Poštnina plačana v gotovi«?. Maribor, ponedeljek 4. januarja 1937 štev. 2. leto XI. (XVHI.) MARIBORSKI Cen« 1 Bm VECERNIK Urednutvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455 mm Bi aipHM| 490 O« Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman EH ™ jjgg 7/ v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Ogla- _ ^ JUHh sc sprejema tndi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 iMb S2»9Rb pjdetiu e • •ee NJEGOVO VELIČANSTVO KRALJ ZA ZIMSKO POMOČ. Upravnik dvora polkovnik Jovan Lej-ko je obvestil predsednika beograjske občine, da ie Njegovo Vel. kralj poklonil odboru za zimsko pomoč v Beogradu 100.000 Din, Nj. Vis. kneginja Olga kot predsednica tega odbora pa 20.000 Din. N J. VEL. KRALJICA MARIJA je včeraj s kraljevičem Tomislavom od* potovala v London. SOKOLSKA VOLJA. Pod tem naslovom je izšla prva številka novega sokolskega lista »Sokolska volja«, ki bo izhajal tedensko v Ljubljani. S tem novim listom je dobilo Sokolstvo \' dravski banovini svoje slovensko pisano glasilo. NOVI ZAKON O SODNIKIH. V pravosodnem ministrstvu se je že sestavil predlog novega zakona o sodnikih. Cini bo ministrski svet zaključil obravnavanje o predloženem osnutku, ga bo pravosodni minister predložil narodni skupščini. Novi osnutek predvideva med drugim tudi sledeče določbe: sodnik lahko postane jugoslovenskt državljan. diplomiran pravnik s položenim sodniškim ali odvetniškim izpitom, ki je dovršil 26 let ter je •izpolnil splošne zakonite pogoje za državno službo. Žene ne morejo biti sodniki. Drugo poglavje razpravlja o sodniškem izpitu, tretje o postavljanju sodnikov, četrto o stalnosti sodnikov, peto poglavje o premestitvi sodnikov. Sodnik napreduje v višji položaj samo po pismenem pristanku. Sodnik je lahko premeščen iz enega sodišča k drugemu, če se sodišče ukine ali poveča in se^ potrebuje večje število sodnikov. V šestem poglavju je govora o upokojitvi sodnikov in izgubi službe, v sedmem o disciplinskem postopku, v osmem pn 0 nadzorstvu na sodiščih. V devetem poglavju je govora o plačah. Sodnik dobi mesečno za prva štiri leta službe 2380 Din, za naslednja 4 leta 2770 Din, po nadaljnjih 4 letih .3130 Din, po 12 službenih letih 4010 Din, po 16 službenih letih pa 4940 Din. Mesečna plača sodnega pristava znaša prva 4 leta 1810 Din, nadaljnja 4 leta 2050 Din. Beograd — Rim Izmenjava novoletnih voščil med grofom Cianom in dr. Stojadinovicem RIM, 4. januarja. Tukajšnji listi objavljajo v senzacionalni priredbi, da je predsednik jugoslovenske vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič poslal italijanskemu ministru groiu Cianu sledečo brzojavko: »Ob koncu leta Vas prosim, da sprejmete moja najprlsrčnejša voščila za prosperiteto Italije ter osebno srečo Vaše ekscelence.« Groi Caino pa je odgovoril s sledečo brzojavko: »Zahvaljujem se Vaši ekscelenci za novoletna vošč la, katerim odgovarjam z veseljem in najiskrenejšo prisrčnostjo s tem, da izražam najboljša voščila za blagor Jugoslavije in za Vas.« BEOGRAD, 4. januarja. Ministrski predsednik dr. Stojadinovič je sinoči odpotoval v inozemstvo. V tukajšnjih političnih krogih menijo, da se je podal v Švico v svrho krajšega razvedrilnega dopusta, kjer bo najbrže bival v St. Moritzu. V nekaterih krogih menijo, da bo dr. Stojadinovič posetil tudi Pariz, oziroma Rim. TRST, 4. januarja. Objavljajoč novoletne čestitke predsednika vlade dr. Stojadlnoviča italijanskemu zunanjemu ministru Cianu nadaljuje urednik »Pic-cola« Mario Nordio s problemi o jugosiovensko italijanskem zbHžanju. Nordšo se v tem članku zavzema za čimprejšnjo obnovo jugoslovensko italijanskega gospodarskega sodelovanja. Glede gospodarske situacije v Jugoslaviji piše Nordio: »Preteklo leto je prineslo Jugoslaviji izdatne gospodarske rezultate. Sklenila se je cela vrsta trgovinskih pogodb, ki so za mlado kraljevino posebno važne. Radi tega se nahaja sedaj Jugoslavija v periodi izrednega gospodarskega blagostanja, ki ?e preveč veliko, da bi mogla biti trajna. Letošnja žetev je bila takšna, da ne pomnijo tako ugodne žetve pšenice in koruze. V Beograd je prihajalo dnevno po pet tujih deleghcij, ki so se potegovale za nakup jugosiovenskega žita. Tako je bil kontingent žita, namenjen za izvoz, takoj prodan po visokih cenah, ki so tembolj narasle, ker je žetev v drugih državah bila slaba. To je glavni vzrok, da ni misliti na eventualno devalvacijo dinarja. Ni pa rečeno, da se ta čudežna žetev leta 1936 mora vsako leto ponoviti. Razlogi pretežno politične prirode, ki so bili merodajni, da je v zadnjem času Anglija zamenjala ruski les z jugoslovenskim, bi mogli lahko pre-jenjati in Anglija bi se lahko vrnila, na tradicionalno rusko tržišče. Prav tako ni mogoče tajiti, da je trgovinsko pogodbo, ki je bila nedavno sklenjena med Francijo in Jugoslavijo, tolmačiti iz vidika političnega laskanja. Toda vse te važne gospodarske kombinacije pa se ne morejo primerjati s potrebami zdravega gospodarstva, ki bi bilo pojačeno s sodelovanjem med Jugoslavijo ter Italijo, katero sodelovanje je gotovo bolj v njenem kakor v našem interesu. Bariera, ki jo je postavila Mussolinijeva gospodarska avtarkija, ni namreč nepremostljiva.« Hova as evtapske taudon—tm SPREMEMBE V UČITELJSKI SLUŽBI. Premeščeni so: Gabriela Skuk iz Šmartnega pri Slov. gradcu k Sv. Je-derti, Ana Podboj iz Celja v Laško, Josip Kotnik iz Laškega v Celje. Marija Jankovič-Jutko iz Vojnika v Maribor, Marija Berglez iz Laporja v Vojnik, Franc Ciček iz Sevnice v Pobrežje pri Mariboru. murskosoboška gimnazija POPOLNA. Službene novinc objavljajo ukaz kr. namestništva, s katerim se nepopolna realna gimnazija v Murski Soboti pretvarja v popolno realno gimnazijo in sicer postopoma pričenši s šolskim letom 1037A38. RIM, 4. januarja. Predvčerajšnjim opoldne sta v palači Chigi podpisala italijanski zunanji minister grof Ciano in britanski poslanik v Rimu sir Drummond ter izmenjala diplomatske instrumente, na podlagi katerih je sklenjen italijansko britanski gentlemenski sporazum. Kmalu zatem je izšlo uradno poročilo, v katerem se povdarja, da je italijanski britansko gentlemenski sporazum sklenjen z izmenjavo garancij glede spoštovanja obojestranskih interesov v Sredozemskem' morju. Ta sporazum med Italijo in Veliko' Britanijo ne zmanjšuje, ampak povečava pomen osi Rim-Berlin. Na liniji te osT bo mogoče stopnjema rešiti vse težke probleme, radi katerih trpi sodobna Evropa. Jamstva, ki si jih Velika Britanija in Italija sporazumno dajeta v tej pogodbi. so takšne prirode, da ne more zlahka priti tned obema velesilama v Sredozem- skem morju do novih nevarnih momentov. Sporazum med Veliko Britanijo in Italijo pomeni zajamčen je miru na tem izredno važnem področju. LONDON, 4. januarja. »Sunday Dispeach« pravi v svojem komentarju o vtalijansko-angleškem sporazumu, da gre v glavnem za pogodbo sledeče vsebine: 1. Spoštovanje državnih meja v Sredozemskem morju ter opustitev vseh morebitnih italijanskih aspiracij po Balearskem otočju. 2. Ukinitev protibritanske radijske propagande. 3. Pristanek Italije na vstop Egipta v Društvo narodov. 4. Priključitev Italije k londonskemu pomorskemu paktu iz leta 1936 ter montre-ški dardanelski konvenciji. 5. Dovršitev angleških utrdb na Sredozemskem morju. Podpis britansko italijanskega sporazuma v Rimu je zbudil v Londonu splošno zadovoljstvo. PJMska a(kmmaum4a oi ihanskih oBotak OBČINSKE PREUREDITVE. Kraljevi namestniki so podpisali ukaz, katerim se občina Breg v ptujskem rezu preimenuje v občino Hajdina in sc jen sedež prenese z Brega v Zgornjo [ajdino. GIBRALTAR, 4. januarja. Ilavas poroča: Po še nepotrjenih vesteh iz Cadixa je bilo tamkaj izkrcanih okoli 5000 Italijanov. VALENCIJA, 4. januarja. Iz Malage poročajo: Včeraj ob 9. zjutraj se jc pojavila nekako 500 m od španskega paro-broda »Aragon«, ki je plul iz Amerie v | Malago, neka nemška križarka. Z obale ’ so opazovali kretanje španskega in nemškega broda do 9.50, ko sta oba parnika 1 izginila. Takoj so odposlali iz Malage za JOCA JOVANOVIČ (PIŽON). Vodja bivše srbske zemljoradniške stranka Joca Jovanovič je odpotoval na Dunaj, kjer mu bodo specialisti preiskali oko. Pred nedavnim so Joči Jovanoviču dunajski zdravniki odstranili eno oko. ZAGREBŠKA »ISKRA«. Podigoriška »Zeta« poroča, da prične z novim letom izhajati v Zagrebu tednik »Iskra« kot glasilo Črnogorcev. »Zeta« povdarja, da bo novi list »Iskra« pisal v duhu teženj in čustev Črnogorcev ter da bo propagiral zbližanje Zagreba oziroma Hrvatov in Črnogorcev. MIGUEL UNAMUNO — UMRL. V Salamanci je umrl slavni španski filozof ter učenjak Miguel Unanumo. Pokojni je bil po rodu Bask. Unamuuo je bil za časa diktature Prima de Rivere pregnan na kanarsko otočje, od koder je na izredno pustolovski način pobegnil. Šest let je prebil v pregnanstvu v inozemstvu, pretežno v Parizu, odkoder se je boril proti diktaturi in kralju Alfonzu. Leta 1930 je zopet bil pozvan na univerzo v Salamanci, katere doktor je bil. Po izbruhu španske revolucije se je javno izrekel za Francov upor. VOJVODA VVINDSORSKI IN DUBROVNIK. Vojvoda Windsorski je brzojavno odgovoril g. Trkulji, lastniku znanega dubrovniškega Petersbara o priliki čestitk za božične praznike sledeče: »Spominjajoč se mnogo Dubrovnika in prijetnega Petersbara sc najprisrčnejc zahvaljujem. Edvard.« njima več letal, ni se pa posrečilo ugotoviti, kaj se je zgodilo s parnikom »Ara-gon«. Predpostavlja se, da je križarka, katere ime ni ugotovljeno, zaplenila parnik »Aragon« in ga odpeljala v kakšno luko, ki je v oblasti Francovih čet. LONDON, 4. januarja. Iz Bilbaa poročajo, da so baskiške ladje spravile španski parnik »Soton« s plitvine, na katero' je bil nasendei, čeprav sc je pred parnikom zasidrala meniška križarka »Konigs-j berg«. BRITANSKE ZAVAROVALNICE TOŽIJO NEGUŠA. Britanske zavarovalnice, ki so imele svoje podružnice v Addis Abebi in drugih abesinskih mestih, so sedaj vložile tožbo proti negušu radi uničenja ter pustošenja njihovih podružnic pred prihodom italijanske vojske. Zavarovalnice zahtevajo, da se jim da primerna odškodnina od ne-guševega imetja, ki ga ima v Angliji. PRTI, SERVIETE IN ORKESTRI V NEMČIJI. Te dni je izšlo nekaj novih navodil v Nemčiji, ki sc tičejo uporabe perila v hotelih. Prepoved uporabe namiznih prtov in serviet je razširjena sedaj tudi na vse luksuzne hotele. Pri tem so izvzeti hoteli, ki imajo pretežno inozemsko publiko. Kakor so bila že preje omejena gotova jedila, ki jih- smejo restavracije muditi svojim gostom, tako so sedaj izšla točna navodila tudi glede uporabe pijač. Točiti se smejo namreč samo takšne pijače, za katere ni treba izdajati inozemstvu nikakih deviz. Orkestrom v kavarnah. restavracijah ter drugih javnih lokalih je zabranjeno vsako izvajanje nedomačih glasbenih del, ker bo na ta način baje mogoče prištediti najmanj 2.5 milijonov mark, ki so šle doslej kot tantieme za inozemske skladbe. BERLIN, 4. januarja. Havas poroča: Prvi nemško španski pomorski incident se je pripetil dne 31. decembra ob priliki konflikta nemške križarke »Admiral Spee« s španskim brodom »Aragon«. Potemtakem bi bila zadeva z »Aragonom« v smislu gornjega poročila umljiva. Potem je sledil incident z brodom »Palos« in »Soton«, katerega usoda pa je tudi že pojasnjena, ker je bil nasedel na plitvini in so ga baskiške ladje rešile. Obojestransko se ponavljajo nove grožnje Stran 2. Mariborski »Ve čer n ik« Jutra V M a rib o tu, dne 3. I. 1937. MBEsa—— ——a—nmnmtnrw de. ftak Vatovec: MO M sloumk Ualeutiu Vodnik de sfoveuskeg® msniUm Ob zatonu 18. stoletja se je v temah in meglah tedanje dobe utrnila Slovencem svetla zvezda. V pu-stoš tedanjega slovenskega življenja so zažarele V. Vodnikove :>LublanIke Novize«, prvi slovenski časnik. V objemu prosvitljenosti, romantike in posledic francoske revolucije je izšla zarja slovenskega časništva in časnikarstva. Dne 4. januarja 1797, to je pred 140 leti, jc zadonelo v slovenski svet veselo Vodnikovo oznanilo v pesniški obliki, v treh skupinah, ločenih po devetero zvezdicah: Je kalha savrela Se terga kej nit? Moj lofed kaj dela/ Sim barat she ’Xit. Al vumnolti jmajo Po Iv^jti kej vezh? Al druzga kej snajo, Ko hrulhke lam’ pezh? Od tega Novize Lublanske povdo. Sa nov hjjt potize, She take ni blo. Vodnik se v tej svoji napovedi ni motil; potica, ki jo je pripravil Slovencem, je bila imenitna. Na mizo slovenske kulturne tvornosti je Valentin Vodnik položil pred 140 leti dragocen novoletni dar: prvi slovenski časnik. Gornje pesniško naznanilo, v katerem se odraža nezadovoljstvo z dotedanjo stopnjo slovenske malenkostne in tesno naravnane pozornosti, je kakor rojstni oziroma krstni list slovenske žurnali-stike, šaljivo resnobna uvodna beseda urednika »Lub-lanskih Noviz« Valentina Vodnika. Slovenski jezik, od Trubarjevih časov sem precej zanemarjen ter v ozadje potisnjen, je zadobil možnost novega uveljavljanja, obogatenja ter oblikovanja. Kakor je potekal razvoj na obeh važnejših toriščih našega življenja, v kulturi, politiki, slovstvu in gospodarstvu v počasnejšem tempu kakor drugod, tako velja kolikortoliko ista trditev tudi za napredek in razvijanje slovenskega časništva. In vendar je na obzorju jugoslov. časništva izšel prvi slovenski list komaj pet let po prvem srbskem časniku (1791) in celo 38 let pred prvim Gajevim hrvatskim listom »Novine Horvatske«, ki so pričele izhajati 6. januarja 1835. V dušljivosti narodnostnih, političnih m tudi cenzorskih prilik prejšnje dobe so se rušile vse slovenske pobude. >Censur patent« Jožefa II. iz 1781 ni mogel nič kaj blagodejno vplivati na razvitek slovenskega časopisja. Morala je priti francoska doba, ki jc priklicala na dan prvi slovenski časopis. Trubar je oče slovenske knjige; Valvazor je oče slovenskega klišarstva. Vodniku, temu genialnemu slovenskemu univerzalistu. narodnjaku, pesniku, pisatelju ter narodnemu buditelju, pa pritiče naslov očeta Mihe Kastelca pa do Vesela Koseskega, Matije Čopa, Davorina Trstenjaka in dr. J. Zupana našli zatočišča v raznih tujih listih, kakor so n. pr. »Telegraphe of-ficiel«, »Laibacher WochenbIatt zum Nutzen und Ver-gniigen« (priloga »Laibacher Zeitung«). >Iilyrisches Blatt«, »Carniolia«, -./Carintha«, »Karntnerische Zeit-schrift«, »Der Aufmerksame« ter Steiermarki-sche Zeitschrift«. III. Poživljenje ter ustalitev slovenskega časništva ali Bleiweisova doba. Ta doba je obeležena prvenstveno po izhajanju Kmetijlkih in rokodellkih noviz«, ki so pričele izhajati dne 5. malega srpana 1843. V tem času so v središču slovenskega žurnalističnega dela dr. Janez Bleiweis, Janez Muruik, Jožef Golc, Alojzij Majer, Gustav Pirc in Avgust Pucihar. IV. Doba prvih slovenskih dnevnikov ter nadal-njega razvoja od 1873 do 1918. L. 1873 postane dnev- kovimi Lub. Novizami« je le redkokedaj švignila nik »Slovenski Naroda, 1. 1883. »Slovenec«, 1. 1895. kaka slovenska iskra izpod nemškega pepela, ki so ga »Edinosti. Polet, ki je bil omogočen časuištvu po uki- sipali na slovensko Ljubljano v njenem ozidju izhaja-nitvi cenzure, razmah slovenskega političnega (tabori, j0či slovenski časniki . Tako je le skopo in poredkoma struje) in kulturnega dela ter druge ugodne okoliščine šinila kakšna slovenska beseda v >WSchentliches Kund-so vodile slov. žurnalistiko do nepričakovanega raz-! schaftsblatt des Herzogthums Kram«, nadalje v »Lai-maha, tako da je število časnikov naraslo 1. 1897 baeher Zeitung ter v nemškem listu »Merkische Lai- izrazoslovju. Do 1. 1789. nahajamo slovenščino le v nabožnih knjigah. L. 1789. stopa slovenščina z »Zupanovo Mieiko«. na oder. S 4. jan. 1797 pa preide slovenščina v časniŠtvo. Bleiveisovc »Novice« so ustvarile enotni slovenski slovstveni jezik, kar je bilo temeljnega pomena za razvoj slovenskega časništva. naslednjih dveh dobah pa se slovenski jezik v žurnali-stični uporabi obogatujc in spopolnujc (Fr. Levstik, Jos. Jurčič, A. Tomšič, Miroslav Vilhar- dr. Ivan Tavčar, Ignacij Žitnik itd.!. SLOVENSKA ČASNIŠKA BESEDA PRED VODNIKOM. I. Vrhovnik navaja v že navedeni knjigi glede slovenščine, ki se je uporabljala v nemških časnikih pred Vodnikovimi Lublanikimi Novizami«: Pred odni- 54. p ■ V«‘v., ? •> ■ mm T ' -tl VALENTIN VODNIK, prvi slovenski časnikar. V". Povojna doba, v kateri se je slovensko časniŠtvo moderniziralo ter preustrojilo do sodobne višine baeher Zeitung« ljubljanskega tiskarja Ignacija Merka. V tem hladnem vzdušju je radostno odjeknila Vodnikova prva slovenska časniška beseda v prvem slovenskem časniku. ZAKAJ »LUBLAN1KE NOVIZE«? Ideja prvega slovenskega časnika jc vzniknila v prosvitljenostnem krogu mecena in mentorja slovenske kulturne tvornosti barona Žige Zoisa. Nikjer ni zapisano, da jc bil Zois pobudnik te pomembne zamisli. Vendar dajejo nekatere okoliščine slutiti, da je pravi inspirator Zois, ki mu jc Valentin Vodnik, dejanski oče ter duševni urejevalec »Lublanlkih Noviz : že marsikatero pobudno zamisel uresničil. Saj sta ped Vodnikovim urejevanjem izšla že prva znanilca prvega slovenskega časnika — dva letnika »Velike Pratike«. Sedaj pa je bil na vrsti — prvi slovenski časnik. Vprašanje je samo bilo, kakšno ime dati temu prvemu slovenskemu časniku. Glede tega, da bi naj mu pripadla označba »hiblanski«; ni bilo med Zoisom in Vodnikom nikakšnega nesoglasja. Lisi naj bi pač bij namenjen predvsem Ljubljani ter Ljubljančanom. Pae pa se je glede druge označbe v naslovu pojavila med obema razlika v mišljenju. Zois pravi: »Kako mu bo ime? Kalendar (Vel. Pratiko!) sva po laško krstila, našim cajtimram pa izboriva popolnoma slovensko ime. Drugi Slovenci in Moškovitarji (Rusi!) cajtinge imenujejo novine. Začnimo vendajati ,,Lublanske novine”«. Vodnik pa razlaga Zoisu svoje mnenje takole: »Novina pomeni pri nas novo njivo. Rajši se držimo imena, katero nam Gorenjci v roke dado. Po celi gorenjski strani nad Kranjem tako govore in sploh med seboj pravijo, kadar kdo pride od dalinega kraja: kaj- poročevalskc služile icr urejevanja. V tej dobi je šte- z0j pravijo, kader kdo pride od dalniga kraja: PET OBDOBIJ SLOVENSKEGA ČASNIŠTVA. I. Rojstvo slov. časništva ali Vodnikova doba od 1797 do konca 1800, ko se jc Valentin Vodnik poslovil od časnikarskega dela in zaključil »Lublanlke no- vodilni nosilci slovenske žurnalistične tvornosti v naj tesnejši zvezi z razvitkom našega slovstva in sloven vize« s čisto kratkim sklepnim stavkom: >V prihod-j skr politike. Predstavitclji poedinih listov so hkrati nim lejto no bodo kranske novize vezh veudajane«. j tudi nosilci posameznih politično kulturnih struj, v II. Mednoviška doba 1800—1843. to je ono med- , petem obdobju pa stopa v ospredje tip poklicnega, v dobje, ko je na slovenskih, že zoranih časniških braz-j urejevanju poedinih rubrik ter oskrbovanju časniškega dah, zavladal popolen molk, ko sc je. slov. beseda zate- ! Rediva specializiranih časnikarjev, katerih delo je po- kala pod tujo časniško streho in so tuji listi odpirali na Šim velmožem svoje predale. O tem pasivnem intermez-zu slov. časništva piše Ivan Vrhovnik v svoji spominski knjigi ob stoletnici »Lublanlkih Noviz«; Kakor blesteč meteor so se prikazale „Lublanrke Novize” na slovenskem obzorju ter kmalu zopet zginile. Pred Razvojnim dobam primerno sc jc oblikoval tudi kajzene novice perneseš? Kaj se v’ novicah bere? Dru-slovenski časnikarski tip. V prvih štirih obdobjih so gj slovenci inu Moškovitarji ceitenge imenujejo ncfvine; al novina per nas ponikni novo nivo; zatorej se rajši deržimo iimjna, kateriga nam gornici v’ roke dado. Vem, de na krasu inu v’ Gorici pravjo nevestam novice; al to je iz laškiga posneto. Ako bi vunder kdo eno bolši besedo v<;del, kako bi se novice drugači prav krajnsko rekle, je prošen, de bi povedal inu dober svet dal; dokler ni kaj bolsiga, ostanemo per starim gorfjn»kim imeni.« Zmagal je torej »gorenski« izraz proti »rnoško-vitarskemu« (ruskemu). Zmagale so novicc« proti »novinam«. Baron Zois jc namreč dal svoj pristanek s sledečimi besedami: »Torej „Lublanske Novicc no- greznjeno v tajinstvenosti avtorske anonimnosti ter redakcijske tajnosti. Organizacija redakcij je postavljena na osnove racionalnega ekonomičnega časnikarskega dela ter redakcijske hierarhije od glavnega urednika in štaba urednikov-specialistov do kopice repor terjev, poročevalcev, dopisnikov, stenografov ter tip- vice; ne zamerite, reverende, malo bo pa le ua laško njlmi'jebilatema.za njimitemaš.V tej »temi«,' ki j kar jev oz. tipkaric. ' dku,° to ime; .vcu\* ',a ua Kra8ll i" v Gorici »evestam je trajala celih 43 let po koncu »Lublanskih Noviz«. V jezikovno razvojnem oziru je Vodnik izkazal pravijo — novice, kar pa jc iz laškega nosneto«. » - _ <1 | 1 T\ V • l 1 -1 * * 1 >-1 * _ .. ■ * M»-. n /in A»k 1 • 1 • _ 1 I,. _ t I' ro t; fi m n so v rodilni slovenski možje te dobe od Prešerna in uporabnost slovenskega jezika tudi v žurnalističnem h ZMjtkjt m sveto 70.000 SIGNALOV BO IZMENJANIH. V Franciji so imeli doslej v uporabi železniške signale, ki so bili uvedeni že leta 1885. Današnji obseg prometa pa je od leta do leta pokazal v teh signalih, odnosno v njihovih barvah veliko neskladnost in nevarnost za železniške nesreče. Že 10 let so proučevali Francozi ta problem in se končno vendarle odločili, da izmenjajo barve signalov in sklenili. da zamenjajo dosedanjo belo barvo z zeleno. Izmed vseh barv se je namreč najmanj obnesla bela barva, ki je služila vlakovodjem za znak počasne in previdne vožnje. Bela barva bo pomenila odslej naprej prosto in nezmanjšano brzino. Rdeča barva pomeni slej ko prej: Stoj!, medtem ko bo služila za zmanjšano brzino oranžno rumena barva, ki so jo do-sedaj uporabljali samo na kretnicah. Za kretnice pa je uvedena vijoličasta barva. Z izmenjanimi znaki železniških signalov se je Francija prilagodila večini evropskih držav in bo v naiknJSem času izmenjanih nič manj kakor 70.000 signalov. UMETNO DRSALIŠČE — SAMO ZA ENO OSEBO. Vprašali boste; kje? Kje neki, če ne v Hollywoodu, da bo na njem izvajala svoje »drsalske umetnije« znana prvakinja Sonja lienie, ki je angažirana v vele-filmu »Prvakinja sveta«. Sele ko je bil dogovor s Henie podpisan in ko so bile že vse predpriprave v polnem teku, so se spomnili na to, da nimajo nobenega umetnega drsališča, ki ga umetnica potrebuje za svoj trening. Tako ni torej preostalo filmskemu mestu nič drugega, kakor graditi čimprej umetno drsališče (Se nadaljuje.) in to tako, da ne more škodovati nobena temperatura in da je trening mogoč ob vsakem času in vsakem vremenu. Upravitelj neke umobolnice vodi svojega prijatelja od sobe do sobe, da mu pokaže različne umobolne bolnike. »Vidiš, ta bolnik je izgubi! razum, ker ga je zapustila nevesta in se poročila z drugim.« »Izgleda, da je sedaj pomirjen, toda poleg njega je pa drug besen bolnik.« »Vidiš, ta je pa tisti, s katerim se je ona poročila!« Mariboru, 'dne '4. I. '1957. Marifloi^tfi »Večer n Ilc« Jtttf-a Mss&mzmmvr,^ '#*:sc»&pb saasrasssfc' fkati&otske m <@&@6isk$ m&vm Ker še niismo prejeli nekaterih stik, smo morali pričetek objavljanja novega romana odgoditi na 7. t. m. Starešine jug. akad. društva »Triglav« udeležite se polnoštevilno 16. akademskega plesa jugosl. akademikov v Mariboru s trakom. Poštenje Maribora, Da so Mariborčani poštenjaki, nam dokazuje statistika o najdenih predmetih. V letu 1936 je bilo namreč pri predstojništvu mestne policije oddanih 459 najdenih predmetov, do-čira je le 130 oseb prijavilo izgubljene predmete. Ob smrti Mihaela Kluga s Pesnice smo prejeli še sledeči dopis: Čudim se, da v osmrtnicah poštenjaka Mih. Kluga nisem zasledil omembe, kako se je Klug proti-vil v avstrijskih časih nemški šoli, čeprav s« mi zdi to pač najznačilnejše za moža. Schulverein je hotel postaviti na Pesnici šolo in je pri tem računal z gotovostjo na pomoč pravega Nemca Mih. Kluga. Da je Nemec, tega rajni Klug ni nikoli zanikal, a vsikdar je pristavil, da živi^ v Pesnici med samimi Slovenci. To pa je povdarjal tudi pred vojno napram Schulvereinu. Seveda se je zameril, in se kako se je zameril, a ponosen je bit da je govoril resnico in tako preprečil, da bi se slovenski otroci nasilno ponem-čevali. Poštenemu možu — blag spomin! St. Vodnikova dražba je naša največ ja pro svetna ustanova. Biti njen član mora biti ponos in čast vsakega Slovenca! Novo 1. 1937. naj podvoji število Vodnikovcev. Naše knjige-, morajo v sleherno družino prinesti zabave, naukov in tople domačnosti! Posamezniki, poverjeniki, društva, narodni prosvetitelji — na delo! Sumljiva debelost... Danes ponoči okoli 2. ure je stražnik na Glavnem trgu ustavU nekega mladeniča, ki je nosil precej težko aktovko. Ko je stražnik vprašal mladeniča, kaj ima v aktovki, je ta odgovoril, da ne ve. Ker se je stražniku mladenič zdel sumljiv, ga je povabil na stražnico, kjer so aktovko preiskali. Na veliko začudenje so našli v aktovki okoli 5 kg^ saharina. Jasno je bilo, da je mladenič, neki 171etni mehanični vajenec Ferdinand H. skušal vtihotapiti saharin ter so ga oddali v hotel »Graf«. Tamkaj so pa pri telesni preiskavi našli pri njem okrog života nalašč za to pripravljeno vrečo, v kateri je bilo nadaljnjih 6 kg saharina. Pri zasliševanju je H. dejal, da je »blago« prejel od nekega neznanega moškega z navodilom, da naj spravi »blago« v Zagreb. •1000 dinarjev škode trpi mizar Djordje Blumeveder, ki mu je neki zlikovec iz neke gostilne v Vetrinjski ulici odnesel lutke za izložbe. Za storilcem sedaj poizveduje policija. S samokresom ubil sina in sebe. Višji poštni kontrolor Mirko Vaupotič iz Hrastja pl i Slatini Radencih je trpel del j časa na živčni bolezni. Kljub temu, da ie živel v gmotno dobrih razmerah, si je vedno domišljal, da ga tarejo gmotne skrbi in je v tej živčni razrvanosti segel včeraj zjutraj po samokresu in ustrelil z njim najprej svojega 1 Metnega sina, ki jc obiskoval I. razred ptujske gimnazije in nato še samega sebe. Tragedija se je odigrala v času, ko je žena odšla v cerkev. Ko se je vrnila, je našla doma moža mrt-veKa, medtem ko je sinček kazal še znake življenja. Sinčka so odpremili v bolnišnico v Mursko Soboto, kjer so ga pa odklonili. Ob vrnitvi domov je otrok izdihnil. Žalostna rodbinska tragedija je ■zbudila v vsej okolici globok vtis. Lepa, dolgoprstna Helena... Ob vse prihranke je prišel delavec Franc T., ki je popival v neki gostilni v Studencih. Pridružila se mu je namreč neka lahko-živka, ki mu je izmaknila iz žepa okoli 600 dinarjev. T. je zadevo prijavil policiji, ki sedaj poizveduje za »lepo Heleno«. Mariborčan; radi potujejo. Pri uradu za potne Hste pri predstojništvu mariborske policije je bilo v letu 1936 izdanih 556 novih potnih listov, podaljšanih 1350, vidiranih 543. Inozemcem, ki stalno bivajo v Mariboru, je bilo vidiranih 346 potnih listov, dohod in odhod inozemcev iz Maribora pa se je potrdi! 1516 inozemcem. Tudi je bilo podaljšanih 25 ju-goslovenskili vizumov tujih državljanov. I in mlado. Odbor. Našim državljanom je bilo v preteklem letu izdanih 230 osebnih legitimacij, vidiranih je bilo 64 planinskih legitimacij. Inozemci... V smislu statistike o bivanju in zaposlitvi tujih državljanov, bivajočih v Mariboru, je mariborska mestna policija v letu 1936 Tešila 4071 spisov, tičočih se bivanja in zaposlitve tujcev v Mariboru. Za Pomožno akcijo so prispevali po 100 Din: Hmelj Ljudmila, Moran Alojz, Kunstek Pavel, Loschnig Avgust, Stau-dinger Ana, Strgar Anton, Klajnšek Franjo, Serajnik Anica, Pisanec Ana, Verner Viljem, dr. Škapin Karol, dr. Toplak Fran, Schondorfer Josip, Wolf Maks, Špedicija »Transport«, Caro & Jelinek, Baron Teu-chert Friderik, Kušar — Schutta Greta, dr. Lutman Stanko, dr. Kartin Franc, dr. Ipavic Benjamin, Novak Franc, Fras Rudolf, Hohnjec Franc, Meglič Otmar, Linz-ner Anton, Hairtinger in drug, Lindner Leon, Peteln E., Mankoč Ljudmila, Friedl .Tosipina, dr. Sekula Jože, dr. Novak Ludvik, Mr. Savost Viktor, Jemec >Itvan, Šušterič Josip, Pirš Vinko, Reicher Ivanka, Peheim Katarina, Weis Maks, dr. Zor-jan Ivan, Voršič Ludvik, American Im-poirt Company, Filipančič Anton, dr. Lasič Ferdo. Manjše zneske izpod Din 100 je darovalo 2S oseb. — Naturafije so darovali; Majer Franjo Konfekcijsko blago. Mastek Franc konfekcisko blago, Szi-iriez Ivan 25 kom. moških hlač, Tavčar Ant. 100 kg prekajenega mesa, W6gerer Herman 100 kg prekajenega mesa, Lah Jakob konfekcijsko blago, Macun Anton konfekcijsko blago, Korman Franc konfekcijsko blago, Travisan Franc konfekcijsko blago, Tov. dr. Oetker-jevega pec. praška kurivo za Din 750, Gusel Adal-bert 10 nf drv, Berg Herman 10 parov novih čevljev, Mejovšek Branko 1000 kg premoga, Lukeš Helena konfekcijsko blago, Suppanz Tea 22 komadov kapunov, Govedič Josip 400 kg premoga, Lotz Karol 85 kg pšenične moke. Na 16. akademskem plesu, ki bo 5. t. m. •v Unionski dvorani, ne bomo neae*vwali miz. — Društvo jug. akad. 5A ATELJE FOTO-MPEk.l odf»t ck* 10. ure zvečer. Obiščite pustiti spored v VeKfci k-a-varrti. Društvo »Manos* vabi vse člane i« članice na sestanek, ki se vrši danes ob 20. uri v društvenih prostorih. Predmet razgovora: poročilo o dnevnem redu občnega zbora in o bodoči društveni upravi. Hitro izsleden. Na Silvestrovo dopoldne je poslal neki mariborski podjetnik v Slovenski ulici svojega 15-letnega vajenca na pošto, da bi oddal 8000 dinarjev. Ker fanta dolgo ni bilo nazaj, je podjetnik sumil, da ni morda vajenec denarja def ra vdiral. Ta njegova domneva se je izkazala kot pravilna in je podjetnik zadevo prijavil mariborski policiji, ki je napravila vse korake, da bi beguna čimpreje aretirali. Med drugim je šla tudi brzojavka v Celje, kjer je ta-mošnja policija na podlagi tiralice še istega dne popoldne vajenca prijela ter ga spravila nazaj v Maribor. Pri vajencu so našli skoraj ves utajeni denar ir. je uporabil le- okoli .5(1 dinarjev. Denar so izročili podjetniku nazaj, fanta pa so izročili očetu. Odprta noč in dan so groba vrata... V Cankarjevi ulici 9 na Pobrežju je preminila v 86. letu starosti vdova po Iakir-niku Marija Bohm. Na Aleksandrovi cest« 51 je umrla v 71 letu svoje dobe zasebnica Terezija Jaukova. V splošni bolnišnici je izdihnila v častitljivi starosti 85 let 'zasebnica Neža Žamutova. Žalujočim naše toplo sočutje! Sfiram Ponedeljek, 4. januarja: Zaprto. Torek, 5. januarja: Zaprto. Sreda, 6. januarja ob K. uh : »Božji? človek«. Zadnjič. Zbližane eeise. — Gib 20. ‘uri: »Prva legija«. Zadnjič. Globoko znižane cene. Znamenita knjiga vojnih dobrovoljcev! Sreska organizacija vojnih dobrovoljcev v Ljubljani izda skupaj z enako organizacijo v Mariboru za 201etnioo bojev v Dobrudži veličastno knjigo »Dobrovoljci, kladivarji Jugoslavije«. Knjiga, ki se že stavi, bo edinstvena v slovenski vojni priredijo združena Sokolska društva v Mariboru v soboto, dne 9. januarja 1937 v Unionu I. SOKOLSKI P t i S Narodne noše dobrodošle! 6300 Kriminal, samomri, prevare... 1. 1936. Iz pravkar objavljene statistike mariborske mestne policije jc bilo v letu 1936 v Mariboru 5072 raznih slučajev, in sicer 3 slučaji roparskega umora, 2 umora, 16 samomrov, 23 slučajev nenadne smrti, 599 tatvin, 43 utaj, 72 prevar, 378 slučajev zoper javni 'red in mir, 3810 prekrškov, 2 slučaja izsiljevanja ter 124 slučajev drugih zločinov in prekrškov. V objavljenih kriminalnih slučajih niso vračunani politični zločini in prestopki, kakor tudi ne pedustracije, ki jih je bilo v preteklem letu okoli 2500. Grob pri grobu. V tukajšnji splošni bolnišnici je preminila 481etna posestnikova žena Ramuta Marija iz Sv. Martina pri Vurbergu. Istotam je izdihnil 501etni že-lezn. upokojenec Skledar Franc iz Maribora. Preostalim žalujočim naše toplo sočutje! Pri poročilu o članskem svetu Jadralno letalske skupine v Mariboru je bilo pri navajanju posameznih izvoljenih odbornikov pomotoma izpuščeno ime g. Danila Vahtara, zaslužnega dosedanjega predsednika skupine, ki je prevzel topot propagandni odsek mariborske skupine jadralcev. Že ime samo jamči, da bo propagandni odsek pod njegovim vodstvom uspeval im deloval v procvit naše agilne Jadralno letalske skupine. Klub koroških Slovencev v Mariboru ima v sredo 6. t. m. ob 20. uri običajni klubski večer pri »Novem svetu«. Družabni večer priredi Sokol Mari-boj III (Krčevina-Košaki) v torek, dne 5. januarja 1937 ob 20. uri v restavraciji ge. Ramšakove (prej Voller, pred tovarno Mirim). Ta večer ima namen, da se članstvo med seboj dodobra spozna in razvedri. Vabljeno je vse članstvo in prijatelji Sokolstva. Vstopnine ni, program je pester! Sodeluje priznani »Jazz«. K čim večji udeležbi vabi staro literaturi ter bo pravi dokument sedanjim in poznejšim rodovom o deležu naših vojnih dobrovoljcev pri ustvarjanju Jugoslavije med svetovno vojno. Preko 50 naših vojnih dobrovoljcev je prispeva- Na praznšk Svetili Treh Kraljev je popoldne ob 15. uri poslednja uprizoritev Begoviceve učinkovite drame iz hajdii-šk-ih uporov v Dalmaciji »Božji čtovek"«. Veljajo znižane cene. - Večerna predstava drame »Prva legija« bo zanimiva radi nastopa dveh debitantov, ki sc prvič predstavita mariborski javnosti. Tako bo igral Ivo Valenčič iz Kranja vlogo patra Ra\vleigha, Ivo Berščak iz Ljubljane pa ufogo monsignora Careya. To je obenem poslednja uprizoritev te drame ter veljajo globoko znižane cene. Kino Union. Danes glasbena veseloigra »Alotria«. Adolf Wohlbriick, Renat-te Muller, Jeny Jugo in Heinz Rithmari lo daljše in krajše rokopise poljubne, izredno zanimive in pestre vsebine za knjigo; uvodoma bo imela knjiga zgodovinski pregled o dobroveljskem po-kretu. Knjiga bo obsegala 720 strani velikega formata 26X19 cm, papir in izdelava bosta prvovrstna. Knjiga bo jako bogato ilustrirana. Cena knjige bo z ozirom na požrtvovalno in brezplačno sodelovanje in redakcijo izredno nizka: v celo platno vezan izvod bo sta! Din 110, kar je za tako ogromno delo majhna vsota. Opozarjamo že sedaj vse zavedne Slovence-Jugoslovene, vse ustanove, knjižnice, podjetja itd., da se naroče na knjigo »Dobrovoljci, kladivarji Jugoslavije«. Zaradi ugotovitve naklade so potrebna prednaročila. V Ljubljani je pooblaščen za zbiranje naročnikov vojni dobro-voljec Čeplak Ferdo. Zunaj Ljubljane zbirajo naročnike s posebnimi nabiralnimi polami drugi vojni dobrovoijci. Direktna prednaročila za knjigo naj se pošljejo m naslov: Sreska organizacija Saveza ratnih dobro vol j a-c a kraljevine Jugoslavije v Ljubljani. — Rojaki 'širom naše domovine in izven njenih meja, naročite se in a knjigo najkasneje do 15. januarja 1937. — O knjigi bomo naknadno še poročali. Ne pozabi naročnine! Sfuutski liiemsi h* fmmmi mm iasteM m§e PARIZ, 4. januarja. Kakor poroča agentura »Radio«, je v zadnjih dveh dneh pobegnilo v Francijo precej španskih plemičev in višjih častnikov Francovih čet. Vzrok pobega še ni točno pojasnjen. MADRID, 4. januarja. Po poročilih iz vfadnfe krogov so Francove čete prešle včeraj na vseh frontah k veliki ofenzivi. Vladne čete so napad povsod odbile. Spopad je bil med najbolj krvavimi v teku španske državljanske vojn*. Franove čete so se morale z velikimi izgubami umakniti. Pjmmle $Hke v špamkik mdak VALENOMA, 4, januarja. Veliko vznemirjenje se opaža v vladnih krogih radi vesti, da so nemške vojne ladje ob baski- šfci obali zaustavile in zaplenile danes zjutraj neki tretji španski parnik. Podobnosti ob času poročila Še niso znan«*. (tfumtiia ¥ mjik MPuštok mfasluk $m§ik liki rivvipv v v* j/ VVVIf PARIZ, 4. januarja. Po informacijah iz Berlina in Rima ni več dvomiti, da bosta Italija, kakor tudi Nemčija vztrajali na liniji dosedanje politike napram Španiji. Obe sili bosta v svojem odgovoru sicer priznali v zvezi s fransko britansko demaršo načelo nevmešavanja, istočasno pa bosta stavili pogoj*;, ki jih po mnenju vodilnih pariških krogov ni mogoče reali zirati. Kot važen zrnak situacije se označuje odstop podadmirala Forsterja, ki jasno dokazuje, da obstoja v najvišjih nem ških vojaških krogih opozicija proti politiki pustolovščin. V danem trenotku je mogoče pretehtati samo »umerjeno« strujo proti ekstremističnim strujam, ne da bi bilo mogoče ugotoviti, katere vpliv na Hitlerja je močnejši. »News Oronicle« vidi v vprašanju Maroka jedro vsega problema. Kakorkoli se že bodo zasukale španske zadeve, si bo Nemčija na vso moč prizadevala, da uveljavi svoje koristi v Maroku. Za Berlin je španski Maroko neprimerno važnejši kakor pirenejski polotok. Španski Maroko nima samo strateške važnosti, marveč vsebuje velika mineralna bogastva, ki nemški težki industriji lahko zelo veliko koristijo. Joda, ti nemški tihi računi se ne bodo mogli tolerirati, ker so v Maroku v vprašanju življemsko važni .interesi Anglije in Francije. V tem trenotku ne bi bil več v sigurnosti francoski Maroko in bi bil ogrožen tudi britanski Gibraltar. BEOGRAD, 4. januarja. Predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadino-vlč je, kakor poroča Avala, odpotoval včeraj v spremstvu svojega kabinetnega šefa v inozemstvo. V njegovi odsotnosti ga zastopa notranji minister dr. Korošec. Stran 4. Mariborski »Večerni k« Jutra r.r.jt-is.ifc® B3EKBHBBSSB3HHHBHI V Mariboru, dne 4. I. 1937. tf&sfz&doeslte Mežke i n urni T—murinnn r ■—nmirn Razglašen je konkurz o premoženju Franca Dovečarja, trgovca v Mariboru. Konkurzni komisar dr. Lešnik. Dirigiran izvoz lesa. Italijanska vlada ivam je dovolila uvoz mehkega lesa v vrednosti 8 milijonov lir. Sarajevski in-dustrijalci zahtevajo, da dobi od tega kan tingenta Bosna Ve, Slovenija 2/’e in Hrvat- ska •1/ Moral bi se ustanoviti urad za razdelitev italijanskega kontingenta. Toda izvozniki mehkega lesa se glede izvoznih kontingentov niso mogli sporazumeti. Zagrebški izvozniki odklanjajo sploh vsak sporazum ter pravijo, da je trgovina pri nas svobodna -in da more vsak izvažati, kakor pač more izkoristiti svoje zunanje zveze. Slovenci zopet zahtevajo za sebe 3/o in prepuščajo Bosni samo -k. Tako je prišlo do konflikta med proizvajalci in lesnimi izvozniki. O tem konfliktu se bo razpravljalo tudi na prihodnji plenarni seji sarajevske zbornice. Verjetno je, da bo moralo o vsem vprašanju odločiti ministrstvo. Tako bomo dobili dirigiran izvoz.« — Kmetovalci očistite detel jno seme! Ko like važnosti in vrednosti je čisto seme, ve vsak gospodar. Pa le malo je skrbnih. ki bi to tudi dejansko upoštevali, četudi je stiska za denar, vendar si lahko očistite detcljno seme za majhen denar pri banovinski kmetijski poskusni in kontrola} postaji v Mariboru, Vrbanova 33. Sedaj se/ začne čas za to opravilo, da ne bodete v bodočem letu tarnali o prede-nici in drugem plevelu v deteljiščih, zato se poslužitc čistilne naprave pri gornji postaji. Konkutzi in prisrtrte poravnave. Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja za dobo od 15. do 31. decembra 1936 sledečo statistiko: OtvOr-jeru konkurzi: v Dravski banovini 2, Savski 4, 'v Moravski 2. — Razglašene prisilne poravnave izven konkurza: Dravski- banovini 2, v Savski 1, v Du-navski 1, v Vatdarski 1. — Končana kon-kurzna postopanja: v Savski banovini 1 v Primorski 1, v Zetski 3, v Dunavsk] 1 v Moravski 4, v Vatdarski 1, Beograd Zemun, Pančevo 4. — Potrjene prisilne poravnave: v Vrbaski banovini 2, v Du uavski 1, v Vardarski 1, Beograd, Ze' inun, Pančevo 1. Konegger 75, Belina Rok 50, v blagu: Martin Rantaša 78 kg zdroba, Nabavljal-na zadruga drž. nameščencev Rotovški trg 5 vreč moke, Ehrlich Viljem 20 kolobarjev drv. Mikek Franjo kurivo za 50 Din, Kac Marija 20 kolobarjev drv, Bren Stanko in Barta Ivan blago, Mulec Franc 10 kg kuha, Glas Anton 32 kg kruha. — Ostale, ki še niiso vrnili nabiralnih pol, prosimo, da jih blagovolijo izročiti občinskemu blagajniku vsaj do 10. januarja 1937, četudi prazne. Pripominja se, da se iz sredstev »/Pomožne akcije« zaposlijo vsi delazmožni Studencam, ki so brezposelni. Miloščin občina ne daje. Obiščite večer s plesom ptujskih gasilcev 5. januarja v Društvenem domu! V minoritski cerkvi sta se poročila Alojz Bratina, posestnik v Gorišnici, in Terezija Sluga, posestnica v Krčevini pri Ptuju. Nevesta je sestra odvetnika dr. Jurija Sluga v Ptuju. Bilo srečno! Gibanje prebivalstva v letu 1936. V območju mestne nadžupnije se je v letu 1936 rodilo 90 otrok (vštevši bolnišnica), umrlo je 158 oseb (vštevši bolnišnco), poročilo pa se je 20 parov. V območju župnije Sv. Petra in Pavla se je rodilo 169 oitrok, umrlo je 108 oseb, poročilo pa se je 52 parov. Divjaški nočni napad. Ignac Rogina, 291etni tesarski pomočnik v Budini, je bil pretekli dan na obisku pri svoji sestri v Velovlaku. Ko se je v večernem mraku vračal na svoj dom, so ga na javni cesti, ki vodi skozi gozd proti Podvincem, napadli neznani storilci, ki so začeli na Rogina streljati. Neki strel ga je zadel v levo roko in ga nervarno ranil. Posrečilo se mu je, da se je pred tolovaji v gozdu skril, nakar se je podal naravnost v ptuj sko bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč. duumiske dotike Pomožna akcija« občine Studenci tudi letos pokazala usmiljenost studenskih občanov. Doslej so darovali znatnejše zneske: Ulrih Anton 50, Kačer Franc 55, inž. Dolinšek 50, inž. Friedau 100, Pušnik Franc 50, Ivan Mras 100, Kavčič JVjntej 50, Beloglavec Jože 70, Rcmer Peter 200, Ozimič Martin 50, Pegan Rikard 100, Stehlik Kafra 100, Cilenšek Ludvik 50, Šerp Franc in Ivana 200, Bla-ževič Josip in Ivana 100, Seriatz Marija 5p. Jaroš Franc 100, Brunlera Ana 50, Klobasa Jakob 50, Korošec Jurij 50, I. Božičnica Rdečega križa v Ločah pri Poljčanah je prav lepo uspela. Obdarovanih je bilo okrog 90 šolskih otrok z obutvijo in oblačilom. Odbor je res požrtvovalno spravil skupaj sredstva za kritje stroškov. Levji delež pripada ravnatelju »Drave« v Mariboru g. Josipu Chmeliku, nadaljnja, po predsedniku Ivanu Šalamunu izrečena zahvala pa gre tudi malim darovalcem posebno iz južnega kraja občine Loče. Odtlej spi še danes, ne da bi se bila medtem zbudila. Sedaj spi nepretrgoma že nad 4 leta. Te dni se je po preteku 4 let prvikrat zbudila iz spanja. Začela je spoz navati, kaj se godi okrog nje, in imajo zdravniki upanje, da jo bodo ozdravili. Zanimivo je, da je Patricia, ki je bila že preje lepo dekle, sedaj še mnogo lepša in da jo smatrajo za eno izmed najlepših Američank. Za časa njenega dolgotrajnega spanja ni Patricia nič shujšala, temveč se je še celo zdebelila. Lasje so dobili neverjetno lepo črno barvo in so postali tako mehki kakor svila. Njena mati se je potrudila, da je svoji ljubljenki raz' česala njene bmjne lase, ki so bili tedensko enkrat po vseh predpisih zviti v naj modernejšo pričesko. Ravnotako je prišel tedensko vsaj enkrat njen ljubimec, ki je vsakokrat sedel po par ur ob njeni njeni postelji. Ko je opazil, da postaja iz dneva v dan lepša, je bil vsak dan bolj zaljubljen v njo in se je odločil, da jo poroči, kakor hitro se prebudi iz tega dolgotrajnega spanja AMERIŠKI AVTOMOBILI POVOZIJO | DNEVNO 100 LJUDI. V Združenih državah ameriških vodi takozvana narodna zveza posebno evidenco vseh onih, ki postanejo žrtve avtomobilskih nezgod. Po tej statistiki je razvidno, da se število nesreč kljub vsem cestnoprometnim predpisom stalno veča in da je vsako leto več žrtev. Samo v tekočem letu so povozili v Ameriki avtomobili preko 37.000 ljudi, to je 500 več, uego jih je bilo povoženih v preteklem letu. Če preračunamo to število na posamezne dneve, vidimo, da zahteva avtomobil kot sodobno prometno sredstvo približno 100 žrtev dnevno. Po mnenju preje imenovane zveze leži glavna krivda malodane vseh nesreč na pešcih, ki ne vpoštevajo cestnih predpisov in ki so zlasti v mestih skrajno neprevidni. Temu se ne čudimo, če se samo malo ozremo na naše napram Ameriki male razmere in majhen promet, ko imamo dan za dnem na vseh križiščih karambole. Le pomislimo, kaj bi bilo, če bi naše pešce in ko- bi bilo število poškodovanih in mrtvih prav sigurno vsaj desetkrat večje... ne- to res Prva ljubezen ne pozna ovir. Varšava je bila te dni pozorišče navadne poroke. Neka mlada dama pot dokazala, da ljubezen ki izvira iz srca, ne pozna nobenih ovir in nobenega sovraštva. Njen zaročenec je bil tako ljubosumen, da se je nekoč tako spozabil, da je streljal na njo s samokresom in jo težko ranil. Mladenka je morala v bolnišnico, kjer so ji z operacijo rešili življenje. Vsaka druga dama bi svojega ljubimca zapustila in si poiskala drugega. Ta pa je fanta tako ljubila, da ga je obiskala v ječi, kjer se je za svoj greh pokoril ter se z njim v ječi poročila. Ko sta se zaljubljenca ob njenem prvem obisku v ječi zagledala, sta si padla v objem in je kmalu za tem sledila poroka. Sedaj sta si mož in žena ter čakata, kedaj bo mož naloženo kazen odsedel, da začneta novo, srečnejše življenje. io sinek ik doke votio Svojevrstna pridnost. • Prvi ljubimec: Kakor vidim, bo Vera res pridna žena. Vsakokrat, ko pridem k njej, šiva nogavice. Drugi ljubimec: Meni se vse zdi, da so to tiste nogavice, ki jih je šivala že pred letom dni! Čuden oglas. Ohm m snet KDOR DOLGO SPL BO VEČNO LEP. Ne verjamete? Pa jc vendarle res! Za to svojo trditev imamo živo pričo v gospodični Patriciji Maguicra iz Oaka v Severni Ameriki. V mesecu februarju 1. 1932 se je vrnila iz dela domov in šla kar v postelj. Premagal jo je neobičajni V nekem listu je izšel oglas naslednje vsebine: Prodamo lepega in dobro negovanega buldoga. Je kar vse povprek, najraje ima pa deco. Keglanje — pomeni sorodstvo. Sod/nik vpraša pričo: »Dali ste z obtoženim v sorodu ali morda celo njegov svak?« Priča: »Gospod sodnik, kako morete kaj takega misliti?« Obtoženec (ves razburjen): »To ni res! Midva sva vendar bila vedno lceg- lesarje postavili v ameriški vrvež, tedaj Ijaška brata!« Mali o Ramo RAZNE DNEVNIKE in žurnale dam v subaboimu. Hotel »Osterbergcr«. Ptai- 34 PRODAM HIŠO Z VRTOM na Koroški cesti. Ugodni pla-čilni pogoji. Naslov v upravi spanec, ki jo je zazibal v globoko spanje, tista. ™ HALO! DANES IN JUTRI izvrstne jeterno in krvave klobase, domače koline. »Zlati konj«. Vetrinjska 4. Vljudno vabi Ntkrep. 22 Posest Kupim KUPIM MALI AVTO novega tipa, kakor Baby Ford (Eifel). Baiila. Triglav. DRW Union itd. Ponudbe s sliko prosim na naslov Josip F. Groguš, Dubrovnik i 37 Sobo išia Stanovanje Ceneno hrano in STANOVANJE oddani gospodični. Ob 16, levo. pritličje. bregu 33 ODDAM SOBO IN KUHINJO. Studenci, Cankarjeva ul. 5. 29 IŠČEM SOBO s posebnim vhodom v mag-dalcnskem predmestju. Ponudbe pod »Delavnico drž. že!.« na upravo lista. 36 GOSPODA sprejmem na stanovanje m hrano. Vrbanova ul. 28. pritličje. desno 28 Sobo odda SOBO s posebnim vhodom takoj od-nad- 35 dam- Glavni trg 23. III. stropje, Andrej Oset. Prwiwije Nimam sina, če bd ga pa imel, bi ne želel, da bi bil podoben mojemu nečaku Jeanu de Liroir. In vendar, Jean de Liroir je imeniten dečko in tnalo je takih, da bi se j/im poznala, kakor njemu, že n a obrazu tako krepka itn zdrava mladost. Star je šbrindvajset let. Je visok, krepko postave, lepo iraščem. Ne zadostuje reči o,njem, da je eleganten in uglajen. Je lep. Bil jc vedno lep: lep novorojenček, lep otrok, lep deček. Zdaj je kep mladenič, celo lep mož, kajti bil je v vojni. In ne samo, da je bil v vojni, temveč se je tudi vrnil iz nje in vrnil se je nedotaknjen, hnez najmanjše rane, brez najmanjše praske in z visokimi odlikovanjem. Na to mi utegnete poreči, da mnogo zahtevam od človeka, da imata moj brat iti moja svakinja prav, ko gledata na svojega sima z nežnim in globokim občudovanjem, prav tako kakor moji neča Kirni Jcanne in Luisa. Obe obožujeta svojega vkW3jSc«a brata. On je njun malik, je pa tudi malik svojih staršev. Jeanov , >rm ara j v rodbini je M sploh že od nekdaj nedotakljiv. Očetova in materina zaslepljenost sc niti pred skrajno mejo pristra-rlgstj iv, u-s/ttvvKu. Jean je bH sttno razva- jen. O njegovi vzgoji bi vam lahko povedal na stotine čudovitih anekdot, najčudovitejše je pa to, da Jean ni postal najslabši falot, za kar sc mora pač zahvaliti prirojeni zdravi pameti. Razvajali so ga na vse načine, on je pa ostal pameten. Nobene neumnosti ni napravil. Zato pa tudi velja doma za vzor popolnosti, a vojna je njegov prestiž še dvignila. Ne sinete misliti, da podcenjujem dobre lastnosti svojega nečaka Jeana de Liroir. Rad imam tega fanta in med ver-dunsko ali raznimi drugimi ofenzivami, ki sc jih je udeležil, sem prežvljal v strahu zanj težke ure. Toda vse to mi ne brani obsojati ga. Ali. kako bi strmel njegov oče če bi mu povedal, kaj mislim o njegovem sinu, če bi mu pokazal, kakšen je v resnici pod svojo uglajeno zunanjostjo, kakšen jc njegov pravi značaj. Moj ubogi brat se ni nikoli kdove kako spo znal na to. O,n niti ne sluti, kakšna neiz prosim volja, kakšen plamteči ogenj, da no rečem naravnost preračunljiva brutalnost je skrita pod to očarljivo in zapeljivo zunanjostjo. In to njegovo veselje do življenja, kako ruši in tepta pred seboj vse ovire! Sicer ga pa ne bom karal, da je tak, kakršen je. Moja slabost, moje pomanjkanje tiste volje, s katero obvla damo se/be in druge, mi je prinesla že preveč bridkih ur. O tem priča vsa moja dvomljiva eksistenca. Sani moj brat, ki je tako dober in prizanesljiv, mi ne prikriva tega. Zato mu tudi nisem niti z besedico omenil mnenja, ki ga imam o Jeanu. Ne bil bi mi verjel, in pa, čemu bi mu kvaril radost ob pogledu na to, s kakšnim uspehom se je vrgel Jean po krutih letih dolžnosti in žrtev v vrtinec pariškega življenja. Ta fant ima namreč uspeh in ima ga po pravici. O njeni mi prihajajo na uho laskavi pokloni. Pripovedujejo ml o njegovih pustolovščinah, ki mi jih sam niti z besedico ni omenil, ker je skromen ali pa zelo rezerviran. Tako sem rechno zvedel, da navdušeno lazi za gospo de Lig« nery. Ko sem zaslišal to ime v zvezi z imenom svojega nečaka Jeana de Liroir, me je kar srce zabolelo. Kakšna preteklost jc vstala naenkrat pred menoj! Predočil sem sl zopet Diano de Lignery v vsej slavi njene zmagovite burne mladosti ti sto Diano, ki sem jo pred petnajstimi leti tako vroče in tako strastno ljubil in ki je njeno ime še vzvalovilo moje staro pet desetletno srce. In vendar kako daleč so že tisti časi! Jaz sem pa prenesel s kruto točnostjo v sedanjost spomine na najino trpko in burno zvezo. Ali, kako me je znala ta Diana de Lignery mučiti in s kakšno rafinirano umetnostjo je znala zaigrati v meni na vse strune ljubavnih muk! Kako jc zlorabljala mojo slabost! Kako se je igrala z menoj! Kakšen čustveni vihar jc razpihala v meni! Po vrsti jc delala iz mene omamljcnca in obupanca, domišljavca in ubožca. Bil sem suženj njenih muh, suženj njene vrtoglavosti do tistega dne, ko me je odslovila s tako nasmejano in tako neusmiljeno trdosrčnostjo. Od tistega dno je nisem več videl, ker sem bil večinoma odsoten iz Pariza, toda vedel sem, da je še vedno lepa, brez srca in nevarna. Zdaj jc pa naenkrat vstala iz preteklosti ljubosumnost in sc mi zagrizla v srce. To krasno telo objame zdaj s svojimi mladimi rokami Jean, ta usta ti lasje bodo pripadali njemu! Diana spada med ona bitja, ki čas njihovi lepoti ne more do živega, kakor ne izbriše spomina na nje v srcih onih. ki so jih kdaj srečali. (Konec sledi.) kofl*w*©ij »d«**« v kjdbfcani. Odgovorni urednik MAK SO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. predstavnik STANKO DETELA, vsi v Mariboru.