DELOVANJE OBČINSKE ZTKO V LETIH 1978—1982
DOSEŽENO SPODBUJA
S 7. skup.ščino se je končalo prvo ntandatno obdobje /. I KO naše občine, ki so jo ustanovile OTKO na skupščini 5. janusirja 1978.
Program zveze je bil o.snovan na u.smeritvah ra/voja telesne kulture v občini, ki so bile opredeljene v •.amoupravnem sporazumu o lemeljih plana za obdobje 1976—«0, program od leta 1981 dalje pa lemelji na sedanjem srednjeročnem načrtu.
Osnovna nnloga programa je bila organizirano povečanje množičnosti, ne zanemarjujoč usmerjenega in vrhunskega športa. Taka osnovna usmeritev je bila potrjena tudi na problem-ski konferenci v okviru SZDL Spreminjaji pa so se izvedbeni akti, saj je sprotno reševanje problemov narekovalo prilaga-janje stopnji razvoja telesnokul-turne dejavnosti. Pri razpravah in odločitvah zlasti v okviru /TkO mesta ni bila vednodose-žena enotnost in je ostalo še ne-kaj odprtih problemov, ki jih bo potrebno rešiti skupaj s TKS. Ta neenotnost se kažepredvsem pri vzdrževanju objektov, neenot-nosti uporabi sicer sprejetih kri-terijev za financiranje telesnovz-gojne in športno-rekreativne de-javnosti, pa tudi pri pogledih na usmerjevalni in vrhunski šport.
/veza telesnokulturnih orga-nizacij je v tem obdobju ob po-moči, podpori in celo iniciativi občinske TkS sprejela dve po-membni programski usmeritvi: za leta 1979 in dalje je bil dan večji poudarek na vzdrževanju objektov in na dejavnosti osnov-nih telesnokulturnih organizacij; dana je hi!a tudi pobuda za spremcmb« organiziranosti in fi-nanciranja usmerjevalnega in vrhunskega špurta v Ljubljani. Ugotovljeno je namreč bilo, da je uveljavljena organiziranost v Ljubljani praktično (jnemogo-čala neposredno soočanje izva-jalcev in uporabnikov. Zaradi različnih inieresov se, vsaj po našem mnenju, nekatere pozi-tivne pobude niso mogle uvelja-viti. V politiki odločanja so po-$lale območne strokovne zveze centri odločanja in šele nato or-ganizatorice slrokovnega dela in zastopnice športnih zvrsti.
Osnovne telesnokutturne organi-zacije, ki so se pretežno ukvarjale z vrhunskim športom in so bile financi-r.intf iz združenih sredstev, zbranih v mestni TkS, v nekaterih panogah niso uspele povezati vseh nosilcev usmerjenega in vrhunskega Sporta. Nekatere so izgubile stik z okoljem, v katerem so naslalc in živele; tiste, ki niso bile nikdar vezane na neko oko-Ije, ker so bile ob ustanovitvi obliko-
vane za širše Ijuhljansko področje, pa v procesu podmžbljanja telesne kulture zaradi objektivnih in subjek-livnih vzrokov niso našle stika z dru-uimi OTkO panoge, i okoljem, kjer delujejo. in še inanj z drugimi okolji, kipa so/.a njihovodelovanje združe-viila sredsiva. To velja tako Za pove-zovanje s TKS in ZTKO, še posebno pa za združeno delo, družbenopoli-lične organizacije, občinske skupš-čine in njene organe.
Pobuda za spremembo organizira-nosti je bila sprejeta, pri njenem ure-sničevunju pa je mnogo /.apletov. Te bo Ireba rešiti s slrpnostjo pa morda ludi z iskanjem novih oblik.
Osnovne usmeritve razvoja tele-snokuliurnih dejavnosti v občini se /rcalijo tudi v nekalerih rezultatih, na kalere smo lahko ponosni. Odra-žajo se zlasli v številu občanov, ki se ukvarjajosielesnokulturo. Neglede na precejšnje povečanje števila pre-hivalcev naše ohčine je to naraščanje še mnogo večje. V letu 1978 je bilo aklivnih 23.MI4 občanov, v leiu 1982 pa jih je že 34.(>«:. ker so nekateri občani vključeni v več osnovnih or-ganizacij in torej evidentirani dva-krat ali večkrat, pa tudi šolarji iz SŠD, ki so člani OTkO, so evidenti-rani dvakrat, je število resnično ak-tivnih nekaj manjše. Ni pa pretirano oceniti, da se v okviru občine ukvarja z organizirano telesnokulturno de-javnostjo okoli 22.()()() ali ok. 30% občanov!
Za zadovoljevanje potreb po tele-snokulturni dejavnosti imamo danes
organizirano vadbo v vseh VVO, ŠSD osnovnih Sol in usmerjenega i/nhra/eviinja in v OTKO, katerih •šievilo jeod leia 1978naraslos37 na 57! Občasno organizirane akcije in stalna lekmov;inja v občinskih tritn-skih ligah to organjziranost le dopol-njujejo.
Pri doseganju vrhunskih rezulta-lov so bili posamezniki in moštva, gledano v celoti, manj uspešni. V in-dividualnih- panogah najvišje ravni zaslužnega športnika oziroma šport-nika mednarodnega razreda naši lekmovalci niso dosegli. lirtamo le dva lekmovalca zveznega razreda. V koleklivnih športih pa so si status zveznega razreda na osnovi osvojitve državnega prvenstva pridobilj tek-movalci RD Slovan. Število katego-riziranih perspektivnih športnikov je 24. vendar je večina v II. kategoriji. Prav tu bo potrebno letos ustrezno spremljati njihov razvoj in nato v letu 1983 oblikovati programe resnično le na podlagi doseženih rezultatov in temu ustrezno dejavnosti financirati. To bo zahtevalo kritični odnos ne le do programov, temveč tudi do naših odločitev glede oblikovanja zasnov vrhunskega športa v občini in Ljub-Ijani pa tudi do metodologije financi-ranja.
Naloge v prihodnosti pa so vezane ludi na druga področja. Uspešnejši naj bi bili predvsem pri šolanju in strokovnem izobraževanju kadrov, pri pridobivanju preprostih in cene-nih objektov in zlasti pri vzdrževanju obstoječih.
Naravnanost, oblikovana v akcij-skem programu, ki smo ga sprejeli za občino in meslo, naj bi bila osnovno vodilo pri reševanju tega pomemb-nega področja človekove dejavnosti. BRANKO ELSNER