Posamezna številka Din 1.-
ŠTEV. 217.
V LJUBLJANI, tarok, dne 2?. oktobra 1925.
Poštnina plačana v gotovini.
LETO n.
tebaja ~gj& dan opoldne, ixv*omži nedelj
in praznikov.
Mesečna naročnina: V Ljubljani in po poč ti: Din 20*—, inozemstvo Din 80—.
neodvisen političen list
URHDJflSTVO Dl UPBAVHIŠTVO: IIMON GREGORČIČEVA ULICA STEV. IS.
mj»OX STEV. S62.
Rokopisi m na vračajo. — Oglasi po tarilu.
Plamenim vprašanjem naj se priloži znamka na odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633.
Nova Ev opa.
Jutarnji list" o vstopu Sli vencev v vlado.
Evropska demokracija je zopet zmagala. 'Konferenca v Locarnu je končala s pozitivnim rezultatom in ustvarjena je podlaga za trajen mir med evropskimi narodi. Prvič v zgodovini je bilo doseženo, da so se države zaradi demokracije odrekle eni svojih najvažnejših suverenih pravic, pravici napovedati vojno. Renski pakt pomeni resignacijo na to pravico in ostali dogovori pomenijo v bistvu isto.
V	Locarnu je dosežen mir med Francijo in Nemčijo iii s tem je dosežena podlaga za ustanovitev Združenih evropskih držav, ki morajo z nujno sledečo odpravo mej v kali zadušiti tudi vsak oborožen konflikt med posameznimi evropskimi državami. Daljna posledica tega pa mora biti, da izgubi nacionalizem ono veljavo, ki jo je dosedaj igral in da postanejo vsled nacionalizma povzročene vojne ravno tako nemogoče, kakor so že danes nemogoče verske vojne.
Človeštvo je tako storilo zopet silen korak naprej in si našlo prostora da prične rešavati gospodarska vprašanja ter v zvezi s tem socialna. Pričenja se nova doba Evrope, ko bo blagor posameznika postal resna skrb držav in ko ne bodo razna gesla ovirala rešitve onih vprašanj, ki so za posameznika najvažnejša,
ki se tičejo njegovega gospodarskega obstoja.
Dober znak je, da se skoraj istočasno
vrši kongres narodnih manjšin s tendence, da docela depolitizira vprašanje manjšin in da pribori manjšinam take pravice, kakor so danes veram že splošno priznane. Narodne manjšine prenehajo biti s tem nevarnost in vzrok za mednarodne konflikte in mir med narodi je s tem bistveno zasiguran.
Narodi Evrope se zbližujejo, mednarodni mir je utrjen. To je uspeh v Locarnu sklenjenih dogovorov. Jasno je, da ti dogovori niso še absolutno popolni in da je v njih še vse polno klavzul, ki bi jih Mars z veseljem podpisal. Toda niso važni toliko dogovori, ko pa duh, ki jih je sklenil. In ta duh pravi, da so ti dogovori šele pričetek in da bo šel razvoj naprej v smeri, kakor jo je začrtala konferenca v Locarnu. To smemo tem bolj trditi, ker ni bil dosežen sporazum v Locarnu brez boja. Najmočnejša nemška stranka, ki veže nacionalizem z reakeio-narstvom, je odkrito nastopala proti sklenitvi Renskega pakta. Pod silo demokratične Evrope je morala odnehati in bo morala ratificirati dogovore, ki so čisto v duliu njej nasprotnih strank: cen-truma, demokratov in socialnih demokratov. In kakor nemški nacionalci, tako so se morali pokoriti volji demokratične Evrope tudi francoski nacionalistični skrajneži in tako se bo moral pokoriti vsakdo, ki ne bo hotel izgubiti kontakta z zmagovito evropsko demokracijo.
Tudi naša država! Nismo bili sicer pri v Locarnu sklenjenih paktih direktno zainteresiiani, toda zato tembolj indirektno. Pomirjenje med Francijo in Nemčijo odpira nova pota naši diplomaciji. Vedno bližja uresničitev Združenih držav Evrope zahteva kategorično, da bomo ob ustanovitvi poleg. Likvidacija manjšinskega vprašanja pa zahteva od nas, da tudi mi likvidiramo srednjeveške nazore o represalijah ter da tildi v teni oziru korakamo z evropsko demokracijo. In končno je dolžnost nas vseh, da ne pozabimo, da pridejo sedaj na vrsto gospodarska in socialna vprašanja. Da ne bomo pozabili na gospodarska, smemo upati vsled agilnosti naših gospodarskih krogov. Ne moremo pa imeti
Zagreb, 20. oktobra. Današnji »Jutar-nji list« prinaša daljši članek o situaciji v Sloveniji, v katerem pravi med drugim sledeče: Vsi slovenski krogi uvidevajo sedaj, da je politika obeh gosposkih slovenskih strank pritisnjena ob zid. Že davno, ko se je to še dalo preprečiti, je skupina okoli »Narodnega Dnevnika« dobro uvidela, da je dolžnost najmočnejše slovenske stranke poiskati pota in najti način za vstop v vlado, ali pa da pod gotovimi okolnostmi podpira vlado in v interesu Slovenije vrši ini-cijativo ter vpliva na vlado, gotovo pa na administracijo v Sloveniji. S takim postopanjem se je moglo preprečiti mnogo ekscesov, za katere se Slovenci posebno trudijo.
Razboritega nasveta ^Narodnega Dnevnika« SLS ni poslušala, marveč je še dalje ostala na svojem intrasigentnem stališču. Sedanji govori Korošca in polemike Gosarja izvirajo iz neprilike, v kateri se nahaja SLS.
Za SLS je že odbila dvanajsta ura. Ona je že zamudila prevoz. To je dejstvo, s katerim morajo računati Slovenci in Slovenija v svojih lastnih interesih in se ne smejo prepustiti sentimental-
nosti. kef dr. Jeglič je s svojim pismom na du. uvščino onesposobil SLS za vsako kci..i'inacijo v političnem življenju.
Srbi if Hrvati nikdar ne bodo sodelovali z ksponenti katerekoli inozemske posvet, e ali cerkvene oblasti.
Medi ni ko je SLS zaigrala pravi trenutek. je oportunistični Žerjav kalkuli-ral di gače. On se je ponudil vladi. Za to poi udbo so vedeli vsi poslanci SDS iz Hrv.tske. Končno sta prišla Žerjav in Pivko na konferenco SDS v Beograd in sta zr aevala svobodne roke za svojo politik 5, ker se stranka nahaja pred razpadom. Stranka, ki se je preživljala s terorji m in se držala protekcijonizma ter ta':o koristila svojim pristašem, ne more počakati drage usode.
Par la politike svobodne roke bi se lahko glasila tudi sledeče: V Sloveniji je tre >a pod vlado RR slediti politiki konce;>tracije narodnih elementov in brez ozira na trenutno stališče vlade v la namen sodelovati z vsemi onimi, ki to žele Članek »Jutarnjega lista« se končuje z besedami: »Žerjav in tovariši se ponujajo za vstop v vlado vsakomur.«
Seja skupščine.
Beograd, 20. oktobra. Včerajšnja seja skupščine se je pričela ob 11. dop. Po i azilih formalnostih se je prešlo na poročilo preiskovalne komisije o aferi Lu-kiniča, bivšega sam. demokratskega ministra. Predsednik anketnega odbora Jo-ca Laloševič zahteva, da se rok podaljša. Nato pride do prepira med Pečičem in Lukiničem. Slednji skuša očitati Pečiču, da je bil on še nedavno proti podaljšanju tega roka, danes pa sam to zahteva. Končno je skupščina podaljšala rok za en mesec.
Nato je ministrski predsednik Pašič pre-rital kraljev ukaz o zaključku poletnega zasedanja in o otvoritvi novega zasedanja. Na predlog podpredsednika skupščine Subotiča se uničijo vsi predlogi in interpelacije, raaven invalidskega zakona, ki se prenese v novo zasedanje. Prihodnja seja bo danes ob 9. dop.
Razkol
SLOVENSKA SDS SE PRIBLI
Beograd, 20. oktobra. Razkol v samostojni demokratski stranki dobiva vedno večje razmerje in ako vsi znaki ne varajo, se nahaja SDS v istem položaju, kakor se je nahajala demokratska stranka pred razpadom. Če vemo, da Juraj De-metrovič in Grisogono ne odobravata akcije proti sporazumu, tedaj pomeni ostro nastopanje Pribičeviča proti novi veliki srbsko-hrvatski koaliciji le poglobitev te razlike, tako, da v bližnji bodočnosti že lahko pride do odcepitve te grupe od grupe Pribičeviča, ako se ta ne okrene v smer sporazuma. Tega pa, kakor izgleda, Pribičevič ne more storiti.
V	zadnjem času prihajajo v javnost neprestano vesti o novih potežkočah v SDS, ker bi po razkolu slovenska samostojna demokratska stranka zastopala čisto svoje posebno stališče proti politiki srbsko-lirvatskega sporazuma. Na klubski seji SDS v soboto je Žerjav zahteval v ofici-jelui obliki svobodne roke napram politiki sporazuma in je naglasil, da slovenska samostojna demokratska stranka noče in ne more slediti današnji politiki, ker bi prišla tako na teren, na katerem ne more ničesar doseči. Oni da sicer za enkrat še ne izstopajo iz kluba Pribičeviča, vendar pa zahtevajo svobodne roke, da se z ozirom na obči državni položaj in na specijelne slovenske razmere lahko orijentirajo v smeri odobj-avanja srb-sko-hrvatskega sporazuma.
Atmosfera je bila, kakor vedno ob lakih prilikah polna elektricitete, četudi ni prišlo do eksplozije. Odlok o zahtevi Žerjava je preložen in se še ne ve kakšen sklep bo klub ustvaril. Debata sama j« napravila utis, da se SDS nahaja pred
te gotovosti glede socialnih vprašanj \sled znane ueagilnosti naših političnih strank. In 'vendar stopajo socialna vprašanja sedaj v ospredje in narod, ki jih ne bo rešil, ne bo mogel tekmovati z drugimi evropskimi narodi.
Vse to treba, da uvažujemo, če hočemo biti enakopraven član v Združenih državah Evrope. Drugače pa bomo kolonija, ker se bojo meje Združenih držav pred Balkanom ustavile.
v SDS.
ŽUJE POLITIKI SPORAZUMA.
razsulom. V parlamentu je bilo tudi nekaj dramatičnih prizorov, posebno ko je
Pribičevič po govoru Žerjavovem vzkliknil: »Pa ti mene zapuščaš, in baš mene, ki sem ti največ pomagal proti Korošcu.« Kakor čujemo od tečno informirane strani, za sedaj kljub vsemu ne bo prišlo do formalne ločitve Žerjavove grupe od grupe Pribičeviča. Enako tudi nihče iz merodajnih krogov ne pomišlja na to, da bi grupa Žerjava mogla priti v sestav sedanje srbsko-hrvaške koalicije. Vsi merodajni faktorji pripisujejo največ važnosti temu, da se sedaj posebno po govoru g. Pasica nič ne stori, kar bi moglo škodovati dobrim odnošajem med koali-ranimi strankami. Ako bi torej v doglednem času tudi prišlo do formalnega izotopa grupe slovenskih SDS iz kluba P ribiče vtiča, bi ta grupa zavzemala neko benevolentno opozicijo proti srbsko-hr-vaškemu sporazumu. To velja tudi za eventualni izstop grupe Demetroviča iz grupe Pribičeviča. Demetroviču bi se v tem slučaju moglo zgoditi isto ko Čoko-rilu.
SEJA HRVATSKEGA SELJAČKEGA KLUBA.
Beograd, 20. oktobra. Sinoči od 18. do 21.30 je imel HSK svojo sejo. Kiub je i sklenil, da kandidira za podpredsedni-| ka skupščine dr. Šibenika, za tajnika pa | Rude Bačiniča in Jr s. Zagorca. O tem j je bil obveščen tudi radikalni klub. Nar j tc so posamezni člani kluba poročali o j razpoloženju naroda in o agitaciji /a ! časa skupščinskih počitnic. Pavle Radič I je poslal nekoliko pojasnil o delu vlade.
SEJE KLUBOV.
; Beograd, 20. oktobra. Včeraj so imeli i vsi klubi razen radikalov svoje seje. ki se bodo danes nadaljevale. Popoldne se
je vršila seja radikalnega kluba in kluba SDS. Klerikalci so se bavili s poro-: Čilom o razpoloženju slovenskega naroda napram njihovi stranki.
NINČIČ ZA VSTOP POLJSKE V MALO i •	ANTANTO.
Varšava, 20. oktobra. Poluradni poljski listi prinašajo razgovor z dr. Ninčj-čem. Med drugim je dr. Ninčič povdaril potrebo, da mora Poljska sodelovati tudi na mednarodnem forumu z Malo antanto, ker ni vzroka, da bi se od sodelovanja odtegnila. Jugoslovanska vlada dela na to, da bi bili ednošaji s Poljsko čim pri-sr<
OKOLI RADIČEVEGA VSTOPA V VLADO.
Beograd, 20. oktobra. V radikalnih krogih se dela 119 tem, da pridejo v vlado Ljuba Jovanovič in- Živkovič, morda Uidi Trifkovič. Omenjeno trojico hočejo spraviti v kabinet, da bi zastopala g. Pasica prt izvrševanju predsedniških funkcij in njegovi bolezni ali odsotnosti, ker l>i bili oni najstarejši v kabinetu.
Obenem pa se ventilira tudi vpraša-šanje vstopa St. Radiča v vlado. V radikalnih krogih se širi vest, da je Pasic svetoval Radiču, naj sam najde način, kako bi.mogel v svojem okrožju priti d c mandata na podlagi novih voitev. Ko bo St. Radie izvoljen, bo dobil kak gospodarski resor in bo imel važno fi:nkcijo v kabinetu kot šef koalirane stranke. Nobeno važno oprašanje se ne, bo rešilo brez njegovega pristanka. Ta položaj g. St. Radiča se smatra, da jo veliko ugodnejši, kakor oni ministra brez portfelja.
PROTOKOLI LOCARNSKE KONFERENCE SO BILI VČERAJ OBJAVLJENI.
Berlin, 20. oktobra. Zaključni protokol v Locarnu in vsi ugovori, ki so bili na konferenci sklenjeni, so bili danes objavljeni. Pravi ugovor bo pa 1. decembra, po sprejetju v parlamentu, podpisan v Londonu. V uvodu sklenjenega protokola je govor, da bodo ugovori sigurno dovedli do pomirljivosti v medsebojnih odnošajih med posameznimi državami. Zanimivo je, da sta ugovor podpisala tudi Beueš in Skrzinski.
AMERIKANCI ZAHTEVAJO NOVO RAZOROŽITVENO KONFERENCO.
Washiugton, 20. oktobra. Ccolklge je iz cele Amerike dobil brzojavne zahteve, naj se skliče konferenca za razorožitev. Ta konferenca bi se imela sklicati začetkom januarja bodočega leta.
SEJA NEMŠKEGA MINISTRSKEGA SVETA.
Berlin, 20. oktobra. Včeraj se je vršila seja ministrskega sveta pod Hindenbur-gcvim predsedstvom. Ministrski svet je razpravljal o rezultatih konference v Locarnu.
Stran 2.
NARODNI DNEVNIK, £0. oktobra 1925.
Štev. ‘217.
Nemška zmaga v — Locarnu
(V dopolnilo mojim člankom!)
Sinoči se je razlegalo po vsej Nemčiji velikansko veselje nad konečnim sklepom miru, ki ga je Nemčija dosegla šele v Locarnu. Ako so v Saint Germainu narekovali mirovne pogoje zmagovalci, tedaj so bili v Locarnu Nemci tisti faktor, ki je pripomogel svetovnemu miru do popolnega triumfa. Ob 7.25 zvečer 80 bile konference zaključene, a med 10.30 in 11.30 je neprenehoma klical radioaparat: Hallo Radio Wien, hallo Radio Berlin, Miin-ster, Frankfurt, Hannover, pa zopet Berlin
—	in naznanjali so vsemu svetu, kakšno nepopisno veselje vlada po vsej Nemčiji. O vsebini doseženih sklepov so poročali že ob 8. uri, česar jaz nisem slišal, bil pa sem točno obveščen, še predno sem šel spat, kako se po vsej Nemčiji vesele doseženih uspehov. Nemčija postane enakopraven član Zveze narodov, imela bo celo svojega zastopnika v Svetu, postala je zopet velesila, ki bo sood-ločevala pri reševanju svetovnih vprašanj.
Toda Nemčija ne bo dobesedno navezana na čl. 16. pravil Zveze narodov. V Locarnu si je zagotovila olajšave, ki ji omogočujejo, da more ostati pri pogodbi z Rusijo, sklenjeno v Rapallu.
Pri tej priliki bi bilo pač umestno, da vsi moji čitatelji poznajo vsebino tega važnega člena 16., ki pravi:
Afko prične kak član Zveze kljub v členih
12.,	13. in 15. prevzetih obveznosti z vojno, tedaj se bo smatralo, kakor da je pričel z vojnimi čini proti vsem članom Zveze. Vsi ti člani so dolžni, da takoj pretržejo ž njim vse trgovske in finančne zveze, prepovejo svojim državljanom vsakoršno občevanje z državljani države, ki je pogodbo prelomila, ter odrežejo vsako trgovsko, finančno in osebno zvezo med državljani te in vsake druge države, če ta je ali ni član Zveze. — V takem slučaju je Svet dolžan, predložiti raznim soudeleženim vladam, s kolikimi močmi na suhem in na morju imajo od svoje strani prispevati k oboroženi sili, ki ji je določeno, da pridobi spoštovanje Zveznim dolžnostim.
Člani Zveze si vrhu tega zagotove vzajemno pomoč pri izvrševanju na podlagi tega člena potrebnih gospodarskih in finančnih ukrepov, da se s tem zvezane izgube in škode znižajo na najmanjšo mero. Podpirajo se vzajemno v odporu proti vsakemu posebnemu koraku, ki ga napravi kršitelj pogodbe proti kakemu članu. Oni ukrenejo vse potrebno, da se morejo .oborožene sile vsakega Zveznega člana, ki se udeleži skupnega pohoda v varstvo Zvezinih dolžnosti, kretati skozi njihovo ozemlje.« — Končno določa ta člen, da more Zveza vsakega neposlušnega člana izključiti...
Kakšne olajšave so Nemcem dovoljene, bomo videli, ko bo objavljeno besedilo vseh pogodb, sklenjenih v Locarnu. Za nas je bolj ^ažno to, da sta Jugoslavija in Avstrija prava člana Zveze, za katera velja gornji člen 16. v polnem obsegu.
Po teh konferencah v Locarnu ze nastal v Evropi čisto drug politiški položaj. Ni sicer misliti, da bo takoj debelo prijateljstvo med Nemčijo in Francijo, ali ustvarjeni so zanj vsi predpogoji. Vsekakor pa so na ne-dogledno dobo odpravljene vse nevarnosti,
da bi prišlo do sovražnosti med njima. — Kaj utegne vse priti, tega pa nihče ne more vedeti.
Jugoslavija je član Zveze, uživa njeno zaščito, ali ima tudi dolžnosti v smislu Zvezinih pravil. — Jasno je torej vsakemu razumniku, kakošen bo naš položaj, ako v doglednem času dozori vprašanje priključitve Avstrije k Nemčiji. Morda bodo velesile zavlačevale to rešitev po željah nemškega naroda, da, utegnejo ga za nekaj let še odložiti, ali s tem ne dosežejo čisto nič praktičnega in uspešnega za tisti -slučaj ki se ga boje, t. j. da bi nekega dne ves nemški narod ne nastopil složno kakor en mož proti temu ali onemu sovražniku ali celo proti več njim! — Zato je čisto verjetno, da to vprašanje dozori lepo na tihem in da ga bodo skušali tudi lepo in mirno rešiti. — Po Locarnu Nemci lahko brez skrbi čakajo, da pride pravi trenutek, ko Anschluss formalno izvršijo.
Naloga jugoslovenskih diplomatov je, da ne bodo potisnjeni v stran, ko se bo to vprašanje definitivno reševalo. Imajo na svoji strani celo formalno pravo, da bi mogii spraviti do ponovne diskusije in revizije nazorov, ki so dali povod za plebiscit na Koroškem. Takrat je šlo za — malo Avstrijo. /)ii ne za Veliko Nemčijo. Ponovni plebiscit i a izključujemo! — Vse ostalo, kako si mislim naše postopanje, sem že povedal. Nagibam ponovno nujno potrebo velike previdnosti, diplomatske uglajenosti, sloneče na čisti pravici, ako hočemo, da spravimo to vprašanje v razgovor pred edino kompetentnim forumom.
Še eno pojasnilo je potrebno!
(Nikdar mi ni padlo na um, da bi svetoval ali priporočal — držati roke križem in uda-jati se v voljo božjo in naših dosedanjih zaveznikov. — Ne! Hočem le: previdnosti in delo po pameti, kakoršno nam narekuje današnji 'splošni politiški položaj. Proč z utopijami in megalomanstvom, proč z domišljavostjo! — Svoje moči in veljave v srednji Evropi ne precenjujmo, dasi vedno pripravljeni, da vse svoje sile žrtvujemo za rešitev pravične stvari — !
Tudi je popolnoma v redu, da narod od časa do časa manifestuje svoje pravične zahteve in naglaša, da v takih vprašanjih ni razlike v mišljenju in hotenju. Naši dosedanji zavezniki naj le bodo cesto opominjani, da so še vpraašnja, ki za nas še niso pravično rešena in da — pridemo s svojimi zahtevami, ko bo čas za to. Ako bodo take manifestacije vselej o pravem času, enodušne, veličastne in dostojne, tedaj bodo našim diplomatom v oporo ne v škodo.
Težko pa je misliti in pričakovati, da se bodo vsa naša vprašanja reševala tako mirno in brez težkih žrtev. Ravno'zato pa je treba, da bomo imeli v onih težkih časih kolikor mogoče malo sovražnikov okoli setie, najraje pač zaveznikov vsled enakih interesov. — Pridejo časi,»ko bodx) začasno potisnjena v stran lepa pravila Zveze narodov — in napravljen bo nov red, nov vesoljen mir, pravičnejši od sedanjega. Na take čase se le pripravljajmo, kajti mi Slovenci imamo najmanj razloga, da bi si jih ne želeli!
A. G.
I
Nimamo še Narodnega sveta, toda moral bi nastati kot logična posledica zgoraj objavljene resolucije, ako so slovenske politične stranke odkritosrčno pristale na njo. Tak Narodni svet bi bil pomemben tudi z druge strani: Vsled stalnega sodelovanja med voditelji poedinih strank, bi se gotovo znatno zmanjšali medsebojni prepiri v naši domači politiki. Brez tega je nemogoča uspešna akcija za našo neodrešeno zemljo! Tega so se zavedali tudi zastopniki petih strank, ki so sestavljali gornjo resolucijo, sicer bi ne po-pozivali naroda k »slogi, miru in spravi«.
Zato je ta manifestacija v Mariboru bila tudi tako veličastna in je, kolikor smo mogli posneti iz časopisja, prekašala ljubljansko manifestacijo, ne samo po vzorno organiziranem sprevodu, ampak tudi po skupni izjavi vseh političnih strank. Ne smemo pa biti s tem zadovoljni, najmanj pa, da se tolažimo s »klavernimi manifestacijami v Celovcu , o katerih so neresnično poročali nekateri ljubljanski časopisi, marveč moramo stremeti za tem, da bo prihodnje leto, ako že preje ne pride do zaželjenih sprememb, tudi pri nas podeželsko kmečko ljudstvo v večjem številu sodelovalo pri proslavah. Dokler ne bo celokupni narod, ki je po ogromni večini kmečki, sodeloval pri osvobodilni akciji, toliko časa ni pričakovati zaželjenega uspeha.
Narodni svet se mora ustanoviti!
Po manifestacijah.
»Narodni Dnevnik« je prvi dvignil glas po ustanovitvi Narodnega sveta, kar je bilo simpatično sprejeto od strani vseh resničnih rodoljubov, ki hočejo dejansko sodelovati pri rešitvi problemov, tičočih se naše neodrešene domovine. Sedaj, ko so za nami manifestacij-ski dnevi za Koroško, ne bo odveč, ako postavimo vprašanje: Ali smo sc z manifestacijami za naš Korotan kaj približali ideji Narodnega sveta? kajti priznati je treba, da bi bil velik uspeh, ako bi se baš ob tej priliki slovenske politične stranke zedinile na tako institucijo. 1 Na to vprašanje moremo pozitivno odgovoriti vsaj mi ob severni meji. V javnosti so je nekako prešla resolucija, na katero so se zedinile slovenske politične stranke v Mariboru in katera je bila na velikem manifesta-
cijskem zboru pred magistratom navdušeno sprejeta od 12.000 glav broječe množice.
Iz te resolucije se jasno vidi dvoje važnih dejstev:	1.	Slovenske	politične stranke so
glede Koroške edine in 2. hočejo složno skupaj delovati, da dosežejo končni cilj, to je osvoboditev Koroške. Ker je nedvomno, da bodo zavzele imenovane stranke isto stališče tudi o priliki predstoječe rapallske obletnice, je gotovo, da je ustvanovitev Narodnega sveta knio še formalnega značaja. Ako je možno sodelovati od hoc od slučaja do slučaja, bo možno tudi stalno sodelovanje. In ako je bilo mogoče, da so se znašle na skupnem terenu slovenske politične stranke v Mariboru, se bodo menda lahko znašle tudi v Ljubljani, ki velja še vedno kot slovensko kulturno središče.
Politične vesti.
= Kongres narodnih manjšin v Ženevi. Kakor smo že poročali, je bil dne 15. t.' m. otvorjen v Ženevi kongres narodnih manjšin. Za predsednika kongresa je bil izvoljen voditelj tržaških Slovencev in že to dejstvo mora nam biti dokaz, da moramo kongres^ v Ženevi presojati drugače, ko pa kak vročekrvnež v Beogradu, ki se z vprašanjem narodnih manjšin sploh nikoli bavil ni. Sicer je pa kongres tudi sam takoj dokazal, da je njegov cilj samo obramba narodnih pravic manjšine in da je absolutno nasproten vsaki nacionalistični ali politični izrabi manjšinskega vprašanja. Tako je kongres odločno odklonil udeležbo bolgarskih Macedoncev na kongresu in ko so se hoteli ti Cankovi agenti vtihotapiti na kongres kot rumunska manjšina iz Macedonije, se jim je tudi to ponesrečilo. Značilno za naše razmere ,pa je, da se ni udeležil kongresa niti en zastopnik srbske manjšine v Grčiji. Menda bodo v Beogradu tako kasno spoznali važnost mednarodne manjšinske zveze, kakor so kasno spoznali pomenljivost Zveze narodov. — Na kongresu je zastopanih 24 skupin narodnih manjšin, ki predstavljajo 35 milijonov prebivalstva. Torej sila, ki je vredna upoštevanja. Namen kongresa je, stvariti predpogoje, da bodo vse narodne manjšine nastopale kot ena celota in da bodo interese naših primorskih Slovencev zagovarjali vojvodinski Nemci z isto vnemo, ko primorski Slovenci sami. Seveda bi tudi primorski Slovenci nastopili enako iskreno v obrambo pravic vojvodinskih
Nemcev. Druga važna programatiena in politična zahteva manjšinskega kongresa je, da manjšine popolnoma prenehajo z vsakim iredentizmom. V svrho zasiguranja miru je
lo	le pozdravljati, treba pa je, da se nacio-nlaisti tudi zavedajo dolžnosti, ki izhajajo iz tega za nje. — Kongres narodnih manjšin v Ženevi pomeni vsekakor napredek za evropsko demokracijo in veliko pridobitev za stvar miru. Zato ga pozdravljamo in zato pričakujemo, da ga bo naša javnost pravilno ocenila.
—	Ne prehitro. Mladinski popoldnevnik poroča, da je obnovitev narodnega bloka že gotova stvar. Vidi se, da delajo gospodje zopet politiko le na podlagi želj. Dejansko pa je stvar ta, da je sporazum tudi po Paši-čevili besedah prvovrstna narodna in državna zahteva, d očim je obnovitev »nacionalnega • bloka, oziroma točneje rečeno: sprejem SDS j k pasivnemu sodelovanju, le drugovrstno vprašanje. Zato more o obnovitvi* nacio-I nalne"a bloka govoriti samo St. Radič, do-' čim st mladinski popoldnevnik sme to le želeti Menda razumejo gospodje razliko.
= Gospodarsko slavonsko društvo pride v konkurz Prizadevanja ministra dr. Krajača, da se obvaruje kmete, ki so pri izgubi društva čisto nedolžni, niso uspela, temveč je
zmagalo stališče finančnega ministra dr. Sto-jadinoviča, ki v zadnjem času zelo skrbi, da izgubi vse simpatije v Sloveniji in na Hrvat-skem.
= Predsednik Coolidge je izjavil, da pomeni konferenca v Locarnu najvažnejši dogodek, kar ga je Evropa doživela po sprejemu I)a\vesovega načrta. Coolidge smatra, da je renski pakt nov korak k svetovnemu miru in da pomeni za -vse narode znatno olajšanje, ker bo zmanjšal stroške za oboroževanje. Coolidge upa, da bo renski pakt bistveno uplival na drugo razorožitveno konferen?o in pripomogel, da bo ta pozitivnejša od .prve.
r= Češkoslovaške volitve se vrše 15. novembra. Prvi skrutinij bo 17, drugi in tretji 23. novembra. Vse stranke so že pričele z obsežnimi volilnimi pripravami. Kot prvi so izdali oklic na volilce nacionalni demokrati dr. Kramara.
— Blamirani Mussolini. Dolgo je odlašal g. Mussolini, če naj pride v Locarno ali ne. Končno se je vendarle odločil in si poiskal doibro zasluženo — blamažo. Drugače namreč ni mogoče zaznamovati njegovega prihoda v Locarno. Dočim so bili vsi ostali ministri vedno brez spremstva, je bil Mussolini stalno obdan od detektivov in 20 mož broječe straže fašistov. Tako je ves svet videl, da se glavar fašistov mora bati napadov in da ne sme brez spremstva po mestu. Ni pa bila prihranjena Mussoliniju še težja blamaža. Stresemann in Luther nista hotela o njegovem prihodu oficielno biti obveščena in sta odklonila narediti pri njem tudi le uljudnost-ni obisk. Tako je moral fašistovski diktator sam kot prvi iti v hotel Esplanade, kjer je bila nemška delegacija. Belgijski minister je bil uljudno povabljen k Mussoliniju na obisk, toda povabilo je bilo ravno tako uljudno odklonjeno. Ko so bili povabljeni novinarji k Mussoliniju, se vsi socialistični novinarji, potem zastopniki največje francosike (Havas) in angleške (Reuter) agenture, dalje večina francoskih in ameriških novinarjev se vabilu ni odzvala. Ostali so Prls]| 12 ra7 dovednosti in med njimi v največji meri Nemci. In ne zadosti, so vsi zastopniki velikih listov odpravili poročilo o Mussolinijevem govoru s sledečimi besedami: »Italijanski ministrski predsednik ni pri sprejemu novinarjev povedal ničesar drugega, česar ni italijanšfki delegat Scialoia povedal že pred štirimi dnevi.« — Še en incident naj priča o blamaži Mussolinija. Mussolini je prišel v foyer Grandhotel in ošabno nagovoril dopisnika socialističnega »Daily Heralda«, ki ga
• Dozna še z Lausannske konference, kaj da dela komunizem. Novinar pa je naredil, ,ko da Mussolinija ne pozna in odgovoirl, da se za komunizem ne zanima. Nato je dejal Mussolini: »Potem sem se pa morebiti zmotil.< Holandski novinar je nato hitro pristavil: »Pa že dostikrat!« — V zadregi je dejal Mussolini: »Mogoče,« in osramočen odšel. Lekcija kulturne Evrope proti voditelju nasilnega fa-švzma je bila torej izdatna.
— Nova državljanska vojna na Kitajskem.
Boji med generalom Cangsolinom in krščanskim generalom Fenghju-Hsijangom so se obnovili. Po svojem porazu se je pridružil Fengu tudi general Vuipejfu. Enako se je pridružil Fengu tudi general Sun, ki je te dni zavzel brez boja mesto Sangaj. Fenga podpirajo sovjeti in to daje Fengu pomoč. Vse kaže na to, da je z državljansko vojno zaenkrat konec gibanja proti Evropejcem.
Prosveta.
France Marolt:
JUBILEJNI KONCERT »LJUBLJANSKEGA ZVONA« IN NEKAJ MISLI O NJEM.
Jubilej, petnajstletnica, dvajsetletnica, petindvajsetletnica, in kaj vem še vse! Same /operne besede, ob katerih se nehote spomniš veterana, ki ne more ali noče več delati, ki se mu hoče le še počitka, slave in »medalje«. Zakaj ne bi dejali rajši petnajstletna, dvajsetletna, petindvajsetletna delovna bilanca, pregled doseženega in načrt bodočega dela za slovensko glasbo?
Govoriti na tem mestu podrobno in točno
o	Adamičevem ali Prelovčevem delu za našo glasbo bi bilo neumestno in krivično. Taka
Inž. M. Klodičr
Železniška zveza Slovenije s Sušakom.
(Proge:	Kočevje—Staritrg—Lukovctol—(Vrbovško)— Srpskc
Moravice, Črnomelj—Vinica—Lukovdol in Sevnica—St. Janž.)
Pri k in 14 in 16 od Kočevja i mani o p o ilolme sklade, ki segajo v obli ki j e z i k o v čez cesto iz jarkov navzgor; v njih sc u a -h a ja voda in plazovi t tik a j niso izključeni, čeravno je potek proge v tem terenu le čisto kratek.
Verjetno je, da naletimo v predoru pred km 26 na gradbene t e ž k o č c.
Del Brod na Kupi —Brod Moravice moramo v splošnem imenovati zelo težko i u drago železnico.
Gradbene težkoče bodo velike, ra v nota-ko gradbeni stroški in izdatki za vidrieva-
ii	j c. Pristaši te proge pa danes opisujejo teren okrog te trase kakor pripraven in siguren! In — inž. Musil tudi! Iz tega se vidi, kako neresni so pristaši Musilove proge glede interesov cele Slovenije — enkrat tako, drugikrat iisto nasprotno, samo da se njihovim interesom ndovolji. Slabo »mnenje dr. Musila pa popolnoma potrjuje univerzitetni profesor in direktor državnega geološkega zavoda v Budimpešti Loczy - Lajoš v svojem strokovnem mnenju glede vsedanja obstoječe reške proge blizu Brod Moravic in 3. '1 oziroma 10 km zapadno od te postaje. Ta del železnice leži neposredno nad projektirano progo in zahteva neprestane drage poprave:
»Del železnice med Žrnovcem in SuSico (3—15 km zapadno Brod Moravic) leži na svetu, ki ni trden. Iz globoko ležeče doline Kolpe (210 220 m) dviga se dolina potokov Cedani (0—7 km zapadno od Brod Moravic) in Kupice z mnogimi jarki do višino med Skradom in Kupjakom (800
do 900 m). Proga preseka v dolžini 15 km gornje strino dele teh jarkov.
Obhodivši plazove v km 96 in tričetrtine (3 km zapadno Bred Moravic in 103 dve tretjini (10 km zapadno od Brod Moravie) videl sem, da so rebra jarkov daleč navzdol že dolgo pred gradnjo že le z n i c e bil e v gibanju. Pri Skradu se je pogreznil nekdaj kos teren« večjega obsega. Tla so v n e s i g u r n c m r a v u o t o z j u, ker so pobočja jarkov nekoliko sto metrov visoka, obstoja notranjost tal iz mehkih peščenjakov in g _ , 'Skrilje veev polnih vode, ki so pretkani z llovina • it ’ Na taki podlagi leže težke gromade vapnenca in dolomita, iz katerih prihaja dosti vode v podlago, katera je .e .	.■>
več nagnjena kakor to naravna poševnost dovoljuje, to in>-jein mnenju treba strmine pod progo zmanjšati z zidovjem in poplaviti jarke. Ako bi to ne pomagalo, bilo bi premišljevati, ali n ek a ž e preložiti tukaj želez ni c o.«
Projektirana proga tekla bi pod obstoječo progo v takem terenu!	.	,	,	■	.	.	*
Glede mogočnosti izkoriščanja gozdov ob tej progi izraza se strokovnjak v gozdarstvu inž. Anton Sivic v fiumarskem listu. št. 3., 1922, tako-le:	.	.
a) »Ta proga bi neposredno zadela kakih 31M) ha gozda in 5150 ha z lesom precej zarašenih pašnikov; produkcija znaša kakih 14500 plm. od katerih bi -e spravilo na trg kakih 6000 plin mehkih in 4700 plm trdili lesnih izdelkov ter enkratno rezervo 1200 plm trdega lesa.
b) Nadulje gravitira 17955 ha bolj oddaljenih gozdov in pašnikov z letno t;a. 29500 plin mehkega in ca. 9o00 plm trdega lesa na to progo. Poleg tega pa tudi sc enkratna ogromna rezerva 168.000 plm lesa, pri katerem je izpadek zaradi obdelave že odtegnjen. Ta rezerva je tudi zaradi dobre kvalitete velikega pomena.	,	^
c) Na hrvatskem ozemlju (tedaj južno Kolpe) pa tezi kakih 3000 plm mehkih in 50-60.000 plm izdelkov iz trdega lesa letno proti tej progi, dokler ni kake krajše zveze n. pr. z Delnicami.«	0-
Stroške te železnice ceni projektant dr. Musu na milijonov predvojnih kron; ako želimo le skromno o)
vanje letno 3%. zahteva to čisti dohodek 10,500.000 Din, k čemur pride pa še potreba kritja ogromnih obratnih
Ako razdelimo enkratne lesne rezerve zaradi enakomernega letnega dohodka na daljšo dobo, recimo 30 let, izdajo te množine okroglo 35 vagonov dnevno za izvoz. Ker leži težišče prometa v sredini, pride za transport na Sušak daljava 105 km v poštev, kar izda po tarifu za les le okroglo brutto 8 milijonov dinarjev. Ali ravno lesna trgovina se vedno navaja kakor glavni razlog za gradnjo te železnice. Vidi se pa, da transport lesa ne more utemeljevati te gradbe. Nekaj drugega bi bilo, ako bi lastnik železnice smel isko-riščevati tudi šume, potem bi lesna industrija kol tali a obrestovala železnico. Ali o tem tukaj ne more biti govora.
Proga je tudi vsaj v smeri proti morju prestrma (od stoječa reška proga ima v tej smeri le 1<> Im, obratno 25"/oo), ima zaradi tega manjšo kapaciteto, privlačno obmo r ni veliko, posebno ne od severa, zaradi tega tudi tran*' ur bi bil odločilen. Brzi vlaki Ljubljana-Sušnk bi 'J/;,,' a-15 minut. (Ta vozni čas se da prav lahko sestav in ir ^ bivši obstoječe vozne rede Ljubljana—Kočevje ■	j,	ob-
ravice—Sušak, na novem delu pa tudi na po podobnimi to se lo vzame pr°6c 1 1
stoječih voznih redov, ako se razmerami).	.	i.ntiriio gozdno železnico
Ako bi se zgradilo iz Delnic oz tjrnp razdalje, stalo do Prezida, dolgo kakih 40 km. • rii,]jgno 4Q.000.000 Din. bi to po današnjem klij-*'1 gnjin, prometno zapuščenim S tako železnico bi * magano kakor z normalno progo krajem mnogo i^atniJ s tem bi popolnoma odpadla gra-Kočevje—Brod Mo ^ inž. Sivita navedenih množin lesa vita. .ja pod toe^ ^ober de, pod b) ,s(() w sc da,() rtoscči
j1 P™S,„io novih cest, in sicer iz Delnic do kote 723 ceste Delnico—Prezid, iz f'altra do kote 543 iste Kuželja na Delnico, iz Prezida čez Podpresko in mimo Grčaric na kočevsko železnico ter od Cabra južno okrog kote 1291 na Grčarice, kar bi stalo komaj polovico vsote za ozkotirno železnico.
(Dalje sledi.)
Štev 217.
ocena v strogo glasbeno revijo, kakor so bili »Novi akordi«; oceniti delo in njegov pomen dveh za našo glasbo prepomembnih delavcev v ozkem podlistku ali, če hočete, v dolgoveznih, nepomembnih tiradah, kakršne so prinesli ali celo pozabili prinesti naši politični dnevniki, ki so jim kolone obsegajoči članki o političnem mrtvilu ali pa o suhoparnih misijonih in modnih vprašanjih več nego stvarni in točni doneski o naši glasbeni kulturi, je znak naše malenkosti in splošno znane nehvaležnosti. Hvala Bogu! si mislijo poročevalci, kočljiva vprašanja, ki zahtevajo dosti truda neso pa malo dobička, so pač za nami in mima Bosna. — Habeant sibi!
»Ljubljanski Zvon« je s svojim jubilejnim koncertom predložil javnosti svojo dvajsetletno bilanco, da pokaže z izvajanjem resnega koncertnega sporeda, kakšno je njegovo umetniško obzorje in kolika reproduktivna potenca, ki jo je društvo doseglo tekom te dobe.
Zato je predvsem zanimala vsebina tega koncertnega sporeda, umetnostna vrednost izvajanih skladb in pa, s kolikšno dovršenostjo bo »Zvon« absolviral stavljeno si nalogo.
Na sporedu so bila dela slovenskih skladateljev, Adamiča, Premrla in Komela, ki jih razen dveh skladb (»Jezus je majhen« in >Mara v jezeru«) niso še izvajali pri nas.
Prvo mesto je Prelovec odkazal Adamiču s štirimi moškimi zbori, uglasbenimi na narodno besedilo iz Štrekljeve zbirke. Teksti sami so biseri naše narodne zakladnice, vsak zase bi bil lahko vodilni motiv za večje glasbeno delo. »Modra devojka« je klasičen primer narodne humoreske, medjimurski »Lu-cipeter ban« pa bi bil vreden instrumentalnega scherza. Adamič je skušal rešiti te štiri probleme na priprost a originalen način: Pesmi naj v preprosti obliki ohranijo značilni narodni ton, pa naj bodo vseeno samostojne umetnine.
Adamič ljubi krepke ritme, žive barve in zdravo melodiko, ki ji je tuja sleherna solzavost. Njegov slog je značilen, spoznaš ga v par potezah. V harmoničnem in kontrapunk-tičnem oziru je v teh pesmih dokaj novega, kar kaže, da skladatelj venomer išče novih smeri in modernejšega izraza. To neprestano iskanje originalnejšega izražanja, morda tudi skladateljeva nadplodovitost in naglica ustvarjanja pa seveda nista brez slabih posledic. Ravno našim štirim zborom se močno pozna, da so več ali manj poizkusi, da so bolj otroci interesantne tehnike nego poetične Terpsihore. Kdor pozna abstraktnost belokranjske ornamentike ali melodične linije, bo hotel opravičiti Adamičev nacm izrazanja mogoče v istemu smislu — saj so stin P1,'!®' izvajani proizvodi uglasbeni na belokranjs e narodne tekste. Toda ali ni vnanji, pa bodisi še tako abstrakten izraz končno le vendar diktat notranjega, duhovnega pogona teh linij, ali če hočete melodičnih postopov.
Ta disharmonija med poetičnim smislom i iia in melodično Unijo Adamičevih umetnin, ki jo Cesto diktirajo težnje po zanimivosti, predvsem pa moreča jubilejna atmosfera, ki je vladala v dvorani, sta povzročili v moškem zboru »Zvona« občutno indis-pozicijo.
Moški zbor je primerno sestavljen, le v prvem tenorju nedostaja še par izdatnih glasov, zato pa so basi polni in jaki. Iver je Prelovec izčistil in pomladil zbor, je glasovna ubranost posameznih skupin kot celote mnogo boljša nego prejšnja leta. Potreba je le Se več glasbene naobrazbe in poglobi jenja, disciplina pa je vzorna.
V	drugi pesmi je zapela »Maro v jezeru gUč. Kamšakova, ki se je prav lepo uveljavila. Njen izvrstni glasovni materijal je zaklad, ki ga bo pa treba šele izkopati, ioni od visokega, a dalje so že povsem naturalni in ji povzročajo dosti skrbi. Treba ji je se mnogo vestnega truda, predvsem pa glasbene naobrazbe, če bo hotela z vspehom uporabljati svoj naravni dar.
Zbori so^ biti skrbno in vestno pripravljeni, dinamični izraz je bil skoro boljši nego vodstvo melodične linije. Prelovec je sugestiven dirigent, v svojili gibih sicer skrajno ekonomičen, a vseskozi temperamenten. Kot suveren gospodar nad svojim zborom je pa tudi vedno pozoren in ne izgubi glave celo v najkočljivejših momentih. ■	v
Naslednja točka sporeda je obsegala štiri ženske zbore s spremljevanjem klavirja. Težko si je misliti bolj prisrčno pobožno, otroško naivno besedilo, kot so ti štiri pesmi Karla široka. A kdo naj nam odpre božji raj in pove, kako angelci pojo, kdo nauči romarje svetih pesmi, nas pa dvigne v družbi rajske ptice pred Krisusov obraz? To zna edinole naš Premrl, in nesamo da zna, on zapoje otroško udano, romarsko pobožno, iskreno in zaupno. Njegovi krilatci, romarji in tudi starček se kretajo sicer kon-trapunktično — seveda preprosto in spodob-no "T veuc*ar se faktura, kakor je zanimiva, dosledno opira na izraz besedila in je jasen odmev notranjega skladateljevega razpoloženja. Premrlu lastni elegični ton, žensko nežna mehkoba ter intimna religioznost zahtevajo od izvajalca, da pozabi za trenotek vso materijalnost, ki ga obdaja in se docela uda tej otroško preprosti glasbi. Radoveden sem, kako bi učinkovale Premrlove pesmi, če bi jih zapelo trideset otroških grl z ono iskrenostjo, ki more biti lastna le otroškemu srcu.
»Zvonov« ženski zbor je glasovno izredno izenačen in razpolaga z izvrstnimi soprani in alti. V glasbenem izrazu pa zaostaja za moškim zborom in se še ne zna tako poglobili kakor to zahtevajo n. pr. ravno Premrlove pesmi. Tehnična plat Premrlove muzike je bila preveč poudarjena, izraz premalo subtilen, preveč naučen, a premalo otroško iskren.
Nemala zasluga »Zvonova« je, da je Premrlove skladbe ne samo izdal in založil, temveč tudi izvajal in tako zavrgel stereotipni predsodek, češ da religiozna lirika ne spada v prosvetni program.
(Konec prihodnjič.)
NARODNI DNEVNIK, 20. oktobra 1925.
Dnevne vest
IN VENDAR SO ZMAGALI.
Ko se je izvršila preorientacija HSS, so kričali samostojni demokrati, da je to njihova zmaga, da je to triumf njihove politike.
In da je temu res tako, so morali kljub vsemu odporu — iz vlade.
Pozneje so govorili, da se vlada, v kateri so radičevci ne more držati in da ni več daleč čas, ko pridejo zopet v vlado. Čisto gotovo pa se to zgodi, ko se vrne Pašič, ki da je proti sporazumu in pod vsakim pogojem za politiko nacionalnega bloka. .
In Nikola Pašič se je vrnil in govoril v radikalnem klubu ter dejal, da pomeni sporazum državno in narodno politiko, koalicija s samostojnimi demokrati pa je le postranskega pomena. Zato pa tudi radikalna stranka ne more prelomiti zaradi Pribičeviča s politiko sporazuma. In dalje je dejal Pašič, da je vodil Pribičevič napačno politiko, ko je napadal sporazum in obe koalirani stranki. Samostojno demokratska stranka se mora najprej poboljšati, priznati svojo zmoto in potem bi se moglo govoriti, kako rešiti spo-redno vprašanje.
Približanje SDS vladi je torej mogoče le s privoljenjem Radiča. In da bo čisto dokazana zmaga SDS, pravi »Vreme«, da morata Pucelj in Prepeluh dovoliti, da se slovenska SDS približa vladi.
Pa naj kdo reče, če ni naša SDS vodila naravnost sijajne politike, ko je napadala Radiča, Puclja, Prepeluha in druge naprednjake!
V	resnici ni mogoče bolj konstatirati zmage SDS, kakor da je njeno približanje vladi
— o vstopu v vlado namreč še ni niti govoj*a
— odvisno od Pucljeve milosti.
Gospodje, še več sličnih zmag!
— Koedukadja na meščanskih šolah. Ministrstvo prosvete je odredilo, da se v mestih in po deželi, kjer obstojajo obenem ženske strokovne in meščanske šole, te šole v kratkem združijo. Ta odredba se utemeljuje s teni, da ločitev doslej ni privedla do ugodnih
rezultatov.
— Otvoritev letalske razstave v Beogradu.
V	nedeljo 'dopoldne je bila v Beogradu otvor-jena razstava aerokluba. Razstavljeni so vsa-ikovrstni tipi, tu- in inozemskega izvora, en hidroplan in ves material, ki se tiče 'aero-nautike. Razstava nudi lepo sliko napredka naše hitro se razvijajoče letalske industrije in našega letalstva. Odprta ostane do vštetega 21. t. m.
— Savez lirvatskih pevskih društev proslavi v kratkem 1000-letnico hrvatskega kraljestva in 50-letnico svojega obstoja. Dasi se je imel boriti od ustanovitve do svetovne vojne is težkočami radi političnih razmer, je vsikdar gojil hrvatsko pesem ter probujal s tem narodno zavest. Končndi uspeh svojega 50-letnega delovanja bo pokazal ob priliki proslave, ko nastopi 40 pevskih zborov iz vse Hrvatske.
— Francoski dan v Mostaru. Dne 1. novembra se vrši v Mostaru francoski dan. Zbirali se bodo prispevki za spomenik, ki ga postavi naša država v Parizu v znak hvaležnosti Franciji.
— Zadušuico za padlimi in umrlimi vojaki bo imelo Udruženje vojnih invalidov v sredo dne 21. oktobra t. 1. ob 10. uri dopoldne v stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani. Vabljeni so vsi zastopniki civilnih, cerkvenih in vojaških oblasti, da se zadušnice po možnosti udeleže. Za invalide, vdove in sirote pa je dolžnost, da s svojo navzočnostjo polnoštevilno počaste spomin svojih tovarišev. — Izvršilni odbor.
i	— Gledališke predstave s samo moškimi \ Iogaiui. Knezoškofijsiki ordinarijat v Linču je sporočil kleru« katoliška načela iz sejnega zapisnika diecezanske zveze katoliških mladinskih in fantovskih društev«. V zapisniku se nahaja pasus: Glede gledališkega vprašanja se je opozarjalo pri diskusiji na sledeče: Nravnostna čistost je dobrina, za katera vrednost je med ljudstvom vedno manj razumevanja. Povsodi- se rušijo ovire, povsodi sede-. lajo koncesije (kopeli, potovanje, telovadba). Zveza bi storila mladini slabo uslugo, če bi žrtvovala nravnostno vzgojo bolj ali manj . nekrščanskemu duhu časa. Zato je bil sprejet naslednji predlog, ki sicer ne vsebuje ni-! česar novega, temveč poudarja samo staro j stvar znova: Vodstvo zveze se drži sklepa
■ državne zveze, glasom katerega se sinejo predstavljati v katoliških mladinskih in fantovskih društvih samo gledališke igre z moškimi vlogami. Igra s samomoškinii vlogami naj se smatra za dosegljiv ideal. Za tem idealom naj streme društva v interesu vzgojnih principov in tovariškega delovanja.«
— V ministrstvu za narodno zdravje je podpisan ukaz, s katerim so postavljeni za zdravnike vsi kandidati, ki so po odločbi narodne skupščine oproščeni obveze odslu-ženja staža.
— Pobijanje malarije v naši državi je prišel proučavat sanitetni inšpektor s Korzike
■ dr. Ferandi. Dr. Ferandi se mudi sedaj v . Beogradu, odkoder odpotuje v Južno Srbijo
in v Dalmacijo.
'	— Most na Sušaku. Na podlagi sporaz-
uma med našim prometnim ministrstvom in italijansko železniško upravo se prične že
prihodnji mesec z gradnjo mostu med Su-šakom in Reko. Mešana komisija je že določila mesto, kjer se- zgradi most.
— Novo imenovani honorarni nastavnik juridične fakultete v Ljubljani g. dr. Fran Vodopivec, veliki župan v pokoju bo predaval v tekočem zimskem semestru občinsko pravo v naši kraljevini s posebnim ozirom na Slovenijo. Nastopno predavanje: »Načela sedanjih občinskih zakonov v naši kraljevini bo imel danes dne 20. t. m. ob 18. uri v zbornici.
G. ministerpravde je imenoval za sodnike v področju višjega deželnega sodišča ljubljanskega gg. avskultante: dr. Jakoba Sveta, Miloša Levičnika, Zvonka Doklerja, Miloša Senica, dr. Vlado Rupnika, dr. Stanko Štru-kelja in Franceta Zavašnika.
— Iz državne službe. Za profesorja in ravnatelja nižje poljedelske šole v Št. Jurju je imenovan Valentin Petkovšek, profesor nižje poljedelske šole v Mariboru. — Premeščena sta s Sušaka k carinarnici na Rakeku carinika Pavle Slovič in Mirko šišal.
— V poštni službi so premeščeni: Drago Miloševic-Lindič iz Ptuja v št. Lovrenc pri Mariboru, Ivan Novak iz Kranjske gore v Radovljico, Frančiška Kastelic iz Medvod v št. Vid nad Ljubljano in Ana Zorec iz Ribnice na Pohorju v Mežico.
— Zahvala prijateljem in čestilcem pokojnega Jana L e g a. Ko sem bil ob 19-letni-ci smrti velikega očeta češko-slovenskega pobratimstva — Jana Lega napisal prošnjo do vseh njegovih čestilcev in prijateljev, naj priskočijo	na	pomoč, da bi	mogla	njegova
vdova, 81	let	stara Antonija	Legova, mirne-
je preživeti svoje dni v tako visoki starosti, nisem pričakoval tako lepega odziva. Gospa je prejela	okroglo 4000 Kč,	jaz pa	še zagotovilo, da	ne	bo zapuščena	tudi v	bodočih
potrebah. Izpolnjevaje nalog gospe Legove čutim tudi sam prijetno dolžnost, da naj-iskreneje zahvaljujem vse rodoljubne čestil-ce velikega pokojnika, ki so se v tako izdatni meri spomnili njegove vrle sotrudnice in blage soproge, ki je do solz ginjena za izdatno pomoč in ne more najti dovolj besed, da bi se sama primerno zahvalila. Posebno toplo zahvalo gospe Legove in mojo pa Češkoslovaški - jugoslovanski Ligi in njenim ljubljanskim dobrotnikom, ki so pripomogli, da je moj apel dosegel popoln uspeh. Pre-srčna hvala! — Na Dunaju, 17. oktobra 1925. — A. G.
— Oblak se je utrgal v soboto na več krajih v Gornji Italiji. Vsled tega reka Ponta tako narasla, da je odnesla železniški most med postajama Bodalato in Santa Caterina.
V	tem trenutku se je pripeljal neki osebni vlak in stroj ter prvi voz sta padla v vodo. 15 oseb je poginilo, 10 jih je težko poškodovanih.
— Velika železniška nesreča v Indiji. Kakor poročajo listi iz Kalkute, sta trčila pri Halisi dva vlaka. Pri tem je bilo 20 oseb ubitih, 50 pa težje ali lažje poškodovanih.
— Železniška katastrofa v gornji Italiji.
O	železniški katastrofi v gornji Italiji, o kateri smo poročali pred par dnevi, so znane sedaj podrobnosti. Na postaji Bressana j«, stal neki osebni vlak, ker je imel premalo pare, mesto tri deset minut, nakar je pridrvel drug osebni vlak, čigar strojevodja ni opazil, da stoji signal na »stoj«, s polno paro na postajo ter se zaletel vanj z vso silo. Strojevodja in kurjač sta namreč izgubil prisotnost duha ter ‘skočila z vlaka ne da bi bila zavrla. Karambolaža je bila .strašna. Stroj drugega vlaika se je zaril globoko v zadnji voz prvega vlaka. Najmanj so trpeli srednji vozovi, dasi je bilo ravno v teh vozovih največ ranjencev, dočim sta zavozila prva dva vagona tako-rekoč drug v drugega. Izpod ruševin teh dveh voz so izvlekli 12 mrtvih. Ranjenih je po zadnjih poročilih nad 50 oseb, med njimi je mnogo težko poškodovanih. Ugotovljeno je, da je bil signal .pravilno postavljen. Strojevodja in kurjač ki sta nesrečo zakrivila, sla pobegnila.
— Požar v Višnji gori. V noči Od nedelje na pondeljek je izbruhnil v Višnji gori v hii« Ignacija Nadraha, pošt. uslužbenca v Ljubljani, iz neznanega vzroka požar. Ker stoji hisa sredi mesteca ter je pihal precej močan veter, je bila nevarnost, da se razširi požar na vse mesto. Kljub temu se je posrečilo domačim ognjegascem, da so požar lokalizirali m udušili. Nadrah ima precej škode. Pogorelo mu je poleg drugega skoro vse pohištvo.
.7\. Strašna smrt v vodnjaku. Mijo Perkovič, limet v Podbablju pri Imotskih je kopal te dni poleg svoje hiše vodnjak. Pri tem je naletel na kamenito žilo. Ker je ni mogel drugače odstraniti, jo je navrtal in zabil vanjo močno dinamitno patrono, nakar se je hotel hitro odstraniti. Med tem pa se mu je zlomila lestev in padel je v jamo, kjer je ( jel v smrtnem strahu klicati na pomoč. Ko j so prihiteli, ljudje, je bilo že prepozno: mina , je eksplodirala ter raztrgala Perkoviča na kose in ranila par drugih ljudi, ki so prišli priblizu.
—	Dva policijska uslužbenca obsojena na večletno ječo. Policijski komisar Ivan Polja-kovič in stražnik Babijan Vukminaov iz Subotice stav pretepla meseca maja 1923 neko Katarino Kovač«, pri kateri se je skrival ne-
Znani nemški igralci;	Znani	nemški	igralci!
Temperamentna L.va de Putti. — Znani Ilagen von Tronje iz Nibelungov: Hans A. von Schletovv — in priljubljeni Erich Kaiser-Tita, vsi trije v glavnih vlogah prekrasne igre
ponosa, jeze in ljubosumnosti:
MAtVA
Film je deloma posnel v bosanskih planinah ter je popolnoma nov in do sedaj predvajan samo v Zagrebu. Predstave kot običajno ob: 4., pol 6., pol 8., 9. Prvovrstni umetniški
orkester svira pri vseh predstavah.
Elitni KINO MATICA (tel. 124)
Stran 8.
— Umor ženske v Celovcu. V soboto ponoči so čuli ljudje na celovškem »Kreuzber-gu« obupne klice na pomoč. Ko so prihiteli na lice mesta, so našli neko žensko v mlaki krvi v zadnjih izdihljajih, nedaleč od nje pa je bežal mlad moški čim najhitreje so ga nesle noge. Naslednjega dne je ugotovila oblast, da je umorjenka identična s 26 letno Ano Leitner. Njena sestra je izpovedala, da je odšla Ana prejšnji večer s svojim nekdanjim ljubimcem, vojakom Pirkerjem z doma ter dejala: »Vrnem se takoj. Če me ne bo, vedi da me je umoril.« Pirker je imel z Leit-nerjevo svoječasno razmerje, ki ni ostalo brez posledic. Pozneje se je razmerje razdrlo, v zadnjem času pa je začel Pirker Leit-nerjevo. zopet zasledovati. Gre za umor iz pohote. Pirker je pobegnil ter se domneva, da je izvršil samomor.
— Ljubosumen starec. Te dni se je odigrala v Budimpešti krvava drama. 60 letnega peka Johanna Flachsmayerja je zapustila pred kratkim njegova 23 letna žena ter se preselila k svojemu ljubimcu, tovarniškemu delavcu Evgenu Kohnu. To je zaljubljenega starca hudo bolelo, vendar je pa še vedno upal, da bo ženo prej ali slej pregovoril, da se bo vrnila k njemu. Te dni je vložila žena tožbo na ločitev zakona. Flachsmayer se je podal k njej v Kohnovo stanovanje ter jo skušal pregovoriti. Ker pa je ostala žena neizprosna, je starec pobesnel. Potegnil je nož ter jo zabodel. Na njene klice je prihitela soseda Pozsonyjeva. Tudi ta je oklal Flachsmayer z nožem. Nato se je spravil na Kohnova mala otroka, ki ju je strašno razr mesaril. Končno je zabodel še samega sebe v vrat in prša. Razven Pozsonyjeve bodo vsi poškodbam podlegli.
— Milijonska tatvina Naše policijske oblasti so dobile te dni iz Budimpešte obvestilo, da je bila izvršena v tamošnjem hotelu Bri-stol ogromna tatvina briljantov, dijamantov in drugih dragocenosti v skupni vrednosti
1.000,700.000 madž. kron (okrog 1 milj. in pol dinarjev). Oškodovanec je baron Andrej Pod-maniczky. Na izsleditev neznanega tatu je razpisana nagrada 5 tisoč švicarskih frankov.
— Aretacija mednarodne pustolovke. Na podlagi številnih ovadb radi velikih goljufij, je bila te dni v Giinsu aretirana mednarodna pustolovka Irma Tihauny. O pustolovki, r katero so se bavile policije raznih držav po-preje več let, sedaj že dolgo ni 'bilo ničesar več slišati. Irma Tihauny je iz ugledne madžarske uradniške rodbine. Popreje se je pisala Irma Freyler. Že kot mlada deklica je odšla od doma ter se klatila od tedaj skoro po vseh večjih mestih kontinenta, igrala elegantno svetovno damo, vlekla za nos lahkoverne kavalirje in izivršila nebroj goljufij večjega stila. Nastopala je kot grofica, veleposestnica itd. Kljub temu, da je prišla opeto-vano z zakonom v konflikt, se je znala vedno zopet utihotapiti v distingvirano družbo. Po zadnji večletni ječi se je naselila v Giinsu, kjer je nastopala kot grofica Sturdza, veleposestnica iz Madžarske. Pod to pretvezo je izvabila več dunajskim tvrdkam za sto in stotisoče raznega blaga, ki ga je prodala ter izkupiček zapravila.
ki Pavel Hunyadi, ki sta ga ona dva uradno iskala, brez povoda tako bestijalno z gumijevkami, da je vsled poškodb umrla. Radi tega sta bila obsojena pred okrožnim sodiščem v Subotici Poljakovič na pet, Vukma-nov pa na dve leti ječe. Vzklicno sodišče je obsodbo potrdilo.
— Požigalci v sporazumu z oškodovanci.
Iz Prage poročajo: v zadnjih letih so se dogajali v okolici nekega podeželskega mesta izredno pogosti požari. Lansko leto jih je bilo kar 62. Sedaj je izsledila policija tolpo požigalcev, ki je zažigala v sporazumu z lastniki hiš. Za vsak pQŽig so dobili požigalci 6000 čsl. kron. Kmetje so namreč špekulirali z zavarovalnino.
— Pravica pred porotnim sodiščem. V soboto se je končala pred dunajsko poroto ponovna obravnava zoper Frančiško Pruscha, ki je bila lansko leto z 10 glasovi spoznana krivim umora neke svoje prijateljice ter obsojena na 15 let ječe. Frančiška Pruscha je zatrjevala ves čas, da ni kriva in dosegla je, da je prišla njena zadeva še enkrat pred poroto. Topot so porotniki vprašanje glede umora soglasno, vprašanje glede uboja pa z 11 glasovi zanikali, vsled česar je bila obtoženka oproščena in takoj izpuščena.-Občinstvo ji je prirejalo burne ovacije. — Pač sreča zanjo, da v Avstriji ni uvedena smrtna kazen!
. — Samomor na gledališkem odru. Ko se je dvignil te dni na nekem budimpeštanskim gledišču pred začetkom »Tosce« zastor, , se je zgrudil na odru težko ranjen premikač kulis, bivši ruski kapetan Simo Erimatzell. Izlkazalo se je namreč, da je bil nesrečni emigrant, ki ni mogel najti drugega posla, za premikača kulis preslaboten. Zato si je v obupu prerezal žile. Njegovo tragično življenje je končalo še isto noč v bolnici.
— Sneg in volkovi v Hercegovini. V Porinili, nedaleč od Mostara, je zapadlo 10 do 15 cm snega. V bližini vasi so se pojavile tolpe volkov, ki delajo prebivalstvu veliko škodo. Te dni so napadli gladni volkovi nekega ko- -nja ter ga v kratkem času raztrgali na kose in požrli.
Ljubljana.
1— Zahvala Ob dvajsetletnici našega društva smo prejeli neboj čestitk. Naj prejmejo vsi, ki so nam na kakršenkoli način izrazili svoje simpatije, najprisrčnejšo zahvalo naših pevskih src. Ljubeznivost in naklonjenost naših prijateljev nam bosta v nobudo za nadalj-iio delo na poti izpopolnjevanja v prospeh jugoslovenske pesmi. — Odbor »Ljubljanskega Zvona«.
1	Zahvala. Vsem, ki so se me povodom koncerta ob 20. letnici »Ljubljanskega Z v o-n a« in 15-letnici mojega pevovodstva pri društvu na katerikoli način spomnili, posebno pa svojemu pridnemu, požrtvovalnemu in zvestemu zboru izrekam svojo najiskrenej&o zahvalo. — Zorko Prelovec, pevovodja »Ljubljanskega Zvon a«.
nudbe za dobavo 100 komadov dimnih cevi in 100 komadov patent kolen za gornje cevi. — Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 27. oktobra t. 1. ponudbe za dobavo furnirja; do 30. oktobra t. 1. ponudbe za dobavo 1050 kg medene pločevine, za dobavo 10.000 kg dvnamo olja, za dobavo mehke temper litine ter za dobavo .1 jermena 40 m dolgega. — Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije, oglasi pa v pisarni Zbornice za trgovino, obit in industrijo v Ljubljani.
X Prodaja starih tračnic, stare pločevine in starega železa Direkcija državnih železnic v Zagrebu razpisuje za dan G. novembra t. 1. oiertalno licitacijo za prodajo starih tračnic, stare pločevine in starega železa. — Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
hoče delati odslej s svojim denarjem same »mastne« kupčije. »Za par tisoč dinarjev kupite danes lahko pol mesta, je odvrnil prijazni gospod.
Naslednjega dne sta se sestala znanca zopet v kavarni. »Ne gre tako lahko kot sem mislil. Treba se je paziti pred sleparji. Malo potrpežljivosti bo treba,« pravi gospod Zajc. V teni trenutku prekine dialog glasen pogovor pri sosedni mizi. Starejši gospod razkazuje pri sosedni mizi nekemu drugemu neznancu celo zbirko blesketajočih se briljantov: »Še dons ih morili predat — za vsaic dnar — če ne sm udarjen .. • Prijazni sosed gospoda Zajca stopi po daljšem prigovarjanju k neznancema, se prikloni in predstavi.
'Nepričakovano hitro je kupčija sklenjena. Za 6000 Din kupi gospod Zajc cel kup karatov. Mladi posredovalec dobi 100 Din nagrade.
Drugo jutro vloži gospod Zajc ovadbo: kupil je steklo za briljante.
Njegovega soseda najdejo naslikanega v albumu zločincev in kmalu sedi na zatožni klopi. Nedolžen je kot novorojen otrok. Prodajalcev ni videl še nikdar v življenju, toda natakar izpove, da ga je videl že dostikrat v njuni družbi. Opetovano predkaznovani in-dividij odnese 1 leto ječe.
neobroblj., suhi, fco nakl. post. bi. 450; češnja, oreh, jesen, javor, 30, 80, 100 mm, 1.50 do 3, fco nakl. post. bi. 725; pšenica domača, fco Ljublj. den. 260; koruza stara, fco slav. post. bi. 185; koruza nova, prompina, fco slav. post., 1 vag„ den. 122.50, bi. 122.50; koruza nova v storžih, fco slav. posi. bi. 75; oves sremski, fco nakl. post. 170; fižol rjavi, sremski, fco nakl. post. bi. 200; fižol mešani, sremski, fco nakl. post. bi. 170; fižol ribn., fco Ljublj. den. 300; fižol mandolon, fco L;, den. 285; fižol prepeličar, fco Ljublj. den. 310; krompir beli, gladki, fco šiaj. postaja bi. 75; proso medjimursko, par. Lj. bi. 275.
BORZE.
Zagreb, dne 19. oktbra. Devize: Ne\vyork ček 56.04—56.64, London izplačilo 272.14— 274.14, ček 272X—274X, Amsterdam 2255 —2275, Bruselj 257—261, Curih 1083.75— 1091.25, Praga 166.23—168.23, Dunaj 789.6 —799.6, Berlin 1336—1346, Milan izplačilo 224.74 -227.14.
Curih, dne 19. oktobra. Beograd 9.20, Ne\v-york 519.23, London 25.13, Pariz 32.95, Praga 15.375, Sofija 3.775, Milan 20.70, Varšava 85, Bukarešta 2.45, Dunaj 73.05, Berlin
123.60,	Budimpešta 0.007260.
X Dobave. Direkcija državnega rudnika v Ljubiji sprejema do 25. oktobra t. 1. po-
Gospodarstvo
LJUBLJANSKA BORZA, dne 19. oktobra 1925 .
Vrednote: Invest. pos. iz 1. 1921 den. 80; loter. drž. renta za vojno škodo den. 345; zast. listi Kranj. dež. banke den. 20, bi. 23; kom. zad. Kranj. dež. banke den. 20, bi. 23; Celjska posojilnica den. 201, bi. 202; Ljuiblj. kred. banka den. 230; Merkantilna banka den. 101, bi. 102; Kred. za v. den. 175, bi. 185; Strojne tovarne den. 120, bi. 125; Trboveljska den. 338, bi. 348; Združene papirnice den. 120; Nihag bi. 40; Stavbna družba den. 130, bi. 140; Šešir den. 138, bi. 144.
Blago: Buk. drva, suha, 1 m dolž., fco meja, 5 vag., den. 22.50, bi. 22.50; buk. plohi 25 do 100 mm, neobroblj., suhi, monte, od 2 m napr., fco nakl. post. bi. 460; javorjevi plohi, 50—100 mm, neobroblj., suhi, monte nakl. ■post. bi. 650; borovi remeljni, 7-7, 8-8, 10-10, 4 m, II., III., fco meja bi. 550; hrastovi frizi, 4—8 m, 30—50 cm, fco meja bi. 1300; hrastovi frizi 5—10 cm, 25—50 cm, fco meja bi. 1300; hrastovi plohi, 50 mm, 2.60 m, ne-obrob., fco m. bi. 1150; hrast, plohi, 50 mm,
2.60,	obrob., fco m. bi. 1400; jelovi remeljni, 29-58, 34-68, 68-68, 58-58, 48-48, 88-88, 98-98 mm, 4 m, vsake mere po en vag., fco meja den. 530; borovi plohi, 50 mm, 3, 4, 4.50 m,
CENENI BRILJANTI.
Gospod Zajc je prodal svojo žago na deželi in je prišel z izkupičkom v mesto. V kavarni se je seznanil s prijaznim mladim možem, ki ni imel \ zgornji čeljusti niti enega zoba. Tekom pogovora • je izjavil gospod Zaje, da
1 okloinjaku okoli sveta
Spisal Robert Kraft.
Povejmo sedaj nekaj o slonih, česar najforže ni najti v drugih knjigah. Dokazali bomo, da ni pravilno splošno mišljenje, da bo afriški slon kmalu izumrl, da ga je že redkokdaj najti.
Pisatelj ima pred sabo borzna poročila svetovnih ■sejmoiv zadnjih treh let.
Poslušajte in strmite:
V	Antvverpen, ki je središče kupčije s slonovo 'kostjo, je prišlo v letu 1907 štirideset en tisoč dvesto štrideset šest slonovih zob! Da je bilo poslano leta 1905 okrog dva tisoč zofo več, iz tega še ne 'moremo splepati, da so ustrelili po dveh letih tisoč slonov manj, zakaj v letu 1906 se je števiio se bolj zmanjšalo, tako da je bilo leto 1907 mnogo bolj dobidkanosno kot 1906.
Od teh .štirideset en tisoč dvesto štirideset šest zob jih je bilo le trinajst iz Indije, največ iz Siama, izmed drugih pa jih je bilo trideset sedem tisoč petsto šestdeset šest iz države Kongo.
Zdaj pa poglejte na zemljevidu državo Kongo, kjer so v enem letu umorili osemnajst tisoč sedemsto osemdeset tri slone.
Zdaj pa gotovo ne boste več rekli, da sloni izumirajo. Da, morda se ne umaže tako hitro, kakor jih postreljajo, ali... mi gotovo ne dočakamo, da bi videli zadnji eksemplar v zoološkem vrtu in tudi naši otroci ne. Morda tudi ni res, da jih je manj. Kaj pa vemo, kaj se godi v sredini Afrike! To izgleda vse drugače, ka-
V modnem salonu M. SEDE J - STRNAD LJUBLJANA, Prešernova ulica St. 3 so došle
[nje novosti "v klobučevlnastth (filcastih) in najmodernejših klobukih.
Žalni klobuki vedno v zalogi. - Postrežba toCno. - Cene rmerne.
*	tovarna vinskega	kisa, d. z o.	z., Ljubljana, nudi	«
i	najfitieiši in najokusnejši	namizni kis iz	1
■inskega kisa.	*
P	a
ntšST' kiahicvajte ponudb o 1 "tSt
*	S
»	Tehnično in	higijenieim	najmodeTieis	f
t »rejena kisarna v Jugoslaviji.	j
Pisarna: Ljubljana, Dunajska cesta štev. 1 a, II. nadstropje.
P	...	,	m
je vendar najbolji!
Cm*	4«	M	besed	Dim	V—,	vseka	nadaljna	beseda
£6 piur.
v vseh barvah in vrsioh od Din 18 naprej, moške nogavice, otroške nogavice, dokolenke, volna, bombaž, žepni robci* modni pasovi, toaletne potrebščine, scetke za zobe, obleko In čevlje itd. v največji izbiri po nnjnlžji ceni pri
Josip Peteline
LJUBLJANA blizu Prešernovega spomenika ob vodi tv.. ..»in..,	INa	malo.
Trgovski uradnik j
perfekten knjigovodja ta korespon- j lent * večletno prakso, išče primer- i aega mesta pri večjem trgovskem »il industrijskem podjetju. Ponudbe ■ u upravo lista pod »Prvovrstna; moč«.
išče preprosto sobico za takoj. Ponudbe na upravo lista pod: »Soba«.
v starosti 80 let se želi seznaniti z gospodično iz boljše rodbine. Zenitov ni izključena. Le resne ponudbe prosi na upravo lista pod »Značaj«.
Absoluentinja
trgovske šole želi vstopiti kot prak-tikantinja h kakemu večjemu ljubljanskemu podjetju. Ponudbe prosi na upravo lista pod: >Marljiva<.
350 lil jabolčniku lanskega pri . — Ponudbe na upravo list: pod »Jabolčnik*.
’e pripravljena posoditi uraduiku-ikndemiku 1000 Din. — Dopisi na upravo pod »Posojil*«.
ceno d cika
Premog -Čebin-
fpolfooj /
Oglašajte v »Narodnem Dnevniku”!
Ljubljani: Andrej Sever,
Z* tiskarno »Merkur« v
izdajatelj ta odgovorni nrednlk: tELEZNIKAR ALEKSANDER.
Stran 4.	NARODNI	DNEVNIK,	20.	oktobra	1925.	Štev.	217.