4 PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb postale I gruppo - Cena 40 lir Leto XXn. Št. 177 (6464) TRST, petek, 5. avgusta 1966 ŽIVAHNA RAZPRAVA V POSLANSKI ZBORNICI Predvidena debata o položaju v Južni Tirolski Mancini o odgovornosti za nesrečo v Agrigentu Predsednik zbornice Bucciarelli Ducci je ostro obsodil teroristične napade Mancini je ugotovil, da je v Agrigentu vladala samovolja in da je treba odkriti vse špekulacije - Preučitev položaja ladjedelniške industrije RIM, 4. — V poslanski zbornici danes ni bila predvidena formalna seja, temveč se je razvila širša razprava o terorističnih napadih v Južni Tirolski in o zemeljskem usadu v Agrigen-tu. Formalni razlog za izredno sklicanje poslanske zbornice je Predstavljal vladni zakonski dekret, ki predvideva ukrepe za prebivalstvo Agrigenta in glede katerega morajo poslanci razpravljati na osnovi člena 77 pet dni po objavi v Uradnem listu. Razpravo je otvoril predsednik zbornice Bucciarelli Ducci, Ki je govoril o atentatorjih in njih podpihovalcih, kot tudi o sodelovanju in skrivanju koristnih informacij, ki bi lahko pripomogle k aretiranju kriminalcev. Bucciarelli Ducci je dejal, da je bila italijanska javnost pretresena paradi tega žalostnega dogodka, ki *al ni nov in ki se pridružuje zločinom ki so bili izvedeni v imenu fanatičnega nacionalizma in rasi-zma. Nato je govoril o padlih finančnih stražnikih na področju, kjer se skuša z zasedami in terorizmom preprečiti mimo sožitje. Teroristični napadi niso izjemnega značaja, temveč so izraz določenega političnega programa, kar potrjujeta zadnja bombna napada. V imenu vlade se je minister Scaglia pridružil izjavi predsednika Poslanske zbornice. Zal naslednji del zasedanja ni imel več tako umirjenega in jasnega značaja, saj je potekal v ozračju izjave misinskega poslanca Al- miranteja, ki je zahteval poglobljeno razpravo o položaju na Južni Jirolski in ki je to utemeljeval z nepotrebnostjo pogajanj strijo, češ da bi na ta načir z Av- ..... ___________ način samo Potrdili upravičenost avstrijskih zahtev glede pravic Južnih Tirolcev. Zahtevo o razpravi so podprli: Ma-lagodi (PLI1, Pigni (PSIUP), Mediš PRI), Scotton (PCI), Covelli 'PDIUM), Berloffa (KD) in Mitter-oorfer (Volkspartei). Končno je spregovoril podtaj- DANES Izredno zasedanje poslanske zbornice bi moralo imeti včeraj samo formalni značaj, da se zadosti ustavnemu določilu, ki predvideva, “a mora zbornica «sprejeti na zna-Ujc* po petih dnevih objave v u-cadnem listu vsak izredni vladni zakonski dekret. Zasedanje pa je "do pomembnejše, saj so se na ujem dogovorili, da bodo po počitnicah razpravljali o položaju na Južnem Tirolskem v zvezi z zadnjo ofenzivo teroristov. Istočasno ni prišlo do predvidene ostre debate o razlogih nesre-ce. v Agrigentu, ker je socialistični minister Mancini v svojem uvodnem poročilu odločno in dosledno obsodil krivce za tako stanje ter Povedal, da je v Agrigentu dalj ča-sa trajalo brezvladje, ki ima očitno Podporo «mafije», in ki je povezana z upravnimi ter političnimi kro-Minister je govoril o ustanovit-” dveh preiskovalnih komisij, v katerih je tudi bivši podprefekt, ki Je izvedel pred tremi leti upravno Preiskavo, ki je že takrat dozala resne nevarnosti gradnje na za to neprimernem področju, točno ori-*®ia špekulacije ter odgovornost uemokristjanskega župana. X Bocnu se nadaljujejo mrzlične Preiskave, da bi ugotovili atentatorje, ki so postavili bombo v sodno palačo, odnosno na cesto proti ■trenerju. Preiskave so brezuspešne, čeprav so mobilizirane vse po-neijske sile in tudi vojska. Kljub naporom, da ne bi motili turistov, ?e že opaža beg tujih turistov, ki J® Povsem razumljiv, saj se širi mnenje, da gre za novo širšo nacistično ofenzivo. Iz ZDA poročajo o vrsti rasističnih izgredov, ki trajajo v raznih mestih že več dni. Do viška pa je Prišlo v Chicagu, ko je okrog tristo crncev mimo manifestiralo proti *egregaciji v stanovanjih in katere *o belci brutalno napadli. Policij-*ka intervencija po neuradnih vesteh ni bila nepristarnska. Med sPopadi je prišlo do streljanja. , "o. predvčerajšnjim četrtem bom. bardiranju Hajfonga so ameriška letala včeraj tretjič bombardirala demilitarizirani pas med obema vletnamoma, kar zaskrblja najbolj muijsko vlado, katere delegat je Predsednik nadzorstvene komisije m to področje. V Novem Delhiju “J? bojijo, da pomenijo ta bombar-?’ranja pripravo za prehod ameriških hi sajgonskih čet preko 17. 'žporednika v Severni Vietnam in * tem nevarno razširitev vojne. To nevarnost ugotavljajo tudi krogi generalnega tajnika OZN U Tanta v New Yorku, ki trdijo da je U lit?4 mnenia> da bo trmasto sta-*j»ce ZDA glede nujnosti vojaškega Poraza osvobodilne vojske prisililo !*'tajsko, da intervenira. Zato je V. Tant predložil v svojem pred-‘Cerajšnjem razgovoru predstavniku vlade ZDA, naj bi prišlo do po-BjjaCanja v treh fazah: prekinitev "binbardiranja, zmanjšanje sovraž-bosti in začetek pogajanj. U Tant Je povedal istemu predstavniku ■y°je mnenje, da Sovjetska zveza m trenutno v takem «političnem in ''mktlčnem* položaju, da bi lahko "klicala ponovno ženevsko konfe-‘?nco. Zaradi tega so zadevni po-hjj vlade ZDA Sovjetski zvezi v veJ*ki meri zgolj akademski. . V Angliji pa vlada nadaljuje bit-za izvajanje svojih gospodarskih ukrepov in že danes je goto-•/ b da bo Poskrbela za odobritev kkona o blokiranju cen in mezd S° 12. t. m., kajti podpirajo jo in-jmstrijci, predstavniki vseh velikih )!mk, sindikati (razen kmetijskih) ‘er zdravniki. nik za notranje zadeve Gaspari, ki je dejal, da bo vlada ob pričetku parlamentarnega dela sporočila vse informacije in da bo odgovorila na vsa vprašanja. Ponovil je izjavo notranjega ministra Tavianija, češ da ne bodo ničesar zamudili, da se zatro take oblike nasilja. Pretežni del današnjega zasedanja poslanske zbornice pa je bil posvečen položaju v Agrigentu, o čemer je poročal minister Mancini. Skliceval se je na svojo prvo poročilo in na takojšnje vladne ukrepe, nato pa je navedel, da je sedaj v Agrigentu skupno 7784 oseb brez strehe. Rekvirirali so 98 stanovanj, v kratkem pa jih bodo še 95. Minister je dejal, da gre nedvomno za temačen položaj. To pa ne zahteva samo solidarnost, in splošno obvezo, da se pomaga omiliti težave, temveč je treba naglo ugotoviti razloge ter krivde. Minister je nato nadaljeval: ((številna leta v Agrigentu ni vladal zakon, temveč samosvoje. Zato je treba do dna pojasniti gradbena vprašanja, odkriti špekulacije in vse odgovornosti«. V koliki meri so te odgovornosti povzročile dramatičen položaj, to je predvsem naloga tehnične komisije, ki jo je imenovalo ministrstvo za javna dela ter komisijo, ki naj preuči urbanistično gradbeno stanje. V tej komisiji so poleg znanih strokovnjakov tudi podprefekt Paola, ki je pred časom skupno z majorjem karabinjerjev Barbagallom izvedel znano preiskavo. Zaključke teh preučitev bodo morali sporočiti ministrstvu za javna dela do 30. septembra. Minister se torej sklicuje na zaključke upravne preiskave, ki je bila izvedena pred dobrimi tremi leti in o kateri je prvi poročal komunistični list «Unitk». Ta preiskava je že takrat pokazala na strahotne špekulacije ter popolno brezpravje v Agrigentu, za kar sta bila kriva bivši župan in načelnik oddelka za javna dela občinske uprave, oba demokristjana, ki do sedaj nista bila poklicana na odgovornost. Minister je svoja izvajanja zaključil z orisom zakonskega dekreta, katerega mora parlament v roku 60 dni pretvoriti v zakon in ki predvideva izdatek 15 milijard lir poleg petih milijard lir dežele za izgradnjo 2050 stanovanj. Zagotovil je naglo izvajanje zakona. Alicata (KPI) je v svojem govoru nato podčrtal razumevanje ministra, ki je podrobno obvestil poslansko zbornico o položaju in ki je nakazal jasno obveznost, da se ugotovi odgovornost. Vendar pa je istočasno ugotovil nevarnost, da se bo skušalo izrabljati avtonomijo dežele Sicilije za alibi, da ne bi dokončno ugotovili vseh odgovornosti. Alicata je dejal, da gre v tem primeru za sodelovanje političnih in upravnih oblasti ter običajnih kriminalcev. V bistvu gre torej za posledice umafije« ki odloča v določenih sektorjih poli- IMIIIH||||||||||||||||||||||||||||„„„|IMm||||||un|||m| VČERAJ V ŽENEVI Zasedanje vesoljske konference zaključeno ŽENEVA, 4. — V Ženevi zasedajo tri važne konference: razoro-žitvena, odbor OZN za mamila in vesoljska konferenca. Na razorožitveni konferenci so nadaljevali razgovore o obrobnih ukrepih za razorožitev. Italijanski delegat Cavalletti je predložil, naj bi razdelili te obrobne ukrepe v tri kategorije: prekinitev proizvodnje fizijskega materiala in vozil, prekinitev jedrskih poskusov in prenehanje širjenja atomskega orožja. Švedska delegatka je na te predloge pristala. Britanski delegat pa je dejal, da bi se vprašanje nadzorstva lahko rešilo na podlagi predlogov skupine znanstvenikov, ki so se pred kratkim sestali v Kanadi in izrazili mnenje, da nadzorstvo ne bi bilo obvezno, temveč samo na zahtevo ene izmed podpisnic sporazumov. Toda ameriški delegat Fischer se z britanskim delegatom ni strinjal, češ da je «ta formula premalo realistična«. Romunski delegat pa je poudarjal predvsem suverenost posameznih držav. Odbor OZN za mamila je ustanovil poseben pododbor strokovnjakov, ki se bodo sestali prihodnji ponedeljek, kjer bodo proučili priporočila komisije OZN zlasti pa možnost omejitve trgovine ter prodajo mamil zgolj na podlagi zdravniških receptov. Vesoljska konferenca OZN pa je danes po štirih tednih zasedanja zaključila svoje delo z zelo pozitivnimi rezultati, o katerih smo že poročali. Vendar se delegati 28 držav še niso sporazumeli: o pravici raziskovanja sleherne države glede vesoljskih postaj drugih držav in glede obveznosti, da vsaka država sporoči generalnemu tajniku OZN rezultate svojih raziskav. Toda o tem bodo razpravljali na prihodnjem zasedanju. tičnega življenja v Agrigentu. Po sestanku je sprejel predsednik vlade Moro v palači Chigi ministra za javna dela Mancinija. Medministrska komisija je pričela preučevati položaj italijanske ladjedelniške industrije na osnovi posebnega poročila, ki ga je pripravila komisija, kateri predseduje podtajnik senator Caron. Preučitev bodo nadaljevali v prvih dneh septembra. Gre za znano poročilo, ki neposredno zadeva tudi položaj tržaške ladjedelnice Sv. Marka. Tito Podpornemu BEOGRAD, 4 — Predsednik republike maršal Tito je Nikolaju Podgornemu ob ponovni izvolitvi za predsednika prezidija vrhovne- ga sovjeta ZSSR brzojavno česti- te dni na zasebnem obisku v Slo- tal in izrazil »najboljše želje za uspehe v delu in nadaljnjem na<-predku bratskega sovjetskega ljudstva*. »Globoko sem prepričan,* poudarja Tito v svoji brzojavki, da se bo prijateljstvo in vsestransko sodelovanje med našima dvema državama še nadalje uspešno razvijalo in krepilo v interesu socializma in miru na svetu.* Predsednik zveznega izvršnega sveta Petar Stambolič je s svoje strani brzojavno čestital Alekseju Kosiginu ob njegovi ponovni izvolitvi za predsednika ministrske, ga sveta ZSSR. Klaus v Sloveniji LJUBLJANA, 4. — Avstrijski zvezni kancler dr. Jožef Klaus je bil veni ji. Dr. Klaus Je med drugim obiskal Tičarjev dom na Vršiču, Sleme, od koder Je lep pogled na Jalovec, izvir Soče, Bovec, Mangartsko sedlo, kjer ga je pozdravil predsednik republiškega izvršnega sveta Janko Smole. V razgovoru s turisti je Klaus izrazil upanje, da bo prihodnje leto lahko obiskal Slovenijo in se povzpel na nekatere vrhove Julijskih Alp. V spremstvu člana republiškega izvršnega sveta Draga Flisa in predsednika Planinske zveze Slovenije dr. Mihe Potočnika se je dr. Klaus povzpel na Mangart, katerega je, kot je dejal, v mladih letih toliko krat občudoval iz Ziljske doline. PO EKSPLOZIJI BOMB NA JUŽNEM TIROLSKEM Brezuspešne mrzlične preiskave da bi odkrili atentatorje «Dolomiten» obsoja atentate - Nezadovoljiv odgovor zunanjega ministrstva Zapadne Nemčije RASISTIČNI IZGREDI V ZDA V Chicagu belci napadli črne demonstrante Demonstracija je bila v okviru programa proti rasni segregaciji CHICAGO, 4. — Sinoči je okrog tristo črncev odšlo v sevemozahod-ni predel mesta, v katerem prebivajo izključno belci, da bi manifestirali proti segregaciji mestnih predelov. Črnci so Šli v povorki, ki je bila povsem tiha. Belci tega predela so takoj reagirali, saj se jih je v kratkem času zbralo okoli 1.500 in so pričeli metati proti črncem kamenje, steklenice in paradižnike, čulo pa se Je tudi več ..............................................................nun...mu...................................................... PO MNENJU U TANTA Kitajska bo prisiljena intervenirati Tretje bombardiranje demilitariziranega področja Ta bombardiranja naj bi bila priprava za premik ameriških čet čez 17. vzporednik - «Marines» začeli novo «operacijo» NEW YORK, 4. — Včeraj smo poročali, da je generalni tajnik OZN U Tant vodil razgovore z državnim podtajnikom ZDA Ballom in sicer v zvezi z razgovori generalnega tajnika OZN v Moskvi. Okrog tega razgovora je bilo mnogo komentarjev. In prav danes se je iz krogov generalnega tajnika OZN zvedelo za nadvse važne komentarje, katerih vsebina je naslednja: U Tant je prepričan, da se vojna v Vietnamu bliža zelo nevarnemu preobratu. Do tega prepričanja pa ni prišel na podlagi moskovskih informacij, temveč po ugotovitvi, da ZDA ne nameravajo opustiti svoje politike vojaškega pritiska ter prisiliti hanojsko vlado in osvobodilno fronto h kapitulaciji. Spričo te u-gotovitve je U Tant mnenja, da bo intervencija Kitajske neizogibna, Zato smatra, da bi razširitev vojne utegnila preprečiti samo o-bojestranska popustljivost To naj bi se zgodilo v treh fazah: 1. prekinitev bomoarairanja Severnega Vietnama; 2. zmanjšanje kopenskih opera cij v Južnem Vietnamu na obeh straneh in 3. začetek razgovorov med vsemi zainteresiranimi državami. Toda ameriško stališče je nepopustljivo: prekinitev bombardiia-nja je mogoča samo v zameno za začasno zmanjšanje vojaških napadov v Južnem Vietnamu, v U Tant pa je mnenja, da QZN v takem položaju ne more posredovati predvsem zaradi tega, ker so v spopad vmešane tudi države, fci niso članice Združenih narodov. U Tant smatra, da so pozivi vlade ZDA vladi Sovjetske zveze v precejšnji meri akademski, ko se v teh pozivih zahteva, naj SZ prispeva k prenehanju vojne s tem, da ponovno skliče ženevsko konferenco. Generalni tajnik OZN je prepričan, da se Sovjetska zveza ne nahaja v takem »političnem, niti praktičnem položaju, ki bi bil potreben, da bi lahko v tem smislu nastopila*. Vse to je U Tant povedal državnemu podtajniku Ballu med svojim včerajšnjim razgovorom, do katerega je prišlo na podtajnikovo željo. Prav med včerajšnjo sejo Varnostnega sveta pa je ameriški delegat Sisco izjavil sovjetskemu delegatu Fedorenku: ((Sovjetska zveza se kot velika sila ne more in ne sme izogniti svojim obveznostim, češ c'n je izven spopada, med tem ko dobavlja vojaško pomoč Hanoju in vzpodbuja Severni Vietnam, da nadaljuje vojno. Obsodbe je vredno, da moskovska vlada ignorira pozive tolikih držav, naj skupno z Anglijo skliče ženevsko konferenco. Ce Sovjetska zveza misli, da predstavlja vojna v Vietnamu nevarnost za mir in zagovarja mirno rešitev mednarodnih vprašanj, mora prenehati z obstrukcijo in neposredno intervenirati, da bi olajšala zaželena pogajanja.« Ta Izjava, ki jo je delegat ZDA izrekel po U Tan-tovem razgovoru z Ballom, pomeni, da vlada ZDA trmasto vztraja prav na tistih stališčih, ki po U Tantovem mnenju utegnejo prisiliti Kitajsko da v vojni intervenira. Medtem pa so ameriška letala že tretjič bombardirala demilitarizira. ni pas južno od 17. vzporednika. Prva dva napada so ameriški bombniki izvršili na to področje 30. in 31. julija letos. Zaradi tega je indijska vlada kot predsednica mednarodne komisije za nadzorstvo v Vietnamu, dala pobudo, da bi vsekakor ohranila demilitarizirani pas. Predsednik te komisije Rahman je zaprosil za sodelovanje hanoj-sko in sajgonsko vlado, da bi omogočili učinkovitejše nadzorstvo nad tem pasom s pomočjo ((premičnih skupin«. Indijski predlog je bil sporočen tudi Kanadi in Poljski, ki skupaj z Indijo sestavljata komisijo, toda odgovora teh dveh držav še nista znana. Hkrati pa se v indijskih diplomatskih krogih poudarja, da predstavljajo bombni napadi na to področje nov element nevarnosti. V Novem Delhiju se bojijo, da pomenijo ti napadi pripravo na premik ameriških in sajgonskih čet preko 17. vzporednika, t. j. dejanski napad na Severni Vietnam. V istih krogih omenjajo tudi mirovni predlog, da ki ga je dala Indira strelov. Policija Je sicer intervenirala, vendar brez prave odločnosti, tako da govori uradno sporočilo, da jo je »prekrila bela množica«. Končno poročilo pravi, da so ranili številne črne demonstrante, da je morala policija poklicati pomoč m da so aretirali okrog 20 oseb, pri čemer uradno poročilo ne pove, če gre za čmce ali za napadalce. Ta manifestacija Je spadala v okvir protestnega programa znanega voditelja črncev Martina Lutra Kinga proti segregaciji v stanovanjih. WASHINGTON, 4. — Senat je zavrnil zakonski predlog, ki pooblašča predsednika Johnsona, da ukaže takojšnji pričetek dela 35 tisočem mehanikov letalskih družb. Mehaniki petih ameriških letalskih družb namreč stavkajo že 25 dni. Zavrnjeni zakonski predlog je predvideval ustanovitev arbitraže, ki bi bila obvezna za uslužbence in za družbe. Kasneje pa je kongres odobril podoben zakon, ki ga pooblašča kongres, da za 30 dni prepreči stavko mehanikov in nato pooblašča predsednika, da stavko prepove za nadaljnjih pet mesecev. SAJGON — V srednje predele Južnega Vietnama, kjer besnijo bitke med partizani ter Američani in sajgonsko vojsko, prihajajo nenehno novi ameriški oddelki. Na sliki vidimo skupino helikopterjev, ki pristajajo severno od Sajgona, kar pomeni, da postaja vietnamska vojna vedno ostrejša in vedno bolj nevarna ter grozi, da se bo razširila v svetovni spopad, na kar opozarja predvsem U Tant Američane Gandi 7. julija t. 1„ ko je izjavila, | uporabljajo ozemlja Kambodže za da je Indija pripravljena prevzeti I zatočišče in da severnovietnamskim nase večjo odgovornost v svojstvu I četam ni dovoljen vstoo v Kam- MtllMlllll|||i||||||||||||||||||||||||m||l||m||l,|,|ll„|im|„l„,|,IUNU|||||l|,||||l|i||l||„|l„|||||||||U||||||||||||||| Malezijska deiegatija prispela v Džakarto KUALA LUMPUR (Malezija), 4. — Danes je odpotovala tričlanska malezijska delegacija v Indonezijo, da bi pripravila obisk podpredsednika malezijske vlade, ki bo omogočil obnovo odnosov med o-bema državama. Polkovnik Ibn I-brahim, ki vodi delegacijo, je izjavil: »Upamo, da bo uradni mir med obema državama ratificiran že čez neikaj tednov.* V Džakarti pa je vlada sklenila, da bodo vsi spori z Malezijo prenehali pred 17. t. m. in njen predstavnik je izjavil da Sukar-no, ki je seji predsedoval, danes ni omenil svojega nasprotovanja pomiritvi, kar je še prejšnji teden poudarjal — za razliko od Su-harta, ki je dejanski predsednik vlade. Suharto (desno) predsednika nadzorstvene komisije. Zvedelo se je, da so o demilitariziranem pasu večkrat razpravljali v razgovorih, ki jih je vodil ameriški poslanik Bowles z indijskimi voditelji. Bowles odhaja prav danes na enotedensko potovanje v Južni Vietnam. Končno se poudarja, da obstaja sedaj samo ena sama nadzorstvena postojanka, in sicer v Južnem Vietnamu, medtem ko ni v Severnem Vietnamu nobene. Hanojska tiskovna agencija pa poudarja, da ameriški napadi na Severni Vietnam v prvi polovici letošnjega leta dejansko niso imeli tistega učinka, ki so ga želeli Ame. ričani, kajti produkcijska sposobnost Severnega Vietnama se ni zni. žala ne v kmetijstvu ne v industriji ne v prometu, temveč je celo narasla od 5 do 37 odst. v primerjavi z lanskim letom. Tiskovna agencija osvobodilne fronte Južnega Vietnama pa je sporočila, da je bilo med 1. junijem in 15. julijem letos osvobojenih več kot 115 vasi, v katerih prebiva več kot 100.000 prebivalcev. Ameriško poveljstvo v Sajgonu pa je danes sporočilo, da so ameriški «marinesi» začeli novo vojaško operacijo med Danangom in Culajem, 570 km severovzhodno od Sajgona. V tej operaciji, ki še nima imena kot nekatere druge, sodeluje več čet ameriških «marine-sov«, ki nameravajo razširiti varnostni pas okrog velikih ameriških oporišč v Srednjem Vietnamu. V Washingtonu so iz Pentagona sporočili, da bodo v oktobru letos poklicali pod orožje še 45.200 novih vojakov. To je doslej največji Inge rejske vojne. Hkrati so sporočili, da je sedaj v Južnem Vietnamu 283.000 ameriških vojakov. Medtem pa je vlada Kambodže najodločneje protestirala proti barbarskemu napadu 2. t. m. na neko vas v Kambodži, kjer Je izgubilo življenje več oseb, med katerimi so bili tudi otroci. Predsednik Kambodže Norodom šihanuk pa je za «New York Times« izjavil, da je ključ za mimo rešitev vietnamske vojne osvobodilna fronta ne pa Severni Vietnam ali Kitajska. Zato ni potrebno iskati rešitve ne v Hanoju ne v Pekingu, kajti osvobodilna fronta ima ogromno pristašev in je najbolj kvalificirana predstavnica vietnamskega ljudstva. Si-hanuk je poudaril, da partizani ne bodžo, da bi pripravljaje napade proti Američanom v Južnem Vietnamu. Zanikal je tudi obstoj tako Imenovane itHošiminhove steze« vzdolž meje z Laosom, po kateri naj bi preko Laosa prihajali vojaki iz Severnega Vietnama. Poudaril pa je pravico Kambodže, da trguje s Severnim Vietnamom ter izjavil da prijateljska politika s Kitajsko jamči Kambodži preprečitev možnosti aneksije s strani Laosa in Južnega Vietnama. Izjave načelnika Nigerije Gowona LAGOS, 4- - Novi načelnik ni gerijske države Gowon je imel danes tiskovno konferenco, na kateri je izjavil, da bodo kmalu obnovili v državi civilno oblast. Predvsem pa je govoril o razdelitvi države po starih plemenskih načelih, češ da se je izkazala e-notna država za neuresničljivo. Dejal je, da se je upor končal in da povsod vlada mir. Se vedno velja prepoved političnih strank. Na Bledu in v Bohinju prepovedana gradnja LJUBLJANA, 4. —■ S posebnim odlokom republiškega tajnika Slovenije za urbanizem je na Bledu in v Bohinju, do sprejema novega urbanističnega načrta, prepovedana vsaka gradnja. Prepoved, ki jo podpirata občinski skupščini Jesenic in Radovljice, je bila nujna, ker so zadnja leta posamezniki in organizacije nenačrtno gradili večje oziroma manjše objekte in s tem resno kvarili urbanistični profil tega najvažnejšega turističnega področja Gorenjske. Dovoljena so samo dela, ki so potrebna za vzdrževanje In zavarovanje že obstoječih objektov, prepovedana pa je vsaka prezidava. Republiški tajnik za urbanizem lahko samo izjemoma dovoli gradnjo objektov širšega družbenega pomena. MOSKVA, 4. — Včeraj je bil objavljen odlok vrhovnega sovjeta, ki določa zaporno kazen do e-nega leta za tiste tuje potnike, ki se ne bi držali uradno določenega programa za njihovo potovanje. BOČEN, 4. — Vso noč so se nadaljevale mrzlične preiskave, da bi odkrili atentatorje, ki so izvedli bombna napada na sodno palačo in na cesti pri Prato Isarco. Minerji so našli v sodni palači koščke peres in drobce kolesc, kar govori, da je bila bomba napravljena z urnim sistemom. Po drugi varianti pa govore, da je bil vžigalnik kemičen in da je bil torej napravljen s pomočjo ostre kisline, ki v določenem času prežre tanko žico, s čemer sproži udarni mehanizem in eksploziv. Vse kaže, da so preiskave brezuspešne. Ustavili in zaslišali so več oseb, katere pa so takoj izpustili. Ustavili so tudi dva potnika, ki sta se vozila v rdečem avtomobilu proti Brenerju takoj po eksploziji pri Prato Isarco, ki pa so ju po kratkem zaslišanju izpustili. Ozračje v Bocnu in na Južnem Tirolskem je napeto, saj je povsod polno karabinjerjev, agentov javne varnosti in vojakov, ki se sicer trudijo, da ne bi zavrli turističnega prometa, vendar se je bistveno znižal prihod tujih turistov. Današnji ((Dolomiten* piše o vče. rajšnjih atentatih, da gre za brutalnost, ki je že prišla do izraza s sramotnim in nesmiselnim ubojem dveh finančnih stražnikov. Uporabljajo se bombe, da se ustva ri ozračje terorja, bridkosti in žalosti. Atentatorje ne skrbi, če bodo ubili nedolžne osebe in če bodo poslabšali vprašanje Južnih Tirolcev, glede katerega trde, da ga nameravajo rešiti in ki ga dejansko spravljajo v slepo ulico. Ti atentati predstavljajo posmeh vsem naporom, da bi našli pravično rešitev vprašanj dveh etničnih skupin. Obstaja nevarnost, da se bodo atentati nadaljevali. Zunanje ministrstvo Zapadne Nemčije je danes izjavilo, da po vsem razume italijansko stališče in da so izvedli ukrepe da takih televizijskih oddaj več ne bodo predvajali. Ta izjava pa je v nasprotju z uradno izjavo glasnika zunanjega ministrstva, ki je na tiskovni konferenci dejal, da so statuti deželnih radijskih in televizijskih postaj avtonomni in da nad temi oddajami zvezna vlada nima nobenega vpliva. Odločnejše je stališče avstrijske vlade, saj je avstrijski zunanji minister priznal, da je nezaslišana dejavnost teroristov ln Iz-razil željo, da jo sodne in policijske oblasti preprečijo. S posebnim vagonom so dane« pripeljali poslednje ostanke ubite-ga finančnega stražnika DTgnoti-ja do Neaplja in jih nato odpeljali v njegovo rojstno vas v Kalabrijo. Kriminalni roman «navdahnib Witmana AUSTIN, 4. — Policija proučuje možnost, da je morilec Charles Whitman streljal po »navdihu*, ki naj bi ga prejel po čitanju kriminalne zgodbe. V tej knjigi se namreč zgodba zaključi točno na enak način, kot se je v resničnosti. Morilec je zlezel na stolp univerze, s seboj je imel meso v konzervah, čutarico vode, termovko kave, brisačo in večje število nabojev. Edina razlika Je v dejstvu, da je Whitman že prei napovedal svoje namere. Po zadnjih uradnih vesteh je Whitman ustrelil 16 o-seb. Zaupnica lndiri Gandi NOVI DELHI, 4. - Indijski parlament je z 267 glasovi proti 61 zavrnil resolucijo, ki je predvidevala nezaupnico predsednici indij, ske vlade lndiri Gandi. Nezaupnico je predstavila komunistična skupina. ....................................n.......................... PO GLASOVANJU V BRITANSKEM PARLAMENTU Bitka za vladne ukrepe še ni končana Cl____1____(• lv • 1 • l . Njihovo vzdrževanje stane 157 milijard lir, bonska vlada pa ponuja samo 94 milijard - Zato v Londonu grozijo, da bodo čele umaknili LONDON, 4- — Danes se je zvedelo, da se je 24 laburističnih poslancev na včerajšnjem glasovanju proti resoluciji opozicije vzdržalo glasovanja. Zato je bila laburistič. na večina v sedanjem parlamentu doslej najbolj šibka in številni laburistični poslanci zahtevajo, da se »uporniki* strogo kaznujejo. Bitka za gospodarske ukrepe vlade pa se nadaljuje danes (in verjetno tudi jutri) v poslanski komisiji, ki je pooblaščena, da zaseda do jutri opolnoči, tako da bo parlamentarna debata o zadevnem zakonu omogočena pred 12 tm., ko se začnejo poletne počitnice. Medtem pa je sindikat britanskih kmetijskih delavcev zahteval povišanje mezd, ker smatra, da vladni ukrepi »ne preprečujejo avtomatično pogajanj*. Zdravniško društvo pa je sklenilo, da bo svojim članom priporočilo, naj vladne ukreipe podprejo. Eoložaj šterlinga se je danes nekoliko izboljšal. Gospodarski krogi so z zanimanjem sprejeli rezultat včerajšnjih posvetovanj pri predsedniku vlade Wil®onu, ki se ie se- bank in z guvernerjem angleške banke Vsi so se namreč strinjali z deflacionistiono politiko vlade za preprečenje krize šterlinga Wilson pa je izjavil, da ne namerava uvesti za šterling »gibljive takse*. Danes je bil sestanek britanskih funkcionarjev s predstavniki vlade Zahodne Nemčije, na katerem so nadaljevali 21. julija tl. začeto razpravo o financiranju britanskih čet v Zahodni Nemčiji in sestanek, ki je bil v Bonnu prete-klo sredo. Posebna ministrska komisija obeh držav bo proučila oblike in sredstva za kritje izdatkov v tuji valuti za britanske čete ob Renu. Britanska vlada je dala jasno razumeti, da bo svoje čete umaknila, če ne bo bonska vlada v celoti krila omenjenih izdatkov, ki znašajo 94 milijonov šterlingov, kar znaša 157 milijard lir. Bonska vlada pa je pripravljena dati samo 54 milijonov šterlingov ali 49 milijard in 50 milijonov lir, pri čemer opozarja, da bi umik britanskih stal s čet pomenil «tvegati evropsko o-iaae vvnsonu, jci se je se-1 brambo«. Predstavnik Foreign Of-predstavniki 18 britanskih I ficea je danes zanikal govorice, da se britanske čete v nobenem primeru ne bodo umaknile ter le poudaril, da bo umikanje postopno, če bonska vlada ne bo krila vseh stroškov. Iz New Yorka pa poročajo, da «Washington Post« objavlja članek, v katerem je rečeno, da se v diplomatskih krogih govori, da se je stališče britanske vlade precej približalo stališču rasistične vlade Jana Smitha v Rodeziji. Zaradi tega je zelo verjetno, da bo prišlo do bistvenega popuščanja britanske vlade, tako da bo možno doseči sporazum. Inštitut la makedonscino SKOPJE. 4. — Upravni sklad za obnovitev Skopja je na današnjem sestanku sprejel predlog Matice izseljencev Makedonije, da se o Skopju iz sredstev raznih izseljeniških organizacij in posameznikov zgradi inštitut za makedonštino, ki bo nosil ime uglednega makedonskega prosvetnega delavca Krste Misirkova. Na inštitutu bodo od časa do časa organizirali tudi razstave o življenju in delu izseljencev. Vreme včeraj: najvišja temperatura 30, najnižja 21.6, ob 19. url 29.4; zračni tlak 1007.9 pada, vlaga 55 odst., veter 10 km Jugovzhod-nik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 25.4 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 5. avgusta Marija Snežnica Sonce vzide ob 5.53 in zatone ob 20.29. Dolžina dneva 14.36. Luna vzide ob 22.34 in zatone ob 9.39 Jutri, SOBOTA, 6. avgusta Vlasta DELOVANJE DEŽELNE UPRAVE Predlog o podelitvi prispevkov za gradnjo in obnavljanje tovarn «Uradni vestnika objavil predpise o podeljevanju podpor podjetjem, ki so utrpela škodo zaradi lanskih neurij za delo, če gre za obrtniška podjetja. V prošnjah je treba natančno opisati materialno škodo ter tudi dela, ki so bila opravljena, da se škoda popravi. Podjetja morajo tudi dokazati, da so redno vpisana v seznam Zbornice za trgovino, industrijo in kmetijstvo. Prijavljeno škodo bo ocenila posebna komisija strokovnjakov. Prispevki bodo znašali največ do 60 odstotkov za obrtniška in mala industrijska ter trgovska podjetja, za ostala pa 30 odstotkov. Seveda bodo dobila pomoč podjetja, ki so utrpela precejšnjo škodo. Odlok opisuje nato razna popravila, za katera pridejo podpore v poštev. Končno bo pri- VčeraJ se je zopet sestal pri od-bomištvu za industrijo in trgovino v Trstu tehniško-posvetovalni odbor za financiranje industrijskih podjetij, ki izreka svoja mnenja v zvezi s prošnjami za kreditne olajšave, ki jih daje dežela na podlagi zakona štev. 25. Pod predsedstvom odbornika Marpillera je odbor proučil 86 prošenj za prispevke za plačevanje obresti na posojila, ki jih najemajo industrijska podjetja od kreditnega zavoda Mediocredito iz Furlanije za financiranje gradnje, razšir-Jevanja in moderniziranja tovarn. Skupna vsota 86 posojil, za katere bo dala dežela prispevek, prekaša 6 milijonov lir. Dežela bo na podlagi z uveljavljanjem zakona štev. 25 dajala toliko prispevkov, da se bo znižala obrestna mera posojil, ki jih najamejo in-dustrijci, na 3,50 odstotka. V ta namen bo potrošila vsako leto 115 milijonov lir. Izmed 86 prošenj, ki Jih je včeraj proučil odbor, se Jih je 11 tikalo živilske industrije, 22 lesne industrije, 9 kovinske industrije, 8 strojne, 2 kemične, 1 industrije gume, 11 industrije papirja in tiskarstva, 5 tekstilne in oblačilne industrije, 14 gradbene industrije in 3 raznih dejavnosti. Prihodnja seja odbora, v katerem so deželni odborniki Marpille-ro, Tripani, Dal Mas in Stopper ter razni strokovnjaki, bo zopet 30. septembra, da prouči prošnje, ki bodo medtem dospele. * * * Izšla je 21. številka «Uradnega vestnika* avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine, ki objavlja predpise o podeljevanju pomoči in podpor industrijskim, trgovskim in obrtnim podjetjem, katera so utrpela škodo ob lanskih neurjih. To pomoč bodo črpali iz »deželnega solidarnostnega sklada*, u-stanovljenega z zakonom štev. 33 iz lanskega decembra. Zakon namreč določa, da je treba za njegovo izvajanje izdati pravilnik. Sedaj bodo lahko pristojna deželna odbomištva razdelila pomoč vsem tistim podjetjem, (ki jo željno pričakujejo. >nr, ni Pravilnik predpisuje, da je treba vlagati prošnje na kolkovanem papirju skupno z dvema kopijama na nekolkovanem papirju in jih poslati do 2. oktobra 1966 odbomištvu za industrijo in trgovino, če gre za podjetja te vrste, ter odbomištvu iiimiiiiiitimiiiiiMiiiiiiiiiiiiiMiiiniHiiiiiiiiuiiiiiiimuiiiiiniiifiiMiiiiuiiiiniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiii TISKOVNA KONFERENCA NA GEN. KONZULATU ZDA Predsednik Berzanti orisal program svojega obiska v IDA stojno odbomištvo ugotovilo točno višino škode in nakazalo temu primemo podporo. 20 milijonov dolarjev posojila za naftovod Družba Transalpine Finance Holding s sedežem v Luksemburgu je izdala preko skupine tujih in italijanskih bank posojilo 20 milijonov dolarjev, ki bodo služili za finansiranje naftovoda Trst-Ingol-sladt. Obveznice znašajo 1000 dolarjev s 6.5 odst. dividende. Jeseni in spomladi prihodnjega leta bo družba izdala še dve posojili za 50 milijonov dolarjev. Predsednik vlade Moro sprejel tajnika in poslance KD iz Trsta Predsednik vlade Aldo Moro je včeraj sprejel v palači Chigi poslanca KD Bologno in Belcija ter pokrajinskega tajnika Krščartske demokracije dr. Boterija, ki so mu predočili razna tržaška vprašanja. Predsednik vlade je zagotovil, da se bo zanimal za vprašanja, ki so mu jih orisali. Dr. Berzanti sprejel komisarja dr. Mazzo Vladni komisar dr. Mazza Je o-pravil včeraj poslovilni obisk pri deželnem predsedniku Berzantiju, s katerim sta se zelo prisrčno raz-govarjala. Dr. Berzanti je dr. Maz-zi čestital k novemu imenovanju in mu želel v novi službi obilo uspehov. Rekel je tudi, da mu je žal, da dr. Mazza odhaja. Predsednik Berzanti je poklonil dr. Mazzi tudi lep dar v spomin na njegovo sodelovanje z deželo. •■■■■mu im n umi milimi n.................................................................................................................. TATIČ ZA ZAPAHI Na Ponterošu je skušal prodajati v cerkvi ukradene zlate predmete Po izpustitvi iz zapora je prišel v Trst, kjer je pričel ponovno krasti • Pri sebi je imel prikladno tatinsko orodje Predvčerajšnjim zvečer so agenti letečega oddelka pospremili v zapor 34-letnega Alda Caironeia iz Acropolija pri Salernu, ki je začasno prišel v naše mesto. Cairone-ja so namreč po zaslišanju aretirali in prijavili sodišču zaradi tatvine z obteževalnimi okoliščinami. Poleg Caironeja so prijavili sodišču tudi 48-letnega Carla Miniussi-ja iz Arezza, ki Je tudi začasno prišel v Trst. Miniussi se bo moral zagovarjati pred sodniki zaradi sprejemanja ukradenega blaga. Njega so policisti pustili na začasni svobodi. Zgodilo se je predvčerajšnjim na Trgu Ponterošo v jutranjih urah, ko so policisti letečega oddelka zapazili dva sumljiva tipa, ki sta hodila med stojnicami in nekaj na skrivaj ponujala. Njuno početje se je agentom zdelo sumljivo, zato so še'jima približali ter ju povabili na kvesturo. Sčasoma je vse prišlo na dan. Cairone se je nekaj časa obotavljal, toda končno je priznal, ko je uvidel, da ne more več tajiti. Pri njem so namreč agenti našli 2 zlati zapestnici, 12 zlatih verižic in več raznoterih zlatih obeskov. Cairone je izpovedal, da so ga približno pred enim mesecem izpu- Dr. Berzanti in generalni konzul ZDA Fuess med tiskovno konferenco Predsednik deželnega odbora Fur-lanije-Julijske krajine dr. Alfredo Berzanti odpotuje v nedeljo v Wa-shington na enomesečni obisk ZDA, in sicer na vabilo ameriške vlade. Med svojim obiskom se bo srečal s številnimi osebnostmi in predstavniki političnega, gospodarskega in kulturnega življenja. Obiskal bo mnogo mest, kjer so italijanska konzularna zastopstva, uradi ICE, italijansko - ameriške trgovinske zbornice, radijske postaje v italijanskem jeziku, razne italijanske skupnosti in italijansko-ameriška združenja. V zvezi s svojim potovanjem Je imel včeraj zjutraj predsednik Berzanti tiskovno konferenco na konzulatu ZDA v Trstu. V odgovoru na pozdrave generalnega konzula Fuessa in predsednika italijansko-ameriškega združenja od Cavalieri-ja se Je Berzanti toplo zahvalil a-meriški vladi za vabilo. Rekel je, da so program njegovega obiska sestavili tako, da si lahko ustvari čimbolj jasno sliko o gospodarskih, političnih in socialnih vprašanjih ZDA ter poudaril, da bo lahko obiskal tudi številne italijanske in furlanske skupnosti, ki živijo tam. Nato je orisal, kaj vse mu bodo pokazali v raznih mestih od vzhod, nih do zahodnih in severnih do južnih predelov ZDA. Med drugim bo obiskal tudi slavni nacionalni park v Skalnatih gorah, v Las Ve- gasu, kjer so ga imenovali za častnega meščana, pa si bo ogledal turistične naprave; šel bo celo na znano riviero Miami Beach. Danes sestanek paritetnega odbora PSI PSDI Paritetni odbor za socialistično združitev, ki ga sestavljata federaciji PSDI in PSI, se bo danes ob 18. uri ponovno sestal na sedežu na Trgu Goldoni. Odbor bo moral posebno proučiti problem tržaških pokrajinskih in občinskih volitev, ki bodo kmalu po združitvenem kongresu 23. oktobra. Možno je, da se bo med današnjim sestankom odbor ukvarjal tudi z vprašanjem tržaškega gospodarstva. Tatovi so mu ukradli motorno kolo Na komisariatu Stare mitnice se je predvčerajšnjim zglasil 59-letni šofer Romano Punter iz Ul. Foschiatti 15 in službujočim agentom povedal, da so mu ponoči neznanci odpeljali motorno kolo. Punter je kolo pustil v bližini svojega doma. Utrpel je 60.000 lir škode. Preiskava je v teku. stili iz zapora v Trevisu, kjer je odsedel kazen zaradi tatvine. Tedaj je prišel v Trst in spočetka živel z denarjem, ki si ga je prislužil v zaporu. Toda kaj kmalu je denar pošel in Cairone se je znašel brez sredstev. Ni poiskal dela, temveč se je ponovno lotil tatvin. Te dni je šel v cerkev Marije Rožnega venca v Istrski ulici 71 z namenom, da prosi za denarno pomoč. Ko pa je vstopil v cerkev je bila prazna in Cairone se je takoj odločil. Približal se je sohi Matere božje in z nje snei zlate obeske, ki so jih tja postavili verniki. Po tatvini je Cairone hotel ukradeno blago prodati in prišel je na Trg Ponterošo. Čeprav si je prizadeval, pa ni mogel skleniti kupčij. Končno je srečal Miniussija in ga naprosil, naj bi mu pomagal pri razprodaji ukradenega blaga. Mini tisSi je privplil, toda, ko je zgle-dalo, da jima je šla kupčija v denar, so ju zasačili agenti. Ukradene zlate predmete so a-genti vrnili redovnicam, ki se niso niti zavedle tatvine. Pa ni še konec. Cairone je pri sebi, poleg ukradenih predmetov v cerkvi, imel dve zelo magnetizi-nani železni ploščici, od katerih je bila ena pritrjena na najlonsko vrvico, vrvica pa na leseno paličico, pri njem pa so še našli velik našiljen žebelj. Ko so policisti vprašali Caironeja, čemu mu služijo omenjeni predmeti, jim ni hotel povedati, potem pa se je njegov jezik le razvezal. Magnetizirani ploščici je Cairone uporabljal, da ju je spuščal v skrinjice za milodare in tako iz skrinjic dvigal kovance, ki so se oprijeli magneta, žebelj pa je rabil za odpiranje omenjenih skrinjic. Tržačana izginila v Karnijskih Alpah Dva Tržačana, 43-letni Liliano Bonelli, sluga v šoli Fabio Filzi, in njegova 15-letna hči Fulvia se predvčerajšnjim nista vrnila z izleta v hribe v Ampezzo, kjer sta se nastanila. Oče in hči sta se odpravila na 2121 m visoki hrib Ti-nisa, kjer sta nameravala nabrati nekaj planik. Zadnje sledove za seboj sta Bonellijeva pustila na 1491 m visoki pianini Tintina, kjer sta se okrepčala. Ker je bila nad področjem tedaj zelo gosta megla, je možno, da sta oče in hči med' nadaljevanjem hoje zgrešila pot. Izginula izletnika so začeli iska- ti že v sredo zvečer. Iskanje, pri katerem sodelujejo karabinjerji, agenti finančne straže, prostovoljci in gorske reševalne ekipe, se je nadaljevalo tudi včeraj ves dan. Umrl je Ernesto Radich Tajništvo Nove delavske zbornice - CGIL in pokrajinsko vodstvo INČA globoko užaloščeni sporočata delavcem in vsemu prebivalstvu Trsta hudo izgubo, ki jo je tržaško delavsko gibanje utrpelo zaradi smrti po dolgi in mučni bolezni tov. Ernesta Radicha, predsednika INČA in odgovornega tajnika pokrajinskega sindikata upokojencev. DZ CGIL in vodstvo INČA izrekata družini pokojnika najgloblje solalje vseh delavcev, tajništvi pa javljata, da bo pogreb pokojnika jutri v soboto, 6. t. m. ob 16. uri iz mrtvašnice splošne bolnišnice v Ul. Pietk. Zopet lep uspeh Verdijeve «Aide» v uprizoritvi na tržaškem gradu Operi «Aidi» je bilo že pred rojstvom določeno, naj bo veličastna opera. Egiptovski kediv Ismail paša je naprosil Verdija, naj napravi opero, ki bi bila primerna za otvoritev Sueškega prekopa. Opera naj bi bila prvič predvajana v Kairu. Verdi je s svojimi sodelavci pripravil «Aido»; prva uprizoritev bi morala biti januarja 1871 v Kairu. Toda v tem času je prišlo do jrancosko-pruske vojne in nekateri Verdijevi sodelavci so bili blokirani v Parizu. Avtorju to ni bilo prav pogodu in mislil je če, da bi delo uprizoril kar v milanski Sca-li. Sam ravnatelj Opere v Kairu je prišel v Milan ter Verdija preprosil, naj še nekoliko potrpi. Konec leta (24. dec.) so novo opero le uprizorili. «Aida» je že pri krstni predstavi doživela triumfalen uspeh. Obenem pa je bila že ta prva predstava začetek triumfalne poti te opere po vsem svetu. Se večji uspeh kot v Kairu je namreč opera doživela čez dobrih šest tednov v Scali. In čeprav sodi «Aida» med opere, ki jih. ni tako lahko uprizarjati, je kljub temu morda najpopularnejša v vsej operni literaturi. Tudi za Trst velja, da je «Aida» delo, ki je v našem mestu doživelo — po 4. oktobru 1873 — največ predstav. «Aida» že kar zahteva veličastno, bogato uprizoritev, ki je že eden izmed pogojev za dober uspeh (če ni diletantska in neokusna). Prav zaradi tega je «Aida» pogosto na sporedih «poletnih» gledališč, to se pravi, da jo uprizarjajo na prostem. (Letos je bila uprizorjena v Caracallovih termah v Rimu, v veronski areni, v Opatiji...). Seveda bi bilo zelo zgrešeno pripisovati popularnost «Aide» samo njeni zunanji veličastnosti. Ta opera ima tudi nadpovprečno umetniško vrednost: od sijajno izdelane dramatske podlage in živih likov do pestrega glasbenega bogastva v melodijah, harmoniji in orkestraciji. Tudi včerajšnjo premiero 'Ai-de» na tržaškem gradu moramo šteti med zelo uspele predstave. Ze na zunaj je obiskovalce presenetila velika scena, ki ni bila o-mejena ob koncu odra, temveč jc bila zlasti na desni (gledano na oder) potegnjena vse do naslednjega stolpa in bila je tudi funkcionalno povezana s pravim o-drom. Slavnostni sprevod v drugem dejanju, ki se je tu razvil, je s svojo impozantnostjo in mno-goštevilnostjo že sam požel navdušen aplavz. Pri predstavi sami (ki je trajala do 1.30 in se zato ne utegnemo pri njej 'predolgo u-stavljati) pa smo zlasti uživali ob lepem petju Luise Maragliano, odlične Aide. Njen glas je vseskozi čist in njeno prednašanje sigurno in precizno. Flaviano Labd (Rada-mes) je pel z veliko lahkoto, a je bil v igri skoraj premalo živa- miiiiiiiiiiuiiiiiiiiiitiiiimiiiiimiimiiiiiimiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiniitiiiiiiiiiiiimiiiiiiiHiiiimmiiiiiiiiiiimimi PO 25 DNEH STAVKE KAMNARJEV Ponovna protestna povorka delavcev po mestnih ulicah Glasni protesti zlasti pred sedežem zveze induslrijcev - Zahteva po pogajanjih Nameščenci kamnarske industrije so tudi včeraj stavkali. Predvčerajšnjim sta Criscenti za CGIL in Degrassi za CISL orisala v Nabrežini položaj in predvsem o nastopu sindikatov, ki so v ponedeljek skušali na uradu za delo najti pot do rešitve spora, ki traja že od U. julija. Ker še ni konkretnih jamstev, so delavci sklenili nadaljevati s stavko. Včeraj so se stavkajoči iz Nabrežine, Zgonika, Repentabra in drugih okoliških vasi zbrali v Trstu, kjer so v povorki po mestnih ulicah demonstrirali proti položaju v kamnarski stroki. Delavci so se ustavili pred sedežem zveze indu-strijcev, kjer so glasno izpričali nejevoljo in so se nato podali pred urad za delo, kjer je delegacija iiiimiiiiiiiimiiiimtiiiimiiiiimiiiiiimiimmmiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiimi ZAGREŠILI STA TATVINO Dve mladoletni Jugoslovanki sta hoteli prelisičiti trgovca S pretvezo, da mislita nakupovati, sta si pomerili kopalni obleki in nato izginili iz trgovine Agenti letečega oddelka policije so predvčerajšnjim prijavili sodišču dve mladi Jugoslovanki, 17-letno Mitko S. in 16-letno Mileno V., ki sta zagrešili tatvino. Obe so pustili na začasni svobodi. Mitka in Milena sta prejšnji petek kolovratili po mestu in prišli na Kor-zo. Stopili sta v manufaktumo trgovino na Korzu štev. 20, katere lastnik je 56-letni Michele Speranza iz Ul. Galileo 16. Mitka in Milena sta hoteli kupiti kopalni obleki in sta si ogledali več modelov, stopili sta tudi v posebno kabino, kjer sta si tudi pomerili oblačili. Toda potem sta izjavili, da nista zadovoljni z modeli, zato sta zahtevali naj jima Speranza pokaže še druge kopalne obleke. Trgovec jima je postregel, nakar se je zadržal z drugimi odjemalci, kar je storil tudi njegov sin Guido. Mitka in Milena sta izkoristili priliko, pobrali kopalni obleki in izginili iz trgovine. Pred trgovino ju je čakala prijateljica s katero sta se oddaljili. Nekaj časa potem se je Speranza zavedel tatvine. Dobro se je spominjal obrazov obeh mladenk, zato ju je začel iskati po bližnjih ulicah. Imel je srečo, ker ju Je kmalu nato zapazil, toda komaj sta Mitka in Milena zagledali lastni- ka trgovine, sta se spustili v beg. Nič hudega sluteč ju je prijateljica gledala, kako sta bežali in ni vedela, kaj se pravzaprav dogaja. Speranza Jo je dohitel in prijateljica mu je povedala imena obeh tatičk. Lastnik trgovine je poklical agente letečega oddelka ter jim povedal kaj se mu je pripetilo. Komaj so prijeli prijavo so se policisti lotili iskanja dveh mladih tatičk. Našli so ju na Trgu Unitk in ju pospremili na kvesturo. Mitka in Milena pa sta medtem kopalni obleki odvrgli v smetišnico veže v Ul. delle Zudecche l/c, kjer so policisti ukradeno blago našli in ga vrnili lastniku. Kot rečeno, so tatički prijavili sodišču ter ju izročili staršem, ki so bili tistega dne na izletu v Vidmu. stavkajočih zahtevala ponovno posredovanje, da se končno reši spor. Tajnika CGIL in CISL Calabria in Novelli bosta v soboto govorila na Javnem protestnem zborovanju v Nabrežini o tem sporu, ki traja, v veliko škodo delavcev, že predolgo. Neznanci okradli nemškega turista Tokrat so se neznani tatovi zelo potrudili. V Ul. Duca D’Aosta pred stavbo št. 12 so zagledali avto mercedes M-PN-676 in s silo potegnili iz okvira steklo zadnjega okna. Segli so nato v notranjost in pobrali fotoaparat s fležem «zeiss», deset zavojčkov cigaret in vžigalnik «ronson». Tatvine se je naslednjega jutra zavedel lastnik avtomobila 39-letni nemški državljan Otto Karl Kubisch, ki stanuje pri svojem svaku Giovan-niniju v Ul. Duca D’Aosta 12. Zglasil se je na komisariatu Starega mesta in tatvino prijavil. Povedal je, da so mu tatovi povzročili nad 60.000 lir škode. Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 4. avgusta se je v Trstu rodilo 20 otrok, umrlo je 16 oseb. UMRLI SO: 71-letna Francesca Poljšak, 80-letn! Paolo Clprianl, 17-letni Guido Novello, 82-letnl Romeo Cadel, 6 REFORMA V Romuniji nov način gospodarskega načrtovanja Dosedanja gospodarska politika se ni obnesla BUKAREŠTA, avgusta. — Ali se romunsko gospodarstvo kaj reformira — to je vprašanje, ki ga zelo pogosto zastavljajo mnogi, bodisi dobronamerno ali pa zato, ker ne poznajo specifičnih pogojev razvoja te dežele. Uradno niso napovedali nobene reforme. Toda tisto, kar izvajajo od začetka tega meseca kot zakon, ima prizvok zelo velike spremembe, ki utegne pripeljati do velike reforme celotnega gospodarskega življenja. Gre za nedavno sprejeti plan razvoja. Z njim so sprejeli tudi nov način planiranja, doslej neznan v tej državi. Prejšnji sistem planov so ostro kritizirali, in sicer pred letom dni, na partijskem kongresu^ ko so sprejeli direktive za perspektivni razvoj države. Vse to je dalo priliko, da že zdaj govore o velikem preokretu, ki ga uradno označujejo kot ((prehod na višjo stonjo planiranja«. Nedavno sprejeti petletni plan — najprej so ga sprejeli na plenumu CK romunske partije, naslednjega dne pa na zasedanju skupščine — so prvikrat pripravili na podlagi široke razprave v delovnih kolektivih ter na sestankih znanstvenikov in strokovnjakov, državnih in partijskih aktivistov. Pomembno vlogo v končni sestavi plana so imela potem ministrstva in drugi centralni gospodarski organi, ki so ((sintetizirali in uskladili planske predloge«. Eden izmed rezultatov tako temeljite priprave je, da se stopnja povečanja industrije povzpne na 11,6 odstotka na leto namesto na 10 odstotkov, kakor je bilo predvideno na partijskem kongresu. Kakor so ocenili, prejšnje večletno planiranje v resnici sploh ni bilo pravo planiranje. Slo je dejansko za letno planiranje, ki se je pokazalo negativno in je ustvarjalo motnje in zaviralo tempo proizvodnje. Razen tega ministrstva in podjetja niso imela jasne perspektive. Zato so drseli v subjektivizem, namenske investicije so napačno usmerjali, za objekte so izbirali neprimerne lokacije. To je samo nekaj kritik, s katerimi so opozorili na to, da je treba preiti na višjo stopnjo planiranja. Glavna značilnost novega plana je zdaj v tem, da «sloni na ubranem, naraščajočem razvoju vsega romunskega gospodarstva«. To ponazarja dejstvo, da bo v prihodnjih petih letih sedemdeset od skupno sto okrajev oziroma vsak četrti okraj, ki zdaj nima industrijske baze, dobilo nove tovarne. Pri vseh teh spremembah pa iHtiiiiiiiHiiiiiniiliiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiii HOROSKOP OVEN (od 21.3. do 20.4.) Izberite najprikladnejši trenutek za obisk osebe, ki vam bo lahko pomagala. Ne zmenite se za obrekovalce. BIK (od 21.4. do 20.5.) Današnji optimizem vam je povzročila zaupna vest, ki se je izkazala za zelo koristno. Obeta se vam srečen dan. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Nekdo vas je slabo in površno ocenil, toda kmalu bo spremenil mnenje. Draga oseba vam bo pisala. RAK (od 22.6. do 22.7.) Ne bojte se sprememb v življenju, ker je bolje, da drugače živite. Vaše srce je v zagati: morate se odločiti. LEV (od 23.7. do 22.8.) Danes boste plačali lahkomiselno ravnanje s prijateljem. Pozabite na krivico, ki ste jo doživeli. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ugoden dan za tehnične poklice. Pozabite na nesrečno ljubezen, ki vam Jo bo nekdo skušal spet priklicati v spomin. TEHTNICA (Od 23.9. do 23.10.) Vse, kar ste do sedaj naredili, je bilo jalovo. Spremenite pot in ne poslušajte nasvetov ljudi, ki se ne ravnajo po njih. ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.11.) Bodite delavni in ne vdajajte se lenarjenju. V vaši običajni sredi boste našli dovolj razumevanja. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Pri vsem vašem obnašanju in ravnanju bodite zelo odločni. Ne vsiljujte se nikomur. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Podcenjevali ste neke težave in danes boste to svojo napako bridko plačali. Sitnežu ste vrnili milo za drago. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) U-kvarjajte se z zadevami, ki jih dobro poznate ter prepustite drugim tvegane poskuse. Zadovoljite se s tem, kar imate. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne izogibajte se težavam, ki vas mučijo. Priznajte svoje krivice ter se pobotajte s tistimi, s katerimi ste prišli navzkriž. ostanejo Romuni še nadalje pri svojem centralističnem sistemu v gospodarstvu in naglašajo potrebo, da se okrepi vloga države. To najbolje potrjuje sistem investicij, ki so strogo centralizirane in presegajo 280 milijard lejev. Razen tega bodo še naprej ohranili napeto investiranje, vsekakor na račun standarda. Očitno v Romuniji še ni tako aktualen problem investicij ((široke roke«, čeprav so takšno metodo te dni ostreje kritizirali. Za ključne industrijske panoge imajo dovolj sredstev, lahko bi rekli, da celo več, kot jih lahko porabijo. Bazična industrija naj bi bila leta 1970 za 73 odstotkov večja kot lani, medtem ko se bo proizvodnja industrije blaga za široko porabo povečala za 65 odstotkov. Toda «ta ((petletka lahko v veliki meri odpravi zaostajanje na tem področju ter količinsko in kvalitetno pospeši razvoj proizvodnje blaga za široko porabo«. Od več sto tovarn, ki so jih bili začeli graditi, nekaterih niso dogradili. Njihova vrednost dosega samo v zadnjih dveh letih skoraj 4 milijarde lejev. Tudi od začetka tega leta je očitno, da investicijska izgradnja nekam zaostaja, zlasti v strojni, kmetijski in živilski industriji. To jemljejo kot resno svarilo, saj so v planu začrtali, da bodo 30 odstotkov povečanja industrijske proizvodnje zagotovile nove tovarne. Odkrito kritiko prejšnjih metod Je dopolnila ocena, da so proizvodni stroški v gospodarstvu še vedno veliki v primerjavi z drugimi državami. Izgube v nekaterih podjetjih krijejo iz državnega proračuna. Ce upoštevamo napovedane spremembe in tiste, ki bodo uresničene, ko bodo izpolnjevali plan, lahko rečemo, da je romunsko gospodarstvo pred velikimi premiki, enakimi reformi. A. B. Whitman se je zmešal zaradi tumorja vmožganih? PO TRAGEDIJI V AUSTINU Na neki listek je mladenič zapisal, da upa, da bodo ugotovili vzroke njegovega zločina AUSTIN (Texas), avgusta. — V enem izmed listkov, ki jih je pustil na svojem domu in na domu matere, Charles Whitman, ki je pred dnevi ubil šestnajst oseb in Jih ranil 30 (od teh 5 hudo), piše: «Upam, da bodo zdravniki napravili obdukcijo mojega telesa, da bi odkrili, kaj me je napotilo na to, kar sem storil.« Mladi povzročitelj austinske tragedije, je torej sumil, da je imel neko fizično hibo, ki je direktno vplivala na njegovo duševnost. Predvideval je celo, da se bo tragedija končala z njegovo smrtjo. Strokovnjaki si skušajo sedaj ustvariti sliko tragičnega dogodka ter razlogov, ki so Whitmana napotili na zločin. Najvažnejšo vlogo igrajo pri tem patologi in psihiatri. Dr. C. De Chenar, ki je opravil nekroskopški pregled, je dejal, da je imel 25-letni študent arhitekture možganski tumor, ki je bil debel kot oreh. Bula se je nahajala na mestu, kjer ni direktno vplivala na oblikovanje misli, vendar pa je pritiskala na del možganov, ki regulira občutljivost za bolečino. Mogoče je bil prav to vzrok hudega Whitma-novega glavobola. Psihiater dr. Maurice Heatly, ki je bil pregledal Whitmana, je dejal, da tumorji težijo k ojače-nju vseh čustvenih problemov. Heatly je pregledal Whitmana 29. marca. Zdravnik je izjavil, da mu je mladenič rekel dobesedno: ((Nekega dne bom šel na vrh stolpa ter bom začel s puško streljati na ljudi.« Heatly je še pripomnil, da se ni zmenil za te besede, ker je menil, da mladenič govori tjavdan. Imel pa je vtis, da je bil sovražno razpoložen proti vsem. Med drugim mu je tudi Izjavil, da se mu dogaja v duševnosti nekaj čudnega in da se mu zdi, da ni več ista oseba. Po psihiatrovem mnenju je pri tragediji igrala odločilno vlogo ločitev med Whitmanovimi starši. Charles je obtožil očeta, da je bil divjaški. Potem pa je priznal, da je dvakrat tepel ženo. Tedaj je izjavil zdravniku, da ga vsako najmanjše izzivanje spravi ob pamet. Psihiater meni tudi, da je na Whitmanov tragičen sklep u-tegnil vplivati nedavni uboj osmih bolničark v Chicagu. Medtem se je zvedelo, da je bilo orožje Whitmanov konjiček. Zrastel je v hiši, ki je bila polna pušk. Njegov oče je dejal novinarjem, da je bil sin odličen strelec. «Tudi jaz — je dejal — sem bil vedno vnet za orožje ter dober lovec. Vsi moji sinovi so dobro poznali strelno orožje.« Charlesov oče živi dapes na izpridi. Po vseh sobah ima pušk?. Iz zapiskov korpusa marinesov se je zvedelo, da je vojaško sodišče obsodilo Whitmana leta 1963 na 30 dni prisilnega dela. Mladeniča so bili tedaj med drugim obtožili, da je nezakonito nosil pištolo malega kalibra. Po šestih letih službe pa so ga kljub temu izpustili domov s pohvalo. Texaški guverner John Connaly, ki je bil ranjen ob priliki atentata na pokojnega predsednika Kennedyja, je prekinil svojo pot po Latinski Ameriki ter se takoj vrnil v svojo državo. Novinarjem je izjavil, da ne preostaja verjetno drugega, kot da se prepove vsem državljanom nošnjo orožja. Vendar pa je podvomil, da bi bil tak ukrep zadovoljiv. Tudi policijski agent Ramiro Martinez je podal nekaj izjav. Povedal je, da je prišel v bližino Whitmana z veliko težavo, ker so njegovi kolegi divje streljali. Potem je izstrelil vse naboje iz svoje puške in nazadnje zgrabil za puško policista McCoya. Slo je za veliko kalibrsko lovsko puško. Ustrelil je ter je zadel Whitmana prav med oči. Radio Trst A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 — Poročila; 7.30 Jutranja glasba in koledar; 11.30 Šopek slovenskih pesmi; 11.45 Lahka glasba; 12.15 Zena in dom; 12.30 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasbeno potovanje; 17.00 Kvintet «New Harlekin« iz Vidma; 17.20 Glasbeni kaleido-skop; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.15 Umetnost, književnost in prireditve; 18.30 Slovenski solisti: Pavel šlvic; 18.50 Luigi Boccheri-ni: Simfonija v c-molu; 19.15 Milko Bambič: «Galerija 'Uffizi' v Firencah«; 19.30 Sodobni motivi; 20.00 šport; 20.30 Gospodarstvo in delo; 20.45 Trio Condor; 21.00 Koncert operne glasbe; 22.00 Sindikati v moderni državi; 22.15 Harmonija zvokov in glasov. 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.15 Juke box; 13.50 Deset let komorne glasbe radia Trst; 14.10 Tragedija v štirih dejanjih Salva-toreja Cammarana: «Bitka pri Le-gnanu«; 14.40 Skupina tržaških mandolinistov. Koper 6.30, 12.30, 14.30, 15.30, 20.30 — Poročila; 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 8.15 Glasbeni spored; 9.00 Popevke; 9.30 Pod senčnikom; 10.15 Srečanje z Jakobom Savin-škom; 10.30 Plošče; 11.00 Pesmi; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Glasbeni zmenek; 12.00 in 13.00 Glasba po željah; 13.50 Prisluhnimo jim skupaj; 14.15 Za tiste, ki gredo na počitnice; 14.40 Melodije za vas; 15.00 Popularne skladbe; 15.45 Zabavna glasba; 16.00 Zbor RTV Ljubljana; 16 45 Slovenske narodne pesmi; 17.00 Kulturni zapiski; 17.10 Glasbena medigra; 17.15 Operni koncert; 18.00 Prijet- PETEK, 5. AVGUSTA 1966 na glasba; 18.45 Danes se poje tako; 19.00 Prenos RL; 20.00 Šport; 20.30 Prenos RL; 23.15 »Modem jazz kvartet« igra za vas; 23.35 Mali večerni koncert. Nacionalni program 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 — Poročila; 8.30 Jutranja glasba; 8.45 Neapeljske popevke; 9.00 Glasbene operete in komedije; 9.25 Zdravnikovo mnenje; 9.35 Milhaudov koncert; 10.05 Popevke; 10.30 O-perni dueti; 11.15 Narodni plesi; 11.30 Jazz; 11.45 Modeme pesmi; 13.18 Revija priljubljenih pesmi; 13.30 Dva glasova, en mikrofon; 15.15 Eamehlines pri klavirju; 15.45 Galerija melodrame; 16.30 Spored za najmlajše; 17.25 H. Fielding: «Tom Jones«; 17.55 Poje Ar-turo Testa; 18.15 Ital. skladatelji; 18.45 Nagrada Campiello; 19.30 Vrtiljak pesmi; 20.25 Prijatelji v kavami; 21.00 Simf. koncert; 22.35 Glasba v večeru. II. program 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 — Poročila; 8.33 Mali koncert; 9.40 Glasbeni program; 9.00 Poje John Foster; 9.15 Orkester Paramor; 9.35 Nove pesmi; 10.35 Pisan spored; 11.15 Plošče za poletje; 11.35 Vesela glasba; 12.00 Zvočni trak; 14.00 Pevci; 14.45 Za prijatelje plošč; 15.35 Neapelj, kakršen je; 16.00 Rapsodija; 16.38 in 17.35 Spored za mladino; 18.15 Poljudna enciklopedija; 18.35 Skladbe za orkester; 18.50 Vaši izbranci; 20.00 Zvezde, morje, sonce; 21.00 New York 66; 21.40 Plesna glasba. III. program 18.30 Haydnove skladbe; 19.00 Literarna oddaja; 19.15 Vsakove-čemi koncert; 20.50 Revijski spored; 21.20 Od Coplanda do Brit-tena; 22.45 Komedija B. Shawa: »Zakaj ni hotela«. Slovenija 7.05, 8.00, 13.00, 14.00, 16.00, 20.00 — Poročila; 9.05 Operna matineja; 10.00 Pionirski tednik; 10.30 Domače koncertne novosti; 11.15 Domače viže — domači ansambli; 11.35 Pearl Buck: Franceska; 12.00 Turistični napotki; 12.15 Nimaš prednosti!; 13.05 Iz oper Sergeja Prokofjeva; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Slovenske narodne ob spremljavi harmonike; 14.15 Obvestila in zabavna glasba; 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 Koncert lahke glasbe; 16.20 Napotki za turiste; 16.30 Od vasi do vasi; 16.45 V svetu znanosti; 17.00 Vsak dan za vas, 18.05 Simfonični koncert; 19.00 Aktualnosti doma in po svetu; 19.15 Zabavni in plesni orkestri; 19.50 Kulturni globus; 20.05 Glasbene razglednice; 21.00 Zbor Roger Wagner z orkestrom «Ca-pitol«; 21.25 Iz lažje orkestralne glasbe; 22.15 O morju in pomorščakih; 23.10 Za ljubitelje jazza; 23.50 Literarni nokturno; 24.05 Iz opusa Antona Webema. Ital. televizija 18.15 Spored za najmlajše; 19.45 Športne vesti in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Tridejanka C. Wildraca: «Frepir»; 22.45 Petnajst minut s Sandie Shawom; 23.00 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik; 21.15 A. Hitchcock: «Na odprtem morju«; 22.05 Izbrane strani P. Mascagnija; 23.00 Tor di Valle: konjske dirke. Jug. televizija 19.40 Poročila; 19.45 Narodna glasba; 20.05 Reportaža; 20.15 Glasba za vas; 20.45 Obzornik; 21.00 Dnevnik; 21.33 Dedinja — ameriški film; 23.00 Poročila. Dr. JANKO JERI Izkrivljena resnica (Ob ugotavljanju jezikovne pripadnosti med rednim popisom prebivalstva na tržaškem območju leta 1961) 3. Te številke so bile docela v nasprotju z izidi državnozborskih volitev, ki so bile pet tednov pred objavo teh rezultatov štetja, in sicer 13. junija 1911, ko je bilo oddanih za slovenske narodne kandidate 10.635 glasov, za socialnodemokratske 10.236 glasov in za kandidate italijanske liberalne stranke 14.337 glasov. Vsak glas ustreza po celotnem številu oddanih glasov 5,1 prebivalca (brez tujih državljanov in vojakov). Ako upoštevamo samo glasove, ki so jih prejeli kandidati na slovenski narodni listi, razčlenjuje to posredno metodo L. Čermelj, bi ti ustrezali 53.330 Slovencem. Tem glasovom pa moramo prišteti tudi slovenske glasove, oddane za socialnodemokratske kandidate (18) v V. volilnem okraju, ki je zajemal okolico in večji del predmestij, ki so bili po ogromni večini glasovi slov. volivcev (manjše število italijanskih volivcev za te kandidate se izdatno izravna s številom slovenskih glasov, oddanih za italijanske liberalne kandidate v tem volilnem okraju). Tudi med glasovi za socialnodemokratske kandidate v štirih mestnih volilnih okrajih (8109) je bila gotovo najmanj četrtina (torej več kot 2000 glasov) slovenskih, saj je bil procentualni delež Slovencev med delavskim prebivalstvom večji kot med meščanskimi sloji, če upoštevamo še te glasove in tudi sorazmerni delež, ki odpade na neoddane glasove, bi po rezultatih volitev doseglo število Slovencev v Trstu najmanj 76.000.(19) Prof. J. Roglič je sodil, da je ta številka še višja (83.000), (20) medtem ko je takratni poslanec dr. Rybar v interpelaciji v deželnem zboru (25. septembra 1911) po podatkih iz privatnega vira sklepal, da je v Trstu najmanj 70 tisoč Slovencev. (21) Volilni rezultati so potrdili da so upravičeni protesti slovenskega prebivalstva in akcije,'ki jo je vodilo društvo Edinost. Avstrijska administracija je bila prisiljena privoliti v revizijo (septembra 1911); ta je razkrila množične potvorbe (22) (za ilustracijo naj navedemo, da so spremenili v osebe s slovenskim občevalnim jezikom železničarja Škrjanca, ki je isto leto kandidiral za poslanca na listi političnega društva »Edinost«, dalje načelnika tržaške sokolske župe, pa dva slovenska odvetniška pripravnika). Revizija se je nanašala le na sumljive, sporne primere, vendar je ugotovila v primerjavi s prvotno varianto 20.834 oseb več s slovenskim oziroma hrvatskim ( + 981) občevalnim jezikom, medtem ko se je hkrati zmanjšalo število z italijanskim občevalnim jezikom za 23.154.(23) Skoraj vsi ti popravki so za mesto in predmestja. To štetje, ki je ugotovilo v tržaški občini 56.916 oseb s slovenskim in 2.403 s srbohrvatskim občevalnim jezikom (skupno 59.319) oziroma 70.032 oseb s slovenskim občevalnim jezikom na današnjem tržaškem področju, je tudi doslej edino kolikor toliko zanesljivo merilo (mnogi strokovnjaki pa sodijo, da je bila številka dejansko precej večja (24) o številčni moči tržaških Slovencev, za katero Da je značilna tendenca porasta (25) zaradi izboljšanja ekonomskih in prosvetno-kulturnih razmer slovenskega prebivalstva ob vzporedni krepitvi njegove nacionalne zavesti. Kljub formalnim zagotovilom (26) so že za italijanskih parlamentarnih, liberalno-meščanskih režimov po koncu prve svetovne vojne glede odnosov do avtohtonega slovenskega in hrvat-skega prebivalstva Trsta in Julijske krajine skoraj povsem prevladale nacionalistične, raznarodovalne tendence. Pristranost rapalske pogodbe 12. novembra 1920, ki je določila mejo med Italijo in takratno kraljevino SHS in je sankcionirala eno izmed velikih etničnih amputacij po prvi svetovni vojni (izven matične države je ostalo v Julijski krajini prek pol milijona Slovencev in Hrvatov), se je še posebej pokazala na področju manjšinske zaščite. (18) Slovenska in italijanska socialnodemokratska stranka sta namreč skupno nastopali na 1 vo litvah, ker ju je razen drugega tudi vezalo odločno proti iredentistično stališče in nasprotovanje proti priključitvi k Italiji. Na državnozborskih volitvah leta 1911 sta obe protiiredentistični stranki — socialni demokrati (slovenski in italijanski) ter slovenska nacionalna stranka zbrali skupno 20.871 glasov nasproti 14.337 glasovom italijanske nacionalne liberalna stranke, kar potrjuje takratno protiunitaristično razpoloženje večine prebivalstva. (19) O ljudskem štetju v Trstu leta 1910, str. 23, Zagreb 1958. (20) Le recensement de 1910: ses methodes et son application dans la Marche Julienne, deuxičme čdition, str. 48, Sušak, 1946. (21) Verbali della Dieta provinciale di Trieste Cessione del 1911, str. 14 in druge, Trieste 1913. (22) Oktobra 1911 so revizijski organi končali delo. Cesarski komisar pa je (2. oktobra 1913), ko je v deželnem zboru odgovarjal na interpelacijo dr. Rybara, tudi uradno navedel nekatere značilne primere potvorb: števni organi (organi tržaškega magistrata — op. J. J.) so pogostokrat sami izpolnjevali naznanilnice, kar je bilo dopuščeno le pri nepismenih strankah; dalje so dajali strankam v podpis prazne neznanilnice, potem pa so jih po svoje izpolnili; pogostokrat so hišni lastniki zavračali slovensko napisane popisne liste ali pa so v odsotnosti družinskega poglavarja silili žene ali otroke, da so naznanili italijanski «občevalni jezik«; služinčadi, podnajemnike in hotelske goste sploh niso vprašali za občevalni jezik ali pa so jih silili, da navedejo italijanski; k slovenskemu občevalnemu jeziku so še sami pripisali italijanskega in so kasneje v smislu zakona, ki je dovoljeval le navedbo enega »občevalnega« jezika, črtali slovenščino, dalje so izpolnjene popis-nice uničili in jih nadomestili z novimi, na katerih so ponaredili podpise strank: da so občevalni jezik navedli tudi pri osebah, ki niso bile avstrijski državljani (Italijani iz kraljevine) in podobno. (Verbali della Dieta provinciale di Trieste — Sessione 1911, Trieste, 1913, str. 21—24). (23) Število Občevalni jezik prisotnega slov. ..... Drugi prebi ali % % jeziki d,r.4a^ valstva hrv. janskr ljanl TRST —skupno Trst — mesto I. Sv. Vid II. Staro mesto III. Novo mesto IV. Nova mitnica V. Stara mitnica VI. Sveti Jakob Tržaška predmestja Barkovlje Carbola Zgornja Greta Kjadin Kolonja Lorijer Rojan Rocol Sv. M. Magd. Sp. Sv. M. Magd. Zg. Skedenj Skorklja Vrdela Tržaška okolica Bane Bazovica Gropada Kontovel Lipica Opčine Padriče Prosek Miramar Sv. Križ Trebče 229.510 59.319 160.993 22.529 21.523 19.488 23.798 25.818 42.867 25.107 3.521 1.377 4.777 3.326 3.811 4.850 25,9 118.959 14,0 95.730 16,3 12.542 11.797 11.815 7,1 20,1 59.547 28.579 2.823 2.090 6.295 3.289 5351 1.772 893 3.648 7.065 3.550 4.651 5.372 6.491 8.347 8.970 235 872 422 1.003 93 2.167 301 1.307 1.778 792 1.481 1.526 961 943 842 2.361 2.709 2.695 2.316 3.253 2.529 4.853 8.211 210 852 418 954 83 1.938 293 1.161 1.527 775 12,9 15.352 8,9 28.589 19,3 15.290 48,0 22.691 76,8 459 “ " 3.492 1.425 3.380 541 30 934 3.259 627 1 761 1.431 2.651 2.701 538 25 16 4 44 2.605 5.646 4.214 5.260 9.380 4.727 23.5 46,4 18,0 53.2 94.3 65.3 38.4 75,9 49,8 60.6 39.0 58.1 91.4 89.4 97.7 99.1 95.1 89.3 89.4 97,3 88.8 85.9 97.9 51,8 12.635 38.597 59,5 10.221 32.513 2.855 668 2.992 1.880 1.087 240 2.288 92 157 153 301 61 12 144 141 17 40 268 630 232 159 93 180 17 58.3 60.5 49.6 59.4 66.7 60,9 38.1 16.8 55.5 43.3 63.2 30.5 3.4 25.6 46,1 17.7 37.8 26,6 40.8 32.4 6,0 10,6 1.8 0,9 4.4 7.2 10.2 2,1 5.989 183 1.165 185 709 227 9 189 956 171 534 420 680 651 126 4 10 52 3 46 8 18 5 7 63 Spezialortsrepertorium der Osterreichischen Lander, VII osterreichisch-iIlyrisches Kustenland, Wien 1918, str. 1—4. (24) Kakor navaja v svoji študiji «Volitve v Trstu 1907—1913» V. Melik (Zgodovinski časopis, I. 1947), ki je primerjal rezultate štetja iz leta 1910 in oddane glasove za slovenske nacionalno stranko leta 1911, je zapisal: »Primerjava pa nam ne pokaže samo tega kako natančno odgovarjajo v mestu okraji z večjim ali manjšim odstotkom slovenskih narodnjaških volivcev, ampak nam prav v podrobnostih pokaže nepravilnost in krivičnost uradnega štetja V štirih mestnih okrajih (izmed šestih) je delež slovenske narodne stranke večji od deleža uradno zabeleženih oseb s slovenskim in srbohrvatskim občevalnim jezikom.« (25) »Sčasoma«, sodi A. J. P. Taylor (Habsburška monarhija, str 229, Ljubljana 1956), «ko bi se bili zabrisali razločki med zgodovinskimi in nezgodovinskimi narodi, bi bil Trst nedvomno postal slovenski, kakor Je Praga postala češka in Budimpešta madžarska; Slovenci so imeli smolo, da so se prepozno narodno zavedli « (26) Tedanji italijanski vojaški guverner Julijske krajine Petitti di Roretto je v Javnem razglasu obljubil, da bo Italija nudila našemu življu iste pravice kakor vsem drugim državljanom in da jim bo dala celo več šol v njihovem jeziku, kakor so jih imeli pod Avstrijo. »Predsednik vlade F. Nitti pa je izjavil, da se namerava italijanska vlada držati širokosrčne in svobodomiselne politike v pogledu jezika, institucij in ekonomskih interesov svojih novih državljanov.« Sam italijanski kralj je v prestolnem govoru (1. dec. 1919) svečano izjavil, «da pomenijo novoanketirana ozemlja za Italijo nove prelome. Naše svobodoljubne tradicije nam bodo pokazale smernice, kako naj rešimo te probleme ob najskrbnejšem varovanju lokalnih institucij, samouprave in lokalnih šeg.« (Nadaljevanje sledi) ^^rSSi' ^3,)S: jjffii&i M DANES SEJA OBČINSKEGA SVETA Razprava o konzorciju za razvoj industrijske cone v Gorici Interpelacija o počasnosti v delovanju carinskih oblasti Javna dela, zadeve občinskih uslužbencev Danes ob 21. url se sestane v Gorici občinski svet. Na dnevnem redu je nujna interpelacija komunističnega občinskega svetovalca Mi-ladina Černeta o pomanjkanju spe-ditivnosti goriških carinskih organov, kar ovira carinske formalnosti na prehodu Rdeča hiša ter povzroča občutno gospodarsko škodo operaterjem, špediterjem in prevoznikom. Nadalje je na dnevnem redu razprava o ustanovitvi konzorcija, odobritvi njegovega statuta ter pristop k samemu konzorciju za razvoj industrijske cone. Gre za zapleteno in važno vprašanje, ki zadeva občini Gorica in Sovodnje ter nekatere druge ustanove, ki jih zanima ustvaritev pogojev za industrijski razvoj v našem mestu. O tem vprašanju so se pogovarjali tudi zastopniki zgoraj omenjenih občinskih uprav. Doslej sta se v občinskem svetu pokazali dve gledanji na možnosti industrijskega razvoja v Gorici: eno je gledanje vladajoče večine in desnice (izgradnja industrijske cone med Stan-drežem in Sovodnjami), drugo je stališče komunistov, ki sodijo, da napori za ustanovitev takšne cone niso realni, ampak bi se moral zadovoljiti z drugimi oblikami gospodarske dejavnosti, ki naj bi zagotovile razvoj našega mesta. Poleg nekaterih javnih del, ki so Jih vstavili v dnevni red na podlagi sklepov zadnje seje občinskega odbora, bodo prišle na vrsto tudi zadeve o osebju. Po vsej verjetnosti bo današnja seja predzadnja pred pričetkom poletnih počitnic. Podtajnik Guadalupi 8. avgusta v Gorici Proslav 50-letnice posoške fronte v ponedeljek 8. avgusta, o katerih smo poročali v včerajšnji številki našega lista, se bodo' udeležili podtajnik v obrambnem ministrstvu milimillMIHIIIIIIIIIHIimiMHIIHIIIIIIIHIHMIIMIHHI Gorica VERDI. 17.00: «La notte del deside. rio«, P. Hubscmid in I. Thulin; čmobeli film mladini pod 18. letom prepovedan. CORSO. 17.15: «La morte arriva strisciando«, N. Willman in R. Barret; ameriški barvni film, mladini pod 14. letom prepovedan. MODERNISSIMO. 17—22.30: «Duel-lo a Rio d’argento», Audie Mur-phy in Faieth Domergue; ameriški barvni film. VITTORIA. 17.30: «La dolce pelle di Ivonne«, Michele Morgan in J. Louis Tritignant; francoski čmobeli kinemaskopski film, mladini pod 14. letom prepovedan. CENTRALE. — Zaprto. TriU AZZURRO. 18.00: «Quantrill, il ri-bellet, S. Cochran in D. Brew-ster; kinemaskopski film. EXCELSIOR. 17.30—22: «Qnibaba» (Le assassine); japonski umetniški film. PRINCIPE. 18—22: «1 diavoli del Pacifica«, R. Wagner in T. Moore. Mario Marino Guadalupi, komandant III. armade general Umberto Borla ter poveljnik severovzhodnega vojaškega območja general Antonio Nani. Vence bodo položili k vsem spomenikom na Goriškem. Od Trga Cesare Battisti se bo oh 17. uri razvil sprevod na Trg Rimem-branza, v katerem bodo nosili zastave. Ob 18. uri bodo svečani govori župana Martine in podtajnika Guadalupija ter generala Ba-ruzzija. Na Travniku bo igrala godba na pihala iz videmske pokrajine, podjetje iz Roviga Parente pa bo ob 21.45 prižgalo na Gradu u-metne ognje. Razpis za prijave v Dijaški dom v Gorici 1. Starši, ki nameravajo vpisati svoje otroke v šolskem letu 1968-67 v Slovenski dijaški dom kot redne ali zunanje gojence, morajo vložiti prošnjo za sprejem na posebnih tiskovinah, ki jih dobijo pri upravi zavoda. 2. Prošnje za sprejem v Slovenski dijaški dom se sprejemajo neprekinjeno do izpolnitve vseh razpoložljivih mest. 3. Vsa ostala pojasnila in navodila prejmejo prosilci pri upravi Slovenskega dijaškega doma v Ul. Montesanto 84 vsak delavnik od 10. do 12. ure. Uprava Slovenskega dijaškega doma v Gorici Danes v Tržiču zborovanje za mir v Vietnamu Danes zvečer ob 21. uri bo v Tržiču veliko zborovanje za mir v Vietnamu in na svetu na sploh. Prireja ga tržiški odbor, njegovemu povabilu pa so se odzvale vse demokratične organizacije in številne osebnosti. Prvo zborovanje bo na Trgu Cavour, kjer bo spregovoril poslanec Franco. Pozneje bodo zborovalci odšli na Trg republike, kjer bodo spregovorili pokrajinski predsednik odbora za mir v Vietnamu prof. Rubino, občinski svetovalec dr. Bat-telio in sindikalist Ulian. 1^— BOKS . 'A IZREDEN MEKEND niiiimiimmiuiiiiMiiiiiiiiiiMiiiimHiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiifiiiiiiiiiiiimiiimimimmimiiiiiiiiMiiiniM BALINCARSK1 TURNIR DRUŠTVA