nfeifana v flotovtnl Leto XX., št. 283 a Ljubljana, sreda 6, decembra 19)9 Cena 2 Din Upravništvo: cjobliono. Knaflievo i - Telefon štev. 3122. 3125, 3124, 3125, 3126. Imeratni oddelek« Uubljana, Selen-burgova ul. — leI. 3492 in 3392 Podružnico Maribor: Grajski trg it. 1. Telefon it. 2455. Podružnico Celje: Kocenova ulica 2 Telefon it. 190. Račum pn ooH ček. zavodiLjubljano i» 17.749 Napad na Finsko in skandinavske države Sovjetski napad na Finsko je sprožil rnalodane po vsem svetu vznemirjenje in ogorčenje. Gotovo najbolj pa se je polastilo razburjenje prebivalstva v Skandinaviji, tako na Švedskem in na Norveškem kakor na Danskem. Pri tem vzbuja pozornost, da se vznemirjenje ne širi samo med prebivalstvom, zlasti med mladim svetom, ki prireja demonstracije ter se zbira v prostovoljce za pomoč za Fince, a tudi za lastno domačo armado. Vznemirjenje je prešlo tudi v uradne kroge in zlasti na Švedskem so poklicali pod orožje znatne rezerve in v velikih mestih pripravljajo že vse potrebno za eventualno evakuacijo. V Skandinaviji jemljejo potem takem stvar zelo resno in računajo z možnostjo, da se konflikt ne ustavi na mejah Finske, marveč da poseže še dalje. Pri tem se pojavljajo tudi bojni klici, ki pozivajo, naj gredo vsi Skandinavci na pomoč Fincem, češ da s tem povečajo lastno obrambo, ki more sedaj računati z večjo verjetnostjo na uspeh nego kasneje, ko bi imela opravka vsaka država zase s premočnim nasprotnikom. Komaj je mogoče misliti, da bi imeli ti klici odmeva v uradnem zadržanju vlad, kajti vse skandinavske države skupaj s Finsko vred imajo komaj nekaj malega več prebivalstva kakor sama Jugoslavija. Tudi ako bi se udeležili vojnega podjetja Fincem v pomoč vsi Skandinavci, bi pomoč najbrž ne bila dovolj izdatna, ne samo zaradi številčnega sorazmerja, temveč tudi zaradi ogromnih razdalj, ki jih je treba tu upoštevati in ki bi se uveljavljale kot velik faktor same po sebi. V Skandinaviji bojazen pred Rusijo ni nova. Obstojala je prav krepko že v carski dobi. V časih, ko je Finska tvorila del carske Rusije, so ruski grani-čarji stali tako ob švedskih kakor ob norveških mejah. Prav s teh meja ni daleč do obale širokega Atlantskega oceana, do znamenitih severnih norveških fjordov, ki se odlikujejo po tem, da so vse leto brez ledu in nudijo v bogati izberi one podnebne prednosti, ki jih ima ruski sever samo v Murmanskti. Že v predvojni dobi je nastal v skandinavskih deželah strah, da se bo nekega dne v ekspanziji velike Rusije pojavila tudi! težnja, poti preko teh norveških gora do atlantske obale. Ta bojazen se je zdela tem bolj upravičena, ker gre tu za jako majhno poseljeno ozemlje. Odkar se uveljavlja sovjetska ekspanzivna politika v Baltiku, so se obnovile vesti, da meri sovjetsko stremljenje tudi čez Norveško. Ponovno se je v tej zvezi imenovala luka Narvik, češ da predstavlja cilj sovjetskih ekspanzivnih prizadevanj. Da je bojazen upravičena, so utemeljevali z navedbami, da šteje vse severno norveško ozemlje, ki bi pri tem prihajalo v pcštev, samo okroglo 150 tisoč ljudi. Nič manjša, nemara še večja je bojazen na Švedskem. Strah med Švedi je še bolj komplicirane narave. Saj so se pojavili glasovi, da se je Švedski bati pritiska od dveh strani, ne le od sovjetske, marveč tudi od nemške politike. Naslanjajo se ti glasovi na težave, ki jih povzroča gospodarsko sodelovanje z Nemčijo, na komplikacije s švedsko plovbo v Baltiškem morju, pa v najnovejši dobi na polaganje plavajočih min v švedskih vodah. Švedska se boji bodočnosti za primer, da se sovjetska pomorska in zračna bojna sila zares ustali na finskem obrežju, na polotoku Han-go, pa na Aalandskih otokih. Zakaj odtod je na primer do Stockholma komaj sto petdeset kilometrov. Povrh se na Švedskem boje, da bi hotela Sovjetska unija svoje težnje po Narviku uveljaviti preko severnega švedskega obmejnega ozemlja, kjer je izpeljana železnica, ki veže baltiško obalo z atlantskim obrežjem in ima tudi priključek na finsko in po njem na rusko železniško omrežje. A kar daje tem severnim kraiem še poseben pomen, to so veliki železni rudniki pri Gelivari, ki spadajo med največje zaloge železne rude v Evropi in zalagajo sedaj zlasti Nemčijo. Tudi v tej zvezi opozarjajo na deistvo. da so prav ti severni predeli silno redko obljudeni. saj premore ves "everni kos. ki se imenuje v teh zlih vesteh, komaj dobrih dve sto tisoč prebivalcev. Ni pa samo strah pred sovjetskim stremljenjem po severnih švedskih in norveških zemljah, ki odloča v Skandinaviji. Danska na primer ni pri tem neposredno prizadeta, pa vendar je tudi tamkaj vznemirjenje prav tako veliko. Duhove je razburil pač strah pred prevlado nasilja v mednarodnih odnošajih, saj se s tem prenaša obča nesigunrost prav posebno v ta mirni del Evrope, ki se je zdel še nedavno povsem zavarovan. Morda imajo neko vlogo še tajne informacije, ki jih ne morejo popolnoma puščati v nemar. odkar je iz angleških virov začelo prosevati, da so v Londonu že pred avgustom spoznali sovjetske namere glede Baltika. Pa še več. Skandinavska solidarnost je v poslednji dobi postala konkretna stvar, ki je obsegala tudi Finsko. Na Finskem je še vedno Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din._ Uredništvo« Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon štev. 2455» Cehe, Strossmayerjevo ulica štev. 1, telefon štev. 65. Rokopisi se ne vročofo. Finska v boiu s Sovjetsko Rusi i o Zatišie na boiiiiih - Veeii soooadi so bili le na karelski ožini, kier oa so se morate jovieffke čete po zaietnem uspehu zopet vrniti v fvo/e postojanke Oslo, 5. dec. j. (Norske Telegrambyro). V noči od pondeljka na torek ter v dopoldanskih urah je bila aktivnost na finskih bojiščih minimalna razen na skrajnem severu ter na karelski ožini, kjer so bili živahni boji. Vreme se je zlasti v južni Ka-reliji znatno zboljšalo, dočim je v distriktu Pečengi še zmerom megleno vreme, od časa do časa s snežnim metežem V distriktu Pečengi so dobile finske čete znatna oja-čenja in so ustavile sovjetsko ofenzivo ter na nekaterih mestih prodrle globoko v njegove črte. Morala finske vojske je odlična in visoko prekaša borbenost sovjetskih čet. Operacije sovjetske vojske so zelo otežko-čene tudi zaradi tega, ker so motorizirani oddelki, deloma zaradi snega, največ pa zaradi slabe vidljivosti popolnoma odpovedali. Tanki, s katerimi so Rusi izvršili glavne napade prva dva dni, se zdaj več ne prikažejo pred finskimi obrambnimi linijami. Tudi delovanje sovjetske aviacije je na severni fronti skoraj popolnoma izostalo. Zelo močan je bil tudi danes pritisk sovjetskih čet na ožini v južni Kareliji. Ker se je vreme od ponedeljka precej izboljšalo, so poleg sovjetske pehote napadali tudi tanki. Rusom se je posrečilo na nekaterih krajih prodreti skozi sprednje utrjene točke Mannerheimove obrambne linije, ven- dar pa so bOl z močnimi finskimi protinapadi povsod potisnjeni nazaj, ter so se morali vrniti v prvotne postojanke. Pri napadi! je mestoma sodelovalo tudi sovjetsko letalstvo, ki pa nikjer ni moglo odločilno poseči v boje Danes so na strani Finske tudi prvikrat nastopili odredi švedskih prostovoljcev, ki jih je sedaj v sprednji bojni črti 600. Finska je danes službeno sporočila pristojnim mornariškim oblastvom, da so finski minonosci okrog Aalandskih otokov položili mine Vojaški položaj Finske zadovoljiv Helsinki, 5. dec. s. (Reuter) V finskih vojaških krogih smatrajo vojaški položaj Finske slej ko prej kot popolnoma zadovoljiv. Sovjetska vojska je tekom 5 dni vojne komaj prodrla skozi »ozemlje brez gospodarja« šele do prvih postojank Mannerheimove utrjene linije. Evakuacija Helsinkov kakor tudi Vibor-ga in drugih važnejših mest je skoro dovršena. Finska vlada se še vedno nahaja v Helsinkih. Boji pri Pečengi Vsi poskusi sovjetskih čet, da bi na skrajnem severu prebili finske obrambne črte, so se izjalovili Oslo, 5. dec. s. Po poročilih s finske meje se pripravlja na skrajnem finskem severu pri Pečengi odločilna vojaška akcija. Sovjetske čete se izkrcava jo deloma z vojnih ladij, deloma pa prodirajo po kopnem od Murmanska. Pa tudi finske čete so dobile velika ojačenja. Finci razpolagajo sedaj pri Pečengi z 20.000 možmi. Finska obramba se naslanja na dve obrambni liniji. Ena,gre južno od.mesta -Pečenge ter so jo po včerajšnjih sovjetskih poročilih sovjetske čete že dosegle. Druga linija finske obrambe teče ob norveški meji pri rudniškem mestu Salmijftrvi. Sovjetsko poveljstvo ima menda namen potisniti finsko vojsko preko norveške meje. Tri sovjetska letala so danes zgodaj zjutraj bombardirala mesto SalmijSrvi, vendar je bombardiranje povzročilo le malo škode. Včeraj so finska bombna letala metala zažigalne bombe na letališče v Murmansku ter uničila več sovjetskih vojnih letal. Sovjetski vojni ujetniki, zajeti pri Pečengi, pripovedujejo, da so bili že tri dni brez hrane. Helsinki, 5. dec. br. V področje severno od Ladoškega jezera je sovjetsko vrhovno poveljstvo poslalo sedaj še nekaj divizij vojaštva, tako da je tam koncentriranih že skupno 16 divizij. Na skrajnem finskem severu je rusko vrhovno poveljstvo angažiralo tri sovjetske divizije, da bi zavzele Pečengo in prodrle preko rudniških področij proti Ro-vanjeniju od severa. Doslej so se vsi sovjetski poskusi za prodor pri Pečengi izjalovili. Civilno prebivalstvo je že davno zapustilo mesto in okolico. Finsko vojaštvo se brani z izredno hrabrostjo. Mesto je za-grajeno z neštetimi barikadami in pastmi za tanke ter minami, tako da Rusi kljub novim napadom z ojačenimi silami Fincem ne morejo do živega. Z izredno hrabrostjo je davi četa finskega vojaštva onemogočila sovjetski poskus, da bi pognali v zrak edini most, ki veže mesto Pečengo s kopninu Vsak čas je pričakovati, da bodo finske postojanke okrog Pečenge oja-čene z 10.000 možmi, ki jih je poslalo finsko vrhovno poveljstvo iz Rovanjenija in drugih vojaških centrov v laponskih krajih na pomoč braniteljem Pečenge. V borbah na področju ob Ladoškem jezeru so Finci včeraj speljali v pasti 50 ruskih tankov. Barba do skrajnosti Helsinki, 5. dec. br Neuspeh akcije švedskega poslaništva v Moskvi je izzval v vseh tukajšnjih političnih krogih veliko ogorčenje. Splošno naglašajo. da si je sedaj finski narod na jasnem, da se bo moral boriti na življenje in smrt. Finski narod je trdno odločen nadaljevati borbo za svojo svobodo in bo zastavil vse fvoje sile, da zadrži sovražnika na m« jah. Že, ko so se med finskim vojaštvom razširile blizu 350.000 ljudi švedske narodnosti, in sicer pred vsem meščanskega in sploh premožnega sloja, ki ima tudi v kulturnem življenju še vedno jako veliko vlogo. Prav švedski element je seveda kakor nalašč prikladen za most do prave Skandinavije. Seveda se ne sme prezreti, da je tudi sicer finsko prebivalstvo po svoji veri, civilizaciji in vsej mnogosto-letni tradiciji tesno povezano s Skandinavijo. Solidarnost, ki se sedaj izraža, je torej povsem umljiva in v vseh pogledih utemeljena. . Toda konkretno vprašanje, koliko bo mogla skandinavska solidarnost roditi praktičnih sadov za Finsko, je brez primere bolj komplicirano. V kočljivi celotni situaciji, ki vlada na severu, bi nemara prav uradna pomoč Finski sprožila plaz dogodkov, ki bi prinesel nemara ravno nasproten učinek od tega, kar bi taka pomoč nameravala. vesti o napadih na Helsinke in druga nezaščitena mesta, je bilo vidno opaziti, da so se odtlej borili še z večjo odločnostjo. Dosedanji uspehi so sicer vsekakor začasnega zanačaj, a. pogum finske vojske je dokaz, da Finske ne bo mogoče zavzeti brez večjih žrtev. Položaj v Helsinkih Helsinki, 5. dec. br. Snežni viharji so doslej' onemogočali sleherno sovjetsko letalsko akcijo, a tudi prodor na katerikoli točki finsko-ruake fronte. Posebno velik uspeh so Finci dosegli v Karelijt kjer je bil sovjetski sunek spočetka zelo močan, a se je sedaj sovjetsko prodiranje na močvirnatem terenu popolnoma zaustavilo. Sovjetske čete še nikjer niso prišle do Mannerheimove linije. Tudi severno od Ladoškega jezera prodirajo zelo pačasi V Helsinkih je položaj popolnoma normalen. Vlada ni zapustila mesta, iz katerega pa je bilo v ostalem evakuirano skoraj vse civilno prebivalstvo. Tramvajski promet se razvija nemoteno in tudi zaloge življenskih potrebščin ao še povsem zadostne. Finski listi so danes objavili z vel-Tdm zadoščenjem poročila iz švedske, da se je tam prijavilo za prostovoljce že 1.600 lju. dL Bivši zunanji minister Erkko. ki se od včeraj mudi v Stockholmu kot odpravnik poslov finskega poslaništva je ob svojem prihodu v Stockholm novinarjem izjavil, da je redkokdaj v zgodovini prišlo do tako nepričakovanega napada kakor ga je sedaj izvršila Sovjetska unija proti Finski. Usoda finskega poslaništva v Moskvi Moskva, 5. decembra. AA. (Reuter). Čeprav so člani sovjetskega poslaništva v Helsinkih že zapustili Finsko, se člani finskega poslaništva v Moskvi še ne morejo odpeljati na Finsko. Švedski moskovski poslanik jim skuša olajšati odhod iz sovjetske prestolnice, toda dosedanji poskusi so ostali brez uspeha. Morda bo potrebno, da prosijo diplomatskega starosto v Moskvi, da jim izposluje dovoljenje za odhod iz Moskve. Požari v Leningradu in Kronista tu Helsinki, 5. dec. j. (Havas) Tu so se danes razširile vesti, da so »' Leningradu in j Kronrtatu izbruhnili na več krajih veliki požari, ki so jih zanetila finska letala z za-žigalnimi bombami. Obletnica osvobojenja HelsinKi, 5. dec. br. Finska slavi jutri 21. obletnico svojega csvobojenja. Po odredbi vlade tokrat zaradi vojne z Rusijo ne bo posebnih svečanosti. Zakaj ponujajo Rusi Fincem Karelija London, 5 dec. AA. (Reuter) Diplomatski urednik »Timesa« pravi, da je operi-ranje sovjetske vlade s tako imenovano finsko ljudsko vlado v Terijokiju poteza, s katero bi hotela Moskva premotiti nevtralne države. Pisec članka govori nato obširno o Kareliji, ki je glavni predmet dozdevnih sovjetskih ponudb. Sovjetska vlada je že leta 1935 začela »čistiti« svoje zapadno obmejno področje od Severnega Ledenega morja pa vse do Besarabije. Pri tej priložnosti so finsko prebivalstvo v obmejnem pasu preselili v Turkes an. Izpraznjeni pas ob meji so ponekod pu- ; stili popolnoma pust. drugod pa so ga obljudili z Rusi. Danes se že lahko reče, da je sovjetski del Karelije obljuden s prebivalstvom ruske narodnosti. Sovjetska vlada misli vsekako iz finske Karelije, ki bi jo nasilno zavzela, Fince izseliti in naseliti Ruse, da bi potem priredila dozdeven plebiscit in kajpak razglasila takšen rezultat, ki bi bil ugoden za Sovjetsko Rusijo. Bojna spretnost Fincev Helsinki, 5. dec. AA. (Havas). V pokrajini Salmi severnovzhodno od Ladoškega jezera, so finske čete doeegle včeraj lep uspeh. V tamkajšnjih gozdovih so se v silnem mrazu vneli srditi boji in so Finci na več krajih obkolili oddelke rdeče armade. Na karelski ožini so sovjetske čete prodrle za nekaj kilometrov, poudariti pa je treba, da je njihovo prodiranje v tem odseku zelo počasno. Finci so tamkaj postav, li mnogo zaprek in z neprestanimi napadi še bolj zadržujejo umik sovjetskih oddelkov. V dosedanjih operacijah so Finci pokazali, da so zelo spretni pri postavljanju zasedb in vseh možnih zaprek. Razen spretno postavljenih min in jam so Finci že nekajkrat izmamili svoje nasprotnike v močvirje. Finski oddelki v karelski ožini so zelo maloštevilni, a tudi rdeča vojska ne more v tem delu fronte zaradi terenskih razmer operirati z večjimi enotami. Nekateri nevtralni opazovalci mislijo, da v Moskvi niso načunali a tolikšnim odpo-dom, posebno pa ne z daljšo vojno. Sovjetska poročila Moskva, 5. dec. s. (Tas.) štab leningrajskega vojnega okrožja javlja: Tuje časopisje je objavilo, da so leningrajske čete v dosedanjih bojih izgubile 32 tankov in 16 letal, štab kategorično Izjavlja, da so vsa ta poročila popolnoma izmišljena. Ves čas vojnih operacij so sovjetske čete izgubile samo 2 letali, 2 pa sta zaradi slabega vremena Izgubili orientacijo in sta verjetno padli na finsko ozemlje. Finci so v istem času Izgubili 11 letal. Kar se tiče tankov, nismo od 30. novembra dalje izgubili nobenega in tudi nobenega ni zavzela finska vojska štab sovjetske baltiške vojne mornarice objavlja: Tuje časopisje je poročalo, da je bila sovjetska križarka »Kirovc ob priliki demonstrativnih operacij proti.utrdbam okoli mesta HangO resno poškodovana ln da je bila neka sovjetska torpedovka potopljena od finske arttierije. Naše nove'križarke tipa »Kirov« razpolagajo s topovi, ki streljajo v daljavo 35 km, medtem ko sežejo streli obalnega topništva pri HangO samo 18 do 20 km daleč. Križarka »Kirov« je torej ob priliki obstreljevanja Han-goja lahko ostala izven območja finskega topništva ln so streli finskih topov padal v daljavi 4 do 5 km od križarke. Nobena sovjetska torpedovka ni bila potopljena. Aalandski otoki utrjeni Helsinki, 5. dec. a (Reuter). V smiShs sklepa finske vlade o utrditvi Aalandskih otokov je bilo poslano na otoke finsko vojaštvo, okoli otočja pa so b le položene mine. V finskih uradnih krogih izjavljajo, da so ti ukrepi v skladu s pogodbo iz leta 1921, ki zahtevajo, da Finska varuje integriteto Aalandskega otočja švedska vlada je obvestila finsko vlado, da utrditvi Aalandskega otočja ne nasprotuje, vendar pri utrjevalnih delih ne bo sodelovala, čeravno sta švedska in Finska prvotno predlagali Društvu narodov, da izvršita utrjevanje skupno. Kaj bo storila Anglija London, 5. dec. p. Agencija Reuter je danes popoldne objavila kratek komunike, ki pravi: Kolikor je bilo mogoče izvedeti, angleška vlada skrbno proučuje razvoj rusko-finskega spora. Prezgodaj pa bi bilo še reči, kaj bo angleška vlada storila glede na ta spor. Razširile so se rame govorice o angleški in francoski akciji proti Rusiji, a za enkrat bi lahko angleško-francoska demarše v Moskvi vzbudila napačen vtis. Protirusko gibanje v Ameriki Washington, 5. dec. br. Kljub nasprotnemu mnenju Bele hiše se v vsej Ameriki zmerom bolj množe zahteve, da se prekinejo diplomatski odnošaji s Sovjetsko Rusijo. Danes je to zahtevo konkretno izrazil tudi senator Vandervelt, ki je na-glasil, da je Sovjetska Rusija prekršila duh pakta, ki je bil sklenjen med njo ia Zedinjenimi državami leta 1933 in na podlagi katerega so Zedinjene države pristale na obnovo diplomatskih odnošajev s aov* jetsko Rusijo. V ostalem sodijo tukajšnji politični krogi, da bo prekinitev diplomatskih odnoša/•' jev s Sovjetsko Rusijo eno glavnih volil. n£b gesel, na podlagi katerih se bo prihodnje leto razvila prezidentska volilna kampanja v Zedinjenih državah. Važna konferenca nordijskih držav Za čim tesnejSo povezanost severnih držav v obrambo miru na mejah Oslo, 5. dec. j. (Norske Telegrambyro) Kakor je bilo službeno objavljeno, se bodo v četrtek sestali zunanji ministri Švedske, Danske in Norveške h konfenci, ki bo razpravljala o sovjetskem napadu na Finsko ter o pritožbi, ki jo je Finska v tej stvari vložila na Društvo narodov. Norveški listi odobravajo sestanek zunanjih ministrov skandinavskih držav ter pripominjajo, da je skrajni čas, da se med temi tremi državami, ki so že nekoč tvorile teritorialno in politično enoto, odstranijo poslednja nesoglasja in očitki iz prošlosti ter da se vse tri države v obrambo miru na .svojih mejah povežejo tako tesno, kakor sta se povezali Anglija ln Francija v obrambo svojih interesov. Nevarnost, ki grozi iz vzhoda, se ne sme niti trenotek več podcenjevati. Novi vpoklici na švedskem Stockholm, 5. dec. a (Reuter). Uradno javljajo, da je švedska vlada poklicala pod orožje danes 15 novih letnikov rezervistov, skupno 40.000 mož. Uradno poročilo pravi, da velja vpoklic za službo »vojnega značaja«. Vojaštvo bo poslano večinoma na švedsko-finsko mejo. Švedska ima sedaj pod orožjem 150.000 mož, to je sedemkrat več nego znaša vojno stanje njene vojska Za sestavo koncentracijske vlade Stockholm, 5. dec. AA. (DNB) Vse tukajšnje časopisje razpravlja danes o vprašanju spremembe švedske vlade in sesta- ve koncentracijske vlade, češ da je sedaj za to najbolj ugoden trenutek. »Stockholm Tidningen« izraža mnenje, da sedanji položaj zahteva koncentracijo vseh svojih siL Ljudstvo želi vlade, ki bo uživala splošno zaupanje in ki bo mogla delati dalj časa. Švedski so potrebni ljudje, ki imajo pogum delati in prevzeti odgovornost. »Dagens Nyheter« piše tudi, da je potrebno sestaviti vlado, ki bo uživala zaupanje vsega naroda. Priprave za izpraznitev Stockholma Oslo, 5. dec. j. (Norske Telegrambym.) Načrti za evakuacijo Stockholma ter nekaterih drugih mest na obali Vzhodnega. morja so že pripravljeni V notranjosti države, zlasti na Okrajnem zapadu ob norveški meji so bila že pred dalje časa zgrajena velika taborišča, kamor bodo v prvi vrsti odprem! j ene ženske in otroci lz Stockholma, Goteborga ter nekaterih industrijskih in rudniških mest na severnem Švedskem. Pospešene priprave za evakuacijo, ki so bile razglašene včeraj in danes, pa so vzbudile v švedski javnosti navzlic temu veliko vmemirjenje, ki je prineslo precej nereda v gospodarsko življenje. Oblastva so imela že precej posla proti špekulaciji z živili ter z gorivom. Beg tujega kapitala iz Švedske, ki je zlasti udeležen pri strojni industriji, so oblastva preprečila z ukrepi, ki so biH izdani že pred dalje časa. Beda in trpljenje finskih beguncev Ponoči in v snežnem metežu brez sredstev na poti v neznane kraje Amsterdam, 5. dec. j. Tukajšnji »Tde-graafc opisuje veliko bedo in trpljenje finskega ljudstva, ki je moralo izprazniti obmejne kraje. Izpraznitev Helsinkov civilnega prebivalstva iz Helsinkov je prišla tako naglo, da ljudje niso mogli skoro ničesar vzeti s seboj. Ponoči, v snežnem viharju, so čete mestne obrambe naložile ljudi na avtomobile in vozove ter jih odpeljala Zaradi snežnega meteža in slabih potov so transporti beguncev marsikje zastali in !]v* dje so moraii v zimskem viharju peš nadaljevati pot proti severu in zapadu v taborišča, ki ao jim bila odrejena Po nekaj uimh so bile vse ceste od Helsinkov proti zapadu in na sever zatrpane z vojšarimi osebnimi avtomobili, v katerih je bilo nagnetenih žensk ia otrok, komaj za silo oNo- Nadaljevanje na Z. strani ~jt i enih in popolnoma izčrpanih od mraza in gladu. Na cestah je prišlo do pretresljivih prizorov, ko so člani razpršenih družin v splošni zmedi iskali drug drugega, ali pa oa lastno pest nadaljevali begunsko pot, ki so jo mnogi zaključili s smrtjo od izčrpanosti in gladu. V redu so bili evakuirani samo prvi kontingenti, ki so jih odpravili I že v četrtek ob lepem vremenu in večinoma z vlaki. Kasnejši transporti pa so ne samo ogromno trpeli zaradi slabega vremena in naglice, s katero se je evakuacija vršila, marveč so med njimi zahtevale mnogo žrtev tudi krogle ruskih lovskih letal, ki so večkrat napadla begunske transporte. Rusko izigravanje Društva narodov Sovjetska unija ne bo sodelovala na sedanjem zasedanju DN, ki bo razpravljalo o finski pritožbi Moskva, 5. decembra, a. (DNB). Sovjetska vlada je priobčila naslednje sporočilo ljudskega komisarja za zunanje zadeve Molotova generalnemu tajniku Društva narodov, v katerem izjavlja, da Sovjetska unija ne bo poslala svojega zastopnika na bližnje zasedanje DN, sklicano zaradi finske pritožbe. V imenu vlade Sovjetske Rusije vam sporočam, da je sklicanje sveta Društva narodov in skupščine Društva narodov na dam 11. decembra na željo finskega delegata Rudolfa Holstija neupravičeno. Sovjetska Rusija ni v vojnem stanju s Finsko in tu obče le malo krajevnih spopadov. Nekoliko živahnejši je bil zaporni ogenj sovražnega topništva le na področju vzhodno od Mozele. Kralj Jurij VI. med angleškimi vojaki Pari*, e. dec. s. (Reuter). — Kralj Jurij VL se je snoči v prvem mraku na poti na fronto Izkrcal z angleškega rušil ca na francoski obali. Sprejel ga je vrhovni poveljnik angleške vojske lord Gort Prebivalstvo o kraljevem prihodu ni bilo obveščeno. Kralj je nadaljeval svoje potovanje na fronto v navadnem maskiranem vojaškem avtomobilu. Danes opoldne je bfi Objavljen komunike, ki pravi, da Je angleški kralj v spremstvu vojvode Glouceterskega davi pregledal angleške čete v prvih bojnih linijah. Danes bo Obiskal še taborišče angleških čet v neposrednem zaledju, nato pa še ostalo angleško vojsko, ld Je razmeščena po Franciji. Trenutno de ni mogoče red, koliko časa bo angMSd Icralj ostal na francoskih tleh. Zvišanje plač na Hrvatskem Zagreb, 5. dec. o. Snoči so bila končana pogajanja med zastopniki zveze hrvatskih zasebnih nameščencev in trgovskih udruženj o povišanju plač zasebnim nameščencem. Sklenjen je bil sporazum, da se plače zasebnih nameščencev povišajo od 1. decembra t L dalje in sicer: plače do 1.000 din na mesec za 25 odstotkov, do 1-500 din za 20 odst, do 2.000 za 15 odst, do 2.500 za 12 odst., do 3.000 do 8 odst., nad 3.000 pa za 5 odst Kar se tiče trinajste plače, je bilo sklenjeno, da jo izplačajo vse tvrd-ke v celoti, kjer Je bil doslej običaj, ostalim tvrdkam pa bodo zastopniki trgovskih udruženj poslali pismen poziv, naj jo prav tako izplačajo. Poročila H. Izdaje: Velik govor angleškega zunanjega ministra Lord HaH£ax o mednarodnem položaju ln najnovejših dogodkih v Evropi London, 5. dec. br. Na današnji seji lordske zbornice je imel zunanji minister lord Halifax govor, v katerem je med drugim omenil, da bo angleška vlada na bližnjem zasedanju sveta Društva narodov jasno obeležila svoje stališče do sovjetskega napada na Finsko. Njegov govor je izzval v političnih krogih veliko pozornost tudi glede izvajanj o vojnih ciljih zaveznikov ter o nemški soodgovornosti za najnovejšo vojno na evropskem vzhodu. Vojni cilji zaveznikov Lord Halifax je najprej reasumiral vse izjave, ld so jih o vojnih ciljih zaveznikov doslej dali angleška vlada, parlamentarna opozicija ter dominionl. želimo, je dejal, da bi se vsem zrelim narodom povrnila njihova neodvisnost, da bi spet dosegli svobodo, v kateri so že živeli. Hočemo, da j narodi v Evropi ne bodo trajno v strahu j pred novim nasiljem. Hočemo pa tudi branili svojo lastno svobodo in varnost. Ml nimamo nikakih teritorialnih teženj In nočemo spreminjati evropskega zemljevida. Ml se tudi nočemo nad nikomur maščevati. Ce bi bila Nemčija sposobna s konkretnimi dejanji obnoviti uničeno .zaupanje do sebe, smo takoj pripravljeni sodelovati z njo za novo ureditev Evrope, v kateri ji bo spet priznano mesto, ld jI pripada. Hočemo pa, da bodo vsi narodi v Evropi sami urejali pravno stanje, v katerem se bodo lahko razvijali, tako da ne bodo nikoli več ogrožani od svojih jačjih sosedov. Za uveljavljenje tega načela smo pripravljeni storiti vse, sodelovati z vsemi, pa tudi z Nemčijo, posebno pa šo za obnovo evropskega gospodarstva, v čigar okviru bi bila tudi mogoča obnova normalnega mednarodnega sožitja. Kdaj bodo mogoči razgovori z Nemčijo Cesto se zastavlja vprašanje, pod kakšnimi pogoji bi bila Velika Britanija pripravljena takoj odnehati od nadaljnje vojne. Že angleški kralj Je v svojem odgovoru na zadnji mirovni poziv belgijskega kralja ln nizozemske kraljice naglasll, da nočeta niti on niti angleška vlada nadaljevati vojne niti en sam dan dalje, kakor bo to potrebno. Pod kakšnimi pogoji so torej zavezniki pripravljeni odložiti orožje? Francoski ministrski predsednik Daladier je dejal: Francija, ln lahko bi hkra-tn rekel tudi Velika Britanija, je pripravljena odložiti orožje, čim bo prepričana, da ima v Nemčiji opravka z vlado, ki ji more zaupati. Mnogo ljudi je zahtevalo, da bi se vsa mogoča vprašanja uredila na mednarodnih konferencah. Toda zavedati bi se morali, da so uspehi konferenc zmerom odvisni od okoliščin, v katerih se te konference skllčejo. Vse do leta 1937 se je Velika Britanija stalno posluževala te metode in še tik pred vojno se je ponovno odločila za tak poskus in je bila še enkrat pripravljena pristati na konferenco, na kateri naj bi se uredila vsa sporna vprašanja, če bi bila Nemčija le pripravljena opustiti nadaljnjo vojno proti Poljakom ln umakniti svoje čete s poljskega ozemlja. Čemu pa monakovska konferenca ni omogočila trajnega miru? Sporazum je bil vendar dosežen in dana so bila svečana zagotovi- te., da se bo Izvajal. Toda že šest mesecev po konferenci je Hitler spet zaokrenll svojo politiko in spremenil svoje načrte. Ta njegov preokret je najdrastičneje dokazal, da ne more biti več nspešna prav nobena konferenca, če nima ena ali druga stranka v resnici najtrdnejšega namena, da se ne bo odrekla danim zagotovilom in jih izigrala. Nobenega pomena bi ne bilo, če bi se še nadalje vdajali sanjam o rezultatih, ld bi jih bilo eventualno mogoče doseči na kaki konferenci. Prišel bo čas, ko bodo vsi prizadeti morali spoznati, da je načelo o nasilju slabo načelo. Nemčija trenutno tega še nI uvidela. Za vsako konferenco z Nemčijo morata biti v prvi vrsti dva pogoja: 1. podati se morajo dokazi, da je Nemčija v resnici prinravljena sprejeti pogoje, ki odgovarjajo ciljem, zaradi katerih smo zgrabili za orožje; 2. podati pa se morajo tudi jamstva, da bo Nemčija dejansko sprejela in Izvršila vse. kar bo konferenca odredila. Ce bi se konferenca organizirala pod kakšnimi drugimi pogoji, bi bila že vnaprej obsojena na neuspeh in izkazalo bi se ponovno, da so stare metode v novih časih neuporabne. Svet bi še nadalje živel v napetosti. ki jo je prestal za^nia leta, in v razvoju evropskega političnega in gospodarskega življenja bi se nič ne izpremenilo. Sovjetski napad na Finsko Lord Halifax Je nato govoril o nemški soodgovornosti za novo vojno, ki je nastala v vzhodni Evropi. Vrsta posnemalcev nemške napadalne politike narašča. Zadnje dni smo bili priča novega dogodka, ki je pokazal, kako more velik narod tudi drugod nenadno napasti majhen in morda celo najkulturnejšl narod v Evropi. Sovjetska letala so nenadoma napadla nezaščitena finska mesta ln s strojnicami obstreljevala žene in otroke. In pri tem so se sovjeti izgovarjali, da hoče štirimilijon-ski narod ograža ti narod, ld šteje 180 milijonov ljudi. Ugotoviti pa je treba glede na to novo vojno na evropskem vzhodu: 1. da je sovjetski napad na Finsko neposredna posledica nemške politike; 2. očitno je Hitler računal, da bo Imel pri sporazumu s Sovjeti proste roke na Poljskem, a zaigral je, kar Nemčiji nI pripadalo, namreč svobodo baltiških držav. Izkazalo se je, kako neizmerna škoda se more povzročiti, kadar se zapornice od-pro. Lord Hallfa* Je nato govoril o odnošajih Velike Britanije do Rusije. Dogodki, le dejal, so dokazali, kako pravilno je postopala britanska vlada, ko pri pogajanjih s Sovjeti ni hotela pristati na pogoj, da bi se vključil v poeodbo o vzajemni pomoči med Veliko Britanijo in Rusijo tudi primer indirektnega nanada na baltiške države. Ta formulacija bi se bila dejansko izrabila v čisto drueačne svrhe, kakor se je pokazalo v zadnjih dveh mesecih. Prepričan pa sem da bi Velika Britanija prenesla prej vse napore in težave, kakor pa spoznanje, da je kompromitirana njena čast. Nemčija se pritožuje zaradi nekega ob-koljevanja. Ce je do kaj takega dejansko prišlo, je za to odgovorna Nemčija sama. Nihče od vsega početka ni verjel, da bodo Nemci sami zaprli obroč okrog sebe in še celo na tak način, kakor se je to sedaj zgodilo. Narod Velike Britanije je bil silno prizadet spričo sovjetskega napada na Finsko in sedaj z vso iskrenostjo občuduje junaški odpor malega finskega naroda. Vsa ta stvar pa bo prišla pred svet Društva narodov in tedaj bo vlada Velike Britanije jasno zavzela stališče do nje. Neomejena blokada Nemčije Lord Hallfax Je zatem govoril o najnovejših ukrepih Velike Britanije ln Francije, s katerimi se je ojačila blokada Nemčije. Nekatere nevtralne države so protestirale proti njim, toda britanska vlada ni Izdala obširnejših ukrepov, kakor ima za to pravico po mednarodnem pravu. Zares ni mogoče preprečiti škode, ki jo nevtralnim državam povzroča ta ali pa tudi kakršnakoli druga vojna. Prt tem pa je treba opozoriti tudi na to, da je tudi Nemčija prizadela nevtralnim državam že ogromno škodo ln da nemške mine niso potopile le zavezniških, nego še več nevtralnih ladij. Zato moram ugotoviti, da je Nemčija prva tudi v razmerju do nevtralnih držav nnlčlla načela svobode in prava, po katerih smo dosedaj živeli. Velika Britanija ln Francija bi imeli pač pravico zahtevati od nevtralcev, da vse ukrepe In tudi zavezniške presojajo z vidika teh dejstev. Kamorkoli pogledamo, je lord Hallfa* zaključil svoj govor, vidimo, da nasilje narašča in da je pričelo uničevati pridobitve vseobče civilizacije. Zato pač večina od nas čisto natanko ve, da kakršnokoli skrpucano premirje za svet ne bi pomenilo praveera odrešenja. Vojni napori Anglije London, 5. dec. br. V spodnji zbornici je danes popoldne govoril tudi notranji minister sir Samuel Hoare. Uvodoma je naglasll, da si morajo zavezniki pridobiti ne le zmago v vojni, temveč tudi mir. Opozoril je na dosedanje napore Velike Britanije, da bi organizirala vse svoje sile v borbi proti sovražniku. Sedaj je pod orožjem 1.25 do 1.5 milijona angleških državljanov. Prihodnje mesece se bo to število še znatno povečalo. V formacijah za obrambo civilnega prebivalstva proti letalskim napadom je organiziranih poldrugi milijon moških in žensk. Samuel Hoare je nadalje izjavil, da se produkcija letal v Veliki Britaniji veča docela po programu. V kratkem bo dosegla že dvojno število letal v primerjavi z rezultati, doseženimi pred nekaj meseci. Poleg tega Velika Britanija silno ojačuje svojo mornarico. V gradnji Je za milijon ton ladij. Od pričetka vojne Je vlada naročila v ranzih tovarnah že za 200 milijonov funtov raznih vrst streliva in orožja. Gospodarska pogajanja z Anglijo in Francijo Beograd, 5. dec. p. Od preteklega četrtka so ▼ Beogradu pogajanja z angleško gospodarsko delegacijo, ki jo vodi sir Frank Wlckson, šef sveta za zunanjo trgovino angleškega gospodarskega ministrstva. Pogajanja se nanašajo predvsem na angleške gospodarske interese ln na našo preskrbo s surovinami. Končana bodo najbrže še ta teden. Anglija ponuja večji blagovni kredit naša država pa se zanima predvsem za bombaž, kavčuk, volno ln kalaj. Tudi gospodarska pogajanja s Francijo, ld se vodijo Istočasno, potekajo po-voljno in bodo prav tako Se ta teden končana. Prihodnji teden se bodo pričela pogajanja s Madžarska Likvidacija terjatev »Feniksovih" zavarovancev Beograd, 5. dec. p. Finančno ministrstvo Je Izdalo menico v znesku 1.3 milijona dolarjev, ki Je bila v portfelju praškega »Fenlksa«. Menica bo služila za likvidacijo terjatev »Fenlksovlh« zavarovancev. Večerno francosko vojno poročilo Pariz, 5. dec. br. Vrhovno poveljstvo francoske vojske je nocoj objavilo naslednje 186. vojno poročilo: Sovražnik je skušal izvršiti več napa« dov, ki pa so bili vsi odbitL Skupni protest ameriških držav Washington, 5. dec. br. Državni podtajnik ministrstva za zunanje zadeve Wales je danes novinarjem med drugim izjavil, da se pripravlja na ameriškem kontinentu tudi skupna akcija, s katero naj se obsodi sovjetski napad na Finsko. Izjavil je, da je vlada Zedinjenih držav obvestila nekatere južnoameriške države o tej akciji ln jih pozvala, naj pri njej sodelujejo. Vremenska napoved Zemunska: Toplo, po večini oblačno ln megleno. Sem pa tja dež, predvsem v gorskih predelih.