Leto trm, št. 194
Ljubljana, petek 19 avgusta 1927
b »»haja ob 4. »jutiraj, aa
Stane mesečno Din 35-—; za inozemstvo Din 40-— neobvezno.
Oglasi po tarifo.
Uredništvo i
Ljubljana, Knaflova ulica štev. 5/L Telefon št. «07» 111 »8«4i ponoči tudi it. 2034.
Rokopisi se na vračajo.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Cena 2 Din
UpravnIStvo: LJubljana, Prešernova ulica 4t- s«. — Telefon št. 1036.
Inseratm oddelek; Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št. 24.9S
Podružnici: Maribor, Aleksandrova it 13 — Celje, Aleksandrova cesta
Račun pri postnem tek. zavodu: Ljub-lana št. 11.84» - Praha čislo 78.180. Wfen, Nr. 105.241.
Ljubljana, 18. avgusta. Povodom volitev volilci posebno kritično premotrivajo preteklost in zaslu ge političnih strank. V prvi vrsti so odločilna načelna stališča, uspehi oziroma neuspehi poedinih strank v posameznih legislativnih dobah pa pridejo v poštev šele v drugi vrsti. Volilci tudi natančno razlikujejo med uspehi v vladi in položajem stranke v opoziciji, med javnim delom poslancev in njih tihim delom, s katerim skušajo odpomoči neredom. In kar je poleg načel za volilčevo sodbo glavno: on išče, kje so bile dobra volja, pridnost in požrtvovalnost.
Marca l 1925. je začela delovna doba pretekle Narodne skupščine z verifika-cijsko borbo za radičevske mandate, Ko bo objektiven zgodovinar motril vlogo SDS pri pritegnitvi Hrvatov v Narodno skupščino, bo moral priznati, da je po znanih Radičevih navalih na obstoj države, njegovih izdajniških pogodbah v Londonu in Moskvi SDS prevzela najtežje delo, da zlomi Radičev program, kolikor je bil državi opasen. To delo je docela uspelo in če je danes država neprimerno krepkejša na zuna, in znotraj, nego je bila na jesen I. 1924., bo moral vsakdo priznati SDS, da je ona to bitko odločila in dobila. Danes je g. Korošcu lahko, obregovati se ob Radiča in njegovo stranko ter jo zaničevati. L. 1924. in 1925. pa, ko ie bila država v težkem boju, je SLS z razvitimi zastavami stala ob strani Radiča in ga podpirala in zlasti g. Korošec je letal za njim, kakor se danes obeša na g. Vukičeviča.
Če motrimo uspeh v zmagoviti borbi z Radioevo protidržavno politiko zlasti s stališča prečanskega programa reai ne enakopravnosti v naši državi, bo vsakdo uvidel, da je bilo staro stališče Radičevo hegemonistični velesrbski politiki zelo koristno. Boj za enakopravnost se je mogel šele prav začeti, ko so bili Hrvatje privedeni na teren real ne politike.
V to je bila potrebna trdna roka in to je HSS zamerila samostojnim demokratom. Z uprav histerično mržnjo je iskala zadoščenje v odrivanju SDS in z vsakim je šla raje nego z nami. Po dveh letih strašnih razočaranj pa mislijo danes široki krogi tudi na Hrvatskem že drugače in spoznavajo, da bo le s sodelovanjem SDS prišla zmaga gospodarske enakopravnosti vseh pokrajin.
HSS je šla julija 1. 1925. v vlado. Ali naj ponavljamo historijo njenega de-bakla v vladi RR? Vso njeno nezmož nost, razmere izboljšati in radikale pridobiti za odločne korake naprej? Ni še bilo tako žalostnega leta kriz in prerekanja, kakor je bilo leto 1926., t. j. vsa doba RR. katere rezultat je bil le od-rinjenje SDS.
Za radičevci je prišla v vlado SLS. Zadela jo je vloga, da sodeluje na defi-nitivnem proračunu, kar pomeni velikansko odgovornost. To bi bila lahko velika sreča za SLS, a postalo ji je radi njene nezmožnosti nesreča.
Kako naj volilci kritikujejo dobo od I. 1925. do razpusta skupščine? SDS je po dovršitvi boja za državni ustroj pripravila že več zakonskih načrtov: zlasti je bila unifikacija sodnih zakonov že 1. 1925. skoro pod streho. Tedaj je bil sprejet na pritisk SDS tudi zakon o zemljoradniških kreditih. Komaj je bil sprejet ta zakon, ki bi lahko imel epo-halne posledice, da ga niso poznejše vlade ubile, je nastopila vlada RR, za njo pa vlada SLS.
Ob kritiki prošlega parlamenta nam torej ni možno preiti odgovornosti HSS in SLS. SLS milo joče, da smo njen finančni zakon pribHi na steno sramote kot primer neznanja, nemarnosti in pro-tiljudskega mišljenja onih, ki so ga predložili in sprejeli. SDS je s svojo ostro kritiko vsaj polovico nesreče odvrnila, to je bila njena vloga v opoziciji. Če bi SDS ne bilo, bi bilo teh nesrečnih členov finančnega zakona še enkrat toliko.
SDS pa ni le oponirala in kritizirala. Tri velike zunanje politične debate v korist našim rojakom onstran mej so izšle iz nje. Ko je šlo za obsodbo korupcije, je SDS vodila najodločnejšo borbo in le SLS se imajo korupcijonisti zahvaliti, da so ušli. Na vseh poljih uprave je klub SDS razvijal kritično in inicijativno delavnost. Njega člani so bili povsod prvi na mestu.
Ni možno prihraniti SLS očitka, da je mesto uspehov prinesla državi in še posebej volilcem Slovenije le poraze. Mi vemo, da v Beogradu ni lahko delati in bi SLS odpustili, če bi vsaj ne pokvarila nič. Toda ona je mnogo poslabšala, zlasti pa celi finančni zakon, da je težko najti sličen primer. Ni panoge državne uprave, kjer ne bi s sodelovanjem SLS finančni zakon in proračun stanja še poslabšal. V čem je torej bila vsa vloga SLS? Šlo ji je le za moč v Sloveniji, drugo pa vzemi vrag. To ji je bilo geslo.
In to je, kar se ji ne more nikdar odpustiti. Ko je šlo za finančno samostojnost oblasti, jo je SLS ubila z zloglasno uredbo od 18. februarja 1927. Finančno samostojnost občin in okrajev je ubila SLS s finančnim zakonom. Novi
V vrtincu političnih anomalij
«Ako bi ne bile volitve tik pred durmi' bi vladna kriza že izbruhnila «» — Brezuspešni poskusi maskiranja nasprotij med vladnimi radikali in davidovicevci« — Naivni računi g. Vukičeviča
Beograd, 17. avgusta p. Danes dopoldne je prispel z Bleda zunanji minister dir. Marinkovič. Njegove izjave, ki so jih zjutraj objavili beograjski listi, so predmet živahnih razgovorov. Vladni krogi so se potrudili, da v liste spravijo komentarje, ki naj bi dokazovali, da se Marinkovičeve izjave v glavnem krijejo z Vukičevičevimi znanimi nazori in da so torej v nasprotstvu z ofi-cijelno odnosno Davidovičevo politiko Demokratske stranke.
Z demokratske strani se k temu pripominja: Kdor zna citati, bo takoj videl, da so Marinkovičeve izjave znatno različne od tega, kar pripoveduje g. Vukičevič. Naravno je, da on kot član vlade in ker zastopa stališče, da sedaj ni čas za krize, ne more govoriti tako, da bi se pokazalo nepremostljivo na-sprotstvo s predsednikom vlade. A karakteristično je že samo to, kar je izjavil g. Marinkovič o blejskem paktu. On pravi, da nima nič proti temu, da vstopi dr. Korošec v vlado, ako hoče podpirati program, ki njemu (Marinko-viču) konvenira, a dbdaje, da važnost te svoje pripravljenosti še bolj oslabi: »To velja v ostalem tudi za druge stranke.« (Ta pasus je »Slovenec« seveda previdno zamolčal. Op. ur.) S tem je dr. Marinkovič pač reduciral pomen Koroščevih in Vukičevičevih podčrtavanj blejskega pakta za minimum. Več kot član Vukičevičeve vlade ni mogel storiti.
Vaš dopisnik je imel priliko govoriti z osebnostjo, ki dobro pozna Marinko-vičevo mnenie o blejskem paktu in ki se je z ironičnim nasmehom takole izrazila: »Pomen blejskega pakta? Glavni pomen za g. Vukičeviča in g. Korošca je bil pač ta, da sta objavila, da sta pakt sklenila. Vprašanje pa je, ali se v oceni posledic tega svojega koraka nista zmotila.«
Opaža se fudi, da se dr. Marinkovič, akoravno je bil dr. Korošec na Bledu, z voditeljem klerikalcev ni sestal.
Medtem so demokrati pričeli z novo kampanjo proti Vukičeviču. Skušajo ga osmešiti v smislu včerajšnje Davidovl-čeve izjave, da je predsednik vlade postal popolnoma neresen. Današnja »Pravda« poroča »od specijalnega dopisnika« z Bleda, da je g. VukičevlC prepričan, da bo dobil, vštevši dr. Ko rošca. a brez opozicijonalnih radikalov, — 229 mandatov. Pribičevič 13! Seveda se danes ves Beograd smeje, Vuki-čevičevi radikali pa očitajo demokra tom nelojalnost ter izražajo sumnjo, da prihaja ta intriga iz vrst demokratskih ministrov.
Temu sunku je sledil od pašičevske strani še dlrug: posl. Radonjič je sklical za 26. t. m. finančni odbor. Položaj pravilno ocenjuje današnja »Politika«, ki piše: »Po sodbi vseh političnih krogov je situacija v vladni koaliciji taka, da bi v normalnih prilikah mora. lo priti do krize vlade. Toda ker so volitve že blizu in ker se je volilna borba že popolnoma razvila, smatrajo politični krogi, da se kriza vlade more ipak izbegniti.
V ostalem je današnji dan minil brez važnejših dogodkov. Državni volilni odbor je imel svojo zadnjo sejo, na kateri je določil nekatere nove predsednike glavnih volilnih odborov, mesto odstopivših. Povratek g. Vukičeviča se pričakuje za soboto ali nedeljo. Poli tični voditelji so na agitaciji: Pribičevič je odšel danes v tuzlansko okrožje, Davidovič v Lazarevac, Marinkovič Požarevac.
Mnogo pozornosti je vzbudila dianes izjava »Politike«, ki demantira v posebni brzojavki z Bleda, da bi bil g. Vukičevič govoril o ponudbi SDS za vstop v vlado za ceno, da se stranka odreče g. Pribičeviču. Kakor znano, je g. Pribičevič povodom te, v »Politiki« zabeležene izjave pozval g. Vukičeviča, naj pove, kdo in kdaj mu je tako po nudbo stavil. G. Vukičevič sedaj demantira . . .
Nov sunek proti Vufdčevicu
Sklicanje iin. odbora in poziv min. predsedniku, da poroča o gospodarskem stanju v državi. — Zbiranje materijala za obtožbo proti g. Vukičeviču radi volilnega terorja
Beograd, 18. avgusta, p. Kakor znano je prišlo povodom seje finančnega odbora 4. avgusta do ostrega nastopa skoraj vseh strank proti nedelavnosti vlade, kateri je bila izrečena nezaupnica. Finančni odbor je z ogromno večino sprejel predlog posl. Pribičeviča, s katerim so bili vsi vladni predlogi odstavljeni z dnevnega reda ter je bil min. predsednik pozvan, aa na prihodnji seji fin. odbora poda poročilo, kakšne ukrepe je vlada storila, odnosno jih namerava storiti, da se ublaži gospodarska kriza, ki se je vsled neugodne letine tako poostrila.
Predsednik fin. odbora posl. Radonjič je takoj drugi dan sporočil ta sklep min. predsedniku s prošnjo, da mu javi, kdaj bi mogel priti poročat fin. odboru. G. Vukičevič ie odgovoril, da vlada itak zbira statistične podatke, na podlagi katerih bo potem sklepala o potrebnih korakih. Na poziv, da pride poročat fin. odboru g. Vukičevič, ni reagiral. Od tega časa ie preteklo 14 dni. Vlada je napovedala, da bo ukinila carino na pluge in superfosfat, o drugih ukrepih pa ni bilo slišati nič, pač pa se množijo pritožbe, da se davki še bolj strogo iztirjavajo.
Sedaj se je predsednik fin. odbora odločil za nadaljni korak. Ker g. Vukičevič ni povedal, ali in kdaj hoče priti pred fin. odbor, je na temelju čl. 10. fin. zak. sam sklical sejo za 26. avgust ter je sklicujoč se na čl. 83. Ustave pozval na sejo min. predsednika in člane vlade.
Na dnevni red je postavil v smislu sklepa od 4. avgusta kot prvo točko poročilo min. predsednika o ukrepih vlade proti gospodarski krizi v smislu sklepa fin. odbora z dne 4. t. m. Ostale točke so: 2) zahteva prometnega mi-
davki so se uvedli, obstoječi poostrili, ^'olomija SLS je tako velikanska, da jo vidi in čuti zadnji kajžar. In tako politiko hoče SLS nadaljevati. Na objemu radikalov ležati, drobtinice loviti za partizane, vse drugo pa pustiti, da urejujejo radikali g. Vukičeviča, ki so najslabša naklada radikalov od 1. 1888. naprej. Nadaljevanja te igre slovenski volilci ne smejo dopustiti. Sistem g. Korošca, ki je z 20 poslanci prevzel vso odgovornost za Slovenijo, je vseskoz pogrešen in za Slovence neprimeren. Ta sistem ni bil nikdar tako viden, kakor v finančnem zakonu za 1927.-28., politično pa v blejskem paktu, ki hoče radikalsfco «fortvurštlanje» še podaljšati. Ta sistem morejo zlomiti volilci. V tem je za Slovenijo pomen 11. septembra.
nistra, da se odobrijo pogodbe s privatnimi tovarnami o popravilu voznega parka po čl. 228 fin. zakona. 3.) zahteva ministra pravde, da se odobri uredba o nagradi] sodnih izvrševalcev pri okrožnem sodišču v Novem Sadu na temelju čl. 129 fin. zakona. 4) zahteva trg. ministra, da se odobri uredba o ustrojstvu začasnega gospodarskega sveta v smislu čl. 314 fin. zakona. 5) zahteva ministra prosvete. da se odobri popolnitev pravilnika o posebnih dokladah državnim uslužbencem na temelju čl. 40 uradniškega zakona.
Sodi se. da min. predlsednik na to sejo ne bo prišel. V tem slučaju bo fin. odbor, kakor je videti po razpoloženju, sklenil prav oster protest ter sam označil ukrepe, ki bi bili v ublažitev gospodarske krize potrebni.
V zvezi s poročili, ki vsak dan javljajo o novih volilnih nasiljih, je danes g. Davidovič zopet poslal dr. Marinko-viču pismo, v katerem ga prosi, da v vladi nekaj ukrene za zaščito volilne svobode. "Govori se, da opozicija pripravlja obširno obtožbo proti VukiCe-viču, ki naj bi se vložila takoj po sestanku nove Narodne skupščine. V poslednjem času se opaža zelo živahen kontakt med Pribičevičem, Trifkovičem in Davidovičem in je baje tudi ta stvar predmet razgovorov.
Kralj ostane na Bledu še mesec dni
Beograd, 17. avgusta, p. Po informacijah vašega dopisnika ostane kraljevska rodbina na Bledu do 15. septembra, nakar sc vrne v Beograd.
Posojilo niškega obl. odbora pri Poštni hranilnici
Beograd, 18. avgusta, r. Niški oblastni od« bor je te dni zaključil T>osoiilo 5 milijonov dinarjev, ki mu ga je dovolila Poštna hra* nilnica v Beogradu. Kot kritje za to poso« jilo so bile položene obveznice ratne štete, iast oblastnega odbora. Posojilo se bo upo« trebilo za gradnjo šolskih poslopij, za vo« dovode, mostove in za popravilo potov v niški oblasti.
Sokolski zlet na Rabu
Sušsk, 18. avgusta, n. V nedeljo 21. t. m. priredi sokolska župa Reka^Sušak zlet na otok Rab. Zlet je obvezen za vsa društva, ki so včlanjena v župi.
Velika nesreča na Jadranu
Šlbenik, 18. avgusta, n. Popoldne se je na morju pripetila velika nesreča. Nedaleč od
Sibendka ie malo ladjo s 15 ljudmi zajela nevihta. Ladja se je prevrnila, 8 oseb je utonilo, sedem pa se jih je rešilo na majhni ladjici.
Kaj zasleduje zopet Italija . . .
<Popolo d' Italia» nadaljuje kampanjo proti naši državi z izmi-
V| *	0 «	V«|1 «
sljemmi očitki
Milan, 18. avgusta o. »Popolo d' Italia« priobčuje tudi danes daljši dopis svojega poročevalca iz Tirane, ki govori o jugoslovenskem imperijalizmu proti Albaniji in pravi, da se je treba samo Italiji zahvaliti, če danes še obstoja svobodna albanska republika. Čeprav majhna in pohabljena. Kajti »več nad en milijon Albancev živi pod srb-
skim imperijalizmom«. Isti list navaja nato razna diela, ceste itd., ki so jih zgradili Italijani v Albaniji, ter podatke o trgovini med obema državama. Pripomniti je treba, pravi dopisnik, da je Albanija ona zemlja, kjer je Cezar imel prvi spopad s Pompejem in odkoder se je začel pohod k zmagi Pri Phar-salu.
Mirovne pogodbe se ne smejo kršiti
Slovaški klerikalci in židje proti Novi francoski odgovori.
Bratislava, 18. avgusta, d. Na zborovanju slovaške ljudske stranke, katerega se je udeležilo nad 5000 ljudi, je imel Hlinka velik govor, po katerem je bila sprejeta resolucija, ki naglaša, da Slovaki odločno obsojajo vsako akcijo, ki sledi za tem, da se odcepijo od Slovaške poedine pokrajine. Slovaška je za vse čase nedotakljiva.
Tudi židovska zveza je razpravljala o akciji lorda Rothermerea in sklenila, da rau odpošlje daljšo izjavo, v kateri ga bo opozorila na položaj Židov na Madžarskem, obenem pa sporočila, da so slovaški židje v obrambi Slovaške solidarni s slovaškim narodom.
Pariz, 18. avgusta, d. <L' E u r o p e N o u-v e 11 e> objavlja več dokumentov, nanašajočih se na sklenitev trianonske mirovne pogodbe. Posebno značilna je Millerandova nota z dne 6. maja 1920 k odgovoru aliira-nih sil na takratne madžarske ugovore. Nota naglaša med drugim:
Šele po temeljitem prevdarku so aliirane in asociirane sile sklenile, da odklonijo vse zahteve po spremembi teritorijalnih klavzul, predvidenih v mirovni pogodbi. Zgodilo se je to v trdnem prepričanju, da bi lahko vsaka sprememba rodila dalekosežne posledice. Etnografski pogoji v srednji Evropi so taki, da je popolnoma nemogoče, da bi se politične meje popolnoma 9kladale z etnografskimi mejami. Četudi so te meje odcepile poedine dele madžarskega naroda, vendar narekuje pravičnost, da se na ljubo manjšini ne kršijo pravice večine. Volja narodov se je v ok-toberskih in novemberskih dneh 1. 1918., ko je razpadla avstro - ogrska monarhija, jasno izrazila in ko so se poedini narodi združili v večje ali manjše celote. Tudi polnejši dogodki jasno izražajo mnenje narodov, ki so še do nedavna spadali pod krono sv. Štefana.
akciji lorda Rothermerea. — — Važen dokument
Poznejši ukrepi madžarske vlade, ki je hotela s tem ugoditi avtonomističnim zahtevam poedinih narodov, pa le dokazujejo zgodovinsko resnico, da je madžarska politika dolga leta zasledovala uničenje svojih narodnih manjšin.
cDe Jouvenel, objavlja nastopno izjavo: Nekateri listi so objavili na podlagi brzojavke iz Budimpešte izvleček iz izjave, ki sem jo podal nekemu madžarskemu listu. Ta izvleček bi lahko vzbudil domnevo, da se priključujem akciji gotovih angleških listov za revizijo trianonske mirovne pogodbe. Toda jaz sem le povdaril očito potrebo za Madžarsko, da se čim prej sporazume s svojimi sosedi, preden se sklicuje na člen 19. pakta Društva narodov. Pristavil sem še, da bi bilo težavno jačati mir v srednji Evropi, če bi se iskala rešitev za gospodarske probleme v teritorijalnih koncesijah.
Budimpešta, 18. avgusta, d. <A z E s t» objavlja razgovor z bivšim ravnateljem francoskega zunanjega ministrstva Sey Douxom, ki je izjavil o Rothermerovi akciji: Jasno je, da je izzval Rothermere na Madžarskem splošno odobravanje, vendar pa se madžarski narod ne sme vdajati prevelikemu optimizmu. Francosko javno mnenje je glede Madžarske v posebnem položaju. Priznava izredne kvalitete madžarskega naroda, na drugi strani pa prevladuje prepričanje, da je Madžarska danes zadnje zatočišče fevdalizma v Evropi, kjer vlada mogočna aristokracija in kjer demokratska liberalnost nove dobe še ni prodrla. Baš zato pa je potrebna dvojna previdnost pri razpravljanju o problemih, kojih uresničenje mora naleteti na nepremagljive ovire. Po mnenju francoskih krogov leži rešitev Madžarske samo v resnem in vztrajnem delu ter v sporazumu z vsemi sosedi.
Negotova situacija na Kitajskem
Sovjeti smatrajo Čangkajškov odstop za svoj uspeh. — Konflikt med Anglijo in južnimi Kitajci. — Severne čete obstreljujejo
Nanking
London, 18. avgusta, d. Iz Pekinga poročajo,* da je hankovska vojaška komisija sklicala vojni 6vet, na katerega so bili povabljeni vojaški voditelji angleških in han-kovskih čet. Konference se je udeležil tudi ruski sosvetnik Gallen. Konferenca je zlasti razpravljala o združitvi obeh armed in o pripravah za novo ofenzivo proti severu. Sovjetska vlada smatra odstop generala Čangkaj-ška za velik uspeh. Po teh informacijah je bil glavni cilj Borodinovega delovanja, da nahujska Hankov in prisili Cangkajška, <ia se umakne v privatno življenje. Tudi maršal Čangtsolin je sklical v Peking konferenco poveljnikov severne armade. Splošno se domneva, da bo prevzel sedaj vodilno ulogo general Feng.
Šanghaj, 18. avgusta, d. Med angleškimi četami in južnim kitajskim vrhovnim poveljstvom je prišlo do konflikta. Neko angleško letalo je bilo zaradi motornega defekta pri-
siljeno pristati na kitajskem ozemlju. Takoj po pristanku je letalo obkolilo kitajsko vojaštvo in zavzelo do Angležev zelo sovražno stališče. Poveljnik angleških čet je zahteval takojšnjo izročitev letala, čemur pa so se Kitajci uprli. Nato je angleški poveljnik izročil južnemu kitajskemu vrhovnemu poveljstvu ultimat, v katerem zahteva izročitev letala najkasneje do nocoj. Medtem 60 angleške čete zasedle železniško progo Šanghaj-Hangčau.
London. 18. avgusta, (lo.) Ker so kitajske čete vrnile zaplenjeno letalo, so angleške čete popravile razdrto železnico in jo izročile v zopetno uporabo kitajskim oblastem. Severne kitajske čete bombardirajo Nanking.
Šanghaj, 18. avgusta, (lo.) Kakor poročajo, simpatizira prebivalstvo Nankinga z generalom Sunšuanfangom. Dve kantonski diviziji sta poskušali preiti k severnim četam.
Senzacije iz letalskega sveta
Odgoditev mednarodnega poleta okoli Alp zaradi slabega vremena. — Konnecke pripravljen za polet čez Ocean. — Tekmovalni polet na havajske otoke
Duebendorf 18. avgusta s. Mednarodni polet okoli Alp, ki se je davi pričel, se je moral zaradi skrajno neugodnega vremena prekiniti. Alpe so zavite v goste oblake. Vsi konkurenti so startali davi ter so v raznih etapnih krajih. Kapetan Ackermann je zgrešil progo ter je pristal v Bolcanu. Razsodišče za polet ie sedaj sklenilo poklicati nazaj v Curih vse konkurente, ki bodo zopet startali v soboto ali pa v nedeljo. To je bilo sklenjeno zato, da bodo vsi letalci imeli enake šanse.
Pariz, 18. avgusta (pa.) Priprave za polet nemškega letalca Konneoka v Ameriko so končane. Letalo razpolaga s tremi motorji. Vodila ga bosta pilota Steindore in Udet. .
Kelmorajn, 18. avgusta (be.) Mestni zastop je na svoji današnji seji sklenil, da bo mestna uprava financirala prekooceanski
polet letalca Konnecka. (Glej poročila na 6. str.)
Newyork, 18 avgusta s. Kakor poročajo iz Honolula. je tjakaj dospelo drugo letalo, ki se udeležuje letalskega derbyja. To letalo je rabilo 28 ur 17 minut ter si je priborilo drugo darilo v znesku 10.000 dolarjev. Od ostalih dveh letal, ki imata na krovu pet oseb, med njimi eno žensko, manjka vsaka vest
Honolulu, 18. avgusta s. Letalo »VVoola-roo« je pristalo včeraj ob 12.23 ter si s tem pridobilo prvo darilo v znesku 25.000 dolarjev. Polet je trajal 26 ur in 17 minut. Drugo darilo je dobil enokrilnik Aloha.
Honolulu. 18. avgusta (lo.) Pomorske oblasti so odredile vse mogoče, da se najde letala »Golden eagle« in »Miss Doran«, ki sta izginila.
Ahmed beg Zogu v Skadru
Skader, 18. avgusta, (ri.) Semkaj je pri« spel predsednik republike Ahmed beg Zogu v spremstvu predstavnikov senata in zbor« niče in drugih zastopnikov oblasti. Pred« sednika je pozdravljala velika množica.
Zaklan italijanski anarhist
Rim, 18. avgusta, s. Kakor poročajo listi, ie bil včeraj na otoku, na katerem so in« ternirani protifašisti, zaklan v prepiru med deportiranci znani anarhist Stagnetti.
Smrt slikarja na morju
Swinemiinde, 18. avgusta, (be.) Na povrat ku v domovino je danes nenadoma premi« nul med vožnjo po morju slikar Saša Schnei« der v starosti 57 let.
Kriza angleške premogovne industrije
London, 18. avgusta d. «JD a i I y Cro« n i c 1 e» poroča, da znašajo po statistiki rudarske zveze izgube angleških rudnikov v letošnjem letu že nad 5 milijonov funtov. Vse zaloge so prenapolnjene in pričela sc jc že politika podcenjevanja. Položaj v pre= mogovni industriji je zelo resen in vzbuja v bančnih krogih velike skrbi. Omejitev iz« voza angleškega premoga na kontinent, je krizo še bolj poostrila. V trgovinskem ura« du se je vršila važna konferenca, ki je side« pala o korakih, ki naj bi jih podvzela vla» da za zaščito premogovne industrije.
Dr.Koroščev seznam klerikalnih uspehov na vladi
Kaj pravi o njih vodja SLS
Dr. Korošec i« v Savskem Brestovem govoril med drugim tudi o »uspehih« klerikalne stranke na vladi za Slovenijo. Ker je pri tej priliki g. Korošec predložil kar popoln seznam teh »uspehov«, si jih hočemo danes na kratko ogledati in jih reducirati na njih resnično podlago. Dr. Korošec je naštel naslednje uspehe SLS:
1. Dosegli smo zakone, ki »vračajo Kranjcem in Štajercem njih deželno imovino In pripravljajo pot za delo oblastem.« 2. Odpravili smo »prijavo vina in neplačane kazni se ne bodo iztirjevale«. 3. Odpravili smo »carino na galico, na žveplo in na čilski sollter. Odpravili smo tudi carino na pluge in na umetna gnojila.« 4. Odpravili smo »30% pribitek na osebno dohodnino, kar znaša za Slovenijo lepo vsoto 12 miMjonov dinarjev.« 5. »Pri osebni dohodnini smo zvišali tudi eksistenčni minimum.« 6. »Takse na dedšOne smo znižali ta ravno tako tudi takse pri kupovanj« posestev.« 7. Dalje smo dosegli, da se plaža davek do zneska 250 Din lahko tudi z 20% boni.« 8. Za Slovenijo smo »dosegli tri železnice«. 9. Dosegli smo prisipevke za »delno regulacijo Save, Drave In Mure«. 10. »Za popravila cest smo dosegli 4 milijone dinarjev.«
V teh 10. točkah so torej našteti uspehi g. Korošca in SLS za Slovenijo. Objektivni srno dovolj, da bi priznali resnico, akto bi je bik) v KoroSčevem naštevanju. Toda Korogčeve navedbe so, žal, v polnem n»-sprotstvu z resnico. Deloma vsebujejo uspehe, za katere SLS nima nobenih zaslug, deloma pa pretiravajo dejstva, ki v resnici izgledajo povsem drugače. Poglejmo si Ko-roščeve točke po vrsti!
1.	Dejstvo ie predvsem, da je bivšo deželno Imovino kranjsko ln štajersko »po-državfla« klerikalna stranka, M je po prevratu raz&nala stare avtonomije in »inka-merirala« njihove dohodke ta njihovo imetje. Ta strahovita pogreška bivše Narodne vlade je bila že dovolj pojasnjena. Dejstvo je nadalje, da je to pogreško popra-, vil Če od demokratov izposlovan; zakon o sreskl in oblastni samoupravi, ki je v svo" jih prehodnih odredbah določil, da pride vsa samoupravna imovina na oblastne samouprave. Ker je radi oStne redakcijske po-greške pri oznaoetiju dosedanjih subjektov samouprave (okrožij, župani]) izostala beseda »dežel«, je 31. 322 fin. zakona za 1. 1927/28 avtentična interpretacija zgoraj omenjene odredbe, ki je postala šele letos aktualna, ker so nasprotniki samouprav med njimi tudi klerikalci vse do letos zadrževali konstituiranje oblasti. Ako je ta čl. 3212 fin. z. »uspeh SiLS«, potem je to le v toliko, v kolikor so klerikalci z njim popravili svoje velike grehe. Škoda, ki jo je SiLS stortla našemu ljudstvu s sabotažo uvedbe oblastnih samouprav, pa stokrat presega vrednost tega »uspeha«.
2.	Odprava prijave vina ta sistiranje zapadlih kazni Je prvotni predlog vlade R3R tz meseca septembra 1936. in se nanaša predvsem na Dalmacijo. SLS ima zanj le toHJdo zasluge, da ga nI izfbadla lz lin. zatona ...	1
a Odprava cafftoe na galico, žveplo, so. IHer Je od vlade RR predvidena na temelju lanskega enodušnega sklepa posebnega odseka fin. odbora. Kar se tiče carine na phlge In superfosfat, pa g. Korošec v natika nI ilobro bral novin. Dejstvo je le, da sedanji minister obljublja odpravo te
in kako izgledajo v resnici.
carine. V ostalem za odpravo carine na pluge se bo naša domača slovenska industrija lepo zahvalila!
Odprava 30% pribitka na dohodnino je v smislu olajšav, ki so vn&šene v finančni zakon že pred dvema letoma. Vseeno bi bili SLS za to hvaležni, da nam ona v zameno za ta pribitek ni prinesla posebni davek ca privatne nameščence, za upokojence, za invalide, kar nas Slovence sodjaloo mnogo huje zadene ter nas tudi gospodarsko obremeni za dvakratno vsoto starega 30% pribitka. »Uspeh« g. KoraSca je torej naravnost morile®!
5.	O zvišanju eksistenčnega minima od 5000 na 6000 naj navedemo g. dr. Gosarja: To je pesek v oči!
6.	Posebno karakteristično je, kaT navaja dr. Korošec glede taks. Resnica je namreč ta, da so klerikalci v fin. zakonu pri taksah na dedščtae določili, da bodo v bodoče proste taks samo dedščine v direktnem nasledstvu do vrednosti 150.000 Din, ne pa več. kakor do sedaj, do 500.000 Dta. S tem so udarjeni predvsem kmetje, znižanje takse na kupnine od 6 na 4 % pa je v prvi vrsti v korist prekupcev posestev.
7.	O 20'/» bonih smo že pojasnili. Minister financ je 28. januarja (ko torej SLS ni bila v vladi) napovedal, da bodo boni pripu-ščeni kot plačilno sredstvo za davčne zaostanke, klero radikalna večina pa je pozneje to ministrovo obljubo reducirala na bone do zneska 1000 K, s čimer je cela ugodnost prav za prav postala iluzorna.
8.	»Tri železnice za Slovenijo« so za SLS pravo pavovo perje. Kakor je ysakemu gospodarskemu ainalfabetu znano, so bile te tri železnice uzakonjene že 1. 1922 povodom Blairovega posojila, ko so bili demokrati v vladi, pod fin. ministrom Kumanudijem.
9.	in 10. Glede zneskov za delno regulacijo Save itd. je treba le pripomniti, da so bili v prejšnjih proračunih večji nego v letošnjem. Glede cest, žal, klerikalci niti tega niso dosegli, da bi državne blagajne vrnile samoupravam dolžne vsote, pač pa so z nezaslišanim čl. 82. fin. zak. oropali naše cestne odbore v prid trem, štirim vele-kapitallstom za mnoge milijone. Po klerikalni zaslugi je letos dejansko - za ceste mnogo manj sredstev na razpolago. K temu pridejo še nesrečne določbe o kaldrmtni, ki bodo vzele našim davkoplačevalcem nove milijone iz žepov.
Tako torej izgledajo klerikalni davčni uspehi za Slovenijo. Dr. Korošec bi bil resnico govoril, ako bi bil priznal.
da je SLS upeljala m. dr. davek na ročno delo za delavstvo v državnih podjetjih, davek pod eksistenčnim minimumom na prejemke kronskih upokojencev,
davek na mizerne prejemke Invalidov, na Invalidnino brez ozira na eksistenčni min], mum, s katerim je udarila blizu 16.000 invalidov samo v. Sloveniji,
oropala s posebnim členom finančnega zakona upokojene orožnike draginjskih do. klad v nasprotju z razsodbo Državnega sveta,
Ui>eljala posebno kruto dohodarino za privatne nameščence.
upeljala novs oblastne davke v Ljublja. ni in Mariboru.
Vsi ti skrajno krivično obdavčeni najbed-nejši Slovenci so po g. Korošcu »nepošteni ljudje«, ker kritizirajo in obsojajo nesrečno politiko klerikalne stranke na vladi.
-"nSf
nr. K—I, Maribor.
Kaj pa bo z dinarskimi staroupokojenci?
Odkar sodelujem v Društvu državnih upokojencev za Slovenijo, trudim se ob vsaki priložnosti z besedo in peresom dokazati, da je edina rešitev za staroupokojence v tem, da se jih prevede vse na liste pokojnine, katere dobivajo nameščenci, ki se jih upokoji po novem uradniškem zakonu z dne 31. julija 1623. Vse zaman. Na merodajnih mestih, v odločilnih krogih slišiš vedno le eno staro peaem o <prevedbi kronskih upokojencev na dinarsko. In kar je najhujše, da mnogo ljudi misli, da bodo kronski upokojenci po prevedbi v dinarske dobivali pokojnine po uradniškem zakonu z dne 31. julija 1923. Tako še širša javnost misli celo zdaj, ko je ministrski svet dne 1. julija 1927 izrecno izjavil, da se bodo kronskim upokojencem odmerile pokojnine po predpisih, ki so veljali <prije» uradn. zak. z dne 31. Julija 1923! Nepovoljno reševanje zadeve staroupo-kojenoev so deloma zakrivili nekateri kronski staroupokojenci, ki so zahtevali zase prevedbo na dinarske pokojnine, namesto da bi te bili zavzeli za izenačenje staroupokojen-oev z novoupokojenci po uradniškem zakonu i dne 31. julija 1923. Glasom sklepa ministrskega sveta z dne 1. julija t. 1. bodo kronski upokojenci enkrat dosegli svoj cilj; prevedeni bodo na tiste pokojnine, katere uživajo dinarski staroupokojenci. Dinarski sta-roupokojenec je tisti nameščenec, kateri ie ob prevratu 6topil v službo naše države, ko-jega kronska plača je bila v letih 1921. in
1922.	prevedena na dinarsko, s katero so ga potem poslali v pokoj, preden je stopil v veljavo uradniški zakon z dne 31. julija
1923.	To so včasih storili celo brzojavno, da eo takega nameščenca le izključili iz novega uradniškega zakona z dne 31. julija 1923!
Na drugem mestu sem obrazložil, da bo n. pr. v nekdanjem VI. plačilnem razredu — zdaj I. kat. 4. ali 3. skupine — dobil kronski upokojenec po prevedbi za 85 Din več nego ima zdaj.
Priznano je, da so prejemki kronskih upokojencev bres dvoma ved ko nezadostni. Ali bo zgoraj omenjenega upokojenca povišek za 85 Din rešil bede? Ali se naj tolaži s tem, da <volenti non fit lninria»?
Kaj pa naj poreče dinarski staro upokojenec, kako skrbi država zanj, ki ee je ob prevratu — v obmejnih krajih z nevarnostjo ra svoje življenje — stavil novi državi na razpolago?
Naj govore Številke.
Začela sva obenem službovati, jaz kot av-skultant, neki mlad mož kot pomožni sluga. Ob koncu najine karijere znašla sva se na istem uradu. Mene so podali v pokoj kot predstojnika urada z redno polno dinarsko pentljo mesečnih 481, po odbitku davka 462 i)in, nekaj pred uveljavljanjem uradnffikega
zakona z dne 31. julija 1923, omenjeni mož pa je stopil kot uradnik III. kat. s polno redno penzijo mesečnih 1147 Din po uveljav-ljenju uradniškega zakona v pokoj. Jaz dobivam poleg penzije 1600 Din mesečne doklade, omenjeni uradnik pa 800 Din. Doklade imam torej sicer dvakrat toliko; ker se bodo pa doklade v doglednem času znižale in sčasoma ukinile, bom imel mesečno redne penzije 462 Din, torej okroglo 2)/, krat manj. Glede doklade sem pa danes in vedno zavisen od ministrove milosti. Ne maram milosti, s 401etnim službovanjem sem si svojo zadostno pravilno penzijo zaslužil!
Daleč odvračam od sebe misel, da bi imel morebiti uradnik z 1147 Din redne penzije preveč; saj si jo je z vestnim dolgoletnim službovanjem pošteno zaslužil! Toda vprašam, kaj sem pa jaz zakrivil, da imam 2 Vi krat manj redne pokojnine? Saj je tudi omenjeni uradnik približno šest sedmin svojih let odsluži pod Avstrijo, kakor jaz! Datum uradniškega zakona z dne 31. juliia naju loči!
Kako pa je mogoče, da zakon dela tako krivico? Čujmo! Načrt uradniškega zakona, katerega je brez dvoma zakonodajni odbor vestno premislil in ki je imel predsankeijo NJ. Veličanstva kralja, ni poznal razlike med staro- in novoupokojenci. Načrt je določil: Upokojenci s polnimi službenimi leti se prevedejo na novi uradniški zakon. Upokojeni pa, ki še nimajo polnih let, so morajo podvreči reviziji; ako niso za delo sposobni, ostanejo v pokoju po novem zakonu; ako pa so za delo sposobni, morajo zopet v službo. To je bilo pravično. Toda kaj se je zgodilo? V plenumu Narodne skupščine so nepričakovano predlagali radikali, da se že upokojeni državni nameščenci izločijo od dobrin novega zakona! In takratna radikalna večina je ta predlog (ob asistenci SLS!) sprejela! V novem uradniškem zakonu eo bili državnim nameščencem povišani prejemki, ker se je izkazalo, da z dotakratnimi prejemki ni več bilo mogoče izhajati. Staroupokojen-cem so pa pustili te priznano nezadostne prejemke; naj pač grejo pod zemljo, ako ne morejo živeti. In res čitamo mnogo o samomorih vsled bede.
Staroupokojenci so vsa ali pretežno večino let odslužili v Avstriji. Po rimskem paktu ne bi ameli dobivati manj, nego jim gre za v Avstriji odslužena leta. pa ne dobivajo, kar bi Jim Slo. Kot dinarski 6tarouookojenec ne dobivam toliko, kolikor bi mi šlo po v Avstriji odsluženih letih; na v naši državi odslužena leta torej ne odpade nič.
Z odrom na nevadržljiv položaj, v katerem se nahajajo, so staroupokojenci sklenili, da bodo prosili za zvišanje svojih prejemkov v smislu rimskega pakta vsak pri svoji nadrejeni oblasti. Ako ne bodo uspeli, bodo vložili tožbe na Državni svet. Ako tudi tam ne bodo nič dosegli, bodo se pritožili pri Društvu narodov.
Ako bi bili radikali oustill uradniški zakon, kak« ga je izdelal zakonodajni odbor,
izostalo bi mnogo bede in žalosti. Ni bilo kavalirako, da ao tvoje prečantke »državljane iapoatavill gladovanju.
Lepe uvodne besede knjige, s katero se uče moji otroci sibKHa*: »Brat j« mio, koje vere bio» — pač niso veljale dne 31. julija 1923.
Socijalno mišljenje SLS
Delavci! Vprašajte klerikalce, zakaj niso odpravili izjemnih zakonov!
V najnovejšem navalu krščanskoetične-ga krasnorečja poveličuje »Slovenec« SLS •tudi takole:
»Njeno iskreno socijalno mišljenje ie najčistejše prišlo do izraza v onih dneh, ko je večina v Beogradu izdelala in uzakonila znane izjemne zakone, ki nosijo na sebi pečat antisocijataih teženj njihovih očetov, kateri se po večini nahajajo v taboru SDS. Tedaj je SLS bila edina stranka, ki je imela pogum in srce glasovati in nastopiti proti izjemnim zakonom, vedoč, da nastopa s tem proti socijalni reakciji . . .«
Kaj ne, do srca segajoča samohval^? Izjemni zakoni so bili pred leti sprejeti pod vtisom atentatske ^obe, ., je zahtevala težke žrtve, a danes štejemo že leto 1927! Letos pomladi je bila na vladj SLS s »srcem in pogumom« ter bi bila lahko te izjemne zakone socijalne reakcije odstranila z enim samim členom fin. zakona. Zakal tega SLS ir dr. Gosar nista storila, če sta bila njihovo srce in razum 1. 1921 res proti »socijal«; reakciji« in proti izjemnim za. konom? Zakaj je letos SLS s finančnim zakonom odpravila veljavnost važnih določb uradniškega zakona, a izjemnih zakonov ni hotela ukiniti in je s tem pozabila na »socijalno reakcijo«? In zakaj baš te dni Izjavlja SLS svojo popolno solidarnost z g. Vukičevičem, katerega policija se je pričela z novo vnemo posluževat; zakona o zaščiti države? Kje sta »srce ta pogum« naših čistih socijalnih pravionežev klerikalcev?
SLS je imela, ko je bila na vladi, vso moč v rokah, da izpolni svoje nekdanje gla. sovanjc, in sicer danes, ko za te zakone res ne obstoja prav nobena podlaga, ko so razmere popolnoma drugačne in ko so ti zakoni res izrazi socijalne reakcije? Razlog je popolnoma enostaven. L 1921 se ie SLS igrala divjega moža, špekulirala na glasove komunistov in bila je — v opoziciji, danes pa leze Vukičeviču pod plašč in njeno »srce in pogum« sta vneta za povsem druge Stvari . . .
Politične beležke
Stranka krščanskih etičnih zahtev
»Slovenec« objavlja od časa do časa uvodnike, s katerimi poskuša zadostiti potrebam po humorju in dnevni zabavi. V tem stiku objavlja tudi včeraj uvodnik, kjer čitamo: »Po svojem postanku, po svoji sestavi in po idejnih temeljih ie SLS izrazita stranka socijalnega udejstvovanja v smislu krščanskih etičnih zahtev, ki nam jih veleva sedanja moderna doba. Zvesta tem svojim moralnim obvezam, je svoja progra-matična načela v praksi vedno dosledno izvajala...« — Samo povodom letošnjega sodelovanja v vladi je SLS uzakonila 1. davek na ročno delo,-2. davek na ročno delo v državnih in samoupravnih podjetjih, 3. davek na zasebne nameščence, 4. davek pod eksistenčnim minimumom na prejemke staroupokojencev, 5. davek pod eksistenčnim minimumom na mizerno državno podpOro invalidom, 6. brezštevilne redukcije državnih nameščencev brez odpravnine in brez odpovednega roka, 7. črtanje 70 milijonov za invalide, 8. ukinjenje borz dela, 9. ukinjenje oddelkov za zaščito dece, 10. ukinjenje Izseljenskih kreditov. Kaj ne. lepa krščanska načela v praksi!
Aretacije komunistov se nadaljujejo
Beograd, 18. avgusta, r. Policija izvaja zadnje dni z vedno večjo rigoroznostjo zakon o zaščiti države. Vsak dan prihajajo nove vestj o aretacijah komunistov, zlasti onih, ki so se kakorkoli eksponirali pri volitvah. Včeraj Je bil v Kruševeu aretiran odvetniški koncipijent Mihailo Todorovič z nekim prijateljem. Policija jima očita, da sta sklicala sestanek republikansk* zveze kmetov in delavcev v Kruševeu in na njem tako govorila, da so se čuli vzkliki simpatije za Rusijo in sovjetsko republiko.
V Karlovcu ie bil aretiran nosilec komunistične liste za občinske volitve. Tudi v Sarajevu je policija zopet aretirala več komunistov.
V Sremu je 17 skrinjic!
Sremska Mitrovica, 18. avgusta, r. Srem je dosegel rekord in postavil za predstoječe skupščinske volitve nič manj kot 17 skri« njic. Radikali imajo 4 skrinjice. Nosilci nji« l<ovih list so: Boža Maksimovič, dr. Voja Janjič, dr. Ljuba Popovič in Dragiia Stoja« dinovič. Demokrati imajo dve liste: dr. Mi> lije Milojevič in Damjan Kerečki. Dve liste ima Hrvatski blok: dr. Albert Baiala in Marko Došen. Po eno listo so vložili: samostojni demokrati (Svetislav Popovič), radi« čevci, socijalisti, komunisti. Nemci, niki« čc-vci, zemljoradntki, klerikalci in srbska stranka.
Jubilej zagrebške Zbornice
Zagreb, 18. avgust«, n. Povodom 751etni« ce zagrebške Trgovske zbornice je veliko število inozemskih zbornic prijavilo svoje sodelovanje. Doslej so prišle prijave iz Če« škoslo vaške, Avstrije, Poljske, Nemčije, Ru munije. Švedske, Italije in Švice. Na prosla« vo pridejo tudi nekateri ministri iz Be®* grada.
Dobra letina na Poljskem
Varšava, 18. avgusta, (be.) Na Poljskem se obeta sijajna letin«, ki bo z« 15 odat. boljša od lanske.
Balkanski pakt
Glasilo poljskega vnanjega ministrstva, «Messager Polonais», prinaša v eni svojih zadnjih številk uvodnik pod naslovom: Problem balkanskega pakta, v katerem razglablja o pogojih in na-ziranju posameznih držav glede sklepa balkanskega Locarna.
Za nas je nainteresantnejši oni del, v katerem se govori o stališču posameznih balkanskih držav glede tega prej ko slej zelo aktualnega problema politike na južnovzhodnem koncu Evrope. Tu se predvsem naglasa, da danes izmed vseh držav Turčija najbolj forsira sklenitev takega pakta. Turčija strmi iskreno za čim trajnejšim mirom, ker jo je dolga vrsta vojnih dogodkov pretresla najbolj. V interesu notranje, osobito gospodarske konsolidacije Turčije je, da preneha rivaliteta med balkanskimi državami, ki bi mogla motiti mir v bližnjem orientu. Zato je turška republika za vsakršno politično organizacijo, oziroma kombinacijo, ki bi pomagala čuvati mir na polotoku, in sicer na osnovi obstoječega stanja. Pri tem vsebuje turško naziranje zahteve, da taka balkanska antanta ne sme biti igrača tujih vplivov, ne sme biti naperjena proti nikomur ter bi morala obsegati vse balkanske države na osnovi popolne enakopravnosti; da se šteje tudi Turčija k balkanskim državam, ni treba niti naglašati.
K tem več ali manj oficijoznim raz-motrivanjem je treba vendarle pristaviti; da želi Turčija balkanskega Locarna, ker se zaveda, da bi ta tudi njej prinašal varnost, tako glede odnošajev do balkanskih držav samih kakor še posebno glede imperialističnih aspira-cij, ki jih ima bližnja velesila tako napram Balkanu kot napram Turčiji.
Poljski vir nadalje naglaša, da so našle turške propozicije najugodnejši odziv v Jugoslaviji, kjer so prizadevanja rimske politike povečati italijanski vpliv na Balkanu, močno ojačila jugo-slovenski interes za balkanski pakt. Vendar pa smatrajo v Beogradu, kjer si glede Bolgarije ne delajo iluzij, za potrebno, da se najprej z njo sklene sporazum na osnovi skupnosti akcije za varstvo splošnih balkanskih interesov. To je vsekakor pravilno pojmovanje, pravi poljski glas, zakaj potrebno je, da se najprej sklenejo regijonalni sporazumi, ki naj odstranijo obstoječa nasprotja med posameznimi državami.
Temu slično je tudi grško stališče glede balkanskega pakta, kakor ga .ie pred nedavnim razložil vnan.ii minister Mihalakopulos na nekem zborovanju. Težave za balkanski Locarno so v tem, da ima vsaka država na polotoku poleg balkanskih interesov še druge. Jugoslavija jih ima v srednji Evropi in na Jadranu, Turčija ima mediteranske in azijske interese, Rumunija ima vitalne interese tudi v srednji Evropi. Zato je težko, je dejal Mihalakopulos, v enem in istem paktu urediti vse te interese, med katerimi često ni ničesar skupnega. Zato bi bilo po njegovem mnenju bolj pametno in v skladu z realnostjo, ako bi se namesto enega edinega pakta sklenili regijonalni pakti, katerih vsak bi se prilagodil specljalnim interesom ali že obstoječim odnošajem.
Poljsko poročilo smatra, da se med balkanskimi državami že vršijo ofici-jelna preliminarna pogajanja v svrho sklenitve regijonalni h kot splošnega balkanskega pakta, Dasi je na tej poti opraviti še mnogo posia, vendar je podoba, da se je ubrala prava pot, ki bo vodila do uspeha.
Stališče naše kraljevine je biio ves Čas ugodno balkanskemu Locarnu. dasi se je pri nas po pravici naglašalo, da je treba najprej urediti specijelne probleme med posameznimi državami. To je bil svojčas odgovor na grško pobudo glede balkanskega pakta in kakor se vidi iz Mihalakopulosovih izvajanj, je Grčija dane? povsem enakega naziranja. Treba pa je sedaj, da se ta zadeva reši v praksi, kar je seveda najtežavnejši problem. Saj zahteva njega razrešitev bodisi med nami in Bolgarijo, kakor med nami in Grčijo in dalje med Grčijo ter Bolgarijo kakor tudi med Bolgarijo in Rumunijo ureditev najdelikatnejših sporov polpretekle dobe in sodobnosti, da o težavah glede Albanije niti ne govorimo. Zato je gotovo pravilen zaključek. da je do balkanskega Locarna še prilično daleč.
Škodljive posledice Radičevih izmišljotin
Sofija, 18. avgusta s. Ponovne izjave St. Radiča. češ, da je kralj Boris pripravljen odstopiti, ako bi njegova oseba bila zapreka za zedinjenie Bolgarije z Jugoslavijo, so tukaj povzročile veliko nerazpoloženje, ker je popolnoma izključeno, da bi bil kralj Boris, ki je celo proti svoji najbližji okolici zelo rezerviran, izjavil kaj sličnega.
Oflcijozni »Demokratlčeski Zgo. vor« izredno ostro napada Radiča ter izjavlja, da niti kralj niti njegova okolica niti kaka druga merodajna oseba ni podala take iziave. Gre očividno za izmišljeno senzacijonalno vest, kakor je bila ona o sestanku kralja Aleksandra s kraljem Borisom v Mcmakovem. List povdarja, da je Radič, ki se izdaja za vnetega bojevnika za zbližanje med obema državama, storil temu cilju s svojo izjavo velikansko škodo.
Baldwinov povratek
London, 18. avgusta. Go.) Danes je odipo« toval ministrski predsednik Baldvrin iz Ka< nade.
Nova nemška križarka
Bar/in, 18. avgusta, (be.) V soboto 20. tm. bo spuščen« v Kielu nova nemška križarka, ki bo dobila tane «Stuttgart*
Dalekosežnost francosko-nemške trgovinske pogodbe
Pariz, 18. avgusta, (pa.) Podpis trgovin* »ske pogodbe z Nemčijo je zbudil v vseh političnih krogih veliko zadovoljstvo. Splo« šno se povdarja velika v»žnost tega dogod« vora, ki omogoča dvema gospodarsko m,oč« nima državama, da brez nevarnosti carin« sirih vojn lahko izmenjujeta svoje proizvo« de in normalnim potom razvijate svoje go« spodarske odnošaje. Pogodba je toliko bolj važna, ker je tudi predhodnica boljšega po* liričnega razumevanja med Francijo in Nem čijo, ki je bilo povodom zadnjih afer, ki so * obravnavale v francoskem in nem« tkem časopisju, že močno ograženo. Splošno se meni, da bo lojalna izvedba določb tr« go vinske pogodbe v znatni meri utrdila pa« ciffetične stroj« v obeh državah. Pogaja« . nj* so bila dolgotrajna, ker so se morale premostiti veKke težave in premagati na« peto ozračje, ki je ostalo Se izza svetovne vojne. Trgovinski minister Bokanowsky je fejavfi, da je sklenjen« trgovinska pogodba najtepSi sad Iocimskc politike.
Vprašanje izpraznitve Porenja
Pariz, 18. avgusta, s. Kakor se izve iz do« fcro poučenega vir«, je vlada na angleški noti glede znižanja števila zavezniških za« sedbenih čet v Porenju, ki ju je angleška vlada izročila julija meseca, odgovorila, da: komipetentna mesta proučujejo francoski odgovor.
Parit, 18. avgusta, (be.) Nemški poslanik v. H6sch je imel s Poincare jem dolgotrajno konferenc«. Listi poročajo, d« se je razprav« ljalo v prvi vrsti o predstoječem zasedanju Društva narodov v Ženevi in o porenjskem problemu.
Trockij o sovjetskih represalijah
Moskva, 18. avgusta, d. Včeraj je bil ob« j avl jen govor Rvkova v plenumu eksekutiv« nega in kontrolnega odbora. V tem govoru je Rykov navajal poedine stavke iz nago« vora Trockega, iz katerih je razvidno, da je večina pretila opoziciji celo z justifika« cijami. Trockij je na te pretnje odvrnil, da je bila tako francoska kakor boljševiška rc» volucija ojačena z ustanovitvijo belili gard. Francoska revolucija pa je propadla v tre« notku, ko so termidorijanci začeli moriti radikalne jakobince. Bojim se. jc zaključil Trockij, da se bliža konec boljševiške revo« Iucije, ako hočejo voditelji pričeti z justifi« kacijami. Zatiranje opozicije je že znčetek konca.
Stavka na Madžarskem se nadaljuje
Budimpešta. 18. avgusta, s. Ker potekajo pogajanja v mezdnem sporu v kovinski in« dustriji, ki jih vodi minister za socijalno skrb Vass, zelo počasi, se je stavkovno gibanje zopet povečalo. V tvornici vagonov Ganz so vsi delavci zopet pričeli stavkati. Tudi v ladjedelnici Ganz«Danubius delavci niso prišli na delo. Na vest o ponovni delni stavki ie danes v združenih tvomicah žar« nic še 1500 delavcev ustavilo delo. V mini« strstvu za socijalno skrb se nadaljujejo po« gajanja za ureditev difcrcnc.
Boj za Sacca in Vanzettija
Pariz, 18. avgusta, s. Odbor francoskih in« teiektualcev, v katerem so zastopani umet« niki, znanstveniki, izdajatelji listov, bivši ministri itd. je poslal guvernerju Fullerju brzojavko, v kateri izreka svojo zahvalo, da se je odgodila justifikaciia Sacca in Yan zettija. Obenem izraža upanje, da bo te-mu koraku sledila popolna osvoboditev obeh obsojencev.
Rim, 18. avgusta, d. Potrjujejo se vesti, da je kardinal Gasparri po naročilu pape« ža izdal vatikanskemu zastopniku v \Va« shingtonu nalog, naj skupno z ameriškimi kardinali intervenira za pomilostitev Sacca in Vanzettija.
Boston, 18. avgusta, s. Sodnik vrhovnega sodišča je včeraj proučil dokumente, ki so jih predložili branitelji Sacca in Vanzettija. Ni Se znano, kdaj bo padla odločitev. (Glej tudi poročilo na 6. strani.)
Amerika hoče biti najmočnejša v zraku
Washington, 18. avgusta, d. Državni-pod« tajnik v ministrstvu za zrakoplovstvo Ed« vard \Varner je izjavil, da namerava ame« riška mornarica zgraditi najmočnejšo zrai no flotiljo na svetu. Amerika že sedaj raz. polaga s 500 bojnimi letali in zahtev« sedaj še zgraditev dveh matičnih ladij za letala.
Veliki gozdni požari v Franciji
Pariz, 18. avgusta, (be.) Iz Južne Francije in Korzike poročajo o številnih gozdnih po« žarih, ki se zaradi vetrovnega vremena na« glo širijo. Na Korziki je katastrofa zahte« vala tudi več človeških žrtev. Dvoje vasi je popolnoma uničenih.
Pariz, 18. avgusta, (pa.) Požar v okolici Niče razsaja nadalje in zavzema vedno večje dimenzije. Iz Bastije poročajo, da je požar izbruhnil n« vseh straneh Korzike. Škoda znaša dosedaj 10 milijonov frankov.
Velike povodnji v Rusiji
Moskva, 18. avgusta, s. Močno deževje je v bližini Vladivostoka in Čabarova povzro« čilo velike poplave. Preko 50 vasi je pod vodo. Zelezniace proge so pokvarjene. 16 mostov je uničenih. V premocokopu v Su« čanu se j« moralo ustaviti delo.
Stavka pristaniških delavcev na Gornjem Renu
Bariin. 18. avgust«, (be.) V Mannheimu je Izbruhnila zaradi spor« glede delovneg« časa stavk« pristaniških delavcev. Ustav« I'en j« ves Udijski promet. Ker so dose« dan j« pogajanja ostal« brezuspešna, ni iz< ključeno, da se bo stavka razširil« na vse Porenje.
Kongres židovskih manjšin
Curih, 18. »vgusta. d. Včeraj je bil otvor« jen židovski manjšinski kongres, ki bo riz« pravljal predvsem o za&čiti židovskih manj«
Naši
Velezanimiva razstava Kemijske straže v Zagrebu
Velezanimiva razstava Kemijske straže v lagrebu, v umetniškem paviljonu na Trgu L, vzbuja obilo pozornosti. Razstava ima namen, poučiti ljudi o ozki zvezi med dobro razvito kemično Industrijo v mirnem času in med uspešno obrambo države v j vojni. Obisk je zadovoljiv, toda iz Slove-nije premajhen. Zato nekaj podatkov.
V	prvi dvorani le razstavilo svoje izdel- j ke veleindustrijsko podjetje Teslič iz Siska. ; Tabela na steni nam predočuje. kako j ogromne koristi donaSa radjonalna izraba gotovega produkta. Tisoč kilogramov koruze da okoli 500 litrov špirita. Razmerje cen obeh snovi nam predočuje dobiček, če odštejemo investicijske ln režijske stroške. Odpadki koruze tudi niso brez cene, ker predstavljajo visoktovredno hram o za živino.
Električna tvorniea dd. Jajce razstavlja v isti dvorani. Izdeluje karborondum, katerega zmlet prašek pošilja po zelo nizki ceni v inozemstvo. Tu prašek stisnejo v plošče in ga pošiljajo za drag denar nazaj v Jugoslavijo pod etiketo »Made in Germa-ny«. Made in England. Tvomica izvaža karborimdum tudi v kosih, t. j. nezmlete-ga. Oglajeni 'kos karboninduma je dober detektor. Take detektorje, izdelane iz našega karborunduma, dobivamo iz -tujine desetkrat dražje, kolikor bi plačali, če bi Imeli tvornico za te stvari doma.
V	drugi dvorani vidimo izdelke tvornice Ruše d. d. predvsem kalcijev cianamid ta kalcijev karbid. Za poljedelsko državo, kakor je Jugoslavija, so ti izdelki neprecenljive važnosti, ker je samo z njihovo pomočjo mogoče racijonalno obdelovanje zemlje. iPridelek na kvadratni meter je v drugih Mturnejiših državah klva do trikrat večji kakor pri nas. Tako visok pridelek lmaijo zahvaliti samo dobri uporabi gnojil.
Usnjarska industrija, kateri so pri nas dani vsi pogoji za dober razvoj, je na razstavi slabo zastopana.
V	tretji dvorani opazimo Izložbo delniškega društva »Aluminij« iz Dalmacije. Razstavljen ima boksit. Naš boksit, katerega imamo velikanske množine v Dalmaciji, Bosni in Hercegovini, prištevalo med najboljše v Evropi. Mi pa boksit izkoriščamo v mali meri, in oni del, ki ga proizvajamo, izvalžamo na tuje. Aluminij in aluminijeve izdelke pa uvažamo za drag denar. Iz boksita se dela tudi tkzv. bok s itn i cement, ki ima posebno dobre lastnosti, ter bi nam služil posebno za zgradbo cest ln mostov. Mi ta boksitni cement dobivamo iz Italije, kjer ga izdelujejo iz našega boksita. Uvozna carina za boksitni cement znaša 40 Din za 100 klg. Sodeč po tej carini, bi se v tvornico boksitnega cementa investirani kapital Izplačal v kratkem času samo na podlagi te uvozne carine. Dokaz tvorniea v Mostah pri Ljubljani, katero je pred kratkim vzel v zakup za 9 mesecev neki tuj konzorcij.
V	predzadnji dvorani je lepo in pregledno sestavljen materfjal, ki nam predočuje, katere produkte izdelujemo in katere bi lahko izdelovali ter končno one sirovine ln Izdelke, ki jih pri nas nikakor ne moremo izdelovati zaradi pomanjkanja potrebnih snovi. Pregled nam nazorno kaže bogastvo naše države na sirorvinah in z druge strani pomanjkanje podjetnega kapitala.
Vsekakor je žalostno, da nimamo še tovarne za pokalno živo srebro, k5 Je potrebno za inicijalne kapsule lovske in vojaške municije. Taka tvorniea se da inštalirat; z majhnim kapitalom, o čemer pričajo nemške tvornice. ki delajo s kapitalom od 100 do 200.000 Din. Manjka nam tudi tvorniea za izdelovanje municijskih stročnic iz kartona za lovsko municijo, tvomica za dušikovo kislino, ki je potrebna ne samo za Tazne brezdimne smodnike, dinamit itd., ampak tudi drugače za industrijo, rafinerija za sirovi glicerin, ki prihaja v poštev za izdelovanje dinamita in odpada v veliki množini pri raznih industrijah itd.
V	zadnji dvorani je razstavljena zbirka obrambnih sredstev proti strupenim plinom, ki so jih uporabljali v svetovni vojni. Zbirka dihalnih aparatov sicer ni popolna, pač pa zbirka ilustracij in slik. Razstava je odprta samo še do ponedeljka, 22. t. m. Priporočati je, da si jo ogledajo poedinci kakor tudi društva v velikem številu.
Naši kandidati
kom, posebno postajevodji Prinčiču, ki Je takoj sklical ljudi tz vasi Koprivnika, Hriba in Golobdnjaka ter v bližini se nahajajoče delavce, pohitel z njimi na kraj požara ta z vso odločnostjo in energijo silno spretno vodil akcijo gašenja. Kldiib vsem težkočam, združenim s skalnatim terenom, se je posrečilo še isti dan ogenj lokaliziratl, naslednjega dne pa popolnoma pogasiti. Prizadeti posestniki izrekamo orožnikom, ki so se izkazali kot pravi in zvesti varuhi ljudskega premoženja, majprisTčnejšo zalivalo.
Orožniški poveljnik podpolkovnik Marko Manigodič f
Jakob Kušar, posestnik v Notranjih goricah, prvi predsednik bivše SKS, kandidat za okraja Ljubljana—okolica in Kamnik.
Dr. Joža Bohinjec, ravnatelj osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, kandidat za okraj Laško.
Josip Ambrožič, obrtnik v Ljubnem na Gorenjskem, kandidat za srez Radovljica.
Velik gozdni požar v kočevski okolici
Iz Koprivnika pri Kočevju nam poročajo: V petek, 12. t. m., je po neprevidnosti delavcev, zaposlenih pri kuhanju oglja v gozdu posestnika Ernesta Wuchsa, nastal požar ter se razširil na gozdove posestnika Kumpa, Laknerja in kneza Auersperga. Zaradi velike suše in vetra se le širil z bliskovito naglico, zbog česar se je bilo bati, da bo napravil ogromno škodo in da ga vobče ne bo mogoče pogasiti.
Da ni povzročil požar večje škode, se imamo zahvaliti le tukajšnjim vrlim orožni-
Kulturni pregled
Nov roman Johna 6aIsworthyja. Znani an- j gleški romancijer John Galsworthy, ki je slavil v nedeljo 601etnico rojstva, je pravkar dovršil svoj nov roman cLabudja pesem,,. Roman bo izšel v istem času v Londonu in Newyorku ter njega nemški prevod v Berlinu.
StrindbergoTa tGospodična Julija« zabra-njena. Povodom petnajstletnice smrti Avg. Strindberga bi se imela uprizoriti v Cam-bridgeju Strindbergova naturalistična drama tGospodična Julija>. Na pritisk angleških aristokratov pa je bila uprizoritev tega komada zabranjena, ker opisuje ljubezenski odnos med grofovo hčerko in slugom.
Beograjsko gledališče v novi sezoni. Ravnatelj beograjske drame dr. Gavella in operni ravnatelj Hristič sta podala te dni izjavo o programu beograjskega gledališča v bližajoči se sezoni. Drama bo nadaljevala Sha-kespearjev ciklus, in sicer prideta na vrsto <Hamlet» in cSen kresne noči> v prevodu Svetislava Štefanoviča. Po daljšem presledku se bo uprizoril Sofoklov cKralj Ojdip». Fran coske klasike zastopata v repertoarju nove sezone Moliere z <Mizantropi> in Racine s <Phedro». Iz vrst modernih dramatikov se bodo uprizorili sledeči komadi: Romaine Kollanda tigra o življenju in smrti,, Porto Richea «Nevesta», Nathasona < Izgubi jen sin». Angleško - ameriško literaturo bodo pred-
stavljali: Sha-svova cCezar in Kleopatra>, Galsworthyjev «Beg» in O' Neilsova <Ana Christie«. Tokrat sta na vrsti tudi dva češka komada: Langerjeva «Periferija» in Čapkiv <Oče Adam;?. Posebna skrb bo veljala domačim avtorjem. Pripravljajo 6e sledeče krstne predstave: Nušičeva «Opasna igra» in tragedije <Dogoreli krv» ter satirični enodejanki <Gospodin ministar» in cNervozni,, St. Predi-fia. Nanovo se bodo naštudirale nekatere dra me Gj. Jaikšiča, Bore Stankoviča, Ive Vojno-viča in Ilije Okrugiča. Razen tega se bodo v «Manežu» uprizorili nekateri lažji komadi. Dramsko sezono bo otvoril Pirandellov cHenrik IV.» — Opera bo dala med drugim Krstičevega «Zulumčarja», Milojevičevo «Aj-so>, Januekovo «Jenufo», Moniaszkovo «Aj-šo», Rabeaujevo «Maruto>, Mozartovega <Dona Juana* ali cčarobno piščalko*, «Car-ja Saltana ali «Snjegoručko» Rimski - Kor-zakovega, Giordanovega «Andre Chenierja» in Puecinijevega <Turandota». Balet pripravlja Baranovičevo cLicitarsko srce» in Stra-vinskega <Petruško>.
Novi spisi B. Shawa. Bernard Shaw je pravkar dovršil svojo veliko razpravo o so-cijalizmu, ki jo je pripravljal več let. Sedaj se je lotil zanimivega predmeta: piše novo zgodovinsko dramo o Frančišku Asiškera, pendant znani njegovi drami tjeane d'Arc».
Kakor smo včeraj sporočili je nenadoma preminul poveljnik žandarmerije v Sloves niji, podpolkovnik Marko S. Manigodič, ko« mandant 8. žandarmerijskega polka. ZvečeT je bil še zdrav in vesel, ponoči pa ga je zadela srčna kap v njegovem stanovanju na Bleiweisovi cesti v poslopju žandarmerijske komande.	«
Marko Manigodič je rodom iz Hercego* ,'ine. Absolviral je avstrijsko kadetnico v Mariboru in služboval v avstrijski armadi, kjer je kljub skrajno neugodnim razmeram ■obvaroval svoje jugoslovensko čustvovanje. Dodeljen je bil dalj časa tudi slovenskemu lovskemu bataljonu, kjer je bil med mo< štvom zelo priljubljen.
Po prevratu je bil sprejet v jugosloven* sko armado in dodeljen žandarmeriji. Sluz* bova! je najprej v Sarajevu, nato pa v Beo« gradu, od koder je bil I. 1924. premeščen v Ljubljano kot pomočnik komandanta ljubljanskega žandarmerijskega polka. Po odhodu polkovnika Trnkopoviča je bil ime* novan 8. februarja za komandanta polka.
Pokojni podpolkovnik Manigodič je bil odličen oficir z velikimi upravnimi zmož* nostmi. Svojim oficirjem je bil iskren tova* riš, moštvu pa dobrohoten komandant, tako da je vžival med vsemi velike simpatije. Priljubljen je bil tudi med ljubljanskim me« ščanstvom, ki obžaluje njegovo nenadno smrt in globoko sočustvuje z nesrečno po« kojnikovo rodbino.
Naj bo umrlemu lahka naša slovenska zemlja!
Nekaj okroglih o ljubeljski dirki
Tržič, 17. avgusta Ljubeljska tekma je prinesla v Tržič mnogo izprememb in še več razburjenja. Nekateri, ki stanujejo bolj ob cesti, pravijo, da niso imeli cele noči miru. In vendar so veseli nad množico novih reči, ki so jih videli in slišali. Reči je treba, da se je vodstvo Avto kluba letos resnično potrudilo in storilo prav vse, kar se je storiti dalo za vzdrževanje reda in miru, dokler so bile vežbe in tekma sama.
Za Tržičane kakor tudi za druge gledalce je bilo menda najbolj zanimivo zbiranje avtomobilov in motorjev po tekmi na tržiškem trgu. Kolikor nees pogled, avtomobil pri avtomobilu, glava pri glavi, motor pri motorju, vmes pa pokanje, brnenje in bučanje, da je človeka stresala groza. Eni so drveli s Čegelš, drugi so se odpravljali na pot proti Kranju, tretji zopet skozi Gašperinovo ulico na Bled, skratka bil Je tak direndaj, kakor ga Tržič in marsikateri drugi kraj tudi še ni videl. Vsem gledalcem pa je bilo zelo žal, da se je grofu Berkheimu, ki je imel najboljši voz, zgodila taka s moleti a nesreč^. Njegov krasni »Mercedes« je baje med brat; vreden nad 2 mi-
lijona Din. Hvala Bogu, vse nesreče so bile lahke in zraven raznih nesreč človek ne ve. ali bi se smejal ali jokal.
Poslušajte, kaj se je zgodilo tam pri Sv. Ani blizu Žvirca, kjer je padel motor št. 9. Vozač, mlad navdušen Zagrebčan, otipava svoje kosti, iztiriva rane in obvezuje praske. Pogled mu uhaja na motor, če nI morda bolj pokončan, kakor on sam. Ljudi je polno okrog njega in ga tolažijo, eni tako, drugi drugače. Njegove žalosti pa ne more pregnati nihče. Ustnice ima stisnjene ta skoro mu gre od jeze na Jok. V tem tremo tku se začuje ropotanje naslednjega motorja. Ljudje se drenjajo k cesti, orožnik pa jih le z največjo silo potiska nazaj, vendar ga ubogajo ta gredo brez besede ritensko par korakov. Kar se zasliši pridušena kletev. Eleganten Ljubljančan je padel v gnojno jamo do pasu. Pomoč je bila seveda takoj pri rokah. Izvlekli so ga lz komične situacije. Ko se je nesrečni kava-lir postavil pokonci, so bili njegovi udje sicer celi, toda obleka in vse telo tako krasno parfumirano in lepo po gosposko poličeno in pogladeno, da so ljudje prasnili v smeh in celo žalostni Zagrebčan se je krohotal prav od srca. Kopalec pa jo je urno odkuril v Mošenik in se skopal, za tekmo pa mu seveda ni bilo več mar. Takih milnih dogodbic se je pripetilo še več, pa zanje ni prostora.
Mesto Tržič izreka vsem prijateljem ljubeljskih tekem iskreno zahvalo. Počastiti jih ne more drugače, kakor da jih pozdravi z zastavami in prijaznim sprejemom, kjerkoli se gostje pokažejo. To se je in se bo vsikdar zgodilo. Pritožb o kakem navijanju cen ali podobnih dogodkih ni dobilo mestno županstvo do sedaj nobenih, iz česar lahko sklepamo, da so bili gostje s Trži-čem in njegovo okolico zadovoljni.
Gospod Šabec razglašuje rezultate.
9t
f Dr. Alojzij Kraut
odvetnik in zaslužni javni delavec v Kam« niku, ki so ga včeraj popoldne položili k večnemu počitku.
Na taboru bojevnikov
Po trdi kraški cesti drče »samokretk. Tik ob meji. Cestni prah zagrinja mejnike. O, da bi jih docela zabrisal! ... Na Uncu avtomobili obtiče: >Je gospod general doma?« Na vratih se prikaže dolga, shujšana postava, graničar junak, opiraje se na palico, mrko gleda predse: »Kdo je?« — »Pozdravljen, general Majster!« Gospodu generalu se zjasni obraz in potisne si na levo in desno košate brke: »O, Martine, ti si! In toliko jih imaš za seboj! Kar naprej, dobrodošli, tu v vrtu posedite, prosim, o, ti Martine ti, kako neizrečeno mi veseli! O, Ljubljančani! Glej, tega poznam, tega tudi, in ti. gospod kurat, si žilav borec, a kdo je oni mladi? A tako! Glej, glej, z njegovim očetom sva bila dobra znanca. Kdo bi si bil mislil, že tretja generacija prekipeva, a mi ne klo-nimo še glave. Ej, Ljubljančani ste tiči!«
Krepka pesem zadoni v postojnski gozd, generalu Majstru se iskre oči in njegova gospa soproga je ginjena in njegova tetka po. sluša, se obrača in vprašuje, odkod so se vzeli fantje. Major Martin Colarič dvigne čašo in napije v imenu navzočega odbora generalu Majstru kot prvemu častnemu članu Zveze bojevnikov. In znova se razlije ubrana pesem preko unškega polja, in Se in še, dokler se ne nagne solnce v zaton. Tedaj pozove Oreh k zboru, Udarnik spravlja filmski aparat, Jože ureja tren. Majster naroča pozdrave taboru in obžaluje, da se ne more osebno udeležiti zbora. Drugič, če bo zdrav!
Avtomobili zahrume, Majster zre za odhajajočimi, naslonjen na ograjo gleda borec v julijski večer, srepo zre, odkrito gleda izsušeni orjak.
Na Križni gori zagore kresovi in po Loški dolini doni vesela pesem, po Ložu, Starem trgu, Nadlesku. In v nedeljo zjutraj se strne na divnem brdu tisoč mož in fantov, ženske nimajo dostopa. Solnce sije, godba svira, v svetišču se daruje žalna maša v čast padlim sinom in očetom Notranjske. Bivši kurat Hafner govori in moli v spomin padlim, nato se strne množica pod vrh in major Colarič pozdravi tabor in zažuga proti Ja-\omiku in žuga, žuga proti Snežniku, kolne zlobo, ki izsesa mozeg našim živim bratom v robstvu. Množica trpinov trpko zre predse in pljune človeški zlobi glasen: fej! Ko govornik izroči Maistrove pozdrave, mu ves tabor enodušno odzdravi. — Kurat Bonač nastopi: »Bratje, pomozi Bog! Ljubezen, bratstvo v narodu, ljubezen, pravo bratstvo bo naš narod dvignilo in prerodilo. Trpini, bodite apostoli, klicarji, vzorni bratje! Po širni zemlji trohne nepoznani borci, matere jim prižigajo s solzami večne luči, solz?, solze naj prerode človeštvo in naš narod. Bratje, pomozi Bog!« — Bojevniki se spogledajo. si segajo v roke, v rosne oči si zro in mislijo na leta, ki so jih pehala od Karpatov do Urala, od Dnjestra do Piave.
Križna gora se ohlaja in avti drč£ nazaj skozi osušeno Cerkniško jezero, skozi bičev-je in mimo požiralnikov, nazaj po razorani cesli na Rakek, mimo živahnega Sokolskega doma na Une<\ mimo Gnezda in Šebenikar-ja: »Zdravo, Majster!« — In dal.ie za Cir-iem mimo Haasberga. E, dove že sinjor? Nikogar ni na spregled. Dalje, dalje skozi
Danes prvič v Ljubljani! Smeh, smeh in smeh!
GOSPODIČNA GERENT"
Sijajna veseloigra iz minulih časov, v glav. ni vlogi Viola Dana, imenovana lutka iz gumija!
Danes ob 4., pol 8. in 9. uri! Pri vseh predstavah umetniška godba! Telefon 2730	KINO -DVOR.
Jutri nov senzacijonalen program!
razdvojeno Planino proti Grčarevcu. S Planinske gore puhti sopara in naš Udarnik se priduši: »Zdi se mi, da smrdi po sajah.« — »Ne,« ga sune Jože, >za goro kuhajo dristil-no olje.« Samokreti se zavihte v logaške „ klance in v dolino pada mrak.
Bog in naša zemlja!	M- '
Izredni občni zbor SPD.
Izvolitev nove uprave.
Izredni občni zbor Slov. plan. društva je otvoril predsednik dr. Fran T o m i n š e k, ki je naznanil, da je vlada spremenjena pravila odobrila in da se je z ozirom na to sklical današnji izredni občni zbor, čigar edina naloga je, da izvoli novi odbor. Iz« rekel je željo, da bi se volitve vršile v po« polnem soglasju in da bi bili izvoljeni v odbor možje, ki bodo z vnemo in Ijubez« nijo delovali za društvo. Nato je odredil, naj se izvrše volitve. G. Makro Hrovatin je predlagal, naj se izvrši volitev predsed« niika z vzklicem. Ko je bil ta predlog spre« iet, je predlagal za predsednika g. dr. Frana Tomlnska. Predlog je bil z odobravanjem sprejet. Z vzklikom so bili nato izvoljeni v odbor ti»le gospodje: prof Janko Mlakar, Ivan Tavčar, dr. Stanko TominSek, Jože Jeretina, dr. Fran Pavlin, Makso Hrovatin, Gvidon Čadež, Rudolf Rozman, Janez K ve* der, Alojzij Knafelc, prof. Janko Ravnik, inž. Škof, Viktor Nag/as, dr. I. Tičar; za namestnike: Ivan Šabec, Mirko Vlaj, A. Bervar, dr. Orel, dr. Stanko Kmet; za pre« glednika pa Emerik Fertinc in Fr. Škrlep.
V	Savez plan. društev SHS so bili posla« ni: dr. Fr. TominSek, M. Hrovatin, Rud. Rozman in Gvidon Čadež. Pri slučajnostih se je Razpravljalo o raznih neljubih inci« dentih, ki so se v zadnjem času dogodili v poedinih kočah. V debato so posegli R. Pu« stoslemšek, Jos. Wester, M. Krapež in dru« gi, ki so vsi povdairjali, da je treba odboru najenergičneje nastopiti, da se taki dogod* ki, ki škodujejo ne le ugledu slovenskih turistov, marveč predvsem ugledu naše dr« zave, nikdar več ne ponove. Po končani živahni debati je občni zbor pooblastil od« bor, da izrabi vsa razpoložljiva sredstva, da v bodoče takšne in enake sramotne do« gotike onemogoči. Da ne bo nesporazum« ljenj, omenjamo, da gre za prav surove inci« dente, ki so se prigodili v Zoisovi koči, na Begunščici in pod sv. Ambrožem in o ka» terih so oblasti že tudi obveščene. Nadeja« mo se, da bodo te oblasti v vsakem oziru storile svojo dolžnost.
Po izčrpanem dnevnem redu je predsed« nik dr. Tominšek ob 22. zaključil občni zbor.
Preprečen zločin pohotneža - vojnega invalida
Šoštanj, 18. avgusta
V	Šoštanju in v najbližji okolici je pred kratkim beračil 401etni vojni invalid Miroslav O. iz Rogaške Slatine. O njem so se že dalj časa širile zle vesti, katerim pa niso pripisovali posebne pažnje, ker Je bil možakar videti še precej dostojen. Zato je toliko bolj učinkovalo, ko se je zvedelo, da so ga te dni zalotili, ko je ravno hotel zadostiti svojemu abnormalnemu nagnenju.
Invalid O. se je poslužil ugodne prilike, ki se mu je nudila, ko se je srečal v Rečici ob Paki z 9Ietno hčerko lesnega trgovca P. Z bonbončki se mu je posrečilo izvabiti deklico na samoten kraj, kakih 100 korakov oddaljen od prve hiše. Njegovo zločinsko početje pa so k sreči še pravočasno zapazili mimoidoči ljudje in Tešili deklico pred oskrunjenjem. Pohotnež O. je takoj pobegnil ter se klati sedaj v mozirskem ali bra-slovškem okraju.
Zgodba o kravi, ki je potopila in rešila gospodarja
Kresnice. 17. avgusta V torek je hotel posestnik iz Prekarja pri Kresnicah peljati kupljeno kravo in mladega junčka v čolnu brodarja Grčarja preko Save domov. Junček ie radevolje vstopil, krava pa se je čolna branila. Ko so videli, da krava noče v čoln, so jo šiloma hoteli spraviti vanj. Kravi pa to početje ni ugajalo. Skočila je z obrežja preko čolna v tri metre globoko Savo in potegnila s seboj lastnika Načeta Makovca, ki je kravo krepko držal za vrv, navezano okrog rogovja. Oba, Makovec in krava, sta takoj izginila v kalni vodi.
Posestnik Makovec je bil v življenski opasnosti, ker ne zna plavati. Navzoči so že misIHi, da bo po njem. Kmalu pa se je iz vode pokazalo rogovje in roka potop-Ijenca. Makovec se Je namreč tudi v vodi krčevito držal za vrv — ta to ga je rešilo. Krava ga je potegnila na suho.
Postajna uslužbenca Anton Rajšek in Jože Martinšek, ka sta pomagala potegniti Makovca in kravo iz vode. sta že poprej opozorila Makovca, naj pazi, da se mu ne bo pripetilo tako, kakor nedavno posestni-kovemu sinu Cerarju in dvema tovarišema, ki jim je telica sredi Save dezertirala ln vse tri čolnarje prekucnila v valove. Iz šale ie postala resnica
Nujno potrebno je pričeti z regulacijo Save pri posestniku Francu Cerarju v Verniku pri Kresnicah, kjer brod že nad leto dni ne more voziti radi poplav in spremembe struge. Ker brod ne vozi, je občinstvo jako prizadeto. Vozove in poljske pridelke lahko vozi preko Save samo s čokom. Ce je velika voda, pa je vsak prevoz nemogoč.
Domače vesti
*	Krati s svojimi gosti na lova. Predvčerajšnjim ziutraj so Hi kralj Aleksander, bivši grški kralj Jurij in ministrski predsednik Vukičevič na lov na divje koze v okolici Mojstrane. Ob pol treh so se z lova vrnili na Bled. Največ sreče je imel btvfi grški kralj J arij, ki je ustrelil eno dtvjo kozo.
*	Vojni minister na Bledu. Včeraj ob 8.15 je z monakovskim brzovlakom prispel iz Beograda v Ljubljano minister vojske In mornarice general Hadžič. Zajtrkoval je v kolodvorski restavraciji in se razgovarjal s šefom stanice g. Ludvigom. Ob 8.45 je g. minister nadaljeval pot na Bled.
*	Juraj Biankini osemdesctletnBc. Kakor javljajo iz Splita, obhaja minister na razpoloženju don Juraj Biankini dne 31. avgusta letos osemdesetletnico svojega rojstva. Pri tej priliki mu prirede splitski novinarji ob sodelovanju novinarskega udruženja častni večer kot najstarejšemu jugo-slcvenskemu novinarju in zaslužnemu narodnemu delavcu. »Jadranska Straža« pripravlja g. Biankiniju kot svojemu predsedniku posebno počaščenie.
*	Iz ministrstva prosvete. Ker je Dimitrije Magaraševič bil imenovan za pomočnika ministra prosvete, je na izpraznjeno mesto prišel Dragislav Ilič kot načelnik oddelka za srednje šolstvo.
*	Imenovanje v šolski službi. Na predlog ministra prosvete so imenovani: Ida Mazi, dcslej učiteljica v Trbovljah - Vode, za stalno učiteljico na I. dekliški osnovni šoli v Ljubljani v 1. skupini II. kategorije; Roza RandI, doslej učiteljica na dekliški osnovni šoli v Ptuju - okolica, za stalno učiteljico na isti šoli; začasni učitelj Karel Širok pa za stalnega učitelja v Črnomlju.
*	Napredovanje železniških uradnikov. Na predlog prometnega ministra je podpisal kralj ukaz o napredovanju železniških uradnikov pri raznih direkcijah državnih železnic. Pri ljubljanski direkciji so napredovali: v 6. skupino I. kategorije inž. Franjo Debevec, inž. Ciril Petržel, dr. Ivan M e r z 1 a v i č, dr. Anton B r u m e n in dr. Zeliko Je glič; v 1. skupino II. kategorije; Emanuel Zelinka in Ivan Mrak, v 1. skupino b II. kategorije: Franjo Gnezda, Josip Božič, Alojzij K a v-iek, Anton Petrovič, Josip Grilc in Rudoli Osvald; v 2. skupino a II. kategorije: Alojzij Plantan in Adolf Hi lini a y e r; v 2. skupino b II. kategorije: Leopold B e n k o, Anton Zaje, Oskar Š t r e-k e 1 j, Vladimir Gomil še k, Anton Jen-č i č in Maks Mihelčič.
*	Več trgovskih šol opuščenih. Ministrstvo trgovine in industrije je odredilo, da •i ukinejo dvorazredne trgovske šole v Bakru, Kotoru ta v Našicah ter trgovska Sol a v Splitu.
*	Smrtna kosa. V Trfcovljah ie v^i. «j popoldne umrl posestnik in gostilničar gospod Josip W e b e r. Smrt uglednega moža, ki je bil vseskozi simpatičen in pri vseh priljubljen, je vzbudila splošno sočmvovanje t težko prizadeto rodbino. Pofreb se bo vršil Jutri ob 15. na pokopališču v Zagorju. — V ljubljanski bolnih je v sredo po daljšem bolehanju v lepi starosti 61 let umrla ga. Ana Dolinarjeva soproga upokojenega železniškega uradnika na Pra-gerskem. Blago ženo dobro mater objokujejo poleg soproge štirje otroci. — V Leoni-šču je včeraj zjutraj po kratki bolezni umrla gospa Angela Urbasova soproga uglednega trgovca in posestnika Ivana Ur-basa na Uncu. Ugledno in splošno spoštovano pokojnico prepeljejo v domači kraj, kjer se bo jutri ob 9. vršil pogreb. — V Središču ob Dravi je rodbino Mlinar!-čevo zadela bridka izguba s smrtjo najmlajšega sinčka Zorana Peterčka. Njegovo drobno trupelce bodo jutri izročili materi zemlji. Pokojnim blag spomin, žaliročim naše iskreno sožalje!
*	O pogrebu ponesrečenega J,'žav nega pravdn&a Friderika Kroberja prlaiVi glasilo njegovega domačega mes.a »lialber-stčdter Rundschau« poleg drugega naslednje simpatične vrste: »Ne smerni opustiti, da se ne bi spomnili pije^te tamošiijin prebivalcev, ki so z nenavadno velikim :n prisrčnim sočustvovanjem nadvse častno pripravili in pokrili njegovo krs:o s cvetlicami v velikem številu. ram >5nje pevsko društvo je skušalo s petjem več pesmi potolažiti njegove bližnje. Predsednik ta-mošnje planinske podružnic in zastopnik Srbohrvatov sta spregovorila na grobu prisrčne besede. Posebno je ganila velika ljubezen tamošnjih turistov, ki so mrt7sc3 sami izkopali grob na pokopališči, ga nesli k njegovemu zadnjemu počitku in mu okrasili grob. Tudi vse oblasti, žj'eznica, občina, cerkev, obmejna in carinska kontrola so pokazale najbolj široko ustrežljivost n na> večje sočustvovanje in to v dežel.', o kateri imajo mnogi izmed nas Nemcev rapačre predstave, katera ie drug2 vere, drugega jezika in je bila v svetovni vojn: deloma naš nasprotnik.«
*	Angleži hvalijo naše mornarje. Kakor javljajo »Pravdi« iz Londona, se vežba v Pcrthmouthu več jugoslovenskih pomorskih oficirjev in mornarjev, ki se vadijo v upravljanju podmornikov. Angleški mornariški oficirji izjavljajo, da so ti Jugosloveni najboljše tuje moštvo in pomorski strokovnjaki še posebej naglašajo, da se je jugo-slovenskim oficirjem in moštvu po preteku enega tedna že lahko izročilo samostojno vodstvo podmornikov.. Na manevrih, ki so bili nalašč za to prirejeni, so Jugosloveni pokazali odlične uspehe.
*	Tenorist Marij Šimenc priredi v soboto dne 20. avgusta ob pol 10. zvečer vokalni koncert na Bledu v Kazini.
' Pred učiteljskim kongresom v Skoplju. Predvčerajšnjim so z brzovlakom prispeli v Skoplje člani glavnega odbora učiteljskega udruženja s svojim predsednikom
danes prične v Skoplju. Tekom včerajšnjega dneva so prispeli tudi ostali udele-žnfkl kongresa, ki jih bo približno 3000. SkopUe ie tem povodom okrašeno z zastavami. Včeraj se je vršila predkonferenca.
*	Železniške legitimacije bivših zvanlč-nlkov in slnžlteijev. Zvanlčniki in služitelji, ki so postali po čl. 306. finančnega zakona za upravno leto 1927-28. dnevnlčarji, so izgubili pravico do železniških legitimacij za polovično vožnjo. Zato so pošte dobile naročilo, da vsem tem dnevničaTjem in njih rodbinskim članom te legitimacije odvzamejo in jih vrnejo direkciji.
*	Restavracije na večjih železniških postajah. Prometno ministrstvo Je odobrilo, da se na železniških postajah velikih prog smejo osnovati restavracije, ako jih doslej ni bilo. Restavracije so lahko v privatni režiji na ta način, da se eksploatirajo gotovo vrsto let, potem pa pripadejo državi.
*	Natečaj za zdravnike. Iz pisarne ministrstva za narodno zdravje smo prejeli: Na podlagi odobrenja ministra za narodno zdravje z dne 8. avg. H br. 35.346 se razpisuje natečaj za 10 zdravnikov, ki bi se hoteli baviti z zatiranjem endemičnega sifilisa v oblasteh Požarevac, Timoč in Niš pod nastopnimi pogoji: 1.) dobijo prejemke eptdemskih zdravnikov; 2.) ne smejo izvrševati privatne pTakse. Rok za prijave se zaključi 10. septembra. Vsa podrobnejša pojasnila je dobiti pri Higienskem odelenju ministrstva za narodno zdravje v Beogradu.
*	Pokrajinska razstava Ljubljanskega velesejma bo obsegala ob letošnjem terminu (17. — 26. septembra) tudi razstavo pod naslovom »Gledališče — Ljudstvo — Družba«. Ob tej priliki se bo nudila javnosti možnost, da si ogleda razvoj In zgodovino slovenskega gledališča, podano v dokumentih, skicah, slikah, portretih in drugem materijala Ker pa je ta materijal jako raztre, sen, vabimo vse ljubitelje slovenskega gledališča, da stavijo upravi Ljubljanskega velesejma za čas omenjene razstave morebitne zanimivosti, tikajoče se gledališča, na razpolago. Vsa pojasnila daje urad Ljubljanskega velesejma kamor naj se tudi pošiljajo razstavni objekti.
*	Voda proti nakazilu. O grozni suši v Hercegovini poročajo, da so v zadnjih dneh že začeli usihati mnogi potoki. Iz Bileča pa prihaja vest, da so tamkaj uvedene karte in da se voda deli ljudstvu le na podlagi teh nakazil, kakor se je v vojni dobil kruh na karte.
*	Legar v Beogradu. V zadnjih dneh je bilo v Beogradu prijavljenih več slučajev trebušnega legarja. Predvčerajšnjim je bilo prepeljanih v bolnico pet novih bolnikov. Sanitetna oblast je odredila ostrejše ukrepe, ker dosedanje preventivne odredbe niso zadoščale.
*	Zagrebška policija aretirala pomagače hajdukinje Stoje Markovičeve. Iz Zagreba poročajo, da je prišla policija na sled prijateljem ubegle Stoje Markovideve, ki so ji pomagali na begu. Več izmed njih je že aretiranih, med tem ko se o hajdukinji Stoji ne ve še nič gotovega. V zvezi z njenim begom so se razširile vesti, da bo ženska kaznilnica v Zagrebu premeščena v Slovenijo. Toda v Sloveniji jo itak že imamo v Begunjah
*	Stara beograjska univerza se Je pogrez-nila za 7 cm. Le malo je manjkalo, da se ni predvčerajšnjim dogodila težka nesreča r.a starem poslopju beograjske univerze. Velik del poslopja se je za celih sedem centimetrov pogreznil. Zidovje je močno popokalo od vrha poslopja do tal. Upravnik vodovoda je bil ob sedmih zjutraj obveščen, da so kleti starega poslopja univerze polne vede. Počila je bila vodovodna cev. Radi velike moče se je teren začel udirati in se je zidovje do večera pogreznilo za sedem centimetrov. Ako bi se pogrezanje nadaljevalo, bi bil ogrožen velik del poslopja.
*	Lovi občin Boreči, BunčanI, Cezanjev-ci, Cven, Kamenščak, Ključarovci, Križevci, Lcgarovci, Litkavci, Noršinci, Presika, Slamnjak, Stročja vas in VeTžej se bodo oddajali za dobo šestih let (1927 — 1933) na javni dražbi dne 26. avgusta t. 1. v uradu srezkega poglavarja v Ljutomeru.
1233
*	Živ v žvepleni kislini. Včeraj se je pripetila v tovarni kemijskega društva »Danica« v Zagrebu strašna nesreča. Pri velikem rezervarju, napolnjenem z žvepleno kislino, je bilo zaposlena več delavcev, med njimi 491etnl Valent Žerjav, doma Iz Sv. Jurja na Bregu pri Cakovcu. 2erjav je hotel pretočiti potrebno količino žveplene kisline v drug poseben rezervoar. Ko ie odpiral pipo, pa Je strahovit pritisk zraka povzročil, da je velika množina žveplene kisline poplnoma oblila ZeTjava. Žerjav ie imel še toliko moči, da je zaklical na pomoč. Prepeljali so ga vsega opečenega v bolnico in ie malo upanja, da okreva.
*	Cigani oropali sejmarje. V sredo so se trije seljaki, vsi iz Dubrave, vračali s sejma v Veliki gorici. V gozdu Druga sta jih čakala cigana Janko Parapatlč iz Pisaro-vine in Ivan Šajnovič iz Petrinje. Prvi je imel v rokah močan kol, drugi pa revolver. Prisilila sta kmete, da so jima morali izročiti svol denar. Seljaku Kuševiču sta vzela 5920 dinariev, Žleblčiču pa 500 dinarjev. Seljaku Cerovskemu sta sezula in vzela nove čevlje.
*	Ce pijanci politizirajo. V Velikem Beč-kerekfl ie bil v sredo popoldne Izvršen grozen umor. Delavca Milan Todorov ta Dn-šan Čirčanski sta že od ranega Jutra hodila od gostilne do gostilne in sta bila opoldne že pijana. Na potu domov sta se sprla. Oba sta sicer radikala, a eden je Ninčičev pristaš, drugi pa Miletičev. V prepiTU je Čirčanski nenadoma svojega tovariša udaril s palico tako silno po glavi, da se ie Todorov zgrudil na tla. Ko je prišel zopet k se-
u IttkffftV TT bližnjem mesarju po-
grabil nož, pohitel za Cirčamsklm ter mu
oster nož zasadil v srce tako, da je prejšnji njegov pivski tovariš ostal na mestu mrtev. Todorov, ki je na glavi močno ranjen, je bil prepeljan v bolnico.
KUŠAKOVIČA KALODONT
najboljša pasta sobe.
*	Motenje želodca in črevesa, napadi telesnih bolečin, razdražljivost nervoz-nost, omotičnost, sanje z bojaznijo, splošno počutenje slabosti, zmanjšano veselje do dela se omili s kupico prirodne grenčlce »Franz-Josef« na dan. Zdravniki svetovnega slovesa hvalijo, kako izborno služI voda Franz - Josef kot voljno odpirajoče sredstvo. Dobiva se v lekarnah, drogerijah ln špecerijskih trgovinah.
*	Prosijo se g. avtomobilisti, ki so sprejeli najdeno kapo od hladilnika marke Oa-ktend po končani ljubeli. tekmi, da sporoče v trgovini Fr. Ševčik, Židovska ulica 8.
Iz Ljubljane
1234
u— Začetek šolskega leta 1927-28. Na
II. državni realni gimnaziji v Ljubljani na Poljanah se vrše privatni izpiti od 25. avgusta naprej. Razredni izpiti bodo od 27. avgusta ob 8. uri po načrtu, ki bo priobčen na črni deslri v avli. Pismena matura se začne 1. septembra. Vpisovanje bo: za novince I. razreda: 1. septembra od 8. do 12. tne; seboj naj prinesejo krstni list in zadnje šolsko izpričevalo. Starost je 10 do 13 let v tekočem solnčnem letu. Za domače učence od II. do VHI. razreda 2. septembra ob 8. uri v razredih; za učence z drugih zavodov in domače repetente I. razreda pa 1. septembra od 2. do 3. ure popoldne.
u— Počitniška kolonija praških srednješolcev v Ljubljani. Z današnjim popoldanskim osebnim vlakom je prispelo iz Celja 38 praških srednješolcev, ki se mude ondi že več kot mesec dni na počitnicah. Pod vodstvom svojega profesorja, ki biva ž njimi, so priredili več izletov v okolico, danes pa so se pripeljali v Ljubljano, da si ogledajo narodno in kulturno središče Slovencev. 2 njimi je prispel tudi tajnik ceijske Jugoslov. - češkoslov. lige g. prof. Orožen, ki je organiziral ta izlet. Na kolodvoru so jih sprejeli predstavltelji tukajšnje Jugoslov. - češkoslov. lige in Česk6 obec ter zastopniki naprednega srednješolskega di-jaštva. Slednji so poleg nekaterih tujcaj-šnjih Cehov prevzel} nalogo, da iih seznanijo z znamenitostmi Ljubljane. Češki dijaki bodo po ljubeznivosti ravnatelja Akademskega kolegija g. prof. Jerana prenočili v kolegiju, zvečer pa jih bo v restavraciji Zvezda pogostila tukajšnja Liga. Jutri zjutraj pojdejo na Bled in na Bohinjsko jezero, v soboto pa se bodo vrnili v Celje. Dijaki so zelo zadovoljni z bivanjem med Slovenci. Pri mladini se najrrajnejše jtr-jujejo stiki med obema narodoma, zato je verjetno, da bodo tej koloniji sledile nadaljnje.
u— Mučen boj zoper 72Ietno starko. Poročajo nam: Te dni se je dogodil v Šolskem drevoredu, kjer imajo branjevke in mesarji svoje stojnice, incident, ki je po pravici razburil ves tamošnji malotrgovskl svet. V boju za obstanek popolnoma osivela 721etna starka je doslej prodajala r.a svoji stojnici v Šolskem drevoredu hrenovke in si s tem pridobivala sredstva i,a preživljanje. Nedavno Pa je nenadoma prejela od komisarja dr. Mencingerja odlok, da mora tekom osmih dni odstraniti svojo stojnico in jo prenesti v tesen prostor nasproti mlekarne, ki se nahaja v posbpju semenišča. Ženica se je proti temu odloku pritožila in navedla tudi, da bi na novem prostoru njena stojnica zapirala pot ter onemogočala ondotnlm mesarjem vsak promet Mestni magistrat je nato odredil ogled na licu mesta, h kateremu sta bila pritegnjena g. Pire in neki drugi član klerikalnega sosveta. Komisija je odklonila zasliševanje ordotnih Intereseotov, pred vsem mesarjev in se očividno tudi nj mnogo zmenila za stvarne ugovore prizadetih stojničarjev in branjevk. Zenica sploh ni prejeia novega odloka, pač pa je nekaj dni na to, prlšedši ob zgodnji uri na svoje oaičairto mesto v Šolskem drevoredu našla svojo stojnico razloženo in premeščeno na drug neugoden kraj. Na njeno mesto se bo pa baje priselil klerikalni protežž, ki obeta, da bo pridno agitiral za klerikalce. Postopanje proti slabotni 721etni starki je vzbudilo splošno ogorčenje in obsojanje od strani vseh v Šolskem drevoredu instaliranih branjevk in stojničarjev.
u— Zatvorltev Poljanskega nasipa ob bodoči zgradb) mestne občine na Poljanski cestL Mestna občina ljubljanska je prisiljena vsled gradbe nove stanovanjske hiše ob Po. ljanski cesti zatvoriti Poljanski nasip v dol. žini. ki odpade na fronto bodoče zgradbe Vsled tega je z današnjim dnem onemogočen vsak prehod na tem mestu za vozila kakor tudi za pešhojo.
u— »Edinost«. V soboto dne 20. avgusta t. 1. ob 8. zvečer bo v društvenih prostorih br. Dolef Prešeren imel svoj recitacij-ski večer. Recitiral bo nekaj svojih pesmi in VI. spev »Golgote«. Vabijo se vsi člani in članice. Točnost! — Odbor.
u— Pevski zbor Glasbene Matice. Kar nas je v Ljubljani, nameravamo v nedelio 21 t. m. na Skaručno. Da se pogovorimo za ta izlet, pridite vsi v petek dne 19. t. m. ob 20. v našo pevsko dvorano. — Odbor.
u— Bitka v ubožnicL Stari Martinek je hud deda in navihan kljub svojim šestim križem. V mestni ubožnfci, kjer stanuje, je povzročil predsinočnjem cel vihar. Tulil je on, vriščale in piskale so pa ženske. Vzrok prepira je bil ta, ker Martinek ne spoštuie nekega kotička v hiši, kamor so prisiljeni hoditi tudi drugi stanovalci, ki pa hočejo tudi tamkaj snago. Po končani bitki je Martine ugotovil, da je kTesnil Kristino s palico po roki in ji prebil kožo, Maričko je treščil s kastrolo po glavi, Nežo pa s kiju-
Pokrivala, s katerimi se ravna pravilno, trajajo večno.
Volnena pokrivala zahtevajo veliko skrbnost pri pranju, tako da ne izgubo svojo
prvotno lepoto in toploto, katere so njihove glavne prednosti. Namočite vaša pokrivala v dragoceno LUX»ovo peno, pustite ista tako namočena
nekoliko minut, ter jih nato skrbno izperite 1 Varate se, ako mislite, da se pokrivala morejo prati na. vsak poljubni način in vsakim
poljubnim pralnim sredstvom. Uporaba LUX«e vam se izplača!
LUX
čem po ustih, da ii je Izbil zob. Kako ie Martinek v naglici prišel do tako različnega orožja, tudi stražniku, ki ga ie natančno opisal in zapisal, ni znal povedatL
u— Premog Je kradel. Delavec Tone Z., ki ga je pa med tem že zmotil vrag, da je prislužiti v potu svojega života, se je sukal predvčerajšnjim popoldne v Slomškovi ulici. Tamkaj se je okrog 17. skril pred neljubim znancem stražnikom za neki voz, naložen s premogom. Ko pa je stražnik odšel mimo, je stopil na svetlo tudi Tone, ki ga je oa med tem že zmotil vrag, da je pograbil vTečo premoga In ga skušal prodati kar za vogalom. Tisti hip pa se je tudi na njegovo nesrečo vrnil stražnik in Tone se je moral v njegovem spremstvu podati v luknjo, kjer je ostal sam.
u— Neznan nesramne!. Na Večni poti pod Rožnikom se je zopet pojavil neznan, okrog 40 let star mošJd, ki v perverznih nagnenjih nadleguje mlade deklice. Nesram-neža policija že več dni zaman zasleduje.
u— Nesreča z motociklom. Ko se je sinoči okrog 18. vračal privatni uradnik g. Rado Jurca, uslužben v upravi »Jutra«, s Tomačevega, kjer se je popoldne kopil v Savi, z motorjem proti Ljubljani, je v bližini pokopališča pri Sv. Križu radi nerodnosti nekega, nasproti vozečega kolesarja, padel z motorja. Pretresel se je in ga je neki privatni avto takoj prepeljal v Javno bolnico, kier je pri popolni zavest! in ie upati, da bo nezgodo prestal brez komplikacij.
u— Ponesrečen šoler. K notici pod tem naslovom v sobotni številki »Jutra nam poročajo, da je zakrivil avtomobilsko nesrečo prizadeti šofer sam, ne pa voznik sene-nega voza. Šofer se je že med potjo na Ig arogantno obnašal napram ižanskim voznikom, in kakor se je sam hvalil, nalašč vozil z avtom čez cesto, da ti niso mogli naprej. Šele ko so ga zgrda prisilili, se iim je umakniL Nazaj grede pa je naložil tri ižanske otroke in drvel z njimi proti Ljubljani. laiub njihovim prošnjam je drvel z veliko naglico ta jih izpustil na njihov obupni Jok dober kilometer daleč od kraja nesreče. Malo pozneje Je zavozll avto v polnem diru v jarek, kar priča popolnoma razbit most, ki vodi z glavne ceste na travnik, v katerega se Je avto zaletel. Očividci pripovedujejo, da niso videli ne v to, ne v ono smer, ko se Je pripetila katastrofa, nobenega voza. Iz tega bo menda dovolj razvidno, kdo je kriv avtomobilske nesreče.
u— Drobna policijska kronika Ivan Š. je prijavil včeraj dopoldne drzno goljufijo. Ogoljufal ga ie neki Jože in sicer za 1229 dinariev. Prijavljeni so bili še nasledniji dogodki: 1' tatvina premoga, 1 sum udeležbe pri tatvini, 1 telesna poškodba, 2 prestopka prekoračenja policijske ure, 1 prestopek prikrivanja najdentae, 3 prestopki obrtnega reda in 11 prestopkov cestnega policijskega reda.
u— Izlet v Beograd namerava prirediti sredi meseca oktobra (za 3 dni) Trgovsko društvo Merkur v Ljubljani. Prijave do najkasneje 25. t m. sprejema ta daje podrobna pojasnila društvena pisarna Gradišče 17/L (telefon 2652). - Odbor.	1236
u— Redni občni zbor Pomočniškega zbora Gremlja trgovcev v LJubljani se vrši v petek 2. septembra 1927 ob pol 8. zvečer v mali dvorani Zbornice za trgovino, obrt in industrijo z običajnim dnevnim redom. — Odbor.	]-35
u— Merkurjev izlet Trgjvska društvo Merkur v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 4. septembra celodneven izlet v Grosuplje v zvezi z ogledom Zupanove podzemske jame na Taboru pri Ponovi vasi. Prijave, ki so potrebne radi kosila n voz sprejema in daje pojasnila društvena pisarna Gradišče 17/1. (telefon 2652) do najkasneje 27. avgusta v uradnih urah. — Odbor.	1237
Iz Maribora
a— Gospodarsko in politično društvo za magdaleoski okraj v Mariboru ima svojo
redno odborovo sejo v soboto dne 20. avgusta ob 20. v gostilni Friedau na Tržaški cesti. Prosi se poinoštevilne udeležbe.
a— Že zopet nadlegujejo. Bosanski kle-rikalizem je prav tako vsiljiv, kakor ciganski. Pri enih vratih ven, pri drugih noter. Komaj je bil par tednov manjši obisk za mariborske žepe, že so navalili na mesto novi nabiralci najrazličnejših klerikalnih zavodov iz Bosne, ki obiskujejo privatne stranke, trgovine in pisarne, kakor lačne kobilice. Kar pa je pri vsem tem najbolj značilno, pritiskajo najraje pri naprednih rodbinah in zavodih, ki naj bi vzdrževale gnezda na jugu, kjer pa kljub dolgoletnim napcrrom ne morejo priti do nadvlade. Domačini ga ne marajo in mu tudi nočejo ničesar dajati. Zato pa vedno »fehtariio« za svoje kloštre nadlegujejo Mariborčane. Ta teden se je pojavil na mariborskih ulicah z debelo nabiralno knjigo za šolo če-stitih sester nekje v Hercegovini še mlad fant, ki pravi, da stanuje pri frančiškanih in kj nI prav nič manj vsiljiv. Ne glede na to, da darovalci upravičeno sumijo, da se razni sumljivi elementi preoblačijo v nune in nato prosjačijo, bi bil že skrajni čas, da se temu napravi konec.
a— »Jutrove« notice nalepljene po ulicah. Nedavno smo v »Jutru« prinesli obširno poročilo o sodni obravnavi proti rekemu velikemu dahnatinskemn trgovcu radi prodaje ponarejenega refoška. To notico ie da! nekdo — najbrž konkurent — baje Gostilni-čarska zadruga, natisniti v Ljudski tiskarni na velikih lepakih, Jri so sedaj nalepljeni po vseh vogalih mariborskih ulic in vzbujajo občo pozornost Prijatelji in sovražniki dalmatinskega in domačega vina sedaj mnogo debatirajo, katero vino ie boljše in bolj zdravo ta — cenejše.
a— Samopomoč privrednih slojev, za mariborsko oblast. Koncem tega meseca se skliče občni zbor geri imenovane Samopomoči, na katerem se bodo odobrila tozadevna pravila. Opozarjamo torej vse pridobitne sloie, ki nameravajo pristopiti k temu dobrodelnemu društvu, naj to takoj store, da iim bo mogoče udeležiti se občnega zbora. Pristop ie prijaviti Trgovskemu gre-miju v Mariboru.
Iz Celja
e— V zdravniški dvotani na Doberni se bo vršil v soboto dne 20. t. m. ob 20.30 velik koncert, pri katerem sodeluleio vijjii.v ski virtuoz g. ravnatelj K. Sancin in pijai i-stinja ga. Mirca Sancinova ob spremljevj-nju orkestra mariborske vojne muzike pod vodstvom kapelnika g. Fil. Bernarda.
e— Smrtna kosa. V Celju na Ljubljanski cesti št. 29 je umrl v 7o. letu starosti gosp. Anton Trnovšek, železničar v pokiju. Šele meseca februarja tekočega leta mu je umrla takisto v visoki starosti njegova i:-na Terezija. Naj počiva v miru!
e— Iz poslovnega sveta. Družabnica tvrdke Šribar & Pongračič v Gospssvetski ulici, ga. Antonija Pongračič, je izstopila z tvrdke ter ima svojo lastno strojno pletil-nico v Gregorčičevi ulici.
e— Organizacijski odsek krajevne organizacije SDS za mesto Celje ima v petek dne 19. t m. v kavarniški sobi Celjskega doma svojo sejo, na katero ss vabi vse članstvo, zlasti pa člani in zaupniki odseka. Za te je udeležba obvezna.
e— Državna realna gimnazija v Celju. Vpisovanje v I. do IV. razred io 1. in 2. septembra, v V. do VTH. Tazr*:d dne 3 septembra, vsakokrat od do 12. ure. Sprejemni izpit za I- razred ie odpravljen.
•JUTRO« št. 194
S
K vpisovanju v prvi razred ie treba prinesti: 1.) krstni list — sprejema i se bodo le učenci<ke). rojeni v letih 1914—1£>17; 2.) izkaz, da so z uspehom dovršiti "etrto ieto osnovne Sole. — Razredni izpiti, dopolnilni izpiti za II. do VIII. razred ler Izpiti priva-tistov se bodo vršili v dneh od 24. do 31. avgusta. Natančnejše določbe so na. razjasni deski gimnazije.
e— Otvoritev obrtne šole v Celju. Minister trgovine in industrije je odobril kredit Din 26.000 za otvoritev nove strokovne obrtne šole v Celju. Pouk na tej ?olI se prične že meseca septembra.
Tako lovi
AER<|XON
2
zaponcem
DOKAZANO
NAJBOLJŠI MUHOLOVEC „ „ SVETA.
Komad 1 dinar._
Iz Trbovelj
t— Zgodaj je začel. Pretekli teden je pre« jela gostilničarka ga. Kržan iz Krneč pri Dolu pismo, v katerem zahteva pisec z grožnjo, da mu moTa prinesti gostilničarka ob določeni uri pod neki kozolec 5000 Din. Ga. Kržan je zadevo prijavila orožništvu, ki je kmalu izsledilo zločinca v osebi mla« doletnega Maj ena iz Kimec pri Dolu.
t— Prireditev hrastniške <*Edinosti*. Iz« obraževalno društvo <tEdinstvoo v Hrastni. ku vprizori v nedeljo 21. t. m. popoldne v Narodnem domu igro «Narodni poslanec«.
t— Občinske ceste v Hrastniku se bodo pričele na novo posipati z gramozom.
t— Uradovanje občinskega žlvinozdravni' ka. Občinski živtaozdiravnik g. Rajko Deu bo uradoval na občini vsak dan od 11. do 12. izvzemši sredo in soboto, ko bo urado* val od 15. do 16.
t— Voditeljica gospodinjske šole v Tr* bovljah, ga. Felicita Crepinko je bila svoj čas reducirana. Merodajni faktorji so pro« sili za njeno reaktivacijo. Ministrstvo tej prošnji radi pomanjkanja kreditov ni ugo« dilo.
Iz Zagorja
z— Volilni shodi. V nedeljo se je vršil pred rudniško restavracijo v Toplicah diod Socijalistične stranke Jugoslavije. Agitacija komunistov, naj se delavstvo shoda ne ude« leži. je uspela. Govorili so dr. Likar, Čobal in Arh. Med drugim so spregovorili tudi o brezuspešnih pogajanjih za skupni nastop s komunisti. Inž. Gustinčič, ki je shodu pri« sostvoval, ni dobil besede. — V pondeljek se je istotam vršil shod Bernotove skupine in komunistov. Udeležba volilcev je bila slaba. Prvi je govoril g. Beroot, ki je filo« zofiral o cerkvi, papežu in o morali naših klerikalcev, a za njim g. Hlebec, ki se je izjavil za nedeljeno Slovenijo, katere oblast naj bi prevzela zveza republikanskih kme* tov in delavcev. Oba shoda sta napravila skrajno mučen vtis na delavstvo.
z— Vprašanje obstoja steklarne. Razšir« jajo se govorice, da namerava tvrdka Abel ustaviti obratovanje v tovarni stekla v Za« gorju. Z druge strani smo pa doznali, da ga misli ustaviti le toliko, da ga izpopolni in zboljša. V tem slučaju bi steklarji vršili službo v Hrastniku, kamor bi se vsak dan vozili. Zadnje dni se je vršil sestanek ste« ■klarjev v Hrastniku, kjer zahtevajo razne remedure. na katere pa tvrdka ni voljna pristati. Bati se je, da tvrdka res opusti obratovanje v Zagorju, in da bi obratovala ,le v Hrastniku in v Rogaški Slatini, kjer
ime bolj moderno opremljene obrate. Za
tukajšnje obrtne kroge bi bik obustaviter obratovanja udarec, katerega bi občutil mar sikateri obrtnik.
z— Surov napad. V nedeljo je obiskalo nekaj Zagocjanov stari gamberaki grad. Ko so se vračali, jih čuda dva moška s kolci Vnel se je prepir in padali so tudi udarci, ker so ae izletniki podhižili bližnji, ce čez neki košček travnika.
Zahvala
Prejela sem od vseh strani ob moji 701et-r.ici toliko čestitk, da mi je nemogoče se vsakemu posebej zahvaliti. Izrekam tem potom vsem mojim čestilcem(kam) najiskre-nejšo zahvalo ln jim enako želim največjo srečo, blagostanje in blaženo zadovoljnost.
Vdana
1238	Kristina Demšar, učiteljica v p.
Izjava
Podpisani Feliks 2 i 1 a v e c, zasebnik v Ptuju, prekličem žaljivke, izrečene napram g. Ivanu Broverju, trgovcu v Rogoznici, ter se mu zahvalim, da je odstopil od zasebne obtožbe.	1239
Feliks Žilavec s. r.
Dopisi
JLŽICA. Sokol Jožica vabi sosednja in predvsem ljubljanska društva na svojo Javno telovadbo v nedeljo, dne 21. avgusta. Ves čas sodeluje priznana godba Sokola I., M odkoraka ob 14. z ljubljanskimi udeleženci izpred Narodnega doma na Je-žko. Prireditev se vrSl na prijetno preurejenem prostoru bivše Florijančlkove, sedaj Stiracve gostilne. Za dobro postrežbo ia izvrstno zabavo Je preskrbljeno. Žilavo naše društvo deluje v težkih prilikah in pričakuje, da mu dober obisk prinese novih moralnih in gmotnih siL
TRZlC. Prva seja novo izvoljenega mestnega sveta Je bila pretečeni petek pod vodstvom župana g. Lončarja. Konstituirali so se odseki in sicer lz samih zastopnikov mestne večine. Le začasni odsek za zidavo bolnice je sestavljen tako. da so vse tri politične stranke zastopane, ta sicer vsaka z dvema odbornikoma pod načelstvom župana. Sprejet je bil nujni predlog socijalistov, da se store takoj vsi potrebni koraki da bo že drugo leto bolnica izročena svojemu namenu. Prav tako je bil storjen sklep, da šolska odsek pripravi tla za najetje potrebnega investicijskega posojila za zidavo dekliške osnovne šole. Poslopje stare šole oa se bo porabilo za stanovanjsko hišo. Seja ie »otekla z živahno debato, ki je znova pokazala, da hoče večina resno in vztrajno deiati v prospeh občine. Kancem seje je župan pozval vse navzoče, naj takoj prevzamejo od starih odsekov svoje iposle ta nai se delu posvetijo z vso vnemo ta dobrohotnostjo, kajti le tedaj bomo ■želi uspehe, če spremlja dejo dobra volja in neizčrpljivo veselje do dela. Zupanovim besedam je sledite živahno odobravanje in ploskanje. — Tržiški župan g. Lončar je odšel na desetdnevno orožno vajo. V njegovi odsotnosti ga nadomešča podžupan g. Hinko Snoj.
LAŠKO. V nedelio, ctae 21. t. m. ob 10. dopoldne se bo vršil ustanovni občni zbor Društva rudarskih upokojencev, vdov In sirot ta nezgodnih rentnikov v posebni sobi hotela Heake v Laškem. Po obflnem zboru se' bo poročate o nameravani spremembi pravilnika bratovskšh skladnlc. Delavci, osobito rudarji, pridite polnoštevilno! Pripravljalni odbor.
RECICA. Prostovoljno gasilno društvo Rečica pri Laškem se najiskreneie zahvaljuje vsem onim ki so ob priliki vrtne veselice pripomogli k lepemu gmotnemu uspehu. Velik del zahvale gre TPD, ki je društvo finančno nafboll podprla Posebna zahvala pa gre tudi g. KokalJevi za njeno nedosegljivo požrtvovalnost in nesebičnost, s katero si je pridobila pri vseh gasilcih, zlasti rečlškfh. največje priznanje.
RUŠE. Sokol v RuSah ima v nedelio, dne 21. avgusta svojo drnStveno prireditev po naslednjem sporedu: Ob 13. sprejem gostov na kolodvoru, nato povorka skozi vas na telovadišče tik šole. kjer bo takoi telovadni nastop. Pri nastopu sodelujeta naša najboljša telovadca br. Štukelj in br. Primožič. Naj nihče ne zamudi redke prilike videti vrhunsko telovadbo! Po nastopu na vese-li&iem prostoru (v vrtu gostilne Novak) prosta zabava. Svirala bo godba mariborskega Sokola. Naše požrtvovalne narodne dame pripravijo v Šotorih dovolj tolažbe za želodce in za suha grla Izvrstnega vina in druge pijače. Plesna dvorana pripravljena! Srečolov bo nudil mnogo ta lepih dobitkov. Železniške zveze ugodne. Vozi tudi mariborski avtobus! Bratje, sestre ta vsi prijatelji Sokolstva pridite v prav obilnem številu! Podprite naiše dete. ki Izvira zgolj iz ljubezni do naroda ta kulturnega napredka! Pričakujemo, da nas i okoličani, ki so že od nekdaj radi prihiteli ob takih prilikah v narodne Ruše, tudi tokrat obiščete! Zdravo!	1241
SREDIŠČE OB DRAVI. Kmalu po dovršeni elektrifikaciji našega trga ie elektrifi-ciral svoje mlinsko podjetje tukajšnji ugledni industrijalec g. Jakob Zadravec. Od fal-skega daljnovoda, ki Je zgrajen do Središča, se odcepi ored srediSdm transformatorjem ©oseben industrijski vod za mlinsko industrijo g. J. Zadravca ter gre oTeko lastnega transformatorja. M ie zgrajen v neposredni bližini mlina Mlinsko podjetle g. Zadravca, sedai reorganizirano ta naj-modemeje urejeno, bo, kot doznavamo, v doslednem času še povečano ta razširjeno. Domačemu podletju čigar izdelki so si pridobili najbolj®! rlas na slovenskem trsu, želimo nadaUni razvoj ter ga kot narodno podjetje toplo priporočamo.	1240
MALA NEDELJA. Narodno kulturno društvo priredi v nedelio, dne 4. septembra popoldne v Društvenem domu veliko lavno tombolo. Glavni dobitki: prvovrstna krava, kflaftra drv. moška ta ženska obleka ter še nad 300 drugih lepih dobitkov. Id bodo pred tombolo Javno na ogled. Tombolske karte santo po 3 Dta. Ljudska veselica! Oodba! Ples! Opozarja se vse domače ta sosedno občinstvo na to prireditev.
Šport
Vremensko ooročilo
Meteorološki zavod » UhMihiu 18. avgusta 1927.	Višin« barometru 8UH.8 m
Kraj	Cas	Barom.	Temper.	Clt es 1"	Smel vetra lr brzini v metrih	o	Padavine	
							Vrsta	» as do 1. «r»
/pazovan ju								
Ljubljana (dvorec) , • . Maribor > >, Zagreb • • • • Beograd m Sarajevo . . t Skoplje . . • . Dubrovnik • • Split . . . . » Praha	7. 14. 21.	/62 3 759 3 759 5 7613 762-1 762-9 763-5 763-9 T nl-2 761-8 761-6	151 262 20-6 170 17-0 23 0 16 0 22-0 250 ;so 11-0	82 71 "0 74 53 77 58 34 49	NE 2 \V 5 \V 2 SSE 2 SE 4 mirno mirno mirno S 4 NNE 4 mirno	0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0	megla	46.6 27 13.0 17.0 10.0 5.0
	&							
	7.							
Gospodarstvo
Solnce vzhaja ob 5.4, zahaja ob 19.3, luna vzhaja ob 22.4, zahaja ob 1151. Najvišja temperatura danes > Ljubljani 26.3, najnižja 11.5.
Dunajska vremenska napoved za petek: Najprej Se jasno, kasneje bolj oblaSno; temperatura se bo dvignila, vzhodni vetrovi. Tržaška vremenska napoved za petek: Lahni vetrovi z rasnih strani; nebo večinoma jasno, pozneje izpremenljivo in oblačno; temperatura od 20 do 28 stopinj; morje skoraj popolnoma mirno.
Razpored prireditev ob proslavi 15letnice SK Slovana
Nogometno pokalno tekmovanje.
Nedelja, dne 21. t. m., ob 1530: ŽSK Hermes : SK Slavija, ob 17.15: SK Slovan : SK Jadran.
Četrtek, dne 25. t. m. ob 1730: Zmago* vialca iz tekme dne 21. avgusta.
Nedelja, dne 28. t. m. ob 10. dopoldne: Slavnostni občni zbor v posvetovalnici Mest nega magistrata. — Ob 1530: Predtekmia SK Slovan rez. : SK Reka. — Ob 17.15: Fi« nale za pokal mesta Ljubljane med SK IH* rijo m zmagovalcem iz tekme dne 25. t. m. Po tekmi slavnostna izročitev pokala mest« ne občine ljubljanske zmagovalcu turnirja. Ob 21. uri v salonu restavracije hotela «Lloyda> družabni sestanek in razdelitev plaket sodelujočim klubom.
Glavna skupščina LNP'a. Snočd se je vršila v kolodvorski restavraciji redna glav« na skupščina ljublj. nog. podsaveza, na ka* teri je bil izvoljen novi odbor sledeče: predsednik ravn. Anton Jug, I. podpreda Evg. Betetto, IL podpreds. Anton Čeme, I tajnik Vlado Kramaršič, II. tajnik Stane Deržaj, blagajnik Kovač Pavel ter odborni« ki: Avgust Sterle, Miro Vodeb, Ivan Dor« eec, Marij Kuret, Nedeljko Buljevič, ing. Milutin Debelak, Šircelj Karol, Anton Go« sar, Ivan Lukežie, Ivo Novak, Franc Baje m Oktavijan Cek. Skupščina je potekla mir no in stvarno. Podrobno poročilo bomo objavili v prihodnjih dneh.
Prvi javni nastop družine SK Slivnice. Ilirija : Stivnica 11 : 1 (6 : 0). Ob priliki proslave svoje prve obletnice je SK Slivni« ca prvič nastopila s svojo hazensko druži« no. Za nasprotnika si je izbrala našega pr« vaka. Sicer je Ilirija nastopila s kombinira« no postavo, vendar pa je tvorila za Slivnico močnega nepremagljivega nasprotnika, ki je prekašal svoj vis a vis tako tehnično, še bolj pa taktično. Mlada družina Slivni« ce jc prestala svoj debut kljub visokemu porazu prav dobro. Pokazala je, da razpo« laga. z izvrstnim, razmeroma že tehnično dobro izvežbanim materijalom, ki obeta ob pravilnem treningu lepo bodočnost. Svoje najboljše moči ima v krilski vrsti in_ ožji obrambi. Napadalna vrsta je slabejši del družine. Posamezne igralke, sicer jako po« žrtvovalne, igrajo preveč solistično in brez kombinacije. Vtis, ki ga je ostavila Slivni« ca, je bil prav ugoden, treba ji je le še ruti* ne. Ilirija je nastopila s svojo srednjo na« padalko Privškovo v golu in s svojo vrata« rico Jermolovo kot srednjo napadajko. Po« skus se je posrečil Ostalo družino so tvo* rile juniorke, od katerih je briljirala zopet mala. Elza, ki mnogo obeta. Dopoldne je priredil agilni klub stafetni tek skozi Cerk« nico, katerega sta se udeležili štafeti Ja« vornika in Slivnice. PTOga je bila dolga okoli 700 m. Zmagala je po trdem boju sita* feta Javomika v času 1.30 min. Stafetnemu teku, tej za Cerknico povsem novi prire* ditvi je prisostvovalo mnogobrojno občin* stvo, ki je z zanimanjem sledilo napetemu boju.
Naslednje kolo srednjeevropskih pokal!« nih tekem bo zbralo sledeče nasprotnike: Šavio in Ujpest v L'ragi, Sparto in Adkniro na Dunaju in Hajduk in Rapid v Zagrebu. Slednjo tekmo sodi g. Zenišek iz Plzna. Na tekmo se pripravlja posebni vlak split« skih «ki)bicev», ki bodo pri tej priliki pstev pani najštevilnejše, odkar hodijo «pritiska.t»
v	Zagreb.
Savezne pokalne tekme se nadaljujejo dne 4. ozir. 18. septembra.
ISSK Maribor obeta za jesen živahno delavnost. V nedeljo igra s Villacher Sip. V. iz Beljaka, prve dini septembra pa z gra* škim Sturmom.
Službene objave LNP. Za sodniške iz« pite v nedeljo, dne 21. t. m. dopoldne na ig-r. SK Ilirija se odredita ex praesidao sle* deči tekmi: ob 8.30 Reka : Ilirija, ob 10. Svoboda : Krakovo. Navedeni klubi ee na« prošajo, da postavijo za obe tekmi moštva točno ob določenem času in v čim boljši sestavi. — Seja poslovnega odbora LNP (v dosedanji sestavi) se vrši danes, v petek ob 20.30 uri v posebni sobi kavarne «Evn> pa«. Dnevni red: žrebanje jesenskega pr» venstva. Prosi se točne udeležbe, t- Tajnik.
Službeno lz upravnega odbora JHS. Na predlog g. Baltesarja se na vakantno od* borniško mesto kooptira g. nadsvetnik De* kleva. Podsavezom Beograda in Zagreba se naroča, da nadaljujejo tekmovanje za razpisani Drukerjev pokaL Legitimacije in matični Usti bodo v najkrajšem času goto«
vi	ter se podsavezi opozarjajo, da spor oče potrebno količino. Dalje se naroča ponovno vsem podsavezom, da na zahtevana poja* snila takoj odgovarjajo. Zapisniki sej in sodniški zapisniki se morajo pošiljati spro« ti, istotako je treba vse obveznosti glede davka, članarine itd. takoj poravnati Sod« niške zapisnike je treba izdelovati v dvoj« niku; en izvod je treba poslati saveau. Predvideni tromateh se letos ne more v*» Siti, ker glede termina ni bilo mogoče do» seči sporazuma med CeSko in Francijo; vt« ši se prihodnje leto koncem junija. Odobri se sprejem novih članov iz področja BHP.: SK Sremac, SK Sloga, Ruma; SK Šumadija Kragujevac in SK Djuradj Smederevac, Sme* derevo.
ŽSK Hermes. Trening I. moštva se vn» ši danes ob 18. na igrišču cilirije*. Moštvo naj bo točno na igrišču. — Načelnik.
ŽSK Hermes. Preminula je gospa Do« linarjeva, mati našega člana in znanega športnika V. Dolinarja. — Pozivamo vse člane, da se pogreba, ki se vrši v petek ob 17.30 izpred mrtvašnice drž. bolnice, sigur« no udeleže. — Odbor.
SK Jadran. Danes ob 19.30 sestanek sledečih igralcev v Koleziji: Logar Peter, Zor, Steiner, Kos. Bon čina. Pokom, Zomer, Žcidarič, Brcar, Rape, San<E, Jerina, Bano» vec. Rogač, Gartner, Varoga. Sestanek Je brezpogojno obvezen za vse imenovane. —
ŽSK Hermes. Seja u. o. se vi® danes v petek pri Kmetu ob 20. — Tajnik.
Koturaški Savez kraljevine SHS. (Služ» beno.) Delegatje obeh ljubljanskih podod« borov so sMersti na skupni seji dne 17. t. m. »jedeče: Semifinale za državno prven* stvo se vrši dne 4. septembra t. L na progi Ljubljan«»Celje»Ljiifc! lana km 150. fetočae« no se starta za ^Kolesarsko prvenstvo Slo* venijes za leto 1927/28, in sicer «juniorska» in ^prvorazredna* skupina. Točni razpis se rszpoSlJe pravočasno vsem klubom Slovenl. je. Začetkom oktobra se vrši »Gorsko pn» venstvo Slovenije« na običajni progi Vrh* nika km 20 do km 26 državne ceste proti Logatcu.
Pred trgovinskimi pogajanji z Avstrijo
Kakor poročajo, se bodo tekom septembra začela pogajanja za revizijo trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Avstrijo. Pri teh pogajanjih se ima skleniti dodatna konvencija k pogodbi z dne 8. septembra 1925. Avstrija namerava, kakor znano, zvišati svoje agrarne carine, M pa so večinoma vezane v trgovinskih pogodbah z Jugoslavijo, Madžarsko in Svioo. Z Madžarsko je bil nedavno sklenjen sporazum, po katerem je Madžarska pristala na zvišanje carine na klavno živino, mesne svinje in meso. Tudi Švica je že pristala na povišanje avstrijskih carin na plemensko in delovno živino. Enako je Jugoslavija že deloma pristala na povišanje nekaterih agrarnih carin. Kakor je iz pravkar v Avstriji objavljene note zunanjega ministra Marinkovifia razvidno, se Je naša država odrekla pravici uporabljanja ugodnosti pogodbene tarife (vezane) za plemensko, mlado in delovno živino (st. 52 b in c avstrijske tarile) po trgovinski pogodbi iz L 1925. Istočasno je naša vlada vzela na znanje, da avstrijska vlada pristaja na to, da se pod St. 96 a avstrijske tarife določene carine porabljajo za zaklane prašiče v celih kosih ali razpo-lovljene, tudi če se slanina odstrani in da se v tem določilu naznačene teže znižajo na 60, odnosno 30 kg.
Glavni predmet pogajanj med Jugoslavijo in Avstrijo bo torej vprašanje znižanja avstrijske carine na klavno živino, na mesne svinje in na meso. Madžarska je sicer na povišanje teh cen že pristala, ker ee zanaša, da Jugoslavija glede teh carin ne bo popolnoma odobrila avstrijskih želj. Od pristanka Jugoslavije je sedaj odvisno, če in v koliko bo mogoče zvišati te carine. Zato upravičeno smatrajo Avstrijci, da so predstoječa trgovinska pogajanja z Avstrijo ena najvažnejših avstrijskih t igo vinsko - političnih akcij.
Druga važna točka pogajanj bo poleg vprašanja in povišanja avstrijskih carin na žito (ki so vezane v pogodbi z našo dižavo), pred. vsem vprašanje avstrijske carine na moko. Potom dodatne pogodbe, sklenjene med Avstrijo in Madžarsko, je bilo vprašanje povišanja avstrijske carine na moko rešeno na podlagi neposredne konvencije med avstrijsko in madžarsko mlinsko industrijo. Po tej konvenciji priznavajo avstrijski mlini madžarskim mlinom za uvoz moke kontingent 600.000 stotov (lani so madžarski mlini izvozili v Avstrijo 1,600.000 stotov) in ee zavezujejo, da madžarskim mlinom za vse množine preko tega kontingenta povrnejo na carini 2.50 zlate krone za vsak stot. Ta konvencija je v naši mlinski industriji povzročila precejšnjo vznemirjenje, ker je upravičena bojazen, da bo ta konvencija onemogočila izvoz jugoslovenske moke v Avstrijo. Kakor se čuje, bi bila tudi naša mlinarska industrija pripravljena priključiti se tej konvenciji.
= Posojilo za stabilizacijo dinarja. <Daily Telegraph> poroča v zvezi s pravkar sklenjenim sporazumom za reguliranje naših vojnih dolgov v Angliji, da se že nekaj časa vršijo med Jugoslavijo in Angleško banko ter angleškim zakladnim uradom posvetovanja glede stabilizacije dinarja. Po informacijah tega lista, bo Jugoslavija v svrho definitivne stabilizacije dinarja najela v Angliji večje posojilo.
= Cena hmelja je odvisna tudi od hiranja. V začetku tega tedna 6e je v Savinjski dolini začelo obiranje hmelja. Kakovost gol-dinga je prav dobra; le tu pa tam je bakreni palež malo porjavil kobule. Inozemskih hmeljskih trgovcev je dospelo že večje število. Vsi naprošajo hmeljske producente, da so pri obiranju hmelja v lastnem interesu skrajno vestni in natančni. Pri precejšnji letošnji svetovni produkciji hmelja se bo ugodno prodajal le dobro obrani in enovrstni hmelj. Predvsem se hmeljarji opozarjajo, da obirajo letos v precejšnji meri nastopajoče velike kobule in jih sortirajo, ker takšne kakor tudi slabo obrane (z listjem in stebli pomešane, v šopkih itdA partije ne bodo našle kupcev. Tudi preveč rjavih kobul ne mešajte med dobro blago! Omenili smo že včeraj, da ima več trgovcev naročilo, naj slabo obran in zanikrno posušen hmelj kupujejo le izjemno, in to znatno pod dnevidmi cenami.
= Valorizacija i povišanje delniške glavnice Jugoslovenske tekstilne tvoraiee Mautner d. d. v Ljubljani. Na občnem zboru Jugoslovenske tvoraiee Mautner, d. d., ki se je nedavno vršil v Ljubljani, je bilo v zvezi z valorizacijo investicij sklenjeno povišanje del-nifike glavnice od 10 na 20 milijonov Din. Povišanje delniške glavnice se bo izvršilo potom povečanja nominalne vrednosti delnic od 100 na 200 Din.
= Ukinjenje carine na pluge in posamezne dele plugov. V »Službenih Novinah« Je objavljeno reženj e ministrskega sveta, po katerem se ukine carina na pluge in posamezne dele plugov (postavka 552., točka 1 ter 2 a in b) = Likvidacija Merkantilne banke v Ke čevju. Kakor poročajo, je vprašanje likvidacije Merkantilne banke v Kočevju ugodno re-5eno. Konzorcij velikih upnikov bo popolnoma izplačal vse male upnike in na ta način izvedel tiho likvidacijo zavoda.
= Okrog likvidacije Slavenske banke. Iz Zagreba poročajo, da se bo 20. t. m. vršil v prostorih zavoda likvidacijski narok upnikov Slavenske banke Kakor se govori, bo prisostvoval naroku tudi zastopnik dunajske L5n-derbanke gosp. Csongrady.
= V trgovinski register so bile vpisane naslednje tvrdke: Rudolf Abruč, trgovina z mešanim blagom v Dovju; Avgust Lipovšek, trgovina z mešanim blagom na Jesenicah; Henrik HOnlgmann, prevozništvo in Špedicija v Kočevju; Miško Kajfei, trgovina z lesom in ogljem v Kočevju: Edvard Ivanuš, trgovina z mešanim blagom v Krškem ob Savi; Anton Sila, prodajanje sadja in seletijave v Ljub ljani; tag. Anton Sodnik, lesna industrija, Mlin o . Bled; K os ta Vukasinovič, trgovina s čevlji, usnjem in čevljarskimi potrebščinami v Mariboru; Milan Modic, lesna industrija, Nova vas pri Rakeku. — Izbrisala s® je firma Angela Jane, trgovina z mešanim blagom v Novem mestu (ker ae je opustila).
b Občni ibor Jugoslovensko - češke tvorniea bombažnih tiskanin, d. cL, se bo vršil 81. t m. v pisarniških prostorih v Kranju (sprememba naziva tvrdke in nekih drugih pravil).
a Znaten dvig cen na svetovnem tržišču sirovega bombaža. Tekom zadnjih 12 mesecev je svetovno tržišče bombaža doživelo dva močna pretresijaja. V drugi polovici preteklega leta je zaradi rekordne letine v Zedinjenih državah (17.9 milijonov bal) pričela cena bombažu rapidno nazadovati, tako da je v zimskih mesecih padla celo pod predvojno ceno. To nazadovanje cen je povzročilo padec oen bombažnih tkanin in kmalu tndi bol 0o zaposlenost s tekstilni ladtartfr Čem
bombažu pa se je pričela zopet dvigati. To dviganje cene se je spremenilo v pravo <hamse>, odkar so Zedinjene države objavile prvo cenitev letošnje letine bombaža, ki e zelo nizka (13.5 milijonov bal). V prvi po-ovici t m. je cena bombažu dosegla zopet rekordno višino. Od početka januarja se je cena na svetovnih tržiščih dvignila za nič manj kakor 52—55 %■ Seveda so spremembe na svetovnem tržišču bombaža vplivale na cene bombažnim tkaninam, ki so se tudi znatno podražile. V zadnjem času prihajajo iz Amerike celo vesti, da letošnja letina no bo mogla kriti potrebe konsuma. Te vesti pa eo pretirane, kajti predilnice so si v času nukih cen nabavile velike množine bombaža, poleg tega pa znašajo vidne zaloge bombaža od lanske letine v Ameriki in Evropi preko 825 milijona bal (napram 2.2 milijona bal v avgnstu 1926 in 1 milijon bal v avgustu 1925), tako da bo za tekoče produkcijsko leto na razpolago skoro 17 milijonov bal. Ker so tudi zadnje vesti o letošnji letini bombaža v Zedinjenih državah ugodnejše, je pričakovati, da bo cena bombažu zopet pričela nazadovati.
Borze
18. avgusta. Na ljubljanski devizni borzi je bilo tudi danes več privatne ponudbe, in sicer v devizah na Newyork, Berlin, Prago, Pariz in Trst. Narodna banka je intervenirala predvsem v devizah na Curih in London. Čvrstejši je bil danes Trst, ki se je trgoval po 309.75. V Zagrebu je bila večja ponudba v devizi na Prago; deviza na Trst pa se je trgovala po 309.5 — 810.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tenidenca v Vojni škodi zopet čvrstejša. Promptna se je trgovala po 351, za avgust po 853.5, za september pa po 356.5. Ponovno se je dvignil tečaj investicijskega posojila, ki je bilo zaključeno po 86. V industrijskih papirjih je bila tendenca malo prijaznejša.
Devize in valute.
Ljubljana. Berlin 13.514 - 13.544 (13.53, 18.525), Curih 1093.5 — 1096.5 (1095), Dunaj 7.9925 — 8.025 (8.0075), London 275.85 do 276.65 (276.25), Newyork 56.7 - 56.9 (56.8), Pariz 233 — 0, Praga 168.2 — 169 (168.6), Trst 808.75 — 310.75 (309.75).
Zagreb. Dunaj 7.9913 — 8.0213, Berlin 1851 — 13.54, Budimpešta 9.915 — 9.945, Italija 308.92 — 310.92, London 275.85 do 276.®, Ne-wyork kabel 56.787 — 56.987, ček 56.693 — 56.893, Pariz 222.25 _ 224.25, Praga 168.18 — 168.98, Švica 1093.5 — 1096.5; dolar 56.15 — 56.85.
Beograd. Pariz 221.95 — 223.95, London 275.85 — 276.65, Newyork 56.69 - 56.89, Italija 808.5 — 310.5, Dunaj 799.2 _ 802.2, Budimpešta 991.2 — 994.2, Berlin 13.51—13.54, Bruselj 791 — 794, Bukarešta 35 — 35.5, Atene 75.25 — 75.75, Sofija 40.75 — 41.25.
Curih. Beograd 9.13, Berlin 123.35, London 25.2175 Newyork 518.75, Pariz 20.33, Milan 28.285, Praga 15.39, Budimpešta 90.50, Dunaj 73.07.
Dunaj. Beograd 12.47 — 12.51, Berlin 168.53 — 169.03, Budimpešta 123.91—124.21, Bukarešta 4.361 — 4.381, London 34.4575 do 84.5575, Milan 38.68 — 38.78, Newyork 708.55 do 711.05, Pariz 27.7725 — 27.8725, Curih 186.57 — 187.07.
Efekti.
Ljubljana. Celjska posojilnica 197 — 199. Ljubljanska kreditna 142 — 0, Merkantilna 0 — 80, Praštediona 850 — 0, Kreditni zavod 160 — 0, Vevče 135 — 0, Stavbna 56—0, šešir 104 — 0, Kranjska industrijska Jesenice 370 — 0, Dušik Ruše 260 — 270.
Zagreb. Državne vrednote: Investicijsko 86 — 86.5, Vojna škoda promptna 351 do 352, kasa 351 — 352, avgust 353.5 — 354, september 356 _ 357, agrarne 49.5 — 0; bančne: Eskomptna 91 — 91.5, Hipo 55—56, Jugo 90 — 91, Ljubljanska kreditna 142 — 0, Praštediona 850 — 860; industrijske: Drava 530 — 560, Dubrovačka 380 — 390, Isis 46 do 47, Gutmann 242.5 — 250, Slavonija 15.5 do 16, Trbovlje 475 — 485, Vevče 135 do 142.5.
Blagovna tržišča
Ljubljanska blagovna borza (18. t. m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bilo 5 vagonov. Povpraševanje je za brodarski pod, od 28 mm, 14, 15, 16 cm širine, z z£reeo in peresom, skobljano na eni strani, I, II., fco vagon naklad, postaja po 700: za merkantilne trame, 4/5, 5, 6, 7 m, po kupčevi noti, fco vagon meja po 290; za deske, j elita, 10 cm naprej, media, 18, 19, 20 mm, fco vagon naklad, postaja po 430. Deželnipri-delki: Tendenca mirna; zaključkov ni bilo. Cene pšenici so nekoliko nazadovale. Nudi se: nova baška pšenica, 78/79 kg, 2 %, slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni, promptna po 342.5 — 345.5, za september pa po 345.5 — 347.5; nova sremska pšenica, 78/79 kg, 2 %, slov. post., mlevska tarifa, plač. 30 dni, promptna po 340 — 342.5; nova slavonska pšenica, 78/79 kg, 2 %, slov. postaja. mlevska tarifa, plač. 30 dni. promptna po 335 — 337.5; turščica baška, slov. post., plač. 30 dni, navadna tarifa po 267.5, mlevska tarifa pa po 262.5.
Novosadska blagovna borza (18. t. m.) P S e n i ca: baSka, 78 kg 295: baška, 78/79 kg 297.50 — 300; sremska, 78 kg 295—295.50. Ječmen: baški, 66 kg 265 — 270. Turščica: baška 214 - 215; baška, bela 240 do 245; banatska 212.50 — 215. M o ka: banatska, <0> 435 — 440; baška, <0g, 442.50 do 445; baška, c2, 420 — 425; baška, <5> 390 — 395: baška, <6> 340 — 345; baška, <7> 280 - 285.
Dunajska borza za kmetijske produkte (17. t. m.) Ne glede na mlačnejšo tendenco na ameriških borzah in na budimpeštan-akem terminskem tržišču, je bila na dunajski borzi temeljna tendenca prijazna, v rži celo čvrsta. Provinčni mlini kupujejo v zadnjem času večje množine pšenice. Promet v rži Je bil znaten pri naraščajočih cenah. V turščicl je bila tendenca mirnejša, ker je cena argentinski turščici nekoliko nazadovala in ker je v zadnjem času v glavnih kontinentalnih produkcijskih deželah padel izdatnejši dež. V ovsu je tendenca čvrstejša. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine: p S e n 1 c a: domača 39 — 40.5, madžarska Tisa (80/82 kg) 43.5 — 44; rž: marchfeldska 38.25 — 38.75, madžarska 38 do 3855; turščica: rumunska 29 — 295, bolgarska 28.75 — 29J5; oves: domači 29.75 do 80.25, rumunski 30 — 30.5. M o k a <0. v trgovini na debelo: domača 67 — 69, madžarska 64 — 67, romunska 61 — 63.
Duuajeki svinjski sejem (17. t m.) Dogon 14685 komadov, od tega 8744 iz Jugoslavije. Pri živahnejšem prometu so se cene pltanim in mesnim svinjam dvignile za 5 groeev pri kg. Za kg žive teže notirajo: pitane svinje 2.20 — 2.23, angleške križane 2.15 — 250, kmečke 2—2.20, stare 150 —. 2.05, mesne '240 — 2.70 šilinga,
Henri van \Vermerskerken:
Mrtvečeva osveta
»Strah? Strah?« je hripavo viknil Pepito in si vrgel čez pleča široki plašč. »Boje se stare ženske. Na pokopališče pojdem, pa če pride tisoč peklenščkov! Govoričenja, da se Juanito povrne iz groba, mi je že preveč. Mrtveci so mrtvi in se ne vračajo. Duhov ni — ne na tem ne na onem svetu. Nocoj torej pojdem na pokopališče — vi vsi ste mi priče —, da zasadim med enajsto in eno uro tole bodalo v njegov grob. O prvem svitu boste našli nož na pokopališču, tisti nož, s katerim sem ga zabodel, ker je silil v mojo sestro. Ne kesam se svojega dejanja, sicer pa me je sodišče oprostilo. Ubil sem ga iz krvne osvete.«
Prijatelji v pivnici so se nemirno spogledali. Bilo ie nevarno hoditi po noči okrog temnega pokopališča. In še bolj je moralo biti nevarno iti na grob človeka, ki je poginil od maščevanja... Ne. Pepito ne sme storiti tega. Počemu naj se Juanito povrne? Sai nihče ne verjame tem govoricam!
»Na, Pepito, izpij čašo jereza in bodi vesel kakor smo mi! Kdo bi hodil o mlaju na pokopališče!« Pepito sem S je totsat
»Pojdem, nevtegoma pojdem!« je siknil in stisnil zobe. »Naj sveti luna ali ne, kaj mi mar! Evo, tole bodalo bo jutri zarana zasajeno v njegov grob, o tem se boste lahko uverili na lastne oči In če mi ne verjamete, amigos, vam zastavim svoj vinograd!«
Ko so se vrata zaprla za Pepitom, so prijatelji dolgo molčali. Enrico. ki je bil najstarejši, se ie prekrižal.
S trdnimi koraki je stopal Pepito v hrib. Zdaj bo vsaj enkrat za vselej konec govoričenju. Bil za. je že sit do grla. Ko bo bodalo v gomili, bo vedel ves svet, da je mrtvec v resnici mrtev. In da njega nd bilo strah pred njim...
Nočni hlad mu je stresal telo. V krčmi je bilo toplejše... Tesno se je zavil v svoj dolgi plašč in si je potegnil klobuk na obraz.
Dospel je na pokopališče. Vrata so zaječala Izza temnih ceder je strahotno škovikaje vzprhutala nočna ptica. Ca-ramba, kako je samotno tod! Bog zna, koliko let je že minilo od takrat, ko je poslednjič v tej pozni nočni uri stopila človeška noga na ta posvečena tla!
Toda Pepito je vedel, kai hoče. Tam-le, glej, je grob starega Frederica, ki ga je bil bik nabodel na rogove. In poleg njega, na desni, je grob njegovega očeta. Tudi palmo je razločil.
• Moral je tipati z rokami, da je v temi našel svojo pot. Tamle torej je palma. In za njo ie Juanitov srrob. Sovražila sta se že v šoli. Juanito je bil vedno močnejši od njega. Toda vsa njegova dejanja so bila zlobna. Prav je, da ga ni več med živimi...
Ko je s prsti otipaval črke imena Juan, ga je izpreletelo mrzlo in vlažno. Tisti mah je tudi že odskočil... Nekaj ga je bilo pobožalo po licu, nekaj mrzlega in vlažnega. Srce mu ie ielo razbijati Poskušal je dognati, kaj je bilo, in je zapazil dolgo palmovo veiico. ki se je sklanjala nad grobom. Zasmejal se je, kratko in hripavo.
Pripravil je nož. čim prej opravi svoj zlovešči posel, tem bolje. Tja v sredo med ovenele cvetke ga bo zasadil. Se enkrat se je sklonil in tipal z roko... Da, tja ga bo zapičil...
»Jezus, Marija!« je šepnil natihoma in je potisnil noč do ročaia v zemljo. Nato se je vzravnal in je hotel zbe-žati.
Tedajci ga je ledeno izpreletelo. Nekdo... nekaj je vleklo za njegov plašč. Ali je bila zgolj domišljija? Ali je Juan iz prebodenega groba iztegnil roko in pograbil s koščenimi prsti njegov plašč, da ga potegne s seboj pod zemljo? Praznoverje, mrtveci so mrtvi!
diral in delal čestokrat do obeda. Šar-lota je vstajala mnogo pozneje, običajno ob 8. zjutraj ter je šla najprej k maši. Spremljal jo je običajno Armič.
Okrog 11. ure opoldne je nadvojvoda zapustil gradič in se podal v vilo Ne-cker; Šarlota se je medtem sprehajala po divnem parku in se razgovarjala s služabniki. Bila je v spremstvu svojih dam. Rada je čitala, vezla in le če je bilo slabo vreme, se je sprehajala po grajskih sobanah.
Bučnih obedov in večerij ni bilo na Miramaru nikoli. Le izjemoma se je zgodilo, da ie bil h kosilu povabljen ta ali oni vojaški dostojanstvenik ali član cesarske hiše z Dunaja. Maksimilijan in Šarlota sta živela mirno in tiho življenje; družbe nista posebno ljubila.
Prišel je usodni 16. april 1864. Tega dne se je na Miramaru zglasila depu-
tacija iz Mehike, ki je ponudila Maksimilijanu cesarsko krono. Ko je odhajal z Miramara je bil potrt in žalosten. S težkim srcem je ostavljal svoj gradič, ki ga je sezidal s toliko ljubeznijo. Na dan odhoda je pozval vso služinčad na teraso in je vsakemu posebej stisnil roko. Nasprotno pa je bila Šarlota zelo vesela in dobre volje; saj je baš sedaj začel dobivati realno obliko njen davni sen po kraljevski kroni.
Po ustrelitvi Maksimilijana se je Armič vrnil iz Oueretara v Miramar. Tam je videl zopet Šarloto, ki je že tedaj kazala znake abnormalnosti. Hotela je preiskovati vse sobe v gradiču, toda lomil jo je takšen strah, da se ni upala nikamor. Kmalu so jo zdravniki ločili od sveta in določili zanjo posebne prostore. Armič jo ni videl poslej nikoli več.
Iz življenja in sveta
Kornelij Edzard o svojem ponesrečenem poletu
Vodilni pilot Junkersovega le« tala <tEvxopa», popisuje v nasledi« njem svoj neuspeli polet iz Nem« Sije proti Oceanu.
v nedeljo popoldne so dospela zadnja vremenska poročila. Na podlagi teh vesti je bilo sklenjeno, da bomo startali zvečer. Bflo nam je rečeno, da ni pričakovati lepega vremena v prvi polovici vožnje, da pa imamo zategadelj v drugi polovici boljše izglede. Ob šestih in pol sta se letali «Evropa» in «Bre-men» dvignili v zrak. Prva je vzletela «Bremen», in sicer kakih deset minut pred »Evropo».
Ko smo dosegli višino 200 m, smo vzeli smer proti Magdeburgu. Letalo «G 31», katero je vodil pilot Schnabele, je letelo ves čas vštric nas. To nas je napotilo, da smo leteli čez Bremen proti Angleški. Pihala je sicer burja, toda vozili smo nemoteno. Šele pred Bremenom se je pojavila megla, radi katere smo morali pristati.
Iz Bremena dalje smo leteli v smeri proti Oldenburgu in proti Nordernegu. V bližini nabrežja se je začelo nebo vedriti. Videli smo tako daleč, da smo uzrli že zvonike v Nordernegu in Bor-kumu. Leteli smo s polno paro, tako, da nas je veliko letalo «G 31» le s težavo dohajalo. Ko smo to spoznali, smo sklenili, da bomo začeli štediti z bencinom. V ta namen smo hoteli naravnati motorje na minimalno porabo goriva.
Z velikim vznemirjenjem pa smo morali pri tem ugotoviti, da je motor prišel iz ravnotežja. Medtem se je tudi vreme poslabšalo. Obdale so nas goste megle in obkrožile so nas nevihte. Bliski so se vžigali drug za drugim in težkega srca smo se odločili na povratek. Preden se je to zgodilo, nas je še obvestil mr. Knickerbocher, da je dal Severonemški Lloyd svojim ladjam na odprtem morju povelje, naj nam bodo v vsakem primeru v pomoč in na raz-' polago. Obenem nam je mr. Knickerbocher sporočil, da ne čuje v radiu nobenih drugih poročil razen jazz-godbe.
Ko smo se voditelji letala sporazumeli glede povratka. sem pritisnil na električno žepno svetiljko ter sem ž njo posvetil v kabino. Mr. Knickerbocher je bil s tem obveščen, da pride naznanilo na listku. Videl sem, kako se je naš marljivi spremljevalec pripravljal, da povžije košček kruha z maslom. Ko sem mu izročil listek, je porinil zavitek z živili v stran in je segel po kopalni obleki.
Ristfč je klel po madžarsko. Videl sem, da mora biti razjarjen. Čeprav nisem razumel niti besedice, sem sklepal, da je razdražen iz premikanja njegovih ust. Da smo prišli z morja na kopno, smo ugotovili s svetilnimi raketami. Obrnili smo se proti jugovzhodu; kmalu smo bili nad reko Weser in potem nad Bremenom.
Z eksplozivnimi laternami nam je bremenska zračna policija naznačila prostor, kjer smo se smeli spustiti na zemljo. Letalo je napravilo par krogov in nato so se vžgale luči, ki svetijo pri pristajanju aeroplanov. Bližali smo se zemlji, od katere se je kadilo.
Začeli smo se spuščati, toda kmalu je nekaj treščilo, da smo se v strahu ozrli proti smeri, iz katere je prišel udarec. Mr. Knickerbocher je skočil iz kabine. Mislili smo že. da se mu je kaj pripetilo; toda na naše vprašanje, če je zdrav in cel. je odgovoril pritrjevalno in mi smo bili tega zelo veseli. Bili smo na tleh in smo zlezli iz trupa naše «Evrope».
Na zemlji smo se oddahnili, navdajala pa nas je velika skrb, kaj je s po-seštrimo «Bremen». Kje se nahaja, nismo vedeli in slutili; samo domnevali smo, da je letelo v južnem pravcu in da se mora pač boriti s strahovitim viharjem. Tolažili smo se z zavestjo, da se velike stvari le redkokdaj posrečijo na en mah in ko smo ponoči sedeli pri steklenici sekta, smo si zagotavljali, da nam bo usoda vdrugič bolj naklonjena.
*
Naknadno se poroča, da je zakrivila nepravočasni start Junkersovih letal
vremenska opazovalnica v Hamburgu, ki je poročala, da se obzorje v smeri Nove Fundlandije čisti. Nemci so torej nasedli isti pomoti kakor pred njimi Nungesser in Coli, le s to razliko, da so se pravočasno obrnili in spasili svojo zdravo kožo. Junkersova legala letos ne bodo več letela čez Atlantski ocean.
Pred novim ameriškim poletom v Evropo
Bertaud in Hill poletita v Rim.
Po brzojavki, ki jo priobčuje milanski «Corriere della Sera» iz Newyorka, je pričakovati vsak trenutek, da se bo dvignilo letalo «01d Glory» na preko-oceanski polet. Pilota Bertaud in Hill sta dobila vest, da so vremenske prilike nad Atlantikom ugodne, in sta že dala napolniti bencinske tanke. V Newyorku nestrpno pričakujejo starta in na letališču v Rooseveltu so že zbrane množice Italijanov, da prisostvujejo odletu.
Letalo bo vzelo s seboj spomenico ameriških Lahov, naslovljeno na Mussolinija, in nekaj izvodov posebne izdaje lista «Corriere deli' America». Bertaud hoče premeriti Atlantik po južni ruti, po kateri vozijo italijanski parniki. Na jugu so tudi vremenske razmere ugodnejše kakor v severnejših predelih. «01d Glory» bo torej letela ob ameriški obali do rtiča Cod, od tam pa čez Ocean do Pirenejskega polotoka in čez Sredozemsko morje na Rim. Proga meri 7300 kilometrov ter je za 300 km daljša kakor severna.
Sacco in Vanzetti bosta pomiloščena?
Podoba je, da so protesti proti ju-stičnemu umoru v Ameriki vendarle imeli nekaj uspeha. Kakor smo že včeraj poročali, se je sestal odbor za revizijo procesa v Bostonu. Sestanek se je vršil v zelo čudnih okoliščinah: ju-stično palačo, ki je bila zunaj zastražena s policijskimi kordoni. so znotraj čuvali številni tajni agenti, ki so pustili v poslopje samo tiste osebe, ki so imele posebna izkazila. Posvetovanju, ki se je vršilo za zabarikadiranimi durmi, so prisostvovali poleg sodnikov in pravnikov samo zagovorniki obtožencev, maloštevilni poročevalci časopisov in Saccova žena.
Posvetovanje je vodil sodnik Bralay. Podelil je najprej besedo branitelju Hillu. Sledeč zvesto starim običajem, se je sestanek otvoril s kratko molitvijo. Nato je govoril Hill.
Njegov govor ni bil toliko obramben kot napadalen, naperjen zlasti proti sodniku Thayerju, kateremu je Hill očital strankarstvo in pristranost. Govornik je navedel celo vrsto primerov, ko je Thayer priče prisilil k izpovedim, ki so bile obtožencem na škodo. Hillov govor je trajal več ur in je minil kljub temu, da je bil oster, brez incidenta. Sodniki in avditorij so ga poslušali v grobni tišini.
Za Hillom je dobil besedo glavni
državni pravdnik Reading- Zastopal je mnenje, da je bila obsodba izrečena pravilno in da način ni nasprotoval zakonom države Massachusetts. Trdil je, da se nista pregrešila zoper zakonske predpise niti sodnik Thayer niti guverner Fuller.
Po govorih obeh govornikov je proglasil predsednik razprave Bralay posvetovanje za zaključeno. Izjavil je, da bo izrečena nova odločitev v petek. Izgleda, da Sacco in Vanzetti ne bosta usmrčena, ampak deportirana, kar bi pomenilo čisto nov ukrep v zgodovini ameriškega pravosodstva.
Nemški general Schonhaich
je obdolžen veleizdaje, ker je očital nemški vladi, da na zvijačen način nabira vojake
za «Reichs"wehno.
Smrt sluge nesrečnega cesarja Maksimilijana
V Miramaru pri Trstu je te dni umrl 87 letni Dominik Armič, rodom iz Čes-nič v Jugoslaviji, čuvaj miramarskega gradu in priča tragične smrti cesarja Maksimilijana v Mehiki.
Armič, ki je na stara leta nosil brado kakor njegov nesrečni , gospodar pred smrtjo, je bil, odkar sta prišla nadvojvoda Maksimilijan in Šarlota v Miramar. do cesarjeve smrti vedno ob njegovi strani. Spominjal se je nadvojvode in nadvojvodinje še kot mladoporočencev, ko sta prišla v Trst in sta si izbrala za bivališče vilo Lazarevič v gornjem delu ulice Tigor. Na Miramar sta se preselila za božič 1. 1860., ko so bila vsa dela v gradiču končana.
Stari sluga se je prav dobro spominjal vseh epizod iz življenja nadvojvode in poznejšega mehikanskega cesarja. Maksimilijan je, po njegovem pripovedovanju, vstajal zelo rano: bil je pokonci že ob štirih zjutraj. Največ časa je ijjebil v svojem kabinetu, ki je bil znotraj opremljen kakor ladja «Novar-ra». V tem prostoru ie nadvojvoda štu-
Slavje «prerojenja»
so priredili Frančozi v Fontainebleauju pri Parizu o priliki «krsta» petih mladih labo* dov. orPrerojenje« je poveličevalo tristo mladeničev in mladenk s kostumiranim plesom in ritmičnimi vajami. Naša slika prikazuje ples nimf ob vodi.
PREMIJERA
lf 11LKHN
Velefilm ljubavi in strasti.
BEBE DANIELS RICARDO CORTEZ WALLACE BEERY
Erupcija vulkana. Krasne scene. Lepa vsebina. Izvrstni igralci.
4, 8, 9.	4, Vi 8, 9.
ELITNI KINO MATICA
Naši onstran grame
Fašisti nadaljujejo s preganjanjem slovenskega življa
Gorica, 18. avgusta. 1. Tukajšnji prefekt je te dni razpustil štiri slovenska društva, in sicer Katoliško prosvetno društvo v Čez« soči, Krščansko socijalno prosvetno društvo v Rihemfeerku, Katoliško prosvetno društvo na Planini in Katoliško prosvetno. društvo v Šturjali. Prefekt pravi, da delovanje teh društev ni bilo v skladu z nacijonalnim re« dom.
Trst, 18. avgusta. L Tržaški prefekt je da« nes razpustil slovenski tržaški veslarski klub Sirena.
Tužna Istra!
Bili so časi, še tam pred svetovno vojno, ko se je v našem tisku vedno in vedno ponavljalo: cTužna Istras. Ali tedaj je ctužna Istra* imela še vendar svoje Laginje, Man-diče in Spineiče, ki so romali na Dunaju od ministrstva do ministrstva in s svojimi nujnimi predlogi, katerih je bilo več ko dni v letu, vendarle izmoledovali sedaj večjo, sedaj manjšo podporo ubogi istrski pari. Danes se o vsem tem niti ne sanja nikomur. Rimski parlament, če bi tudi zboroval, ne pozna nujnih predlogov za podporo po uimah oškodovanim krajem, rimska vlada ne daje podpor, temveč hoče edino le imeti <za kralja, kar je kraljevega*, ne pozna odpisa davkov, zasebna podjetja, ki imajo izterjevanje davkov v zakupu, pa vam odnesejo tudi zadnjo ovco iz hleva in zadnjo kokoš iz kurnika, samo da je njihov dobičak večji.
V Istri so kraji, kjer ni padlo kapljice dežja od cvetne nedelje sem. Lahko si je misliti, da je vse zgorelo, kar je bilo zelenega. Tu pa tam so pridelali nekoliko pšenice, ali krompirja, glavne hrane, ne bo niti za seme, in koruza, ki tvori ostali del ljudskega živeža, je popolnoma ovenela. Žanjejo jo za krmo živini, ker paše ni, ker se je trava posušila pod žgočim solncem. Ali kar je še najhujše, zmanjkalo je tudi pitne vode.
Edino, kar še ostane istrskemu kmetu, je trta. Trta je doslej dobro obetala, toda tudi že na njej se pričenjajo kazati posledice suše. Listje se začenja sušiti in odpadati. Dež bi tu še lahko nekoliko pomagal, polje pa je uničeno. Po nekaterih krajih imajo precej živine, goveda in ovac, pa bi se reklo, da se bo dalo pri tem kaj zaslužiti. Toda tudi to upanje je jalovo. Krme ni, živina peša in tisti, ki jo hoče prodati, jo mora dati skoraj zastonj. Saj plačujejo dobro rejeno govedo po dve liri kilogram žive teže; kako pa bodo plačevali mršavo, sestradano, bolj mrtvo ko živo žival?! Kmetje pa se tudi naravnost boje, da se bo ob slabi krmi, ki jo ima živina, še razpasla kaka bolezen, in potem je uničeno vse.
Poskusil je umiriti trepetajoča kolena in oditi... To pot je mrtvec potegnil močneje in mu je strgal plašč z ramen. Pepito je čutil, kako se v njem bori strah s togoto. Torej je le nekaj na govorici? Juan še živi? Ne. caram-ba... ne! Pograbil je za plašč in ga potegnil k sebi. In tedaj je čutil . . . mrtvec ni hotel spustiti plašča. Držal ga je z belimi, koščenimi prsti... Videl je prste... videl bledo okostje ... Videl je Juanita, ki se mu je režal s šklepečočimi belimi čeljustmi. Hotel je nekai krikni-ti... kletvico ... Jezik se mu ie zapletel in goltanje se je izprevrglo v brezumen grofaot...
Vaščani so tisto noč videli, kako je Pepito blodil po vasi, čuli so njegov smeh. Vedeli so, da je prihajal s pokopališča in nihče se ni upal odpreti mu vrat... V svetem strahu so sklepali roke in mrmrali molitvice.
V zgodnjem jutru so ga štirje prijatelji s silo odvedli domov. Mati in sestra sta ga tolažili in mu prigovarjali. Ni ju več spoznal; iz srenih oči mu je žarel vročičen plamen blaznosti.
Na pokopališču so prijatelji našli bodalo: zasajeno je bilo do koščenega ročaja v sivo zemljo Juanitovega groba. In z bodalom je bil pripet v tla krajec Pepitovega plašča...
Nesreča prihaja redkokdaj sama. Pojavljati so se začeli požari. Tako je n. pr. občinama Boljunu in Vranji zgorel ves borov gozd in je bila v največji nevarnosti tudi hrastovina in gabrovina, katero so pa deloma vendarle rešili. Nad en milijon lir je bilo škode in, kar je najhujše, gozda ni več. Enako je bilo v okolici Rakitovca, kjer je iskra iz železniškega stroja užgala travo in je ogenj potem zajel tudi drevje in celo žito v stogovih ter uničil ves pridelek krme in žita, tako da je prebivalstvo ostalo prav brez vsega.
Ob talnh razmerah si je lahko misliti, Iraka potrtost vlada med ubogim ljudstvom. Prišla bo zima, pa ne bo kaj dati v usta. Stradali bomo, kakor pes na cesti, mi in živina! In če bi vsaj mogel človek kam, da bi si kaj zaslužil, pa ne more nikamor. V mestih ni dela, čez mejo ne moremo, ker nam ne dajo potnih listov, čez morje pa še manj, ker imajo prednost oni tam doli in mi, če tudi prosimo, ne pridemo nikdar na vrsto! Razmere ao neznosne, ljudstvo obupava . . .
p— Prepovedani kulturni prireditvi. V Vojščici in v Štanjelu na Krasu so pri j a« vili prireditvi, ki pa morata odpasti, na ukaz oblasti.
p— V gorah od Sv. Lucije dalje se je kazala letos lepa letina. Dočim so drugodi po deželi trepetali pred sušo, so se v gor« skem svetu pridelki lepo razvijali. Sedaj pa je prišla toča in napravila po Tolmin* skem in KobariŠkem ogromno škodo. Tako bo letos pridelek skoro po celi Julijski Krajini zelo neznaten, ponekod ga ne bo nič.
p— Postojno je posetilo v nedeljo in pondeljek nad deset tisoč gostov, skoro vsi so bili iz starih provinc. Slovesno so spre« jeli kombatente iz Tridenta. Po Postojni so ta dva dneva odmevale bojne pesmi in bojevito je bilo razpoloženje vseh izletni« kov v obmejnem mestu. Tako pripoveduje« jo italijanska poročila.
Morski vrttnec jo v noči na 16. t. m., šest milj od Reke prevrnil neko la« djo, v kateri je bilo šest moških iz Rimini Tri je vzelo morje, drugi so se s težavo rešiH.
p— Poskusen samomor. V pondeljek na praznik je učitelj italijanščine v Cerknem A. Avoglio hotel izvršiti samomor. V ka« varni «italia» je potegnil iz žepa revolver in ga sprožiL Zadel pa se ni smrtno nevar« no. Raznašajo se razne govorice o i tali jam skem gospodu učitelju.
p— Med Nabrežtno in Gabrovico je vlak zagrabil štiri krave, last kmeta Josipa Kra» Ija. Dve kravi sta bili razmesarjeni, dve pa. ranjeni
p— Skala se je utrgala v Zgornjih No« vakih na Cerkljanskem. Ko se je valila v dolino, je zadela v neki vojaški šotor in ubila vojaka 17. polka C. BertoKja.
p— O italijanski ekspanziji po Krasu raz« pravlja zopet tržaško fašistično glasilo. V zadnji fašistični seji v Trstu so govoiili o novih oestah in razvili so velik načrt za ko« munikacije med mestom in deželo. Poseb« no paznost so posvetili Opčmam, kjer je politični problem že rešen (!), sedaj treba na Opčinah naprav.ti pravo turistično tre« dišoe, da bo ta kraj najboljši temelj za ita« lijansko propagando, ki jo hoče fašizem razviti po Krasu po zadnjih navodilih iz Rima... Nova bombasrčna nepovod, ki konča tako, kakor druge
p— Fašistično izobraževalno delo. Gori» ška cLa Vedetta deli' Isonzo» hvali delo« vanje cDopolavora« v Ajdovščini, trdeč, da se ni nikdar poprej razvijala taka delav« nost na vseh poljih izobraževanja ljudstva kakor sedaj. Reveži! Ajdovščina je imela dobre gledališke igralce, izvrstne telovadce, pevce in športnike. Ajdovščina je bila vz» ren kulturni kraj, to, kar danes vrši, ni niti senca nekdanjega plodonosnega kultur« nega delovanja, ki je segalo daleč naokoli Fašizem pomeni nazadovanje. <tDopolavo« ro» zasleduje le duševno zasužnjen je naših mladih ljudi.
p— Na Sežanščini je okoli 600 otrok v organizaciji «balila*. Sedaj otvorijo kohor« to s sedežem v Sežani in s 5 centmijami v Sežani, Dutovljah, Tomaju, Divači in Repnu. Obleke preskrbijo v najkrajšem času m s prihodnjim šolskim letom se pnč« ne po načrtu telovadno in drugo vežbanje.
p— Sedem hiš je uničil požar v Obrovem v Istri. Goreti je začelo pri Martinu Rub* niču. Na pomoč so prihiteli ognjegasci iz Materije. Sedem družin je pahnjenih v stra« žno bodo.
Iz novosti državne licejske knjižnice v Ljubljani
(Priobčuje dr. Joža G Ion ar.)
TIX
Altan F.: DalLa somiglianza che passa tra il reeno veaetabile ed il regno animale. In VeneSa 17(8. (43.422.)
Babel. Das neue. Knittelreime elnes Patri-oten. G6rz 1862. (44.267.)
Baudonin de Courtenay, 3. I. N-: Nekteie opazke ruskega profesorja. Gorica 1873.
'4 Bene^e B.: Pragmatisehe Psychologie oder Seelenlehre in der Anwendung auf das Leben. Berlin 1850. (44.161.)
Briete von und an Friedrich und Doro-thea Schlegel. Berlin 1926. (43.450.)
dumla? J.: Die politisohe Gliederung der Techechoslouakei. Prag 1926. (44.846.)
Kaimatien-Almanach 1913. Bed. v. G. W. Gressmann. Wien 1912. (44.270.)
Diradlo, Slovanska Sbtrka draraatickych »pisfi slovansk?ch. V Jidne, 1881-(44.294.)
Enk von der Burg, M. L.: Brieie iiber Goethe« Faust. Wien 1834. (44.246.)
Fischel H.: Wiener HSuser. Wien 1911. (II 43.369.)	,
Frobenius H.: Des deutschen Reiches Schieksalstunde. Berlin 1914. (43.627.)
Gamillscheg E.: Die romanischen Elemente in der deutschen Mundart von Lusern. Halle 1912. (43.462 - Bh. 43.)
Glaser K.: Osnovne misli o bodoči zgodovini slovenskega slovstva. V Mariboru 1909. (44.311.)	. , „ ,
Grasberger L.: Der musische Unterncht oder die Elementarsohule bei den Grieciien tmd Komern. Wurzburg 1875. (44.081.)
Hegedušie Ml.: Rotatiomen und Bew*jm-een im Weltalle. U Zagrebu 1926. (43.874.)
Hervay T. t.: Memoiren. Wien 1905.
(43.108.)	t	...
Jankovič V. S.: Serbia aa the paeoe wtth Bulgaria. Pariš 1919. (44.300.)
Joannes Anagnosta: De «»idio urbis Thessalonicensis. Venetiis 1733. (HI 43.301.)
Kaindl R. Fr.: Geschichle der Deutschen in Ungarn. Gotha 1912. (44.190.)
Kloepler H.: Vom Kainachboden. Graz 1913. (43.658.)	. ,
Koehler G.: Der Dandysmus im franzftsi-schen Roman des XIX. Jahrtamderts. Halle 1911. (43.462 — Bh. 33.)
Naročila, in, t u» iičoicst, nadih.
jt, podob, na, Oglasni, od, daUk -Jutra,', /juNjarut,, f^triuML+Sd- st. z+gi.
MaU^giasi
u obuvam, i aaroajum^ftr-ctrt» oglasim* prvobcuo-Ctkovno račun, polbvu tra nilnics Cjabljana.st. ttS/2.
Xoii, oglasi,, hi, služijo »posredovalne uv /ST^V^o^^^V^ rSToL^T^ bastda, topas-^Vaj' rrilanuufa.	Ft^Z^J&r^mčfl
ma^JizZsck Vin, 5-. Pristojbina, za, šifra	zjuselt. Va, to^ Vnstojbuva, ra, šifro Vu,
Krakov St.: Kpo3 jy^uy Cp6my. Beorpaj 1926. (44.243).
Liewehr F.: Zur Chronologj« des serbo-kroatischen Akzentea. Prag 1927. (43.513.)
Lux I. A.: Deutschland als Welterzieher. Ein Buch ttber deutache Charaikterkultur. Stutigart 1915. (44.333.)
Markovih B. S.: flpJsaBHe t&RHancuje a hob-qana pe(f>opMa. Beorpaa 1926. (44.331).
Mehrinc G. v.: Die Gnmdformen der So-phistik. Zur Versttodigung iiber das Be-durtnis des PhilosopHtereos. Heidelberg 1884. (44.276.)
Milleker F.: Hcropnja rpaaa IlameBa. IlaH-ieBo 1925. (43.151).	„
Minafik Fr.: Mr. A. Roblek. Zagreb 1926. (II 43.997.)
Miškovtt J.: Beorpaa h okooth8. Beorpaa 1906. (43.661).
Moore J. H.: Zakon biogenezije. Chica-go 111. 1920. (44.266.)
>"ahIowsky I. W.: Das GeMMaleben. Dar-gestellt aus praktischen GedehtepunMen, nebst einer kritischen Einleitung. Leipzig 1862. (44.289.)	_
Nicolas A.: L' art de erodre. Pariš 1867.
(44.216.)	„__
Petkovič L: Prehrana naroda. Split 1926. (43.906.)
Pichler K.: D«nkwilrdigkeiten aus mei-nem Leben. MUnchen 1914. (43.646—6.) Rezultati, Prethodni, popisa stanovništva
u kraljevini SHS. Sarajeivo, 1924 — (II 43.330.)
Riedl K. A.: Bruchstiicke aus dem Leben, Trink- und Badegebrauch in der Mineral-und Heilauelle Sauerbrunn bey Rohitsch in Steyermark. Gratz 1821. (44.366.)
Sax E.: Die Verkehrsmittel in Volks- uud Staatswirtschaft. Berlin 1918—22. (43.467.)
Schellwien R.: Kritik des Materialismus. Berlin 1858. (44.201.)
Schnitzer J.: Katoliziamus und Modernis-mus. Munchen 1912. (44.180.)
SchoHel I.: Erinnerunaen aus meinem Leben. Wien 1906. (43.934.)
Schultze Fr.: Philosophie der Natunvis-senschaft. Leipzig 1882. (44.163.) Serraes Fr.: Wien. Leipzig 1908. (43.692.) Sila M.: Trst in okolica. V Trstu 1882. (44.322.)
Snopek Fr.: Die Slavenapostel. Kremsier 1918. (43.475.)
Spasojeri« J.: La question de Scutari. Pariš 1919. (44.287.)
Stockl A.: Lehrbuch der Geechichte der Philosophie. Mainz 1870. (44.087.)
Strobl r. Rarelsberg F.: Die ungarieche Donau-Armee 1848-49. Wien 1908. (43.633.)
Taborno I.: PeBH3Hja Cpncno - Byrapcitor yroBopa. Beorpaa 1913. (44.286).
TViessner V.: Einfahrung in die deutach-oeterreichische Politik. Dresden 1910. (43.722.)
ZobkoT M.: Pravo prefe kupje u ototnan-fiko-bosanskom zakonodavstvu. Sarajevo 1926. (48.551.)
	Pekovskega učenca »prejme takoj z vso oskrbo v hiži pekarna Suligoj v Zagorju ob Savi. 23760
Motor plinski ali na bencin, even-tuelno tudi s plinskim generatorjem za lesno oglje, okoli 15 HP močnega, ne pretežkega, v le dobrem stanju kupim. Ponudbe s opisom in ceno na naslov: Josip Ceh, Sv. Lenart v Slov. goricah. 23548	
	Pek. vajenca sprejmem v pekarijo na Dolenjskem. Ponudbe pod »Pekovski vajenec, na osi. oddelek »Jutra.. 28728
	Učenko za strojno pletenje takoj sprejmem. Zglasiti se je v Kolodvorski ulici St. 18/1, Knk. 23767
Motorno kolo boljše znamke, le dobro ohranjeno kupim. Oblirne ponudbe s opisom in ceno na oglasni oddelek »Jutra* pod »Standsrt«. 28671	
	Žagarja in mlinarja poštenega in pridnega iščem Ponudbe na oglas, oddelek »Jutri, pod »Zagar-mllnar.. 23768
Prikolico za motorno kolo, znamke »Ariel., event. tudi druge tipe v dobrem stanju, kupim. Ponudbe z opisom in ceno na naslov: Lampe Anton, Novo mesto St. 305. 23719	
	
	1Z2E1Z53
	Hišnica želi službo takoj ali s I. septembrom. Naslov v ogl. oddelku »Jutra.. 23638
	
	
	Pletilja sprejme delo na dom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra.. 23608
Puškar. pomočnika samostojnega delavca ter iavežbaaega kopitarja sprejmem takoj v stalno službo Ponudbe na oglas, oddelek Jutra pod »Esistenca 203*. 23203	
	Šivilja se priporoča za ženske obleke in perilo. Obiskovala je krojni tečaj pri g. Potočniku. — Japelj Marija, Vrhnika St. 88. 23697
Služinčad kuharice, sobarice, natakarice, hišne itd. dobe naj-iažje b i u ž b o v Beogradu ako se zglase v berou Ekonomija, Beograd, Visana 11 23506	
	Učenka bi se rada učila v trgovini čevljev. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.. 23723
Vajenca sprejme parna pekarna Viljem Bizjak, Ljubljana, Gosposvetska cesta štev. 7 23564	Trg. pomočnica z dolgoletno prakso v ma-nufakturni is modni stroki, vešča pisarniških in blagajniških poslov, želi stalne službe pri večji tvrdki. — Dopise prosi pod »Reference. na ogl. oddelek Jutra. 23745
Veščo ondulerko sprejmem takoj proti debri plači. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod šifro »Gorenjsko.. 23663	
	Šoier trezen in pošten, iščs službe za tovorni ali osebni avto. Nastopi lahko takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.. 23759
Kovaškega učenca pridnega in močnega sprejme Franc Krapnik, 3t. Jur ob južni železnici. 23609	
	Sobarica želi službo v boljši hiši ali hotslu — najraje v Ljubljani ali Celju. Naslov pove oglasni oddelek <Jut-ra>. 23762
Agilne prodajalce za prodajo na sejmih iščem za takoj proti visoki provi-»lii. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 23695	
4 krojaške pomočnike za fino delo, 3 na veliko in 1 na malo sprejme takoj krojačniea Nikoia Mieič v Ogulinu. Ozira se samo na dobro izurjene. 23555	Uradnik trg. naobražen, z večletno prakso, želi premeniti službo v lesno industrijo ali kako drugo podjetje. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek »Jutra, pod »Takoj 730». £3730
Napisi na ploščah
prevlečeni z radio^tinkturo, morejo se citati tudi ponoči. — En primer.
ENOCAVICE.KLJUC
pred propadanjem zob
obvaruje samo vsakodnevno pravilno čiščenje. Vsako leto vstavijo 50 milijonov umetnih zob. Varujte Vaše zobe z uporabo
PEBECO pasta za zobe
Drogista
spri M.
Ilica 6.
drogerija M. Stakič. Zagreb, Ific
Mlinarskega učenca
fiprejme takoj s hrano in ptanovanjem v biM Vavpetifi & Comp.. v«Ij8nl mlin, Sraarca pri Kamniku.
13754
Več čevljarskih po močnikov
dobro izvežbanih za ekipo rt na dela sprejttem takoj t stalno službo. Naslor i oglasnem oddelku «Jutra».
23748
Čevljarske pomoč, nike in vajenca
sprejmem. Naslov v oglas, oddelku cjutra*. 33744
Modistinjo
prvovrstno in samostojno sprejmem s 1. ali 15. «j tembrom. Pismen« ponudi z navedbo zahtevkov pod •Dobra plača* na oglaacd oddelek «Jutra*.
Krojaškega vajenca
«pr«Jm« takoj tvrdka Aat.
Fretker, Sv. Petra cesta 14 28218
Učenko
poltenih staršev sprejme «Vojka», Krekov trg.
Učiteljski par
sprejme takoj pošteno dekle, ld zna nekaj kuba.t ter opravljati vsa hiiu dela. Plaža 880 Din. — Z d o 1 i e k, upravitelj lota LetuB.	23781
2—3 zidarje
akordante za faaado lil u takoi Ing. Budolf Trto,
stavbenik, Gosposvetsika o. St. 12/n.	2S781
Inkasaota
re* energičnega m o i sprejmem za LjuUjaso. Zaslnlek dober. Ponndbe aa oglaeni oddelek »Jutra* pod <Inkasant>.	28787
Knjigtrž. pomočnika
popolnoma vertlransga stroki, z znanjem nemškega jezika, sprejmem v knjigarno v Celju. Zveza privatnih namei&tnerr Jugoslavije, Ljubljana, Gleda-
liška ulica št. 8.
23740
Kdor je priden
lahko zasluži letno 83.000 Din. Samostojno lepo delo. Pišite na podružnico Jutra r Mariboru pod «Novo» priložite 20 Din za fa.ro-dila is -noroo.	J8T08
Esterer
jolnojarmenik. 75 cm, pro-zvod 1910. leta, kateri je še ▼ obratu za videti, pro-" ■ -- • - Sv. Lov-
Mamice!
» otroških vozičkov raznih rzor-ser prav poceni naprodaj T tovarni Tribuna, Ljubljana Karlovska s. 4 188
da A. LOechnigg, renc na Pohorju.
23702
Več postelj
omar, divao, kuhinjske po-sode itd. po nizki ceni pio dam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 23734
Moško kolo
trpežno in v dobrem stanju takoj prodam za 960 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	23747
Dijake (inje)
sprejme boljša rodbina vso oskrbo. Naslov oddelku »Jutra*.
Gospoda
eprejmem na stanovanje s hrano. Naslov pove ogl«. oddelek »Jutra*. 28700
Prazno sobo
i posebnim vhodom in elektriko oddam boljši osebi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*.	23726
Opremljene sobe
in sicer 1 z dvema posteljama in 3 « eno posteljo, s posebnimi vhodi, oddam s postrežbo s 1. septsmbr. Pojasnila v trgovini Ore-hek, Kolodvorska ulica 2«.
23735
Prazno sobo
event. s hrano iščem s 1. septembrom. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Uradnik 96*.
Jabolk
namiznih in za prešst kupim vsako množino po najvišji ceni in proti takojšnjemu plaiilu. Fraoo Ko-larič, Brežice.
Dijakinjo v Mariboru
sprejmem na hrano in stanovanje. Klavir na razpolago. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 23776
Sobo
zračno, z lepim razgledom na vrt, z elektriko, oddam takoj. Naslov pove oglas, oddelek «Jutra>.
Posestvice
obstoječe iz vinograda ter njive, v sredi enonadstrop-na hiša, poleg lep vodnjak ter 50 mladih dreves, prodam. Njiva tik kolodvora je pripravna za zidanje kake restavracije. Pred vBem je pripravno za kake leto-viščarje ali vpokojence. — Prodam tudi več malo rabljenih čevljarskih strojev. Posestvice je oddaljeno 5 minut od kolodvora Straža-Toplice. Anton Mali, čevljar, Gor. Straža. 23247
Stanovanje
sob, kuhinje in pritiklin, ca 500 m' vrta odda s 1. septembrom na Brinju ob Dunajski cesti Pokojninski zavod v Ljubljani.
Prodaja posestva
v torek, 23. avgusta ob 10. uri predpoldne v Voličlni. Sv. Rupert v Slov.'Goricah 42 oralov: njive, travniki, gozdovi, vinogradi, sado-nosnik ia poslopja. Plačilni pogoji ugodni. — Pojasnila daje posestnik K. Muršiž, Hoče pri Mariboru. ........
Mirna stranka
3 odraslih oseb, išče stanovanje 2—3 sob s pritikli-naml, ne preveč oddaljeno od centra, za 1. september ali olfctober. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Po možnosti takoj*.	23662
Stanovanje
lepo, zračno in solnčno, od 4-—5 sob v novi hiši ali viU sredi mesta želim. Pismenfe ponudbe z opisom stanovanj* in najemnimi pogoji na glavno pošto, poštni predal št. 153 pod naslovom »Stanovanje*.	23469
Mesarja
samskega, ki bi	prevzel
mesarijo v najem, sprejmem. Ponudbe pod	značko »Mesar* na upravo	»Jutra*
v Celju.	23704
Trgovino
Korespondentka popolnoma samostojna, z večletno prakso, zmožna slovenskega in nemškega ezika, nemške stenografije, knjigovodstva in strojepisja, išče zaposlitve v večjem podjetju. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod »Zaposlitev.. 23738		nje potrebno. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» z navedbo seda-njeea prometa pod značko <65.000». 23640
		
		MEH&ŽH
		Trgovski lokal s stanovanjem, poleg cerkve na deželi oddam v najem po ugodni ceni, radi družinskih razmer. Naslov pri podružnici »Jutra, v Celju. 23705
Žagar z 8-letno prakso na vene-cijaaki in gater, išče službe Cenjene ponudbe z navedbo plače na oglasni oddelek »Jutra, pod značko »Žagar. 23769		
		Natakarici z 2500 Din kavcije dam gostilno na račun. Ponudbe pod »Natakarica, na podružnico »Jutra, v Celju. 23703
Invalid z osebno pravico, kavcije zmožen, želi službo blagajnika v delikatesi, kinu ali sli&no. Gre tudi kot družabnik k dobro idoči gostilni. Dopise na naslov: »Invalid. Log 19, pošta Liboš pri Mariboru. 23709		
		
		■SB
Natakarica iiie službo v kavami ali gostilni. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra.. 23775		Prazno sobo iščem s 1. septembrom v centru mesta. Ponudbe na poštni predal it. 154. 23389
Mizar samostojen delavec za pohištvo in stavbe, 39 let star želi kakršnekoli primerne službe, ali vzaiie že obsto-ječo manjšo delavnico v najem. Ponudbe na naslov: Vinko Sovee, Mala Nedelja pri Ljutomeru. 28765		
		Opremljeno sobo lepo, v I. nadstropju, s posebnim vhodom, v sredini mesta želi gospod za takoj. Prednost s uporabo klavirja Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra, pod šifro »Soba 11» 28412
		Dva dijaka viamem na stanovanj« in hrano v neposredni bližini gimnazije. — Pavel Jereb, Gledaliika 7/1, stanovanje St. «. 23725
i		
Čevljarji Radi povečanja obrata na električni pogon, imam naprodaj po zelo nizki ceni malo rabljen levoročni stroj na ročni pogon, kakor tudi stroj ta širfanje in štufa-nje, istotako na ročni pogon, katere si lahko vsak čas ogledate pri Ivanu Pre-lern, tovarna čevljev, Kranj 23491		
		Dijaka nižjeSolca iz boljše hile sprejmem na stanovanje in dobro hrano. Realka v neposredni bližini. — Strogo nadzorstvo. Naslov v ogl. oddelku »Jutra.. 23678
		Učiteljska družina sprejme 2 mlajša dijaka v zračno stanovanje in dobro domačo hrano. Strogo nadzorstvo in pouk pri učenju brezplačen. Naslov v oglas, oddelku »Jutra.. 23589
Kolesarji! Dvokoles« t ceni selo padla Pneumatike Michelin, Dud-lop. Ceniki franko. Prodaja na obroke F. Batjel, Ljubljana, Karlovska cesta 4. 159		
		Deklico-djakinjo do 13 let staro, sprejme v vso oskrbo kot sostanovalko k tovarišici istih let pod ugodnimi pogoji boljla rodbina. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra.. 23706
Čevlji Po telo ugodni ceni prodam S para novih moš&ih čevljev ter 2 para ženskih Zglasiti ss v dopoldanskih urah. Naslov v oglasnem oddelku cjutra«. H7W		V lepo sobo zračno sprejmem s 1. septembrom gospoda kot sostanovalca k mirnemu gospodu, ki ja samo par dni v masten doma. Stari trg it. 17/m. «745-»
Tiha sreča 16, Takoj prosto stanovanje, UEnjarna, Ugodna postrežba. Ubogi, Vsrziran, Vezenje, Wert-
Vila 94, 'elepoeestvo
heim, Vesten 5. Vzljubiva se, V< __ 20.000. Zaslužek, Zanesljiv 601, Zanesljiv 92, Z, Zmožnost, Življenje, 40/1927, 88, 101, 20.000, 40, 54821, 888, 2806, 21878, 10, 999.
«Raša»
Dvignite pismo v oglasnem oddelku »Jutra*. 23741
Tambur. godala
še dobro ohranjena poceni da Sokol v Ribnici na 23770
Klavir
kupim. Ponudbe pod iitro »Glasba* na oglasni oddelek »Jutra*.	26816
Popolnoma suhaf lepa
bukova droa
v polenih ali razžagana
kakor tudi mehka drva dobavlja tvrdka
„ARB0R" d. d., Dunajska c. 50 v vsaki množini od 1 m3 naprej Dostavi se tudi na dem Telefon št. 20-546.
M—a
Ako mogoče v soboto eno uro po prihodu vlaka na kraju, kakor običajno. Poljube M--a. 23774
Senitve
Gospod
86 let star, želi znanja z
tospodično, radi ženitve. amo resne ponudbe s polnim naslovom na oglasni oddelek »Jutra »pod šifro »Podjetnik 64».	23764

Lep kratek klavir
prvovrstne tvrdke, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra».	23732

Mlade pse
čistokrvne bernhardSace takoj proda Alojrij Vavpetič, Smarca pri Kamniku. 28758

Preselitve
Uvršuje najceneje »Slove-nia-Transport*, aped. transportna družba v Ljubljani,
Miklošičeva 36 — TeL 27-18 33101
Jamske svetiljke
Razpisujemo dobavo runih delov za Wolfove jamske svetiljke. Ponudbe je predložiti do 6. septembra t. 1. Pojasnila pri direkciji drl. premogovnika Zabukovca — pošta Griže.	23717
Klavir
kupim. Ponudbe na oglasni
odi
»Jutra* pod
23749
Ia violinista
sprejmem s 1. septembrom. Naslov v oglasnem oddelku.. »Jutra*.	23758
Stanovanje
vili v St. Vidu, dvosobno s kuhinjo, kletjo m vrtom oddam takoj ali s 1. septembrom mirni stranki brez otrok. Pojasnila v trgovini Orehek- v Kolodvorski ulici 26.
Stanovanje
obstoječe ie 3 sob, kabineta, predsobe, kuhinje s (hrambo, kleti in podstrešja oddaljeno 10 minut od gl. pošte, na periferiji mesta takoj oddam za 1500 Din mesečno. Elektrika in •ket. Prednost ima tisti, ki plača za nekaj časa naprej — v tem slučaju tudi ceno primerno znižam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Stanovanje 57».	23738

Akademik
v zadnjem letniku Stadija., išče blago dušo, ki bi mu v svrho dokončanja študij posodila proti poroštvu in nizkim obrestim najdalj za dobo 5 let 8—10.000 Din. Blagohotne ponudbe je nasloviti na oglasni oddelek »Jutra* pod »Selena eksistenca* — na kar se dobi vsa pojasnila.
Šiviljo
i kapitalom 5—10.000 Din sprejmem kot drs&balco r dobro idoče podjetje. — Ponudbe na oglu. oddelek
cjutra* 57
pod »Samosto;
itojna
23757
8000 Din posojila
iščem nujno proti dobrim obrestim. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutru pod iifri
cObresti».	23766
V Oglasnem oddelku «Jutra»
j« dvigniti sledeča pisma:
A. B.. Amerikanec 50, Agi-len 1937, Brezplačna oskrba, Brno, Brinetka Blon-dinka, Čistoča, C. P., Družabnik 22701, Dobro srce, Dobičkano*no, Duševni prijatelj, Fotoaparat, Gotovi zaslužek. Izvrsten, Iščem srečo, J. O. 2804. Jesen 20, Jettina kupola, I. R., Kuharica, Krojač v trgovski hiši, Lesna. Lasten dom. Lokal 46, Marljiv 227, Ma-nufakturist, Medicin sc, Mirna družina, Novo življenje, Noša, 0. M., 1. oktober, Poštena 82, 15.000 odik nine, Pridna 50, Pošten zmožen, Protiusluga, Prihodnost 83 Priložnost, Potrebno 500 Din, Restavracija 83, Rožica in Marjetica Velenje, Soba 88, Srednji, Stalen zaslužek, Slovenka 22, Skupno gospodinjstvo, Sameva, aost 5, Sorodna dufta~ 4, Služba 96, Sreča 66, Skrbna gospodinja, Sposoben 96, ...... iDer,
Takoj vina ska čilo
ali novemb
Trgo-
ina 73, Takoi 11, Tričlan-ka družina. Takojlnje pla-Uo, Takoj 41, Tito) šote,
Abonenti
plačajo samo 14 Din dnevno v gostilni »Ootok Vis», Židovska steza.	23742
Znamke!
Za 100—1000 dobrih znamk SHS držav« zamenjam
(Bavarsko).
23635-a
ALOJZ SVETE
trg. sotrudnik
AOICA OREHEK
trg. hčerka poročena
Brezje, dne 15. avgusta 1927.
Tvornica kvasa
sprejme v stalno službo
0BRAT0V0DJ0
odnosno varilnega mojstra s strokovno predizobrazbo, nadalje tudi več uslužbencev, ki so doslei Službovali dal časa v enakih podjetjih.
Ponudbe s spričevali je vposlati na Boh & Križnic, Ljubljana, Poštni predal 146.	9.94
ininiHiiiiimiiiiiiniiii
Pazite na znamko!
Tridesetletna izkušnja dokazu ie, da so čaše <n aparati znamke WECR za vkuhavanje naizanesljiveiši m radi tega najcenejši. Zelo ugodne cene! Tovarniška zaloga ,WECK Ljubljana, Krekov trg 10 l. nadstr. (tvrdka Fructus).
CELJEi Josip Jagodic
M A R I B O R1 Carl Lotz
Tvrdka
Deslder lederer, Somnor
kupuješ
seno krompir drva stavbni les prazne solne vreče prazne vreče od moke in prosi ponudbe. 8920
Organizator dipl. elektroinženier
trgovsko Izobražen prevzame kot samostojen vodja ali pa kot tajnik reorganizacijo podiet,a, katero radi visokih produkcijskih stroškov ne moie uspevati. Zmožen je srbsko-hrvatskega, nemškega in češkega jezika. 33 let star, neo-ženjen s SHS državljanstvom, samostojen, zanesljiv in marljiv. Jamči povečanje rentabilnosti. Pogoji po dogovoru. Cenj. ponudbe na poštni predal 104 Ljubljana.	9095
KUPUJEM
(salon, jedilnico in spalnico, Hali ter perzijske preproge)
Kompaktna stilska izradba, po mogočnosti Empire za takoj. Posredovalci izključeni Direktne ponudbe s točnim opisom poje-dinih predmetov in ceno pod .Recamier* na Jugomosse, Zagreb, Zrinjevac 20.
Kupim vsako množino
smrekovih drogov
od 6 m do 10 m dolžine in od 7—10 cm pisne mere.	89S4
Cenjene ponudbe je poslati na:
J. Jelovšek. Murska Sobota (Prekm)
vmarsbii imm
v Ljutomeru
ima v zalogi ca. 86 hI več vrs! pristnega ljutomer-čana po zmerni ceni letnik 1926 izborne kvalitete. Načelstvo.
Naznanjamo pretužno vest, da je naš dobrosrčni soprog, oče, brat, stric in svak gospod
Josip Weber
posestnik in gostilničar, Trbovlje - Sv. Urh št. 39,
danes 18. t. m. ob 5.30 popoldne mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v soboto 20. t. m. ob 3. popoldne iz hiše žalosti na pokopališče v
Zagorje.
Trbovlje - Sv. Urh, 18. avgusta 1927.
Justina roj. Kosem, soproga, J usti, hčerka, Franc Weber, brat in vsi dragi žalujoči ostali.
Pogrebni zavod Trbovlje.
I O. Cunvood:
39
preganjana žena
Roman.
Ljubki pokoj na Janinem obličju ga je spravil v zadrego. Gledal jo je, ko je govorila, in čisto pozabljal na to, kako io je hotel pozdraviti, kadar pride iz šotora. -
»Odšla sem zadaj,« jfe pripovedovala. »Odgrnila sem platno in sem zlezla izpod šotora kakor kak deček. Nato sem se izprehajala, dokler si nisem zmočila nog.«
»In midva sva pogasila ogenj!«
»Mokrih nog mi ni mar,« je zatrdila naglo.
Stari Donald je bil že pri delu in je izdiral šotorne količe. Jana Je stopila tesno k Aldousu; spet je videl v njenih očeh tisto globoko, krasno zarjo. To pot je slutil, da sama hoče, naj jo vidi, in besede, ki je mislil, da iih ne bo mogel izreči, so mu sladko privrele iz ust.
»Zdaj se ne bojite več, Ladygray, jelite? Tisto, kar vas je nekdaj zadelo —«
»Je mrtvo,« mu je odgovorila. »In vi, Aldous? Podrobnosti so vam neznane. Ali me sodite po tem, kakor ste me videli, in me imate res za okrutnico?«
»Ne, tega si ne morem misliti o vas.«
Njena roka se je dotaknila njegovega ramena.
»Pojdite z menoj tja gori na solnčno jaso, s katere bova imela razgled na jezerce!« je dejala. »Do današnjega dne je bil moj namen, da ne sme nikoli nihče razen mene zvedeti resnice. A vi ste bili tako dobri z menoj, a vam moral povedati zgodbo — svojo in njegovo.«
Ni ji vedel česa odgovoriti. Ne da bi kaj rekei Mac Donaldu, je šel z njo. Ustavila sta se na travnatem parobku in jezerce se je v solncu zalesketalo pod njima. Vso pot je Jana moičaja. Šele tu je izpregovorila z lahnim gibom roke:
»Vi morda mislite,'da me tisto, kar je tamle doli, navdaja z grozo. Motite se. Do smrti se bom spominjala tega* jezerca, skoro tako, kakor se Donald spominja svoje votline — a ne zato, ker bi ljubila tisto, kar čuva, ampak zato, ker čuva na svojem bregu bitje, ki bi me uničilo, ako bi še živelo! Slutim vaša čuvstva, Aldous — slutim, da vas je v globini srca groza žene, ki se raduje smrti drugega človeškega bitja. Toda smrt, samo smrt je bila ključ za spone milijonov duš, ki so živele pred menoj; in bili so možje — da, tudi možje — ki je bilo njih življenje pokvarjeno in uničeno, ker ni prišla smrt, da bi jih rešila. Eden teh je bil moj oče. Da ga je za časa pokosila smrt ali ako da je prišla po mojo mater — nikdar me ne bi bilo srečalo tisto, kar je tamle pokopano!«
Te strašne besede je izrekla tako pokojno in mirno, da mu je bilo nemogoče skriti dojem, ki so ga zbudile v njem. A v njenem nasmehu se je odražala notranja muka.
»Moja mati je pognala očeta v blaznost,« je nadaljevala s strogo preprostostjo, ki se mu je zdela najkrasnejše, kar je kedaj slišal iz človeških ust. »Ljudje niso vedeli, da je blazen. Imenovali so ga čudaka. Toda bil je blazen — v nekem pogledu. Devet let mi je bilo, ko se je to zgodilo, in slika našega doma mi je še živo pred očmi. To vam je bil krasen dom. In šele moj oče! Povedati vam moram, da sem ga oboževala — da mi je bil kralj vseh mož. In prav tako globoko, kakor jaz njega, je on oboževal mojo mater. Bila je kra-sotica. Kaj vem kaj mi je bilo otroku, da sem se časih čudila, kako more biti ženska tako lepa. A njena lepota je bila na žalost posoda izprijene duše!
Nekega dne sem slišala očeta, ko ji je rekel, da bi se ubil, če bi umrla. On ni bil strasten čuvstvenjak: bil je filozof, znanstvenik, miren in uravnovešen človek — in kasneje, ko sem odrasla de-tinstvu, sem se pogosto spominjala teh besed kot dokaza, kako vdano jo je ljubil. Mislim, da to že ni bila ljubezen, ampak oboževanje. Rekla sem, da mi je bilo devet, let, ko se je zgodilo. Drugi moški — razporoka — in na dan razvoda se je ta ženska, moja mati, poročila s svojim ljubimcem. Nekje v možganih mojega očeta je počila žila in od tistega dne je bil nerazsoden — obseden zoper eno samo, edino stvar; in ta mržnja je bila toli globoka in strastna, da je z leti deloma prešla tudi name, tako da sem danes vsa prežeta tega odpora. In to, John Aldous, je ena tistih stvari na svetu, ki sem najbolj ponosna nanje!«
Niti enkrat ni bilo čuti v njenem glasu razburjenja. Niti enkrat ni zazvenel drugače nego običajno in njene oči, ko jih je odvrnila od jezera in jih je uprla vanj, so bile mirne kakor oči otroka.
»Ta odpor,« je nadaljevala, »odpor moža, ki mu je možgane in dušo do skrajnosti razjarjal en sam neizmeren gnev, je bila mržnja do razporoke in do zakonov, ki jo dovoljujejo. Porodila se je v njem na dan nesreče in je ostala živa do njegove smrti. Odvrnila ga je s cest navadnh ljudi — tako sva postala potnika na obličju zemlje. Dve leti po razsulu našega doma sta moja mati in mož, katerega Je bila vzela, poginila z ladjo, ki se je razbila na morju. Vest o tem se ni prav nič dojmila očeta. Morda vam bo težko razumeti to, kar je nastalo med nama v onih letih — in v letih, ki so prišla. Oče je bil do konca učenjak, mož, ki je sledil za neznanimi stvarmi, in moja naobrazba je postala mešanica znanja, zbranega na vseh koncih in krajih sveta. Nikoli se nisva razstala. Bila sva drug drugemu več nego oče in hči, bila sva si prijatelja in tovariša — on ves moj svet, jaz vse njegovo življenje.
7
KAJ CflKfl DRŽAVO
V KATERI PRIDE KLERIKALIZEM DO MOČI
ODGOVOR NA TO VPRAŠAN3E VAM DA 16. ZVEZEK KNJIŽNICE „3UTRA".
MICHEL ZEVACO
„PAPEžlNJA FAVSTA"
ZGODOVINSKI ROMAN. 427 STRANI. BROŠIRAN IZVOD 45 DIN, VEZAN 55 DIN.
NAJZANIMIVEJŠA, NA3PRETRESLDIVE3ŠA, NADPOUČNE3ŠA
KNJIGA, KI 30 MORATE ČITATI!
Zahvala.
Za vse iskreno sočutje ob priliki smrti naše predrage
Marice Kunejeve
se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebna zahvala bodi pa izrečena pevskemu zboru za ganljive žalostinke, vsem darovalcem krasnega cvetja, „Soko u" in vsem onim, ki so drago raj-nico spremili na njeni zadnji poti.
V Rajhenburgu, dne 17. avgusta 1927.
Na novo!
Konkurenčne cene!
Na novo!
No novo otvorieno
trgovina pletenin
ŽENKO HRIBAR,
CELJE, Slomškov trg št. 1
(pri farni cerkvi)
priporoča cenjenemu občinstvu svojo veliko tovarniško zalogo pletenih izdelkov kot:
nogavice, rokavice, pleteno perilo, športne
telovnike vseh vrst itd.
po dnevni konkurenčni ceni.
debelo!
Postrežba prvovrstna!
Na drobno!
Žalujoči ostali.
+
Z nepopisno žalostjo naznanjamo vsem, da je Vsemogočni vzel našega najmlajšega sinčka
Zorana Peterčka
danes, dne 18. avgusta 1927 po kratki, mu-kepolni bolezni med svoje krilatce.
Središče ob Dravi, 18. avgusta 1927.
Žalujoča rodbina Mlinarič.
t
Starešinska zveča Jugoslov. akad. društva ,»Triglav" daje na znanje tužno vest, da je umrl njen član
dr. Alojzij Kraut
odvetnik v Kamniku
Večnaja mu pamjat!
9100
Oficiri 8 žand. puka javljajo tužno vest, da je njihov visoko cenjeni in ljubljeni komandant, gospo 1
Marko S. Manigodič
žand. ppukovnik, komandant S. žandarmeriskog puka, nosilec reda „Belega orla"
dne 17. t. m. ob 23-30 uri i enadoma preminul.
Pogreb se bo vršil v petek, dne 19. t m. ob 15 uri iz hiše žaiosti Bleiweisova cesta štev. 1 /Iti na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 18. avgusta 1927.
Zahtevajte povsod najboljši
,ORCO<
švicarski sir v omotih.
Zastopstvo: Fr. Srdar & Co., Zagreb, Gjure Deže-liča Prilaz 79.
Telefon 14—56.
Dobrega kletarja
z dolgoletno prakso in doDro kvaliiikacijo sprei-mem takoj v Sarajevo. Ponudbe s kvlifikacijo na tirmo Brača Da mič, veletrgovina vinom, Sarajevo.
Ležalne stole
L. Mikuš
Mestni trg štev. 15
Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih PaliC.	/iy4 a
a Din 160
t
Vsa neskončna ljubezen nam m mogla ohraniti najblažjega materinega srca. Zapustila nas je včeraj dne 18. t. m. ob 3/< 1. uri popoldne
Ana Dolinar
soproga vpok. uradnika državne železnice
v starosti 61 let, po težki mukapolni bolezni, vdana v svoje trpljenje in se preselila k Vsegamogočnemu.
Pogreb nenadomestne, nepozabne mamice se bo vršil danes v petek, dne 19. avgusta 1927 ob 17-30 <z Splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana -Pragersko, dne 18. avgusta 1927.
Alojzij, soprog — Vekoslav Drago, sinova — Anica, Mlnka por. Mazi, bčere — Darko, Olga, vnuka — Edvard Mazi, zet
Zahvala.
Za obile dokaze iskrenega sočutja ob smrti nepozatnega soproga
Miha Dernovška
se tem potom najprisrcneje zahvaljujem.
Posebna zahvala pa bodi izr čena g. zdravniku dr. Neubergerju za blagohotno lajšanje bolečin, častiti duhovščini, cenjeni mu lovskemu drušivu z? izkazano zadnjo čast. g. govorn ki za obču en poslov lni povor, pevskemu društvu „Svobuda ' za ganlj ve žalo-siinke. vsem darovalcem kiasmh vencev in šopkov ter vsem enim, ki so spremili dragega mi pokojnika na njegovi zadnji poti
Hrastnik, dne 18. avgusta 1927.
Antonija Dernovšek,
žalujoča soproga.
po povzetju Din 170 nudi
Rudolf Rado van
tapeti ik Krekov trg št. 7.
IE1E]E3{L1E3E3E3
Pogubo vsaki družini
prinašajo ualezljivt do-iezni. Kako se jih ubranite izveste iz knjige. Or. Josip Tičar:
Cena s poštnino vred Din 19-5C * aro čila na farno Tiskovne za-!ruqe " Vublisni.
Zahvala.
Mestni pogrebni tavoa
V globoki žalosti naznanjamo, da je naša srčno ljubljena, dobra soproga, mati, sestra, teta in svakinja, gospa
Angela Urbas roj. Žitnik
soproga posestnika in trgovca
v četrtek zjutrai po kratki mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere v Leonišču v Ljubljani, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne nam pokojnice bo v soboto, dne 20. avgusta 1927, ob 9. url dop. iz hiše žalosti, Unec št 13. na farno pokopališče na Uncu.
Na Uncu, dne 19. avgusta 1927.
Ivan Urbas, soprog.	Viko, Janko, Slavko, Elca, otroci
in ostalo sorodstvo.
Za obile dokaze iskrenega sočutja ob bolezni in smrti naštg.i ne >0'.a0nega soproga, očeta, sina. trata, svaka in strica, gospoda
Emerika Zelinka
veletrgovca
se tem potem vsem najtopleje zahvaljujemo.
Posebna zahvala pa bodi i/.rečena gg. pevcem za ganliive žalostinke, darovalcem krasnega cvetja in vencev, k*kor mdi vsem onim, ki so diagega nam pokojnisa spremili na njegovi zadnji poti.
Sv. maša zadnšnica se bo darovala v soboto, 20. avgusta 1927 ob 8. zjutraj v novi šišenski cerkvi.	9095
V Ljubljani, dne 19. avgusta 192/.
Žalujoči ostali.
i&eiaje dr, Joeifi Bjtah izdaj« za Konzorcij »Jutra« AdoJi Ribniku. Za Narodno tiskamo dd, kot tiakaznarja Fran Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojzij Novak, Vsi v Ljubljani.
15016330