Posamezna šterilka Din 1.—. ŠTEV. 228. V LJUBI J AN i, torek, dne 27. oktobra 1925. Poštnina plačana v gotovini. LETO 11 ■«* kbajs 'tmk dan opoldne, tanemil nedelj in praznikov. IleaeSu naročnina: ,V Ljubljani in po poiti: Din 20*—» Jnosematvo Din 80*—. -J im^tsea eoituten iist CMQ>nflry nr bpiatbistvos bimon eneoECiCBVA ulica ste v. ul sum anv, hi Rokopisi m M vračajo. — Oglasi po tarifu. Mamula vprašanjem naj se priloži »"»nit. za odgovor. Bat£ua pri poStnem ček. uradu štev. 13.683. Ni to naloga socialistov. Po vsem svetu pojmujejo socialisti mednarodnost tako, da sicer streme po mednarodni solidarnosti proletariata in dosledno temu po zbližanju vseh narodov, da pa pri tem niti najmanje ne pozabijo na dolžnosti, ki jih imajo do lastnega naroda. To se je zlasti jasno videlo za časa svetovne vojne. Nemški socialisti so takoj ob izbruhu vojne podali roko nemškemu cesarju, ko je ta zaklical, da ne pozna sedaj strank, temveč samo Nemce. In francoski, italijanski, angleški in ameriški socialisti niso v patriotizmu za nemškimi niti najmanje zaostali. Le naši socialisti so od nekdaj hoteli biti bolj papeški od papeža samega in če le mogoče so paradirali s svojo ana-cionalnostjo. Ob petletnici koroškega plebiscita je stara zmota zopet udarila na dan in Socialist« je celo smatral za potrebno, da je v posebnem članku obsodil manifestacije za Koroško ter pri tem narodnim krogom podtaknil namene, ki jih ti nikdar niso imeli. »Socialist« je namreč čisto brez potrebe prevzel vlogo zagovornika nemškega priključitvenega gibanja in to na podlagi načela samoodločbe narodov, do česar imajo pravico tudi Nemci. Predvsem bodi ugotovljeno, da ni niti en Slovenec odrekal Nemcem pravico do samoodločbe in' da tudi Slovenci načeloma ne nasprotujejo priključitvi Avstrije k Nemčiji. Pač pa zahtevajo isto pravco tudi za sebe in če smejo kljub mirovnim ugovorom Avstrijci sklepati o svoji pripadnosti k Nemčiji, potem smejo tudi slovenski Korošci sklepati o svoji pripadnosti k Jugoslaviji. In da je večina prebivalstva vsaj južno Drave slovenska, ne bo menda tajil niti »Socialist«. Konstatirati pa treba tudi to, da so glasovali Korošci leta 1920 za Avstrijo, nikakor pa ne za Nemčijo. S priključitvijo Avstrije k Nemčiji je zato koroško vprašanje znova razgrnjeno. Ce bi to tajit nemški socialist, bi še nekako razumeli, da b, to tajit s 1 o v e n s k i socialist, pa ne moremo in nočemo razumeti, ker bi morali rabiti prehud izraz Ah res misli »Socialist«, da je njegova naloga, da pade lastnemu narodu v hrbet? Vsaj če niste pri akciji za slovensko Koroško poleg, ali je treba, da jo ovirate, da greste z narodnimi nasprotniki Slovencev? Ne bi nič rekli, če bi bil »Socialist«: nastopil samo vsled tega, ker so se morda v navdušenju rabile prenarod-njakarske besede ali če bi veljala njegova kritika le načinu manifestacij. Toda njegova kritika je veljala ideji sami m to ni bilo več v interesu socialističnega lista. soIa,tV8aka stranka, tako mora tudi SSfetVS r *** naroda, ker rod mi ne J . lz nje^a- DeI° za na-od j a ne obstoji samo v tem, da se preskrbi posamezniku ali posameznemu razredu eksistenčno možnost, temveč da se to pribori tudi celoti, narodu. Naš obstojni interes pa je, da združimo vse fvoje brate v eno telo, ker le tako nam zajamčena možnost gospodarskega in kulturnega razvoja. Naj stopi kdo od '^cialif ta ■ samo na Koroško in Primorje, in slep ali zle volje mora biti, ce >ie bo videl, da naš narod v tujini kulturno propada. Rešiti narod pred Kulturnim propadom pa je socialistična dolžnost in zato je .--Socialistov« napad dvakrat zgrešen. Ne zahtevamo in ne pričakujemo od socialističnega časopisa, da bi se ogreval za kak hura-patriotizem ali pa za Pred rešitvijo grško-bolgarskega konflikta. V 60 URAH MORA BITI VSE ZASEDENO OZEMLJE IZPRAZNJENO. Pariz, 27. okt. Sem so prišli vsi člani Sveta Zveez narodov, razen dr. Beneša, ki je zadržan. Dr. Beneša zastopa češkoslovaški odpravnik poslov v Parizu. Seje je bila otvorjena ob 6. Najprej so razpravljali o izjavi bolgarske in grške vlade. Svet Zveze narodov je sklenil, da se pozove ta grška in bolgarska vlada) da opustita vsake sovražnosti in da v roku 60 ur izpraznita vse zasedene kraje. Bolgarski odpravnik poslov je takoj pristal na ta zaključek, dočim je grški delegat izjavil, da se mora sporazumeli s svojo vlado. USPEŠNO RUMUNSKO POSREDOVANJE. Atene, 27. okt. Na intervencijo ru-munskega poslanika je bolgarski odpravnik poslov sklenil z grško vlado do- govor, po katerem sta obe strani obvezani v najkrajšem roku izprazniti zasedene kraje. Vsled tega se smatra bol-garsko-grški konflikt kot izravnan. KDO JE KRIV? Sofija, 27. okt. V svojem odgovoru na Brianda, trdi grški zunanji minister, da so bolgarski vojaki zavzeli neke točke na grškem teritoriju. Z bolgarske strani pa zagotavljajo, da nit en bolgarski vojak ni prestopil grške meje, dočim se grške čele še vedno nahajajo na bolgarskih tleh Sofija, 27. okt. Grki so južno od Petriča postavili topove in bombardirali seli Marnikostinovo in Petrov. Sinoči okrog 6. je grška pehota, podprta od topništva otvorila ogenj na bolgarske postojanke. Kombinacije opozicije. Beograd, 27. okt. Politični krogi s posebno pažnjo zasledujejo dogodke v radikalni stranki. Opozicionalni tisk skuša dokazati, da vlada v vladnih klubih različno naziranje o situaciji. Na ta način bi hotela opozicija povzročiti nejasnost v situaciji in jo izrabiti. Opozicija se sicer zaveda, da ne more biti niti govora o teni, da bi padla politika sporazuma in če bi se uporabile tudi največje intrige, ker je bila ta politika že odobrena od vseh merodajnih faktorjev in tudi od glavnih strank opozicije same. Zato se opozicionalni krogi trudijo predvsem, da dosežejo efekt vsaj pri delu okoli rekonstrukcije vlade, ko naj bi bila razširjena današnja koalicija. Posebno živahno delo se opaža v tem oziru pri demokratih in poslancih SLS, ki mislijo, da bi v slučaju razširjenja vlade prišli gotovo v vlado. Oni se nadejajo, da bodo našli zato odziv na najbolj kompetentnih mestih. — Znano je, da želi sama krona, da se tekom sledečega leta izvrši kronanje. Za razširjenje .vlade pa navajajo še en razlog in ta je: oni smatrajo, da je ne-obhodno potrebno za politiko sporazuma in za državo samo, da se sedaj pri- IZJAVA NINČIČA. Beograd, 27. okt. Zunanji minister Ninčič je podal dopisniku »Petit Pari-sien-a« sledečo izjavo: >Mi smatramo konferenco v Loearnu kot uspeh. Kar se liče posebno naše države, moram reči, da je v Loearnu doseženi sporazum jamstvo tudi za našo varnost. Ali mar ni očividno, da jamči na Renu zagaranliran mir tudi mir ob Donavi. Naša država ima sedaj vse pogoje za mir in stabiliteto, ki popolnoma zadovoljuje novi duh, ki pomeni pri nas definitivno rešitev najbolj perečega in obenem fundamentalne-ga p,robema,t. j.: problema srbsko-hrvat-skega spora in sporazuma med dvema najjačjima strankama, ki predstavljata veliko večino naroda. To pomeni za bodočnost popolen razvoj naše narodne dižave v političnem, socialnem in ekonomskem oziru. Potovanje kraljevske narodnjak a rsko fraze. Toda pozabiti ne sme, da je tudi on del naroda in da ima zato sveje dolžnosti do naroda. Lepe nalf ge ima socialistična stranka in več ko dovolj dela, da jih vsaj deloma uresniči. Zato je tem manj potrebno, da troši in slabi svoje sile za napad proti lastnemu narodu, ker to ni naloga so- ; cialista in ne njegovo delo! stopi k reviziji ustave. Opozicionalne vrste iščejo za to akcijo zaveznika, ker pa takega zaveznika v parlamentu ne morejo dobiti, zato skušajo priti v kontakt z vsemi vplivnimi osebami okoli parlamenta, da bi preko njih mogli napraviti pritisk na posamezne skupine radikalov. Tako hočejo situacijo zavesti na teren, za katerega se sedaj posebno angažirajo. Iz opozicionalnih krogov se širijo tudi vsled tega, ker namerava Nj. Vel. cah, ki bi bile tekom bodočega tedna. Na le avdijence naj bi bili pozvani tudi šefi opozicionalnih strank. Trdijo tudi, da je volja krone, da se to zgodi ne le radi kronanja in revizije ustave, ampak tudi vsled tega ker namerava Nj. Vel. kralj službeno posetiti Rim in Pariz in želi, da so ta vprašanja rešena že pred njegovim odhodom. Dočim se v vrstah opozicije razvijajo te interesantne, toda silno fantastične verzije, so vladni krogi mirni. Vendar pa vsi ti znaki dokazujejo, da obstoji delo okoli rekonstrukcije vlade, ki ima namen, da sedanjo vlado uiidi v vseh linijah in da našo državo postavi v tako situacijo, da ne bo mogoč o njej nikak dvom. dvojice po Črni gori in Dalmaciji in triumfalni sprejemi, ki so jih suvereni našli povsod, dokazujejo udanost in lojalnost prebivalstva do države in dinastije in to nam dokazuje, da je res naš narod za narodno in dinastično idejo.« Ninčič je govoril tudi o grško-bolgarskem konfliktu in izjavil, da ga vlada spremlja z največjim interesom. Cilj naše države je, da ohrani mir. NBTTI NSKE KONVENCIJE V TISKU. Beograd, 27. okt. Nettunske konvencije so dane \ tisk, kar znači, da bodo kmalu piišle pied narodno skupščino v pretres. KOVANI DINARJI PRIDEJO V NAJKRAJŠEM ČASU V PROMET. Beograd, 27. okt. Kovani denar po 1 l*iu je že v večji količini prišel v državo in je razporejen po istih centrih kakor so bili razporejeni novci po 2 Din. Seoaj se novci preštevajo in v najkrajšem času, menda tekom dveh tednov, pridejo v promet. Takoj za tem pridejo v promet tudi novci po pol dinarja, ki se tudi pričakujejo v najkrajšem času. Tako tudi denar po 0.25 Din, kovan leta 1920. Ta denar je v velikih količinah v državnih blagajnah. Tako bi bile vzete iz prometa ne le novčanice po 1 Din in 0.50 Din, ampak tudi one po 0.25 Din. Zveza Sloven je z morjem. Beograd, 27. okt. Vpraašnje železniške zveze z morjem je postalo v zadnjem času zopet aktualno. To pa vsled tega, ker je razpravljal o tej stvari plenum poslanskega kluba HSS. Po stvarni debati je klub soglasno sklenil, da odklanja vse druge načrte in se izreka za Klodič-Hor-vat-Kavčičevo progo. V tem zmislu je bilo poročano tudi železniškemu ministru. Ker bo imela imenovana proga velik pome ne samo za Slovenijo, temveč tudi za hrvatsko Primorje in Gorski kotar, je sigurno, da radičevci od te proge ne bodo odstopili. V interesu Slovenije bi zato bilo, da bi gotovi krogi že nehali s svojim nasprotovanje že uzakonjenemu projektu in prenehali s svojo zatelebanostjo« — kakor se qe izrazil dvorni svotnik Šuklje — v projekt, ki ne bo nikdar uresničen. SEJA RADIKALNEGA KLUBA.. Slučaj ministra Radojeviča. Beograd 27. oktobra. Na seji radikalnega kluba, ki se je vršila včeraj popoldne se je imelo razpravljati o prosvetni politiki, ki se danes vodi v naši državi in nato o slučaju prometnega ministra Radojeviča. Ker je bil prosvetni minister Velja Vukičevič na dvoru, se je takoj prešlo na afero Stanič proti Radojeviču. Govorila sta poslanca Trbič in Živojnovič. Razvila se je precej dolga diskusija. Radojevič je razložil vse svoje delo odkar je prevzel prometno mi-mistrstvo. Večina je vzela njegovo poročilo na znanje in ga odobravala. Odločitev o tem vprašanju je prepuščena Pašiču in Ljubi Jovanoviču. Pašič in Jovanovič, ki nista bila prisotna bosta danes informirana o poteku cele debate in niato odločila. Mnogi radikali so po seji glasno odobravali postopanje Radojeviča in izjavili novinarjem, da bodo, če ne bc odločitev v korist Radojeviča iz. topili iz kluba, osnovali lasten klub ter delali samo to, kar bodo smatrali za dobro in koristno. Vendar pa ni vzeti te grožnje pretragično. ITALIJANSKI NAKLEPI. Rim, 26. oktobra. Pri sestanku s senatorjem Scialorio je izjavil Mussolini, da je prepričan da bo grško-bolgarski konflikt v kratkem likvidiran. Fašistov-ski »Gionale d’ Italia< pa naglaša potrebo, da se Svet Zveze narodov ne bavi samo z gorško - bolgarskim konfliktom, temveč tudi o splošni situaciji na Balkanu. Sedanji položaj more biti res za-dovojiv za gg. Ninčiča in Beneša, ne more pa zadovoljiti drugih in zato se ne more smatrati za definitiven. V mirovnih dogovorih so storjene hude napake, ki ogrožajo mir na Balkanu in s tem vse Evrope. — Mislimo, da tako, ko fašistovslca Italija ne ogroža nihče miru. NOVINARSKA ORGANIZACIJA V RIMU — RAZPUŠČENA. Rim, 27. okt. S posebnim dekretom prefekta mesta Rima je razpuščeno rimsko novinarsko udruženjefiz Zveze italijanske novinarske organizacije. Policija je imenovala 3 fašistovske novinarske komisarje, ki so v prisotnosti policijskega uradništva prevzeli upravo rimskega novinarskega udruženja. SEJA FINANČNEGA ODBORA. Beograd, 27. okt. Sekcija finančnega odbora je včeraj popoldne nadaljevala svoje^ delo. Razvila, se je debata okoli carinjenja poedinili predmetov. Sprejeti so členi od 43.—75. Seja je trajala od l. do 6. in je bila zaključena vsled seje radikalnega kluba. Soviehka Rusija-Jugos! TI. Predno nadiljtljem, naj opozorim na izjave, ki ji!) jc podal pred nekaj dnevi naš učenjak prof Murko v beograjski »politik> iiil je pred kratkim v Rusiji io je opazoval vse s hladnokrvnimi remi nepristranskega ičenjaka. Enako s prot. Nejedlyjem vidi tudi on v Rusiji zdravo evolucijo,••ki mora imeli najboljše posledice; veliko je videt, kar postavlja za zgled - vrnil se je zadovoljen. Konstatujem, da njegovo pripovedovanje v vseh glavnih točkah soglaša z mojimi razpravami prfd poldrugim letom. Ko sem v svojih člankih obdela! vse panoge pelitjškoga, 'kulturnega in predvsem gospodarskega življenja, sem tudi vedno opozarjal; kako« so; bpljševjške teorije ubijajo same ter se po sili splošnoevropskiji razmer približujejo smernicam zdrave demokracije. Lenin 'satir jd uvidel, da je prvotni boljševiški program neizvedljiv in je že leta 1921 določil glavne temelje za »novo ekouo-miškc politiko , takozvani NEP. ki ni nič drugega nego prehodna oblika od državnega gospodarstva k zgsebnemu kapitalu. To je bil res pričetek nove dobe, ko se je boljše-vi.ško vrvenje usmerilo v miren, naraven razvoj, pričetek zbliževanja med Evropo in Ameriko. — Svetovma vojna je obrabila in uničila mnogo, boljševiške prekueije so uničevanje nadaljevale in marsikje dokončale, tako da je bila Rusija povsem izčrpana na vseh možnih industrijskih izdelkih. Ko so končno prišli do obnavljanja, so boljševiške teorije v praksi dokazale vso svojo slabost in nemožnost. — Povedal sem zgled. Boljševiški emisarji so hoteli kupiti na Dunaju 50.000 plugov, a v plačilo so ponujali surove kože. Toda tovarna je izjavila, da ne ve kuj početi s kožami, morda jih v Avstriji tudi kdo rabi, a oni se ne pečajo s tako kupčijo; ako hočejo imeti Rusi pluge, naj jih plačajo v dobri valuti, kože pa naj prodajo komur hočejo. In tako so Rusi naleteli skoro povsod, ko so hoteli kaj kupiti v inozemstvu. Boljševiki so prisiljeni f 'oznali, da oni ne spremene sedanjega svetovnega reda, marveč da se morajo oni približati ostalemu svetu. — To zbližan je je vodil NEP. Domača trgovina se je otresla težkih spon boljševi-ških utopij, polastil se je je zopet zasebni kapital in naravna poslldica so bile nove banke povsem po vzorcu ostalega sveta, z edino izjemo, da so postavi jene pod jako zdravo nadzorstvo, kar pa nič ne škodi! Danes je predvojna industrija obnovljena v toliki meri, da je dosegla 9 odstotkov prejšnje produkcije, v nadaljnjem letu jo že prekosi. Kje drugod morejo pokazati tak uspeh? — Enaka je s poljedelsko obnovo. Že letos imajo pripravljenega toliko blaga za izvoz, da so nevaren tekmec tudi jugoslovenskemu izvozu. , Voditelji hočeš nočeš korakajo na čelu take mirne evolucije, takemu pomirjevaniu z gospodarskimi smernicami ostalega kulturnega sveta. NEP sam doživlja drugo poboljšano izdajo — in ni treba biti prorok, kdor pravi: da bodo Rusi služili še za vzor v mnogih ozirih — — — Rusija je že danes velik činitelj na svetovnem trgu: kot kupec in prodajalec. Njena bogastva so ogromna in neizčrpna. Trocki je v svojih člankih, ki so jih tiskali vsi veliki listi starega in novega sveta, napravil daljnje velike koncesije tujemu kapitalizmu, ki ga vabi k učestvovanju v nadaljujem razvoju vsega ruskega gospodarstva, veleindustrije in veletrgovine. Zagotavlja mu polno varnost in večji dobiček nego kjerkoli drugod . . S takimi čisto gospodarskimi vprašanji »e prilagoduje in menja tudi politika, --- in mi vidimo, da se danes Sovjeti v oficielm politiki v bistvu in po obliki bližajo potom, po katerih so hodili uglajeni diplomati canstis-ne Rusije. — čičerin sam je diplomat stare šole, jako izobražen in pretkan in po vrhu — Slovani Tudi imperializem boljševikov je že postal do pike enak bivšemu caristiškemu. Tudi lorpjo njihove impeiiulisličae aspiracije Sseci največje uspehe. Zeto hoče Imeti Ci-* Na Dunaju, 24. okt. 1925. eni skibno. pazijo, kako bi mogli svojo-ogromno državo ne le ohraniti, marveč raz-1 ia / \sc slučaje, utrdil' —! Poglejmo .sedanjo rusko politiko v vsej ogromni. Aziji (Kini. Mo puliji in celo v Indiji)! Tani ima veliko besedo sovjetski postanikvKerclian, ki dela Angliji težke skrb'. čičerin vodf rus :o zunanjo politiko tako, kakor da jo nadaljuje kot diplomat čarištiško Rusije. V Ženevi je zagovarjal ruske aspiracije na Carigrad in morske ožine skoro z istimi besedami, kakor carska Rusija. — davni ruski interesi so pač v Aziji, kjer Utori doseči Carin mir na zapadu in jfl eklepil vz/ Nempi ■ znano pogodba v Rapallu, ki im i poleg go-, spodurskega pomena tudi poIitišKo ‘važnost. Da, • prišel je celo v Varšavo in pojde Hie.e-da tudi v Pariz. Med Poljsko in Rusijo pride do polnega prijateljstva. Kajti današnja Rusija* nima nikakih skomin po poljskih deželah. Kar se tiče vseh zapadnih mej, se je docela sprijaznila s sedanjim zemljevidom, njene oči so obrnjene le na vzhod in srednjč Azijo. Tudi Besarabiji se niso odrekli in ni dvoma, da si jo o prvi priliki zopet vzamejo. O panslavizmu tudi sovjetske Rusije sem že večkrat pisal. Naletel sem ponekod na neverne Tomaže, ali res. je, da še živi stari ruski panslavizem, in ako ni še javno vzplamtel v požar, ki bo glasen memento tudi vsem našim sovražnikom, — smo krivi največ sami s svojo pasivno, če ne celo sovražno politiko napram sovjetski Rusiji. V člankih »Boljševizem na Balkanu« v »N. D. letošnjega poleta sem pač dovolj utemeljil nesmiselnost, nevarnost naše politike napram Rusiji. Gosp. Stjepan Radič je bil takrat v preiskovalnem zaporu prav radi svojega bivanja v Rusiji in radi stikov, ki jih je tamkaj obnovil. Dokazoval sem, da kmečka internacionala ni boljševiška kominterna, — in brez strahu sem trdil, da: »Ako že jugoslovenska vlada ne sme iskati stikov s to internacionalo, da ne razkači bolj-' ševikov, — tedaj bi bila morala že davno najti ljudi, ki bi šli v Rusijo in tam obrnili pozornost čez 1(10 milijonov mužikov na — bedno Jugoslavijo, ki je bila vedno največja prijateljica velike Rusije, zato pa, baš zato — nima odkritosrčnega prijatelja v vsej soseščini! To bi bilo zaslužno delo in bi, dokazalo, da ima Jugoslavija še ljudi, ki znajo misliti na bodočnost! Mesto tega s preganjanjem Radiča v Rusiji zamera, ki utegne postati usodepolna« (glej 3. članek v »N. D.« 15. jun. t. 1.). , Danes bi se obešali Radiču za suknjo razr ni špekulantje, a takrat so lajali na njega iz vseh kotov kakor na garjevega psa. Nisem se takrat bal javno izjaviti, da je Radič opravljal 'za državo neprecenljivo delo. Hvala »N. D,«, da je imel takrat toliko poguma, da je dal prostora takim smelim tr-j ditvnm! Toda potek nadaljnjih dogodkov je sank-eioniral Radičevo pol v Moskvo in dal meni zadoščenje, da sem v najbolj kritičnih časih lomil kopje za »veleizdajnika- Radiča. — Toliko ložje torej danes izjavljam: Radič jc danes v Jugoslaviji edini, vsekakor najprimernejši in najsposobnejši politik, ki bi mogel vzpostaviti mod Jugoslavijo in mogočno Rusijo staro prijateljsko — bratsko razmerje. Radič ie tudi s Cičerinom na najboljših no-: gah; vem, da sta se že v Ženevi in pozneje v Moskvi raztovarjala tudi o tistih naših bolečinah, ki so najbdlj skeleče ---------! Ako bo torej g. Radiču poverjena naloga, da pojde drugič v Moskvo, tedaj mu bo dana prilika, da si pridobi neprecenljive zasluge za narod in državo. In prepričan sem, da mu bo nn tej službeni poti v največjo pomoč lanski beg z Dunaja v Moskvo, fn to bi bilo najzaslužnejše maščevanje J usode ned tistimi bivšimi državotvoren-, ki so zmerjali z veleizdajniki Radiča in vsa- kogar, ki ni hotel verjeti v njihovo državniško nezmotljivost. Da zaključim: Najvitalnejši interes Jugoslavije je,, da obnovi prijateljske, bratske stike z Rusijo. Najbolje in najhitreje izvede to — Rfedič. Neka mu pomože Bog! A. G. e 2i?e;:e Nioverslčieca Razširjena seja Zveze slovenskega kmečkega ljudstva dne- 2(1. oktobra 1925 izjavlja po zaslišanju poročil vodstva in zaupnikov z SL.s o političnem položaju ier o stanju organizacij sledeče: 1. Z zadoščenjem konstatiramo stalni napredek naših skupnih političnih, gospodarskih iu kulturnih organizaaij ter .ne^rjej.rga-iioHinfačSniljfe njihovega Mamiva. ’ prejšnjimi SDS in SLS režimi storjene krivice in naj se iz vseh vodilnih služb državne uprave odstranijo tisti funkcijonarji, ki so kot pripadniki političnih strank kršili zakone. V Sloveniji naj se ustvari si-m je, ki bo v .skladu z državnim interesom, ki je podan z ' narodnim sporazumom. 5- Poživljamo končno vse politično neopredeljene, poštene Slovence, ki soglašajo z. idejo narodnega sporazuma, kakor tudi one, ki so mdrdn danes še formalno pristaši drugih strank, da se pridružijo našemu novemu 1,1 ••"•vežemu kinietsko-delavskemu nokretu, ki ,n:’j izbojuje v bratski slogi in solidarnosti s tistimi političnimi skupinami, ki sg s svojim dočnost. Odklanjamo pa vsako sodelovanje c tistimi političnimi skupinami, ki s svojim dosedanjim udejstvovanjem zakrivile današnje- slauje slovenskega ljudstva in < istimi, ki nifjb. imele pr.ed očmi splošne koristi na države ne ljudstva, ampak zgolj stranke, ki * sh' : ona že po rezultatu teh volitev vobče dRigfti' najmočnejša in posebej edina svobodoljubna politična organizacija v Sloveniji, ki temelji tako po svojem programu kakor po članstvu v širokih narodnih plasteh. Ugotavljamo, da so se vrste »Zve«** od zadnjih skupščinskih volitev znatno okrepile. Zlasti pozdravljamo z veseljem, da se tudi slovensko razumništvo pridružuje temu socijalno-fcospodarskemu pokretu ter stavlja svoje moči na razpolago narodu, iz katerega je izšlo. , .Slovensko ljudstvo uvideva, da je potrebno- popraviti napake politike, ki sta jo vodili SDS in SLS, katere posledica je bila popolna osamljenost slovenskega ljudstva v državi. K sreči se nahaja (SDS na poti popolnega razkroja, kar je naravno, ker se je njena organizacija vzdrževala samo z nasiljem in drugimi politično nepoštenimi metodami, ki jih je uvajala v slovensko politično življenje, zlorabljajoč tudi državni aparat v svoje strankarske namene, kar se ji sedaj onemogočuje. Istotako vzdržema izgublja tudi SLS zaupanje kmetskega ljudstva zaradi svoje brez^-plodne in nesmotrene politike ter vseskozi pogrešene politične taktike. Slovensko ljudstvo, ki je to stranko poverilo s svojim političnim zastopstvom, uvideva, da leži glavna odgovornost za gospodarsko propadanje in politično brezpomembno,?! Slovanov na vodstvu te stranke, od katere se sedaj odvrača. 2. »Zveza slov. kmetskega ljudstva« vnovič povdarja, da je Slovencem nujno potrebno z vsemi močmi podpreti tisto politično smer, ki ja je v naši državi uvedel politični sporazum med Srbi in Hrvati. Ob varovanju naših posebnih slovenskih gospodarskih, soei-jalnih in kulturnih potreb moramo Slovenci doseči slogo in sporazum s Hrvati in Srbi, da moremo, v plemeniti tekmi z njimi, uveljavljali svoje sposobnosti pri konstruktivnem delu za državo. 3. Polagumo posebno važnost na pravilno pojmovanje pri reSevanju gospodarskoga problema Slovenije. Po mirovnih pogodbah okrnjena in odsekana od morja, nujno potrebuje direktne železniške zveze z jugoslovanskim morjem in najožjega prometnega spoja z ostalo državo. Zahtevamo nadalje popravo in obnovo cest, ki so zaradi sedemletnega zanemarjanja skoro propadle. Nujno je Sloveniji potrebna nadalje intenzivna podpora poljedelske in obrlne produkcije, zlasti še s pomočjo takšne carinske in železniško-taritne politike, ki bo v skladu — s splošnimi gospodarskimi koristmi našega knfeisko-delavskega naroda. Odločno protestiramo proti dosedanji davčni praksi v Sloveniji, ki upropašča vse naše narodno gospodarstvo, in zahtevamo, da se davčna administrativna služba postavi na zdrav gospodarski temelj resničnih državnih i potreb in socijalne pravičnosti. Izjednačpnje i davčnih bremen za vse državljane brez raz-i like po njih dejanski gospodarski sposobno-i sti se mora izvršiti istočnsno z uvedbo enol-i ne davčne administrativne službe. 4 V političnem pogledu zahtevamo predvsem da se uvede nepristranska javna uprava po zakonih. Zato naj se popravijo vse pod tip d optiki' •.mealikov. a i služila le x zgo|i spekulacijam posa- Predscdstvo Zveze slovenskega kmetskega ljudstva. •■■it zvm > ■■omami* wi »um mppp Politične vssti ' Zhci cvanje »Zveze slovenskega kmetskega ljudstva« na Drenovem griču. Nedeljskega zborovanja na Drenovem griču se je udeležilo nad 400 ljudi. Predsednik kraj. org. ZSKL tov. Martin Petkovšek je pozdravil navzoče iu otvoril veličasten zbor ter podal besedo tov. posl. Kelemini, ki je orisal potek sporazuma in povdaril absolutno njegovo potrebo. Za njim je govoril bivši poslanec tov. Jakob K u šar, ki je povdnr-jal potrebo edinstva in složnosti vsega podeželskega kmetskega ljudstva, čemur so navzoči navdušeno pritrdili. Nato je orisal poslanec Pucelj v enournem govoru današnji politični in gospodarski položaj. Njegov govor je bil spremljan z burnim odobravanjem. Kot četrti govornik je nastopil . Prepeluh, ki je pojasnil socijalnt pomen kmetsko-delavskega gibanja, ki ga predstavlja ZSKiL. Edino ta odgovarja socijalm zgradbi našega naroda. Predsednik je nato podal besedo še voditeljem socijalistov gg. L. Klemenčiču in Langotu. ki nista mogla ničesar bistvenega navesti proti kmetsko-delavskemu gibanju in politiki, kakor jo zagovarja ZSKL. Zelo dobro uspeli shod je zaključil nato s kratkim govorom predsednik Petkovšek. = Pred odločitvijo v Nemčiji. Kakor smo že poročali, je sklenilo vodstvo nem c č cionalne stranke, da ne more odobriti Ln-carnskega sporazuma. Sedaj se moia o tej stvari izjaviti še poslanski klub stranke. Ce ta pritrdi vodstvu stranke, potem je razpust parlamenta neizogiben. Desničarski krogi nemško nacionalne stranke, zlasti veleposestniki iu industrialci, že trobijo k umiku, ker se zavedajo, da bi odklonitev sporazuma pomenila veliko gospodarsko škodo /m NomČijo. Zcvto se tudi splo&no misli, da ni vzeti odpora nacionalistov resno, temveč da je ves njih odpor le volivna špekulacija. — Listi poročajo, da se izvrši izpraznitev Kolnske cone v najkrajšem času. ker da je velikobritanska vojska že prejela povelje, da se umakne v \Viesbaden. če bi bil Lo-carnski sporazum odklonjen, potem je seveda tudi evakuacija Kolnske cone odložena. = Češkoslovaške volitve. V češkoslovaškem tisku se silno ugiba o izgledih posameznih strank pri sedanjih volitvah. Splošno mnenje je, da je položaj mnogo bolj nejasen kakor je bil pri prejšnjih volitvah. Pri zadnjih volitvah, ki so bile leta 1920, so bili doseženi sledeči rezultati: Od vseh 300 mandatov so dobile češke stranke 211 mandatov, nemške in madžarske 83, 3 mandat, so bdi pridržani za Tešin in 8 za dobrovo jce. Največ mandatov je dobita češka socialnodemo-kratična stranka, namreč 82. Tedaj so bili socialni demokrati še enotni. Pozneje pa so se razbili v desnico in levico in je 27 poslancev levice osnovalo komunistični parlamentarni klub. Iz lega kluba je izstopilo lani pod vodstvom Bubnika 8 poslancev in osnovalo poseben klub neodvisnih komuni- SlOV«?' luž. M. Klodič: •S e .* fe&n l :i 3*.4?> vr -v ki f'J si način, preko Straže-Toplic itd., s stroškom, ki je za dve lic jini večji! Sploh je težko verjeti, da mislijo pristaši tega programa resno, da sc bode dal k e d a j uresniči ti. k i j e v taki meri i*n obliki pravi 1 u k s u s ! Nasprotno je jasno, da se ves ta program predlaga le v svrho markiranja železniške zveze »Slovenije z morjem«, v istim pa se hoče rešiti le progo Kočevje—Brod na Kupi—Brod Moravice. Kakor hitro bi bila ta zgrajena, pa naj vse drugo vrag vzame!! V sledečem navajamo gradbene km-razdaljc v primeru različnih varijant. in sicer po skupinah prog in za razne kraje, in to zapadno Slovenijo (Ljubljana), južno Slovenijo (Novo mesto), vzhodno Slovenijo (Maribor) iu inozemstvo, v smereh Sušak oziroma Split. I. Obstoječe železnice. A; Smer L j u b 1 j a n a — m o r j e. Ljubljana—Št. Peter-Trst 145 km Ljubljana— Karlo var—Sušak.............. Ljubljana—Split preko Like.............. B. S m e r N o v o mesto — m o r j e. Novo mesto—Trst......................... Novo mesto—Sušak........................ Novo mesto Split........................ C. Smer M a r i b o r - m o r j e. Maribor—Trst............................ Maribor—Sušak .......................... Maribor—Split........................... D. Smer i n o z e m s t v o — m o r j e. Monakovo—Jesenice— Trst • ■ -v • • • Monakovo—Jesenice—Ljubljana—Sušak Monakovo—Jesenico—Ljubljana Ogulin Split Praga—Linz—Jesenice—Trst ............... Praga—Maribor—Zagreb—Sušak ■ ■ • • Praga—Maribor—Zagreb—Ogulin Split . . Brno—Dunaj—Jesenice—Trst ............... Brno—Dunaj—Ljubljana—Trst............... Brno—Bratislava—Zagreb—Sušak . ■ • • • Brno—Bratislava—Zagreb—Ogulin—Split . . \l. Skupina prog Sevnica—Št.Janž. C r it o m e I j — O g n I i n in K o č e v j e — Brod vice s 25 ozirom a 16‘Voii. (J r a d boni st r o š k i 610,000.000 Din. d o novogradnje 106 k m. A. S m e r Ljubljana — morje. 1 Ljubljana-Kočevje—Brod-Moravice—Sušak 2. Ljubljana—Črnomelj—Ogulin—Split • • • B. Smer Novo mesto — morje. 3. Novo mesto—Črnomelj—Ogulin—Sušak 4. Novo mesto—Črnomelj—Ogulin—Split . • C. Smer M a r i b o r — m o r j e. 5. Maribor—Kočevje—Brod-Moravice—Sušak . 6. Maribor—Sevnicu—Črnomelj—Ogulin—Split 330 km 536 km 220 km 255 km 461 km 300 km 393 lini 600 km 527 km 771 km 977 km 805 km 1008 km 1215 km 671 km 722 km 762 km 968 km -Mora-1 ž i n a 644 knt 915 km 922 km D. Smer i n o z e m s t v o — m o r j e. 7. Monakovo—Ljubljana—Kočevje—Brod-Moravice—Sušak ...••••■ ■ ■ • • 8. Monakovo - Ljubljana-Crnomelj-Ogulin— 9. Praga—Jesenice — Kočevje —Brod-Moravice —Sušak ................................... 10. Praga—Maribor—Sevnica —Črnomelj — Ogulin—Split .....................................km 11. Brno — Dunaj — Ljubljana — Kočevje — lirod-Moravice—Sušak........................... ^ 12. Brno—Dunaj —Sevnica —Črnomelj — Ogulin ^ Split ........................ . - • 'i Mora vice Ako bi se vzelo namesto proge Kočevje—Bi >» stroški togo Kočevje—Delnice v poštev, se zvišajo gra‘ » j-0_ i 150,000.000 Din na 835.0IMI.000 Din, vse relae J -vjo na Sušak pa bi bilo skrajšati za 9 km. Ul. Skupina prog Sevniea—Št.Janž. c r n o 111 e lj — 0 g u 1 i n , Straž a To p 11 c c - K o - čevje in Kočevje — ferod M o r a v i c e, gradbeni 'stroški 830,000.000 Din, dolžili o v o g r a d n j c 149 k m. 1 " •• !•»...■ 203 km 16. 474 km 17. 195 km 400 km 358 km 553 km A. S m o r L j u h 1 ja n a —' m " r I c' 13. Ljubljana—Sušak kakor prej • ■ ; ; 14. Ljubljana - Split kakor prej • m (( r ^ e B. Smer N " ' ° "V^vje-Brod Mora- 15 Novo mesto—Straža—Kof J ............... vice-Sušak ■ kakor prcj............... Novo -^M.ribo - morje. <„vnicaf— Novo mesto —Straža— Kočevje-»rod Moravice-Sušak . . . . 18. Maribor—Split kakor prej ...... D. Smer i n o z e m s t v o — m o r j e. 19. Monakovo—Sušak kakor prej........... 20. Monakovo—Split kakor prej . . . . 203 km 474 km 182 km 400 km 336 km 553 km 644 km 1 . 915 km nrih. 1 Štev. 223. stov. Druga najmočnejša stranka je bila republikanska (zem 1 joradn i ška) pod vodstvom švehle, ki je dobila 42 mandatov. Na ■uči ta stranica je kasneje doziveia raznoi 'n,.ise je od ni e odcepilo 11 slovaških-poslaji-ki So uetauoviji »veje ludovo stranko. % četrtem mestu'SO .bdi češkoslovaški so*-‘•ja-iisti ,(nai;pdni socialisti,) .pod vodsjtvou) KiofSča. s 27, nmucjati. .Kjcamažova narodno di niokraiinia stranka je imela .19 mandatov, •'brinišl.:; pa o. Ostali ; mandati so bili r.uv-l)oj /: to vroč in je. vsled silne raz<-eplje)iosti vet: lil cev nemogoče napovedat i rezultat volitev. Sp)ošno se. pit smatra, da bodo ze^nljorad-t.iki izšli iz volitev; kot .najmočnejša stranka. Najpstyejšii borba bo jiajbrže na Slovaškem, kjer se za 70 mandatov bori ,,nič pianj ko. -0. ||rank. PltOŠLAVA ŽRTEV SVETOVNE VOJNE NA LJUBLJANSKEM VOJNEM POKOPALIŠČU. Prepričani smo* da tudi letos 1. novembra stori naše .meščanstvo svojo dolžnost in namesto odsotnih mater, nevest, očetov, bratov okrasi ;s cvetkami ih .zlasti s svečkami gomile sinov 10 narodnosti, ki so izpili gren- • ki kelih svetovne tragedije do dna in pri nas spe večni sen. Zveza slovenskih vojakov iz svetovne vojne priredi letos s pomočjo vojaške oblasti in pevskih zborov proslavo teh trpinov in prosi slavno občinstvo, naj bi gozdiček okoli jujlenburških žrtev od 3. ure naprej dne 1. novembra bil določen samo za zastopnike tujih držav, vojaške oblasti; za invalide, pevce, vojaško godbo in Zvezo slovenskih vojakov iz svetovne vojne. V ta namen bo ta mali gaj od 3 naprej vojaško zastražen, da se ne bbdo kot lani nekateri grobovi nedostojno teptali in pomendrali. Straže bodo tudi po raztresenih grobovih, radi svečk in cvetja. Ko končajo molitve in petje pri glavnem križu, gredo pevci združenih zborov na vojne gomile. Ondi otvori žalno slavnost vojaška godba. Naio zapojo pevci: Vigred se povrne«. Kratek nagovor. Godba, Libera, ki jo zapojo bivši kurati. Pevski /bori odpojo dve kitici: »Oj Doberdob!« Godba zaključi s poslednjo žalostinko. V skrajno slabem vremenu se spored znatno skrajša. Šolska oblast je naprošena, naj deca z venci in cvetjem okrasi zapuščene grobove, meščanstvo pa naj daruje in zažiga svečke na grobiščih vojnih žrtev. Kod, ki mrtve svoje ceni in spoštuje, si bodočnost zlato kuje. Za odbor Z. S. V. Martin Colarič 1. r., Fran Boua« 1. r., t. č. predsednik. t. č. tajnik. <*>K»aEMWOaWiaBmHIIITW— IWWMM——tMKtt Prosveta. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. D r a m a : Začetek ob 20. uri zvečer. „Torek, 27. oktobra: »Ifigenija«. — Red C. 'Sreda, 28. oktobra: Zaprto. Četrtek, 29. oktobra: »Pegica mojega srca«. — Red A. Petek, 30. oktobra: .»Zimska pravljica«. — — Red E. Sobota, 31. oktobra: »Periferija«. — Red D. Opera: Začetek ob pol 20. uri zvečer. * orek, 27. oktobra: »Hoffmahnove pripoved-ke«. _ Red E. Sl'eda, 28. oktobra: »Proslava češkega narodnega praznika . Slavnostna predstava. — Izven. Četrtek, 29. oktobra: »Mrtve oči« Red F Petek, 3°. oktobra: »Nabor - Povratek« -Red O. Sobota, 31. oktobra: >Manon<. — Red A Proslava čehoslovaškega narodnega praznika v naši operi. V sredo, dne 28. t. m. pro. slavi Narodno gledališče v Ljubljani pod protektoratom konzulata čehoslovaške republike v Ljubljani češkoslovaški narodni prazt .nik. S to proslavo hočemo Slovenci izjaviti svojo solidarnost in ozke vezi, ki nas spajajo z velikim bralskim narodom. Proslava je dvodelna in sicer je I. del koncertni, v katerem se izvajajo tri orkestralne točke pod - vodstvom dirigenta Balatke in sicer: Smetanovi »Libuša- iu »Vltava-, J. Suk: Prolog bi polka iz suite: Raduz in Mahulena. Poleg Jeh simfoničnih del zapoje gospa Jenikova se arijo iz Smetanove opere »Dve vdovi«, gospodična Potučkova pa znamenito »Gorsko balado- češkega komponista Vitoslava V ‘lrugem delu pa se poje Hatzeje-vša LivnV :°vratak • Uprava gledališča vabi drgSnisačii^te®.^8 .in MstoPstva kulturnih da se te proslave ‘&V' ub,J«“«ko občinstvo, v najčaStnPejšemVItevrrk!?‘vnsf0dn udelf v predprodaji pri dnevni blagajni v^pe?!. Uprava Narodnega gledališča v Liubliajii vljudno prosi vse posetnike gledaliških predstav, da prihajajo točno k predstavam ki začno redno v operi ob pol 8. uri in v '.'rami ob 8. uri zvečer. Vsi zamudniki brez '-Metne morajo čakati do prve pavze, da s *v°jini prepoznim prihajanjem ne motijo poteka predstave. Uprava skrbi za ločni zače-ek iit prosi posetnike, da zasedejo vsaj par "'inut preje svoja mesta. Biljeterji imajo stnog nalog, da po začetku ne puste nobene-več v avditorij. Šentjakobski gledališki oder ponovi v srenjo 28. t. m. predstavo »Jakob Ruda , ki je dosegla pri premijeri popolen uspeh. Tudi Pri reprizi gostuje režiser Narodnega gledališča g. Milan Skrbinšek. — Predprodaja : vstopnic je v kavarni Zalaznik, Stari trg. i NARODNI DNEVNIK, 27. oktobra 1925. [p -i - i iv;; ;> ,• -.................... P(t ZASLUGI SDS. V Zagrebu se'začne te dni z gradnjo velike palače 'osrednjega urada z azv;;rpyanje delavcev. ■ , . Kako >;elika bo. ta palača, samo par podatkov. Tako bo v pi.rieru velika kopalnica z bazenom^ toplo ii) mrzlo vodo. Dalje bodo, . tu., posebni pddplki za- masifaiije, za .topel in vroč zj;ak, za odpevi vanje in poleg tega mislimo,.kuko ponpsaa bo vsa.stavba ki..jo zagrebški'1 lititi 'primerjaib i največjim ih’’ i ;ajniodei‘hejsiin: 'zagrebškim 1 lioi el oni »EspJa-: nade-, samo da je tainahjsi od palače osrednjega' urada Za zavarovanje delavcev. V Ljubljani pa,:W ni sineki dograditi neprimerno bolj skromna stavba, ker' je bii osrednji zavod za zavarovanje delavcev centraliziran. Resnično, še kamenje bo pričalo o sposobnosti SDS. ... PREDAVANJE G. COLBANA NA UNIVEIiZi. V soboto, '24. T. m. je'predaval' ob 17. uri na tukajšnji Univerzi g. Colban, direktor administracije in oddelka za narodne manjšine pri Zvezj narodov v Ženevi o organizaciji in nalogah Zveze1 narodov. Predavauje je otvoril rektor-dr. P i t ain i c s kratkim pozdravom navzočega -gosta. Predavanje se je v glavnem dotikalo poslovanja in stremljenj Zveze narodov. Predavatelj je opetovalio naglašal, da Zveza narodov v sedanji obliki ni toliko zveza narodov, nego vse bolj le zveza posameznih držav, ali bolje zveza posameznih vlad, ki so v Ženevi zastopane po svojih odposlancih, ki morajo voditi reelno politiko v zmislu navodil svojih vlad in katerim so za svoje postopanje tudi odgovorni. Glavni namen in živ-ijensko jedro Zveze narodov pa je ohranitev stanja, ki je nastalo v Evropi po Versajskem miru. Versajski mir — z njim stoji in pade Zveza narodov. Zveza narodov ne more in nima namena biti čunstvea in sentimentalna, ona tudi u. pr. ne more ničesar ukrenili glede narodnih manjšin ali obmejnih konfliktov, razven v čisto izrednih in strogo fiksiranih slučajih. Sploh je Zveza narodov v vsem odvisna od razpoloženja pri njej včlanjenih narodov. Kadar bodo narodi miroljubni, tolerantni in kulturni, tedaj bo ‘tudi Zveza narodov postala resnično idealna in pacifistična organizacija. In naloga dijaštva bodi, da vsak dijak v svojem narodu propagira krasno misel mednarodnega bratstva in svetovnega miru. Predavatelj je dalje govoril o administrativnem delovanju in upravnih težkočah Zveze narodov in je navedel tudi nekaj primerov. Po ^ predavanju je govoril tudi zastopnik tukajšnjega akademskega društva za Zvezo narodov, nakar je g. rektor zaključil lepo uspelo predavanje. Navzočih je bilo nad 200 oseb — Sprejem pravnih praktikantov v sodno službo. Ministrstvo pravde ne sprejema zaenkrat^ nobenih pravnih prakiikantov v sodno službo^ ker so vsa mesta zasedena. Ker je vloženih še okrog 80 prošenj za sprejem, se tudi prošnje ne sprejemajo več. — Zakon o kaznilnicah. V ministrstvu pravde se je vršila te dni konferenca, na kateri se je pretresal načrt novega zakona o kaznilnicah. — Nova železniška tarifa. V prometnem ministrstvu so končana dela gledg izpre-luembe in izpopolnitve nove železniške tarife. Tarifa se bo še izpremenila ter izpopolnila ter je vzpostavljen v to svrho v ministrstvu poseben odbor. — Ležarina. Prometno ministrstvo je določilo, da se ima zaračunavati pri plačilu le-žarine odslej 12 papirnih dinarjev za enega zlatega. ~ »Jadranska plovidba« je znižala ob priliki uvedbe zimskega voznega reda vse vozne cene. - — Dijaške štipendije. V ministrstvu prosvete je izdelan predlog glede podelitve štipendij slušateljem fakultet vseh univerz v •državr. Straik v eksploataciji mramorja na Hvaru. V eksploataciji mramorja na otoku Hvaru so pričeli štrajkati vsi delavci. Štraj-kujoči' zahtevajo osemurni delavnik in pravočasno izplačilo dnevnic. Ministrstvo socialne politike je dalo pristojni inšpekciji dela nalog, da intervenira, da se štrajk čimpreje konča. —Najdene kosti narodnega junaka. Kakor poročajo Iz Gospiča, so našli tam kosti znanega narodnega junaka Ilije Smiljaniča, ki ga opevajo številne narodne pesmi. Tli ja Smiljanič je padel v Liki v boju zoper Turke. Kosti bodo svečano pokopali, na grob postavijo spomenik. — Sejmarjem 1 V%Zagorju ob Savi sejmarji v zanaprej ne morejo več računati na les za šotore, ker ga je posestnik uničil. — Slovenski jezik in sodišče na Primorskem Pred tremi leti je bil odpravljen jezik slovanskega prebivalstva v Julijski kro- jim iz sodne uvorar.e z enostavnimi odloki sodnih predsednikov. Sedaj je to faktično sl-nje odobreno z odlpkoip, italijanskega mi-nisu'skeg;i sveia. Vsi .spisi, tako v civilnem, kakor v kazenskem postopanju, ki .niso pi-s:mi v italijanščini, sp neveljavni. Novi o — Iz učiteljske službe. Stalilo nameščeni so: učitelj Zdravko Omiria v Kostanjevici ter učiteljici Anka Podbojeva v Tržiču in Ivanka Pucljev« v Veliki dolini,11 dalje strokovni učiteljici Helena -Primožič, na I. in Jo-sipina Vidmar na 11. deški meščanski šoli v Ljubljani. Na nedoločen čaš so pridtsljeni: učitelja Josip Jekel in Ivan Tavčar na I. deško meščansko šolo v Ljubljani, učiteljici Marija Ramovž na prvo, Elza Luschin pa na II. meščansko, dekliško šolo.v Ljubljani. — Iz profesorske službe. Absolvirana filozofa dr. Anton Bajec in Alojzij Sivec eta nameščena kot suplenta na, realni gimnaziji v Kočevju. ■; — Gimnazijski ravnatlj A. Jeršinovic f. Včeraj je zatisnil, v Celju oči po težki, nin-kepolni bolezni ravnatelj II. drž. gimnazije Anton Jeršinovic. Bil je kremenit značaj, dosleden naprednjak, dasi se ni udejstvoval v političnem življenju ter, silil v ospredje. Deloval pa je marljivo pri vseh celjskih kulturnih in drugih društvih. Bil je predsednik Ju-goslovenske Matice, podpredsednik »Glasbene Matice itd. Spričo njegovega idealnega mišljenja in njegove značajnosti, se ni ču-diti, da je bil splošno priljubljen, spoštovan in vpoštevan. Bil je med drugim tudi navdušen pevec. — Čast njegovemu spominu. — Umrla je včeraj gospa Magda Artač, roj Lampič. Pogreb bo jutri popoldne ob pol 3. iz državne bolnice. Blag ji spomin! — Zločin zaljubljenega žandarja. Orožniški kaplar v Beogradu Ilija Rosič je bil smrtno zaljubljen v kuharico Ljubico Ilič, ki jo je hotel, kakor trdi, tudi poročiti. Živela sta v intimnih odnosa j ih, toda lepega dne je Ljubica izvedela, da je llija poročen in ‘konec je bilo njene ljubezni. Ni ga marala več. To je zaljubljenega orožnika silno bolelo in jezilo. Dne 15. januarja se je napotil k njej, kakor trdi, zato, da bi se bil od nje poslovil. Ljubica je izpovedala pa drugače: Prosil jo je ljubezni. Ker je kratkomalo odrekla, jo je prijel trdno za roko, potegnil revolver ter jo ustrelil dvakrat v prsi, nakar je pognal še samemu sebi kroglo v glavo. Ljubica je umrla, on je okreval. Te dni se je zagovarjal radi premišljenega umora. Trdil je, da se ne spominja ničesar drugega, kakor, da je šel k ljubici po slovo, kaj se je pozneje zgodilo, ne ve. Ivo so mu prečitali izpovedbo ljubice, ki je dramo natančno opisala ter pristavila, da mu vse odpušča, je zaplakal in menil: »Če je ona tako izpovedala, potem mora biti že res, toda ne spominjam se, da bi jo bil ubil.« Obsojen je bil na 15 let ječe. Ko je čul besede »15 let robije«, je vzdihnil in repliciral: Pa če se ne spominjam... ne spominjam.• Nato je odkorakal v varnem spremstvu mirno v zapor, vso pot vzdihujoč. — Podpolkovnik Dragoljub Lazič, znani zapeljivec mladih deklic, ki je zabodel, kakor smo poročali, te dni v Beogradu službujočega orožnika, ker je ta zahteval, da se radi neke donjuailske afere legitimira, je bil prestavljen iz opazovalnega oddelka v preiskovalni zapor. Podpolkovnik je odklonil vsako izpovedbo: Razkrojene živce imam. Bolan do vek sem. Potrebujem miru. Pošljite me v bolnico. Ko se umirim, vam povem vse, preje pa ničesar. V zaporu je zahteval, da se mu izroči njegov denar, da si kupi čaja. Ker so mu pojasnili, da je to nedopustno, je me-l1,; 9el° s° dali Kristusu piti, čeprav žolc, vi pa meni ne daste niti čaja. Orožnik, 1 ®a,i? ^ zal>odel, je ranam podlegel. Uboj radi 10 litrov alkohola. V vaški ™ Lel* V Zxaje2aru J'e bHo te dni> kakor sko-nnlnn Lli ',Zel° v!'sel°- Gostilna je bila Iti- • .eto'> ki so pili; kakor za stavo. Pri •i ri H12-1-6 Se*el bo8ati posestnik Nikola Nedeljkovič s šestimi sosedi. Zabavali so se prav dobro, dokler ni nrišlo do plačila. Nedeljkovicev sopivci so joTiamreč pobrisali drug za drugim in končno je moral poravnati račun on sajn. Račun je znašal 10 litrov vma in zganja. Razjarjen je hitel Nedelikovič za svojimi vinskimi bratci, od katerih jih je res nekaj dohitel ter stavil na odgovor. Pri em je prišlo med njim in posestnikom Peroni 1 otancičem do hudega prepira, ki je tor ™ ! v, da ie l,oteSnil Nedeljkovič nož er ga zasadil nasprotniku do ročaja v prsi Pota n čič je na mestu izdihnil. 1 S..akft Kl'^ maščevanje upornega pomor-nMdrnn „ I,01n0^ak Jernej Višciano. kf ip 1-ist •* i"°rn?m Parniku »Andalusia«, je last italijanske paroplovne družbe D. Nepreklicno samo še danes! Izvrstna burka v sedmih dejanjih Z-Z-ZIGOTO \ ZADREGAH. Veselo! Zabavno! smeh od začetka do konca! lzvanredno efektni konec. Z-Z-Zigoto si je s tem filmom Drez dvoma priboril eno- prvih mest neprekosljiv.ih amerikanskih komikov. — Pred-s ave točno ob: 4., pol 6., pol 8., 9. — Jutri v sredo senzacionalni spored: — Krona vseh dosedaj izdelanih filmov, grandiozni. QlSO VAS5SS . . . Rezervirajte si vstopnice še danes, ker je povpraševanje ogromno. Ta grandiozni filmski veleumotvor daleč prekaša vse, kar pričakujete. — Kolosalua režija, izvrstna igra, krasni obrazi in vse ostalo Vas bode brez dvoma navdušilo. Elitni KINO MATICA vodilni kino v Ljubljani. (Tel. 124) fwr iv'-t £•14 ' Pk m si m i ,o luho' z"na;fin£i;i.n It« 1 vy te ■ , 4 v-: i i u s u JtiuCfCii- '■Ai ti ; j.“i - 1 £3 :: mt.... ■ 'i n m ■ p .-.bS, ‘rho iijr.S- 'V?1 ! &0f< |i: I m- S- Padite ns -m3. p- MSGfii- in na mm ns |lS|. zvezda i krlžiesir«. S--Uru9S'.Kbcl{8 niso od-tvrdk«' lil MAGSi. ■''-ji -^ -'.Olll Tripcovich je nasilen in delamržen subjekti Radi tega je naravno, da je prišel s, svojimi predjAistavijenimi. predvsem s prvim častnikom kapitanom Miroslavom Cobauom- z Reke, opetovano v konflikt ter bil večkrat kaznovan. Te dni,; ko se je usidral parnik pred škedenjskimi plavži, se je javil Viscia-110 bolnega. Ker je bilo za zdravniško preiskavo že prepozno, mu je dejal Cobau, naj potrpi do drugega dne. Ta odgovor je vročekrvnega Neapolitanca tako razkačil, da je navalil na svojega predpostavljenega ter ga pričel mikastiti. Oficirju so priskočili na pomoč drugi mornarji, ki so Viscianija ukrotili. Radi tega hudega prestopka se je oficir pritožil pri pristaniškem kapitanu in Visci-ani je bil takoj izkrcan. Ker je imel mladenič zahtevati še nekaj plače, ga je spremil Cobau na pristaniško poveljstvo. Visciani mu je sledil v kratki razdalji. Nenadoma je potegnil velik mornarski nož ter zabodel oficirja enkrat v hrbet in dvakrat v tilnik. Ko se je ranjenec ves krvav zgrudil, se je spustil Visciani v divji beg. Cobau-ove poškodbe so nevarne. Napadalca doslej še niso dobili. — Malta konkurira z Monte Carlom. Otok Malta, ki je bil doslej samo oporišče za vojne parnike hoče pričeti konkurirati z Monte Carlom. Uprava otoka je najela te dni posojilo v znesku 1,000.000 funtov, ki ga vporabi za preureditev otoka v svetovno kopališče z igralnico. Klima je baje še milejša kot na Rivijeri. Vožnja, ki traja doslej še 8 dni, se skrajša z uvedbo brzih parnikov za 24 ur. — Kolesarska (športna) loterija Jugoslo-venske Matice. Žrebanje te loterije je bilo prenešeno in se vrši nepreklicno dne 20. decembra t. 1. Dobitki: dve motorni kolesi in 25 navadnih moških in ženskih ko-dobitki, — Vsi dobitki so iz svetovno znane tvornice »Peugeet-. Srečke po 10 dinarjev so na prodaj pri vseh podružnicah Jugoslovanske Matice v Sloveniji in v vseh ljubljanskih trafikah. Dobivajo se pa tudi v Matični knjigarni, Tiskovni zadrugi in v pisarni Jugo-slovenske Matice, Šelenburgova ulica 7.-II. — Žrebanje efektne loterije Narodno-kulturnega društva Mala Nedelja se vrši nepreklicno 15. novembra t. 1. pod državnim nadzorstvom. 300 dobitkov v vrednosti Din 15.550. Cena srečki samo 5 Din. Čisti dobiček se porabi za izpopolnitev društvenega doma in postavitev spomenika jugoslovenske mu prvoborilelju in pesniku dr. J. Razlag« ob priliki stoletnice njegovega rojstva. Srečke se dobijo pri razprodajalcih in v Mariboru v trgovini g. Zlate Brišnik. Naročajte srečke tudi pismeno pri Narodno-kulturnem društvu Mala Nedelja. — Za takojšnje zboljšanje okusa juh, omak in prikuh itd. naj se uporablja s a m o Maggi-jeva zabela. Ljubgjana. Češka recepcija dne 28. oktobra 1925. Generalni konzul Češkoslovaške republike v Ljubljani dr. Otokar Beneš priredi ob priliki obletnice osvobojenja češkoslovaškega naro-.(a dne 28. oktobra t. 1. ob 11. uri dopoldne v dvorani Mladike, Šubičeva ulica, recepcijo in si usoja s tem vse češkoslovaške pripadnike in jugoslovenske prijatelje češkoslova-ške-jugoslovenske vzajemnosti kakor tudi vse korporacije in ženska društva najvljudneje vabiti. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. — Konzulat Češkoslovaške republike v Ljubljani naznanja, da se na dan češkoslovaškega državnegsv praznika 2K. oktobra t. 1. ne bo uradovalo. 1_ Proslava češkoslovaškega praznika »Narodnega osvobojenja« v Ljubljani. Jugo-slovensko-češkoslovaška Liga v Ljubljani opozarja svoje članstvo na prireditve, ki se vrše dne 28. t. m. v proslavo češkoslovaškega praznika »Narodnega ujedinjenja« v Ljubljani. Ob 11. uri dopoldne se vrši recepcija1 češkoslovaškega konzula g. dr. Otokarja Be-neša v prostorih Mladike na Bleivveisovi cesti. Ob pol 8. uri zvečer je slavnostna predstava v ljubljanski operi. Po gledišču se vrši prijateljski sestanek Čehoslovakov in Jugo-slovenov v restavraciji Zvezda. Predsedstvo Lige pričakuje od svojih članov, da bodo v častnem številu pri vseh teli prireditvah zastopam. '~7 Pripravljalni odbor abstinentskega društva »Treznost« v Ljubljani sklicuje za torek, 27. oktobra 1925 ob pol 20. uri v vseh vrst, double in palmers’on, velour v vseh barvan, barhei.l in vsakovrstno drugo perilno blatjo v veliki izbiri kupile po nizkih centih ' OBLAČILNICI, ijubilarto. Miklošičeva cesta Umrla v je ponedeljek zjutraj gospa brezalkoholni točilnici na velesejmu sestanek prijavljenih abstinentov. Dnevni red: 1. savezna sporočila, ‘2. o sprejemu novo-javljenih abstinentov, 3. razdelitev dela za javna predavanja in sestava programa istih, 4. referat o dosedanjih uspehih pri mladini, 5. o formalnostih ustanovitve društva. K temu sestanku vabim tudi brate akademike-abstinente, da se pomenimo, ali hočemo delati v enem društvu ali v dveh. — Predsednik. 1— Kitorezee se je pojavil v Starem Vod-matu, v Zeleni jami in na Selu. Posebno veselje ima do mladih deklet. V soboto popoldne je srečal v Starem Vodmatu neko 13-letno učenko II. razreda Lichtenturnove meščanske šole. Stavil ji je nemoralno ponudbo ter ji obljubil zato 10 Din. Dekletce ni pristalo, temveč je šlo mirno dalje po opravkih. Ko se je vračala domov, jo je pričakal neznanec na križišču Poljske ceste irt ceste Na Zavrteh ter jo skušal zopet vstaviti. Deklica se ga je bala ter zbežala, toda možakar je bil bolj hitrih nog. Dohitel jo je, jo zgrabil za lase ter ji prerezal kito. Popolnoma odrezati ji je ni mogel, ker je pričela deklica zopet bežati in so bili v bližini pasanti. Kitorezee je že bolj prileten. Deklica trdi, da mora biti star kakih 55 let. Rasti je visoke, ima sivorjave brke, sicer je pa obrit. Med Evinimi hčerami v zahodnjem delu Ljubljane, posebno pa v predmestjih, je povzročil dogodek precej razburjenja. Dopisi. Iz Tržiča. Kakor vsako leto, tako proslavi tudi letos deška in dekliška meščanska šola v Tržiču dan naše osvoboditve in razsula Avstrije s pobiranjem prispevkov za knjige revnim učencem in za šolarsko kuhinjo. Me-žčanska šola se je ljudem priljubila, uvidevajo njen pomen in letos je poskočilo število učencev za 50. Med temi je največ popolnoma revnih in če naj dosežejo uspehe, morajo imeti knjige. Samo novih knjig so do-slave naše osvoboditve naj pokrije ta znebili revni učenci za 10.000 Din. Zbirka pro-sek. Dne 29. oktobra T925 in naslednje dni bodo obiskali učenci in učenke meščanske šole vse hiše sodnega okraja Tržič in se izkazali z nabiralnimi polami in odkupnimi znaki. Sorojaki! Odprite jim gostoljubno vrata in darujte kolikor morete, tudi 10 para se hvaležno sprejme. Množino deželnih pridelkov pa vpišite, po nje pride kasneje voz. Pomagajmo šoli, da nam bo naš naraščaj pomagal, ko bomo v potrebi! Narod brez šol je narod brez bodočnosti! Sokolstvo. VELIKA SCENIČNA UPRIZORITEV NA VSESLOVANSKEM SOKOLSKEM ZLETU V PRAGI. Scenična sekcija zletnega odbora sokolske župe v Pragi je priznala prvo darilo za načrt velike scenične prireditve na vsesokol-skem zletu, ki se vrši prihodnje leto v Pragi učitelju Josipu Hodeku iz Plzna, drugo darilo pa Fr. Mikulašeku iz Vojkovic. Predloženih je bilo vsega skupaj 34 načrtov. Hode-kov načrt se razlikuje od vseh dosedaj na zletih uprizorjenih velikih scen. Dočim je bil hrbtenica vseh dosedanjih vprizoritev dramatični element, se odlikuje Hodekov načrt s krasno lirično noto. Glavna misel tega načrta je himnus na naravo, himnus, ki opeva povratek k primitivnemu, večno harmonijo in visoke čiste ideale življenja, ki si jih je postavilo tudi sokolstvo za vodibii princip svojega delovanja. Hodek je vporabil pri tem tudi pomembne šege iz staroslovanske mitologije, ki izražajo pesniško pričetek pomladi, poletja in jeseni. Scena se pričenja z zimo ter se konča z jesenjo. Velike množice gledalcev bodo izražale v opravah, ki bodo odgovarjale glede barve osnovnemu tonu dotičnega letnega časa, travnikov in polja naravo, nje-: no tipično vreme in jflavna dela na deželi, j Tudi solnce, reprezentirano po malčku, stopi v akcijo. Če pomislimo, da nastopi pri pestri sceni, ob zvokih lirične godbe, nad 3000 sokolov in sokolic, v areni, v kateri bo stotisoč gledalcev, poteui si lahko predstavljamo globok vtis, ki ga bo napravil ta himnus narave, od avtorja imenovan himnus življenja, na občinstvo. Avtor načrta, Hodek, je vzbudil že lansko leto, ob priliki javne telovadbe plzenske župe, pozornost z izredno posrečeno^ scenično •prireditvijo. Drugi odlikovani načrt predstavlja pod označbo »Na straži. simbol današnjega življenja. Neplodni in direktno agresivni sovražni elementi groze uničiti nacijo, toda konstruktivni elementi stoje na straži ter odbijajo napad z vspehom. Ljubljanski Sokol priredi v četrtek 29. t. m. točno ob 8. uri zvečer v svoji telovadnici v Narodnem domu naraščajsko akademijo, katere čisti dohodek je namenjen za delno kritje potnih stroškov naraščaja v Prago, kjer se vrši prihodnje leto vsesokolski zlet. Na to prireditev vabimo cenjene roditelje in prijatelje sokolskega naraščaja. Zdravo! — Odbor. Gospodarstvo. LJUBLJANSKA BORZA, dne 26. oktobra 19*25. Vrednote: Investicijsko posojilo iz leta 1921 den. 80; Zastavni listi Kranjske deželne banke den. 20, bi. 23; Kom. zadolžnice Kranjske dež. banke den. 20, bi. 23; Celjska posojilnica d. d., Celje den.^201, bi. 202; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 230; Merkantilna banka, Kočevje den. 100, bi. 105; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana den. 120, bi. 123; Trbovelj. premogokopna družba, Ljubljana den. 360, bi. 360; Združene papirnice Vevče, Goričane, in Medvode d. d., Ljubljana den. 120, bi. '128; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana den. 100, bi. 110; »šešir«, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka den. 141. Blago: Hrastove deske: 25 m!, 1.85 m do 4 m, media 3 m, 16, cm šir. napr. jnedia 23 cm, 25—75 nrm debel.; 25 m3, 1.85 m — 4 m, med. 3 m, U cm šir. 25 mm debel.; 20 m3 1.85 — 4 m, media 3 m, 11.50 cm šir. 32 m-ni debel., fco Postojna tranz. za 1 m3 7 vag., den. 1730, bi. 1750; hrastovi plohi, paral., 53 mm, od 2.80 do 2.90 m, od 18.28 cm, 1-,_ II., zdravo, fco vagon meja tranz. den. 1250; bukovi plohi, neobroblj.: I., 11., III., monte: 60 mm od 5 m dalje, od 30 cm dalje; 100 nun od 3 m dalje; od 35 cm dalje; 60, 70, 80 mm od 2.50—3.50 m, od 25—35 cm; 40, 50, 60 mm, od 2—2.50 m, od 20 do rf c.m’ ,co vaS- Sušak den. 640; smrekovi hlodi, I., II., monte, 5, 6 in 8 m, od 25 cm prem. napr., media 34 cm, fco vagon namembna post. Gorenjsko 8 vag., den. 300, bi. 300; Testoni I., II., III., monte z 2/3 do 9/10' in 1/3—4/5, 6/7—8", par. ostrorobi, očeljeni, fco vag. Postojna tranz. bi. 600; bukovi plohi, obrobij., I., n. i io% III. 27, 38, 40, 50, 60, 70, 80, 90, 100 mm, od 2.25 do 4.50 m, suhi, fco vag. Postojna tranz. blago 700; pšenica domača, fco Ljubljana den. 260; koruza stara, fco sremska postaja 1 vag., den. 180, bi. 180; koruza stara, pariteta Beograd bi. 180; koruza nova, 100% kase pri sklepu, okt., nov., dec., fco slav. postaja bi. 122.50; koruza nova v storžih, fco slav. post. bi. 75; koruza medjimurska, fco Čakovec 1 i vag., den. 185, bi. 185; oves, fco slav. postaja bi. 170; oves, fco Postojna tranz. den. 200; fižol mandolon, fco Ljubljana den. 285; fižol prepeličar, fco Ljubljana den. 310; fižol pre-peličar, prekmurski, fco Ljubljana, netto bi-335; fižol ribničan, fco Ljubljana den. 300; kostanj divji, letošnji, fco vag., nakl. postaja den. 55. , BORZE. 1 — Zagreb, 26. okt. Devize: Newyork ček 56.138—56.738, London izpl. 273.21—275.21, ! ček 273.04—275.04, Pariz 226.8—230.8, Praga ! 165.95—168.15, Amsterdam 22265—2285, Du-| naj 792.57—802.57, Bruselj 258—262, Curih j 1085.7—1093.7, ček 1084.8—1092.8, Berlin ! 1341-1351, Milan izpl. 222.3-224.7. ! - Curih, 26. okt. Beograd 9 20 Newy°i-k | 519.50, London 25.19, ,Pariz. 20.95, fraga I 15.90, Varšava 85, Milan 20.o5, Bukarešta 2.46, Sofija 3.80, Dunaj 73.15, Budimpešta 0.00727. (11?) ^ ;^J0;iiaKU GKiiii i Spisal Robert Kraft. 84. Bombni atentat. »Evo, zopet smo na moji stari poti«, reče Georg. Že dalje časa so v Drakensteenih, zmajevih kamnih, v gorovju, ki se razprostira dvajset milj za Captow-nom od juga proti severu. Skalnat greben tvori cesto. Na desni je visoka skalnata stena, na levi globok prepad, toda to ni morda le kaka steza kot za divje lovce, temveč široka, da se izognejo lahko trije vozovi hkrati. Toda, odkar drži železnica preko gorovja, ne uporabljajo več te ceste, še čred ne gonijo tod, ker primanjkuje vode i nkrme, in kar bi izgubile živali na teži, ne znaša toliko, kot si prihranijo pri transpoitnih troskih. Pač, še jo uporabljajo — avtomobilisti in kolesarji, ki so jih naši prijatelji že srečali, ali pa jih prehiteli. Pravzaprav je to zelo čudno. Marsikdo misli, da izpodrinejo železnice naše stare, poštene ceste, ki so le še za kmete, da vozijo po njih gnoj — pa iznadejo kolo, potem avtomobil, in nenadoma so vinjene starim cestam vse časti, in ne le to; športnim društvom pr sedujejo imenitni možje, tako, da predstav jajo rus va politične sile, in ta skrbe, da zidajo države popolnoma nove ceste, ali pa imajo sama toliko kapitala, da jih zidajo na lastne troske. Je pač vedno ista povest. Zemlja je okrogla, vse je okroglo — če nima oglov — na vsak način pa se vse suče v krogu; vsa svetovna zgodovina se ponavlja cd časa do časa! Ben Akiba ima prav: pod solncem ni nič novega, vse staro zopet izvlečemo in sicer popolnoma nevedoma. Tudi potovanje peš je zopet v modi. Ali pravilneje povedano; ponosno zaničevanje železnice in vsake vožnje. Nekdo koraka od Dresdeua do Leipziga toliko in toliko ur, potem tudi zopet nazaj. »Kdo zmore to kakor jaz?« O, mnogo! Prihodnjo nedeljo jih odkoraka na stotine. Železnic sploh ne uporabljajo več, tudi koles ne, nobenega pripomočka. Le še per pedes apostolorum. Prihodnjič bodo tekli kar po vseh štirih, ali pa ustanove društvo, čigar člani morajo storiti to, oblečeni le v kopalne hlače, in če pridejo do njive s salato, se lepo napasejo. . Teda pustimo burke! To vse je lepo m dobro in stremi po koristnem smotru. Le nikar se zahtev ajtyj takoj, da bo človeštvo s tem rešeno! Potem je to smešno. Kdor meni, da mu je v telesni in duševni blagor, če stanuje gol na jablani, naj to stori. Ce je mož srečen, potem je dobro. Le zahteva naj nikar, da morajo vsi ljudje prebivati goli na jablanah. To je prekletstvo, ki se polasti vedno vegetarijancev in mrzlovcdnih amfibij, luninih in solnčnih bratov in drugih svetnikov zadnjih dni. Če napravijo iz svojega življenskega načina filozofijo za svojo lastno uporabo, tedaj so modrijani, če pa hočejo napraviti iz tega csrečevahio vero za vse človeštvo, potem so norci in kakor je znano, napravi en norec sto drugih — — ' V počasnem tempu zavijejo okrog vogla, potem pa je pot zopet ravna. Ko vzpostavijo zopet navadno hitrost, vidijo Adam, Gecrg in Leonor, ki so v srednjem delu, kako sine pred njihovimi očmi navzdol nekaj črnega, kakor ptič. ali bolje, kakor kamen; če leži predmet na tleh, mora avtomobil črezenj — v naslednjem trenutku ... »To je bila bomba!!!?« zakličejo istočasno vsi trije. Popolnoma nevede je Leonor ustavila, kar ni^pn-pcročljivo za njihovo varnost. Georg hiti navzad, skoči ven, pobere nekaj s tal, pogleda navzgor, potegne svojo zračno pištolo iz žepa, a ne ustreli. Ko se vrne v najveejem diru, je Leonor že spoznala napako in pognala hitro naprej. Georg ji pokaže, kaj je pobral. >To je kos granate ali bombe.« Seveda je bila bomba,« odvrne Leonor ravnodušno. Namenjena je bila nam.« Komu pa drugemu?« Videl sem nad skalo človeško glavo, ki . pa je izginila, še preden sem mogel ustreliti.« (Dalje prih,) o. z., Uiibljanr, nuu tovarna vinskega kisa, d. z najfinejši in najokusnejši n? mizni t?is i z vitkega krs?. jtff" pormciljO 1 » Tehnična in higijenično noirnode urejena kisarna v Jugoslaviji, v Miama: ljub!|an8, Dvnalska cesta Stev. la, II. nadsiropj*. M Ati O Gospod t starosti 30 let ae teli seznaniti z gospodično iz boljše rodbine. Zenitov ni izključena. Le resne ponudbe prosi na upravo li»ta pod »Značaj«. Gospodična srednje starosti, prijetne zunanjosti želi znanja v svrho ženitve. Gospodje z gostilniško obrtjo imajo prednost. Dopisi na upravo »Narodnega dnevnika« pod »Gostilna«. Mladenič zdrav in pošten, vajen kmetije, ži vine ter vseli ostalih poljskih del išče primemo trajno službo. — Ponudbe z navedbo plače je poslati na upravo lista pod: »Vesten Stanovanje »bstoječe i* kuhinje In ene *obe M« proti nagradi zakonski par. ?o»udbe na upravo lista pod: »Stanovanje«. Suho pleskovanje! Suho ples ovanjel Segeian-prašek (sredsivo ias živega srebra) r00 ; | v 10 minutah so s 400 g 100 kg setve proti bolezni na L .. tairni p« : žitu pleskovanih in pripravnih za setev! nudbe^a^pravo* lista pod: >Soba<. \ Ur. A. Jenčič, Mar.bor, Kopitarjev« ulica 6 Proda se M ceno 350 hi jabolčnika lanskega pridelka. — Ponudbe na upravo lista pod »Jabolčnik«. DRUfi - - CE8i*l U/olfova ulica 1 II. - Telefon 55. Absolveotinjj M trgovske šole želi vstopiti kot prak- 7;i tikantinja h kakemu večjemu ljub- n ' ljanskemu podjetju. Ponudbe proBi J® na upravo lista pod: »Marljiva«. P Ši iie ,Narod Dnevnik1. UdAfctolJ te od#ova«l mdsttt: ŽELEZNIKAR ALEKSANDER. i, tl»k«ruo »Me* *ur< v Ljubljani: Andrej 8*fer.