuie. Vzorno lo vail vojni prostovoljci v divizijah .Hltler-Jugend' Orondeutschland', v divizijah ljudskih gre nadirjev in kot posamezni bojevniki pri vseh delih oborožene sile i delom dokazali svojo zvestobo, svojo trdoto In nezlomljivo voljo do zmage. Spoznanj« nujnosti našega boja navdaja lanes ve* nemški narod, pred vsem pa nje Tovo mladino. Ml poznamo neusmiljene uni Sevalne načrte naših sovražnikov. Zato se bomo vedno bolj fanatično bojevali v tej vojni za državo, v kateri boste vi enkrat častno delali in živeli VI pa kot mladi na clonalsociallstični bojevniki morate ves naš narod še prekositi glede vztrajnosti, žilave vzdržljivosti in nezlomljive trdote. Plačilo za žrtve našega juneXkega mladega pokoljenja nas bo v zmagi dovedle v po n # a m o In svobodno prihodnost našega naroda In naeioaalaoolaUstlčnega Keleha. podp.1 Adelf MitUi. 1Ш lapflčm zgodoviflsfte prispodote Dogodki вл Jugovzhodu »o pomeoiU aa marsUurtereg« zlom njegovega upa v рмо-k#«t nestalnih političnih razmer v t«h drW vah. BWi #o *e navedeni razvesa^jivUi aipr#-memb, ki eo našle vWnega Icraca v «por«M beeede »Jugovzhod« in v opuatttvi označba »Balkan«. Mi smo na tam maetu/ia enkrat prikazali vzroke padca nekatarlh Mgovzho* nlh držav In smo pri tem povdarlH defatva da j* bila )• mak plaat vodstva, ki aa . — Hauptschririlpitr-r Fried rich HorBtmnriTi. Zurzeit kt Nr. 1 eilltiir. Boli Lennan NEZAŽELENI GOST roman "S J Gospa obvdovela pl. GrOnli/ig zavzame sovražno stališče. V tem stanovanju ne sprejemajo nobenih moških obiskov. Toda Kottenkamp zatrjuje, da bo Barbara njega sprejela, postane nestrpen. On zabavlja. Nezaslišano, kaj takegal Gospa obvdovela pl. Griindling postane ie bolj rožnata v obrazu, obžaluje in zapre vrata. Toda Kottenkamp vtakne naglo roko vmes — stvar je zelo važna, milostiva gospa, zares izredno važna, zares prosim. Gospa obvdovela pl. GrQndling poslan* nekoliko dostopnejša in reče, da Barbara nI doma. Kam |e neki ila? Tega gospa obvdovela pl. Crandling ne ve. Kdaj je vendar odšla? Tega gospa obvdovela pl. Griindling ne ve. Zakaj vendar ni ostala doma? Ali ]• sploh odšla ali ne? Tu le pa že pojavi Barbara sama. Prišla je po stopnicah navzgor. »Ta gospod hoče k vam«, reče gospa obvdovela pl. Grdndling. Barbara zastane, njene odi m# arečajo • KottenkampoTlmi. »Pridite*, reče. V netpečnih nočeh je skušala svojo nesrečno ljubezen odpoditl Iz srca. Mar se hoče on zdaj opravičiti pri njej? Tega jI nI treba? Ona noče nič diuqega kakor da bi mogla pozabiti Zakaj ie tako krut? Zakal je ne pusti same z njenimi mislimi? Toda ali S« naj odvrne pred očmi gospe pi. GrUa-dllngove, med vrati? Z Ktroljo gl«da gospa pl. Crftmditaa, M- ko vstopi gospod v Barbarino delovno sobo Prisluškovati pa je pod njeno častjo. Poda se zopet k rodbinski kroniki. Toda ne more zbrati svojih misli, kajti kmalu zopet pozvoni. Napravi isto pot k vratom, da vidi, kdo hoče tokrat govoriti t njo. Ministrski svetnik se je bil takoj napotil k Barbari, da jo obišče. Ona Ima pravico, da takoj zve: da jI on ni zlobno sporočil neresnice, ampak da je bil sam žrtev svojega malopridnega nečaka, čegar manever z nameravanimi in dejansko doseženimi učinki zdaj popolnoma spozna. Gospa obvdovela pl. Griindling vidi pred seboj moža »v najboljši starosti«, ki tudi želi govoriti z Barbaro. No no? Zapre vežno okno, nekaj časa s* ne zgodi nič, nato odpre vrata. Mogoče je, da je gospod kak Barbarin sorodnik; prosi ga, naj vstopi. To je ministrski svetnik. On se zahvali, vpraša, če sme odložiti svojo garderobo, seveda, potem pokaže gospa obvdovela pl. GrQndling molče na Barbarina sobna vrata. Za temi se je med tem vršil znamenit razgovor. Zaslišanje: »Ti nisi oženjen??« »Ne.« »Vse samo zaradi strica??« »Da« »Smatral si me za malopridnieo??« »Mimogrede.« »Poizvedoval si o шо^ет prejšnjem življenju??« »Odpusti ml.« »Oh, kako si prostaškll!« »Da « Ali tudi Kottenkamp je slavil vprašanje C vzroku, zakaj je šla na predpustno vese lico. Glede čudnih črnooblečenih gospodov pri normalni url. Zakaj kabaret Kakadu? Nato razgovor zastaja. »TI torej hočeš -r* — »ti torej hoW —« M mu zatika — Da. ona hoče, to vendar vidi. In v naročju ima malo, zapuščeno dekle, ki jo poljublja in vedno znova poljublja in ki vsa srečna ihti in se joče. Tu noter buši stric. »Oh«, reče. Prestrašen spusti Kottenkamp Barbaro. Zelo je v zadregi. Hoče dati pojasnila. Ministrski svetnik se smehlja velikopotezno. Noče slišati nobene besede. Kottenkamp; »Ljubi stric, hotel sem...« »Nikdar več oslepariti, ljubi nečak!« * Nad lastnim domom je zopet lepo urejeno zadovoljstvo. Okrog svečano okrašene mize sede zbrani prebivalci. Susanne »treže. Okrog ljubkega pasa ima privezan Izredno zal predpasnik s čipkami. Ministrski svetnlK se veseli, ko jo pogleda. Ona servira karpe. V posodi iz meiflenskega porcelana je raztopljeno presno maslo, ki ga pocede na гЉјо jed. K temu se pridruži rezko moselsko vino. Susanne se ne udeleži pojedine. Dobila je dovoljenje za to. Hoče k Maxu. Nihče ji ne zameri tega, da hoče zopet k Maxu v naročje in da se zategadelj cel6 odreče karpu, s katerega se cedi presno maslo. Takoj po njenem odhodu vstane ministrski svetnik in potrka na kozarec. Ima nagovor. Njegov smisel je, da se splača živeti. Ko je končal z govorom, je omizje dobre volje. Izkaže se, da so vsi spravni ljudje, samo začasno so si zmešali glavo: Pobalinski Kottenkamp, znanstvenik Anton, boječa Christa, pomirljivi ministrski svetnik In »rečna Barbara. Življenj« poteka clkcakasto. V njem so koničasti robi, ki človeka lahko zbodejo. So plohe, ki nas premočijo, toda nato se zopet posušimo. Kdor hoče imeti večni mir, naj gre v puščavo In kdor ne odpusti nobenega cikcaka naj živi kakor po ravnilu. To je natančno tako enolično, kakor če se voziš po tem lepem božj-em svetu vedno po ravni puhi K««*«. Naš prihodafi roman s v prihodnji številki našega ča»opi«a #*-čnemo objavljati pripovedko >D«kl« I hU« ki Jo !• spisala znana švedska pesnica Sel-ma Lagerief. V 1*1 pripovedki mojstrsko opisuje, kako »1 J* zaničevana mlada mati otroka brez očeta s spontanim veliko-dušjem, nezavestnim ponosom in nesebično ljubeznijo priborila brezpogojno spoštovanje in naklonjenost. Za koliko premagovanja samega sebe, koliko hrabrosti in koliko žrtev se mora odločiti Lenka, glavna oseba naše pripovedke, da podzavestno koristi temu, kar se, ne da bi to kakorkoli nameravala, zanjo končno dobro izteče. l>e]anje se vrši na kmetih v Švedskem. Prepričani smo, da bo Selma Lagerl&f našla veliko prijateljev tudi med našimi bralci, v kolikor j« itak ie ne poznajo po ajenen največjem romana »Gdsta Berling«. 4li ie Teste ...? ... da spadajo raziskovanja o raku k tistim področjem zdravilstva, ki v nje vedno bolj prodira organska kemija* ... da požre krt dnevno toliko, kakor znar ša njegova poldruga telesna teža? ... da vsebuje pravo pojem »državljanske smrti«? Dotlčnega Imajo, kar a« tiče vs«h njegovih pravnih od:iošal«v. za mrtvega ...da j« bil včaelh v različnih državah, pred vsem na Francoakem, davek na okae, ki se )e seveda brezpogojno moral odkloni# s stavbnogotpodarskega In zdravstvenega stališča? ... da se imenuje »železne pege«, pojav rja^torjavih peg v mesu krompirja, ki se pokaže posebno pri težki zemlji in manjkajočem zračenju? ... da s« Imenuje pasatni prah, drobni ie Sahare prlhaiMoM prah, ki perarott m«64 mam#o#ea]e жгЛл M Sobot*, 14. oktobra 1944. KABAWANKBX В O T 15 stran t. — štev. 81. P^rflllllifiinri mllililv МшУУАУЖаж / к$1Ч«^аж|е k#i /Ivlieaski poklic - Waller Mfachell „g«$sip - * ItlHIll fllll^l mi J 1tI.i1 1 ifl |ll®' j итИег" - Eno Izmed najbolj nniazanih poglavij poiitike ISA ^ Brez poda ▼ N*w Torka ...In potem me )e vrgel ven, vodja obrata... »Jou're fired«... Joe Brinkmann ]e odvrgel ogorek cigarete, »a katerem si je skoraj obžgal prste. Brezupno je povesil glavo. Brez dela v New Yorku. Poznal je bedo, večkrat jo je poskusil. Vodena juha pri »salvation army«, mrzle noči na klopeh parka pri Bron* Zoo, »zelena I^izia« in potepuški zapor v ječi. La Guardia je bil popolnoma znorel. Odkar ga je F. D. R. (Roosevelt) napravil za šefa zračne varnosti New Yorku, so delali »Cops« (policaji) J'^ako noč racije na peto kolono, Kakor da oi peta kolona spala na vrtnih klopeh! — Joe Brinkmann je imel na jeziku grenak okus in je jezno pljunil. »Ali ne moreš dobiti v Chicagu nobenega dela?« ga je vprašal sosed na klopi. Joe je zmajal z glavo. »Saj od tam prihajam. Ford jih je odpustil 60.000. Govori se, da ne bodo več delali »liberatorjev«. Vojne bo kmalu konec. In potem — look here« — potegijil je desno hlačnico, kvišku in je a krivo palico potrkal po svoji leseni nogi. »Tobruk«, je rekel. »Hm«^ je mrmral oni drugI in zamišljeno vlekel, na cigareti. »Poslušaj!« je rekel hipo-иа^ vmogoče pa bo, to je možnost za tebe!« Joe ga je začudeno pogledal. Mož je bil slabo oblečen, hlače že dolgo ne izklikane In spodaj na lahko razcefrane. Rumenkasti obraz, viseča spodnja ustnica pod krivim nosom, »Jou're jewish?« (Ali ste žid?), je kar tako vprašal, ne da bi si pri tem kaj mislil. »Jaz sem Amerikanec kakor ti in ti hočem pomagati, ker si v bedi!« je poudaril Zid. Joe, nekoliko prizadet radi ostrega naglasa Zida, je molčal. Ce bi ta res lahko pomagal ... »Z menoj pojdi!« je rekel Zid. Med tem se je zmračilo, in od Manhattana sem je pihal mrzel veter. Stisnila sta se v bus in na Broodwayu izstopila. Svetleča reklama se je zasvetila v rdeči luči: »New York Daily Mirror!« in spet zginila, da bi se spet zabil-skala v strupeni zeleni barvi: »New York Daily Mirror!« in spet v pošastni modri barv! Ime: »New York Dally Mirror!« Dolga vrsta avtomobilov je stala pred vhodom, hitri sli so švigali po stopnicah gor in dol in zamorski vratar je stal pred vrtljivimi vrati. Pajek T airaii Nekaj časa je Zid opazoval promet. Izraz obraza je bil napet, bilo je, kakor bi stezal ozka prsa in trd blesk se je pojavil v njegovih zameglenl6 očeh. Ali spet je klonil. »Pojdi«, je rekel z zamolklim glasom in je potegnil drugega s seboj po stopnicah. Ko sta šla mimo vratarja, je omenil Zid neko Ime. »Wtln-schel« ali temu slično se je glasilo. Zamorec je ravnodušno pokazal s palcem navzgor In imenoval neko številko. Potem sta šla skozt temno vežo z mnogimi vrati, za katerimi so ropotali pisalni stroji in brneli telefoni. Pri nekih vratih je Zid obstal in je z nohtom palca potegnil po hrapavem lesu, tako da je nastal praskajoči Sum, ki je jezik skupaj zvlekel, in se je Joe, ki je že vse napravilo na njega najgloblji vtis, kar zgrozil. Požrl je slino in hotel nekaj vprašati svojega spremljevalca, ali že je stal v sobi pred po črnilu zamazano mizo, na kateri sta ob svitu zelene namizno svetilke dve sluznasti roki brskali v kupu papirja. Cigara je zažarela in iz modrega oblaka dima je prišlo vrašanje: »What' s the matter?« »Dečko je bil knjigovodja pri Jack Simmons Bros«, je izjavil Joeov spremljevalec. »On ime rnpt^riftl za fin židovska beseda). Kalkuliram, da se bo dala napraviti čedna zgodbica, ki bo staremu Slmmonsu ležala v želoacu .. « Škodoželjno se je režal. »Začni!« je vsiljivo zapovedal parfumira-nec za pisalno mizo. »Najprvo moje procente«, je zahteval oni drugi. Nekaj časa sta se pogajala, medtem ko je Joe brez razumevanja poslušal. Potem je začel parfumiranec Izpra-ševati. Joeova zgodba ga ni zanimala toliko, več je hotel vedeti vo notranjem obratu pri Simmons Bros in o privatnem življenju starega Simmonsa. Joe je pripovedoval, kar je vedel ali elegantno oblečeni, kakor se mu je zdelo, ni bil zadovoljen. »S tem ne morem kaj začeti«, je jezno zagodrnjal. Končno si je zabeležil ime strojepiske, ki jo je Joe enkrat videl v avtomobilu svojega gospodarja. »Malo, malo«, je godrnjal nezadovoljno in začel pisati. Žid ga je povlekel za rokav. »Moji procenti?« je jadlkajoč vprašal. Debeli mu je vrgel bankovec za 10 dolarjev in zapihal: »Get aut now, Г ve to work!« (Pojdita ven, sedaj imam delo.) In spet sta bila na cesti. »Kaj sedaj?« je vprašal Joe spremljevalca. Ta je skomlzgnll: »Too bad (preneumno) tukaj se ne da nič napraviti«, se obrnil z nekaj hitrimi koraki ia zginil v temi. Škandal {e ta Drugega dne je napadla Jacka Simmonsa besnost, ko je bral »New York Daily Mirror«. Vedno spet je bral debelo natisnjeni naslov: »Odpuščeni knjigovodja Joe Brinkmann od- kriva nesramne razmere pri J. S. Bros«, neverjetne obdolžitve, ki so bile izrečene o njem, izsiljevanja ženskih nastavljencev — še cel6 neko ime je bilo omenjeno — davčne poneverbe, orgije v njegovi vili, ki je bila označena kot beznica ... »Uničen sem«, je stokal Jack Simmons. Končno se je dal odpeljati k uredništvu »New York Daily Mirror«. Vrat mu bom zadrgnil«, je škrtal med zobmi". Ali na glavnega urednika Walter j a Win-chella to ni napravilo nobenega vtisa. On je bil takih prizorov navajen. »Prinesite nasprotne dokaze«, je zahteval. »Tukaj imam izpovedbo vašega odpuščenega knjigovodje, ki jo je sam podpisal. — Saj vi poznate njegov podpis?« — »Koliko zahtevate, da pre-kličete svoj članek?« je vprašal. Mr. Winchell mu je puhnil oblak dima т obraz. »Jaz imam tukaj materiala za dva nadaljnja članka o vas«, je rekel prežeče. »Odkupim jih!« je zavpil Mr. Simmons ves iz sebe. »1000 dolarjev!« Glavni urednik se je zaničljivo odvrnil. »2000 dolarjev, je jezno ponudil Simmons. Winchellu se ni niti zdelo vredno, da bi odgovoril. »5000!« je zastokal trgovec. »Za vsaki članek?« je vprašal urednik. Mr. Simmons je pobledel. »Skupaj 15.000«, je neizprosno zahteval drugi. »O. K.« se je odločil trgovec, š'.u"tajoč z zobmi in je potegnil čekovno knjižico. Zvečer so v Battery-Park aretirati Joe Brinkmanna in radi klevetanja obsodili na 6 mesecev zapora. Sodbo so zraven primer- ne izjave Winchella objavili т »New York Dally Mirror«. Koliko je moral plačati za rešitev svoje časti Jack Simmons še zraven tega, tega ni povedal niti svojim prijateljem stalnega omizja v baru »La Vie Parasienne«. To ]• Amerika * Urednik »New York Daily Mirror«, Walter Winchell je bil rojen 7. aprila 1897. y New Yorku kot stn Jacoba Wfinschla in ruske Židinje Jannah Bakst. On velja kot iznajditelj literarnih izsiljevanj, ki se v židovskem narečju imenujejo »Gossip« in so se pod Win-chellovim imenom prvikrat pojavila leta 1924. v židovskem »Evening Graphic«. Danes razpolaga Winchell s celo kope ze-sebnih detektivov, ki jih uporabi urednik »New York Daily Mirror« za svoja izsiljevanja. Za svoje »Gossips« ima razven časopisov na razpolago še radio. Nevarnosti zanj pri tem ni, ker v večini primerov njegove žrtve rajši plačajo, kakor da bi jih sodnija zapletla v preiskavo, ki bi bila mogoče za njih še dražja. Z druge strani se je »Gossip« s pomočjo njegovih židovskih tovarišev razvil v moderno amerikansko »literarno obliko«. Slog surovih izsiljevanj so polagoma opustili in prevzeli finejšo metodo. Ko so spoznali fantastično možnost vplivanja na množice, ki so ga nudila ta rafinlrano nian-slrana, intimna kramljanja, je bilo na dlani, da so jih porabili v borbi za politično moč. (Kot eden izmed najvažnejših strokovnjakov političnega »Gossipa« velja židovski sodnik Saijiuel Rosenman, ki izdela vse govore predsednika Roosevelta, med njimi proslule »Talks am Kamin.« (Razgovore pri kaminu). Gerd Bergmann. ki so proti uvedbi sovjetske vlade ali sim-patizirajo s sovražnikom ali z našimi sedanjimi zavezniki. Zadnje je posebno važno. Vsa topogledna poročila naj se odpravijo na najbližjo višjo organizacijo s prepisom poverjeniku NKWD Sovjetske zveze.« »17. Takoj po vkorakanju prve vojaške zveze v kakšno naselbino naj poveljnik napravi točen seznam žita in vseh drugih živil ter pripravi pošiljatev Imenovanega blaga v Sovjetsko zvezo (kakor je ukazano v uredbi ljudskega komisarja za deželno brambo »o-druga Stalina št. 228-b). Takisto se mora napraviti točen seznam tam nahajajočih se konj, goved in ovac. Kot motivacija vseh teh ukrepov naj se navede uvedba načrtnega socialističnega gospodarstva namesto kapitalistične zmede.« Ostali paragrafi instrukcije so polni sličnlh »priporočil« in ustreznih ciničnih motivacij, ki ne predstavljajo nič drugega ko načrtni rop nasproti balkanskim narodom in njihovo uničenje. Cbnrchill naročen v Moskvo Berlin, 13. oktobra. Kakor sporoča Reuter, je prispel Churchill v spremstvu Edena kakor tudi maršala Brooksa In generala Ismay ▼ Moskvo. Namestnik angleškega ministrskega predsednika Attlee je predstoječi--sprejem Churchilla pri Stalinu po povelju označil kot »nadaljevanje sestanka britanskega ministrskega predsednika z Roosevel-tom v Ouebecu« in izjavil, da se vrši sestanek »z najpopolnejšim odobravanjem« ame-rikanske vlade, ki bo po veleposlaniku v Moskvi, Harimanu, zastopana pri »razgovorih«. Gorenjska latemnjuje v času od li. do 22. oktobra od 18. do 5.30 ure (normalnega časa). Ce zadoni akustični signal »Javno protiletalsko svarilo« ali »Letalski alarm« ob iase, ko se zmrači, se mora tudi izven odrejenega časa zatemnievania takoj zatemniti odnosno se ninrs r'«Tswe!l»3va. Tafno soTgetsko navodilo Prehodne vlade naj pripravljajo tla za boljševlzacijo Romunije in Bolgarije Budimpešta, 13. oktobra. Pred -nekaj dnevi so na sedmograški fronti ujeli političnega komisarja neke na tem odseku fronte bojujoče se brigade sovjetskih oklopnjakov. Med drugimi važnimi listinami^ ki so jih našli pri njem, je bilo tajno navodilo politične uprave za III. ukrajinsko sovjetsko fronto, ti-čoče se uvedbe sovjetskega režima v Romuniji In Bolgariji. Ta Instrukclja Ima sledeče zaznambe: /Izredno tajnol«, »Samo na zna-n; J pove: "ikom skuoln in oddelkov čet in njihovih političnih asistentov«. Eno vrsto dalje stoji: »Instrukclja št. 119: O političnem delu med romunskim In bolgarskim prebivalstvom«. Instrukclja obsega 32 paragrafov in nekaj tabel o količini In številu prebivalstva, živine, približnem nastavku letine, o prilikah mezd in cen, kakor tudi o zaposlitvi prebivalstva obeh držav na raznih področjih. Vsebuje tudi podatke o političnih strankah in njihovih vodjih. Instrukclja obsega 27 strani v malem tisku in so jo tiskali julija meseca 1,944. 1. po nalogu politične uprave Rdeče armade v Kijevu (v 4. tiskarni). « V uvodu pravi to navodilo: »Kot posledica vojaško-polltičnega položaja so se na evropejskem Jugovzhodu podali pogoji za to, da se razbije kapitalistični obroč okrog Sovjetske zveze. Sodruga Lenin in Stalin sta zmerom učila, da je treba kapitalistični obroč razbiti na njegovem najslabšem mestu. To najslabše mesto sta danes Romunija In Bolgarija. Na zadnji plenarni seji centralnega komiteja komunistične stranke je bil v prisotnosti bratskih komunističnih strank Romunije in Bolgarije ni podlagi predavanja sodruga Dimitrova storjen soglasni sklep, da se pospešijo priprave za izk!iC4Ti"e sovletske vlade v obeh državah Celotno vodstvo priprav je bilo poverjeno sodrugoma Manilskemu in Dimitrovu ter aparatu, ki ga bosta ona ustvarila in ki obstoji poglavitno Iz vcdečih sotrudnikov bivšega izvršilnega odbpra kominterne.« Instrukclja se bavl nadalje s splošnimi načeli delovanja raznih vojaških in civilnih oblasti za uvedbo sovjetskega režima v Romuniji in Bolgasiji. Ne manjka tudi ne pikantnega navodila za obnašanje Sovjetov do zaveznikov v imenovanih državah. Tako je na pr. rečeno v § 3: »Interesi angleškega imperializma na Balkanu nasprotujejo našim interesom. Prej ali slej se bodo morali križati. Spopad na tem polju pa Sovjetski zvezi danes še ne bi bil koristen. Zategadelj se morajo vsi ukrepi, ki se tičejo uvedbe sovjetske vlade na Bolgarskem in Romunskem kakor tudi vsi ukrepi v zvezi s pokretom osvoboditve naroda v Jugoslaviji najstrožje skrivati ne le pred sovražnikom, temveč" 4udi pred predstavniki biitanskega in amerikanskega poveljstva. Njih objava se smatra kot objava državnih tajnosti kot veleizdajstvo.« V nadaljnjih paragrafih instrukcije stoji zapisano: »7. Pred končnoveljavno uvedbo proletar-skih sovjetskih vlad na Romunskem in Bolgarskem se bodo postavile vlade prehodnega značaja. Te provizorične oblastvene organe je treba navzven podpirati; prebivalstvo naj se pa hkrati v najkrajšem času pripravlja za neizbežno uvedbo sovjetske vlade. V tej propagandi je treba predvsem poudariti, da se bo po uvedbi sovjetske vlade takoj začelo z razdelitvijo večjih posestev na najrevnejše kmete in bogastev kapitalistov delavcem. Hkrati mora vsak politični delavec točno imotj ored pfmi vca tiste liud! Banditi in njihov britanski general Poročilo # dejstvili iz Dolenjskega (Nadaljevanje in konec.) Hipoma pa je nastala popolna tiiina. Ker počasi lo se odprla vrata, in prerinil se je skozi množico pravi dolgin, imel je belo brado in rumene brke, zelene naočnike in slamnik I velikimi obodi. Na telesu mu je visel precej oguljen črn jopič z dolgimi škrici prav tako črne hlače so tičale v kratkih škor-njih. Prav lepa kratka pipica in skoraj novi dežnik so naglasih angleškost moža. Po prvi osuplosti so zatulili bandltl svoj »smrt fa-Sizmu« in kmetje so morali tulili zraven. Anglež se je zahvalil s stisnjeno pestjo, potem fe stresel članom banditskega štaba, nori Micki ki ostalim tovariiicam roke in je stopil na miso. Politkomisar pa je zaklical: »Osvobojena zemlja pozdravi]« odposlanca prijateljske britanske armade, generalnega majorja mistra Jonesal« On )e zavzel čudovito držo, pomiril kil čoče bandite z večkratnim Ali rlghtl Ali righti in začel je takole govoriti: »Dear SloveniensI I am glad to see, that...« All lio je dal zagotovilo ljubim poslušalcem, da se veseli ko vidi, da ... žal nI vedel dalje. Polit-komisar je rešil, položaj, tako, da je prestavil besede mistra Jonesa. In ta je zraven še nekolikokrat zajecljal svoj AH right. Kmetica Potok Reza pa, ki je bila t. avoji mladosti tudi ▼ Ameriki In že v začetku mitinga iijavila Tsem okoli stoječim, da pozna Vse dežele in narode In da je rldela tudi že mnogo Angležev. )e posebno radovedno opazovala mistra Jonesa. AH nekaj se ji ni zdelo pri njem v redu, ker |e večkrat hudo zma-z glavo. In ko le generalni major prija lelj britanske armade vnovič hote! začeti s svojim govorom, je zavplla naravnost v napeto tnino: O ciganov Frenkl Pri moji duši. Mdai te pa kmal« ne bi bila spoinalal Od-klel pa ti »pet pri nas « G*M*ralnI major mister Јоам Ml rldn« pretresen. Obupno je gledal kllcateljlco In potem so mu ušle v nepokvarjenem dolenjskem narečju besede: »Reza, ti prekleta gos, ali si znorela, ali si samo pijana?« Potok Reza pa radi tega ni bila prav nič huda, ampak je vprašala brezskrbno dalje; »Da Ciganov, kje pa si tičal ves čas? Mislila sem že, da so te spet enkrat zaprli. Spet je bila moreča tišina v celi hiši. dokler je ni veselo prekinil kričeč ženski glas Iz nekega ogla sobe; »Tale Anglež je vendar Kranjec, naj nam kar kranjsko govori!« In potem so vsi vpili in pritiskali proti mizi, na kateri je stal že precej brez pomoči generalni major mister Jones, ▼ eni roki lepo {Л-plco, v drugI dežnik. In naenkrat je z a donel т gnečo in vpitje kliC: »Domobranci so tul« Od strahu In groze je otrpnila množica. Potem so komisarji In vodje Izvlekli svoje pištole, skočili skozi okna v sadovnjak In bežali proti gozdu. Njim so sledile v veliki zmešnjavi njlho ve žene in banditi. Angleški generalni major mister Jones je spet prišel do sape, ker mu nI bilo potrebno, da bi govoril, je skočil čez mize In skozi okno In njegovi škrici so divje vihrali. Zunaj je odvrgel jopič, dežnik, pi-pico in ostalo ovirajočo maškerado pod neko jabolko In je z dolgimi koraki hitel proti varnemu gozdu. Iz obdaj ajočih pobočij okoli vasi so ropotale strojnice In samo malo ban-dltov je ušlo kroglam domovini zvestih domobrancev. K tem nekaterim je pripadal britanski generalni major mister Jones, ki je bil sedaj tudi spet samo strgan potepuh in bantjlt. Prebivalci Kranjskega brda so kmalu pri 1в«И Iz svojih skrivališč, kamor so se bili poskrili In »o ## radovali, da jim ni bilo potrebno še nadalje okušati blagodaM »vlada CF» ivpaa je raztrgal svoj bandltski govor na drobne kose, Bradačeva mati so spet dobili svojo kravo, ker roparji niso imeli časa, da bi jo zaklali. Seveda je zginila vsa množina pečenke in cvrtja, vino In žganje. Vsa Dolenjska pa se je smejala radi britanskega generalnega majorja mistra Jonesa. ki ga je Ciganov Frenk tako izvrstno glumll. In Potok Reza je še mesece vedno spet morala pripovedovati, po čem In kako je potepuha tako hitro spoznala. Njen »da. Ciganov, kje si tičal ves čas?« je na najboljši poti, da postane na Dolenjskem krilatica. Ce pogfne slon v okolici Darmstadta je pokopališče slonov. Tu namreč konča svoje življenje večina slonov, ki pogine naravne smrti ali pa, ki jih morajo ; živalskih vrtovih in cirkusih zaradi starosti pokončati. V Darmstadtu stroje tudi slonove kože, iz katerih izdelujejo razne predmete. Po posebnem postopku se da tudi slonova koža ustrojiti, za kar je pa potrebno Intenzivno delo skozi dve leti in še eno leto sušenja, preden dobe iz slonove kože usnje. Seveda ne smemo misliti, da bi se dalo usnja iz slonove kože porabiti z,a izdelovanje ženskih ročnih torbic ali sploh luksuzne galanterijske robe. Tako usnje je debelo dobrih S cm in po temeljiti obdelavi je tako trdo, da ga lahko uporabljamo za brušenje jeklenih nožev. Slonova koža, ki Ima približno 10 m^ uporabnega usnja, tehta okrog 3.50 stota In Iz nje lahko izdelujejo tudi »brusilne kamne«, ki jih viaoko cenijo ▼ nekaterih panogah industrije. Nezaželen ohisk G»neralpoitmeis*ra Heinrichd Л Stephana je vcsslllo, č» je ^'^pričakovano odpotoval radi pregleda pošlnih uradov. To nI bilo uradnikom pošt preveč všeč. Navadno je en poštni urad obvestil sosedni urad, če }« g*, ■eralnl poštar nepričakovan* prišel. Nakl poštni urad j« poali^ potem h* # Stephan po nepričakovanem pregledu zapustil, sosednemu uradu brzojavko sledeče v#e-bine: »Stephan spotoma, vtakne svoj nos ▼ Tse.« Namesto zahvale sosednega urada ]e p« prišla brzojavka: »Poročilo došlo prepozno. Ze vtikam svoj nos. Stephan.« Ponos Spanca Vojvoda Medine je kot poslanec Španskega cesarja Karla V prišel na nekdanji sultanov dvor v Carigrad. Jako se je začudil, videč, da v avdienčni dvorani ni bilo zanj nobenega stola. Zatorej si je vzel plašč z ramen, ga razgrnil po tleh in se po turško usedel nanj. Tako sedeč se je pogovarjal s sultanom So« limanom II. Po avdienci sc j« poslovil in odšel iz dvorane, ne da bi pobral plaM s tal in ga vzel « sebo). Sultan ga ]• pri)anio po> zval, da ]• pozabU plačč ia ga na| тжаш*. »Poslanci cesarja Karla V. nimajo navade jemali stolov 8 seboj«, ]e mimo dejal vojvoda, se nalahno priklonil in odšel. Za smeh in kratek čas Slišiš ^rij telj, ali je resnica, da kr*l] Salomon imeWedem ato žena* To ]e resnica, dragil Krasno!... In vedno ga 6# пмкмфе drijana«! * Neki uradnik turSkega mtatatret«« Џ mo* ral za nekim prijateljem k pogreb«. Da pa bi njegovi prijatelji in stranke vedeli, zakaj je ta dan izostal, pričvrsti na avoja vrata listič s temle napisom; »Nahajam se na pokopališču.« Ko «e je po dveh urah vrnil v svo^ »rad, je našel izpod evojih beeedl M ' pisano« etraa «. — m&r. m. KABAWAWmSir BOTS Sobota. M. obtnlwa %Ш. Kr«te Radmannedori ASUng. (Zlata poroka.) Zakonska dvojica Rosmann je dne 8. oktobra na svojem domu Baumbachgasse Nr. 5. v krogu številnih otrok in vnukov praznovala dan, katerega sta sS zakonca pred 50 leti zvezala za življenje. V zakonu je bilo 10 otrok, izmed katerih jih je še 9 živih. Družina izvira iz Wocheina, kjer sta že oče in stari oče delovala kot železarja. Rosmann sam je šele pred 2 letoma stopil v pokoj, potem ko je 58 let delal v plavžu. Pripadniki njegove družine lahko dokažejo skupni delovni čas več kakor 500 let pri plavžih KIG v Afilingu. Ortsgrup penleiter NSĐAP, Pg. Hofer, v spremstvu obratovodje KIG, dr. ing. Hermanna Klinarja, Ortsfrauenschaftsleiterin Pgn. Freudenberger s svojo sotrudnico gospo Sauerjevo, kakor tudi Ortsamtsleiter NSV, Pg. Mam so prinesli slavljencema čestitke in darila. Tudi mi želimo zakonski dvojici vse najboljše k slavju in gospodu Rosmannu še mnogih zdravtti let v zasluženem pokoju. Omejitve v preskrbi s kurivom za domačo »porabo Land*ewirtschaftsamt liir dem Wehrwirt-■ehahsbesirk XVIII. objavlja: Sedanji položaj т preskrbi s premogom k posebno okolnost, da je radi transportnih težkoč pričakovati, da se bodo pojavile ne-enakomernosti pri dobavi, nam nalaga največjo varčnost pri uporabi kuriva. Začetek kurjenja prostorov naj se kolikor je mogoče odloži in naj se ne prične s kurjenjem, dokler ne nastopi trajno hladno vreme. Te mere varčevanja so potrebne že radi tega, ker v bodoči zimi ni računati z gotovostjo, da bo dobava po opravičenih letnih naročilih popolnoma izvršena in da ne pridejo v poštev vse dodatne dodelitve radi predčasne porabe kuriva. Istočasno se opozarja, da radi г vofno povzročenih ukrepov ne postoji obv«nio»t trgovce s premogom, da bi morali izvršiti dovoz kuriva do potrošnika ali pa iranko klet ozirMne nadstropje. N«lc lS-l«tni k«v«iki тајммс iz A!t«ibw-ga (Thtiringen) je že kot U-letni dečko znal samostojno voiilti motorni vlačilec. Ko je bil vaški vlakoTodja poklican k vojakom, prevzel stroj popolnoma sam. Ko je bHa ob)arij ena totalna vojna služba, ga je njegov mojster oprostil nadaljnjega uka, in tako je dečko med dobo žetve postal vlakovodja za vasi. Od ranega futra do poznega večera }e pri deki Ce so bila ▼ eni va*i požeta poija in povezani snopi, me je s svojim strojem odpeljal v sosedni кгеф, de ye tam »nova :a*el s 4vojim težkim dnevnim delom. Dipl«.. OpHk« C KRONFUSS K4ag»mfmrt, BahmkoMra^B M Bit mmt welterea leden VormSitag geschlossen. Dodelllew žiiil v 68. dodelilveni periodi Izmenjava novih zbirnih itart - N adaijnja zamenjava masti za meso v 68. dodelitveni periodi od 16. oktobra do 12. novembra 1944. 1. se bodo, kakor je bilo že objavljeno, izdale nove živil&ke temeljne in dopolnilne karte za kruh, meso, mast in hranila v dosedanjih vrednostih. Navadno so odrezki za večje količine na dopolnilnih kartah. Za vsako izmed petih starostnih stopenj se bo izdala posebna temeljna karta, medtem ko sta potrebni samo dve dopolnilni karti in sicer ena za oskrbovalne upravičence, ki so stari nad 6 let, in ena za otroke do 6. leta. Zraven zbirnih kart, »e bodo tistim oskrbovalnim upravičencem, ki pridejo za to v poštev, izdale državne karte za mleko. V kolikor prejemniki novih temeljnfh in dopolnilnih kart niso upravičeni do vseh na tej karti predvidenih živil, bodo prehranjevalni uradi razveljavljali in odrezali tiste odrezke temeljnih in dopolnilnih kart, ki pridejo v poštev za oskrbo prejemnika karte (na primer za vegeteriance odrezke za meso). Kmečki in drugi samooskrbovalci, ki niso upravičeni do kakšne vrste živil (na pr. samooskrbovalci za presno maslo ali meso in živalsko mast) dobe kakor doslej živilske posamezne karte. Z novo ureditvijo izdaje kart je bHa potrebna tudi nova določitev starostnih stopenj. V bodoče ostanejo še sledeče skupine: normalni potrošniki nad 18 let, mladostniki od 10. do 18. leta. otroci od 6. do 10. leta, mali otroci od 3. do 6. leta, najmanjši otroci do 3. leta. Z začetkom 68, dodelitvene periode stopijo v veljavo neke spremembe. Ze objavljeno je zmanjšanje obroka kruha. Istočasno bo že v 66. dodelitveni periodi začeta zamenjava masti za meso še razširjena. Od 68 dodelitvene periode dalje bo radi tega pri imetnikih kart nad 10 let in pri tistih, ki so v skupni oskrbi, zamenjanih nadaljnjih 125 g masti za meso. Ker se z ozirom na močno pojave govejega, telečjega in ovčjega mesa, mora tudi to meso pritegniti v zamenjavo, je za to razširjeno zamenjavo določena količina 250 g mesa. Potemtakem dobe v 68. dodelitveni periodi vsi prejemniki kart na od rezek A temeljne karte za 125 g masti 200 g svinjskega mesa ali 160 g zaseke in razen tega nad 10 let stari prejemniki kart na odre-zek B temeljne karte in tisti, ki se nahajajo v skupni oskrbi za nadaljnjih 125 g masti 290 g govejega mesa al! ovčjega mesa. Ta zamenjava maati za meso se bo izvedla, ker je v prihodnjih mesecih fz različnih vxrokov MČMOO računati z povečano pojavo me»a. Na odrezek C temeljne karte za mladostnike od 10. leta do 16. leta, ki nima natisnjene vrste masti, se bo izdalo 125 g presnega masla. Na velikih odrezkih B do D temeljne kart« za normalne potrošnike in B do F te meljn« karte za mladoitn'iVe od 10. 1. do 18. natisnjena omejitev veljave se ukine, tako da torej omenjeni odrezki upravičujejo med vso 68. dodelitvene periodo od 16. oktobra do 12. novembra za nabavo blaga. Z začetkom 68 dodelitvene periode se zmanjša obrok kavinega nadomestka za 100 g z ISO g pri vsaki dodelitveni periodi. Samo najtežji delavci dobe na svoje dodatne karte 100 g kavinega nadomestka, tako da ta skupina potrošnikov ni prizadeta radi zmanjšanja obrokov. Od nespremenjenega celokupnega obroka hranil se bo kakor doslej izdalo 100 g izdelkov iz krompirjevega škroba. Del obroka v žitnih hranilih, ki odpade na odrezek T, ee bo na novo določil. Ustrezno podelitvi na cone za kruh, bodo temeljne karte za normalne potrošnike in za mladostnike od 10. do 18. 1. označene g cono I in cono II. Pri tem se bo pri delitvi živilskih obrokov oziralo n« razmerje rži in pšenice. Radi nove razdelitve starostnih stopenj, bo razširjena izdaja dodatnih kart za mezgo oziroma umetni med tudi na mladostnike od 14. leta do 18. leta. Nova starostna stopnja deset do osemnaijstletnih dobi izmenično 200 g mezge 150 g umetnega medu. Potemtakem se bo v 66 dodelitveni periodi izdajala marmelada in v 69. dodeHtvemi periodi -umetni med. Radi izenačenja vpoštevanja mladostnikov od 14. do 18. leta, je bil obrok otrok od 14. do 18. leta, ki so do sedaj dodatno dobivali v vsaki dodelitveni periodi 200 g mezge ali 125 g umetnega meda, primerno zmanjšan. Otroci od 6. do 10. leta dobe v vsaki dodelitveni periodi prej ko slej 200 g mezge in 125 g umetnega medu. Otroci do 6. leta samo 125 g umetnega medu. Ker se bo jedilno olje izdajalo samo v vsaki drugi dodelitveni periodi, odpade v 68. dodelitveni periodi dodelitev jedilnega olja. Vsi mali odrezki za margarino upravičujejo torei samo za nabavo margarine. Vesti iz Ljubljane in okolice Dve zmagi v enem tednu. Domobranci stotnika Rupnika so, kakor poroča »Slovenec«, v enem tednu dosegli dve veliki zmagi. V petek, 22. septembra zjutraj se je vsa Notranjska bojna skupina pomikala mimo Begunj, Kožljeka in Pikovnik in se hotela približati Dakijevi »diviziji«, ki je bila v tistih dneh na oddihu. Ko so se udarne domobranske čete približale griču Zadelo, se je vsa skupina postavila T »trelce in nato pretekla v napadu skesaj 3 km. Pol ure je trajal ta napad, na kar je bil vrh griča Zadelo zavzet. V kratkem času je padlo 20 tolovajev. Tako so domobranci z močnim sunkom uničili celo vrsto zased, ki so varovale hrbet Dakijevemu štabu, ki je bil na Mramorovem. Ko so domobranci štrli ta prvi odpor, so se tolovaji, Vekor (e njihova navada, spustili v beq In «e nico ustavili pred Sv. Vidom. Šele tam so domobranci naleteli na močnejši tolovajski ogenj. Toda tudi tu so se domobranci dvignili v juriš in zvišali število ubitih tolovajev na 57. V teku vse borbe pa se je predalo 15 mobilizirancev. Nekateri so ce!6 drugI dan pritekli za vračajočimi se domobranci na Rakek. Med vso akcijo so domobranci zaplenili toliko vseh zarjavelih tolovajskih pušk, da jih sploh s seboj niso jemali, temveč so jih kar na mestu vse uničili. — Zadnje velike zmage Rupnikove bojne skupine nam dovolj jasno kažejo veliko udarno silo notranjskih domobrancev. Tolovaji se teh borcev tako boje, da si celo v Cerknico ne upajo podnevi prihajati. MaruSičevo imetje zaplenjeno. Službeni list šeia pokrajinske uprave v Ljubljani objavlja odločbo o zaplembi vse premične in nepremične imovine upornika dr. Marušiča Draga, odvetnika, nazadnje stanujočega ▼ Ljubljani, Miklošičeva e. St. 13. (Fo svetu Iz gozda pri St. Ingbertu (v Pfalzi) je nek voznik s svojo opremo odvažal drva, naenkrat pa se je vdrla zemlja pod konji. Po zemeljskih plazovih je bil en konj zadu&em, drugi pa tako težko poškodovan, da so g« morali ubiti. Nek rudar v Eiverebergu (Mal^, ki ie od 1897. leta nepretrgoma dela kot v&aAkc te kopač, je dobil sedaj 13.000 RM ho* nagraido za zvesto opravljeno rudarsko delo. Poklic rudarja je v tej rodbini že tradicionalen od pradeda. Trije bratje odlikovanca so že cke-setletja kopali pod zemljo, tudi njegov sin je rudar. Pri poiaru nekega po blidcu zadetega kmetskega posestva v Sohland ofa Spree )e bila uničena vsa letina sena in slame. Kmetje v tem kraju so dali sedaj lep dokaz tov*-rištva in požrtvovalnosti s tem, da so dero vali težko prizadetemu 150 stotov sena IB 120 stotov slame. Klic krajevnega Beueonv (ahrerja, da naj pomagajo, so uboga* tudi najmanjši kmetovalci. Komunistična svojat xaigala siavno stično palačo v Bruslju, Ze več let se v EvrojM močno po^ešute pridelovanje sladkorne repe in cikorije in že v začetku vojne se je videlo, da ima celin* ska Evropa dovolj sladkorja lastnega pridelka, Samo Norveška, Grčija, Albanija in Estonska ne pridelujejo sladkorne repe in morajo ves sladkor uvažati, v Finski, Švici, Hrvatski in Španiji pa pridelek že ne krije domače potrošnje sladkorja. Za preskrbo vseh teh dežel zadostujejo popolnoma presežki sladkorne proizvodnje v sami Evropi. — Pridelovanje cikorije se pospešuje zaradi tega, ker so se že pred vojno, ko ni bilo nobenih zaprek pri uvozu kave, močno uveljavljali nadomestki za kavo, med katerimi je cikorija na prvem mestu. L. 1938. so v Nemčiji kon-sumirali 7964 milijonov litrov prave kave im že 9220 milijonov litrov nadomestkov sa kavo. ^ Potrti javljamo vsem so-rodnikom, prijetMietn In iianeem, da je do* Ж. «*eu-ta na whcdni ironH ршМ naS iublini Crril foreb. OMMdUr, tar knmj K M. — 'vrH, tpmiat ШМк4 ГгфсшоШпо m T Wm# apo-inki m moMa*. M. oMolMa Mt. |1|1иЈ||П o*# ЛтЛст, тШ Maria bnit>4 —«*— M oet. »orodnlkl. «VMin sorodiuliom, prija-talleni ia anancam пмпа-njerao ,d» ив J* TwpMWwvKnn tuina wt. da j» »**bil mledo *vij««»}e Mtaimel Star. Mrctur, ntoM Ж M ator. _ _____ Umvl i« v Ж. aeptarobM IMI. DM** mchaal pMva4 v miru, lafiha na# VI bo W«L daljna /.втЧа namealo domala grude! SponotolnM M * bomo ▼ molitvi. DMCkaob, МаШав. Wttaw, T okWDMK IMNL aawMl'mrarpt, liartiuw«*«. Potrtegci srca mumaiijumo ^0» va«m serodRttuMn, prija-ejjem m anancam pretreeljivo v eat da »no nanieeto veaelega с: IS. OUolMri Dr. ▼bn«aa Warbuak, KrAinburg, BrtterdurohlaO Mr. 2. Femruf MO. Vrnem prijateljwn In znitn-TP cem гаишапјшпо, da jp jMctel пвЛ lihiMjenl sin in bra Peter Kwoe. Ox«Badter.BanlM«er, »tur 18 M, do* У1. aiwuet* Ш4 lift VihodM. Dm# Pet«*, mrter A toda V iMuMb weHi boA ttral dadje! Seitog, 9. oMobra WW. МЦо« itMU, 1—IJ«l afOMf, Trans, Wotman, ГаШн, ЛтЛЛ), иаМ Marin in ТиииЛа Wr oirt. »orodatTo. NawiMijamo tutno veet, du Jc zatkmil ad bolemni tni fine oftl ze vedno In пм zapuetil H a* IjwWjwW »oprog, ode, brat .itric, evak, g04)0d ANTON ZJUĆ, Pogreb Mpo##bn«#» м it vi Ml 6, oktobra ]M4. na рокорм IiA6u na Bledu ot> tO. uri. Ob ргши M тмт, ki nam »tali iMi strknl ot> telki Iz Kubi л»*аас >jubeKB, z nami m-' uetvovall, aprvnilll n* Mdnji poti, ter dafoTail cvetje in ven . f, prlerfno zahvaljujemo. Po-ipbno zahvalo Izrekamo vwni ki no pomaRaM lajWI boleflii' i.iAemu dragemu pokojniku. Bted. lacreb, v oktobra 1844 Mrtali lllali oglasi Slaibo dobi .Sprejmem takoj (aiita ali dekletu, nad 18 let starega, ш kmefka dela. Jenko Joeef. OMrdorf 30, Leak a. d, Zaler. , 42S8-1 Prodam Pri>dam otroški voziček, iporlni, ■M RM 160.—. — NaeJov: Viktor Onterman Kralnburg. Badgame 6 43S1 li Kupim Kaplm ponija all nekoliko \еОЈеци iivahn«Ka konjička za lahko vot-njo, urnega In n« preetarega. Ponudb* z navedbo cene na naslov; Antvn Jeeche, Laak/Zaler, Haupl-plat* 28. 7102-7 Mbkko In tenako kolo knplm. Vpra-Ikatl T W»rt 31, Kralmbmrg. 4241-7 iCupim dva dobro ohranjena ruk-rema za kmefkn vožnjo. - Ponudbe na K. B., KrbK. 42R9-7 Xnplm not* ж» к1»т1г(к* oltn, ушАк* mnoiln*. - Poniidb* n# Ж. Bo«*, KMiinVnrg. 42flO-7 M e 0 Ja m M*njkm *f(tilnik ЖЖ dobro obrt-njMi troj *11 pletilnl itroj F»t*nt ». - ronndb* B* Ж. Bot«, XralnbnriT- 4295-15 lilijam fnie Športne deineke Čevlje it. 884, zelo lepe, m p\Rve malo-мчгЈ« It. 87, — Zglanlte me pri Krni Tanleohek, Medno 27, St. Velt/SRwe. 4М'2 ir> teoitve šletiiii »lutiaiija, muljiv*, poMMift, bi (• rada poroetU i nad 40 letnim npokojaneem aU «4o*e*m, ■ naj*#« awn* otrolwmm. • u S#aoi*. тпШтвш, рол Шго »IrttaoeM. 4аЗв-21 IzRobljeoo IZBiibljeu je bil 10. septembra Crii sandulfek, za dveletnega otroka, na kr/ncu kolodvorskega mosta v Krainburgu, — Ker je bil ie dobro ohranjen, se prosi poAten najditelj. da ga odda proti nagradi na K. Bote. Kmlnburg. 423.Ч-22 Batno v viskn najdviii (ievlji. X. Bote, XTslnliniv. . Nailov 4287-23 Nahrnng iet Waffe! Ein Schmied dieser Waffe war auch Johann Week, der mit der^chaffung seines Weck-Verfahfene die hiiuellche Vor-ratshaltung In KonservenglUsem erm»glichte. Wer in WeckglSsern — kenntiich an der Erdbeerschutz-marke — »ommerliche Uberschlisse anGemUsen und Obst flir den Winter vorrUtig halt, trttgt zum Sleg der deutschen Waffen bel. Nle aber nanh GefUhl >einwecken«, sondem Vor-schriften Btete genau einhalten, AustUhrliche Anleltungen erhalten Sie von jeder Weck-Verkaufsetelle Oder gegen Blnsendung dlewer auf eine Postkarte geklebten Anzeige von der »slerr. Konservenglas-KG, BrKue* & Co., Wien. I., Stadion-gasse R (GeneralreprKmentanz der Marke Week). eOR8 Eijiti-ii-no pee. Jlt»ro, l*kwt* ikornj* it. 48, 1 knhalnik, um«-njam M dobro l»niko kolo all 11-valnl itroj. — Tr»nehoo»t (predvojna roba, mkno), 175 cm, lame-njem la dobro moiko obleko, 175 oentlmatroT. Saillko doplačam. — Ponudbe na K. Bote Kralnburg. 4072-2H STebeniaohllch oder nnwiobtlg sind heute vlele »IteGewohnhelten geRen-Uber rtem einen Zlel: dem baldlgen Sleg. Zfthnpflege lit rwar nlcht un-wichtig, aber Aufmachung und Ge-■Rhmark einer Zahupasta. »Ноио-dont« blttet hieftlr ebenfnlle um VerstSncinli!. Rofodonl Bergmann* Гм1е ZnhnpHBta. ®W® v ermischtes Si« Arbeitakratt tier li«lmut iKt kontbaree Gut, daa wir unbeiilnRt erhalten mUs8en. Allerillnge dUrfen wlr kleiner UnplUJllchkelten we*en kelne Arznelen vergeuden. Dleme Bind heute fUr ernete Ktille und vor allein rilr иплеге Solduten bentlmmt. Auch CHIN080I. кнпп deshnlb nur nparaam abgegeben warden. 7109 Hanđialten »ooh mit den Когр*г-krWfnt Dwm hellU; nle SohBffe""-krafl jptzl nlcht duiv.h Leichtfei-tlK-kflt RPfHhrden. Die bekannten Milici 7.ur Krnpuerniiff tier Kraftren ^ -ve„ und zur Vnrt'M'Kung AufbrBUchm hKden, wie z. B KhIw> . ^"d erat .moh dem SIeK wleder In jeder Мепк« »u haben, - J"*"*"" ' Wt4»"g, Berlin. der Kotten. .Weh un.! Wollt ll'ir Hauafruueii una denn verhun-"rn Waen? Wenn Ihr eur« wnfl. h-Cen Wollaachen in die MOVIN-MOTTKNSAL,Z-I.liHunK leRt. werden M, Wollfaaern doch fUr una RKnzlloh lenleRbar! H.bt Mltleld mil una'« — O nein! Mit eiuoh hat kel-ne Frau Mltleld! Jede* wwfhbare WollatUrk wird mottenslcher g«-macht'und »uch weltgehend gegen S( hlmmel und Stockflecken gealcherl (lurch Movin-Motten««!«. 59П4 UanKnđM l#b«n. D«* l*t nlcht mir l.liitr, xomlPi'M HUi'h Vi.rRuiwelKimK lUr Jeil« Slelnerung der Lelmtung l.)Mh4lh l»t м wlchtlf, au( «11»* zu *fht*n, *жл K«»Und*r*# Wh«n Мг<ик. - DMrmet-Wwk Dr. A. k L. Schmidi*!!. Wlen. 7119 Tkglioh konimeii die Beach*erden. dali Braune-KeUern soltcn weri^n. Drum pfleee eie und liB.lt dlo RuatloB und Clto-fein. BranM A Co.. X»erlohn-—iiaii er nicht Xeln« Irt »o ■ ,„it,,'.haffen kann noch ''■"g M It BUtem Wlllen Leht вПе.' Ki 'atUrkt vor allem auch und Kraft. Taate BUr-2Гг DButsrhe Heilmlttel aue fri-...hen РПапЈдап. Yeattubrlk Werni-K,r,xl^_ Ut (In* m«n«ehlloh* Sohwaoht. imim Telpfonleren mit Gebrnuchs XPReimttlndeii zu apielfin. Unhnwut.U warden (lie mlBhandplt. Auch Delne BrlUe Iml kein Splel/.iniK, dam man am BUgel cedankeiiliw herumwlr-bclt. Bemonder* mi hwer ersetzllrh Imt heute die hochwcrtlKe Auer-Neophan-BlMidmchulzlirille. 6094 Sithtspieie AUgemelne FUmtreuhand G m.b.ZL ZweiRKtelle SUdosi X Fiir JngeucU, uichi xugelMaan. X X Fiir Jngendllob* nnter 14 Mi-ran nlcht ■agelamm. ABllng. 13.—16. X.; »XoU*g« kommt gleloh« X X ; 17.—19. X.: »Жбп1#». wtlfrt. X Krainborg, 18.—16. X.: »Sm Bad mnf der Tenn*« x ; 17.—19. X.t »Der Sanger Ihrw Xohelt«. Laak, 18.-16. X.; »OktoM« DMam brouK X; 17.-19. X.: xDf ato-geud« Tor«. X Kadjnuiniidorf, 18.—16. X.: »*0## NMht« X: 17.-19. X.: »M Man. ten Anfenthelt«. к X Veldee. 13.-16. X.: »BeiMbetennt-■ohaft«; 16.-19. X. : »Г»ШШ I" Wien«. Menmu-ktl, M. und 16. X.; las Abentener«; M. *'• *•' »Berenude«. x SUin 18.—le. X.: »eohwwt мК ; 1?.—X' • ^НвИо nine*. X at. velt/eawe, 14. and K. X.: Bwr welAe Traum« xx; M. u. ». *I »Tens mit dem ЖоЈмг«. x 1.НШ, 14. und 16. X.; »Đer XlMiff« XX: 18. und 19. X.: _ rede mir nloht von Llebe*. x ШвВ, 14. und M. X.; ЛИе ^ Kariume«. % *Sohw»r*enb»ch, 14. u. *. X.: mhrlicher FriUiling« x x ; M. und 19. X.; »Die lobwedlMbe M«ohtl> gall«. X Zn jedem FQm die Dentaohe WooheniobMlI UnwiLgbar aber aua^chlHKKebencl iml die Id«3 der jungen Nalionen Im UftiHiK®" SchickmaUknmpf. UnwJlf-bar sind die Spuren «ч Hormonen. Kiizyinen odor Vituminen. die d^n Krfoly einen Ansneliuittel* enlMchei-den kttnnen. - LanKjkhrige Krfah-ningen mtehen uns /ur Brkenmmg (iiefier horhwirkianK :i Krilft# *ur VerfUguHK. - Dr. ^adaw & Co,, ArznMmiU#l mue Krim hpfianaen auf dnutmrhern gt-wonnwi 7104 AiikkUl »on arUlBi .'Ittn, eventu«ill .mi h tiberniihine xum kommlMionn-w»lMn V«rk«uf »un> vr>n Ihn#n v»r-Imngten Pf*lm. - Juh. Belaoek, 12» W&#n n. Wt*dn«r 7117 OSRAH maclit vieles leicJiter: - auch ndchtUche ob МдДпдаг odar KroA. (obrer «rlebt ha*, wte i^wtjrT die NoAi lu Mm vemwjg, wird dot lidw d«r OSRAM-lodip« baton-dart tdiAtzan Dodi oud< >onC gill „Kama NodM tvor nodi м dunkal. dar nkhi obg##l#yi dot lldiir 0:>RAM vieL ^cht liur uemnćtroml __ J