\KTUALNO VPRAŠANJE Krvavec postaja iz dneva v dan bolj Priljubljena turistična postojanka. Nedvomno pa se bo obisk precej povečal, ko bo na Krvavec dograjena nova žičnica, ki jo že težko pričakujemo. Zato smo se zanimali, kdaj bo začela žičnica obratovati. V podjetju »Slovenija-avtopromet« v Ljubljani, ki je glavni investitor gradnje te žičnice, so nam povedali, da so dela v polnem teku in da gredo h koncu. Sedaj dokončujejo še razna montažna dela, razen tega pa je potrebno, da se beton še dodobra osuši. Tako bo predvidoma začela žičnica poskusno obratovati konec tega oziroma v začetku prihodnjega meseca. Koliko časa bo poskusno obratovala, ni mogoče reči že sedaj. To je odvisno v prvi vrsti od tega, kako bo poskusno obratovanje potekalo. Ce ne bo posebnih motenj, moramo računati na 14-dnevni poskusni rok, kot ga določajo predpisi o obratovanju žičnic. Lahko pa se seveda ta preizkusni čas podaljša. Žičnica bo lahko prepeljala 180 ljudi na uro v eno smer, letno pa bo, tako računajo, prepeljala okoli 50.000 ljudi. Imela bo odprte sedeže in kabine. Z dograditvijo te žičnice na Krvavec pa se pojavljajo še nove naloge. V podjetju SAP v Ljubljani pravijo, *!a bodo brž ko bo začela žičnica obratovati, poskrbeli tudi za avtobusno avezo tako z Gorenjske kot iz ljubljanskega predela. Hkrati s tem pa nastaja še vprašanje zmogljivosti Doma na Krvavcu. Krvavec bo namreč tako obiskalo mnogo več ljudi kot doslej. Treba bo misliti tudi na razširitev doma. Vsekakor pa se lahko veselimo nove žičnice, saj bo Gorenjska s tem dobila novo privlačno turistično postojanko in izletniško točko. Lj. %a fitUete* izlet GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO ^ETO XI., ST. 45 — CENA DIN 10.— KRANJ, 13. JUNIJA 1958 Politika zaposlovanja vpliva na življenjsko raven delavcev Planinsko društvo Križe je letos povečalo kočo na Kriški gori z verando. Foto: Golmajer Predlog okrajnega perspektivnega plana v nadaljnji obravnavi nice, menze, otroška zavetišča itd. Sredstva, ki bi bila potrebna za Zavod za plan pri OLO sku- Hkrati začenjajo obravnavati paj s posameznimi tajništvi bo predlog okrajnega perspektiv-do konca tega tedna izpopolnil nega plana tudi občinski ljudski predlog okrajnega perspektiv- odbori, ki proučujejo predvsem nega plana, upoštevajoč pred- to, kako je v planskem predloge in mnenja iz razprave na logu tretiran odnos med okra-te namene bi bila manjša, ker se zadnjem zasedanju OLO, v ka- jem in občinami. Prav v tem pri zaposlovanju mestne delovne teri Je sodelovalo 49 diskutan- času čaka občinske ljudske oi-sile ne bi pojavljali novi stano- tov. O tako prečiščenem oziroma bore dokaj težavna naloga, saj Okrajni ljudski odbor je na zasedanju prejšnji teden pred- upravljanju. Tem se pridružujejo vanjski in komunalni problemi, izpopolnjenem predlogu plana razen tega, da obravnavajo hodno razpravljal o predlogu družbenega plana gospodarskega še tisti delavci, ki imajo doma kos razen tega pa bi tako razbreme- bodo v prihodnjih dneh razprav- okrajni plan, pripravljajo in že razvoja okraja Kranj za razdobje 1957/1961, dokončno pa bo o zemlje in jo v prostem času ob- nili še tiste žene, ki so že zapo- ljali sveti OLO. Planu 'sklepal v začetku julija. V zvezi z razpravo smo zapfosili delujejo ter matere in gospodinje, slene. Predsednika OSS Kranj, tov. Andreja Verbiča za naslednji raz- ki jih zaradi nerešenih problemov pr; iskanju nove delovne sile bi obremenjuje poleg služb Razgovor s predsednikom OSS Kranj, Andrejem Verbičem o predlogu okrajnega perspektivnega plana Sovor o nekaterih najpomembnejših določilih v predlogu okraj lega perspektivnega plana. Po predlogu okrajnega perspektivnega plana naj bi se Zaposlenost v našem okraju do l. 1961 povečala za 5920 oseb, od tega za 2778 v industriji. Iz drugih okrajev naj bi pritegnili okrog 1600 novih delavcev. Na zasedanju OLO, v razpravi o predlogu perspektivnega plana, pa ste izrazili mnenje, da v predlogu plana Zaposlovanje novih delavcev ni zadovoljivo, urejeno, češ da bi priliv novih delavcev iz 'vasi se bolj zaostril problem komunalnega standarda in negativno vplival tudi na prizadevanja za povečanje proizvodnosti in razvoj samoupravljanja. S čim utemeljujete to svoje mnenje? Industrija se je v povojnih letih ^elo hitro razvijala in zaposlovala vedno več delavcev, to pa J? zlasti v industrijskih centrih v ranJ> Jesenice, Tržič itd. povzročalo vedno nove potrebe po sta-n°vanjih, trgovinah, šolah, zdravstvenih ustanovah, servisih itd. sredstva, ki smo jih vlagali v te naniene, sicer niso bila majhna. yendar smo krili z njimi le del Potreb. Tako imamo že pri' sedanjem številu zaposlenih vrsto ne-'Csenih komunalnih in stanovanjih problemov. Predlog perspektivnega plana do leta 1961 pa predvideva, kakor ste omenili, še dotok novih delavcev. Računati moramo, da je treba za vsakega novozaposle-nega investirati vsaj 3 milijone dinarjev, če jim hočemo zagotoviti življenjske pogoje, kar bi predstavljalo za 5920 novih delavcev cca 18 milijard dinarjev. Predlog perspektivnega plana pa predvideva za vse negospodarske investicije 8,2 milijarde dinarjev. Vidimo, da bi se pri tako visoko predvidenem zaposlovanju življenjski pogoji mestnega prebivalstva še poslabšali. Pri takem vlaganju sredstev za negospodarske investicije mestno prebivalstvo nima perspektive, da bi bili osnovni življenjski pogoji zadovoljivo urejeni. 2e obstoječi nerešeni stanovanjski in komunalni problemi povzročajo nezadovoljstvo delavcev. Ukvarjajo se z drobnimi dnevnimi težavami, iščejo na različne načine stanovanja, odhajajo na vas in delajo tam za protiuslugo itd. Razumljivo je, da to negativno vpliva nanje in na njihovo okolico in s tem tudi na storilnost, razen tega pa jim pri urejanju vseh teh problemov ne ostaja dovolj časa za izobraževanje in za aktivno sodelovanje v družbenem jremenmje poleg sluzne^se vse bilo torej primerno zaposlovati gospodinjsko delo. Precejšen del predvsem nezaposleno mestno prezaposlenih zaradi naštetih nere- bivalstvo. Pri investiranju v indu-šenih problemov ^ne more aktivno stri jo pa bi bilo treba skrbeti za sodelovati v družbenem upravlja- to, da bi se razvijale predvsem one nju. veje gospodarstva, ki bi lahko za- Če hočemo prikazane probleme poslile to delovno silo. zadovoljivo reševati, bomo morali Na katere naloge naj bi se, več vladati v negospodarske in- po vašem mnenju, predvsem vesticije in sredstva smotrno iz- usmerili pri povečanju proiz- koristiti. Gospodarske investicije vodnje in proizvodnosti? začenjajo obravnavati tudi svoje občinske perspektivne plane. OLO bo dokončno sklepal o okrajnem perspektivnem planu bržkone dne 8. julija. Partizanski pohodi s Pokljuke in Mežaklje Krajevne organizacije ZB v blejski občini so skupno z občinskim odborom ZB in drugimi organizacijami pripravile za le- Na zadnji seji Občinskega tosnji Dan borcev - 4. julij, več ljudskega odbora Skofja Loka so prireditev. Med drugimi bosta izvolili za predsednika občine Jože Nastran novi predsednik občine Škofja Loka pa bo treba usmerjati tako, da bo Mislim, da bi bilo treba skrbeti dva pohoda po partizanskih ste- tov- Jožeta Nastrana, direktorja zagotovljen večji obseg proizvod- predvsem na naslednje: zan s Pokljuke in Mežaklje Trgovskega podjetja »Loka« v Gorenjska razglednica Hidroelektrarno Moste obiskuje te dni tudi mnogo šolskih otrok iz vseh krajev Slovenije nje s čim manj nove delovne sile; v kolikor bi se gradili novi obrati, bi jih pa bilo treba čimbolj približati krajem, ki imajo odvečno delovno silo, ker bi tako preprečili pojavljanje novih komunalnih problemov. V mestih in industrijskih krajih so še latentno nezaposlene delovne moči, ki pa se spričo nekaterih neurejenih komunalnih problemov zdaj 'še ne morejo zaposliti. Kako naj bi urejali ta problem? 2e nekaj časa opažamo tendenco, da se želijo zaposliti tudi gospodinje. Njihovo zaposlitev bi omogočili, če bi ustanavljali razne JI servise: pralnice, likalnice, krpal BLEJSKI ŠAHOVSKI FESTIVAL KONČAN Uspeh Kranjčanov Bled, 12. junija. — Včeraj je v dvorani Kazine končal mednarodni šahovski festival. Po splošnih ugotovitvah je festival zelo dobro uspel, kljub razmeroma šibki udeležbi. Nekatera moštva so se dobro držala med temi tudi Kranj, ki je vseskozi ostal brez poraza. Rezultati so naslednji: A skupina - moštveno: 1. SSK Maribor, 16 točk; 2. Kranj 14 točk; 3. Jesenice 13,5; LŠK 12,5; Oiimpija 10; Radovljica in ITI. manj Reka 9 točk. B skupina: Železničar Ljubljana I. 23; Torpedo Reka 19,5; Rogaška Slatina 15,5; Industrograd-nja Zaereb 14,5; Jesenice II. 10,5; Železničar Ljubljana II. 10. Na zulnje mesto te skupine pa sta se z enakim uspehom plasirala »Iskra« in III. maj II z Reke. C skupina moštveno: 1. Invalid Celje 12 točk; 2. Gorje 10,5; 3. Tržič 8; 4. Jesenice III 5 in Bled s 4 točkami. Ženski tunrir posamezno: (Nadaljevanje na 2. str.) Skofji Loki. Dosedanji predsed-v nik občine tov. Sveto Kobal j? a) zbolisevanie organizacije v TT, . ... /• -i ' ' ° ' Udeležila se lih bo mladina podjetjih; J b) stimulativno razdeljevanje spremstvu udeležencev borcev- odšel, kot smo že poročali, na osebnih dohodkov v podjetjih in partizanov. Le-ti bodo mladini novo službeno dolžnost — na skrb za zadovoljstvo delavcev; pripovedovali o dogodkih in bor- zadnJi S(yi OLO Kranj je bil iz- i- „rtT, , , --v. voljen za podpredsednika OLO bah NOB v teh krajih. Kranj Občinski odbor ZBJ pa bo Tovariš Nastran je aktiven 30. junija pripravil predavanje politični in gospodarski delavec, o bitkah na Sutjeski in s tem Je odbornik občinskega in okrajnega zbora, predsednik c) strokovno in splošno izobraževanje odraslih; d) razvijanje kooperacije med podjetji istih in sorodnih strok, kar bi s specializacijo posameznih podjetij dvignilo storilnost; e) investicije naj bi se vlagale predvsem v rekonstrukcije podjetij, ki bi že same po sebi* povečevale proizvodnost. prispeval proslavam Dneva borca in obletnici velikih bojev v peti ofenzivi. m$ RAZGOVOR okrajnega in občinskega sveta za blagovni promet in član sekretariata Občinskega odbora SZDL Skofja Loka. Lj. ■m Vsak član ZKJ naj najprej sam prebere kongresno gradivo Sedmi kongres ZKJ, ki je lične načine. Le malo je bil letos v Ljubljani, je dal menda organizacij, ki se tega zgodovinsko oceno naše pre- gradiva še niso lotile, hoj ene poti ter na doseda- »Kako ste se njih izkušnjah začrtal osnov- organizacijah v tržiški občini ne smernice prihodnjega so- lotili študija kongresnega »Seveda,« je nadaljeval tov. Hrovatič, »nekoliko nas ie prehitel čas dopustov, ki v osnovnih za sistematično delo organizacij ni prikladen. V jeseni pa mislimo prav za prav za- cialističnega razvoja pri nas. gradiva in konkretnega ure3- četi, kajti kar smo doslej go- Zato so zaključki, kot tudi ničevanja naloy, ki jih je na ostalo gradivo Kongresa, važ- kazal Kongres?« no napotilo ne le za vsakega Sekretar Občinskega komi- javnega delavca, marveč za teja ZK za Tržič, Rudi Hro- vsakega člana naše družbe, vatič, ki smo ga našli v Bom- za vsakega graditelja naše bazni predilnici in tkalnici, bodočnosti, za vsakega člana je povedal: družbenega in delavskega »2e zanimanj samoupravljanja. Predvsem organizacij za delo Kongresa pa je bil Kongres napotilo nam je narekovalo, da nismo lj članom Zveze komunistov, smeli zavlačevati z začetkom ■ »,MI, j«., *, , študija. Toda temeljitega štu- Zakljueki Kongresa so vaz- ,.. • • , ^__, v, ». s dija m proučevanja kongres- §p ideološko orožje vsakega čla- §§| na ZK za njegovo konkretno jH no delo na vasi, v tovarni, H v komunalnih skupnostih, 1| skratka povsod. U Da bi člani ZK laže pro- nega gradiva se še nismo lo tili. Razpravljali pa smo med našim članstvom o glavnih tezah, zlasti o vtisih iz Kongresa, o njegovem odmevu v nozemstvu, o posameznih učili kongresno gradivo, iim važnih nalogah za nadaljnje občinske in osnovne organi- konkretno delo naših organizacije ZK pomagajo na raz- zacij itd.« vorili o Kongresu, so bila le oosarnezna vprašanja. Jeseni pa bomo začeli načrtno. Toda sklenili smo, da mora vsak *lan ZK poprej predvsem sam prebrati vse gradivo Kongresa. To je dolžnost vsa-osnovnih kega posameznika. Tako bo proučevanje v jeseni potekalo bolj v obliki razgovorov o posameznih vprašanjih, o tolmačenju ugotovitev in stališč Kongresa, zlasti pa o prila-gojevanju oziroma uresničevanju nalog glede na pogoje in potrebe v naši občini. S takim, dobro opravljenim, sistematičnim proučevanjem kongresnega gradiva bo naše članstvo veliko pridobilo.« k. m. m 2 Glas Gorenjske KRANJ, 13. JUNIJA 1958 Predsednik republike Josip Broz - Tito je v ponedeljek sprejel novega indijskega veleposlanika v Jugoslaviji Alija Ijavara Džanga, ki mu je izročil pooblastilna pisma. V Sofiji je bil v ponedeljek podpisan sporazum o uveljavljanju konvencije o socialnem zavarovanju, ki sta jo Jugoslavija in Bolgarija sklenili lani decembra. Konvencija priznava vse vrste socialnega zavarovanja državljanom ene in druge dežele. Na vprašanje, kateri način za ureditev alžirskega vprašanja je najboljši, je predsednik britanske vlade Macmillan odgovoril: »Uredi ga lahko le Francoz:« Izjavil je tudi, da lahko ZDA in Velika Britanija najbolje vplivata tako, da »izrazita simpatije in podporo francoski vladi, ki ima največjo odgovornost«. Francoski ministrski svet je imel v ponedeljek sejo, na kateri so odobrili sklepe generala De Gaulla glede občinskih volitev, ki naj bi bile v Alžiriji v roku mesec dni, kakor tudi ljudskeaa referenduma o novi ustavi, ki naj bi ga razpisali za 5. oktober in bi se ga udeležili vsi Alžirci. Grška skupščina je ponovno izvolila za predsednika Konstantina Rodopulosa, za katerega je glasovalo 169 poslancev. Ladja »Jugoslavija«, s katero je prispel v Egipt drugi del tretje izmene jugoslovanskega odreda v sestavi Varnostnih sil OZN, je v ponedeljek popoldne zaplula v luko Port Said. Na svečanosti, ki je bila prirejena ob prihodu izmene, je polkovnik Reekev dal priznanje enoti JLA, ki se vrača v domovino. Ameriški predsednik Eisenhower je v ponedeljek poslal sovjetskemu premieru Hruščevu poslanico, ki se nanaša na priprave za mednarodno konferenco strokovnjakov o kontroli eventualnega sporazuma o prepovedi jederskih poskusnih eksplozij. Ameriški zunanji minister Dulles je v torek na sestanku z novinarji izjavil, da bi ZDA privo'ile v prenehanje poizkusov z atomskim orožjem, če bi obravnavanje ostalih vprašanj razorožitve očitno napredovalo. Grški zunanji minister Averoff je v torek prebral izjavo voditelja gibanja za priključitev Cipra h Grčiji Digenisa, v kateri je rečeno, da so Turki na Cipru sami uprizoriti atentat na turški urad za* tisk v Nikoziji, kar je imelo krvave posledice na otoku. Digenisovo poročilo pravi, da je bil ta atentat na turški konzulat priDravljen v dogovoru z angleškimi oblastmi na otoku. Namestnik predsednika angleške vlade Richard Butler je v torek v Spodnjem domu izjavil, da bo čez nekaj tednov sklicana konferenca strokovnjakov, ki naj ugotovi tehnične možnosti morebitnega sporazuma o prenehanju poskusov z atomskim orožjem. LJUDJE IN DOGODKI PRVI ŽARKI IZ TEME Za novega predsednika Portugalske sta bila dva kandidata: kontra admiral Tomas in general Delgado. Prvi zastopa vladajočo stranko, drugi slabotno opozicijo. Pravzaprav je bil tu še tretji — lizbonski odvetnik Vicente, vendar se je odrekel kandidaturi v korist Delgada. Na volitvah v nedeljo je zmagal z »velikansko večino« vladin kandidat, 63 letni Amerigo Tomas. Že v ponedeljek pa se je oglasil njegov politični nasprotnik in utrjeval, da je vlada ponaredila volilne rezultate, hkrati pa je očital vladi, da ni dovolila prisostvovati predstavnikom opozicije pri štetju glasov. Dan pozneje je že iz portugalske prestolnice Lizbone prihitela novica, da so generala Delgađa odstavili s položaja direktorja civilnega letalstva, ki ga je zavzemal doslej: Vlada na čelu z diktatorjem Salazarjem se začenja počasi maščevati proti edinemu političnemu nasprotniku, ki se je po 32 letih neomejene vladavine Salazarjeve profašistične stranke toliko opogumil, da je nastopil na volitvah. Še več, Delgado je prišel na dan s programom, od katerega so se vladajočim ljudem na Portugalskem naježili lasje. Med drugim je terjal zboljšanje življenjske ravni, svobodo misli, izrekel se je proti samovolji in zahteval celo -odstranitev diktatorja Salazarja. Te zahteve, ki bi drugje izzvenele povsem običajno, so bile za Portugalsko nezaslišane. Dejansko je dežela odrezana od sveta in zaprta sama vase, v svojo bedo in zaostalost, kjer ima plodno tlo diktatura Salazarja in cerkve. Kolikor je mogoče zvedeti iz redkih zapiskov še bolj redkih novinarjev, ki prodrejo v Salazarjevo deželo, vlada tam neizrecna revščina. Toda revščina je na Portugalskem blagoslovljena, pravi Salazar, dana je od boga in zato bi bilo bogokletno boriti se proti njej ali proti vladi. Dežela pa po drugi strani odkriva čudovite naravne lepote. Toda z zakonom je prepovedano bosonogim kmetom obiskovati »turistične cone«. In ker kmetje nimajo čevljev, tudi ne zahajajo v te kraje, kjer petični tujci občudujejo naravne kulise, za katerimi se skriva beda in pomanjkanje. Odkar se je diktator Salazar pred četrt stoletja zasidral na oblasti, se je na Portugalskem spopolnil sistem zatiranja. Cerkev in policija imata vso oblast. Na redke proteste maloštevilnega delavskega razreda vlada takoj odgovarja s tanki. Za stav-kujoče so predvidene hude kazni od 2 do 8 let ječe. Še nedavno je dopisnik britanskega časopisa »Manchester Guardian« pisal, da več ko polovica tamkajšnjega prebivalstva nima volilne pravice, ker so nepismeni. Dosti je takih, ki tudi ne morejo voliti, ker nimajo nikakršnega premoženja, vlada pa izključuje tudi vse svoje očitne nasprotnike. Britanski novinar tudi navaja primer z zadnjega referenduma, ko so glasove vseh tistih, ki niso prišli volit, preprosto prišteli vladinim kandidatom. Predstavnikom opozicije pa niso še nikoli dovolili, da bi prisostvovali štetju glasov. Časopisje je pod strogim nadzorstvom vlade, noben izvod ne more zagledati belega dne, če ne nosi tiskanega napisa »Pregledano od cenzure!«. V takem vzdušju so se bržkone odvijale tudi nedeljske volitve. Zanje pa jo tokrat značilno, da je končno ena vidnejših portugalskih političnih osebnosti zbrala dovolj poguma in se od-kriteje postavila po robu neznosni Salazarjevi diktaturi. Čeprav se bo Salazar zdaj bržkone maščeval svojemu nasprotniku, je že sam pojav tudi slabo pripravljene in organizirane opozicije značilen simptom. Salazar je nekoč precej odkrito dejal, da njegova »vlada ni vlada ljudskih množic« ... »Ce bi dopustil, da bi odločalo o državnih poslih, bi utegnilo mojemu dobremu ljudstvu priti na misel, da nastopi jutri proti meni.« Ta »jutri« morda še ni nastopil, vsekakor pa so zlasti krvavi neredi med predvolilnim bojem, pojav opozicije in glasnejši, čeprav še xredno pridušeni vzkliki nezadovoljstva, vendarle pokazali, da se tudi skozi temo fašistične diktature na Portugalskem rahlo svetlika. MARTIN TOMAZlC kratko, vendar zanimivo IZDAJA ČASOPISNO PODJETJE »GORENJSKI TISKc / DIREKTOR SLAVKO BEZNIK / UREJA UREDNIŠKI ODBOR - ODGOVORNI UREDNIK MIRO ZAKRAJSEK / TELEFON UREDNIŠTVA ŠTEVILKA 397 — TELEFON UPRAVE ST. 475 / TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 61-KB-1-2-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DIN, MESEČNA NAROČNINA 50 DIN BRNENJE NAD LESCAMI Prebivalci Lesc in okolice v teh dneh poslušajo neprestano brnenje nad svojimi glavami. Tudi nad Kranjem je kdaj pa kdaj slišati brnenje strojev letal. Na letališču Alpskega letalskega centra v Lescah se je namreč v torek pričel tečaj za motorne pilote. Za šolanje imajo 8 motornih šolskih letal. Tečaj bo trajal mesec dni. Računajo, da bo v tem času vsak pilot imel okoli 40 ur motornega letenja. Ce to številko pomnožimo z 18. kolikor je pilotov na tečaju, potem si lahko zamišljamo, da bodo letala s tečajniki morala biti še veliko v zraku. Med tečajniki je največ amater jev-pilotov z Gorenjske, razen tega pa so še iz Ajdovščine, Gorice, Ljubljane, Slovenj Gradca in Postojne. Po dokončanem tečaju bodo dobili diplomo in naziv športnega motornega pilota. Ko bo ta tečaj pri kraju, bodo na letališču začeli z novim. Prišli bodo tečajniki-jadralci. Podoben tečaj za pomladno alpsko jadranje so na leškem letališču zaključili prav pred začetkom tečaja za motorno letenje. Kaže, OBRAZI IN POJAVI V KROGU Seveda v prodajnem oddelku ni bilo posebnega veselja, ko so prejeli tisto pošiljko. Mislili bi, da gre za neljubo pomoto, ki jo je zakrivila, pa jo bo tudi plačala železnica, će ne bi obenem prišlo tudi vljudno, zelo jasno in nedvoumno pismo: »Vračamo vam vašo pošiljko z dne tega in tega, deklarirano...« in tako dalje> z vsemi formalnimi navedbami, potem pa pod točkami od ena do pet tisto, zaradi česar so pošiljko vrnili: kvaliteta ne ustreza. Direktor se je pošteno razburil, ko so ga — seveda — takoj obvestili, hotel je planiti, pa se je spet vsedel in rekel: »Dobro, ampak kdo je tega kriv?« »Kdo je tega kriv?« — to vprašanje je kot neznanski grozeči vprašaj, podoben tistemu zmaju, ki sedi na mostu v Ljubljani, viselo nad sedmorico, ki je pol ure zatem sedela zbrana v direktorjevi pisarni. Direktor je seznanil prisotne z vsebino pisma, čeprav so vsi že vedeli, za kaj gre. Potem pa je izustil tisto vprašanje: »Kdo je tega kriv — to moramo dognati. Pa kakorkoli že!« Nekako nagonsko so vsi pogledali šefa skladišča. Najbrž zato, ker je sedel tik poleg direktorja. Mogoče tudi zato, ker so vedeli, da iz skladišča včasih pridejo surovine precej drugačne, kot bi morale priti, da ne gre za kake katastrofalne napake, da pa vendar... Sef skladišča je planil pokonci: »Z moje strani je stvar jasna. Čeprav že leta govorimo o tem, da naše skladišče ne ustreza več sodobnim zahtevam, vendar izdajamo samo prvovrstno blago. Sicer pa imam podpisane dobavnice — blago je šlo v prede-lovalnico kot prvovrstno.« Sef predelovalnice je sklonil glavo; skladiščnik ima prav, on je krit z dobavnicami. Za hip mu je postalo žal, da je bi kdaj pa kdaj zaprl oči, ker se ni hotel zameriti šefu skladišča ali celo povzročiti — če bi bil odklonil surovine kot delno neuporabne — da bi skladiščnik segel globoko v svoj žep in plačal penale. Ampak zdaj je bilo prepozno — treba je bilo braniti se. Ne da bi dvignil glavo, je počasi rekel: »Ja — če bi bila krivda v predelovalnici, obdelava gotovo ne bi molčala, to" je več kot gotovo.« To je bil zadetek v črno. Predelovalnica in obdelava se namreč nista mogli — to se pravi: nista se mogla šef predelovalnice in inženir, ki vodi obdelavo. »Packa,« je pomislil inženir, povedal pa je nekoliko drugače. »Tovariš,« je¥ rekel, »tovariš bi rad zvalil krivdo name. Ampak jaz nimam nobenega veselja za vlogo grešnega kozla. Dobro, postavimo, da je bil proizvodni proces vse do obdelave v redu. Dobro, recimo, da je tako. Ampak, lepo vas prosim, zakaj pa potem imamo kontrolo? Ali ni smisel obstoja tega oddelka prav v tem, da zadrži vse, kar po kvaliteti ali kako drugače ne ustreza zahtevam tržišča?« Temu ni mogel nihče ugovarjati, argument je bil preveč prepričljiv. Zdaj bo padlo po njem — je pomislil skladiščnik, pa nekako s sočutjem pogledal šefa kontrole. Ampak kontrola se je samo skrivnostno nasmehnila. »No?« je nestrpno rekel, skoraj vzkliknil direktor. Kontrola je s posmehljivim smehljajem dejala: »Ce 'bi mi v kontroli izločili vse, kaV ni stoodstotno brez napak — potem bi bili že naslednjega prvega vsi brez plač, ker ne bi imeli kaj prodajati.« Ni treba posebej povedati, da se je stvar vrnila tja, kjer se je bila začela: v skladišče. Da je šla še dvakrat svojo krožno pot — obakrat z enakim uspehom, se pravi, brez uspeha. Po dveh dneh je o zadevi razpravljal delavski svet. Po štiriurni razpravi je ugotovil, da krivca ni moč najti, oziroma, da krivca verjettno sploh ni. »Roka roko umije,« je rekel eden izmed članov sveta na koncu seje. »Ampak ni prav, da to načelo velja med, našimi šefi oddelkov,« je grenko dodal, »ker nas bo to umivanje precej veljalo.« PETER STRUNA da letališče ALC v Lescah dobiva vse večji pomen, tako v gospodarstvu kot pri vzgoji ljudi. Lj. PRV\ PREIZKUŠNJA KRANJSKIH PADALCEV Padalci Aero kluba iz Kranja so preteklo nedeljo prestajali prvo preizkušnjo. Zbrali so se na letališču ALC v Lescah in pred komisijo pokazali svoje znanje, sposobnosti in nedvomno tudi svoj pogum. Med okoli 20 mladimi padalci so bila tudi dekleta. Pogumne padal ke so svojo nalogo odlično opravile. Vsi padalci so se na tokratni preizkušnji dobro izkazali. Lj. INVESTICIJE PREDVSEM V NEGOSPODARSKE PANOGE Pretežni del sredstev okrajnega in občinskih investicijskih skladov se je v preteklih letih uporabljal za investicije v industriji. Tako so v letu 1955 porabili v ta namen 51 odstotkov, v letu 1956 okoli 73 odstotkov, v letu 1957 pa okoli 57 odstotkov sredstev, če prištejemo tudi kredite, ki so bili podjetjem dodeljeni za enoletni odplačilni rok. Predlog 5-letnega okrajnega perspektivnega plana pa predvideva usmerjanje investicij v negospodarske panoge. Planirano angažiranje lokalnih investicijskih skladov omeiuio investicije v industriji v 5-letnem razdobju samo na 18 odstotkov razpoložljivih sredstev teh skladov. Tako se bodo znatno povečale investicije v Dano-ge, ki neposredno vplivajo na življenjsko raven. KONJSKE DIRKE V KOMENDI Prve konjske dirke v letošnjem letu je v nedeljo gledalo manj ljudi kot običajno. S tem še ni rečeno, da se je zanimanje za konjski šport zmanjšalo, vendar je marsikoga odbila draga vstopnina 100 din, povrh pa je bil še program brez galopnih dirk, ki so glavna privlačnost podobnih prireditev. Blejski šahovski festival končan (Nadaljevanje s 1. strani) 1. Dvoržak 5,5; 2. Kuderna 3,5; 3. Svetina 2; 4. Zerovec 1 točka. Individualni turnir mojstrov in mojstrskih kandidatov: 1. Drago Dime 3,5 točk; 2. Arse-nje Lukič 3; na tretje in četrto mesto sta se uveljavila Vinko. Cuderman in Ante Bulat z 1,5, na 5. mesto pa Dragoljub Ber-zetič s 0,5 točke. -jb PRIZNANJE KRVODAJALCEM V KAMNIKU V nedeljo je bila v Kamniku ob lepi udeležbi občinstva prisrčna svečanost v priznanje dajalcem krvi. Pomladkarji RK osnovne šole, ki jih je vodil učitelj Oto Fink, so začeli s pesmijo in recitacijami, nato pa je predsednik Občinskega odbora RK dr. Milan Kirn izročil zlato značko dajalcema krvi Lojzetu Cestniku iz Kamnika in Francu Uršiču iz Volčjega potoka. . Lojze Cestnik je že 14 krat brezplačno oddal / kri, Uršič pa 8 krat. Priznanja so bili deležni vsi dajalci prvi iz Kamnika, ki so se vedno v zelo častnem številu odzvali pozivu. USPEŠEN OBRAČUN IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA NA JESENICAH S sezono 1957/58 je bil organiziran pri Svetu Svobod in prosvetnih društev občine Jesenice Izobraževalni center, ki naj bi prirejal po krajih jeseniške občine politična, gospodarska, splošno izobraževalna in poljudno znanstvena predavanja. Nalogo center zelo uspešno opravlja. V minuli sezoni je organiziral sto predavanj, ki se jih je udeležilo 9497 poslušalcev. Preda vanj_za starše je bilo 63 in se jih je udeležilo 3926 oseb; poljudno znanstvenih predavanj je bilo 33 in jih ie poslušalo 5371 oseb; politična predavanja so bila 4 z udeležbo 200 oseb. Enemu predavanju je prisostvovalo povprečno 95 poslušalcev in je bilo organiziranih mesečno povprečno 20 predavanj. Predavanja so bila v desetih krajih jeseniške občine. Za mesto Jesenice so bili organizirani v skupnem trije ciklusi, za Javornik 1, za Žirovnico 1, za Blejsko Dobravo 1, za Hrušico 1, za Dovje-Moj-strano 1, za Kranjsko goro 1 in za Rateče 1 ciklus predavanj. Poleg teh predavanj pa je priredil Izobraževalni center tudi jezikovne in stenografske tečaje s povprečno udeležbo nad sto tečajnikov ter administrativni tečaj s povprečno udeležbo 70 tečajnikov in tečajnic. Zasluga za tolik uspeh Izobraževalnega centra občine Jesenice v minuli sezoni gre vodji centra tov. Jožetu Varlu kot vsem predavateljem, ki so znali s predavanji zainteresirati poslušalce za vedno večjo udeležbo. U. LEP KONCERT DPI) »SLAVKO CERNE« KRANJSKA GORA V četrtek, 5. junija t. 1. je DPD Svoboda »Slavko Cerne« Kranjska gora priredilo na Dovjem reprizo svojega koncerta, na katerem je sodeloval mešani zbor Svobode pod vodstvom tov. Alojza Plantaua, mladinski zbor, ki ga je vodila tov. Hormina Žerjav ter instrumentalni ansambel DPD Svoboda »Slavko Cerne« (nastopil je prvič pred javnostjo, dirigira pa ga Lojze Plantau). Izredno hvaležna publika je izvajalce nagrajala z dolgotrajnimi aplavzi. Samo kratka misel ob tem: ali ne bi bilo koristno, da bi ansambel Svobode razen polk in valčkov »slovenskega Straussa« (Avse-nika) igral tudi še kaj drugega? RAZSTAVA NAJMLAJŠIH V OTROŠKEM VRTCU »TUGO VIDMAR« Kmalu se bodo zaprla vrata otroških vrtcev za vse tiste otroke, ki so lahko tudi sicer doma. Seveda bodo tisti, katerih starši so v službah, še nadalje obiskovali vrtec. Uprava vrtca »Tugo Vidmar« v Kranju pa je sklenila za prihodnje leto napraviti razpis, na podlagi katerega naj bi starši že sedaj prijavili, kateri otroci bodo tudi v jeseni obiskovali vrtec. S tem si obetajo večjo načrtnost pri sprejemanju naših najmlajših v otroški vrtec, ki je močno obremenjen. % Ob zaključku in ob novem razpisu, ki bo 14. in 15. pa bodo naši najmlajši imeli razstavo risb, kjer bodo pokazali, od cicibanov do predšolskih otrok -~ česa so se v minulem letu naučili v vrtcu. \ KRANJ, 13. JUNIJA 1958 Glas Gorenjske 3 Jesenice - eno samo gradbišče * Do jeseni prihodnjega leta Vodovod in šola v novi h sfa skoraj 400 Žirovnici dograjena novanj novimi stanovanji. Ljudje so sedaj tu, tu so družine in otroci. Povedali so nam, da pripravlja Železarna že načrte za odstranitev barak. Na Tistem mestu, 30 milijonov dinarjev samo z 1% prihranka materiala — Odslej se bodo tudi v »Savi« morali truditi, da bi zboljšali kvaliteto izdelkov Večja skrb za kadre pTako Je danes na Jesenicah, ka stavba, ki je zrasla v zelo dujejo, kako napredujejo dela in nameravajo zgraditi 9 dvostano- Na zadnji konferenci Zveze Pred kolektiv se postavlja ovsod gradijo. Ce začnemo na kratkem času. Na njo že po- kdaj bo gotovo. Takole približno vanjskih hiš in 9 štiristanovanj- komunistov v tovarni gumijevih tudi važna naloga za izboljšanje lavžu, je tu predvsem stano- stavljajo ostrešje. Razen poslov- dva meseca, bo treba hoditi skih, skupaj 54 enosobnih sta- izdelkov »Sava« v Kranju so kvalitete nekaterih izdelkov, zla-JUjJska izgradnja na široko raz- nih prostorov Zavoda za social- drugje. Zelo so zanimivi komen- novanj s centralno pralnico in govorili tudi o problemih v pro- sti avtomobilskih, gum. Avto-"}ahnjena. čeprav so tudi drugje no zavarovanje, bo v njej še 18 tarji. Nekdo je pripovedoval, da kopalnico. Ker pa na Jesenicah izvodnji. V razpravi so zlasti mobilske gume tovarne »Sava« »sežna gradbišča. Bolnišnica je stanovanj, že letos. Vsaj tako so bodo dvignili ta nadvoz za dva manjka gradbenih delavcev, na- poudarili dva problema s tega prevozijo povprečno 36.000 km, ..Ognila svojo stanovanjsko hi- nam povedali. Ce ne omenjamo metra, drugi za 40 cm itd. Pa merava tovarna zainteresirati področja: potrebo po večji šted- medtem ko prevozijo nekatere 80 za eno nadstropje, v kate- nekaterih zasebnih hiš, ki jih spet, da bodo pločnik zgradili ljudi, ki bodo dobili tam stano- nji z materialom in skrb za kva- inozemske gume okoli 50.000 km, ^em bo uredilo 20 samskih sob. gradijo, bi se za hip ustavili samo na desni strani, torej na vanja, da bi sodelovali s prosto- litetnejše izdelke. Z razširja- nekatere novejše pa celo po- pred občino. Trgovsko podjetje nasprotni strani Fizkulturnega voljnim delom. njem oziroma povečanjem pro- vprečno nad 60.000 km. Čeprav »Zarja« se bo kmalu preselila v doma. Mi pa smo zvedeli tole: Pobuda zasluži priznanje. Po- izv^nje v pnevmatikami pa se je povprečna doba trajanja do-Nekaj sto korakov nižje ie nove ^>oslovne prostore. Sedaj Železnica je nameravala na ti- vedali so nam še to, da bodo ™rati jaVlja tudi problem ka" macih Sum 36.000 km, pa posa- —i«*x_ __L—L opravljajo notranja dela. V stav- stem mestu poglobiti progo, da sproti, ko bodo gradili stanova- dra- mezne gume prevozijo tudi po 50.000 km, pa celo 76.000 km. To dokončujejo tudi novo vratar nico. Pravo mravljišče. Na majhnem Sil^3%or\tarno^nT- 130 Jeseniška železniška postaja trifikacijo. Ljudski odbor pa je družine lahko preselile v nova »Savi« že dokaj star in iztrošen ™zboljšaYf "kvahTeto o7i- & avina ?w(«iYaiy. dokončno urejena. Drugi peron izposloval, ker je bil na tistem stanovanja. strojni park in da gre na račun bi bo tudi 5 stanovanj. Kaže, da bi lahko izvršila do kraja elek- nja, podirali barake da se bodo Znano je sicer, da imajo v kaže da' bi tovarna' bila spo- ■ stolpnice po 40 stanovanj. Morrii ki u-f • x v. je v glavnem gotov, uraa bi bilo ceneje, ce bi vse „, , . to delalo eno podjetje. Odpadle mestu ogrožen promet da se, roma življenjsko dobo avtomo- Se besedo o bližnji soseščini. te& Y *>™ce? več mate- bilskih gum fi tem da fe. odpra. Zadaj za Komunalno banko so hkrati s temi deli, razširi most Tg ^ gQ d dm vodovod v nala kot bi ga šlo sicer. Vendar m teko velika 0^^^ v bi pred dnevi »uradno« začeli gra- tudi za pešce. Nov most ne bo 2iroVnici za vse vasi do Smo_ na ta račun kljub temu ne 00 kvaliteti poreznih avtomobil- ^ izkoriščena mehanizacija, diti novo tržnico. Pripravljalna nič viSji kot dosedanji, bo le ra- kuea Tam vodo_ mogoče vedno opravičevati znat- gkih gum Po |u direktorja Toda mudi se in kar je bilo v dela so opravljali že nekaj me- ven. Na desni strani, to je iz orisnevala za ne Pn materialu\ ^a bi si kolektiv moral dati nalogo, Preteklih letih zamSeno \e tre- secev prej. Upajmo, da bo trž- smeri železniške postaje do Že- vod Občina je prispevala za konferenci ^ izrazill mnen]e) da da ^ izbolj§ali ^aliteto vsaj nadoknaditi sicer Jesenice niča do jeseni gotova. Bo pavi- lezarne, bodo zgradili na desni gradnjo vodovoda 37 milijonov bi brez večjih težav, samo z 2a 2QO/o in g tem dosegli ^j^^j ne bodo dobile strokovno spo- ljonskega tipa, stala pa bo okrog strard 4 metre jivok pločnik, na dinarjev. Ta mesec bo dograje- dosti več ^pazljivosti. delavcev priznanih italijanskih gum f°bnih ljudi in niti drugih ne, 40 milijonov. " jih tako nujno potrebujejo, Barako pred postajo bodo od- Predvsem na občini in v neka- stranili, takoj ko bo dograjena erih drugih ustanovah. Takoj nova bivaLnica za železničarje, 23 stolpnicami že raste zidovje nasproti lekarne. Kaže pa, da so Novega 16 stanovanjskega blo- dela v zaključni fazi. na tudi nova šola v Žirovnici. Pri različnih izdelkih lahko pri- znamke Pirelli><< hranili na leto približno 36 mili- Na konferenci so razpravljali NOV NADVOZ IN PLOČNIK ka> katerega temelji pa so bili Popravljeni že pred leti. V bli-Zir>i dokončuje svojo šest stano- ]^iSkl^° ^ 3^be^? stari~ nadvoz 'preko™"železnice ni Pred dnevi so razrušili tudi zimi Sava«, na nasprotni stra-Pa gradi železnica 24-stano-Var»jski blok, ki bo že tudi letos vseljiv. °alje proti mestu, takoj za vozlišča. Tu se dnevno zaustav encinsko črpalko, je nova viso- ljajo ljudje in radovedno ogle Zavijmo nekoliko v levo, proti pred Fizkulturnim domom na ukovi. Na Romavhovem vrtu že Jesenicah. Preureditev nadvoza gtrlij0 pokonci betonski stebri je narekovala predvsem elektri- bodoče osemletke pravzaprav fikacija jeseniškega železniškega dveh osemietk. — V zgradbi bo prostora za dve taki šoli. Visoko levi pa 2,5 metra. S tem bo re šen problem prometa od Zele zarne do železniške postaje, se- V novem šolskem letu bodo jonoy Največje pri- tlM,7 . veda le, če«bodo pločniki asfal- učenci že hodili v novo šolsko hranke bi lahko dosegli ori avto- o izobraževanju strokov-tirani ali va tako urpipni da tip , • i, *T /o7 , ™si.gn pii avto a Predvsem je ta pretiram ali pa tako urejem da ne poslopje. kordu (24 mihjonov dinarjev) in w e ^ . . nameravaio bo na njih luz in neprijetnega _ . , .. Dri reZaniu z dLaeonalnim stro- .pereL seaaJ> KO nameravajo eramoza sicer bodo liudie še Ta mesec ,bo d°SraJen tudi vo- ?n r?f,fnj" * <^g°namim stro razširiti pnevmatikarno za 100%, gramoza, sicer ooao ljuaje s<~ jem (10 milijonov dinarjev). Po Qrv, . __. ,__. , vedno silili na cestišče, posebno dovod iz Re.smanovega studenca ^javi direktorja tov. MtfcuSa bi "~'SJSJ^ ^ kad™ a ob deževnem vremenu in po- pod Javorniškim rovtom, dolg s prihrankom samo 1% materi- nt^JTlrSSdaSr^lStt tri kilometre. Novi vodovod bo ala prihranili letno okrog 30 mi- pošiljali na prakso" več3 srenje napajal Jesenice. P. lijonov dinarjev. strokovnega kadra. -iv Dolina Nemiljščice -premalo znana lepota Julija bo v Besnici turistična nedelja dvigalo, ki se vidi daleč po Jesenicah, pa dokazuje, da bodo dela pravočasno opravljena, saj so močno mehanizirana. Solo gradi gradbeno podjetje »Gra- H«it* fotkiesavslta dotika* Pripomba k turističnim prospektom naši folklori. To Dejstvo je namreč, da so v tem ni več prospekt, turističnem prospektu zastopane Pred mano leže menda vsi tu- prospektu dis«. V neposredni bližini šole ristični prospekti, kar jih je le- pravzaprav bodo zgradili tudi osem stano- tos izšlo v Jugoslaviji. Tu je temveč esej. Glede na to, da je Jesenice in Kranjska gora. Clo- vanj za učitelje. Ce uberemo to Jugoslavija v angleščini, kjer so obseg prospekta omejen, mo- vek se nehote vpraša, kje so smer še naprej proti Javorniku, zastopane predvsem vse prestol- ramo biti Slovenci z delom, ki ostale Mojstrana, Gozd-Martu- opazimo, kako se vrsti gradbi- niče naših republik, zraven pa smo ga v prospektu našli, kar ljek in Rateče-Planica, če že šče za gradbiščem. še nekaj lepih slik z Alp in z zadovoljni. Vsekakor pa moramo Podkoren popolnoma izpustimo. morja. Veliko bolj kot ob tega priznati, da smo zlasti Gorenjci So to res tako mrtvi kraji, da se SPORNOV GRABEN V CEVEH bi se raje obregnil ob nasled- pošteno zastopani v brošuri, za jih v turističnem prospektu ne njega, ki je po svoji obliki spog- katero je škoda, da je izšla sa- splača omenjati? Mojstrana je Ker je nad železnico na Ja- njen> 2e to ne ugaja, da imata mo kot turistični prospekt. izhodišče za Triglav. Gorenjska pri takoimenovanem vsak drugačne naslove naših tu- Huje pa je s prospektoma je postala znamenita prav po BOHINJ« in »BLED«. Na obeh Martuljkovi skupim. Planico po- enega naslova m, Ki di bil piše: Gorenjska turistična pod- znajo vsi smučarji na svetu, enem prospektu natiskan zveza, Kranj, 3000 izvodov. Clo- Vsemu temu se je turistični pro- ci od vznožja slapa navzgor lepo urejeno okrepčevalnico m jo dolg kanal> ^ bo imel 1,5 m ^ kako je na drugem. Vze- vek bi res pričakoval, da bodo spekt izognil in se omejil na kroti °b NemilJščici' ld tu še s P°mocJ° ~~ opremilo z elek- premera. Kanal bodo potem za- mimo Dunaj: na prvem gorenjski kraji v takih propa- železarske Jesenice. lKo šumlja, ~ Ako izstopiš na železniškem po- in političnih organizacij ustano- stajališču Besnica in kreneš ob po- vili turistično društvo Besnica, ki toku Nemiljščica navzgor, si v de- šteje zdaj 75 članov. To društvo ^tih minutah pri slapu »Sum«, je z dokaj skromnimi sredstvi že vorniku »Nemil ••»■ ■ ; . , ,. . , - j 1 11 ^.--------- *--- ---------------------- v Kći k. UIUKčltlie jici».hjvc unaui »u- skai cica bobm prek dlvJe9a v kratkem casu doseglo nekaj le- Spornovem grabnu določen pro- rističnih agencij v inozemstvu Ce 0via in pada v globoko kotlo. pih uspehov. Blizu slapa »Šum« je stor za gradnjo stanovanjskih Niti enega naslova ni ki bi bil se potem povzpneš po strmi zgradilo sicer preprosto, vendar hiš> ^ zaceli graditi okrog 70 m na KO opremilo z elek- „ prideš prav kmalu trično razsvetljavo. Celo plesišče suU in preko njega speljali ce. ^JT jugoslawisćhes ""verkers- ianđnfh" listih pošteno "zasto- svoil malnega Vreka' kl JG bA lePo^S^^epare.Zdajpabo ste in ostale komunikacije, kajti buero, Seilerstatte 30 Wien I. pani. Pa bi se krepko motil, društva (ki v vseh teh krajih zda fSG mn°9° b0lj Znan k?1 je P°, -n°' •CG h0?Tl ?bdrzatl. *u že to jesen bodo začeli graditi TeL 53.35.92. Na drugem pa je Vzemimo samo prospekt »BO- niti ne obstojajo) niso dovolj za- aj' Ze v osemnajstem stoletju letoviscarje, poskrbeti se za tujske vrsto »četvorčkov«. štiristano-_____. j___,,.n„,u„,i^i,0 htatt.. ^ i-J__________iw sobe. To vprašanje vrsto »četvorčkov«, štiristano-je društvo vanjskih blokov. Na tem pod- precej drugače: Jugoslawische HINJ«. nimala za lastno propagando v Fremdenverkerswerbung Wien I, Kolikor je slik, so vse iz Bo- prospektih, zakaj za to ni po- način, da bodo prebi- ročju -bodo zgradili 40 takih sta- Mahlerstrasse 3, Tel. 52-54-81 hinja. s_tej^ s^ JJ. ^ karano turistična podzveza? Kaj naj res valci v Besnici in obrobnih nase- novanjskih hiš; večina bo ze (53-35-92). Pri tem pustimo OD ™P« . rjoUne Zgomjesavska dolina postane ljih preuredili stanovanjske pro- prihodnje leto pod streho. Na strani dejstvo, da je Slovenija ™*en,za* ., ^ tuberkulozne? store v tujske sobe, in sicer s po- Koroški Beli, pri sedanjih »če- odtorenkana Z nekaj slikanj Ta mg;av, ^ _ domovini? Samo še to: Kaj ni način, ka- močjo posojila 220.000 dinarjev, ki tvorčkih« gradijo še dva. prospekt je tiskan v J00.UUU iz ^ prospekt »BLED«, kor je sugerirana naša srednje- im ga je odobril Občinski ljud- Kakor smo zvedeli, bodo na vodih. Drugi tiska" y.5f"g^: Res no 4m koliko so imela tu veška umetnost tujcem, zelo po- Javorniku že letos začeli graditi ščini, nemščini ^^rancocsmi^e Re, n ve^ dru. srečen? In ali se ne bi obne- trgovsko hišo paviljonskega ti- tiskan lev 80 000 izvodin, 1 popolnoma vse- sel tudi za Gorenjsko turistično je sredi temnozelenih gozdov, bo pjevati pa bodo začeli tudi iz Slovenije nekaj vec slik se ^ ^ ^ podzvezQ? društvo julija priredilo skupno z kana.lizacijo. malo pa ne toliko, kolikor ski odbor Kranj. Da bi vzbudili še več zanimanja za te prelepe kra- julija priredilo skup množičnimi in političnimi organizacijami turistično nedeljo. Res bi bilo škoda, če bi ta prelepi košček narave ostal neznan in tuj celo tistim v najbližji okolici, ki si Sele odmora in oddiha v lepi naravi, pa ne vedo, kako blizu imajo najlepše možnosti za to. „ . v , « ... venija po svojih turističnih za- Vrnimo se se v Podmezakljo. mmivostih zasluži Logarska do-V barake nekdanjega ujetniške- lina5 Triglav, Velika planina, ga taborišča so se ljudje kar sa- Pogačnikov dom, Bled, Bohinj in Planica — to res ni vse, kar Slovenija (vsaj v grobih obrisih) lahko nudi tujemu turistu, ne za stanovanja. Toda proble- Mislim, da ga skoraj ni med ma ni moč drugače rešiti kot z nami, ki bi lahko kaj rekel k C Sirom po domovini mi vselili, pa čeprav te bara ke že zdavnaj več niso primer J Tudi promet prihaja na vrsto LETA 1961 DVAKRAT VEC ELEKTRIČNE ENERGIJE Po zveznem perspektivnem planu gospodarskega razvoja bomo do leta 1961 v primeri z letom 1956 podvojili proizvodnjo električne energije. Medtem ko smo leta 1956 proizvedli v n^š' ne pa 4 milijone MWh električne energije. USPEŠNO OPRAVLJENA POMLADANSKA SETEV Zaradi slabih vremenskih razmer v marcu in aprilu smo z Predvidena je modernizacija cest in elektrifikacija proge Ljubljana - Jesenice Po cestah in železnicah na rem bo treba razen tega urediti magistrali Ljubljana—Jesenice Gorenjskem je čedalje živah- tudi jeseniško železniško vozli- nejši promet. Skoraj že ni po- šče in železniško postajo v membnejše. gorenjske vasi, skozi Kranju državi 5 mihjonov 50.000 MWh letošnjo pomladansko setvijo električne energije, predvideva P^cej zakasnili. Kljub temu pa plan za leto 1958 proizvodnjo 7 je po podatkih v vsej državi milijonov 300.000 MWh, leta 1961 btto do druge polovice maja pa naj bi proizvedli 10 milijo- opravljene ze približno 90% na-nov MWh električne energije, meravane pomladanske setve, Podkoren. Kolesarji bodo zelo Leta 1956 je od proizvedene ostalih 10% setve pa je oprav-pozdravili gradnjo kolesarske energije odpadlo na hidroelek- 'iene v teh dneh. Zanimivo je, steze Ljubljana—Jesenice, saj so trarne 2 milijona 870.000 MWh da so s hibridno koruzo zasejali katero ne bi redno vozil avto- V kranjskem okraju opravljata zdaj v stalni nevarnosti, hkrati jn na termoelektrarne 2 milijona letošnjo pomlad dvakrat toliko bus. Številna podjetja vozijo največ prometnih storitev pod- pa ovirajo hitrejša vozila. Pred- 180.000 MWh, leta 1961 pa naj bi površin kakor lansko leto, ven- delavce na delo in z dela s syo- jetji »Avtopromet« v Kranju in videna je tudi preložitev ceste odpadlo na hidroelektrarne 6 mi- dar pa je to le polovica pred- jimi avtobusi. Razen domačih, »Transturist« v Skofji Loki. Ti skozi Kranj, preložitev in mo- lijonov MWh, na termoelektrar- videnega plana za letošnje leto. srečujemo na gorenjskih cestah, dve podjetji, ki sta v zadnjih dernizacija ceste Naklo—Podvin, -'■-- Po planu bi namreč morali letos zasejati 700.000 ha površin s niče na odseku Dovje—Kranjska Rateče—državna meja. Na vseh hibridno koruzo. Slap »Šum« ^° Po starih zapiskih hodili som j**at zdravja škofjeloška ,in dru- s0 3ospoda- Tudi okoliški kmetje ziasti v turistični sezoni, mnoga letih močno razvili' svojo dejav- preložitev ceste in delno želez- modernizacijo ceste Podkoren vod'o Zb 7' nic°ovo zdravi,no inozemska vozila. Ce ves ta pro- nost, bosta do leta 1961 še po Pravr osniska dekleta — tako met primerjamo s prometom v večali obseg storitev za 306% v gora, da bi se izognili železni- teh cestah naj bi hkrati lesene hodila0 staro.knJlge ~~ Pa so cel° nekaterih drugih, manj razvitih potniškem ter za 102% v tovor- škim križiščem, ter gradnja as- mostove zamenjali železobeton Januar Prat sftrcne Prediva in s0 okrajih, ugotovimo, da je pro- nem prometu, ker sta že lani in faltnega cestišča na odseku Zi- ski." nJvi b 13 m stala pr, pra- met na Gorenjskem razmeroma letos nakupili nova vozila. Spri- rovnica—Kranjska gora—Podko di maf3 -V VOdl' ki ima tudi sre" dosti bolj razvit. Vendar pa tudi čo vedno večjega avtobusnega ren. MLADINCI IZ EGIPTA NA AVTOMOBILSKI CESTI 'najhujše zime do 22 stopinj s* dolina, po kateri šumi c na Gorenjskem promet zaostaja prometa pa bo treba zgraditi v Hkrati pa predlog okrajnega perspektivnega plana predvideva Kot je bilo rečeno bodo pri Tako naj bi uredili glavno go- uresničenje programa rekon- gradnji ceste »Bratstvo in enot- miijšč No" za nalogami. Kranjski okraj je prihodnjih letih tudi novo avto- renjsko cesto. Zelo nujna in po- strukcije in modernizacije cest nost« sodelovali tudi mladinci iz nCM ^-,aioca tja pod Jam_ namreč močno industrijsko, busno postajo v Kranju (med Dra i j° -ljubka m PriJaz- hkrati pa tudi v mednarodnem tem ko so jo v Skofji Loki od v do vznožja obdana z go- meriiu pomembno tranzitno pod- prli pred nekaj meseci) ter ure membna je ureditev tudi drugih III. reda, na katerih je zaradi drugih držav. V nekaterih mla-cest. Predlog okrajnega perspek- prevozov delavcev čedalje moč- dinskih krogih tujih držav je tivnoga plana predvideva rekon- nejši avtobusni promet; uresni- za to akcijo in življenje naše Jezersko, dalje novogradnja ce- zveze, kar je važno predvsem za Egipta sporočilo, da so sklenili, konaci >!• n' bil° d° Zđa^ n'~ 1961' Hkrati bo treba seveda urejati ste Podbrezje—Tržič—Ljubelj in turizem. Potrebna je vzpostavi- da bo pri delovni akciji naše ,a Prel l M l0til -'°la 'n °dprI Ta Predlofi Plana govori o tem, tudi ceste. V obdobju do 1. 1961 dograditev tamkajšnjega tunela, tev letalskih zvez proti Beo- mladine sodelovala tudi skupina S'ršom ;'.(>k na*e G°renJske da zahteva elektrifikacija proge predvideva predlog okrajnega rekonstrukcijo in modernizacijo gradu, Dunaju in od tam dalje 50 egiptovskih mladincev. V tej ta 1954 111 lurizmu' So.le le" LJublJana—Jesenice nujno pri- perspektivnega plana nekatere ceste Bled—Bohinjska Bistrica— po Evropi, kar pa terja tudi raz- skupini bodo predvsem študenti so na pobudo množičnih DritCKo v tem obdobju, v kate- preložitve in druge izboljšave na Slap Savica ter rekonstrukcijo in širitev letališča. univerz in visokih šol. 4 Glas Gorenjske KRANJ, 13. JUNIJA 1958 MALI OGLASI SLUŽBA Zdravstveni dom Kranj, Poljska pot 8, telefon 218, naročila za prevoz bolnikov telefon 04. Privatnikom ne objavljamo malih oglasov pred vplačilom. Cena malih oglasov je: preklic 20, izgubljeno 10 dinarjev, ostalo 12 din od besede. Naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Telefonska številfca naročniškega in oglasnega oddelka je: Kranj 475. Izgubil sem denarnico z dokumenti na avtobusu Golnik. Najditelja prosim. naj vrne dokumente na naslov v osebni izkaznici ali pošlje v bolnico Golnik, denar pa lahko obdrži. 1014 Dne 8. junija sem na cesti od Virmaš do Crngroba izgubil rdečo žensko jopico. Poštenega najditelja prosim, naj jo proti nagradi vrne v Zabnico št. 27. 1015 Najditelja modre moške joni- ce, izgubljene 1. junija od Sk. Loke do S. Duha, prosim, da jo vrne proti nagradi na »aslov Ponikvar Janez. Spodnji trg 33a. Sk. Loka. 1016 OPOZORILO! Vse stranke, ki so prinesle do 31. marca 1958 slike v okvirjenje, ogledala v popravilo, šipe za kredence, psihe, komode) v vzorčenje ali matiranje, porcelan ali steklo v lepljenje naj to do 1. julija 1958 dvignejo, ker bom po tem roku razprodajah Sprejmem vajenca ▼ uk. — Čolnar Otmar, Steklarstvo, Kranj. 1017 Prodam krojaški šivalni stroj. Naslov v oglasnem oddelku. 1018 Prodam kravo 8 mesecev brejo. — Britof 71. 1018 Prodam radio »Tesla« 6 cevni. Naslov v oglasnem oddelku. 1021 Prodam sadni mošt. Naslov v oglasnem odelku. 1022 Prodam skoraj nov športni tapeciran voziček, plav. Naslov v oglasnem oddelku. 1020 Prodam mlade pse ovčjake. Plevnik Štefanija, Podljubelj 15, Tržič. 1023 Ugodno prodam klavirsko harmoniko na 80 basov in 2 registra. Naslov v oglasnem oddelku. 1024 Prodam 4 gume 16X550. Naslov v oglasnem oddelku. 1025 Prodam dobro ohranjeno motorno kolo 250 ccm ali zamenjam za suhe deske. Naslov v oglasnem oddelku. 1026 Nalivno pero in kemični svinčnik v usnjenem etuiju, pozabljen v tehnični pisarni Gorenjskega tiska«, dobi lastnik ravno tam. Prodam motorno kolo »Jawa« 250 ccm model 41 in peč za kopalnico z kompletno armaturo. Likovičeva št. 2, Slovenski Ja-vornik. 1027 Prodam dobro ohranjena čevljarska kopita (60 parov). Naslov v oglasnem oddelku. 1028 1 ha pašnika v Gori pod žago Drodam. Vprašati pri Bernard, Gosteče 6. 1029 Vzidljiv štedilnik, levi, malo rabljen na 2,5 plošči, z 2 pekačema in bakrenim kotličkom prodani za 20.000 din ter diato-nično harmoniko »Hohner« v dobrem stanju prodam za 20.000 din. Ogled vsak dan od 15. ure dalje, v nedeljo pa cel dan. — Senk Polde, Hrastje 50 pri Kranju. 1030 Kupim kompletno kopalnico ali samo peč. Golnik 18. 1031 Kupim nekaj suhih borovih desk 50 mm. Ažman Karol, Savska 12, Kranj. 1032 Vajenka trgovske stroke išče skromno opremljeno sobico v centru ali bližini Kranja. Grem tudi kot sostanovalka. Naslov v oglasnem oddelku. 1038 Iščem starejšega inštruktorja za nemščino 2X tedensko in sicer 1. in 2. knjigo. Naslov v oglasnem oddelku. 1031 RAZPIS ŠTIPENDIJ Na osnovi temeljnega zakona o štipendijah (Uradni list FLRJ, št. 32/55), odloka o višini štipendij (Uradni list FLRJ, št. 33/55) in pravil sklada za štipendije OLO Kranj (Uradni vestnik 3/56) razpisujemo tele štipendije: 1 za Prirodoslovno matem. filoz. fakulteto — za študij angleščine 1 za Prirodoslovno matem. filoz. fakulteto — za študij fizike 1 za Prirodoslovno matem. filoz. fakulteto — za študij matem. 1 za Prirodoslovno matem. filoz. fakulteto — za študij kemije 3 za Pravno-ekonomsko fakulteto — za študij ekonomskega odd. 3 za Pravno-ekonomsko fakulteto — za študij pravnega odd. 1 za Višjo pedagoško šolo, in to: 1 za študij tehnične vzgoje 2 za predvojaško vzgojo 2 za defektologijo 2 za surdopedagogiko 2 za Višjo upravno šolo 2 za fizkulturo — DIF Beograd 1 za glasbeno srednjo šolo 1 za Glasbeno akademijo 2 za Višjo gospodinjsko šolo 2 za Višjo šolo za socialne delavce 2 za Višjo ali srednjo medicinsko šolo 2 za Učiteljišče 3 za ostale visoke in srednje šole, vendar le za nadarjene študente, ki nimajo sredstev za šolanje. Prosilci naj do 12. 7. 1958 predlože kolkovano prošnjo (180 din, priloge 25 din), v kateri navedejo podroben življenjepis, točen opis dosedanjega šolanja in podatke o številu in zaposlitvi družinskih članov. Prošnji naj prilože zadnje šolsko spričevalo (slušatelji potrdilo o zadnjem vpisu in potrdilo o opravljenih izpitih), potrdilo o premoženjskem stanju prosilca in njegovih staršev, potrdilo o prejemanju otroškega dodatka in mnenje mladinske ali druge množične organizacije o prosilcu. Stipendije bomo podeljevali v višini, določeni po zakonitih predpisih. Prednost imajo otroci padlih borcev in žrtve fašističnega terorja. Prošenj brez naštetih podatkov in prilog ne bomo obravnavali. OKRAJNI LJUDSKI ODBOR KRANJ KOMISIJA ZA STIPENDIJE VSEM BIVŠIM KURIRJEM TV STANIČ Pripravljalni odbor za izdajo Kurirskega zbornika poziva vse kurirje bivših relejnih TV stanic, da sporočijo na spodnji naslov, če razpolagajo s kakršnimkoli zrrodovin. gradivom v zvezi z njihovim udejstvovanjem na TV stanicah (fotografije, torbice, obleke, nahrbtnike, orožje, orodje, vpisne knjige za dostavo pošte, kurirska pisma z oznakami sprejema na nahrbtni strani, propustnice, dnevnike, prevozna sredstva in podobno). Ker pa so verjetno propadli nekateri predmeti, ki so omogočili prenos pošte prek rek, železnic in skozi sovražne postojanke, ielimo, da bi jih kurirji natančno opisali. Po takih opisih bi jih bilo možno rekonstruirati in ohraniti za bodočnost. Te predmete bo odbor potreboval za zgodovinsko kurirsko razstavo, ki jo pripravlja muzej NOB v Ljubljani. Razstava bo verjetno že letos. Sporočite tudi, če ste pripravljeni te predmete odstopiti, odprodati ali dati začasno na razpolago. Prepričani smo, da se boste radi odzvali našemu pozivu in s tem obogatili že doslej zbrane predmete ter na ta način pomagali čim verodostojneje dokumentirati našo skupno borbo tako za Zbornik, ki ga pripravljamo za izdajo, kakor tudi za kurirsko razstavo. Dopise naslovite: Pripravljalni odbor Kurirskega zbornika, pri Glavnem odboru ZB, Ljubljana, Erjavčeva 18. Iščem mizarskega pomočnika vajenega izdelave furniranega pohištva. Naslov v oglasnem oddelku. 1035 Na pravni fakulteti je diplomiral Jocif Janez. Čestitamo! 1036 Enostanovanjsko hišo, vselji- vo, lahko trudi nedograjeno, v bližini Kranja takoj kupim. Frlič Stane, »Avtopromet«, Kranj. 1037 Prodam motorno kolo 98 ccm ali zamenja mza radio. Hribar, Tenetiše, Golnik. 1038 Dne 9. junija 1958 je iz Zg. Bele odšel fantek neznano kam. Star je 11 let, oblečen v plav suknjič, lase ima svetle. Istega dne so ga znanci videli na avtobusni postaji v Kranju. Prosimo vsakogar, ki mu je kaj znanega o njem, naj to sporoči na naslov Krišelj Alojz, Zg. Bela 41, Preddvor. 1039 Kinematografsko podjetje Jesenice išče stalnega uslužbenca za biljetiranje in prevoz filmov. NTa razpolago motorno kolo. Plača po dogovoru. 1040 »Komisija za razpis mest direktorjev pri Občinskem ljudskem odboru Kranj razpisuje na podlagi 21. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ št. 52-644/57) mesto POSLOVODJE gostišča v sestavu gostinskega podjetja »Hotel Evropa« Kranj — gostilne »Križnar« v Preddvoru. Ponudniki za razpisano mesto morajo izpolnjevati naslednji pogoj: 1. kvalificirani gostinski delavec z najmanj 5-letno prakso v vodstvu gostinskega obrata. Pravilno kolkovane prošnje z izčrpnim življenjepimo, dokazili o strokovnosti, neoporečnosti in o dosedanji zaposlitvi pošljite Občinskemu ljudskemu odboru Kranj do 30. junija 1958.« PRODAJA PREMOGA PO LETNIH CENAH Trgovsko podjetje »KURIVO« Kranj, telefon 192 priporoča vsem svojim odjemalcem nakup velenjskega lignita in krmelj-skega rjavega premoga že sedaj, ker imajo te vrste premoga do ,ronca julija po zaslugi rudniških kolektivov znatno nižje cene kot v času avgust-februar. Na zalogi imamo tudi fižo-lovke in paradižnikovke. RAZPRODAJA! Kmetijsko posestvo Pod vin— Poljče je izločilo iz svojega obrata še razno poljsko in vprežno orodje, ter razpisuje za le-to javno prodajo dne 15. VI. 1958 s pričetkom ob 8. uri zjutraj pri Kmetijskem posestvu Podvin. Prodajalo se bo tudi posteljno ogrodje, železne pečice, žitne shrambe, okna za tople grede, oves in ječmen. »STORZlC« KRANJ: 13. in 14. junija amer. barvni film »NA OVINKU REKE« ob 18. in 20.15. uri. 15. junija ob 10. uri amer. barvni film »POSLEDNJI APAČ« ob 16., 18. in 20.15. uri amer. barvni film »NA OVINKU REKE«. »PARTIZAN« KRANJ: 13. junija amer. film »ABOT IN CASTELO V TUJSKI LEGIJI«. 14. junija amer. barvni film »POSLEDNJI APAČ«. 15. junija amer film »JAJCE IN JAZ«. Predstave vsak dan ob 20.15. uri. »TRIGLAV« PRIMSKOVO: 14. junija amer. film »ABOT IN COSTELO V TUJSKI LEGIJI« ob 20. uri. 15. junija premiera amer. filma »JAJCE IN JAZ« ob 17.30. uri. »SVOBODA« STRAZlSCE: 14. junija amer. barvni film »NA OVINKU REKE« ob 19. uri. 15. junija amer. barvni film »POSLEDNJI APAČ« ob 17. in 19.15. uri. NAKLO: 14. junija premiera amer. filma »JAJCE IN JAZ« ob 20. uri. 15. junija amer. film »ABOT IN COSTELO V TUJSKI LEGIJI« ob 17. in 19.15. uri. »RADIO« JESENICE: 13. junija angl. barvni vistavision film »ŠPANSKI VRTNAR«. 14. junija amer. barvni cinema- ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam ob smrti naše dobre mame 1 KAVČIČ MARIJE pomagali, z nami sočustvovali s spremstvom, šopki in venci. Posebej se zahvaljujemo dr. I. Bajžlju iz Stražišča za požrtvovalno skrb, trud in nego. Prav lepa hvala terenski organizaciji ZK, SZDL, ZB, DPD Svobodi, ŠD Mladosti, pevcem, godbi, sosedom in vsem ostalim organizacijam in posameznikom, ki so ji pripravili in jo spremljali na njeni zadnji poti. Hvala lepa tovarišu Bavdku, upravitelju in učenki osemletke za ganljive besede ob maminem grobu. Stražišče, 11. VI. 1958. Mož Vinko, sin Tone in hčerka Marica z družino. »IZLET« GORENJSKE NOGOMETNE REPREZENTANCE S SLABIM KONCEM V nedeljo, dne 8. t. m. je bila na stadionu NK »Branik« v Mariboru odigrana povratna nogometna tekma med reprezentancama Maribora in Gorenjske nogometne podzveze. K poteku tekme bi samo omenili, da je bila domača reprezentanca neprimerno močnejše moštvo, ki je s smiselno igro ter naglimi prodori že od prvega začetka zagospodarilo na terenu in če bi bil končni rezultat v prid domačim dvoštevilčen, bi razlika med moštvoma.ne bila nič previsoko izražena. V ostalem pa je treba opozoriti na nekaj stvari, ki nikakor niso bile v skladu z namenom tega izleta, ki naj bi v prvi vrsti služil razvoju našega nogometa in okrepitvi tovariških odnošajev med našimi nogometnimi klubi in forumi in seveda tudi med nogometaši samimi. Zato je treba vsako tako prireditev vestno pripraviti. 2e če pogledamo sestavo Gorenjske reprezentance, mora vsakomur, ki ima malo vpogleda v nogomet na Gorenjskem, na prvi pogled biti jasno, da se v taki sestavi Gorenjska reprezentanca ni mogla upirati Mariborčanom. Kdor je reprezentanco sestavljal, je pokazal, da malo pozna sposobnost posameznih igračev. Našo nogometno državno reprezentanco je na Švedsko spremila menda četvorica spremlje- »Komisija za razpis mest direktorjev pri Občinskem ljudskem odboru Kranj razpisuje na podlagi 21. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. 1. št. 52-644/57) mesto UPRAVNIKA obrtnega podjetja »GORENJSKA OBLAČILNICA« KRANJ. Ponudniki za razpisano mesto morajo izpolnjevati enega od naslednjih pogojev: 1. popolna srednja ekonomska izobrazba in 5-letna praksa na vodilnih mestih v gospodarstvu, 2. nepopolna srednješolska izobrazba in 10-letna službena doba, 3. krojaški mojster z 10-letno prakso pri vodenju podjetja. Pravilno kolkovane prošnje z izčrpnim življenjepisom, dokazili o strokovnosti, neoporečnosti in o dosedanji zaposlitvi pošljite Občinskemu ljudskemu odboru Kranj do 30. junija 1958.« »Komisija za razpis mest direktorjev pri Občinskem ljudskem odboru Kranj razpisuje na podlagi 21. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. list FLRJ št. 52-644/57) mesto UPRAVNIKA obrtnega podjetja »KAMNOSEŠTVO« Kranj. Ponudniki za razpisano mesto moVajo izpolnjevati enega od naslednjih pogojev: 1. izučen kamnosek z mojstrskim izpitom s 15-letno prakso v stroki, 2. gradbeni tehnik z 10-letno prakso v gradbeni stroki, 3. cementar z mojstrskim izpitom z 10-letno prakso v stroki. Vsi ponudniki morajo imeti nekaj let prakse pri vodenju manjše gospodarske organizacije. Pravilno kolkovane prošnje z izčrpnim življenjepisom,« dokazili o strokovnosti, neoporečnosti in o dosedanji zaposlitvi pošljite Občinskemu ljudskemu odboru Kranj do 30. junija 1958.« valcev, Gorenjsko pa v Maribor kar sedem. Na vsaka dva igrača je torej prišel en spremljevalec. Nič čudnega potem, če je pri tolikem številu komandantov nastal med njimi nazadnje prepir, kdo je za sestavljanje reprezentance pristojen. Kljub tolikšnemu spremstvu se pa le ni našel med njimi nihče, ki bi bil posegel ob pravem času vmes in pomiril igrače, ko je grozilo, da pride do fizičnega obračunavanja med njimi. P" tem je tudi sodnik Glavič imel dokaj zaslug s svojim popuščanjem, saj je na ta način zaradi njegovega neobjektivnega sojenja razkačene igrače še bolj razdražil. Za drugič si velja zapomniti, da je reprezentančne tekme treba dobro pripraviti in tudi organizacijsko dobro izvesti, da bodo res — reprezentativne. M. D. STRELCI IZ ŽIROVNICE ŽELIJO VEC RAZUMEVANJA OBČINE Strelska družina »Stol« Žirovnica je bila vsa leta dokaj marljiva, saj se je s svojim plodnim delom uvrščala med najaktivnejše družine na Gorenjskem. Sedaj pa se že nekaj časa nahaja v zelo neugodnem položaju. Strelišče za vojaško puško, ki so ga že dokončali, so morali zaradi urbanističnega načrta opustiti. ObLO Jesenice jim Je za zgraditev novega strelišča do- ločil drug prostor in jim tudi obljubil, da bo .povrnil materialno škodo, ki jo je s tem utrpela družina. Od tedaj pa je že preteklo leto in strelci se upravičeno vprašujejo, kdaj bo občina izpolnila obljubo in nadomestila škodo, ki so jo utrpel1 strelci s prestavitvijo strelišča- -an scope film »TRIJE V REVIJI«. Predstave ob 18. in 20. uri. »PLAVŽ JESENICE: 13. junija franc. film »ZLA SREČANJA« in angl. barvni film »ŠPANSKI VRTNAR«. Predstave ob 18. in 20. uri. ŽIROVNICA: 14. junija franc. film »ZLA SREČANJA« ob 20. uri. DOVJE - MOJSTRANA: 14. junija jug. barvni film »POP CIRA IN POP SPIRA« ob 20. uri. RADOVLJICA: od 13—15. junija amer. barvni film »MOŽ IZ KOLORADA«. V petek in soboto ob 20. uri. V nedeljo ob 16., 18. in 20. uri. BLED: od 13 do 16. junija amer. barvni cinemaseope kavbojski film »DOLINA NASILJA«. V petek in soboto ob 18. in 20.30. uri. V nedeljo ob 14., 16. 18. im 20.30. uri in ob 10. uri dopoldan matineja. »SORA« SKOFJA LOKA: od 13. do 15. junija nemški barvni film »PIROŠKA«. »KRVAVC« CERKLJE: 14. in 15. junija amer. barvni film »Ze-NA Z NEAPELJSKIH ULIC«. Predstave v soboto ob 20. uri. V nedeljo ob 16. in 20. uri. »LJUBNO«: 14. in 15. junija amer. film »V VRTINCU GREHA«. V soboto ob 20. uri. V nedeljo ob 16. in 18. uri. TRŽNI PREGLED V sredo, 11. junija smo v Loki zabeležili naslednje cene- Krompir 10 din kg, salata v glavicah 60 din kg, jajca 18 din kom., korenček 12 din šopek, meriac kisle repe 20 din, merica kislega zelja 20 din, češenj 5 do 10 din šopek, peteršilj 12 dU1 ošpek, kaša 70 din liter, smetana 15 din zajemalka, sirček 12 d"1 kom., por 5—20 din kom., rumena koleraba 20 din kg, črna red' kev 20 din kg, berivka 20 din merica, šalotka 50—60 din liter, suho sadje 60 din liter. Trg je dobro založen s sala'0, primanjkuje pa jajc, kol era NESREČE ZARADI BOLEZNI V SMB^ V ponedeljek, 9. junija se jL po Kalvariji v Kranju in okolij raznesla vest o samomoru letnega D. S. Našli so ga obe' šenega v domači drvarnici. q£ mneva se, da si je vzel živi'e' nje zaradi slabega zdravstve^ ga stanja. Pred kratkim se ^ vrnil iz bolnišnice. Govoril * o neozdravljivosti in staln6 trpljenju, zato ga je verjet'"1 obup privedel do tega ko Veleželeznina »MERKUR« Kranj SPREJME TAKOJ VEČ FIZIČNIH DELAVCEV Prednost imajo tisti, ki stanujejo v Kranju in okolici' Plača dobra. Osebne ali pismene prijave sprejema Uprava trg. podjetja »MERKUR«. Kranj Spireitnetno MOŠKO DELOVNO SILO ZA PRIUČITEV IN KOVAŠKEGA VAJENCA ,/pitMtna" RETEČE PRI SKOFJI LOKI Dostikrat smo že ugotavljali, vidim Sa takšnega, kakršen smo napravili majhen oder, s cev. »No, Krjavelj, ti ki si pre- č bi de "al- »Z urišem bomo ^e vedno bil. Ne ravno velik, katerega se je šlo v garderobo, hodil dosti sveta in mnogo videl, e 1 3 ' širok, obut v težke partizanske ki je bila v kuhinji. Vse pri- pa nam kaj povej, da ne bomo zavzeh ta položaj.« In ukaz smo škornje in s titovko na glavi, prave so trajale le nekaj ur, saj tako tiho, za vraga vendar,« je izvršili. To je Dji tfo takratnega povelja več tudi časa ni bilo, ker se nalašč pričel Jože in veselo Krjavelj je prišel v Prešerno- naš kulturnik, a od tedaj naprej je že pričelo mračiti. zvrnil kozarec, ki si ga je med- vo brigado in v njej ostal do naš Krjavelj. V hiši, polni ljudi, je otvoril tem natočil. Ko je Krjavelj sli- konca. Se danes ga vidim. Vi- Takoi M ^veiiu nas ie do- tov3"5 kulturnik miting. Tova- šal besedo vrag, se je dvignil . , •• x i i* -i i ti" i • riš komandant je opisal naše in pričel praviti svojo zgodbo, tedanu naš kulturnik sklical in . . ; T , . , ■ .... ji tia* Miiniuua onau.« borbe, zmage, junaštva posa- ki nam je že več ali mani vsem sestavih smo spored. Sedh smo mezn-h in ^ lQŽ zmma je B nav_ * S?!%-ifr^SL^!S; ^ih zm^lo dušenjem, da je prizor ostal s tem povedal to, česar drugje vsem navzočim v spominu kot ni bilo moč izvedeti, ker so ča- resničen dogodek, naš kulturnik sopisi kot »Karavankenbote« pi- pa je dobil novo ime, ki ga je sali le to, kar je bilo všeč Nem- poznala vsa brigada — Krjavelj. cem in njihovim pomagačem. Ta točka sporeda se je potem ki hiši in pričeli z delom. »Po kratkem govoru tovariša komandanta in za pevskimi točkami, bo sledila dramska predstava ,Krjavelj v partizanih',-« je re ,^ijavcij v _ ». j- *~ cem in njinovim pomagačem. ia ujuači ^i™đ 9C JC »»11 kel kuturnik. »Godilo naj bi se slediIa je pevska %0&Uu Ce w yrinila še y prGnekateri miting, v gosUlrumj Obršcaku na Oreh- jih sli*ali; ^ w zapeU, Dan. Dela 1™^™*^ na katerih ku. Krjavelj bom jaz sam, vi danes se mi ^ da ^ te parti_ ramah so v glavnem sloneli vsi drugi mi pa boste pomagali. zanske pesmi, ki jih slišimo v partizanski mitingi, so premalo 5f^^liX)™t^10eJS1r,f^ 1ZJJho radiu' manj žive' ne teko lepe' znana' ceprav s° le-t* Prispevali 1 kot so bile nekoč. In koliko jih ogromen delež k sedanjemu je, ki jih ni nikdar več slišati, lepšemu življenju. Z njimi se Po partizanskih pesmih, ki so je med borci snovalo tovarištvo jih peli vsi navzoči, je nastopil in dobra volja, ki jim je po- Krjavelj. Mala mizica, pogrnje- magala premagovati vse napore, na z lepim domačim prtom, na lakoto in trpljenje, njem hleb rženega kruha in li- M. J. Po zasilni žičnici so rsorali borci prepeljati top v hrib, ko so napadali Železnike (1944) ske šole, zato se nam ne bo treba učiti. Sledili bosta še dve recitaciji, s katerima bomo zaključili kulturni del sporeda. Po sporedu bo prosta zabava s plesom.« Tako, spored je sestavljen, sedaj pa na delo. Tovariš Jernej se je povezal z vaško mladino, ki je poskrbela tudi za številen obisk, kulturnik sam pa je odbral še nekaj borcev in začel z njimi vaditi napovedano dramsko predstavo, nekaj pa jih je urejevalo prostor, kjer naj bi bil miting. Velika krneč- lurjaski struklji Verjetno si bo i" -rsikdo mislil, da je to nemogoče. Toda tako je, čeprav za smetišče ta prostor nikakor ni primeren in tudi ni predviden. Slika prikazuje eno največjih zgradb v Radovljici: Hotel Grajski dvor in Pošto. V neposredni bližini tega poslopja, na nasipu, pa je že nastal velik kup raznih odpadkov, ki turističnemu mestu niso v okras. REBUS ALI NAPIS * «• »Proslava 15-letnice borbe na Sutjeski mora ostati ne samo večen spomin, temveč trajna svetloba, ki je začela bleščati v tistih dnevih, ko so morail naši narodi vzdržati največje breme na svojih plečih. Sutjeska mora Nešteto je krajev v naši domovini, ki so znam po dogodkih iz naše burne zgodovine. Eden najbolj znanih pa je Sutjeska. Beseda, pojem Sutjeska nam dandanes ne predstavlja le majhne planinske reke, ki se prebija med planinami Maglica, Volujka in Zelengore do Drine, temveč je kraj, kjer so bile najhujše in najslavnejše bitke konec maja in v prvi polovici junija 1943. leta. Sutjeska ne živi samo na zemljevidu, temveč predstavlja in je slavno poglavje naše zgodovine in bo živela v srcih vseh bodočih rodov kot pojem heroizma, slave in patriotizma. Vse to področje Sutjeske predstavlja tudi izredno prirodno lepoto, ki vsakogar osvoji že ob prvem pogledu nanj. Sutjeska je majhna, hitra planinska reka, ki izvira pod Lebršnikom na hercegovski strani in se po vijugasti strugi prebija med Volujkom in Magli-čem z desne ter Zelengore z leve strani, da bi na vsej svoji dolžini 40 km izkopala enega najlepših kanjonov v naši domovini. Pri vasi Bastava okoli 20 km od Foče pa se izliva v Drino kot njen prvi levi pritok. Kjer je njena dolina nekoliko širša, je tudi nekaj manjših naselij, od katerih so iz NOB najbolj poznana Tjentište, Suha, Curevo in druga. Desna obala kanjona med vasjo Grabo in Tjenti-štem se imenuje Peručica in to je tudi poslednji pragozd v Evropi. Prav tu, v tem delu kanjona, so si enote Glavne operativne skupine 16 brigad NOB s centralno bolnišnico morale utirati pot, po kateri so se prebile čez reko Sutjesko v smeri Zelengore. Z obronkov Magliča, pravzaprav z Vučeva, z višine okoli 1000 m po zelo strmih grebenih so se morali po kozjih stezah spustiti 1000 m globoko do Sutjeske in se nato povzpeti na 1300 m visoke obronke Zelengore. Dva dneva je kolona potrebovala za to pot, na vsakem koraku pa so se morali boriti s sovražnikom in se prebijati skozi njihove obroče. Na tej poti so nepozabni kraji, ki jih je bilo treba osvajati drugega za drugim, korak za korakom, vse do Sutjeske in Zelengore in še dalje. Ti kraji kot so Dragaš, Sedlo, Borovno, Košur, Krekovi, Milinj klade, Hrčava, Bare, Ljubin grob, Balinovac in tako dalje niso naselja, temveč biti kraj, kamor bodo hodile naše mlade generacije in se spominjale, kako je nastala današnja Jugoslavija, socialistična Jugoslavija, v kateri vlada bratstvo in enotnost.« Tito nja z visokimi zameti. Prav takšne s< tudi Lučke in Vrhniške kolibe v bLi zini Ljubin groba. 1 Vsi ti kraji niso znani in pomembni izključno le zaradi naše najslavnejše vrhovi, ki jih je sovražnik spremenil v močne trdnjave. Med njimi je najbolj poznan Milinj Klada, kjer je bil ranjen tudi vrhovni komandant Tito. Sutjeska je ozka reka, široka vsega 10 metrov. V maju in juniju najbolj zmage nad združenim sovražnikom 1943. leta, temveč tudi zaradi dogodkov iz revolucije, ki so se tu in v bližnji okolici odigravali že eno leto poprej. Konec januarja 1942. leta je prišel v Fočo Vrhovni štab NOV in POJ, kjer je po približno 4 mesecih bivanja izdelal načrte za nadaljnji razvoj NOB in socialistične revolucije. Prav takrat je tja prišla po slavnem Igmanskem maršu tudi prva proletarska brigada. V Foči so bili februarja 1942 sprejeti prvi predpisi o nalogah in ustroju narodno-osvobodilnih odborov - znani pod imenom Fočanski predpisi. Tu je vrhovni štab odločil tudi o formiranju II. proletarske brigade, ki je bila formirana 1. marca 1943. leta v Ca j niči. Prvega maja 1942 je bila na osvobojenem ozemlju Foče proslava Praznika dela, ki ji je prisostvoval tudi tov. Tito. Za bivanja vrhovnega štaba na Zelengori je ta izdal še odločbe o formiranju III. Sandačke in IV. ter V. črnogorsko-proletarske brigade, ki so bile vse formirane še istega leta junija meseca. V teh krajih na področju sedanjega Gorazdanskega okraja je bilo torej formiranih vseh pet prjdh proletarskih brigad NOV Jugoslavije. Pogled na dolino Sutjeske pri Tjentištu. V ozadju sta Maglič in VolujK. puščica pa kaže, kje so nosili ranjence preko Sutjeske Spomini na slavne dogodke, ki so bili v teh krajih, so ovekovečeni z vrsto spomenikov. Del doline Sutjeske je po odločbi Izvršnega sveta BIH z dne 8. marca 1958 v zaščiti države. Zaščitena površina (okoli 40 ha) je okoli Tjentišta ob reki Sutjeski. V zaščiti države pa so še drugi pomembnejši kraji iz tega področja, kjer so bile hude borbe in vse poti, ki peljejo iz Tjentišta tja. Na področju Sutjeske je tudi partizanska grobnica, kjer so posmrtni ostanki vseh partizanov, ki so izgubili svoje življenje v borbah med 15. ma- jem in 15. junijem 1943 na tem razsež-nem predelu, in spomenik dalmatinskim brigadam. Na Curevem stoji spomenik VI. vzhodno-bosanske brigade, na Popovem mostu IV. in V. črnogor-sko-proleterske brigade, na Brodu * bližini Foče I. in II. dalmatinske brigade. Na Miljevini pa je spomenik J* proletarske brigade, ki je na tem kraju prebijala drugi sovražnikov obroč in tu so postavili spominsko grobnic« vsem tistim borcem, ki so izgubil1 svoje življenje v tej bitki. (Iz brošure »Dokler bo teki* Sutjeska«) Skoljkovci ob Donavi Kanjon reke Pive v bližini vasi Martinj naraste, ker se v tem času na planinah topi sneg, zato pa je takrat tudi manj prehodov preko nje. Toda prav v takšnem času so morali borci gaziti čez valovito in ledeno Sutjesko. Glavnina edinic jo je prešla sicer preko mosta med Suho in Tjentištem, ki ga je sovražnik nenehno obdeloval s kroglami s svojih okrožij, številne edinice pa so morale bresti Sutjesko. Ko zapustimo dolino Sutjeske, se začenja planinska planota Zelengore, na kateri so najbolj značilni kraji iz borb Ljubin grob, Lučke, Vrbničke kolibe, Bare, Balinovac in Rataji. Kakšni so ti kraji? Ljubin grob je naselje na veliki livadi, kjer so pod pašniki kolibe in staje. Vse to področje pa je obdano z gozdovi, sem pa tja pa so tudi redko zarasli gozdiči ali pa so osamljena drevesa. Poleti nepregledni zeleni pejsaž, pozimi pa snežna pusti- V povojnih letih se je na rekah, ribnikih in močvirjih Panonske nižine razvil poseben poklic — skoljkovci. Ze pred vojno smo imeli v Jugoslaviji nekaj tovarn za izdelavo biserovinastih gumbov (v Kamniku, Šoštanju, Zagrebu in manjša v Beogradu), toda za izdelavo teh gumbov so uvažali iz Egipta rečne školjke iz Nila, ki so večje in veliko bogatejše z biserovino, kakor naše. Sele v zadnjih predvojnih letih, ko je bil ustavljen uvoz iz Egipta, je tovarnica v Beogradu začela izkoriščati školjke iz Donave. Danes uporabljajo dve vrsti školjk iz voda Panonske nižine: večje iz ribnikov, ki imajo veliko mesa in tanko lupino, in rečne, ki so manjše, imajo pa debelejšo lupino. Od posušenega in zmletega mesa školjk dobijo školjkino moko, iz zmletih lupin pa mineralno moko. Obe moki sta izvrstno hranivo za živino. Današnja proizvodnja biserovinastih gumbov ne zadostuje le vsem domačim potrebam, ampak daje tudi velike ko- ličine za izvoz, zlasti v dežele Bližnjega vzhoda. Lov na rečne školjke na Donavi in Savi se začne junija in traja do septembra. Lovijo jih predvsem takrat, ko je nizka voda. Lovci gazijo po plitvinah in z rokami pobirajo školjke, ki v velikih naseljih žive na peščenem dnu, pokritim s tankim slojem mivke. Iz večjih globin pobirajo školjke z grabljami ali posebno mrežo. Skoljko-vec, kmet ali ribič, ki mu je to stranski poklic, nabere pri srednje visoki vodi okrog 60 kg školjk na dan, če je voda nizka pa tudi do 200 kg. Močvirne školjke je laže loviti, pa jih za& školjkovec nabere na dan 120 kg. Mio10 tega jih lahko lovijo vse leto, raze* pozimi, ko močvirja ali ribnike pokriJe led. ORANJE ISA DALJAVO V tovarnah je vedno več strojev, ki lahko delajo brez neposredne navzočnosti delavcev ali tehnikov. Temu pravimo avtomatizacija. Ce je to mogoče v tovarnah, zakaj bi ne mogli tudi v kmetijstvu dajati strojem le naročila ali jih voditi od daleč? V Angliji n. pr. že preizkušajo oranje »na daljavo« tako, da strojni plug orje, ne da bi ga bilo treba neposredno krmfliti ali vleči s traktorjem, ki bi ga vodil tra'ktorist. Kakor v tovarn1-so po polju ravnali, stroj z vodil"^ mize z električnimi in elektronski"1, napravami. Strojnik stoji ob vodil"1 mizi in pritiska na gumbe, da stroj "a oddaljeni njivi orjo pravilne brazde' se obrača in po potrebi ustavlja. Verjetno takega pluga šo n«; bolTl0 imeli tako hitro na naših njivah. Ve"' dar pa obeta prihodnost kmetijstvu $e marsikaj, o Čerper pred kratkim nis"10 niti sanjali. FRANK OWEN: 17 EDDIE CHAPNAN P R I POVE DUJE Naposied smo prispeli v taborišče za angleške inter-nirance v St. Denisu, kjer so naju Nemci zaprli v posebne celice. Še isto noč so naju takoj po večerji prepeljali v Romainville, staromodno trdnjavo, v kateri je bilo zbirno mesto za talce in ljudi, osumljene vohunstva. Tam so Faramusa in mene podčastniki odpeljali v pisarno, naju slekli do golega in preiskali. Zatem so naju odpeljali v poslopje, v katerem so stanovali zaporniki. To je bila stara lesena baraka, obkoljena z debelo, dvanajst čevljev visoko mrežo iz bodeče žice in številnimi žarometi. Na vseh štirih koncih poslopja je stala straža v posebnih stolpih, oborožena s strojnicami. Skozi žično ograjo je bil en sam vhod, zraven katerega je stala straža. Odpeljali so naju v neko sobo in naju zaklenili. Ničesar nama niso rekli, da bi lahko vsaj slutila, kje sva. V sobi je gorela električna luč in v njej je bilo šest ali sedem vojaških postelj. Peč je bila mrzla. S Faramusom sva sedla in jela razpravljati o najinem položaju. Zoper nobenega izmed naju ni bila izrečena kaka obtožba in zato sva bila seveda radovedna, zakaj je potrebna vsa ta opreznost, ki so jo Nemci pokazali po najini aretaciji. Faramus je bil obupan. Bal se je za svoje starše. Tedaj sem slišal, kako je na vrata tiho potrkalo. Skozi špranjo sem zaslišal: »Q u i est l a p> Odvrnil sem: »Angleža sva, kateri kraj je to?« Glas onkraj vrat je odvrnil po francosko: »Trdnjava Romainville. Danes so ušivi Svabi ustrelili šest ljudi.« V glavi se mi je zavrtelo. Glas je še povedal nekaj podrobnosti o taborišču, nato pa utihnil. Tisto noč s Faramusom nisva dobro spala; povedati moram, da sva si segla v roke in se poslovila drug od drugega za primer, če bi naju Nemci ubili. Ko sva se zbudila, je skozi okno sijalo sonce. Onkraj zidu sem lahko videl Eiffelov stolp, imel sem občutek, da je smrt zelo daleč. V predmestju Romainville so preprosti ljudje opravljali vsakdanje delo. Odprl sem okno in pogledal ven. »B o n -j o u r monsieur«, sem zaslišal. Iz druge sobe se mi je smehljala prikupna Francozinja. Nato se je pokazala še plavolasa dekliška glava. Dekletoma je bilo ime Suzi in Paulette in kasneje sem zvedel, da so ju zaprli, ker sta hili osumljeni vohunstva. Vprašale sta naju, ali sva že kaj jedla. Odvrnil sem, da ne. Suzi je privlekla na dan kos vrvice: na en konec je privezala kamen in ga tako dolgo metala, dokler ga nisem ujel. Na drugi konec je je privezala zavitek z obloženimi kruhki. Nekaj časa smo se še spogledovali in zazdelo se mi je, da kaznjensko življenje morda kljub vsemu prinaša tudi uteho. Dopoldne so se odprla vrata celice in vanjo je priletelo dvoje delovnih hlač in dva para visokih čevljev. Zatem smo z drugimi kaznjenci šli sekat drva . V vsaki delovni skupini nas je bilo okrog dvanajst; kaže, da je bilo polovico Zidov. Ko smo delali okrog pol ure, je prišla oborožena straža. Službujoči stražnik je imel s seboj seznam imen. Kaznjenci so se postavili v pozor. Opazil sem obraz nekega Žida, stoječega zraven mene — bil je pepelnatosiv. Neznansko je drhtel. »Kaj vam je?« sem šepnil. Žid je odgovoril: »To je seznam ljudi, ki jih bodo ustrelili.« Nemški častnik je prebral deset ali dvajset imen. Klicani so drug za drugim stopali naprej, čakaje, da bi jih izbrali za pokol. Pri priči so jih odvedli in jih postreliU; drugi smo ostali- in sekali dalje les. Nemci so postreJ* te ljudi zato, ker je v Nantesu neki član francoske^ odporniškega gibanja ubil nemškega poveljnika. Ustreli1' so jih brez sodbe, ne da bi mogli sploh kaj reči v svoj0 obrambo. Ne verjamem, da so se čutili junake; bolj s° bili podobni ovcam — topi so bili, neobčutljivi, osamUen1' Takisto sem se počutil tudi jaz, Življenje v taborišču je bilo prijetno; dela ni preveč, zabave pa začuda veliko. Spričo nekaterih d°' mislio sva imela s Faramusom kmalu več kot zmere' obrok kaznjensko hrane. Taborišče je bilo predeljeno na dva dela, na moške? in ženskega. V ženskem je bilo okrog trideset PriP?rnlzj osumljenih, da so komunistke ali vohunke. Dvorišče moške je bilo ločeno od ženskega z bodečo žico. Ven mi je moje specialistično znanje pomagalo. Pravoča sem izdelal več ključev, ki so nekaterim izmed nas om gočili dostop v ženske spalnice. To je pomenilo J5, prstih mimo spečega stražarja, ta pa je spal koty 7 Dekleta so bila prikupna in vesela bežne zabave z mosK* Večkrat smo uživali v njihovi družbi, čez dan so ku in se pripravljale na večerno zabavo in — čudna so PjJ* v zaporu za talce — vedno se jim je nekako posre dobiti od zunaj steklenko vina ali konjaka. ^ Ta mešanica ljudi v zaporu je bila zanimiva- ^ i/med njih, neki Kachen je bil židovski bankir, ki Je pred vojn,, pobegnil iz Nemčije z milijonom mark v z ^ Oh zlomu francoske vojske so ga prijeli v Parizu. r[i znan z mednarodnih tekmovanj motornih čolnov; y_z jjj^l je bila njegova najljubša zabava portretiranje ^art« je vse, tudi stražarje. Zatem je bil neki monsieur i Francoz zaripli n obraza, prav tako Zid, ki je M ^ nekoč visok uradnik francoske vlade. V zaporu ^ srečal tudi napovedovalca pariškega radia, ki ru delati za Nemce.