267. Ma. 0 UaMIut. • sredo. ZL novembra 1906. XXXII leto. Uba$m vsak dac avočor, istraii a*d*;jo ha graajufro, tat roija po poatl pfajaauu aa avatro-ograta daiala sa m oto to &, M pot lota it £, aa oatrt lata 6 K 60 a, aa aa aiaaaa i K so h. Za LJubljano • pomjanjom na dam mm vao lati A K, sa pol lota IS K, u eotrt lota 8 K, aa aa aoaso 8 K. Kdor hodi tast panj, plača aa vaa lato 21 E, aa pat lata 11 K, aa Satrt lata 6 K 60 a, aa aa aiaaaa 1 K tO h. — Za tuja dežel« tolik« voc, kolikor znaža poštnina. — Na naroftbo ^*a Istodobna vpoSUJatva aaro&dno 10 as aslra. — Za Oznanila ta plačajo ad potorootopoo potit-vwto pa 18 h, 6a fo aaoaaila tlaka aakrat, po 10 h, do »o dvakrat ta po 8 h, do ao tlaka trikrat ali vačkrat. — Dopui naj isvolo frankovati. — čakapbi so eo vračajo. — Uradnlatvo ta upravnlitVO )a v fcaaflovib aliaab it i, ta iloor arodniltvo v L naditr., apravalitva pa v pritličje. — Upravnižtm naj m blagovolijo pošiljati naročata«, roklamaoijo, osnanlla, t j. administrativno otvai £?&*alitvi teletom it 34. Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik". Posumim iterllke po 10 k. Upraral&hra telefon it 83. Uolilnu reforma in sospo-ska zbornica. Vladi barona Becka se mudi z volilno reformo. Še je ta reforma ua razpravi v poslanski zbornici, a že so se vs-ed vpliva vlade začela posvetovati o njej vodstva vseli treh strank gosposke zbornice. To je uni-kum, zakaj po veljavni ustavi se bavi gosposka zbornica s j^o^amičnimi zakoni šele tedaj, kadar so v poslanski zbornici sprejeta ali kadar jim jih vlada predloži, zakaj vlada ima pravico, da kak zakon najprej lahko predloži gosposki zbornici in šele potem poslanski zbornici. Vlada smatra sprejetje volilne reforme v poslanski zbornici za popolnoma zagotovljeno in temu nazoru tudi ni ugovarjati. Velika večina poslanske zbornice stoji na vladni strani. Ne iz prepričanja. Ko bi parlamentarne stranke glasovale po svojem prepričanju, bi volilDa reforma sijajno propadla. Vlada je te stranke rpridobila" na svojo stran na različne načine, o katerih utegne prihodnjost spraviti se lepe stvari na dan. Če kdaj, se je tu pokazala moč korupcije in obseg korupcije v naši državi. Tako lahko, kakor v poslanski zbornici, vlada najbrže ne bo opravila v gosposki zbornici — vsaj tako bi se moglo soditi po velepomembnih in izredno energičnih izjavah naših lordov v onih zanimivih sejah gosposke zbornice, v katerih se je prvič razpravljalo o uvedbi splošne in enake volilne pravice. Tedaj je bil v perski zbornici vihar in ostre obtožbe, kakršnih še ni bilo slišati v tej korporaciji, so takrat letele na glavo ta-časnega ministrskega predsednika '^autscha. Uspeh tega nastopa je bil, da je vlada izgubila pogum predlagati reformo gosposke zbornice, dasi bi bila to naravna konsekvenca splošne in enake volilne pravice. In sedaj se trudi vlada na vso moč, da bi pridobila gosposko zbornico, da brez premembe sprejme in odobri načrt volilne reforme, kakor bo obveljal v poslanski zbornici. Za tako obdelavanje treba časa in zato so se morala vodstva perskih strank začeti že zdaj pečati z volilno reformo. Nazori med člani gosposke zbornice so jako različni. Poleg številnih in odločnih nasprotnikov tega načrta je tudi nekaj prijateljev vladne predloge. Sicer so se peri že sprijaznili z mislijo, da je volilna reforma zagotovljena in se že pripravljajo na novo prihodnost, a vzlic temu bo imela vlada še svojo težavo. Konservativna stranka v gosposki zbornici šteje 95 članov in stoji pod vodstvom grofa Schonborna, srednja stranka, ki jo vodi knez Trauttmansdorf šteje 43 članov. Ti dve stranki imata v gosposki zbornici večino in vse kaže, da pride med njima in med vlado do boja. Kakor se čuje, hočeta ti dve stranki premeniti vladni načrt vsaj v eni točki, pri kateri bi utegnili tudi ustavoverni lordi ž njimi glasovati, to se pravi: uvesti hočeta pluralno glasova-n j e. Vse drugo hočeta rečeni stranki opustiti in se omejiti na to pre-membo. Ce vstaneta imenovani stranki pri tej svoji zahtevi, jo tudi lahko uresničita, ker imata za to potrebno moč. Toda preteklost gosposke zbornice ni taka, da bi kdo mogel verjeti, da ostanejo Schonbornovi in Trautt-mansdorfovi pristaši pri svoji nameri. Običajno je pri naših lordih, da se nekaj časa ustavljajo, potem pa kapitulirajo. Krona bo pritisnila in gosposka zbornica se bo vdala. Tisti dan, ko bo gospodska zbornica sprejela volilno reformo, bo sama sebi dala spričevalo, da nima več eksistenčne pravice. Na privilegiju sloneča gosposka zbornica je poleg poslanske zbornice, voljene na podlagi splošne in enake volilne pravice, nesmisel. Ce se prizna gospostvo ljudske volje, potem se morajo privilegiji umakniti, in pred vsem privilegiji gosposke zbornice. Državni zbor. Dunaj, 20. novembra. Nadaljevala se je podrobna razprava o 5. skupini volilne reforme plurali-tetna volilna pravica). Poslanec Schachinger je izjavil, da bo njegova stranka glasovala za pluralitetni sistem in za volilno obveznost. — Posl. Fink je dokazal nemškim klerikalcem iz Štajerske, da so predlagali v štajerskem deželnem zboru splošno in enako volilno pravico, češ, da je ljudski blagor le v takem volilnem sistemu, a v odseku so se zavzemali za pluralitetno volilno pravico. Posl. Gessmann je govoril proti pluralitetnemu sistemu, češ, da bi se s tako zahtevo podrla cela težko sestavljena zgradba; pač pa se je zavzemal za volilno obveznost. Posl. grof Zedtwitz je zagovarjal privilegije veleposestnikov. Priporočal je pluralitetni sistem, Češ, da je to v interesu vlade in za popularizacijo volilne reforme. Ako pa se veČina izreče proti pluraliteti ter sprejme enako volilno pravico, sklenila bo nekaj nezp ^išarega in krivičnega, pri čemer veleposestniki ne bodo hoteli sodelovati. Posl. P i t a c c o je predlagal, naj se izključijo od volilne pravice tudi take osebe, ki so bile več kot dvakrat kaznovane zaradi pijanstva. Posl. Hagenhofer se je Čudil, da se ogrevajo za splošno volilno pravico celo stranke, ki hočejo ohraniti v parlamentu nemško nadvlado. Poprej je bilo drugače, in sedanji minister dr. pl. D er s c h at t a se je odločno izjavil proti splošni volilni pravici, ko je postala prvič aktualna, češ, Nemci ne bodo tako neumni, da bi si sami dejali vrv okoli vratu. — Njegovim izvajanjem so hrupno ugovarjali člani nemške ljudske stranke in socialni demokrati. Govornik je zaključil z apelom, naj vse stranke, ki hočejo varovati in ohraniti srednji stan, glasujejo za pluralitetni sistem. Posl. Seitz se je najprej izrekel proti razdelitvi čeških mest v češko in nemško volilno skupino: glede plu-ralitete je rekel, da jo je mogoče izvesti le obenem s proporcionalno volilno pravico, ker sicer odpade zastopstvo delavcev. Minister notranjih zadev Bie-nerth je razložil stališče vlade napram pluralitetni volilni pravici. Na-glašal je, da je vlada v principu sicer proti pluralitetni volilni pravici ; toda ako bi se sklenil med strankami tak kompromis, bi ne nasprotovala. Vendar je dokazoval, kako malo koristi bi nastalo iz pluralitetnega sistema za tiste, ki ga zahtevajo. Glede volilne obveznosti se je minister izrekel za odsekov predlog in proti Kaiserje-vemu predlogu. Istotako se je izrekel proti narodnemu katastru v nekaterih čeških mestih. Posl. dr. Korošec je izvajal, ako zahteva ljudski blagor, mora državna oblast skrbeti, da se ustavna oblika spremeni ter razdelitev političnih pravic uredi. Izrekel se je proti pluralitetni volilni pravici. Nato se je razprava prekinila. Posl. Ehrenfels je interpeliral zaradi dovoljenega uvoza goveje živine iz Italije, ker razsaja v Italiji goveja kuga. — Posl. Pastor se je bridko pritoževal, zakaj so se sklicale delegacije na nedeljo ter zahteval, naj se sklicanje preloži na delavnik. Jutri bo zopet seja. Iz proračunskega odseka. D u n a j , 20. novembra. V današnji seji se je bavil proračunski odsek najprej s predlogo zaradi zboljšanja plač poštnim uradnikom in slugam. Sprejela se je resolucija posl. Hofmann-VVellenhofa, v kateri se vlada poziva, naj posveča vso svojo pozornost in naklonjenost zboljšanju gmotnega položaja uslužbencem poštne in brzojavne službe. Posebno se naj omogoči prometnim uradnikom napredovanje ter se naj v ta namen določena svota 112.000 K podvoji. Poštni prakti kantje naj hitreje avanzirajo; poštnim oficijantom se naj omogoči prestop v kategorijo uradništva; samostojno poslujoči poštni aspirantje se naj nastavijo kot definitivni poštni orici-janti; poštne oficijantinje naj dobe enake plače kot njihovi moški kolegi; poštarjem se naj spremene krajevne doklade v aktivitetne 11. do 9. činovnega reda; poštnim slugam se naj dovolijo službene doklade; ustanovi se naj več novih, stalnih služb; dosedanje službene doklade se naj vračunajo v pokojnino. Vlada se poziva, da potrebne svote postavi v proračun ter čimprej e poroča parlamentu, kaj je ukrenila. Nadalje se poziva vlada, naj posveča vso svojo pozornost tudi 351etni službi, službeni pragmatiki, disciplinarnemu postopanju, dopustom, nedeljskemu počitku, da dobe poštni oficijanti uradniški značaj itd. — Potem se je razpravljalo o 20" rt draginj s ki km. razen tega pa napravil še triurno pešpartijo k Mizurinskemu jezeru, bil sem silno utrujen in sem komaj čakal, da zlezem v postelj. To sem dobil v hotelu Roma; bila pa je tako široka, da bi zadostovala za pet oseb moje telesne obsežnosti, dasi tudi jaz ne morem biti najvitkejŠih eden, ker zaračuni krojač vedno toliko blaga za moje obleke. Bil sem pa povsem zadovoljen, ker je bila soba snažna in kuhinja dobra, Čeprav ho-telova zunanjost in notranjost sicer nikakor ni odgovarjala njegovemu bombastičnemu imenu. Tukaj sem dobil dva kolesarja iz Inomosta. Pripeljala sta se po isti poti ko jaz in sta bila namenjena istotako v Benetke. Ker sta tolikanj renomirala, sem ju smatral za izvanredna vozača. Zato sem tudi hvaležno odklonil njuno povabilo, da naj bi se vozil jutri ž njima, rekoč, da nisem nikak kilometrež, ampak čisto navaden kolesar, kakršni se pač vozijo po Krakovskem nasipu v Ljubljani. Da sem pa imel o svojem vo-zaŠtvu vse preskromno mnenje, oziroma moja športna tovariša vse predobro o svojem, se je pokazalo eklatantno drugi dan. Sicer pa, ko bi bil temeljit opazovalec, bi bil moral to spoznati že iz dejstva, da je imel eden njiju vso opraskano roko in tudi krvavoodrgnjeno čelo, znamenji torej, ki jih ni mogel dobiti trdno sedeč na kolesu, ampak pri nerahli dotiki s cesto. Primerjajoč svoj kažipot z onim, enega gospodov sem se prepričal, da je moj kažipot pri razdalji od Pieve d i Cadore do Longarone zamolčal kakih 10 kilometrov. Da je to res, prepričal sem se tudi, ko sem pogledal svoj ciklometer. Zdaj ko sem sedel na varnem, mi je ta natančnost mojega kažipota čisto prav. Zakaj da je bil točen, prenočeval bi bil v Pieve. Ko sem povedal, da sem Slovenec, je začel peti eden gospodov: Ljub'ca, povej, povej! Sicer pri petju ni prišel daleč in tudi besede, kolikor jih je izpel, so bile le približno podobne slovenskim; vendar pa že ti rudimenti domačih glasov in domaČe arije so me tako navdušile, da nisem več čutil svinca na nogah in skeline na onem delu telesa, ki je bil čez dan v najtesnejši dotiki s kolesom ; in malo je manjkalo, pa bi bil pozabil, da sedim v hotelu Roma v Longarone pri buteljki ognjevitega laha, ne pa Pri Raci pri kupici kislega dolenjca. Vendar pa, ko je moje navdušenje prikipelo do vrhunca, sem se vkljub obstoječim razmeram v duhu vzdignil in sem v mislih napil v čast one ljubljanske gospodične, od katere se je, ko je bila s svojimi starši čez počitnice v Inomostu, naučil ta gospod večnolepe slovenske narodne pesmi. Pozdrava pa, ki ga naj bi v njegovem imenu izročil gospodični, se še do danes nisem izne-bil. Dasi jo sicer večkrat srečam pri svojih štirikratnih vsakodnevnih pohodih skozi Zvezdo, vendar si je ne upam nagovoriti, ker sem tako boječ in neroden. Bojim se, da ne bi tudi v njeni navzočnosti napravil kake take nonšalanse, kakor tedaj, ko sem zadnjič govoril s svojo nevesto. In Če se o pravem času ne osokolim in ogladim, nosil ji bom pozdrav do sodnega dne. Po noČi sem imel, ne vem ali zaradi utrujenosti ali zaradi použitega laha, precej vznemirljive halucinacije; vendar v očigled širokosti ležišča sem se čutil popolnoma varnega, tako da se mi ni bilo bati, da bi se v spanju zvrnil na tla. Ko sem se zjutraj vzbudil, ni bilo več zgodaj ; zato sem se pa zelo čudil, ko najdem svoja ino-moška tovariša še pri zajtrku, ko sta mi vendar pravila prejši večer, da se bosta zarano odpeljala, kakor je to navada dobrih vozačev. Že to dejstvo je nekoliko omajalo mojo vero v izbornost njunega vozaštva. Do cela sem jo pa izgubil, ko ju na potu nisem le kmalu dohitel, ampak celo prehitel in sta nazadnje tako onemogla, da sta že na prvi železnični postaji sedla v vlak, dočim sem jaz vozil še dalje. Ta disharmonija v vozaš tvu je bila tudi vzrok, da se pozneje nismo več videli. (Dalje prih.) in Rumunijo so se v principu odobrile. Ministrska kriza v Črni gori. Cetinje, 20. novembra. Knez Nikola je prepustil skupščini, naj mu iz svoje veČine predlaga ministrske kandidate. VeČina je nato poverila sestavo novega ministrstva Članu glavnega sodišča Mihajlu Ivano-viću. Kulturni boji v Španiji. Rim, 20. novembra. V Madridu je bilo preteklo nedeljo deset protiklerikalnih shodov. V Valenciji je bila velika demonstracija proti nadškofu, v Barceloni se je končal klerikalni shod s strahovitim pretepom, v katerem se je tudi streljalo. Boj se je nadaljeval na ulicah ter so morali orožniki z bajoneti posredovati. Novi verski zakon se predloži parlamentu prihodnji teden. Pričakujejo se hude debate. Dopisi. S Pivke. V štev. 245. „Slovenskega Naroda" smo ožigosali postopanje kaplana Abrama ter mu svetovali, da naj se Tone umiri. A ta velepolitik se ni hotel držati danega mu navodila, pač pa se je zaletel v rSlovencau z dne 31. oktobra t. 1. vezat in zavezovat svoje otrobe. Da se je naših trditev izognil ter ubral drugo pot, za kar se niti ni šlo, ni potreba še posebej omenjati, ker kdor primerja naš članek z njegovimi klo-basarijami, mora takoj spoznati stari farški recept, katerega se marsikateri kaplan poslužuje, kadar hoče resnico zasukati, oziroma se ji izogniti. Da pa ne bo Tone mislil, da nam je sapo zaprl, poudarjamo še enkrat: prav je imel g. Engelman. da je predsedo\al liberalnemu in socialno - demokratičnemu shodu, kjer je gosp. govornik ožigosal farško gonjo, mrtvo roko in lažnjivo farško farl »arijo o ujetništvu papeževem! To pa ni nobena sveta vera. kaplan Abram, veste! Ker vas poznamo, vam v prihodnje priporočamo, da se takih shodov udeležite, da postanete bolj resnicoljubni nego ste! Će je g. Engelman z dostojnimi besedami shod zaključil, je bila to njegova dolžnost in tudi znamenje, da se je prevzete naloge zavedal. Tako pa mora ob takih prilikah vsak zaveden učitelj pokazati svojo dolžnost in nele tedaj prikimavati, kadar je doma pri peči. da ga kak kaplan ne sliši. Pribijemo pa še enkrat, da je kaplan Abram zahteval, da se mora za prej omenjeno g. Engelinanu nezaupnica izreči in vse njegovo zavijanje in čvekanje v Slovencu* je gola laž. Ako pa Tone ne ve, kako se je takrat vse vršilo, mu svetujemo v bodoče, da malo manj v kozarec pogleda, potem bodo tudi take modrosti odpadle, da bi kak kaplan med devicami z narobe obrnjeno suknjo proti farovžu šel ter svoj hopsasa, trajlala sladko ginjen pel. Zares bi bilo obžalovanja vredno, če bi kaplanova trditev resnici odgovarjala, da so gg. udeležniki priznali da ni g. Engelman ravnal prav, a ker poznamo ptička, mu to laž popolnoma privoščimo. K shodu, ljudje božji, zlasti taki kaplani, potem boste drugače sklepali o nezaupnicah ! Zopet ni res, da niso imeli udeleženci podružnice sv. CJirila in Metoda v Št. Petru korajže, paČ pa je res, da se je kaplanovo tirado energično zavrnilo ter moža prisililo, da je celo pograbil za klobuk, ker ni ariegova obveljala ter Šel spančkat. Razmere med duhovščino in učitelj-stvom so bile zelo dobre, dokler ni kaplan Abram brez vsakršnega vzroka lopnil po g. nadučitelju Kalanu, ki je vedno gorel za blagor domače duhovščine v prvi vrsti, potem Šele za blagor občine in to zategadelj, ker je bil prepričan, da le na tak način je mogoč skupni blagor vseh občinarjev, zato pa je bilo res Abramu g. Kalana žaliti potreba! Dopisnik „Narodov" noče razdora, če pa nastane, ste ga edino vi, kaplan Abram, krivi, ker si mislite, da je zasluženega moža, kakor je g. Kalan, potreba postaviti med staro šaro. (Je to mislite, se krvavo motite! Poprej je bil dober, sedaj pa ne, in celo zasluge mu hopsasa odreka, ali ni to škandal? Mi smo v „Narodu" trdili, da se je kaplan Abram drznil g. Kalanu v obraz zalučati, da nima nobenih zaslug, torej zavrnemo z vso ogorčenostjo sledečo trditev Tonetu: „Grda laž pa je, da bi jaz kdaj g. nadučitelju le kak vinar nagrade odvzel" — popolnoma nepokvarjeno ter mu rečemo: Tone pojdi se resnice učit! Že prej se je sklepalo, kaj in kako naj bi se g. Kalanu priznanje in nagrada priznala, a temu se je g. Kalan ustavljal ter kategorično izjavil, da noče ničesar, in če se je pri tem občnem zboru ta zadeva zopet sprožila, je imel Tone Abram držati jezik za zobmi in vseh komedij bi bilo koneo! Edino pametno bi bilo, da da Tone razžaljenim zadoščenje, da mu ne postanejo tla prevroča. Tone Abram, zavednost onih, ki so se udeležili katoliškega shoda, je z onimi me-e-e-e tako vražje zapečatena, da ne trebamo še natančnejega pojasnila. Da se pri takih shodih samo pametne sliši, se razume, zlasti, če se napravi taka naredba, da morajo udeleženci katoliških shodov v bodoče „cekar" s križoem nositi ali pa kak glavnik z naslovom: „Bog s teboj" — rabiti. Hm, hm, to so že modrosti za Tonete! Kaplan Abram! Smo-li mi v vNarodu" očitali kaj gosp. županu glede računov ? Ako ne razumete tega, kar pišemo — molčite! Če se hlužba božja opravlja vselej natančno, kakor trdite, je to prav, ker ste tudi zato vselej natančno plačani. Želeti pa je, da se ista tudi ob določenem času opravlja, ne pa kakor ono nedeljo, ko ste romali v Ljubljano. Zvijajte se kolikor vam drago, a maslo, če pojde tako naprej, se bo stalilo. Torej pamet in malce počasneje govorite! Dopisniku „Naroda" pa ni treba ure na lastne stroške popravljati, ker je tu kapital mrtve roke in zato postavljeno cerkveno oskrbništvo. Koncem konca svetujemo „Novičarju" snažnega „Domoljuba", da večkrat pogleda v „Narod", kakor je to storil radi naduči-telja g. Kalana ter isto pisal, kar mi, in kar je najhujša klofuta za kaplana Abrama. Dober tek, g. hopsasa! Opazovalec. Dnevne vesti. V Ljubljani, 21. novembra. — Šukljejeva penzija. Stari Suklje ima res pasjo srečo. Pri rSlovencu" je prišel v tako milost, da so zdaj uvrstili njegovo penzijo med one narodne svetinje, ki jih mora občudovati in moliti vsak, kdor hoče veljati za pravega Slovenca. Kakor o skrivnosti sv. trojice in glo-bokosti farovške bisage, tako tudi o najnovejši narodni svetinji ne sme nihče niti razmisijevati, kaj Še pisati ali celo zahtevati pojasnil. Sukljeju so se o vzrokih njegovega predčasnega vpokojenja očitale tako hude reči. da bi se vsak drugi poslanec podvizal in zavzel za to, da bi nepristranski ljudje stvar temeljito preiskali in jo javno pojasnili. Vsak drugi poslanec, ki ima mirno vest, bi bil zahteval, da pride stvar pred posebno parlamentarno komisijo. Suklje je v parlamentu slovesno izjavil, da so vse obdolžitve neosnovane. To vendar ni nikako zadoščenje. Ce je vse neosnovano in izmišljeno, zakaj ni Kuklje zahteval, damu da parlament zadoščenje s tem, da preišče stvar in javno konsta-tuje, če se je Sukljeju zgodila krivica ali ne. To so misli, ki se vsakemu vsiljujejo, in ki so se z neodoljivo močjo vsilile tudi nam, ko .^e je vedno prepotentni Šuklje osmelil, govoriti o našminkani etiki. Pri tem pa smo pozabili, da je Šukljejev penzijon uvrščen med narodne svetinje. Kar je narodna svetinja, to se ne sme braniti in zagovarjati, — tako je navada pri „Slovencu" in zato tudi niti z besedico ne opravičuje in ne pojasnjuje, zakaj ni Šuklje zahteval parlamentarne preiskave, nego nas hladnokrvno proglaša za — brezznačajne in neumne ljudi. I seveda, kdor ne verjame brezpogojno v „Slovenčeve" narodne svetinje, je vsak brezznačajen in neumen. — Drznost nem&konacijonal-nih sodnikov. Nedavno tega smo primerno ožigosali preiskovalna sodnika na tukajšnjem deželnem sodišču Kaiserja in Kočevarja, ki skušata na svojih oddelkih popolnoma iztisniti iz uradnega poslovanja slovenščino. Kakor smo poizvedeli, se je pristav Kaiser z ozirom na naša dotična izvajanja izrazil: „Solche Angriffe lassen mich kal t" ter zatrdil, da bo tudi v bodoče uradoval in postopal tako, k ak o r j e d o s e d a j ! Bodemo videli! Značilna j a Kaiserjeva izjava vsekakor, ker nam izpričuje, da so nemški sodni uradniki tudi pri nas gospodarji situvacije, katerim se ne upa nikdo skriviti niti lasu, ako tudi namenoma grešt* proti ravnopravnosti, ki je našemu jeziku zakonitim in naredbenim potom zajamčena v uradih, zlasti pa pri sodi- ščih. Nam je dobro došlo to spoznanje, bodemo vsaj vedeli v bodoče drugače postopati. Ako pa misli gosp. pristav Kaiser, da bo lahko vzpričo indolence višje oblasti napram njemu — praktioiral tudi v bodoče tako, kakor sedaj, se moti korenito! Bodemo že mi skrbeli, da se bodo g. pristavu še o pravem času polomile prešerne ultrager-manske peruti, o tem naj bode prepričan! V to pa bodemo porabili vsa sredstva, ki bodo pristavu gosp. Kaiser j u morda še zelo neprijetna! Izvedeli smo, da rabi pristav Kaiser v svojem oddelku skoro izključno samo nemške tisko vine. Če smemo verjeti njegovi izjavi, da bo tudi v bodoče uradoval tako, kakor doslej, se bo tudi sedaj še posluževal nemških tiskovin in pošiljal strankam in občinam nemške dopise. Zato poživljamo vse občine in stranke, ki bi dobile s sodišča nemške dopise in tiskovine, n a j jih p o š 1 j e j o nam. Bodemo videli, če ne bomo naučili spoštovati pravice slovenskega jezika naj-zagrizenejše nemčurje na našem sodišču in naj se potem že pišejo Kaiser'ali kako drugače! — Klerikalno gospodarstvo. „Zadružna zveza" v Ljubljani je izkazala za leto 1905. 8717 K izgube, v bilanci pa 23.971 K primanjkljaja, kar namerava deloma pokriti iz zadnje državne podpore v znesku 20.000 K. Vzajemno podporno društvo je pa svoj že priobčeni tiskani račun za 1. 1905. preklicalo, kar mora imeti gotovo posebne vzroke. Klerikalno gospodarstvo gre torej rakovo pot bolj kot kdaj poprej, saj je pa tudi v rokah ljudi, ki so že vse preje poskusili z nesrečnim izidom, predno so se podali v novo službo, kjer vlečejo lepo plačo za svojo nevednost in ne-znanost. Država seveda podpira ban-kerotne klerikalne zavode s tisočaki, doČim ji veduo manjka za izobrazbo našega naroda denarja! To pa dokazuje, da se naši klerikalni poslanci pehajo le, da bi utrdili sebi in svojimvernim podrep-nikom gmotno stališče, za prave narodne koristi pa še nikdar in nikoli niso stegnili jezika. — Naroden škandal. Pod tem naslovom se je zadnjič opravičeno grajala malomarnost, vsled katere ima finančno ravnate' jstvo na pročelju poslopja samoneniski napis. Pa kakor zunaj, tako je, žal, tudi znotraj. VeČina napisov je samonemških, n. pr. Bureau des k. k. Finanzdirektors fur Krain, Bureau des k. k. Finanzwach-inspeetors, Oeconomat, Expedit itd. Računski oddelek sploh nima drugega napisa kot Abtheilung I, II in HI. Ali se res ne da stvar urediti? Ali ni par grošev na razpolago, da se napravijo dvojezični napisi? Ali tiči tu kak drug vzrok ? Ce ni denarja, pa naredite napise na navaden papir, kakor je že nekaj takih napisov. Potem bi bilo še nekaj zelo umestno. To so namreč razkaznice, ki naj bi bile v vežah — seveda dvojezične. — Poslopje finančnega ravnateljstva je res veliko, v njem veliko uradov in oddelkov, napisi večinoma samonemški. < 'e pride torej Človek v poslopje in bi se rad informiral o kaki stvari, ne ve nikamor, išče in išče; če imaš srečo, te dobi sluga, če ne pa tavaš po mostovžih in naenkrat zaides v kuhinjo g. dvornega svetnika, kar pa ni prav niČ prijetno. Torej v vežo razkaznice, kakor pri sodniji ali na magistratu, vsakemu oddelku dvojezičen napis, — če more tudi nemški biti — in stvar bo v redu in konec vseh pritožb. Pa brez zamere. — Podržavljenje idrijske realke- Minoli teden se je mudila na Dunaju deputacija idrijskega občin skega odbora obstoječa iz župana Josipa Šepetavca, občinskega svetovalca Antona Kristana in odbornika Filipa Vidica, da se izroči prošnjo idrijske občine za podržavljenje mestne realke nauČnemu ministrstvu. Deputacijo je vodil državni poslanec idrijskega mesta dr. Andrej FerjanČiČ in jo pred- stavil predvsem naučnemu ministru dr. M a r c h e t u, ki je obljubil podpirati zadevo, dalje nekaterim sek-cijskim načelnikom in je bila zlasti v poljedelskem ministrstvu ugodno vzprejeta. Deputacija je prosila tudi v poslanskih krogih za podporo tako pri poslancu dr. P1 o j u kot podpredsedniku „Slovanske zveze", P e r-nerstorferju, predsedniku soci-jalnodemokratičnih poslancev in dr. Član deputacije A. K r i s t a n je bil tudi pri dr. Š u s t e r Š i č u ter ga prosil, da se kot poslanec pete kurije na Kranjskem zavzame za podržavljenje idrijske realke. Vsi poslanci so obljubili svojo pomoč in ker tudi vlada ni nenaklonjena podržavljenju, upamo, da preide idrijska realka s Šolskim letom 1907 8 v državno upravo. — Vzoren uradnik je semeni- ški profesor v Gorici dr. Gregorčič. Mož ima dvanajst let dopust, a prejema veliko plačo za stfoje profesorstvo. dasi ne dela prav nič za njo. Lani smo brali o tekih razmerah v nekem komitatu na Ogrskem. Sicer pa dr. Gregorčič ni edini tak grešnik med svojimi so brati! — Promocija« V petek, dne 23. t. m., bo promoviran na dunajskem vseučilišču doktorjem modro-slovja g. Adolf Pečovnik iz Sv. Lenarta v Slov. Goricah. Čestitamo! — Iz politične Službe. Okrajni komisar dr. Juri Schlogl je premeščen in Poreča v Trst, okrajni komisar Karel pl. Hohenbiihel iz Tolmina v Poreč in namestniški konceptni praktikant dr. Franc Vodopivec iz Trsta v Tolmin. — Iz finančne službe. Finančne straže titularni respicient Ivan Raj-ž a r in finančne straže respicient Henrik Mallover fin. direkcije v Trstu sta imenovana za carinarja v XI. čin. razredu. — POŠtne vesti. Za poštnega upravitelja v Pulju je imenovan višji poštni kontrolor v Trstu S u p a n. Sploh se je mislilo, da postane to višji poštni kontrolor M a r j a n o v i Č, ki je bil zadnje leto začasni upravitelj imenovanega urada, a vlada se je zopet enkrat uklonila pred italijanskimi diktatorji v tužni pokrajini istrski. — Iz gledališke pisarne. Za petek se pripravlja Verdijeva opera Rigoletto". — Slovensko gledališče. Snoči se je Stobitzerjeva veseloigra „N a Višavah" ponovila s prav velikim Uspehom. Občinstvo, sicer v nepreve-likem številu zbrano, se je izborno zabavalo in odlikovalo predsfcavljalce frenetičnim aplavzom. Resnično škoda, da ni bilo več občinstva, kajti Igra je duhovita in polna dobrih do-vtipov, daleko presegajoča druge moderne veseloigre. Vsekakor je Še ni odstaviti od repertoarja. Gospod in gospa Taborska sta vnovič dokazala, da sta na komičnih tleh istotako doma kakor na tragiških — poleg vseh umetniških vrlin ju torej diči še mnogostranost. Gospod B o -leska kot blaziranec fin-de-siecJe je bil nedosegljiv v L dejanju, za ostalo gospodo pa ostane, kar sem omenil prvi pot. Dostavljam le, da je gosp. Danilo to pot izvedel svojo vlogo tako, kakor jo zahteva avtor, da je bil izboren, sem pa povedal že zadnjič. Fr. K. — Ivan Cankar in slovensko gledališče. S tem, da je g. Govekar odložil intendanturo, je odpadlo vse, kar je oviralo, da se Cankarjeve drame na slovenskem odru ni vprizarjalo. Obči zahtevi, da pride Cankar na slovenski oder, bo torej odslej lahko ugoditi, in novi intendant, g. prof. Juvan-čič, je že storil v to potrebne korake. Cankar obeta, da izda najbrž že v januvarju novo dramo. Toliko v pojasnilo vsem tistim, ki soglašajo v zahtevi, da pride končno tudi ('ankar do besede na slovenskem odru. Fr. K. — Odbor „Društva slovenskih književnikov in časnikarjev11 ima v soboto 24. t. m. ob Šestih zvečer sejo v uredniških prostorih „Slovenskega Naroda". Prosimo gospode odbornike, da se te seje zanesljivo udeleže. — Akademije redna odborova seja je jutri, v četrtek, 22. t. m., ob osmih zvečer v „Narodni kavarni". — Iz „Ruskega krutka". S poukom v ruščini, ki je moral dvakrat izostati, se zopet prične jutri, v četrtek, na kar se opozarjajo vsi oni, ki obiskujejo ruske ure. Konver-zacijski večer je, kakor običajno, danes zvečer. — Razmero na obrtno-nada - 1J £ valni ŠOll. Piše se nam: V večerni (strokovni) šoli na realki imamo v 3. letniku nekega gospoda z imenom Schrautzer, ki je hud Nemec in ki hoče, da bi vsi učenci samo nemško govorili. Zmiraj trdi, da je ta šola nemška, in pripetilo se je že večkrat, da je učenca, ki ni znal na njegovo vprašanje nemško odgovoriti, precej oklofutal. V razredu nimamo nobenega Nemca in je največ takih, ki ne razumejo niti besede nemško. „ Neumen kranjski Janez" , „ krain i -scher Tepp", rTrottel" in druge take psovke so pri njem čisto navadne. K pouku pride po navadi zmiraj pol ure prepozno, potem se prijazno razgo-varja s tistimi tremi, ki znajo nemško govoriti, iz naših slovenskih imen se pa norčuje in dela sirove šale na nje. Zadnje četrt ure šele začne s poukom, kateri pa itak ni prav nič vreden. Upamo, da se razmere v kratkem pre-drugačijo in da nam ravnateljstvo preskrbi za tisti predmet drugega, slovenščine zmožnega učitelja! — Društvo c. kr. davčnih uradnikov za Kranjsko ima v nedeljo dne 9. decembra 1906 ob V., 10. uri predpoldne v Ljubljani hotel „Ilirija" svoj V. občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav. 2. Čitanje zapisnika IV. občnega zbora. 3. Poročilo tajnikovo. 4. Poročilo blagajnikovo. 5. Poročilo preglednikov. 6. Razprava morebitnih predlogov, kateri so se glasom pravil 14 dni pred občnim zborom vposlaii. 7. Določitev članarine za društveno leto 1906 07. 8. Volitev dveh preglednikov. 9. Slučajnosti. Ob 1. uri popoldne je v „Iliriji" skupni obed in sicer stane brez pijače za osebo 2 K 40 v. Obvezne prijave za obed blagovolijo naj se najkasneje do 6. decembra 1906 društvenemu blagajniku gosp. Adolfu Ruda v Ljubljani. Breg št. 6 vposlati. K polnoštevilni udeležbi vabi društveno vodstvo. — Deželni odbor je podelil za leto 1906. iz stražno-gasilnega zaklada podpore nastopnim prostovoljnim gasilnim društvom: Ljubljana 600 K; po 200 K: Begunje, Bled, Dobračeva, Dravi je, Duplje, Hotederšica, Hrušica, Spodnja Idrija, Št. Jur pri Grosupljem, Kostanjevica, Kropa, Ledine. Škofja Loka, Mirna peč, Moravče, Postojna.Predoslje, Ribno, Sora.Sorica, Stob, Studeno, Zg. Šiška, Škofljica, Štepanjavas, Trzin, Vinica, Vodice in Vrhnika: po 175 K: Bohinjska Bela, Koroška Bela, Gameljni, Ljubno, Novo mesto, Povhov gradeč, Ribnica, Šent Rupert in Šmartno-Tacen; po 150 K : Cerklje, Dobrepolje, Horjul, Jezica, Kranjska gora, Sv. Križ pri Kostanjevici, Gornji Logatec, Stara Loka, Mojstrana, Mokronog, Motuik. Pirniče, Hrušnje, Razdrto, Semič. Slavina, So-dražica, Stari trg pri Rakeku, Stra-žišče in Šenčur pri Kranju ; po 100 K : Bizovik, Borovnica, BrezLica, Brezovica, Cerklje, Črnomelj, Dol, Dolenja vas pri Ribnici. Domžale, Dovje, Gorje, Kočevje, Knežalipa, Sv. Gregor, Ilirska Bistrica, Komenda, Krka, Lese, Dolenji Logatec, Mengeš, Moste, Mošnje, Mozelj, Orehovica, Planina. Poljane, Radovljica, Rateče, Selce, Srednja vas v Bohinju, Studenec-Ig, Spodnja Šiška, Škocjan, Toplice, Trata, Trebnje, Tržič, Vič GHnce, Št. Vid nad Ljubljano, Vižmarje, ^iri in Žužemberk : po 80 K: Belapeč, Bloke, Črnivrh, Dob, Onek Hrib, KlŠko, Log, Koprivnik, Poljanice, Reintal, Kočevska Reka, Orni potok. Šmartno pri Litiji, Vera, Št. Vid nad Vipavo, Visnjagora, Voglje, Zagorje in Železniki. 16 prošenj je bilo radi nepravilnosti in pomanjkljivosti odklenjenih. — Gasilnemu zakladu so prispevale sledeče zavarovalnice, bodisi da plačujejo postavni 2* 0 donesek iz svojega ali ga pobirajo od zavarovancev : 1. „Slavija" 36S5 K 76 vin.; 2. „Graška vzajemna" 3433 K S5 viu.; 3. „Generali" 1822 K 30 vin.; 4. „Phunix-1811 K 9 vin.; 5. „Ljubljanska vzajemna" 1654 K 2 vin.: 6. „Adriatica-1396 K 1 vin.: 7. „Donau" 1048 K 11 vin.; 8. „Dunajska** 765 K 11 vin. ; 9. „Franco-Hingroise" 754 K 41 vin. 10. „Zavarovalnica za papirno industrijo14 444 K 80 vin.; 11 „Nortk British 438 K 70 vin.; 12. „Fonciere-364 K 5 vin.; 13. „Concordia" 277 K 34 vin.; 14. ^Zavarovalna za tovarne, manike in stroje" 139 kron 84 vin. ; 15. „Industrijska zveza" 122 K 91 vin. 16. „Delniška proti nezgodam" 36 K 10 vin.: 17. „Splošna domovinska-7 K 14 vin.; 18. „Lipska" 1 K 96 vin.: 19. „Moravsko-šlezijska" 1 K 15 vin ; 20. „Gor. Avstrijska deželna" 95 vin.: 21. „Koroška deželna" 65 vinarjev; 22. „Zavarovalna za sladkorno industrijo" 60 vin; 23. „Nižje Avstrijska deželna" 14 vin. Skupaj 18.207 kron 1 vin. — Smrt pijanca. V petek zjutraj so našli 62letnega posestnik* Antona Opaškarja iz Gorjuše, sodni okraj Brdo, mrtvega na neki pešpoti v Dobu. Opaškar je bil hud žganj ar in božjasten. — Požar. V Mengšu je pogorela v nedeljo posestniku Antonu Orlu hiša, gospodarsko poslopje, kolarnica. svinjak, kozolec in mnogo orodja Škode je 3200 K. Orel je peti po- HT Daljo * prilogi. ~*MI sestnik, ki je letos pogorel v Mengšu. Zažgala je najbrž hudobna roka, kakor v prejšnjih štirih slučajih. — Talijo za rešitev življenja v znesku 52 K 26" v je dobil Ivan Aleš iz Kleč pri Kamniku, ker je z lastno smrtno nevarnostjo rešil Fran-čiško Šuštar utopljenja. — Ogenj. V Zatični je posestniku Antonu Grosu pogorela hiša, hlev in razna gospodarska orodja Zgorel je tudi preŠič. Škode je 1200 kron. Vzrok ognja je neprevidnost. — Lokalna železnica Št. Janž-Trcbnje se začne graditi že prihodnje dni. Končna določitev trase se izvrši v političnem obhodu, ki bo prihodnji teden. — Za opeklinami umrl« oOletni posestnik Andrej Burja iz Potoka je prišel pijan k Matiji C e v c u, se vsedel na vročo peč in zaspal. Med spanjem je dobil take opekline, da je drugi dan umrl. — Volitev krafnega šolskega sveta v Trnovem na Notranjskem se je vršila pretečeno nedeljo. Združena sta bila občinska odbora trnovski in bistriški, oziroma le odborniki iz onih vasi, ki so všolane v Trnovo. Trnovski župan, gosp. Perkan, se je menda sam zavedal, da je nesposoben za tako mesto in je oddal predsedstvo seje g. nadučitelju Ravnikarju. Temu pa so se napredni odborniki uprli in je moral g. župan sam voditi sejo ter slišati marsikatero pikro opazko. Klerikalci so stavili dva kompromisna predloga, ki sta bila odklonjena. Reklo se jim je, da le tam ponujajo kompromise, kjer so v manjšini — kakor je tudi res. Izvoljeni so bili sami napreduj aki. — Konec žganjarice. 471etua delavka Terezija Po dlesnik iz Zagorja je bila silno udana žganju. V nedeljo je bila zopet do sitega pijana in v tem stanju padla po stop-njicah tako nesrečno, da je za poškodbami umrla. To vragovo žganje, koliko ljudi stori nesrečnih! — Iz Rajhenburga se nam pise: V nedeljo, 25. t. m. priredi .Čitalnica" v Rajhenburgu povodom zborovanja narodne stranke za Štajersko gledališko predstavo rB e-r i t e Novic eu, s petjem, godbo in prosto zabavo. Pričetek igre pol ure po zborovanja. Vstop prost. — Dne 18. t. m. je bil županom rajhenbur-škim zopet soglasno izvoljen trgovec g. M. P r e s k e r. S to izvolitvijo se je zadel tukajšnim klerikalcem, posebno pa župniku Cerjaku hud udarec. Celjska ..Domovina" poroča, da so se volitve v občinski odbor vršile popolnoma mirno, da stranke niso prišle na površje, seveda, ker župnik Oerjak z vsemi svojimi pristaši in v zvezi s tukajšuimi nemČurji nima v naprednem Rajhenburgu nikake moči. Le naprej zavedni Rajhenburžani! —r. — Čvrsto na delo! Od štajersko-kranjske meje se nam piše: Ob ustanovnem zboru „Učiteljskega društva za Laški okraj" smo videli, kako vnete in vrle ljudske učitelje ima Laški okraj. In to kaj velja! Ni ga kmalu okraja, kjer bi se nemškutar.stvo loko šopirilo — to pa vsled velein-dustrije in rudarstva — kakor ravno v Laškem. Zavedno uČiteljstvo naj tu bodri ljudstvo, ono ga navdušuj — bodisi v društvih ali pa drugače — za svoj rod, za svoj jezik itd. Le uČiteljstvo zamore našega delavca pripraviti na pravo pot, sicer se pogubi in narodno umrje. Vi učitelji ste pi-jonirji narodne kultnre; ne zabite, da ste sinovi majke Siave! Delajte za rodne svoje brate, da nam jih ne ugrabi vedno čuječ tuji zmaj. Torej, na čvrsto delo! — „Cigani1, v Celju. Piše se nam od ondot: V nedeljo dne 18. novembra uprizorila se je nova izvirna igra „Cigani" v veliki dvorani •Narodnega Doma". „Celjskemu pevskemu društvu" je le čestitati na vrlo uspelem uspehu, ki ga je dosegel tako v umetnostnem, kakor tudi v materij alnem oziru. Vsi p. n. diletantje so svoje naloge prav dobro rešili, kar pride tem več v pošte v, ker je bilo par diletantov prvič na odru, a je bil ensemble vseskozi ugajajoČ. Občinstva od blizu in daleč — videli smo obiskovalce iz Maribora, Brežic, Slov. Bistrice, Šmarja, Gornjega grada — je bilo toliko, da je bila prostorna dvorana povsem zasedena ter nekaj ljudi niti ni našlo več prostora. Tako dobro obiskovane predstave še sploh v Celju nismo imeli. Živela prihodnja! — Močno novo vino. Da je letošnje vino močno, občutila sta J a-kob Tomažič in Ivan Sagel-šek, ki ju je v nedeljo v Mariboru več zidarjev tako premlatilo, da ležita težko ranjena. —; Trgovino z urami je hotel odpreti v Mariboru urarski pomočnik Ivan Sternad z Moravskega in dobil v ta namen od tvrdke \V a n -derer v Krakovu več ur in verižic. Strnad pa je šel in vse blago zastavil. Dejali so ga pod kJjuč. — Goljuf. V Mariboru je v nekem hotelu neznanec ogoljufal sobarico Kraje za 60 K, katere ji je iz- vabil pod pretvezo, da je v Opatiji nastavljen v dobri službi. — tatvina hranilničnib knjižio. Delavcu Jožefu TVallnerju v St. Lovrencu pri Mariboru je neznan tat ukradel več hranilničnib. knjižic, na katerih je bilo vloženih 2600 K, in vzdignil v hranilnici denar. Sled za njim je docela izgubljena. — Nemškntarska poštarica pri Sv. Jakobu v Božu, zaanaMa-r i j a S c h u s t e r je tožila dj|aka Ve-koslava Mraka radi razžaljtffja časti, ker je podpisal neki zapisnik, naperjen proti nji. Mraka je zastopal dr. Brejc v Celovcu. Pri obravnavi v Rožeku je dr. Brejc izjavil, da bo nastopil dokaz resnice. Tega se je poštarica tako ustrašila, da je brezpogojno odstopila od tožbe in se zavezala, poravnati vse pravdne stroške. Mora imeti že mnogo masla na glavi! Kakor čujemo, bodo šentjakobski Slovenci storili primerne korake pri poštnem ravnateljstvu v Gradcu, da premesti to zagrizeno nemškutarico iz ot. Jakoba. V to svrho imajo pripravljenega toliko obtežilnega gradiva proti njej, da bi bil pravi Čudež, ako bi njihova akcija ne imela uspeha! — Svedrovci11 pred poroto. Pred goriškimi porotniki je stalo pretekli teden li svedrovcev, ki so v noči od 25 na 2b\ septembra 1905 vloiniii v urade parobrodne družbe Uagaro-Croata" na Reki. Nos so imeli dober, kajti v blagajni je bilo 25.000 K. Imeli so pa tudi smolo, da so bili prepodeni. V noči od S. na 4. novembra 1905 so vlomili v urade tvrdke Peter Venutti v Gorici, a so bili istotako pregnani. Nič boljše se jim ni godilo, ko so v Trstu v noči od 2"> na 26 februarja letos vrtali pri zlatarju Bruni v Trstu blagajno, v kateri je bilo 60.000 K. Tudi tukaj jim niso dali miru. Obtoženec Filip-uini je izvršil poleg tega v trgovini s papirjem Apolonio Balbi na Volo-skem tatvino in ukradel 247 K. Razprava je bila končana v soboto. Pet obtožencev Petje, Zegler, Gallina, Pintar in Ernest Sbisti je bilo oproščenih, Ž ero vic je dobil 2 leti, Slatapar 4 leta, Skarbouzin in Henrik S b i s a 5 let, M a l o m r b a in Filippini pa po 6 let. — Napad. V Gorici je tri moške napadlo pet lopovov, ki so dva težko ranili. Policija jim je že za petami. — S samokresom. V Gorici sta se sprla 231etni agent Alojzij Drašček in 211etni tapetnik Henrik Betram. V prepiru je potegnil DraščeK samokres in ustrelil na nasprotnika, a ga ni zadel. Oddali so ga sodišču. — Smrten padec. V Dolnji Vrtojbi na Goriškem je 891etni Štefan Humar padel tako nesrečno po kamenitih stopnjicah, da je vsled tega umrl. Bil je najstarejši mož v občini. — Občinske volitve v Ve-princu. — Sijajna zmaga Hrvatov in Slovencev. Iz Opatije se nam piše : Kakor že javljeno, vršile so se občinske volitve v občini Veprinac, okrajuo glavarstvo Volosko za I. in II. razred v torek, dne 20. novembra. Ta občina je biladosedajv italijansko iredentičnih rokah in je prišla topot sijajno v roke hrvatsko -slovenske stranke. Prišlo je do tega, kakor menda še ni videl in ni slišal nihče nikoli. Odločeno je bilo, da se bodo vršile volitve pod nadzorovanjem c. kr. komisarja. Pred volitvami se je agitiralo na eni in drugi strani na vse kriplje. Pripravljeni smo bili na strašno borbo, za življenje in smrt stranke. Kako je bilo pa presenečenje pristašev hrvatsko-slovenske stranke, ko so prikorakali omenjenega dne ob 8. zjutraj pred občinsko hišo v Vasanski in niso videli o svojem krvnem sovražniku ni duha ni sluha. Veliko je bilo presenečenje nadkomi-sarja gosp. Mozetiča, ko je odprl vrata volilnega prostora, pa ni bilo v sobi ničesar, razen polomljenega stola in šepaste mize, na kateri je stal tintnik in na njem držalo s peresom. Volitve so se počele vršiti in so se izvršile čisto mirno. Izbrani so bili enoglasno kandidat je hrvatsko slovenske stranke. Ves dan ni bi bilo videti ne blizu ne daleč sovražnika. Vse to se bere kot sicer pravljica iz „Tisoč in ena noč", vendar je pa to vse resnično in se je tudi faktično dogodilo v Veprincu (Va-šanska) v torek 20. novembra 1. 1906. Zmaga je naša. Z nami je pa bila tudi moč, katera je na sovražnika tako vplivala, da se niti pokazal ni. S tem smo si pridobili trdnjavo velike važnosti. Tajnik Marchi (Marki) je vse občinske spise skril in odnesel; kje so, se bo že dognalo. To tajno italijansko postopanje je skoz in skoz zelo sumljivo. Govori se že sedaj razno. In tako tudi kroži vest, da v ti občinski upravi ne more biti vse v redu, posebno kar se tiče blagajne. Nikakor ne mislimo, da je Marki ušel z blagajno Vendar je čudno, zakaj so pravzaprav skrili in odnesli vse akte in knjige. Kako se bo ta stvar rešila, bomo paročali še pravodobno. — Tako M moralo biti povsod, klor prebivalo Slovenci 1 Piše se nam: Po preteku več let sem bil letošnjo spomlad zopet v Trstu. Kako zelo se je mesto spremenilo v zadnjih tridesetih letih! Slovenci so postali bolj zavedni, zgradili so si „Narodni dom", imajo svoj hotel „Balkan", denarni zavod itd. — Kako skromne so bile razmere v letih 1873—1878! — Popeljal sem se tudi po „vzpenjači" do „obeliska" in užival tam nepopisno lep razgled! Med potjo so se razgovarjale okoličanke, prinašajoče dannadan mleko in kruh v mesto, v lepo doneČem domačem slovenskem jeziku. Pri sprevodniku je vsaka zahtevala vozni list v slovenskem jeziku, kojemu je bil sprevodnik tudi popolnoma vešč. Čudeč se vprašam ga, od kdaj je ta naredba? On mi odgovori: „Pri našem podvzetju mora znati vsak uradnik, koji ima občevati s potujočim občinstvom, vse tri tukaj navadne jezike: t. j. laški, slovenski in nemški, drugače ne dobi službe!" — Tako je prav, sem si mislil, in tako naj bi bilo povsod, kjer žive Slovenci! — Napad. V Trstu sta dva moška v ponedeljek zvečer napadla 24-letnega delavca Henrika Š kub ar j a in ga obdelala z noži, da je poleg drugih dobil dve težki rani. Kdo ga je napadel, noče povedati. — Istrska družba sv. Cirila in Metoda je odprla novo šolo v Ripendi v Istri. Sola je bila silno potrebna. — Smrt radi udarca z dežnikom. V Splitu je delavec Ozretič udaril v prepiru delavca Dimi ča z dežnikom tako nesrečno po očesu, da mu ga je izbil in da je Dimič umrl. — Umor in poskusen samomor. Marko Zivkovič, pastir v Retkovcih na Hrvatskem, je živel 6 let skupaj z vdovo Evo DoboČ in preživljal njo in otroka, ki ga je imela od moža. Kar se je Eva naveličala Živkoviča in odšla k drugemu pastirju Milošu K n e ž e v i Č u , s katerim je živela nato skupaj. To je Marka tako jezilo, da je sklenil Do-boČevo ubiti. Vzel je puško dvocevko, šel v hišo, kjer je DoboČeva ravno testo mesila in pozdravivši jo s „Hvaljen bodi Jezus" ji sprožil strel v prsi, da se je zgrudila in izdihnila. Živkovič je hotel nato tudi sebe usmrtiti, a se je le obstrelil. Pri zaslišanju je izpovedal, daje izvršil uboj iz same žalosti nad nezvestobo in nehvalež-nostjo svoje ljube. — Pobegnil je iz blaznice v Sternbergu pri Tropa vi bivši 41- letni učitelj Alojzij Anti. Navedenec je srednje, precej močne postave, rjavih las, modrih oči in je nevaren javni varnosti — Pogreša se od 17. oktobra 16letni mizarski učenec Ivan Saje iz Ostrevca pri Trebnjem. PogreŠanec je dolgoličeu, srednje postave, rjavih las, oči in obrvi ter govori samo slovensko. — Nevarna prtljaga. Včeraj popoldne se je z gorenjskim vlakom semkaj pripeljal 481etni delavec Juri Premur iz Otočaca in hotel iti s kovčegom v mesto. Ko mu je v Kolodvorskih ulicah službujoči mitniški paznik kovčeg pregledoval, je našel v njem tudi dinamit. Obvestil je o tem takoj na kolodvoru službujočega policijskega stražnika, ki je Premurja aretoval. Navedenec pravi, da je delal pri zgradbi železnice na Koroškem in da je dinamit kupil od svojih sodelavcev. Dinamita je imel 4 kg 6 dg, 32 komadov dinamitnih vžigalnih kapic in 2 m vžigalne vrvice. Premurja so oddali sodišču. — Delavsko gibanje. Včeraj ^e je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 80 Macedoncev, 81 Slovencev, 18 Hrvatov. Iz Heba in Ga-steina je prišlo 58 Hrvatov, iz Spodnje Avstrije se je pa vrnilo 150 Lahov v svojo domovino. — „Ljubljanska društvena godba11 priredi danes zvečer v restavraciji pri „Belem konjič ku" (Tron-telj), Wolfove ulice društveni koncert za člane. Začetek ob polu 8. uri. Vstopnina za Člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. — Jugoslovanske vesti. Hrvatski sabor. Seja v ponedeljek se je nadaljevala popoldne ob polu Šestih. Kot prvi je govoril posl. dr. Vladimir Frank, ki se je v svojem govoru odločno izjavil proti uvedbi proporcionalnega volilnega sistema. Posl. Fran Supilo je na-glašal, da proporcionalni volilni sistem odgovarja demokratičnim zahtevam in pravičnosti ter ima namen, uveljaviti demokratsko naziranje v parlamentu, posl. Pribičevć je pa zavračal starčevićanska očitanja, da pleše koalicija tako, kakor žvižga Kossuth. Posl. Zagorac je v daljšem formalno dovršenem govoru razpravljal o genezi reške rezolucije ter kritiko val politiko „Starčevićanske stranke". Ko je še dr. J o s. Frank govoril za dr. Petričićev predlog, se je debata zaključila. Sabor je soglasno sprejel dr. L o r k o v i č e v in dr. Petričićev, predlog in ju odkazal odseku, obstoječemu iz 15 članov. — V včerajšnji seji je pri otvoritvi predsednik dr. Medaković v posebnem govoru ostro obsojal dejanske poulične napade na poslance ter poživljal poslance, naj vplivajo na svoje pristaše, da se taki sramotni dogodki ne bodo več godili. Nato se je pričela razprava o poročilu justičnega odseka, naj se zopet uvedo porotna sodišča. O dotični zakonski osnovi je poročal posl. dr Vuk Kis. Oddelni predstojnik za pravosodstvo dr. B a daj je na to v sijajnem govoru razpravljal o vrednosti porotnih sodišč ter povdarjal, da namerava vlada porotniško institucijo raztegniti na vse politične in težke delikte. Dr. B a d a j e v govor je napravil na vse stranke'najboljši vtisk. Dotični zakonski načrt je bil na to v splošni in podrobni debati soglasno sprejet. Ko je prevzel predsedstvo podpredsednik dr. Mile S t a r č e v i ć, je posl. Novak interpeliral o regulaciji učiteljskih plač. Oddelni predstojnik za nauk in bogočastje dr. Milan Roje je takoj odgovoril na to interpelacijo in izjavil, da namerava vlada sprejeti učitelje v deželno službo in centra 1 i z i r a t i p r i s p e v k e občin v posebni deželni blagajni. Ker je pa v to potreba obsežnega dela, bo vlada predložila saboru v svrho, da olajša stisko učiteljstva in mu podeli več svobode, v najkrajšem času posebno novelo. Prihodnja seja bo jutri. — „Ruski kružok" v Zagrebu je imel te dni svoj občni zbor, na čigar dnevnem redu so bile tudi volitve. Za predsednika je bil izvoljen E. P o t o č n j a k, za podpredsednico gca. Vjera Svrljuga, za tajnika dr. L. G u t s c h y, za blagajnika A. M e 1 i h a r, za knjižničarja dr. J a n e č e k. — Crnogorski knez Nikola in oproščeni dijaki. Znano je, da je bilo 14 črnogorskih akademikov, ki študirajo na vseučilišču v Belgradu, na Cetinju obtoženih radi nekega poslanega, priobčenega v belgradskih listih, radi veleizdaje in razžaljenja veličanstva. Pesimisti so akademikom prorokovali, da bodo obsojeni, in so jim odsvetovali da bi šli k obravnavi na Cetinje. Toda mladi Črnogorci se niso dali vstra-šiti in so vkljub temu odšli k obravnavi. Sodišče jih je, kakor je znano, oprostilo. Te dni so oproščeni dijaki priredili skupno z meščani na Cetinjo demonstracijo proti dosedanjemu ministrskemu predsedniku in ovacije knezu Nikoli in prestolonasledniku Danilu. Knez Nikola se je zahvalil za ovacije in nakazal oproščenim dijakom 1000 K za potne stroške. Knez Nikola torej ni tak okrutnež in tiran, kakor so ga slikali nekateri listi! * Najnovejše novice. — Milijon dolarjev za mirovne namene je podaril znani ameriški milijonar Carnegie. — Sodnik vlomilec. V Bu-enu Vista so zaprli sodnika Riek-monda, ki je izvršil več vlomov. — Kmetska morala na Ogrskem. V občini Knez pri Te-mešvaru so oblasti dobile anonimno pismo, da je polovica na ondotnem pokopališču pokopanih bdo zastrupljenih. Izkopali so 25 trupel, in pri 15 so res našli arzenik. V občini vlada taka nemoralnost, da so se žene kakor možje z fzastrupljenjem iznebivali svojih zakonskih polovic, da so mogli živeti z drugimi. * Nenavadna zakonska ločitev. V Antverpnu je imela neka mlada dama za ljubimca oženjenega moža. Neki večer sta se sestala v kavarni. Kmalu za njima pa je prišla v kavarno druga mlada dama, šla naravnost k zaljubljencema, pozdravila dekle ter rekla tako glasno, da so vsi gostje slišali, da je ona žena njenega ljubimca. Tekmovalka se je zelo prestrašila, tudi gostje so s strahom pričakovali, da se legitimirana žena zakadi v svojo tekmovalko. Toda prevarjena žeua je pozvala goste bliže za priče, potem pa je rekla z ljubeznjivim nasmehom: „Gospodična, odstopim vam moža, in sicer za vedno." Potem je vzela čašo piva, trčila s svojo tekmovalko, ji čestitala, še enkrat pozdravila vse ter odšla. * Baron Aenrenthal proti ne-madžarskim narodnostim. Da so Madžari z naslednikom grofa Golu-chowskega zelo zadovoljni, izvira od tod, ker se je baron opetovano pokazal protivnika vsakemu političnemu stremljenju nemadžarskih narodnosti na Ogrskem. Ko je bival bar. Aehren-thal na Sedmograškem ter je odlična rumunska družba obsojala madžarsko politiko glede narodnosti, je izjavil baron Aehrenthal, da on odobrava na Ogrskem samo tisto politiko, ki postavlja Madžare nad narodnosti, Češ, da imajo Madžari pravico, da izvršujejo nadvlado nad drugimi narodnostmi. * Časnikarstvo bodočnosti „Revue Bleu" piše, da bo časopisje bodočnosti brezplačno, časopisi bodo imeli po 10 strani več, toda nič več novic, kakor danes, temuč le toliko več slik in inseratov. Isti inserati se bodo ponavljali na več straneh, kakor je to v Ameriki že sedaj navada ter rodi lepe uspehe. V začetku bodo še uprave zahtevale, da jim naročniki povrnejo vsaj poštne stroške, toda vsled tekmovanja se bodo morale tudi temu odpovedati, in pošiljal se bode časopis brezplačno vsakomur, ki bo naznanil upravi svoj naslov. Vse stroške bodo pokrivali inserati in do-našali seveda Še dobiček. Vr/ za poročno darilo. V skalnatem primorju Angleške in Španske žive prebivalci od nabiranja jajc morskih golobov. Ta po^el je v zvezi z velikimi nevarnostmi. Moški se spuščajo po dolgih vrveh pod pečine, v katerih valijo golobi. Zaradi tega je v onih krajih običaj, da zaročenka da svojemu zaročencu za poročno darilo vrv, ki jo je sama spletla. Daljša in močnejša je vrv, bolj dokazuje marljivost in vztrajnost nevestino. Dekleta začno že v rani mladosti plesti to vrv ter jo pleto toliko časa, da pride izvoljenec, ki pletenje pretrga ter vzame njo in vrv. Stare device seveda ne vedo kam z dolgimi vrvmi, ako se nočejo — obesiti. * Nevarna igra je žoganje z nogami. Ta igra se je močno razširila po Ameriki, a zahteva čimdalje več žrtev. V Čikagu je bilo lansko leto pri tej igri ubitih 19 oseb, 137 pa je bilo močno ranjenih. V bostonskem klubu, ki je štel 150 igralcev, je ostalo nepoškodovanih le 30 oseb, ostalih 120 oseb je dobilo skupno 340 poškodb, in siecr je bilo zdrobljenih 23 nosov, devetim osebam so polomili rebra, 27 osebam so se pretresli možgani, ostali igralci in igralke si so polomili roke ali noge, potrgali so jim soigralci ušesa (?) in pobili zobe. Potemtakem ni čudno, da so začele oblasti delovati proti tako nevarnemu športu, pa tudi zavarovalne družbe proti nezgodam nočejo več sprejemati strastnih žo-garjev. * Železniški sprevodnik — cesarjev tajnik. .Nedavno je prišel v Carigrad glavni tajnik abesinskega cesarja Menelika, Abanasij Survis. Turške oblasti so ga sprejele povsod slovesno, in ker je rodom Grk, prišel se mu je takoj poklonit grški konzul v Carigradu. Survis potuje po Mene-likovem naroČilu po Evropi, da si ogleda glavna industrijska podjetja. Vsi, ki pridejo s Survisom v dotiko, ga hvalijo kot zelo razumnega in spretnega diplomata, dasi je bil le sprevodnik na železnici Jedren-Cari-grad, preden je prišel v Abesinijo in po srečnem naključju na Menelikov dvor. Književnost. — Svetovna knjižnica. 7. knjiga te zbirke, ki jo izdaja „Goriška tiskarna A. Gabršček", prinaša drugo polovico velikega romana „Grof M on te C ris t o". Cena brošura-nemu izvodu 4 K, vezanemu 6 K. — Ilistrovani Narodni koledar za leto 1907 je ravnokar izšel. Ta priznano najelegantnejši koledar tudi letos ne zaostaja za svojimi predniki, niti glede zunanje oblike, ki je letos še okusnejša. niti glede vsebine. Uredništvo se je potrudilo, dati koledarju razen navadnih in koristuih koledarskih podatkov še posebno tak zabavni del, da ima sam zase literarno vrednost. Ivan Cankar je letos zastopan z dvema povestima. Prva ima naslov „Domovina" in opisuje, kako neodoljivo čuvstvo veže Človeka do domovine, tudi takega, o katerem se misli, da spada k „Vaterlandsloses Gesindel", „Mrovec in njegova slava" se nazivlja druga Cankarjeva povest, ki brez dvoma spada med najboljše satire, kar jih je Cankar do zdaj spisal. S pravo slastjo se čitaj o te z duhovitim sarkazmom prepojene vrste. Lepi sta tudi Črtici „Učitelj Slekovec" (spisal V. Spindler) in Hrepenje (V. Mole). V prijetni razpravi nam govori dr. Merhar o umetnosti na kmetih in kaže na ono polje, ki že leži nedotaknjeno in skriva marsikatere zaklade. — Nadaljuje se planinski spis, opremljen z mnogimi lepimi slikami, ki bo tudi letos zanimal. Razen mnogih pesmi in životopisa Ivana Lego je še običajni politični pregled. Izpred sodišča. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem. Z revolverjem streljal. JožefRavnik, krojač iz Bohinjske Bistrice je bil zvečer 8. julija z drugimi fanti v Hajnriharjevi gostilni v Bohinjski Bistrici, kjer je nastal pretep. To je Ravnika tako razburilo, da je iz daljave 30 korakov na domu izdoČe fante streljal ž revolverjem, a k sreči nikogar zadel. Obdolženec goji posebno sovraštvo na domaČega brivca J e r n e j a P i r c a, ki ga je zavoljo žaljenja časti tožil. Ko je prišel Pire s sodnim slogom v njegovo stanovanje, da bi ga bil zaradi stroškov zarubil, pretil mu je, da mu bo s sekiro Črepinjo preklal in da mora biti smrt. Ravnik je Še tisto noč pred PirČevo barako položil dinamitno patrono ter vžgal. Umevno je, da se je Pire v banski silno prestrašil. Provzročeno škodo ceni na 60 K. Obsojen je bil na 8 mesecev težke ječe. Čredo odpeljal. Jožo f Jaso ve c, 15 let star delavec iz Sv. Križa, je v Kranjski gori izvabil z neke njive lu* ovac, last Gregorja Žerjava, ter jih odpeljal Čez Podkoren v Beljak, kjer jih je hotel mesarju Jožefu Kramarju prodati za 30 K, kar se mu pa ni posrečilo. Obsojen je bil na 3 mesece ječe. Pretep. Dne IG. mala travna t. 1. popoldne so se v Subičevi gostilni v Idriji stepli san tj e iz Idrije in zjirov. Pri tem sta bila poškodovana France Logar in Jože Mora ve c iz Idrije. Sodišče je pretepa krivim spoznalo tn obsodilo: Pavla Oblaka, hlapca, na 5 tednov, Antona B ga taj a, hlapca, na 4 tedne, Martina Zaklja, čevljarja, na 3 tedne in Jožefa Pislerja, rudarja, na 5 tednov ječe. Nesreča na železniški postaji. France Rabič, železniški čuvaj, je imel dne 30 mal. travna popoldne na postaji Dovje službo. Ker ni nadzoroval premikalnike zlasti št v 1. ne, je zavozil vlak Št v. 1787, dospevši iz Kranjske gore na napačen tir, ter trčil ob na tem tiru stoječi tovorni vlak s tako silo, da je bilo zdrobljenih več voz in vlakovodja France Prazen usmrćen. Zarad te nepazljivosti je bil Rabič obsojen na 6 tednov strogega zapora. Otrok utonil. Marija Babic, zidarja žena, je dne 20. vel. srpana t. 1. v Mali Rupi pustila svoje štiri otroke brez nadzorstva same doma. vled česar je 2 letni Tonček zabredel v bližnjo mlinsko strugo in utonil. Brezskrbna mati je bila obsojena na 3 dni strogega zapora. — Z aradi oskrumb e učinjene na neki komaj 12 let stari deklici, je bil obsojen 18 let stari Jakob Stoje, čevljar iz Preserja, na 3 mesece težke ječe. Telefonsko m ur^javno poročna. Mokronog 21 novembra Vsem gospodom poslarcem, ki rc se borili za železnico Trebnje-St Jaijž, presrčna hvala. —Županstvo Mokronog. Dunaj 21. novembra. Poslanska zbornica je danes polna. Poslanci vseh strank so bili brzojavno sklicani, kajti danes bo glasovanje o plurali tet ne m votumu. To je tudi na galerije privabilo vse polno občinstva. Razprava o v o -lil u i reformi se še nadaljuje. Govorilo je več poslancev, na kar je bil sprejet konec debate. Za generalna govornika sta bila izvoljena Sternberg in Abra-hamowicz. Zdaj govori Sternberg. Prihodnja seja bo jutri. Vlada, ki dela z največjim pritiskom in naravnost nasilno, upa, da dobi kakih 40 glasov veČine zoper pluralitetni vetum. Dunaj 21. novembra. Načelnik „Katoiišk centra" dr Katb-rein je odstopil, ker je klub sklenil glasovati' zs pluraliteto. Dr Kathrein je že zapustil Dunaj in odp t jval na Tirolsko. Dunaj 21. novembra. Danes dopcldne so bile velike demon sfracije pred skupnim financ nim ministrstvom. Demon-st acije so priredili srbski d j* k i radi izgora uredn'ka „Srbske liječi" St Kobasice in književnika Kočića iz Bosne. Dijaki so kričali „Ab*ug Burian" in d ig^li police. Policja je s težkim trudom razpršila demonstrante, cd katerih jih je bilo aretovantvom odpeljal v Bud mpešto. Trst 21 novembra Snoči je obč svet zbčel razpravljati o mestnem proračunu za pn h< dnje leto M d sejo je številna 'mož ca pred mestno h šo de monstrirala zoper n*»n eravan« zvišuje doklad, da'es pa se jeo tej stvari vršil protestni *o oog reb I v« liem so b h le 4 M doćeb , uoieg teh pa 16 klerikalcev, 8 .grarcev, 2 Sar čeha in 1 naprednjak Za (8tm mandatov bodo <.žje volitve. Budimpešta 2t. rovenbra. Sprana med kroni in koalicijo določa, da parlament proti F. jervarv levemu m nistrstvu ne sme skie ntti cbtožbe. Zdaj je posl. HecjO vzl c tej določbi vi žil tak predi g. Če bi bil s rejet, bi moralo m ni strstvo odstopiti Z iaj je p? išlo na dan, da je pravi prouzrcčitelj tega oredlega podpredsednik poslaDSKe zbornice, znani klerikalac R a kovszkv S >di se, da mora Ra -tovszkv nemudoma odstopiti Belgrad 21. novembra Turški poslanik v Parizu, Munir paša je prispel s prvm poslani škim tajnkom semkaj Njegovemu prihodu se pripisuje velika politična važnost. — Za nedeljo sklicuje društvo si bikih časnikarjev velik protestni shod, radi ne-čuvetiega pestopanja bosanske vlade proti srbskim književni kom in časnikarjem v Bjsni, po sebno radi izgona K o cica in Vobasice iz Sarajeva in njiju interniranja v rodna kraja, od koder se ne smeta ganiti Protesta1 bhcdi se prirede po vsi Srbiji in se bodo povsod predlagale resolucije, poživljajoče velesile, ki so podpisale berolinsko pogodbo, naj dado Bosni in Hercegovini avtonomijo. Berolin 21 novembra. „Voss;-eche Z^itung", ki jo v tajni službi dunajskega ministrstva zunanjih del, javlja, da se avstro o g r 8 k i poslanik ne vrne v Belgrad, doklerbona krmilu Pasičeva vlada. Tudi obeta list, da cbelrdani dunajska vlada po zasedanju delegacij baje velevažna razkritja m začne potem veliko diplomatično akcijo zeper Srbijo. Poslano/) Javni dvobo] radi Elge kon (ujeva s tem, da si doslej neznanca, prijateljski seževa v roke. Nisva se umela in v [temperamentnem boja je pad 1 marsikateri udarec, ki bi bil labko izostal. V Ljubljani, 20. nov. 1906 Jos. Wester. Fr. Kobal. *) Za vsebino tega spisa je nredniStvo oigovorno le toliko, kolikor določa z kon Za prebivalce mest, uradnike f. t. a t'roti leZfcotam prebav ijarja in vsem nasleo kom mnogega sedenja in napornega »iufttjv nega dela je lprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristDi „Moli o v Seidlitz prašek", ker vpliva na prebav'jeuje trajm in aravnovalno ter ima olajševalen in topiler ačinek. Škatljica velja 2 K. Po poštnen povzetji razpoSilja to zdravilo vsak da lekai A. MoiJ,, c. in kr. dvorni zalagate [ na DUNAJI, Tuchlauben 9 V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLLhiv preparat, zaznamovan z varnostno znamko ir podpisom. 3 31—16 Foulaid-svila po 66 kr do gl. 370 meter za bluze m obleke. Franko in ie ocarinjeno se poSilja na dom. Bogata izbera vzorcev se posije s prvo po&to Tovarni* za *%ilo lleiinruri-ff, Ziineli. 2 *7-6 mi rje no in tefaf* Proti prahajem, luskinam ia izpadanju las Tanno-GbiHin tinktura katera okrepčale lastite, odstranjuje luske ia preprečuje Izpadanje las. • Httkl^iikCH z niiHidoiu t kroni. Razpošilja se z obratno pošto ne manj kot dve steklenici. Zaloga vseh preizkušenih zdravil« medic, mil medicinel. vin, špecjeli ©t, najfinejših pa* f umov, kirurgišfcih bvez, svežih mineralnih vod 1.1 d D :Z lekarn* M lana Letuteka v LJubljani, R sijeva cist« št. I poleg novozgrajenega Fran Joiefovega jubil. mosta 49 46 Darila. napnpjfja kpžo belo in nežno« Pobi — povsod. Upravništvu našega lista so poslali: Za družbo mv. Cirila In Metoda: V gostilni „Kožarjevi" v Črnomlju nabranih K 3 52. — Gospod Fran Jelene v Brdu-Lukovica K 333, nabrano v veseli družbi v gostilni g. Fr. Kompareta z prispevki sledečih gg.: Josip Zarnik K 1*04, Fran Jelene K —88, župan Pirnat K —61, Fran Kom-pare K -*40, Ivan Hajhen K — 40; (skupaj K 333) z moto: „Pa ne za tuš!" — Gospod Joško MeŠek K 799 4 0 01, nabral po I. vinski poskušnji pri dobrovoljčkih v „Narodni kavarni". Skupaj K 14*85. Srčna hvala! Živeli! Umrli so v Ljubljani Dne 13. novembra: Jernej Hlebš, zidarski mojster, 73 let. Poljanska cesta 76. Kap. V dežel ni bo Inici: Dne 10. novembra: Ivan Barbič, "tehn. laborant. 85 let. Ostarelost. Dne 12. novembra: Ivan Jenko, c. kr. poštni kontrolor. 55 let. Sepsis acut. Para-lysis cordis. Dne 16. novembra: Fran Sikošek, črevljar, 37 let. Jetika. V hir a 1 n i c i: Dne 16. novembra: Martin Mikuž, mizar, 92 let. Ostarelost. — Jernej Černe, nadučitelj, 49 let Dementia paralytia. Borzna poročila. Ljubljanska »Kreditna banka v Ljubljani". Uradni kurzl dun. borze 80. novembra 1906. Nalofbeai papirji. t-2°/# majska renta. 4-2J/0 srebrna renta 4% avstr kronska renta. * /o 4° / 0' 3 ■ 0 „ zlata 0 • • , ogrska kronska renta . |»/t „ zlata „ . 470 posojilo dež. Kranjske 41 3° o posojilo mesta Spljet t*/«-/« » » Zadai ♦V*0/« bos.-herc. železniško posojilo 1902 . . . 4°0 češka dež. banka k. o. 40/ - ž. o. 41 ,•/, zast. pisma gal. dež. hipotečne banke . . pešt. kom. k. o. z 10- pr...... e zast. pisma Innerst hranilnice..... g zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice . . . ?.. pis. ogr. hip. ban. ,j obi. ogr. lokalnih železnic d. dr. ... obl. češke ind. banke prior. lok. želez. Trsi- Poreč..... prior, dolenjskih žel. . prior. juž. žel. kup. Vi\ avstr. pos. za žel. p. o. Srečke. Srečke od 1. lSGOVj . . . „ od 1. 1864 .... 9 tizske...... 9 zem. kred. I. emisije m v m ■ „ ogrske hip. banke . „ srbske a frs. 100-- turške...... srečke . . . 41 / 1 4 .< 4° * o ■» /o 4V,° Basilika Kreditne „ . . . Inomoške * . . . Krakovske , . . . Ljubljanske , . . . Avstr. rdeč. križa , . . . Ogr. „ »'#'!'•'•• Rudolfove 9 . . • Salcburške B • . . Dunajske kom. „ . . Delnice. Južne železnice .... Državne železnice. . . Avstr.-ogrske bančne deln Avstr. kreditne banke . • Ogrske „ 9 . . Zivnostenske „ . . Premogokop v Mostu (Brux) Alpinske montan . . . . Praške žel. ind. dr. . . • Rima-Muranyi..... Trboveljske prem. družbe . Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe Valut«. C. kr. cekin ...... 20 franki....... 20 marke....... Sovereignt....... Marke........ Laški bankovci..... Rublji ...«•••• Dolarji...... • • I Denar Blago 99 ib 99 45 i 10« 35 1CKJ55 99 10 99 30 117 •■*() 117 50 95 4o 95 65 113 ^0 114 — 98 60 99 ^0 i 100-50 101 60 99 30 : 100 30 1 j 99 75 1007) 98 m 99 40 9y 99 50 •0tJ45 1(1 45 j 106 20 u 6 -20 j 100-— 1 til- - i 9975 100 20 j 100 - k10 86 i 100 100 20 100 101- 99 90 99-&0 100 31560 317 Ou j 1(X)15 101 15 218*0 224 60 273 7b 276 75 !59. Srednji erečnl tlmm 7M.0 tmm Žitne cene v Budimpditi. Dne 81, novembre 1906. T«rmla. 'ienica za april . . , n . april • • • a O K opaso-vanja Stanje barometra v mm II Votrovf Neb« 20. 9. av. 734-4 71 si. j vzhod oblačno 21. 7. aj. 741 1 1-9 brezvetrno megla • i. pop. 7419 90 si. jug jasno Srodni« veerajfinja temperatura: 8 6 , nor-«»!•• v-6 — Paditvina * mn> 13 Zahvala. Tožnega srca se najiskreneje zahvaljujem vsem onim, ki so mi izkazovali toliko presrčnega sočutja med boleznijo in ob smrti moje iskreno ljubljene, nepozabne soproge, gospe fine JVtueha dalje gospodu drju. Dereaniju, tukaj, gospodu drju Defranceschiju iz Novega mesta in gospodu drju. Kova-fiku iz Črnomlja za njihovo neutrud-ijivo pomoč za bolezni drage pokojnice, iskreno zahvala pa tudi vsem, ki so spremljali preminulo mojo soprogo na poslednjo pot. 4182 V Metliki, 20. novembra 1906. Anton Mucha, soprog. Kontorist išče za 3—4 ure Da dan v kakem kontorja ali pisarni proti majhni plači službo. Cenjene ponudbe pod „Ai G. 21" na upravn. „8lov. Naroda". 4174 —1 Mesečna sobo z razgledom na ulico, lepo meblovana na Miklošičevi cesti št. 10 nasproti -Hotela Uuion" se takoj odda. Več v III. nadstropju na levo ravn« tam. 4186 V najem se oddado vi ■ n i v hiši Sv. Petra nasip št. 67, sposobni tudi za kak dru*r <> >rt ali skladišče s 1. majnikom 1907. Več se izve v biši. 4186—1 Naznanilo. Podpisana Terezija Ooričan naznanjam si. občinstvu ter p. n. gg. naročnikom, da sem z današnjim dnem sama prevzela vrtnarstvo. Zahvaljujem se gg. naročnikom za dosedanja naročila ter se priporočam še za nadaljna in upam, da bode si občinstvo s postrežbo jako zadovoljno. 4184-1 Z odličnim spoštovanjem Herezija Goričan urtnor^tue na Po'jansVem nasipu št. 16. Točna postrežba! Jf izke cene! 11 čudite se! 600 nakitnih predmetov samo fl. 1 95. Prekrasna pozlačena ^rt-urna precizna ura na, sidro z verižico, natančno idoča, 2a kar se 8 leta garantira, moderna svilnata kravata za gospode, 3 naj&nejši žepni robci, uratan za gospode z imit žUhtnim kamnom, ustniK za amodke z jantarjam, eleg. broža za dame (novtrnt), krasno žepno toaletno zrcalo, usojata denarnica, žepni nož s pripravo, 1 cob Čudovit-» lepih orij.-ntalakih ovrac-nih biserov par ma.-Sernh gumbov, 3 naprsni gumbi. 3% dju^le*z!ata s patent zaklepom, pnma niklj. tmtnik par bu-tonov s si m ili briljantom s pristnim srebrnim kav.jem, garat.t zelo siično. mičen album s 36 slikami, najlepšimi na svetu, 3 predmeti za šalo v veselje mladim in staran, 2u dopi«ovalnih t-redcaetov, in še B9U drugih različnih v hiSi nepogrešljivih predmetov, skupaj z urovrtd, k> je sama vredna tega denarja, stane samo fl. 1-95. R-izpusilja proti povzetju ali če ge denar naprej posje razpošiljal niča 4176 8. Urbaoh, Krakov št. 363; A. NB. Ce hi ne ugajalo, vrnem denar, torej riaiko izključen. se sprefme pri 8878—20 H. Suttnerju v Ljubljani, Prodajalka izučena v špecerijski stroki, Želi takoj nastopiti. 4152—2 Ponudbe nai se pošiljajo n"d ,,S. V. št. 28" poste restante, Ljubljana Soba rodi s br no, se odda pod ugodnimi pogoji. Natančnejša poiannila GorupOVe ulice 4 11, vrata št. 9. .11? Zatekel se je Karo lovski pes rjav, kratke dlake, z znamko št. 165. Odda nai se proti dobri nagradi na Dunajski cesti št. 25. 4187 naprodaj ste pod usodnimi po-Soji dve enonadstropnl Več «e izve pn lastniku na Trnovskem pristanu št. 14. 1633 80 IV« predaj HIŠA, V Rožni dolini Wi«a Ljubljane na lepem prostoru se proda iz proste roke HIŠA s 6 stanovanji in velikim vrtom. Več pove lastnik hiše št. 147. 4178—1 Starejši odv. uradnik izučen ekonom, slov. in nemšč. vešč; vaaaut, z večletnimi dobrimi izpričevali i j priporočili, želi kot tak ali inkasant, portir etc. slu he. — Blag:, pisma g. P. Fridaui Gradec, Nibelungen-gasse 30 p ar t. 4141—2 Ljudska zavarovalnica prve vrste išče po vseh krajih na Kranjskem spretnih zastopnikov. Si|a|ni 3» ocf oj I. Ponudbe pod „Ljudska zavarovalnica" na npr. .8lov. Narodaw. 4176-1 Išče se zelo čedna, priletna postrežnlca samska aH vdova, okrog 35 let stara v m.rn j in dobro plačajo službo. Kje, pove upravništvo „Slov. Narodau. 4181—1 Gostilna o „Notodnem domu" v Celju se odda od 1. marca 1907 event. tudi poprej pod jako ugodnimi pogoji v najem. 4180-1 P< R. Miklauca v LJubljani, špitalske 46 ulico štov. 5. O stanki I Prva zaloga železnlne stavbnih potrebščin, cementa, bičja za strope, strešne lepenke, traverz, železniških šin »td., mlatilnic, gepelnov, slamoreznic, čistilnic, preš za grozdje in sadje, pump in cevi za vodo in gnojnico ter na (razno vrstnejše oprave za mlekarne j« pri FR. STUPICA u LJubljani na 2^a.xi3o Terezije cest', štev. 1 (zmvt n , Fla:o%ea") Iti rxa, "Val^azorje ';rera trgru. Ste^r- © (nHsproll t* «-3>. .t 14u rerki«). 2952—15 sa «** 9BHiei*iie« Postrežba poštena« = l^njižna ncucst: == Ljudmila Poljanec Poezije. V tej lično opremljeni knjižici je izšla zbirka poezij pesnice, ki jo je poznalo doslej občinstvo pod pseudonimom Nataša kot odlično so-trudnico slov. leposlovnih listov, zlasti „Ljubljanskega Zvona". Mehka lirika, polna globokega čuvstva, se bo s svojim mehkim elegičnim tonom brez dvoma prikupila vsakemu čitatelju. — Priporočamo jo posebno slov. naobraženemu ženstvu. 54 lo7 Cena broš. K 2a—, po pošti S 2*10, eleg. vez. S 3'—, po pošti K 3-10. Založništvo L. SCHUENTNER o Ljubljani. Pes, kr. avatrUafca f§| državna železnice. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1. oktobra 1906. leta. Odkod Is Ljubljane Ju«, tal.: 7*K> zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Oorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Celovec, Glandorf, Salcburg, Inomost, Line, Budejevice, Praga. 7-17 zjutraj. Oseoni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. H-30 ure o dne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Salcburg, Inomost, Bregenc. I-OO popoldne Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. 4 OO popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Stajer, Line, Budejevice, Praga, Dunaj zahodni kolodvor. 7*os zvečer. Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Kočevje. 7 30 zveoer. Osebni vlak v smeri: Trbiž. 10*23 ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. dri. žel., Beljak, Inomost, Moaakovo. Dohod ▼ LJubljano laz. ieL: 7-oo zjutraj. Osebni vlak ic Trbiža. zjutraj. Osebni vlak iz Novega mesta, Kočevje. h »o predpoldna. Osebni vlak iz Gorice c. kr. drž. žel., Trbiža, Celovca, Linoa, Prage, Dunaja zahodni kolodvor. 2*32 popoldne Osebni vlak iz Straže-Toplice, Novega mesta, Kočevja. 4-so popoldne. Osebni vlak iz Selctala, Celovca, Inomosta, Monakovega, Beljaka, Trbiža, Gorice c. kr. drž. ž., Trsta c. kr. drž. ž. 8*35 zvečer. Osebni vlak iz Straže-Topiic, Novega mesta, Kočevja. 8-4.5 zvečer. ,Qsebni vlak iz Prage, Unca, Dunaja juž^žeT., Celovca, Beljaka, Trbiža, Trsta c. kr. drž. žel., Gorice c. kr. dri. žel. n-34 ponooi. Osebni vlak iz Pontabija, Trbiža, Trsta c. kr. d. ž., Gorice c. kr. d. 1. Odhod Iz LJubljane dri. kolodvori 7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2*00 popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7 IO zvečer. Mešani vlak v Kamnik. IO 45 ponoči Mešani vlak v Kamnik. (Samo v oktobru in le ob nedeljah in praznik*) Dohod v Ljubljane dr*, kolodvori o 49 zjutraj. Mešani vlak ia Kamnika. lO-oe predpoidne. Mešani vlak iz Kamnika. ©io zvečer. Mešani vlak ic Kamnika. O-OO ponoOl. Mešani vlak iz Kamnika. (Samo v oktobru in le ob nedeljah in pmsnBrhV) (Odhodi in dohodi so naznačeni v evropejskem daau.) C. kr. ravnateljstvo državnih zelenic v Trsta. Prostovoljna javna dražba. 4121-2 Naznanja so. da bo v ponedeljek, dne 20. t. m. ob poludveh popoldne zznn*»zncH preselitve prostovoljna javna dražba v Kranju na Glavnem trgu št. 118. Prodajali se bodo različni vozovi, dve skoro popolnoma novi, napol kriti Ml, Jako pripraven break, zelo lahek in v dobrem stanju, motan kmetski lestvenl voz z lesnarJI In tru$o, konjska oprava vsake vrste (tudi novo sedlo kompletno) 60-70 centov mrve prve vrste, nekaj slame, ovsa, hlevna oprava In druse malenkosti. Vse stvari se lahke ogledajo vsak dan. Proda se istotam tudi hiša pod ugodnimi pogoji. 0T 16 15 2711 Prva in največja zaloga čevljev na Kranjskem Fran Szantner „Derby". „Scbick" Pred. št.373. Boxcalf z močnimi podplati K 1 3— Pred.št.690. Irhovina s Siv. podplati K.6" -«. „ 403. Lakovina....... 1.V50 m 720. Lakovina . . . . „ 6*30 v Ljubljani, Šelenborgove nlice št. 4 % dobavlja kakor znano najboljše čevlje. Zunanja naročila proti povzetju. Pri naročilih zadostuje pred. itev. 2120—25 Neprileini izdelki se zamenjajo. Onllil brrz|ilH#no In povtnlnr prosto. Pred št. 1148. Chevrette 8 polkoutes podpet. šiv. podpl. K 9 —. — Pred. št. 1149. Franc. Chevreani, St. Louis XV. podpetki K 12*— Pred. št. 553. Sababid . „ 0 567. Ia Boxcalf . 610. Lakovina K 10-.V, - 13-. 12-- Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem svojo ZZZZZZ pleskarsko in slikarsko obrt iz kolodvorskih ulic preselil na Sv. Petra nasip št. 45 ter se priporočam tudi nadalje za vsa v to stroko spadajoča dela, katera izvršujem točno, solidno in po zmernih cenah, o o o o o Jos. Makovec pleskar in slikar LJubljana, So. Petra nasip 45. Pozor! -GH Zdravnik - strokovnjak -#1) ■^^) usoja si javiti, da ordinira uniu. mi dr. Bogdan Dere •m m -m. -m za otroške in notranje bolezni vsak dan od 10.—11. ure dop. in od 2. - 4. ure pop. v hiši štev. 1. u Sodnljskih ulicah 1. nad. u LJubljani. Brezplačne ordinacije za otroške bolezni v mestnem 4U2-2 ambulatoriju v ,,Mestnem domu". VITA VITA W Prirodnu rudninska voda --1 Itf«joiščl natronski vrelec. Po zdravniških priznanjih odlične zdravilne moči pri: obolelostih menjavanja snovi, diabetes, preobili scalniSnt kislini s boleznih mehurja in ledvic, katarjih sopil, prebavil. Glavna zaloga v Ljubljani pri Mihaelu Kastnerju. Dobi se tudi v lekarnah in drogerijah. 3490 VITA Pozor! V občini Črni vrh (Verteneglio) v Istri, železniška postaja Huje, je letos vino obrodilo izreduo dobro in ga je trikrat več nego lani. Gg. trgovci z vinom, gostilničarji m drugi kupci naj ne obračajo name podpisanega, ki bom vsakemu naznanil, kakšne cene ima tukajšnje vino, črno ali belo. Tudi preskrbim vzorce od naših vin. Sodi naj se pošiljajo name. Josip Sauro, Črni vrh (Verteneglio) V Istri, poaestuik in kupčijski posredovalec. 4138—2 1 4 Si h 8 s ; S i; Globin P naj boljšein naj finej se čistilo za čeveje 0 8 S 9 t *« O? ?3 * iS =9 Ali imate luskine na glavi in Vam izpadajo lasje ? Će je tako, pa poizkusite svetovuoznani Steckenpferd Bay-Rum Bergmanna & Ko. t Draždanzh in Dečinn na Labi prej Bergmannov originalni Sham-pooing Bay-Rum (znamka 2 škrata). Hitro se prepričate o izrednem učinku 234(J te izvrstne lasne vode. 11 V steklenicah po 2 K jo prodajata v LJubljani: drogerija A. KAN C in pari. O FETTICH-FKANKHEIM. = r\a$elj! = i i Kdor tega ne uvažuje, se pregreši na svojem lastnem telesu! Kaiserjeve prsne Karamele s tremi jelkami. Zdravniško preizkušeno in priporočeno proti kaslju in hripa-vosti, kataru, zaslizenju in kataru v požiralniku 5120 notar8ko poverjenih izpričeval potrjuje, da dr2e, kar obetajo Zavoj 20 in 40 vin. Zalogo imajo: V Orlovi lekarni poleg železnega mostu v Ljubljani, v lekarni Jos. Mayr v Ljubljani, v dež. lekarni pri Mariji Pomagaj Milana Leuateka v Ljubljani, pri Ubaldu pl. Trn-koezvju in pri G. Piccoliju v Ljubljani. — V Novem mestu v lekarni S. pl. Sladović. — V Vipavi v lekarni I. Hus. — V Ribnici v lekarni pri sv bte-fanu Jos. Ancik — V Idriji v lekarni Daniel Pire. — V Metliki v lekarni Ivan Gjuričić, v Radovljici lekarnar A. Roblek, v Novem mestu lekarnar Jos. Matković. 4001 — 3 4018-1 Naznanilo. Z ozirom na inserat v „Slov. Narodu", da se je tvrdka Jos« Makovec, preselila iz Kolodvorskih ulic, naznanjam, da sem to pleskarsko in slikarsko firmo kupil podpisani Že pred enim letom, ter bodem izvrševal obrt tudi ooooooooo nadalje o o o o o o o o o olocl« LtaEm mali«?; iie%-. €> firmo Karel Makovec, Zahvaljujem se za dosedanjo naklon njenost in se priporočam tudi ze naprej za mnogobrojna naročila, o o o o Izvrševal bedem vse točno, solidno oo in po zmernih cenah. o o Z odličnim spoštovanjem Karei Jtiakovec pleskarstvo in slikarstvo. Prua kranjska tvornica klavirjev v LJubljani Rimska cesta št. 2. Hilderjeve ulice št. 5. piani so neprekosl ivi PrePrical*« *° osebno. Klavirji, harmoniji, tudi samoigralni, elektriski. Prodaja se tudi na obroke. Stare klavirje jemljem v zameno. Dajem tudi naposodo. Popravet uglaševanja se izvršujejo točno in dobro. Solidne cene, 51etna garancija. 2159 47 Razpošiljanje blaga na.vse kraje sveta! Najceneja, največja eksportna tvrdka! H. SUTTNER n Ljubljana Mestni trs nasproti rotovža, prej v Kranju ^ priporoča svojo veliko, izborno zalogo finih 3121—13 švicarskih ur briljantov, zlatnine in srebrnine v veliki izbiri MF" po na|niž|lb cenah. ~W V dokaz, da je moje blago res fino, dobro in ceno, je to, da ga razpošiljam po celem svetu. Na stotine pohvalnih pisem je vsakomur prostovoljnoSna ogled, da se lahko sam prepriča. •19- ri0 Prosim, zahtevajte veliki novi cenik, ki se pošlje zastonj in poštnine prosto. .8 4; Hoidi h omeriknnskemu H diamantov! Amerikanski diamanti so najboljša imitacija na svetu, vkovani v prstane, broie, uhane, napestnice, kravatne igle itd., verižice za gospode in dame itd., prodajamo zaradi opustitve več nadih podjetij vse predmete po naslednjih J ti k o »iiizmilli cen it h. ===== 3ff>r je preje veljalo 4 goldinarje, damo sedaj za 50 krajcarjev. ===== Ta priložnostni nakup traja le nekaj dni tu u Ljubljani, na Cesarja Josipa trgu, nasproti Hahroui Soli u lastnem paviljonu. Najboljša in najlepša božčna jh novoletna darila. ~Wm" »W Filialka kralja diamantov le ta teden v Ljubljani, .IV Lastnina in tisk „Narodne tiskarne- 16