Leto XXIV., št. tS& J^S^blT*1 Lfat^zza, *—Prdi — Cena t- (Jptavniitvo i Ljubil? aa, Puccinijeva ulica 5. Telefon it. 51-22, )l-23. 51-24 Inserauu oddelek: Ljubljana. Puconi jeva ulica 5 — Telefon it 31-25, 31-26 Podružnica Noto mesto: Ljubljanska cesta 42 Izključno zastopstvo za oglase iz Italije in inozemstvo; UPI S. A.. MILANO Računi: za Ljubljansko pokrajino pn poštno-čekovnem zavodu 4t. 17.749, za ostale kraje Italije: Servizio Conti. Corr. Post. No U-3118 Izhaja vsak das razen ponedeljka Uredništvo« Ljubljana — Puccinijeva ulica BL 5» Telefon Št. 31-22. 31-23. 81-24. Rokopisi se ne vračajo. Siidengland und London unter dem Feuer sdtwerster Sprengmittel Mit starten Zerstorungen in den betroSSenen Gebieten Ist zu rechnen — Kampfe auf der Insel Elba In Mittelitalien verlegte der Feind gestern seinen Schwerpunkt in den Raum nordostlich des Bolsena-Sees. Es gelang Aus dem Fiihrerhauptquartier, 17. Juni. Das Oberkommando der VVehrmacht gibt bekannt: Seit dem 15. Juni 23.40 Uhr liegen Siid-england und das Stadtgebiet von London mit nur geringen Unterbrechungen stan-dig unter dem Feuer unserer schwersten Sprengmittel. Mit starksten Zerstorungen in den betroffenen Gebieten ist zu rechnen. In der Normandie kam es gestern wie-der zu f ir uns erfolgreichen Angriffs- und Abwe!;:kampfen. Oestlich der Orne ge-wann unser Angriff trotz starker feindli-cher Gegenvvehr nach heftigen Kampfen den grossten Teil des Waldgebietes siid-lich Bavent. Gegen den mit starken Pan-zerkrafien vvahrend des ganzen Tages sudvvestlieh Tilly angreifenden Feind er-rangen unsere Panzerverbande einen vol-len Abvvehrerfolg. Finige durch unsere Stellungen durchgebrochene feindliche Panzer vvnrden vernichtet. Auch beider-seits der Strasse Bayeux—St. Lo griff der Feind gestern mit starken Kraften an. Die Kiimpfe sind noch im Gange. Nordwestlieh Carentan scheiterten starke -\ngriffe des Gegners unter schiveren Verlusten fiir ihn. Nur im Raum Ste. Me-re-Eglise gelang es den Feind nach We-sten bis Sauveur-Le Comte vorzudringen, wo \veiterhin schvver gekampft vvird. Bei den Kampfen auf der Ilalbinsel Cherbourg haben sich die Kampfgruppe unter Fiihrung von Oberstleutnant Keil und das Pionier-Bataillon 191 unter Fiih-runsr von Hauptmann Bodenkamp besonders ausarezeichnet. i hm dort nach erbitterten Ringen, in den Stellungen unserer Nachhuten einige Ein-briiche zu erzielen. Im Raum von Grcs-seta und ostlich davon vvurden feindliche Angriffe blutig zerschlagen. Die Verluste des Feindes vvaren hart. Zahlreiche Panzer und Lastkraftvvagen blieben brennend liegen. In den Morgenstunden des heutigen Tages landete der Gegner nach schvveren Luftangriffen an mehreren Stellen auf der Insel Elba. Heftige Kampfe mit den schwa chen deutschen Besatzungskraften sind im Gange. Aus dem Osten vverden keine besonde-ren Kampfhandlungen gemeldet. In den Morgenstunden des Freitag flo-gen feindliche Flugzeuge unter Jagdschutz nach Sudostdeutscliland ein und vvarfen Bomben in Ausenbezirken der Stadt Wien und auf Pressburg. Es entstanden Scha-den und Verluste unter der Bevolkerung. In der vergangenen Nacht griffen briti-sche Bomber die Stadte Duisburg und Oberhausen an und verursachten dort Ge-baudeschaden und geringe Personenver-luste. Einzelne britisehe Flugzeuge vvarfen Bomben auf Berlin. Ueber dem Reichsgebiet und den bese tzten Westgebieten vvurden bei Tage und in der vergangenen Nacht durch Luftver-teidigungskrafte 83 feindliche Flugzeuge zum Absturz gebracht. Unterseeboote versenkten im Atlantik zvvei Schiffe mit 11.000 BRT und einen Zerstorer . Južna Anglija in London v ognju najjačjih razstreliv Računati je z najhujšimi razdejanji na prizadetih področjih — Roji na otoku Etbi Razdejanje v Južni Angliji S® ssr v zakloniščih — Ves promet zastal — „Goreče bakle" Fiihrerjev glavni stan, 17. jun. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil javlja: Od 15. junija ob 23,40 sta južna Anglija in londonsko mestno področje z majhnimi presledki stalno pod ognjem naših najtežjih razstreliv. Računati je z najhujšimi razdejanji na prizadetih področjih. V Normandiji je prišlo včeraj zopet do uspešnih napadalnih in obrambnih bojev za nas. Vzhodno od reke Orne smo z našim napadom kljub močni sovražnikovi obrambi v ogorčenih bojih pridobili večji del gozdnega področja južno od Baventa. Proti sovražniku, ki je napadal ves dan z močnimi oklopniškimi silami južnozapadno od Tilly-ja, so dosegli naši oklopniški oddelki po-polen obrambni uspeh. Nekaj sovražnikovih oklopnikov, ki so prodrli med naše postojanke, je bilo uničenih. Tudi na obeh straneh ceste Bayeux—St. L6 je napadel sovražnik včeraj z močnimi silami. Boji se še nadaljujejo. Severnozapadno od Carentana so se izjalovili močni sovražnikovi napadi. Nasprotnik je imel težke izgube. Le na področju Ste. Mere Eglisea je uspelo sovražniku prodreti naprej proti zapadu do Sauveur-Le Comtea, kjer so hudi boji. V bojih na polotoku Cherbourgu sta se posebno odlikovali bojna skupina pod vodstvom podpolkovnika Keila in 191. pionirski bataljon pod vodstvom kapetana Bo-denkampa. V srednji Italiji je preložil včeraj sovražnik svoje težišče na področje na severno-vzhodno od Bolsenskega jezera. Tamkaj mu je uspelo, da je po srditih bitkah napravil v položaje naših zaščitnic nekaj vdorov. Na področju Grosseta ln vzhodno od njega so bili krvavo odbiti sovražnikovi napadi. Izgube sovražnika so bile hude. številni oklopniki in tovorni vozovi so zgoreli. V današnjih jutrnjih urah se je izkrcal sovražnik po težkih zračnih napadih na več krajih otoka Elbe. Ogorčene bitke s slabotnimi nemškimi posadkami so v teku. Z vzhoda ne javljajo o nikakih posebnih bojih. Včeraj zjutraj so priletela sovražnikova letala v spremstvu lovcev nad južnovzhodno Nemčijo ter vrgla bombe na zunanje predele mesta Dunaja in na Bratislavo. Nastala je škoda, prebivalstvo je imelo izgube. V pretekli noči so napadli britanski bombniki mesti Duisburg in Oberhausen ter povzročili tamkaj škodo po poslopjih in manjše človeške izgube. Posamezna britanska letala so vrgla bombe na Berlin. Protiletalske obrambne sile so sestrelile podnevi in v pretekli noči nad področjem Nemčije in nad zapadnimi zasedenimi deželami 83 sovražnih letal. Podmornice so potopile na Atlantiku dve ladji z 11.000 tonami ter en rušilec. Da ne bo prepozno! Boji v Italiji Stockholm, 17. jun. Vesti iz Anglije potrjujejo, da je doživela britanska prestol-mca včeraj najdaljši alarm te vojne. 30 ur so sedeli Londončani v kleteh in rovih podzemske železnice. Tvornice in uradi so mirovali. Vse gostilne in trgovine so bile zaprte. Od noči na 16. junij trajajoči nemški napad z novimi razstrelivi na južno Anglijo in London je povzročil najhujše razdejanje. ■Skladišča in tovorišča ob Temzi gore. Železniki promet je na več krajih prekinjen in je v večini primerov zastal. Druga poročila govore o »naraščajočem strahu« londonskega prebivalstva. Radijska postaja Daventry je bila zelo poškodovana. Oddajali so nekaj časa s pomožne postaje. Povedali so, da ne morejo oddajati drugega, kakor glasbo na ploščah. Berlin, 17. jun. Gost pajčolan leži nad južno Anglijo, kakor poročajo nemški iz-vidniški letalci. Posebno gost je nad južnim Londonom, kjer tvori neprekinjen pas od Kingstona do Bromleyja, Toda tudi nad področjem Sevenoaks in Sutton leži neprediren oblak dima, ki onemogoča vsako opazovanje. Pri Southamptonu so prodrli nemški iz-vidniški letalci skozi oblake dima ter napravili, četudi z veliko težavo, nekaj fotografskih posnetkov. Ti kažejo, da je velik del pristaniških naprav v plamenih. Druga nemška letala, ki so se v sredo zjutraj vrnila s poleta nad srednjem Rokav-skim prelivom, so opazovala v Spitheadu, med Portsmouthom in otokom Wightom, kako se je več ladij, ki so plule v smeri od juga proti vzhodu, nenadno zažgalo in so plule po morju kakor goreče baklje. Ladje so gotovo prišle v območje nemških razstreliv, s katerimi je bila prav tedaj napadena južna Anglija. Ognjene krogle Stockholm, 17. jun. Stockholmsko časopisje obsežno poroča o prvem napadu z novimi razstrelivi na Anglijo. Tako poroča »Dagens Nyheter«, da je »fantastičen val nemških bojnih letal brez posadk v noči na petek in v petek zjutraj odvrgel dež rušilnih in požarnih bomb« na južno Anglijo. Poročila očividcev o tej »čudežni vožnji preko preliva« se stalno množe. Kakor snopi kometov z nočnega neba so ta mistična nemška razstreliva padla na zemljo ter eksplodirala liki gigantske ognjene krogle. Opazovalci nove nemške opazovalne službe poročajo, da so imeli nemški izstrelki izredno brzino. Iz doslej došlih poročil je posneti, da so doletele Anglijo izredne izgube in škoda. Piloti nekega ameriškega letalskega oporišča v Angliji so opisali nove izstrelke ter izjavili, da sličijo ognjenim kroglam. Po nji hovih izjavah je brnenje izstrelkov slično bobnenju ogromnega stroja za pranje. »Morgontidningen« opisuje novo nemško orožje kot »ogromno žarečo železno maso, ki ima na koncu ognjen rep«. Nenadno pa izgine ta rdeče žareči svetlobni fenomen, kateremu sledi oglušujoča detonacija, ki ima za posledico bobnenje podiraj očih se hiš. V bodoči zgodovini bodo to opisovali za »novo obdobje v zgodovini vojn«. Zadovoljstvo med borci v Normandiji Berlin, 17. jun. Uporaba novih razstreliv v borbi proti Angliji je izzvala pri vojakih vseh delov vojske, predvsem pa pri onih divizijah, ki se bore v Normandiji, največje zadovoljstvo. Ce je pripravljenost za borbo, ki odlikuje nemške vojake, nad vsako hvalo, je bila z uvedbo novega orožja nedvomno še povečana. Prva vest Stockholm, 17. jun. Angleška poročevalska agencija je poročala včeraj dopoldne: Sovražna letala s» napadla v noči na petek v več valovih južno Anglijo. Pri preletu obalnega področja in tudi v notranjost: dežele So naletela na izredno močan zaporni ogenj protiletalskega topništva. Priletela so v več valovih ter je trajal ogenj protiletalskega topništva do jutrnjih ur. Poročajo o precejšnjih izgubah in škodi. Berlin, 17. jun. Mednarodni poročevalski urad poroča: Na italijanskem bojišču je bilo težišče bojev na področju ob obeh straneh Bolsenskega jezera in severno od njega. Tam so zbrali Angloameričani posebno močne oklopniške sile, da bi prebili na žvokem področju nemško obrambno črto in predvsem, da bi vplivali na pokrete glavnih nemških sil. V srditi borbi, Ki je trajala več ur in v kateri so Nemci uničili 37 oklopnikov, so nemške zaščitnice obdržale svoje postojanke na vsem bojišču. Zadnje straže so prišle še;e v poznih večernih urah do nemških glavnih postojank. Na tem odseku poteka bojišče sedaj severno od Orvieta in na področju Todija. Na tirenskem obalnem področju ni prišlo nikjer do večjih operacij. Bržkone potrebujejo tam delujoče ameriške formacije nekaj časa za počitek po hudih bojih zadnjih dni ter za izpopolnitev svojih Berlin, 17. jun. V četrtek so boljševiki ob izredni vročini napadli nemške postojanke ob spodnjem Dnjestru. Rumunske čete so jih odbile in jim prizadejale krvave izgube. Na bojišču je obležalo 150 boljše-vikov. Mnogo orožja je bilo zaplenjenega. Tudi na področju Jasija je sovražnik istega dne vzhodno od Pruta izvedel močnejši sunek, ki se je prav tako izjalovil. Na avtomobilski cesti zapadno od Smo-lenska so pognali boljševiki več naskako-valnih čet približno po 100 mož v napad, ne da bi dosegli kak uspeh. Deževno vreme je razmehčalo ceste in poti na srednjem in severnem delu vzhodnega bojišča in onemogoča večje operacije. Finci so prizadejali boljševikom, ki so napadali vzdolž ceste Leningrad—Viipuri brez posebnega uspeha finske postojanke, velike izgube ter jim poškodovali večje število oklopnikov in drugega težkega orožja. Na odseku Kandalakši je sovražnik s podporo topništva in težkega orožja izvedel izvidniške sunke, ki so bili odbiti. Sovražnikov napad na neko oporišče dalje proti severu se je izjalovil. Nemška posadka oporišča je izvedla protinapad, ki je povzročil boljševikom velike krvne izgube. Na odseku Louhi in na murmanskem bojišču je prišlo do obojestranskega živahnega topniškega delovanja, a do nobenih pomembnejših operacij. Mannerhelmsvo dnevno povelje Helsinki, 17. jun. Finski maršal Man-nersheim je izdal včeraj naslednje dnevno povelje: »Sovražnik je pričel zopet z veliko ofenzivo. Karelska ožina, na kateri je naš narod stoletja pretakal svojo kri, je ponovno izpostavljena nesmiselnemu napadu sovražnika. Ponovno nam vstaja pred očmi žilava vztrajnost, nedosežna hrabrost in trdna vera v bodočnost, ki tako odlikujejo našega vojaka, kar je pokazal v zimski vojni. Mladi možje stoje ob strani izkušenih borcev v silni bitki. ročju južno od Carentana. Glavni sunki so bili izvedeni zapadno od preplavljenega ozemlja Tarde. Hudi boji se nadaljujejo. Berlin, 17. jun. Severnoameriške čete, ki so napadale na obeh straneh francoske državne ceste 172 na področju izvira reke Elle, so doletele pri kraju St. Andreu posebno težke izgube. Ko so poizkušale prodreti proti jugu, so jih nemške čete z močnim protinapadom krvavo odbile. Vsi ostali sovražnikovi sunki so obtičali v zapornem ognju ali v bojih na nož. Ameriški padalci, ki so se pojavili dan prej za nemškimi bojnimi črtami, so bili ujeti. Na cesti pred Rayeuxom Berlin, 17. jun. Pri napadih severnoameriških vojnih skupin, ki so sunile v zadnjih 24 urah predvsem na obeh straneh ceste Bayeux—St. Lo v smeri proti jugo-zapadu, so doletele Američane tako hude izgube, da niso mogli izkoristiti posameznih vdorov, ki so jih napravili. Boji so se stopnjevali do ogromnega obsega. V višini vasi TUly se je izjalovil močan sovražnikov oklopniški napad. vrst, ki so utrpele občutne izgube. Včeraj dopoldne so oživeli boji na področju Or-vieto-Todi. Grozodejstva letalskih strahovatcev Trst, 17. jun. Angloameriški letalski gangsterji so izvedli v zadnjih dneh celo vrsto protipravnih dejanj. Tako so n. pr. pri napadu na Trst, kakor znano, z več bombami potopili ladjo Rdečega križa »Innsbruck«, ki je bila jasno označena z mednarodnim rdečim križem. V bližini Rovinija so napadli neko letalo, označeno z rdečim križem To letalo je letelo nad Jadranskim morjem ter je reševalo iz valov sestreljene angloameriške letalce. Neko drugo letalo Rdečega križa so napadli pri Puli. Razen tega so sovražni lovci napadli več ribiških čolnov pred otoki Sv. Andreja. Pri tem so bili 4 ribiči ranjeni Finski vojaki! Dobro veste, da je usoda domovine v vaših rokah. Nič vas ne sme zlomiti! 2e prej ste skupno kljubovali trdim udarcem usode in storite to tudi sedaj!« Sovjetski strahovalni napad na norveško mesto Oslo, 16. jun. Sovjetski strahovalni letalci so napadli bolnico v severnonorveškem mestu Vardoe. Pri tem so obstreljevali bolnico s Dogodki v naši najbližji soseščini, kjer pod bombami zločinskega anglosaškega letalstva pada mnogo nedolžnih žrtev brez razlike spola in starosti, morajo končno tudi prebivalcem našega mesta odpreti oči, da se tu igra zločesta igra, katere posledic ce se znajo nekega dne z vso svojo grozotno silovitostjo zrušiti tudi nad nas. Kdor se je zazibal v prelepe sanje o stoodstotni varnosti, bo morebiti nekoč bridko razočaran, ko bi mu zločinski letalski napad med ognjem, gromom in požarom razbil njegovo prekrasno, toda v ničemer utemeljeno utvaro. Naj si dado naši ljudje vendar že enkrat dopovedati, da okrutnemu sovražniku, ki si je sam nadel naslov »Murder Corporation« — morilska bratovščina — in ki se v svoji brezmejni propalosti ponaša s tem imenom, ni do tega, da bi rušil in uničeval le vojaške cilje, da bi razbijal živo silo svojega nasprotnika. V svojem onemoglem srdu, ki ga preveva zaradi spoznanja, da ne dosega zastavljenih si visokoletečih ciljev, je odvrgel vsako človeško dostojanstvo in hlepi le še po pustošenju, množe-stvenem poboju in razdejanju. Spomnimo se imen mest, ki jih je sovražno letalstvo še nedavno zavilo v dim in ogenj, v žalost in obup ter napolnilo s solzami, potoki nedolžno prelite krvi in s strahotami vsake vrste. Kaj je bilo v omenjenih mestih takega, da bi vsaj približno zaslužilo naziv vojaškega cilja? Tudi tam so se ljudje tolažili v lagodni samoprevari s podobnimi plehkimi utemeljevanji, tudi tam je bila večina uverjena: »Naše mest« je varno, mi smo iz razumljivih razlogov daleč izven udara letalske groze!« Tem strašnejše je bilo zato njih prebujenje iz skrbno zgrajene jalove varnosti. V našem listu smo že opozorili na stalno grožnjo, ki visi nad našimi glavami. Omenili smo besede pametnega in razsodnega moža, ki je dejal, da je boljše hiteti stokrat po nepotrebnem v zaklonišče, nego ostati enkrat zunaj in to nepremišljenost plačati 8 svojim življenjem. Po dosedanjih poročilih iz prizadetih mest so človeške žrtve tako visoke predvsem zaradi tega, ker prebivalstvo ni vzelo resno svaril in opominov ter je prepozno izpolnjevalo navodila oblasti za primer letalskega napada. Drago je plačalo svoje pridobljeno izkustvo, ki tisočim žrtev ne bo moglo več služiti, ker so odšle v večnost. Zato bodi ob letalskem alarmu prva dolžnost vsakogar, da se nemudoma zateče v zaklonišča, da brzda svojo radovednost in da skrbi samo za svojo varnost ter varnost svojcev. Ako smo v knjigi usode res tako dobro zapisani, da nam bodo prizanešene grozote, ki so jih deležna druga mesta, se bomo kasneje lahko smatrali za srečne, dokler pa visi smrtna pretnja nad nami, bodimo trezni, modri in premišljeni! Ne čakajmo prvega udarca, ravnajmo pametno. še preden občutimo strahote na lastni koži. Ob alarmu vsi v zaklonišče! strojnicami. Bolnica je bila doslej že tretjič napadena. čepTav je vidno označena z rdečim križem. Rumunsko vojno poročilo Bukarešta, 16. jun. Snočnje vojno poročilo pravi: Ob spodnjem Dnjestru in v srednji Besa rabi j i le manjši boj L Severozapadno od Jasija so naše čete z uspešno podporo topništva in borbenih letal po dvodnevnih bojih zavzele neko važno višino. Utrjevanje nemških postojank pred normandijskim predmostjem krajev, med temi Toussreville in Sanber-ville. Nadaljnji občutni udarec so izvedli nemški pionirji z razstrelitvijo zapornic in jezov pri Caenu. S tem so odvzeli prekopu, ki teče vzporedno z reko Orne, vso vodo, tako da je ribiško pristanišče Quistreham, ki so ga Britanci že od prvega dne invazije uporabljali kot izkrcevališče, mogoče uporabljati le še ob plimi. Nemške čete so potisnile sovražnika dalje proti cesti Isigny—Caumont ter ga vrgle oz kraja La Vaquer, ki leži zapadno od Caumonta. V severnozapadnem odseku Elle so ponovili Američani svoj poizkus, da bi prebili nemške bojne črte na obeh straneh ceste 172. Začasno jim je uspelo, da so se polastili neke vasi severno od reke. Ko so zavili proti jugu, da bi razširili vdor, jih je zadel protinapad, s katerim so jih vrgle nemške čete najprej iz vas; in potem nazaj na njihovo izhodišče. Južno od Carentana so pričeli Američani z novimi napadi, da bi razširili svoje tesne zvezne prehode ob izlivu reke Vire. Močni napadi so se izjavlovili. Neznaten vdor je bil zapahnjen. Vzhodno od Carentana so izkoristile nemške čete obrambne uspehe, dosežene prejšnjega dne, ter napadle sovražnika. Istočasno je pritisnil sovražnik na severnem odseku z močnimi silami. V celoti je bil položaj na invazij-skem bojišču v četrtek v znamenju nadaljnje utrditve nemških postotjank na vseh važnih odsekih. Berlin, 17. jun. Da bi razširili svoje tesno predmostje ob izlivu reke Vire, so napadli Američani v* četrtek na širokem pod- Berlin, 17. jun. Šele pred nekaj dnevi so odstopili Britanci ves zapadno od Ponte en Bassin-Bayeux ležeči del predmost-ja Američanom ter osredotočili svoje sile na vzhodnem delu in sicer severno od Caena. Nekako od torka so ti oddelki v premiku proti zapadu, kjer so posegli že v sredo in četrtek v boje južnozapadno od Ti!ly-sur-Seullesa. Ko so se izjalovili napadi vzhodno in zapadno od Caena, je poizkušal sovražnik razširiti pritisk na področju Tiely-Caumont do odseka ob Elli in na zapadnem delu predmostja do Ste. Mere Eglise. V poslednjih dveh dneh so se razvili srditi boji. v katerih so nemške čete s protinapadi na nož onemogočile nadaljnje prodiranje sovražnika. V četrtek so britansko-ameriške sile zopet pritisnile v smeri^ proti Villers Bo-cageu in proti Elli. južno od Carentana kakor tudi južno in severno od Ste. Mere Eglise. Čeprav so jih stalno podpirali močni oddelki oklopnikov in izredno močan topniški ogenj, niso mogli doseči nobenih pomembnejših uspehov. Nasprotno pa so jih potisnili nemški protinapadi vzhodno od reke Orne in zapadno od Carentana, predvsem pa na področju Caumonta energično nazaj. Borbo za vzhodno obalo izliva reke Orne vodijo Britanci še nadalje z ladijskim topništvom. Nemške baterije, ki niso doživele nobenih izgub ali poškodb. so odgovarjale s topniškim ognjem ter prisilile z dobro namerjenimi salvami sovražnikove ladje, ki so se zameglile in se umaknile. Nemški grenadirji in oklopniki so zasedli del britanskega predmostja ter nekaj Na tnarianskeu Tokio, 17. jun. Japonski glavni stan je objavil, da so sovražnikove izkrcevalne čete v četrtek zjutraj napadle otek Saipan na jugu Marianskega otočja. Japonska posadka je odbila prva dva napadalna valova. Prj tretjem izkrcevalnem poizkusu je prišlo do hudih bojev, ki še trajajo. »Domei« objavlja naknadno poročilo z nekega oporišča na osrednjem Pacifiku, da vrši japonska gamizija na otoku Saipanu silovite protinapade proti izkrcanemu sovražnikovemu oddelku. Izkrcanje se je izvršilo na zapadni obali otoka v jakosti približno ene divizije. Sovražnika so doletele hude izgube. Uničenih je bilo 16 njegovih čolnov za izkrcavanje oklepnikov. Japonci so prizadejal) sovražnkovim cklopnikom. ki so jih vrgli napadalci v boj uničujoče udarce. Daljnostrelno topništvo japonskih utrdb na otoku Tinian je v četrtek zjutraj obstreljevalo sovražne vojne ladje, ki so podp rale izkrcevalne operacije pri Saipanu. Poškodovalo je neko bojno ladjo, ki se je vžgala. Med Roninskimi otoki Tokio, 17. jun. Japonski glavni stan poroča, da je sovražnik včeraj s pomorskimi in letalskimi silami ponovno napadel notranji obrambni obroč Japonske. V četrtek popoldne je plulo močno sorvažnikovo brodovje v bližini otokov Boninske skupine (Ogasavara) nad Očetovskim otokom ter Zveplenim otokom Japonska obramba je sestrelila 7 letal. Japonske izgube so neznatne. Izgube sovražnega brodovja Tokio, 17. jun. Z nekega japonskega oporišča na centralnem Pacifiku javljajo, da sta bila potopljena neka sovražnikova bojna ladja in nek rušilec v srditem topniškem dvoboju, do katerega je prišlo v četrtek dopoldne med obalnimi baterijami na Saipanu in sovražnim brodovjem. Dva nadaljnja rušilca sta bila hudo poškodovana in zažgana. Domnevajo, da je to le del izgub, ki so bile prizadejane sovražniku pri izkrcevalnih operacijah na Marianskem otoku. Ameriški »propagandni trik" Tokio, 17. jun. »Domei« označuje za »propagandni trik« uradno ameriško vest, da so ameriški bombniki 20. letalskega zbora z oporišč na Kitajskem, v Burmi :n v Indiji hudo napadli Tokio, na katerega naj bi vrgli mnogo bomb. Uradna japonska poročevalska agencija otoku Saipanu javlja, da ni bilo nad Tokijem nobenega letala, temveč da je sovražnik izvršil zgolj manjši presenetljiv napad na severni del oteka Kiušiu, tO pa v takem obsegu, da je bil bolj podoben iz-vidniškemu poletu kakor pa bombnemu napadu. Eksplozije v ameriških oporiščih na Pacifiku Ženeva. 17. jun. Kakor je šele sedaj objavila ameriško mornariško ministrstvo, je prišlo 21. maja v Pearlu Harbourju do velikih eksplozij, pri čemer je bilo 127 ljudi ubitih in 380 hudo ranjenih. Nadal je poročajo, da je prišlo 11. junija na otoku Oalu do močne eksplozije in so bili tam ubiti trije ljudje, sedem pa jih pa-grešajo. Japonci vdrli med angleške postojanke Stockholm, 16. jun. Agencija Reuter objavlja vest iz Kandyja na Cevlonu: Japonc; so z novimi ojačenji nenadno in z vso silo napadli naše postojanke na imfalskem odseka pri Hinghoukhongu in prebili naše položaje. Daljni epilog katastrofe v Pearl Harbourgu Amsterdam. 17. jun. Kakor poroča britanska pcTočevalsl^i služba, je Roo6evelt. ne da bi se pri tem oziral na stališče ameriškega vojnega ministra, odredil, da se admiral Kimmel in general Short postavita pred vojno osdišče. CM> tožena sta odgovornosti za katastrofo, ki je nastala ob japonskem napadu na Pearl Har-bourg. Rooseveltova »mirovna organizacija" Amsterdam, 17. jun. Britanska poročevalska služba objavlja vest iz Washingtona, da je predsednik Rcosevelt v četrtek objavil načrt ameriške vlade o »mednarodni mirovni organizaciji«. Za to organizacijo je predviden »svet narodov«, kj naj bi se bavil z reševanjem mednarodnih sporov in preprečeval vojne. Rocse-velt je nadalje dejal, da bi moralo biti organizaciji priključeno tudi »mednarodno sodišče«. Predsednik je podal svojo izjavo po konferenci s Hullom, Stettiniusom in drugimi funkcionarji zunanjega ministrstva, ki. se bavijo 55 načrti a povojnem mednarodnem redu. Izjalovljeni boljševiški sunki Poset g. prezidenta v taborišča delovne službe Sredi mirne pokrajine leži prvo taborišče mladine, onega dela aovenske mla-dme, ki se je odločb, da z dekm ▼ pota svojega obraza in s trudom svojih rok doprinese dolžni delež, ki ga terjata od nje narod in domovina. Tu, sredi svojega naroda v svoji lastni domovini se vceplja v dušo te mladine čut discipline, ljubezen do častnega dela in vzvišen pojem tovarištva, ki naj preveva slehernega njenega pripadnika ter s tem ustvarja prve osnovne pogoje za človeka nove Evrope. One Evrope, ki jo danes cementm dragocena kri, ki se preliva na vseh njenih mejah, da kot nera zrušeni temelj ustvari trd-o jamstvo novega, boljšega reda na tej zemlji Včeraj je to mladino, ki se je prostovoljno odločila za to. da z delom prispeva k zmagi Evrope, obiskal g. prezident V spremstvu predsednika naborne komisije g. Meenzena in polkovnika g. Šuflaja se je g. prezident ob 4. popoldne pripeljal pred taborišče, kjer so taborišča. G. prezident se je nato s spremstvom napotil skozi vhod. ki sta ga čuvala dva strumno zravnana fanta v rumenkasitorjavih uniformah delovne službe, prešel dvorišče ter vstopil v prvo poslopje. V dveh vrstah so ob pogradih stali obvezniki v stavu »mimo« ter gromko odzdravili g. prezidentu. ko jih je ob vstopu pozdravil z -»zdravo, prijatelji!«. Svetel »n snažen prostor in v njem nahajajoče se la-ep-ke m zagorele postave vzravnanih mladeničev, vse to je očitno naredilo na g. prezidenta globok vtis. Tu ni videti tistega počasnega hra-nja, tistega: pošastnega vzdušja, kj je vladalo v badoljevsk'h internacijah, tu je doma ve-drost, življenje in kar je najvažnejše, slehernika preveva globoka zavest, da ni gola številka. ampak svoboden človek. G. prezident je obšel postrcjeno četo, se pogosto ustavil ter se zanimal za potankosti iz življenja posameznih obveznikov kakor tudi za dnevni red, ki vlada v taborišču. Strumno, po vojaško so mu odgovarjali fantje. Ko je g. prezident pregledal prostore vseh treh čet in se prepričal o vzornem redu in higieni, ki vlada v taborišču, je po raportu in pregledu sledil mimohod čet. Neverjetno, kako je uspelo v tako kratkem času izvežbati to mladino, ki je dosegla to, kar je pred g. prezidentom pokazala. Visoko vzravnani v strumnem koraku so prikorakali obvezniki na čelu z lastnimi četnimi in vodnimi vodniki, ki so glasno poveljevali »pozdrav« in sami pozdravili z dvignjenimi desnicami. Po pregleda m mimohodu so se mt dvorišču zbrale vse tri čete v krogu, sredi katerega je g. prezidenta in gostom zaigral taboriščni orkester nekaj koračnic. Pevski zbor, ki ga sestavljajo vsi taboriščnik: z lastnim pevovodjem na čelu, pa je gromko zapel nekaj nerodni pesmi. Po končanem sporedu se je g. prezident prisrčno zahvalil vsem navzočim za sprejem, jih pozval, naj ostanejo v teh najtežjih trenutkih z narodom duhovno skupaj in po-morejo s svojim delom k skupni boljši bodočnosti. »Kar koli boste storili dobrega, bo dobro za ves narod!« je dejal na koncu svojega pozdrava. Po ogledu kuhinje, kjer se je v vdikih kotlih že kuhala dobra večerja, je g. prezident odšel v taboriščno dvorano za prireditve. Dvorana sama še ni popolnoma urejen. . Fantje sami delajo načrte o ureditvi, o poslikanju itd. V njej bo postavljen oder. V tej dvorani se je zadržal gosp. prezident v daljšem razgovoru z navzočimi predstavniki taborišča, ki vodijo celotno delovanje. Ti so se nadvse pohvalno izrazili o pridnosti in dovzetnosti slovenske mladine, ki si je v njih očeh že pridobila visoko ceno. »Ena glavnih nalog te družbe,« je na koncu razgovora dejal g. prezident, »je dobra vzgoja. Dobra vzgoja, kj jo dajejo delo, disciplina in tovarištvo.« Tovarištvo je na tem mestu toliko bolj vredno poudarka, ker je v taborišču mladina iz vseh slojev naroda, iz vseh stanov in poklicev, o čemer se je g. prezident v razgovoru z obvezniki sam prepričal. To tovarištvo naj izbriše vse razlike, vse umetno stvoriene predsodke in na i dokaže, da je častno delo vredno vsakega poštenega človeka brez -izjeme. Ko je g. prezident zapustil dvorano za prireditve, so ga na dvorišču pričakale medtem ponovno razvrščene edinice in po prejetem raportu in pregledu čet se je s spremstvom napotil proti izhodu, spremljan cd stotin oči, ki so bile uprte vanj v vojaškem pozdravu. Še enkrat se je g. prezident ob slovesu zahvalil predstavnikom za vso skrb. ki jo kažejo do te mladine, ter izrazil prepričanje, da bo za to uspeh dela tem boljši in korist za skupnost tem večja. Po prisrčnem pozdravu se je g. prezident, očividno zel0 zadovoljen, odpeljal 9 svojim spremstvom proti Ljubljani. V daljavi pa je vedno bolj tonila eromka pesem mladine, ki s krampom in metiko prispeva k boljši bodočnosti svojega naroda in k zmagi nove Evrope. Verlautbarung Der Deutsche Berater in Laibach Amt: Soziales Hilfsvverk Das Soziale Hilfsvverk, Bleivveisova 13/1, verabfolgt an alle Miitter des Stadtberei-ches Laibach, die ab 20. April 1944 mit einem Kinde niederkommen, gegen Vorla-ge des pfarramtlichen Geburtsscheines einen Bezugschein auf 0.50 kg eehten Bliitenhonig. Anmeldung und Ausfolgung des Bezug-scheines in der Kanzlei des Sozialen Hilfs-werkes in der Zeit von 10 bis 12 Uhr taglich. Die Honigausgabe erfolgt beim Odsek za mleko prehranjevalnega urada, Majstrova ulica 10, und zwar fu-r minder. bemittelte Miitter kostenlos, fQr alle tibri-gen gegen Bezahlung des amtlich festge-setzten Preises. Der Leiter des Sozialen Hilfsvverkes: Klosch, e. h. Razglas Der Deutsche Berater in Laibach Amt: Soziales Hilfsvverk Soziales Hilfswerk, Bleiweisova cesta 13,-T, bo vsem onim materam v območju mestne občine ljubljanske, ki bodo od 20. aprila t 1. dalje rodile živega otroka, na potrdilo pristojnega župnega urada razdeljevala izkaznice na pol kilograma pristnega cvetličnega medu. Nakaznice se bodo izdale ob prijavi v pisarni «Soziales Hilfsvverk« vsak dan od 10. do 12. ure. Med se bo razdeljeval proti odvzemu omenjene nakaznice v prosto, rih »Odseka za mleko« prehranjevalnega urada, Majstrova ulica 10 in sicer ubo-ž-nejšim materam brezplačno, vsem drugim pa proti plačilu oblastno določene cene. Der Leiter des Sozialen Hilfsvverkes: Klosch L r. Na mistiku m slamnati možje Ljubljana, 17. junija. Dosedanja komunistična politika, vodena v trdnem pričakovanju, da bo Balkan postal izključna interesna sfera komunizma, dobiva hude udarce. Zato so začeli z vso naglico preusmerjati svojo politiko in odstranjevati vse, kar bi kazalo, da so predhodnica rdeče armade. Kakor izhaja iz pripovedovanja njih samih, bodo izvršene zato, da se nasuje domači in tuji javnosti pesek v oči, tudi nekatere spremembe na »najvišjih« mestih. Govori se, da se bodo komunisti popolnoma potegnili v ozadje in se zadovoljili s tem, da bodo od tam dejansko vodili in nadzirali, zunanji izvrševalci njih politike pa bodo ljudje, ki jih javnost ne pozna kot organizirane komuniste. Baje so v smislu te nove taktike že imenovali novo slovensko »vlado«, kateri stoji na čelu dr. Darko černei, ki ga je javnost do nedavnega poznala samo kot poslikanega buržujskega advokata, ne pa tudi kot organiziranega komunista. Z njegovim »predsedniškim« položaiem se hoče doseči zunanji nekomunistični videz slovenskega »partizanstva« ter omiliti odgovornost za vse težke 7-^ine, ki so jih komunisti zagrešili nad našim narodom. Vendar je tudi ta taktika preveč otipljiva in dr. Darko Cernej. ki bi hotel sedaj blesteti na svojem polnžaiu kot človek »čt-stih rok«, da reši potapli?'^- komunistično barko, je popolnoma Iznreeledan. Naročite se na romane DOBRE KNJIGE V Titovem stanu Izpovedi ujetega angleškega novinarja © Memdfc, boSjševlklh in Titu Beograd, 17. jun. Reuterjev poročevalec pri komunističnih tolpah na Balkanu John Talbot, ki so ga pred kratkim pri nekem podvigu nem-5kih padalskih lovcev ujeli skupno z nekim drugim britanskim ln ameriškim novinarjem, je podal svoje vtise o bivanju pri tolpah. Poročilo o tem. ki ga objavlja »Armee-Zeitung«, navaja naslednje zanimive podrobnosti: »Sem smo prispeli pred tremi tedn., na razpolago so nam dali neko prazno hišo in ves čas smo bili v bližini štaba. Nikoli nismo bili pri tolpah samih in nikoli se n;smo podali v gozdove. S Titom sem imel intervju. Iz varnostnih razlogov živi v nek; skalni votlini, kjer smo ga ob'skali. Na bistvena vprašanja sploh ni odgovoril ter je napravil par bedastih dovtipov. Za mariala bi si že predstavljal moža drugačnega kova. Nemški napad je prišel za nas popolnoma nepričakovano. Ko se je pričelo bombardiranje, smo zbežali iz hiše v nek jarek in kmalu nato »o nas uieli. Bilo je hudo, končno pa smo le prepričali nem;ke vojake, da nismo komunisti, temveč angloameriški novinarji. Neka skupina padalskih lovcev nas je vzela s seboj. Z nami so ravnali dobro. Dali so nam cigarcte in prepe-čenec. Majhni dogodki, ki so nam osvetlili te može, 9o potrjevali, da je bilo naše dosedanje mnenje o oddelkih SS popolnoma napačno. Videl sem. kako so vojak, reš li nekaj žena in otrok, ki so bil: zaradi nenadno pričete bitke v nevarnosti, jih mirili in tolažli. Priznat moram, da so naša poročila o SS-čet«h sama »propaganda«. Pri nekem protinapadu gaje z rameni: »War makes strange allies« (vojna ustvarja pač čudne zaveznike). Njegov tovariš, britanski vojni fotograf Slade, pa je dejal z vzdihom polnih skrbi: »We must watsh Russia« (Na Rusijo moramo, paziti). Kakšen pomen pripisujejo angleški uradni krogi delu ujetih novinarjev, dokazuje pismo, ki so ga nemški padalci našli v neki hiši na samoti. Pisano je bilo zapečateno ter imelo označbo »tajno-osebno« in je bilo naslovljeno na majorja Randolfa Churchilla, s:na Wm-stona Churchilla, ki je bil dodeljen britanski vojaški misiji in je tam bival. Med drugim je bilo v njem. da nj na mestu, da bi cenzurirali izjave Josipa Broza-Tita, ker ima možnost, da priobči intervju dobesedno in bi ga popravek le jezil. Poročila dopisnikov pa je treba cenzurirati. Tolovajske izgube v južni Albaniji Berlin, 17. jun. V 1800 m visokem, z močnim bukovim gozdom pokritem gorovju, ki se vleče od Ohridskega jezera do jadranske obale, so pričele istočasno, ko se je na zapadu zrčela invazija, nemške planinske čete večjo akcijo proti tolovajem. Že v prvih treh dneh je bilo 431 partizanov ubitih, 162 pa ujetih. Nesreča švedske ladje v egejs&lh vodah Stockholm. 16. jun. Švedsko poslaništvo v . Ankari je sporočilo švedskemu zunanjemu mi- banditov so se borili možje proti tolovajski j nistrstvu, da se je v torek med Kalymnosom premoči odločno, hrabro in vztrajno. Daleko j in-turško obalo potopila švedska ladia »Fanja«, ki je bila v službi Rdečega križa. Pceadka se je reš'la. Ladja je bila na poti iz St. Johna v Solun ter je najbrže naletela na mino. Bila jc močnejšega sovražni so hrabro odbili.« Na pripombo nekega nemškega novinarja, naj vendar enkrat Angleži in Amerlkanci pomislijo, kaj bi bilo. če b= boljševki premagali j to nova 3700tonska ladja, ki je bila zgrajena Nemčijo in sploh Evropo, in če morda mislijo, | šele v preteklem oktobru ter je letos 15. aprila da bi boljševizem prizanesel njihovemu otoku, j stopila v službo Rdečega križa, da bj preva-je odgovoril Reuterjev vojni dopisnik zmi- žala žito iz Kanade y Grčijo. Kundmachtmgen der Ernahrungsanstalt Abgabe von Milchkarten a* Altersberechtigte Altersberechtigte, die frisehe M9ch in Mflchladen in der Stadt beziehen, bekommen neue Milchkarten fur das Vierteljahr Juli-Augurt-September in ihren Milchladen in nachstenender Reiheno-lge: Den 20. Juni, von 8 bis 12 und von 3 bis 5: Babič, Drolc, Furlar,; den 21. Juni, von 8 bis 12 und von 3 bis 5: Kclar, Kovači« Lucija, Pečar; den 22. Juni, in derselben Zeit: Plahuta, Rančigaj, Samec; den 23. Juni, in derselben Zeit: Slanic, š;nkovec, Turk; den 24. Juni, nur von 8 bis 12: Doberlet, Glavan, Guzelj; den 26. Juni nur von 8 b^ 12: Koplje-nik; von 8 bis 12 und von 3 bis 5: Vrh, žerž; den 27. Juni, nur von 8 bis 12: Korošec. Ko vačič A.. Lupine; den 28. Juni. nur von 8 bis 12: Bonča (friiher Penko), Valjavec. Milchkarten konnen nur auf Grundlagp der Stammabschmtte der Junilebensmittelkarten be-hoben werden. Die Berechtegten sollen Ord-nung halten und die Kartcn nur in der Zeit, vvo frisehe Milch nicht verteilt vvird, beheben. Berechtigte Saumigc bekommen Milchkarten nachtraglich bei der M-lchverteilungsiabteilung, Maistrova 10, nur von 8.30 bis 11.30 Uhr. Fur Berechtigte vom 60. bis 75. Lebensjahr bleiben fruhere Karten, auf die sie Kcm-densmilch bezogen haben. ^veiter in Geltung. Wer im nachsten Vierteljahr das 75. Lebensjahr vollenden vvird, bekommt die Karte fur frisehe Milch in Maistrova 10 gegen Riickgabe der Karte fiir Kondensmilch. Aufforderung an Handler Handler und Genossenschaflen in Laibach sind nach Anleitungen eines beson-deren Rundschreibens aufgefordert vvorden, bis zum 10. Juli d. J. der »Prevod« ein neues Verzeichnis der Abnehmer bezugs-besehrankter Lebensmittel vorzulegen. Nur jene Verbraucher, die bis zum 30. d. M. bei ihrem Handler den Stammabschnitt der Lebensmittelkarte, Familienkarte und samtlicher anderen Zulagen abgeben vverden und die der Handler in das Verzeichnis eintragen vvird, vverden regelmassig mit bezugsbeschrankten Lel>ensmitteln betreut vverden. Jede nachtragliche Eintragung vvird abgelehnt vverden. Das Abnehmerverzedcbnis, welches der Handier der »Prevod« vorlegen vvird, ist als stšindig zu betrachten und vvird jede Veranderung darin nur von der »Prevod« eingetragen vverden. Deshalb hat sich jeder neue Verbraucher bevor er Lebensmittel behebt, bei der »Prevod« Novi trg 4/H Zimmer 12 zu melden, damit er zum ge-vviinschten Handler eingetragen vvird. Eben-so ist mit Zulagen und irgendvvelchen Ver-anderungen zu verfahren. Handler und Genossenschaften In Laibach, die bezugsbeschrankte Lebensmittel verteilen, vverden aufgefordert, sicherlich bis zum 24. d. M. Vorrate vom Mais-, Roggen- und Brotmehl, vvelches vor-aussichtlich Ende Juni fiir den Verkauf im Juli verbleiben vvird, anzumelden. Der Handler, der diese Anmeldung nicht piinkt-lich aufsteilen und rechtzeitig abgeben vvird, bekommt fiir den Monat Juli keine Lebensmittel. Aulrul an Anstalten Anstalten, (KrankenhSuser, Anstalten, offentliche Kiichen und dergl.,) die fur ihre Kostganger Lebensrnittelkarten beziehen, stellen ein Buchstabenverzeichnis zu den gesammelten Stammabschnitten der Lebensmittelkarte aller verkostigten Per-sonen. Dieses Verzeichnis geben sie mit den Stammabschnitten und etvvaigen Zulagen an ihre Beliefergenossenschaft oder ihren Handler ab. Objave Prevoda Oddaja mleka starostnih upravičencem Starostni upravičenci, ki dobivajo sveže mleko v mlekarnah v mestu, bodo dobili nova nakazila za mleko za trimesečje julij-avgust-sep-tember v svojih mlekarnah po sledečem vrstnem redu: 20. junija, od 8. do 12. In od 3. do 5.: Babič, Drolc, Furlan; 21. junija, cb istem času: Kolar, Kovačič Lucija, Pečar; 22. junija, ob stem času: Plahuta, Rančigaj, Samec; 23. junija, ob istem času: Slanic, Šinkovec, Turk; 24. junija, samo co 8. do 12.: Doberlet Glavan, Guzelj; od 3. do 5: Vrh, žorž; 27. junija, samo od 8. do 12: Korošec, Kovačič A., Lupine; 28. junija. samo od 8. do 12.: Bonča (pTej Penko), Valjavec. Nakazila dvignejo lahko samo na podlagi glave junijske živilske karte. Upravičenci sc naj drže reda ter dvigajo nakazila v času, ko se ne deli sveže mleko. Upravičencl-zamudniki dobijo naknadno nakazila pri odseku za razdeljevanje mleka samo od 8.30 do 11.30 ure. Za upravičence od 60 do 75 let stare ostanejo še naprej veljavna prejšnja nakazila, na katera so dobili kondenz;rano mleko. Kdor bo pa v naslednjem trimesečju dopolnil 75 let, dobi nakazilo za sveže mleko v Maistrovi ulici št. 10 proti vrnitvi nakazila za kondenzirano mleko. Poziv trgovcem Trgovci in zadruge v Ljubljani so po navodilih posebne okrožnice pozvani, da do 10. julija t L predložijo »Prevodu« nov seznam odjemalcev racioniranih živil. Le oni potrošnik, ki bo najkasneje do 30. junija t. 1. oddal pri svojemu trgovcu glavo živilske nakaznice, družinske nakaznice in vseh drugih dodatkov in ki ga bo trgovec vpisal v seznam, bo redno oskrbovan z racioniranimi živili. Vsako naknadno vpisovanje bo odklonjeno. Seznam odjemalcev, katerega bo trgovec predložil »Prevodu«, bo veljal kot stalni in bo vsako spremembo v njem vpisal le »Prehod«. Zato se mora vsak nov potrošnik zglasiti pri »Prevodu«, Novi trg 4/II, soba 12, predno dvigne živila, da se pripiše k trgovcu, h kateremu bo želel. Prav tako je z dodatki ali katerikoli drugo spremembo. Trgovci in zadruge-razdeljevalci racioniranih živil — v Ljubljani, Se pozivajo, da gotovo do 24. t m. prijavijo zalogo krušne, koruzne in ržene moke, ki bo predvidoma ostala koncem junija za prodajo v juliju t. 1. Trgovec, ki te prijave ne bo točno napravil in pravočasno oddal, ne bo dobil živil za julij. NemSko povračilo Napodi na AngEjo z novim razstrelivom (dafiio Bertbt, 17. jun. »Južno Anglijo in londonsko mestno področje smo obstreljevali v pretekli noči in danes dopoldne z novim: razstrelivi najtežjega kalibra.« Tako kratko poroča vojno poročilo z dne 16. junija. To je stavek z veliko vsebino, ki ga občuti nemški narod kot neko olajšanje morečega ozračja. Vse veliko sovraštvo, ki se je grmadilo v nemških možeh ter ženah, ki so morali noč in dan s strnjenimi pestmi gledati, kako »o bila uničevana njihova mesta, kako so bile sistematično mor-jeneJšene in otroci, je od ure do ure vedno glasneje zahtevalo kazen za morilce. Njihova srca so kričala po maščevanju, po pravični kazni za umor in 9 težko zadrževano jezo so pričakovali uro obračuna. Angleškega naroda se je polastil pop lah, ki ga zaman skuša prikriti notranji minister s svojo izjavo v spodnji zbornici. 2e samo dejstvo, da so o tem obvestili parlament, doka--zuje, da se vlada v Londonu ne počuti dobro spričo takega presenečenja, ki je prišlo preko noči. Naj se le bojijo, toda naj ne jadikujejo, tudi tožiti in obtoževati ne smejo, kajti leto in dan so morali računat; s tem, da bo Nemčija poplačala, kar so ji napravili. Zahvalijo se naj kar svojemu ministrskemu predsedniku Churchillu ter njegovim svetovaIcen in po-magačem, ki so povzročili to nemška maščevanje s tem, ko so s hladnim cinizmom ter neprikrito škodoželjnostjo spremljal; morilsko sfrahovanje zračnih tolovajev. Na oni strani preliva so se le veselili nad nem "ko jezo in nad vzdihovanjem tisočih, ki so bili sredi svojega dela in v svojih stanovanjih napadeni od njihovih morilcev. Nevarno so se igrali z ognjem in sj bodo sedaj tudi grozno opekli prste. Nemški narod ne bo nikdar pozabil, da so glavni zastopniki angleške vlade ter vojaških poveljnlštev vsa ta leta, že dolgo pred vc^nrt govorili o umorih nezaščitenega prebivalstva. Eden najglasnejših kričačev in največji zagovornik morilske vojne je bil vedno Wbston Churchill V nekem svojem članku, ki ga je napisal leta 1923, je zelo obžaloval, da se zadnja svetovna vojna ni nadaljevala leta 1919, kajti potem bi »tisoči letal spremenili v prah in pepel nemška mesta«. Toda tolažil se je s tem, da bo naslednja vojna prinesla uresn-če-nje njegovih želj. Njegovi pomagači so trobih v isti rog. Časopisi in radio so v Angliji stalno propovedovalj o umoru. Vsn od canterburv-škega nadškofa pa do poslednjega vikarja na dežel; so pridigali o borbi proti nezaščitenemu prebivalstvu in o letalskem strahovanju, ki naj bi spremenilo Nemčijo v puščavo. Anglo-ameriški letalski tolovaji so točno ubogali ta navodila. Prekašali so drug drugega v umorih in grozodejstvih. Spremenili so cvetoča nemška mesta v pogorišča, porušili cerkve ter uničili tisočletne priče nemške kulture. Napadali so nezaščitene ljudi v njihovih stanovanjih ter se hvalili, če so porušili bolnice, ki so bile jasno označene z rdečim križem Dan obračuna je moral napočiti. Nemški narod je dolgo čakal na ta dan ter se je zaklel, da bo poplačal vsak zločin. Zaradi tega občutijo Nemci kot neko olajšanje in kot kazen za smrt mnogih nedolžno umorjenih, ki kličejo iz grobov po maščevanju, oe so preko Rckavskega preliva preplašeni in ogorčeni, ker Nemčija z novim orožjem maščuje umore sovražnikovih zračnih tolovajev. Nasprotniki so nemški narod šele naučili sovražiti. Nemci se hočejo maščevati nad zločinci, ki so hoteli uničiti delavni :n miroljubni narod ter želijo, da bi v sovražnem taboru cbčutili vso težo * nemškega protiudarca. Poplah v Londonu Napade z novimi razstrelivi fe težko razlikovati od navadnih letalskih napadov — Za protiukrepe je treba šele zbrati izkustva Berlin. 17. jun. Uporaba novega nemškega razstreliva, ki ima izredno moč, je povzročila v Angliji razumljivo vznemirjenje. To je razvidno že iz tega. da je moral o tem že takoj včeraj minister za javno varnost Morrison podati posebno izjavo v spodnji zbornici. V tej izjavi, ki hoče predvsem pomiriti preplašeno prebivalstvo, govori Morrison o nekem »resnejšem napadu, o katerem pa še ni prejel natančnejših podatkov glede izgub in razdejanja. Verjetno je, da se bodo ti napadi nadaljevali. Važno na je. da sovražnik ne izve, kapi so zadeli njegovi izstrelki.« Verjetno, tako je nadaljeval Mon-ison. bo težko razlikovati te napade od navadnih zračnih napadov. Spričo tega tudi ne bodo več objavljali imen napaden;h krajev, pač pa bodo kratkomalo reki; le — v južni Angliji. Angleži naj sicer mimo nadaljujejo sivoje delo, vendar naj se zaradi eventualnih dnevnih napadov ne izpostavljajo preveč po ulicah. Morrison je nervozno zaključil: »Najprej moramo zbrati izkustva, potem bomo šele lahko kaj ukrenili.« Stockholm. 17. jun. Britanska poročevalska služba agencije Reuter ugiba o novem nemškem tajnem orožju. V nekem poročilu pravi, da človeka spreletava groza, ko se bi ža nemško letalo brez posadke, ki drvi z izredno brzino. Ta letala imajo tudi neki poseben glas. Ponoči se vleče za njimi rumenkast sčj, ob svitu žarometov pa se vidi, krko se vleče za letalom dim. V noči na petek ter nato v zgodnjih jutmjih urah so bila ta letala v več valovih več ur nad južno Anglijo. Posebni dopisnik agencije Reuter je izvedel o novem nemškem tajnem orožju naslednje podrobnost : To so letala brez posadke, ki so napolnjena z močnim razstrelivom. Imajo ozek trap in na repu neko posebno napravo. Nemci jih pošiljajo proti Angliji. Poročevalec je vide! neko tako letalo, ki je z izredno brzino letelo v ravni črt'. Letalo je opazovalo tisoče ljudi. Končno zagotavlja poročevalec, da letalo n! povzročilo nobene panike, pač pa da so bili vsi zelo radovedr/, kakšen učinek ima to novo orožje. Berlin. 17. jun. V nasprotju s poizkus- angleške poročevalske agencije, ki hoče zmanjšati učinek nemških napadov nad južno Anglijo, je omembe vreden »komunike za javnost, ki ga je objavilo včeraj angleško notranje ministrstvo, ki pravi: »Ko preneha delovati stroj nepoznanega letala ter se na koncu letala pojav: luč, tedaj to pomeni, da bo kmalu nastala eksplozija, morda v peth do petnajstih sekundan. Varujte se teh eksplozij! Tudi tisti, kj So f zaprtih prostorih, naj si poiščejo takoj najboljše zavetje.« Tzospodavsiv® Vojni stroški Zedin jenih držav Finančni minister Zedinjenih držav Morgen-thau je v svojem govoru o priliki emisije novega posojila izjavil — kakor javlja »Exchan-ge Telegraph — da so Zedinjene države doslej izdale za vojne stroške že 200 milijard' dolarjev. Prva svetovna vojna je stala Zedinjene države le 12 milijard dolarjev in so dosedanji vojni stroški že 16krat večji kakor v prvi svetovni vojni. Samo pohod ameriških čet od Neapija do Rima je stal 6.7 milijarde dolaria. Stroški zasedbe nekaterih Maršalskih etekov so dosegli okrog 6 milijard dolarjev. V tej zvezi je zanimiva tudi druga vest !z Nevv Yorka, iz katere sledi, da so dobroimetja iberoameriških držav v Zedinjenih državah narasla od leta 1939. do konca lanskega leta od 953 na 2689 milijard dolarjev. Zedinjene države gredo torej Isto pot kakor Anglija, ki prav tako dolguje vedno večje zneske posameznim dominionom britskega imperija. Tako je Indija dolgovala Angliji pred pričetkom sedanje vojne 350 milijonov funtov, dobroimetja Indije v Angliji pa so znašala le 55 milijonov funtov. V teku vojnih let je Indija odplačala pretežni del svojega dolga Angliji in se je indijski dolg skrčil že cd 350 na 26 milijonov funtov. Na drugi strani pa so dobroimetja Indije v Londonu ogromno narasla in so dosegla že 745 milijonov funtov. Za svoja dobroimetja pa Indija ne more Iz Anglije uvoziti potrebnega blaga. Gornji podatki, ki jih je sporočil minister Anderscn v spodnji zbornici, kažejo, da mora lačna Indija v tej obliki prispevati za vojne stroške Anglije. Tudi drugj dominioni britskega imperija so v teku sedanje vojne odplačali znaten del svojih dolgov v Angliji in imajo sedaj rastoča dobroimetja v Angliji. Prej so bili dominioni v znatni mer-' finančno odvisni od Anglije, kakor je dolžnik več ali manj odvisen od glavnega upnika. Danes pa je Angiija postala dolž-nica dcnvnionov. Podoben razvoj se kaže sedaj v Ameriki. Zedinjene države ne morejo plačevati južnoameriških dobav z ustrezajočimj dobavami ameriškega blaga. Tako naraščaio dobroimetja južnoameriških držav v Zedinjenih državah. Za kritje nastalih razlik prodajajo Zedinjene države južnoameriškim državam zlato, za kar pa se južnoameriške države mnogo ne potegu- Poziv ustanovam Ustanove (bolnice, zavodi, kuhinje itd), ki prejemajo za svoje prehranjevance živilske nakaziuce, naj k zbran:m glavam živilskih nakaznic napravijo abecedni seznam vseh oseb, ki se tam hranijo. Ta seznam oddajo skupno z glavami nakaznic in morebitnimi dodatki »voji dobaviteljici » zadrugi ali trgovcu. jejo. Njim ni za zlato, one hočejo ustrezajoče dobave amerišk-ga blaga za kritje svojih potreb. Zedinjene države pa potrebnih količin blaga ne morejo dobaviti. GOSPODARSKE VESTI = Sprejemanje vajencev v grafičnih podjetjih. Grafična podjetja v Ljubljani bodo sprejemala po zaključku šolskega leta vajence za ročne stavce, strojnike, litogra-fe in klišarje. Reflektanti marajo imeti najmanj malo maturo in ne smejo biti starejši od 17 let. Sprejemali se bodo tudi absolventi tehnične srednje šole (strojniški in elektrotehnični oddelek). Reflektanti naj zaprosijo za sprejem v grafičnih podjetjih. = Nemški državni dolg ob konca februarja. Kakor poroča »vVirtschaft und Statistik« je znašal nemški državni dolg ob koncu februarja 267.2 milijarde mark nasproti 259.4 ob koncu januarja in 253.0 milijarde mark ob koncu decembra lanskega leta. Od celotnega dolga ob koncu februarja odpade na konsolidirani državni dolg 117 milijard mark. = Iz trgovinskega registra. Pri tvrdki J. Blasnika nasl. univerzitetni tiskarni, lito-grafiji in kartonaži d. d. v Ljubljani je bil vpisan kot prokurist Marko Prepeluh, uradnik v Ljubljani. — Pri tvrdki Dr. Th. & G. Bohme, javni trgovski družbi, kemični tovarni v Ljubljani je bil vpisan kot nadaljnji obratni predmet izdelovanje pripomočkov za usnjarsko industrijo. — Pri tvrdki Saturnus d d. za industrijo pločevinastih izdelkov v Ljubljani je bila vpisana pro-kura, podeljena inž. Avgusta Sušniku, tehničnemu ravnatelju v Ljubljani. — Prisilno notranje posojilo Rumunije. Za financiranje sedanje obrambne vojne je rumunska vlada razpisala notranje posojilo, ki ima prisilni značaj. Vsak davkoplačevalec, ki prejema plačo v določeni višini in mora plačevati od teh dohodkov davek, bo moral vpisati posojilo v višini svojih prejemkov v maju 1944. Ostali zavezanci dohodnine pa bodo morali vpisati posojilo v višini 50% davkov, odmerjenih za leto 1943/44. V celoti pričakujejo, da bo to posojilo prineslo 20 milijard lejev; od tega bo odpadlo 14 milijard na delojemalce, ki so zavezani vpisati posojilo. Posojilo se bo obrestovalo s 4% in se bo amortiziralo v 10 letih, pri čemer se bo amortizacija v znatnem delu vršila na ta način, da se bodo obveznice novega posojila pozneje lahko uporabljale za plačilo tekočih dav» kov. Ce iz kakršnega koli vzroka ne moreš v zaklonišče, vedi, da je tvoje mesto daleč od oken, ker si pri oknih v nevarnosti, da te poškodujejo drobci bomb, razbitih stekel, zračni pritisk. Postaviti se moraš v kot sobe in počakati konec napada, ker je v sredini sobe vzdržljivost stropa najmanj-Sa. Vedi pa, da moraš najprej vse preizkusiti, da greš takoj v zaklonišče, ker varnost v sobi kljub zgoraj navedenim meram še zdaleč ne odgovarja varnosti v zaklan nišč-i. j f9VTR0( ML 9R INMJ^ ML VL BibCoSflska knpbta tombola v korist ZP Zimska pomoč vabi \se prebivalstvo, da se udeleži ▼ največjem številu bibliofikke knjižne tombol« v korist Zimske pomoči. Ker bomo izdali vse knjige brbliofilske knjižne tombole deloma v novem tisku, deloma popolnoma na novo, deloma nalašč za to priliko opremljene, bedo knjige prav gotovo posebne vrednosti. Tombolske karte za bibliofilsko knjižno tombolo bodo veljale po 100 lir. — Vsakdo, kdor kupi bibliofilsko tombolsko karto, dobi bibliofilsko izdano pesnitev Sev. Salija »Spev moji zemlji« v opremi Bibliofilska knjižna tombola bo imela dobitke: a) 250 dvojk. Vsaka dvojka dobi naslednje knjige: 1. J. Jurčič: Cvet in sad Roman. Ob stoletnici pisateljevega rojstva priredil prof. Fr. Jesen cvec, z uvodom B. Borka in ilustracijami akad. slikarja prof. S. Šantla. V večjem formatu in na boljšem papirju kot ljudska izdaja. 2. S. Gregorčič: Oljki. Pesnitev. Za stoletnico pesnikovega rojstva ilustriral Lojze Perka Uvod napisal dr. Ježa Lovrenčič. V večjem formatu in na boljšem papirju kot ljudska izdaja. 3. I. Pregelj: Na vakance. Novela. Bibfio- filska izdaja z ilustracijami akad. slikarja M. Preglja in z uvodom prof. B. Preglja, avtorjevih sinov. 4. F. Balantič: Sonetni venec. Bibliofilska izdaja z lesorezi M. Tršarja in uvodom dr. Ti- neta Debeljaka. 5. Zbornik Zimske pomoči 1944. Bibliofilska izdaja prispevkov slov. pisateljev, pesnikov, publicistov in znanstvenike«'. 6. Ivan Cankar, Podobe iz sanj. Bibliofilsfca izdaja b) 125 trojk: Dobitki: knjige 1 do 5 jn 7. N. Velikonja: Otroci. Novela. Prirejena izdaja. c) 75 četveric. Dcbtki: knjige 1 do 6 in 8. S. Jesenko: Zbrani spisi. Prirejena izdaja. č) 50 petoric: Dobitki: knjige 1 do 8 in 9. Z. Simčič: Prebujenje. Izvirni roman. Prirejena izdaja. 10. M. Maleš: Cankarjeve risbe. Bibliofilska izdaja d) 25 tombol. Vsaka tombola dobi poleg knjig od 1 do 10 še posebne dodatne dob;tke, in sicer: 1. Cankarjevi zbrani sipisi. 2. Šantiove izvirne ilustracije za Jurčičev roman Cvet in sad. 3. Finžgarjevi zbrani spisi. 4. Pregljevi izbrani spisa. 5. Tavčarjevi zbrani spisi. 6. Originalne ;lustrcicije Birolle za bibliof!!sko izdajo Gregorčičeve ede Oljka. 7., 8., 9., 10. in 11. Originalni odtisi Debenjakovih bakrorezov k Du-larjevemu romanu Krka umira. 12., 13.. Debe-Ijak Tine: Kitica Mickievviezevih. Z izvirnimi ujedkam: akad. slikarice Bare Remčeve. Tine Debeijak: šopek Cankarjevih pisem. Bibliofil- aka izcfaja. 14. in 15. Zbrana dela Otona Župančiča. 16. Zbirka Slovenčeve knjižnice. 17. Zbirka Naše knjige. '18. Zbirka Dobre knjige. 19., 20., 21., 22. in 23. Štele: Slovenski lesorez z originalnimi podpisi živečih umetnikov. 24. Zbirka knjig: M. Kos: Zgodovina slovenskega naroda. F. Grivec: Knez Kocelj Ložar, Vodnik: Sodobna slov. lirika. 25. Reymont: Kmetje. 4 knjige. D. Debeljak: Reymontovi Kmetje v luči književne kritike. Katero dodatno tombolo bo dobil posamezni dobitnik, bo odločil žreb. Številke knjižne tombole bomo žrebali po naslednjem redu: 30. julija, v nedeljo, prve številke za dvojke; 2. avgusta, v četrtek, naslednje številke za trojke; 6. avgusta, v nedeljo, nadaljnje številke za četverice; 10. avgusta, v četrtek, vse številke, ki so potrebne za doe»ego dobitka petorce; od 11. do 15. avgusta bomo objavili nadaljnje številke, katere so potrebne za tombolo, ki bo razglašena v nedeljo. 20. avgusta. Lastnik tombolske karte, ki je zadela kak dobitek, na primer dvojko, ne sme dalje igrati, temveč mora svoj dobitek takoi v naslednjih dneh po izžreban ju d\>ojke dvigniti v pisarni Zimske pomoči. To velja tudi za trojke itd. Vodstvo tombole bo vestno beležilo, katere tablice so zadele posamezne dobitke. Dob'tkov je točno toliko, kolikoT je razpisanih in kolikor bo zadetih posameznih dvojk, trojk, če-tverk, petoric in tombol. Nedvignjeni dobitki bodo čakali lastnika do 20. septembra t 1. ali točno mesec dni po dnevu, ko bodo izžrebane tombole. Zato naj bodo tudi udeleženci tombole izven Ljubljane brez vseh skrbi, da ne bi dobili svojega dobitka, če bo zadet. Vsi dobitnik, tombole bodo poklicani v nedeljo, 20. avgusta t. L, ob 10. uri dopoldne v mestno posvetovalnico, da bodo žrebali, katera zbirka knjig jim pripade poleg onih, ki so do-točene za tombolo. Knjige jim bodo po žrebanju izročene. Zunanji dobitniki tombol morejo pooblastiti kakega ljubljanskega znanca, da žreba zanje, če ne bo žrebal zanje član pisarne Zimske pomoči in jim bo zb:rka knjig shranjena v pisarni. Vodstvo tombole ima pravico, da dneve žrebanja preloži, če bodo razmere malo zavlekle narisk novih kn'g. Tombolske karte bom0 prodajali na najrazličnejših mestih in pri posebej določenih prodajalcih. Na razpolago so tudii v pisarnah Zimske pomoči v Gradišču in v Ulici 3. maja. Vsa nadaljnja pojasnila bomo objavili v naših dnevnikih. V Ljubljani, dne 15. junija 1944. Po pooblastilu prezidenta, predsednik Zimske pomoči: Velikonja. Še nekaj besed o kranjskem grbu (Glej »Jutro« od 4. t. m.) Slovenci nimamo pravega razumevanja za grbe, ker se nam je plemstvo izgubilo v zgodovini, da ne moremo več prav presoditi, kaj je med grbi, res našega in kaj ne. Odtod je tudi umljivo naše neznanje in nezanimanje za heraldiko, ki se je že večkrat pokazalo usodno n. pr. pri sestavljanju grba Jugoslavije, kjer smo bili zastopani s takoimenovanim slovenskim grbom, ki je pa v resnici heraldična spaka s tremi celjskimi zvezdami in kranjskim mescem. Prav ista napaka se pojavlja danes, ko stopa v ospredje kranjski grb. članek v nedeljskem »Jutru« z dne 4. t. m. »Raba grba Kranjske dežele za Ljubljansko pokrajino« ugotavlja kakšen mora biti ta grb. To je zelo važno, ker ima heraldika svoje zakone, ki se ne smejo kršiti. Pa še nekaj je, in to je še važnejše za nas, namreč, da se tudi grbi »razvijajo« in izpreminjajo, in sicer se izpreminjajo barve in sestavni deli grba. Vladar je, ki potrjuje grbe, jih odlikuje z odličnejšo barvo (n. pr. namesto modre — rdečo, namesto srebrne — zlato) ali dodatkom (venec, svitek, krona, meč), pa tudi zapostavi (manj odlično barvo ali kovino namesto prejšnje barve ali kovine). Za nas je važna zgodovina Kranjskega grba, ker šele takrat, ko ga. bo javnost razumela, ga bo znala tudi spoštovati in čuvati. Zato prosimo strokovnjaka-heraldi-ka, da nam pojasni pomen posameznih delov tega grba in izvor dodatkov, barvnih in predmetnih. Tudi laik razume takoj, da je tu najvažnejša »spona« na prsih heral-dičnega orla, ki je prav za prav ščit v podobi polmesca. Odkod je prišel ta ščit na kranjskega orla, ki je domnevno bil prvotno ern ? Odkod je torej dalje belo-rdeče šahovsko polje, ki je kakor izrezek iz nekega plemiškega ščita? Barve kranjskega grba niso bile vedno iste. Razvoj grba v tem pravcu je bil domnevno takle: a) črni orel in srebrna luna, b) luna srebrno-rdeče šahirana na črnem orlu, c) modri orel in srebrno-rdeče šahirana luna (Slovenske barve!), č) modri orel ln zlato-rdeče šahirana luna (odlikovanje cesarja Friderika IV. iz leta 1463.), d) vzpostavitev stanja pod e): modri orel in srebrno-rdeče šahirana luna (dekret cesarja Ferdinanda I. iz leta 1836.). Izprememba srebrnih (belih) polj v šahovnici v zlate je brez dvoma nemalo odlikovanje. Prav tako pa je odlikovanje Izprememba črnega orla v sinjega, ki je dovedla do slovenskih barv(c), ker belo-rdeče šahira-ni polmesec je bil prvotno na črnem orlu. Na dokumentih, ki so heraldiku na razpolago, namreč pečati, žal ni videti barv, in če vemo iz poznejših dokumentov, da je bila šahovnica belo-rdeča, pozneje zlato-rdeča (kovina nadomesti kovino: zlata barva srebrno, rumena belo), o orlu ne vemo kdaj je bil odlikovan z nebeško modrino! To pa je za nas najvažnejša točka, šahovska belo-rdeča polja so brez dvoma iz plemiškega grba deželnih gospodov (Alberta m. in Leopolda HI., torej belo-rdeče). šele po tem stanju se je mogel črni orel izpre-meniti v modrega. Ali ni ta odlika poklon narodnemu okusu, ljudskim trem barvam, slovenskim barvam?, Boj za barve iz leta 1848 (Apih, Slovenci in leto 1848.) bi Bil po tem takem mnogo starejši. Vzlic odliki cesarja Friderika IV. iz leta 1463. je bil še vedno v rab! prejšnji grb, kakor nam dokazuje Pavel Ritter Vitezovič (1652—1713), namreč be-lo-rdeč polmesec in ne romeno-rdeč, čeprav so se deželni stanovi držali rumeno-rdečega. Ljudstvo je ljubilo svoje tri barve in je tudi zmagalo, ko je šlo za zastavo, ki je bila končno določena kot belo-modro-rdeča in ne rumeno-modro-rdeča po grbu. Tako bo Slovenec čisto drugače gledal na grb Kranjske dežele, ki je lahko naravnost slovenski grb, da, edini slovenski grb in zgodovinski, pristen, nepotvorjen. Drugi slovenski element v kranjskem grbu je oblika prsnega ščita: polmesec. Pisec citiranega članka ga imenuje »pr- 1 Lojze Zupane: Pojdi, odkoder si! Bobojedistanska pripovedka Nekoč so bili Bobojedistanci polni vra-golij in sploh drugačni ljudje, kakor so danes. Stari zapiski iih opisujejo kot pijance, kvartopirce, babjeke in neuteš-Ijive radovedneže. Nu, radovednost je prav za prav še dandanašnji poglavitna pregreha meščanov tega meglenega mesta.3 Drugih grehov pa Bobojedistanci nimajo na duši. Odkar so pričeli krčmarji v Bobojedistanu točiti vino, ki ga nikoli ni solzila vinika, so se meščani poboljšali. Pijanca skoraj ni več videti na ulicah Bobojedistana, babjeki Bobojedistanci tudi niso nič več, odkar so tenenteji odšli iz mesta, kvart tudi nič več ne premetavajo in še celo preklinjati se jim ne ljubi več. To slednje pa ni šlo v račun gospodu hudiču, ki se je moral sleherni večer praznih rok vračati v pekel in raportira-ti gazdi Luciferju, kako in kaj je zdaj v Bobojedistanu. »Ze vidim, da si prava sleva! Ha, že spet prihajaš s prazno torbo, kaj?« je nejevoljno zakrulil Lucifer m z žezlom udaril vraga po grbi, da se je kar pokadilo. »Pomagaj si, če moreš in znaš,« je vrag zajavskal in otipaval prazno, smrdljivo torbo. »Cs bo šlo v Bobojedistanu tako naprej, bom moral zares zaprositi za upokojitev.« »Kaj? Upokojitev? Ha, še tega se manjka!« je Lucifer kričal kar naprej. »Premlad si še, da bi te upokojili« »Gazda, imej usmiljenje z menoj,« je zajokal vrag. »Glej, od večnega letanja sem si skoraj že kopito obrabil,- Ne moreš trditi da brezdelno pohajkujem po Bobojedistanu. Toda meščani so se poboljšali, odkar pijejo slabo vino.« »Hm, tako, tako, potem si bo treba Izmisliti drugo pot,« je Lucifer zamrmral in se globoko zamislil . In po kratkem razmišljanju je uganil pravo. »Pojdi v Bobojedistan,« je za ukazal vragu. »In kogar srečaš, ga podrgni s smrdljivim repom in zakliči: Pojdi odkoder si! To bo imelo uspeh in tvoja torba se bo spet polnila z grešnimi dušami. Izgini!« »Razumem!« je odgovoril vrag, se priklonil pred poglavarjem pekla in odšan-tal v Bobojedistan. Zdaj je imel vrag dela na pretek. In v Bobojedistanu je nastal direndaj, da nikoli takšen. Po cesti sta šla očka in desetletni sinko. Vrag je s smrdljivim repom oplazil sinčka po hlačah in zamrmral: Pojdi od koder si! In glej, zgodilo se je čudo! Kot bi trenil, je bil sinček brez hlač, ker so se le-te preselile in prilepile očetu na hrbet. Hlače, ki jih je nosil sinko, so bile namreč predelane iz očetovega plašča... Sinko je jokal, očka pa klel. Vrag pa si je zadovoljno mel roke, napisal očetovo ime na listek in ga vtaknil v smrdi j i- ▼ P» gre tu za pravi ščit ▼ »srcu« Kita. »Spona« je lahko okrasek na orlih šlezljskega in tirolskega grba, dočim je naša figura čisti polmesec, v heraldiki Imenovan »prvi krajec, rastoči mesec«, čeprav uporabljen v štirih legah. Naš ima še to posebnost, da je šahiran. Ta heraldična figuracija pomeni mogoče bojevito pleme, ki gre v boj kakor na igro (šahovnico), torej je od nekih gospodov — kranjskih vojvod, šahovnica je prvotno štirioglata, nikdar v zavitih mejah, v krogu ali polkrogu, kaj šele v polmescu. Polmesec je bil torej v kranjskem grbu predno je bil šahiran. Pisec članka, ki verjame v slovensko aristokracijo in v slovensko govoreče grbe, bi nam najlažje pojasnil to slovensko luno v kranjskem grbu. šahirana je seveda lahko vsaka figura, celo žival (moravski orel), a jasno je, da imamo v takem primeru kontaminacijo ■ Šahovnico. Končno moramo ločiti grbe s simboličnimi predmeti, kakor sodi tudi polmesec, od grbov, ki so samo na konven-cionalen način s črtami razdeljeni ščiti z različno pobarvanimi polji, torej simbolično manj vredni. V našem primeru je torej tak manjvredni grb vplival na večvrednega (šahovnica na simbol prerojenja — prvi krajec). Kranjski grb predstavlja torej res slovenski grb, a to dokazati je stvar strokovnjaka. Moja namera je bila pokazati na dva heraldična problema modrega orla in poImcsec na njegovih prsih. Kdor ljubi svoj narod, mora znat! tudi čuvati nedotaknjene narodne starine, ki govore njegovo zgodovino, tudi če se povprečnežu ne zdi tako. Zato se pridružujem piscu, ki pravi, da kdor vtika v grb druge barve, žali domovino! A. M. Bojišče ob atlantskem zidu Beograjska »Donau-Zeitung« od 11. junija t. i prinaša iz peresa nadporočnika Kohlerja naslednji članek: Angleški tisk skuša že mesece in mesece z največjim ropotom razbobnati angleškemu ljudstvu vsa sredstva za invazijo. Pri tem se toliko ne ozira na dejstva, rajši piše o hipotezah ter navaja množine materiala, s katerim je mogoče doseči uspeh — na papirju. Resničnost je bistveno drugačna. V zadnjih štirih stoletjih so Angleži večkrat poizkusili podvzeti vdorom slične podvige, posrečil pa se jim je samo eden, izkrcanje v Kanadi i 1759. V prvi svetovni vojni 1915 so se ponesrečili napadi na Dardanele in na Galipoli, uspeh tega podjetja pa bi bil že takrat lahko popolnoma spremenil vojaški položaj. Marsikateri Anglež vidi pomen invazije le v tem, da je med prvimi pobudniki vdora na evropsko celino Winston Churchill, eden največjih hujskačev k invaziji. Angleško ljudstvo je o njem stvorilo poseben pregovor, ki pravi da voda nima tramov. Angloameričani so se izza katastrofe pri Dunkerqueu 1. 1940 podrobno bavili z vprašanji izkrcanja. Praktična izkustva so si lahko pridobili pri tako zvanih kombiniranih operacijah pri St. Nazaireu, Bou-logneu in Dieppu. Ce pustimo ob strani 9 ur trajajočo invazijo pri Dieppu, lahko ugotovimo ,da je vrednost teh poizkusov prav tako omejena kakor obseg že omenjenih izkrcanj. Invazija v večjem slogu, oziroma kakor jo Američani imenujejo s kričaškim vpitjem »največji invazij-ski podvig v svetovni zgodovini«, zahteva toliko ljudi in materiala, da se začenja z nekaj milijoni ton ladijskega prostora, pri čemer že v začetku lahko računamo z izgubo pol milijona ljudi. Seveda je treba k temu prišteti neštete žrtve izkrcevalnih čolnov za čete, oklopnikov in drugega orožja. Angloameričanom so bila potrebna tri leta, da so ustvarili pogoje za invazijo na evropsko celino. V tem času sta nemška marljivost in nemška volja izgotovila atlantski zid, ki pomeni v resnici največjo trdnjavo vseh časov. Za zidom stoji globoko obrambno omrežje z najbolj premišljenimi obrambnimi napravami. Nemci se dobro zavedajo, da pričakuje sovražnik odločitve v tej vojni z invazijo, ki bo neposredno merila k življenjskim živcem Nemčije. S tem razvojem pa so Nemci računali in zato so bile vse obale in področje, ki spada k obalam, utrjene po najnovejših pravilih in izkustvih utrjevalne tehnika Nabrežja so zavarovana s stražnlmi čolni minonosci ter z lovci na podmornice, obširna minska polja zapirajo sovražnim ladjam pot do obale. Pristanišča ščitijo zaščitni čolni, posebne mrežne zapore, torpedne baterije ter mornariško topništvo. Obala je od nabrežja pa tja globoko v osrčje dežele opremljena z mrežo najmodernejših utrjenih postojank. Kraji in mesta, ki se nahajajo na nevarnih točkah, so obdani z oklopnimi zidovi, z žičnimi ovirami ter s prostranimi minskimi polji. 2e prvi dan invazije je zaradi tega pri izkrcanju zletel v zrak cel polk sovražnikovih vojakov. Med temi pripomočki pa se vrste topniške postojanke vseh vrst, več nadstropij visoki bunkar-ji, baterije z dvižnimi kupolami, topovi za protiletalsko obrambo, dvojne in če-tvorne strojnice ter postojanke, ki so absolutno varne pred bombnimi napadi. Na 2100 km dolgem obrežju ob Rokav-skem prelivu in Atlantiku so porabili Nemci za izgraditev utrjenega pasu 9.3 milijona kub. metrov betona. Nad 6000 topov srednjevelikega do težkega kalibra izteza svoje vratove na vse strani proti sovražniku. Vsakih 10 km ob Kanalu in Atlantiku stoji skupina 30 težkih topov vseh kalibrov, pri čemer nilo všteti lahki topovi topovi za protiletalsko obrambo in topovi, ki so na razpolago mornariškim edinicam. Ce se napadalcu posreči, da stopi kjerkoli na obalo ob podpori svojih ladij in letai ne bo s tem še ničesar pridobil. Tedaj bo šele prišel v območje nemškega ognjenega pasu, kjer bo popolnoma osamljen ter navezan samo nase. Tedaj bo treba oddelkom, ki se bodo izkrcali, skr-Jseti za rezervo v ljudeh in materialu, v strelivu in prehrani. Vse to bo treba do-važati po zraku ali po vodi Nasprotno pa bo imela obramba možnost, da bo iz svojega zaledja neprestano vsrkavala rezerve ter jih metala v boj proti napadalcu, katerega bo skušala stisniti na najožji prostor, dokler bo imel na razpolago še kaj ljudi in materiala. Ce bi se pa zgodilo, da bi tudi ta udar ne zalegei bo izkrcevalec poizkusil vso tveganost borbe, ki ga čaka v zaledju. Obrambne postojanke se razprostirajo s svojimi utrdbami daleč v globino. Koliko časa bo minilo, dokler bo napadalec mogel pritegniti svoje strateške rezerve, je seveda drugo vprašanje. Nemške rezerve so sestavljene Iz oddelkov, ki so si pridobili izkustva na vseh frontah ter sestoje iz najboljših vojakov. Ti vojaki so doma iz krajev, kjer so blazni teroristični letalci povzročili največjo škodo. Vsi komaj čakajo, da bi mogli čimprej poseči v borbo ter se osvetiti sovražniku za njegovo početje. Vsi ti možje so intenzivno izvežbani ter odlično pripravljeni za svoje naloge. V pripravljenosti so povsod tam, da lahko v najkrajšem času dosežejo operacijski prostor in kadar se bo to zgodilo, se bo šele začela bitka, ki se pripravlja. Novi pridelki na živilskem trgu Ljubljana, 17. junija. Po splošni sodbi so razmere na živilskem trgu precej boljše kakor lan!, ko je pogosto primanjkovalo celo glavnate solate, ki je je zdaj že dolgo na izbiro. Maksimalne cene bolj ustrezajo prodajalcem, ki zaradi tega dovar žajo blago na trg. Gospodinje so se bale, da tudi leto® ne bo naprodaj grah* v stročju, zato so zdaj tembolj vesele, ker je trg sorazmerno dobro založen z njim. V tem tednu je bil naprodaj uvoženi in domači grah. Danes je bilo že precej domačega graha, tako da ni bil razprodan že v prvih urah. Upamo, da bo graha naprodaj še več, saj bo zorel še več tednov. Domači stročji fižol bo naprodaj šele prihodnji mesec. Med povrtnino za prikuho je posebno mnogo zelene kolerabe; pocenila se je na 8 lir kilogram. V primeri z grahom, kj je po 16 do 18 lir, je koleraba poceni, čeprav se seveda po okusnosti in hranilni vrednosti ne more kosati z njim. Novih pridelkov je od tedna do tedna več. Tako je zdaj trg dobro založen tudi z rdečo peso. Danes je bila naprodaj uvožena in domača pesa. Kot posebnost je treba med novimi pridelki omeniti repo, kj jo je prodajal neki branjevec; neki pridelovalec je posejal repo spomladi, čeprav jo navadno sejemo ob koncu poletja Zdaj takšni pridelki najdejo hvaležne kupcvalce, ko so gospodinje v zadregi, kaj naj kuhajo. Za prikuho je tudi zelo primerno novo zelje. Doslej je bilo naprodaj seveda le uvoženo zelje, a kmalu bodo trg začel: zalagati tudi naši pridelovalci. Zdaj je še naprodaj nekaj starega kislega zelja, a ga nihče več posebno rad ne kupuje. Gospodanje bi z veseljem pozdravile na trgu tudi cvetačo. Zdaj se že začenja cvetača domačega pridelka, a naši zelenjadarjj je niso nikdar toliko pridelali, da bi ie bilo dovolj za vse potrebe. Za sadje je vedno velko zanimanje; zdaj seveda prihajajo v poštev samo češnje; uvoženih ni več, domačih pa je tako malo. da so za tržne razmere skoraj brez pomena. Borovnic danes ni bilo. Naprodaj je bilo se nekaj rib in dve Barjanki sta prodajali žabje kraka --____ »a vo torbo, rekoč: »Ha, pa imam grešno dušo.« Tako je šlo ves dan vragu žito v klasje. Ko je srečal na sprehodu gospoda uradnika in njegovo milostivo, je z repom podrgnil gospo po klobuku in zamrmral svoj čire-čare. In že se je klobuk milo-stive gospe, okrašen z dolgim, rdečim peresom, preselil na uradnikovo glavo... Seveda s peresom vred! Klobuk milostive gospe je bil namreč predelan iz gospodovega klobuka. Milostiva gospa je zardela in se skrila v bližnjo vežo, gospod pa je klei toda vrag je le napravil svoj posei Koketna damica se je sprehajala po promenadi. Na nogah je imela salonske čeveljčke iz pravega usnja. Mimoidoči so z zavistnimi pogledi streljali na čeveljčka Pa je prišel mimo vrag, podrgnil damieo s smrdljivim repom po čeveljčkih — in v hipu je damica v samih nogavicah sto-picliala po tlaku, ker so ji čeveljčki odpadli z nog in se ji prilepili na roko. Tisti čeveljčki so bili namreč napravljeni lz usnjene aktovke... Damica je zakričala, škodoželjneži so se smejali. Vrag pa se je krohotal od zadovoljstva, ko je hitel pisati imena škodoželjnih grešnikov. Ali naj v?m še nadalie pripovedujem, koliko kletvic je nastalo, ker je obleka neke elegantne gospe, ki jo je vrag podrgnil s smrdljivim repom, kar po zraku sfrčala na njeno stanovanje in se obesila na okensko karnlso, in kakšen špektakel je nastal, ko se je gospa kar tebi nič, meni nič znašla sredi ulice v sami kom- bineži? Naj vam povem, kako je nekemu gospodu poletela srajca s telesa in zajadrala na posteljo, ker je bila napravljena iz posteljnega pregrinjala, da se je siromak kar topil v kletvinah, ko je moral brez srajce koračiti domov, da bi se skril pred množico, ki se je krobotala. kr~v----- krohotala? Ah, ne, to bi bila predolga pripovedka. Le to naj vam še zaupam, da je proti večetu, ko je imel vrag že polno torbo zapiskov z grešnimi dušami, vstopil končno še v krčmo, oplazil z repom po mizah in zagodrnjal: Pojdi od koder si! Joj in prejoj, iz steklenic in kozarcev je pričela teči voda, na dnu pa je ostala sama barva... In verjemite, neki gost je padel v nezavest in se zrušil pod mizo iz golega presenečenja, ker klobasa na njegovem krožniku nI lajala, ampak — krulila... Ah, da ste videli krčmarja! Klel da se je kar bliskalo. Toda gostje, ki tudi niso bili od muh, so kakor spodbodeni poskočili s stolov in navalili na krčmarja: »Aha, prevarant, zdaj se je izkazalo, kaj nam točiš za vino.« In nastala Je te-pencija, da so cunje frčale po zraku. Gostje so kleli, objeti od divje jeze, vrag pa je pisal, pisal, pisal... Čuvajte se vraga s smrdljivim repom. Srečen bo tisti, ki ga bo v teh dneh podrgnil — brez uspeha! Vrhničanf na Sternenovi razstavi Pisali smo že, da se predstavniki vrhniške občine današnjo nedeljo ob 8.30 pripeljejo v Ljubljano, da v Jakopičevem paviljonu slovesno izroče svojemu rojaku akad. slkarju Mateju Sternenu diplomo vrhniškega častnega občan-stva. Po ovinkih smo zvedeli, kako spretno » Vrhničani znal: pripraviti to svečanost, da bodo v predstavništvu zastopani vsi stanovi in poklici velike vrhniške občine. Z avtobusom se namreč v Ljubljano pripeljejo pod vodstvom svojega župana Ignaca Hrena, ki ga bo spremljala splošno priljubljena gospa županja z gospod čno hčerko, med drugimi pa tudi podžupan Volč z občinskim tajnikom Miho Jenno. Duhovščino bo zastopal kurat Avgust Zavbi, sodno oblast sam predsednik okra jnega sod-sca dr. Leitgeb. razen njega pa pravnike tudi noter Tone Mejač ter odvetnika dr. Pajnič in dr. Marjan Marolt z družino, ki je obenem zlasti za vrhniško dekani jo zaslužen umetnostni zgodovinar. Industrija bo zastopana z veleposest-n kom inž. Milanom Lenarčičem. Seveda bo prišel tudi lekarnar mag. phar. Stanko Hočevar z enako vsej Ljubljani znanim posestnikom Jutco. ki je bil mnogo let tajnik ljubljanske Kmetske posojilnice. Diplomirani dentist in dobrotni domobrancev Polde Velkavrh z nečakom mojstra Stemena Ivanom Stemencm bosta tudi še v meščanski obleki, sa j bodo v uniformi policijski referent Srečko Rus in poveljnik policijskega varnostnega zbora Sladic ter finančni podpreglednk Anton Ferin. seveda pa tudi načelnik prostovoljnih gasilcev Ivan Dobrovoljc. Pa tudi naši domobranci bodo t udeležbo pr; tej pomembni kulturni pri red'tn spet lahko dokazali, da so prava narodna zaščita saj bosta vrhniško domobransko posadko zastopala poročnik Kavčič in štabni narednik Vladimir Pfeifer. ki z vnemo deluje tako v službr kakor pri vsem visoko razvitem kulturnem življenju na Vrhniki. Kako tesna je povezanost slovenskih oblasti in vsega prebivalstva z nemškimi predstavniki, nam bo dokazal prihod zastopnikov nemške vojske, ki so se z veseljem pridružili predstavništvu vrhniške občine k počastitvi velikega slovenskega umetnika Stemena. Gospodje bodo prišli zvečine s svojimi damami. ki bodo spet pokazale svoje dragocene narodne noše. Takoj po izročitvi diplome vrhniškega častnega občanstva mojstru Sternenu in po ogledu razstave njegovih portretnih del se vsi Vrhničani odpeljejo na prorikomunistično zborovanje v Horjul. Vrhnika bo torej v nedeljo spet pokazala, kako vredna je Ivana Cankarja m Mateja Stemena. s tem pa tudi izpričala, kako visoko se zaveda svojih kulturnih dolžnost; m kako vestno vsri sloji prebivalstva, vsi stanovi in poklici izpolnjujejo svojo narodno dolžnost. Tako je Vrhnika tudi v teh hudh časih najlepši zgled, da smo Slo\>enci s s\>ojo duhovno silo razveljavili starodavni, doslej povsod in vedno veljavni rek: »lnter arma silent Musae*. Slovenci smo in ostanemo kulturen narod, vreden lepe bodočnosti v novi E\ropi! KULTURNI PREGLED Mladina poje in svlra Snočnja prva sklepna produkcija državne glasbene akademije v Ljubljani nas je zelo razvesilila. Opazili smo ljubezen nastopajoče mladine do glasbe, njeno plemenito vnemo in stremljenje k zmerom novemu pridobivanju glasbenih vrednot. Nekatere točke so imele po kakovo tno interpretiranjih skladbah in lepi stopnji izvajanja uprav koncertni značaj. Na snoč-nji sklepni produkciji je nastopilo skupno 11 gojencev ter gojenk, ki so vsi zadovoljivo izpolnili svojo nalogo. Najprej se nam je predstavila Jaroslava Erzin, ki je z lepo stopnjo spretne ročnosti izvajala na klavirju Mac Doweilovi skladbi »Ledena gora« in »Pesem mornarjev« ter Dvo^akovo »Silhueto štev. 4«. Sopran Majde Štoviček, ki je zadovoljivo odpela Sentino balado iz Wagnerjeve opere »Leteči Hoiandec«, kaže dober material, ki ga je pa še treba oblikovati. Večjo skrb je treba posvetiti izgovorjavi Jelka SuhadoJ-nik je s skrbno zbranostjo in poglobljenostjo odigrala na klavirju Chopinov »Noeturno« in njegovo »Mazurko op. 56 št. 1.« Mirko Hrovat že zelo dobro obvlada flavtsko tehniko in je učinkovito odsviral Hugoedsovo »Romantično melodijo«. S toplim občutjem in zdravim čutom za tehtno interpretacijo je Lidija Pokornova podajala na klavirju Milojevičevi skladbi »Melanholičen večer« in »Davno pripovedko«. Janez Matičič je že dobro zasidran v violinski tehniki, kar je pokazal ob Grie-govi »Uspavanki« ter Schubertovi »Čebeli«. Franc Langus je star znanec s produkcij. Njegov sveži odmevni bariton, pridobiva na prodirnosti ter izšolanosti. O tem smo se prepričali ob Škerjančevii »Viziji« ter nepozabni Valentinovi poslovilni ariji iz Gounodove opere »Faust«. Miloš Mlejnik je spretno, dejal bi, skoraj lahkotno izvajal Vandinijev »Allegro« za čelo. Tudi Ivan Zupančič je v klavirskem podajanju že preizkušen, kar smo spoznali ob gladkem izvajanju treh slogovno različnih Schumiannovih skladb. Franc Gari-baldi ima svetel tenor, višine lepo dosega, kar je izpričal ob Grečaninovljevih skladbah »Domačija« in »Noč«, vendar bo treba še glas precej šolati. Jaromira Cihlar združuje vse predpogoje za verodostojno klavirsko izvajanja Tehnično znanje, podprto z občutjem, dojemajočim podajanjem, omogoča uspešno interpretacijo tudi težjih skladb. Odlično je odigrala J. Ravnikovi skladbi »Moment« ter »Čuteči duši« in Chopinovo »Balado v F-duru«. Sodelujoče so smiselno spremljali na klavirju Jože Osana, Marija Wohinz, Ksenija Zidarič in Dana Perušek. Vsi so želi zasluženo priznanje za lep večer, ki so ga nam pripravili pod okriljem svojega zavoda. Posamezni gojenci in gojenke so iz šol prof. L. M. Škerjanca, prof. V. Wistinghausnove, prof. C. Šedl-bauerja, prof* A. Trostove, prof. F. Pfeifer j a, prof. A. Dariana, prof. Zore Zarni-kove, prof. A. Ravnika in prof. S. Korošca. Uspeh večera je nedvomno sad odločne glasbene vzgoje, ki so jo deležni v omenjenih oddelkih. Naročite se na romane »Dobre knjige" / Kvomltea * Mož, ki je prvj javil invazijo, je nad-poročnik nemške vojske Ohmsem. Je poveljnik neke haterije ob nabrežju v Normandiji. Ohmsen je s svojim alarmom dal znak za vso obrambo zapadne evropske obale ter je bil na predlog velikega admirala Ddnitza od Fuherja odlikovan z viteškim križcem železnega križa. * Smrt incmoškega vseučiiiškega profesorja. v 73. letu svoje dobe je umrl v Inomostu po težki bolezni univ. prof. Schuhmacher. Študiral je v Inomostu, Mo-nakovu in na Dunaju ter se je slednjič z Dunaja preselil na univerzo v Inomost, kjer je vodil 24 let histološko-embiiološki zavod ter je imel predavanja iz te stroke. * Trgovske tečaje smejo nemška dekleta po najnovejši odredbi pristojnega ministrstva absolvirati šele potem, ko dovrše leto svoje obvezne službe. * Veličasten meteor. Dne 13. junija zvečer so opazovali v mnogih krajih, med drugim tudi na dunajski astronomski opazovalnici ogromno žarečo kroglo. Očividno gre za meteor, ki je bil po dosedanjih poročilih izredno velik in svetel. * Pol milijona knjig židovskih pisateljev uničenih. Vladni komisar za tisk je objavil, da bedo na Madžarskem zacnk.at uničili pol milijona knjig židovskih pisateljev. n— PromenadnI koncert. Godba Slovenskega domobranstva v Ljubljani priredi na dan 18. junija ob 11.15 pred Narodnim domom koncert z naslednjim sporedom: H. L. Blankenburg: »Moje veslo«, koračnica; M. Schonherr: »Slovenska«, ouver-tura; B. Smetana: »Prodana nevesta«, fantazija; A. Jaki: »Slovenski biseri«, pot-pouri; G. Allier arr. dr. J. čerin: »La Sang GauloLs«, koračnica. Dirigent: kapel-nik godbe SD nadporočnik g. Florijan Leskovar. I FILATELISTI! V začetku meseca julija izide slovenska filatelistična revija. Prinašala bo aktualne razprave in članke, ki zanimajo predvsem slovenske filateliste. Naklada bo ! zelo omejena, zato pohitite z naročilom. Na-I ročnina za prvih šest številk znaša 72,- lir. Za oglasni del se sprejemajo oglasi do 25. junija. FILATEFJA MODRIJAN, LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA C. 34 ■ & ■ kuj aus u— Nova grobova. Po dolgem trpljenju ie preminila ga. H o r t e n s e G u i n ot. Za njo žaluje hčerka Antonija Jerasova z drugim sorodstvom. K večnemu počitku bodo rajno spremili v nedeljo ob 16. iz kapele sv. Petra na Žalah na Dokrpališče k Sv. Križu. — Za vedno je zapustil svojce g. N i k o 1 a Medic. Na zadnji poti ga bodo spremili v ponedeljek ob pol 15 iz kapele sv. Andreja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Naj v miru počivata! Svojcem izrekamo naše iskreno sožalje! u— Danes sta se poročila v kapeli na sodišču g. Lok ar Aleksander, dipl. gradbeni tehnik in gdč. D e r g a n c Vlajka, uradnica. Za priči sta bila g. dr. Franče Kovic in g. Jeršek. Mladoporočencema želimo cbilo sreče! u— Poroka. V Kranju sta se dne 10. t. m. poročila g. dipl. jur. Zorko Jugovič in gdč. Jelka Božičeva, oba iz Ljubljane. Bilo srečno! u— Viljem Relee 65 letnik. Danes praznuje 65 letnico rojstva višji železniški kontrolor v pokoju g. Viijem Kelec. Luč sveta je zagledal na zelenem štajerskem kot sin šolskega upravitelja. Po končani srednji šoli se je posvetil železniški službi in kmalu postal postajni načelnik. 35 let je opravljal svojo naporno službo. Dolga leta je bil v škofji Loki, potem pa v Ljubljani, kjer je bil upokojen. Zaradi svojega veselega značaja in srčne dobrote so ga imeli povsod radi. Zadnji čas je zaradi bolezni nekoliko oslabel, toda oh skrbni negi svoje zveste zakonske družice si bo gotovo spet opomogel, čestitkam k njegovi 65 letnici se pridružujemo tudi mi in mu želimo še mnogo zdravih in srečnih let. u— Velik javen pisan večer pripravlja ljubljanska radijska postaja. Vršil se bo v ponedeljek 26. t. m. v veliki unionski dvorani. Spored bodo izvajali znani in priljubljeni sodelavci ljubljanskega radia ter poskrbeli s prvovrstno lahko in narodno glasbe, šegavo besedo ter veselo pesmijo za prijeten oddih in razvedrilo. Podrobnejše o vsej prireditvi bo pravočasno objavljeno. Življenjski prasnile gaspe Juli|e čiiškuve Ljubljana, 17. junija Danes praznuje svojo 601etnico rojstva gospa Julija Cučkova pl. Kleinmayer. Rodila se je v Brnci pri Beljaku v znani slovenski družini prof. Julija pL Klein-mayerja. Ljudsko šolo je obiskovala na Brnci, meščansko šolo pa je študirala v Celovcu. Diplomirala je na učiteljišču v Gorici, kjer je takrat služboval njen oče. Potem je službovala po več krajih slovenske zemlje. 1908 leta se je poročila s pokojnim Ivanom Cučkom, višjim revi-dentom državnih železnic, izhajajočim iz zavedne rodbine v Knežaku na Primor- skem. Bog je zakonski dvojici naklonil 10 otrok: 5 fantov in 5 deklet. Vse njeno življenje je ena sama nepretrgana nit dela. Poleg tega, da je vzgojila desetero otrok v narodnem slovenskem duhu, se je še neumorno udejstvovala v javnem življenju. Člani učiteljskega združenja bodo znali ceniti njene zasluge v učiteljski organizaciji, prav tako je dobro poznana kot delavka v narodnih ženskih in pedagoških društvih ter raznih socialnih ustanovah. Čeprav vdova, je znala dobro vzgojiti svoje otroke in jih preskrbeti za življenje. Inž. Janko je v Beogradu, inž. Milko v Ljubljani, pokojni Vojko pa je bil častnik v jugoslovanski vojski. Najmlajši Zivojin je akademik. Melita vdova po slovenskem pisatelju Čampi. Tatjana je poročena z inž. Prislanom, Sonja v Beogradu, Božena je v Ljubljani. Vlasta poročena z Izidorjem Cerg^lom, šefom aktivne propagande. Jubilantka je babica s šestimi vnuki in vnukinjami. Svojo 60-letnico rojstva obhaja v krogu svoje družine še dokaj čila. saj še danes poučuje na bežigrajski šoli. Želimo ji ob tej priliki še mnogo za narod in skupnost plod^^-nih ter srečnih in zadovoljrrh dni. u— Oklic učite!,jem-pevcem. Vse tova- i riše, učitelje-pevce v Ljubljani, ki bi radi ' sodelovali pri učiteljskih pogrebih, prosim, i da se gotovo udeleže v sredo, dne 21. ju-' nija t. 1. cb pol 8. uri zvečer pevske vaje v prostorih Glasbene Matice (vhod z Vegove ulice, soba št. 12). O nadaljnjem razgovor na pevski vaji, notni materijal preskrbljen. Kupni k. u— Druga sklepna produkcija Glasbene akademije in Srednje glasbene šole v ponedeljek 19. t. m. ob pol 18. uri v veliki filharmonični dvorani. Pester spored in iz-borno izvajanje povsem opravičuje priljubljenost, ki jo uživajo produkcije našega najvišjega glasbenega zavoda med glasbo-ljubečim občinstvom. Sporedi po 6 in 3 L so naprodaj v knjigarni Glasbene Matice. u— Poz.iv neznani gospe dobrega srca! Pri odpdranju pisem iz nabiralnika za ogl. odd. »Jutra« smo dne 17. junija t. 1. ob 8. uri zjutraj našli med drugim tudi kuverto, v kateri je bila listnica z dvema nakaznicama in večjo vsoto denarja. Neznana gospa dobrega srca jo je po tej poti vrnila lastnici. Oglasnemu oddelku »Jutra« je v veselje, da bo mogle- denarnico izročiti lastnici, ki nam je znana, saj je vrnitev listnice gotovo odmev na mali ogla.s. priobčen v »Jutru« dne 16. junija t. 1. in ki se glasi: »Naprošam gospo, katera je dne 14. t. m. ob 9. uri dopoldne pomotoma vzela listnico v trgovini s čevlji Jontes, Mestni trg, da jo vrne v ogl. odd. »Jutra« itd.« Vljudno torej pozivamo neznano gospo dobrega srca, najditeljico listnice, naj javi ogl. odd. »Jutra« svoj cenjeni naslov, da se ji bo lastnica mogla vsaj zahvaliti za njeno pošteno in zgledno ravnanje. Oglasni oddelek »Jutra«. ■nnnnnnnn^nnnnnnnnnnnnnnannDr H ZOBOZDR AVNIK-SPECIALIST □ □ Ds\ MIRKO &AMBIČ R □ □ ordinira od 19. junija do 19. avgusta O □ sanro od i/28- do 13. ure □ u— Božidarček z Vrhnike je dobil tovariša. Božidarčkcvo pismo, ki smo ga objavili pred par dnevi, je napotilo malega šemrla Milana, sina znanega mizarskega mojstra z Gosposvetske ceste v Ljubljani, da je odprl svoj hranilnik in osebno prinesel svoje prihranke v znesku 110 lir oslepelemu mladeniču Tonetu kot prispevek za nabavo harmonik. Nad plemenitim dečkom je bil oslepeli Tone tako ganjen, da ga je objel in se mu pri tem toplo zahvaljeval. — Prav tako se Tone iskieno zahvaljuje mesarskemu mojstru Koprivcu Jožetu z Vidovdanske ceste, ki je daroval za nabavo harmonik, s katerimi si bo lajšal težke ure, znesek 200 lir. Obema naša topla zahvala, drugim pa še nadalje trkamo na srca. Nadaljnja darila sprejema iz prijaznosti ravnateljstvo ljubljanske gluhonemnice. u— Za staTe in onemogle Ljubljančane v mestnem zavetišču v Japljevi ulici je podaril g. Anton Rojina s Kolodvorske ulice 8 100 lir namesto cvetja na krsto pok. ge. Zdenki Gspan-Košak. Mestno županstvo izreka dobrotniku najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiraivh. u— In spet je deževalo. Po kratkih lepih, sončnih dneh se nam je nebo sprt skujalo. Sobotno jutro je bilo sicer že zgodaj sončno, toda zgodnje sonce ne napoveduje vselej lepega vremena, nasprotno! V prvih dopoldanskih urah se je nebo prepreglo z oblaki. In že je začelo rositi, izprva rahlo, nato izdatneje, čeprav gremo v poletje, je ozračje zadnjih dni razmeroma hladno. Tako smo v petek zabeležili 22.8o C, včeraj zjutraj pa le 8.8° C. Barometer je ponoči padel. u— Kopunjenje petelinčkov izvršuje »žegoza«, zadruga malih gospodarjev na Gallusovem nabrežju 33, po svojem priznanem strokovnjaku g. Kosmatinu vsak torek in petek ob 3. uri popoldne v svojih poslovnih prostorih. Taksa za vsak komad je 5 lir. Petelinčki ne smejo dobiti 36 ur pred operacijo nobene krme, zadnjih 6 ur tudi vode ne. u— Dr. Julius Kugy: Aus vergangener Zeit. Nestrpno pričakovana knjižna no. vost našega velikega prijatelja triglavskih gora je dospela v knjigarno Klein-mayr & Bamberg, Miklošičeva 16. u— Stare kravate napravim kakor nove. Popravila sprejemam dnevno do 10. ure na Tržaški cest; 17/11. P. Amon. • u— Gostilna Lovšin nudi lepo urejen senčnat vrt, Gradišče št. 13. u— Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo. in trimesečni tečaji (dneVhi in večerni) pričenjajo 19., 20. in 21. junija. Moderna strojepisnica, desetprstna metoda. Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno. Praktično znanje, potrebno vsakomur v zasebnem ali javnem poklicu. Informacije, prospekti: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska 15. u— Od doma je pobegnila. Orehov Marija, zasebnica s Ceste dveh cesarjev 185, je prijavila, da je pobegnila dne 25. maja zjutraj od doma njena hči Tatjana, rojena 1. 1927. v Ljubljani, po poklicu delavka. Je močne postave, okroglega obraza, kostanjevih las, oblečena v svileno rožasto obleko z rjavim suknjičem, obuta v opan-ke. Kdor bi kaj vedel o njej, naj o tem obvesti policijo. u— Tatvina koieSa. z dvorišča hiše št. 17 v Bolgarski ulici je bilo v sredo uikradeno moško kolo znamke »Avstro-Daimler«, last Franca Lobeta. Kolo je rjavo pleskano. z evidenčno številko 19.024 in je vredro 5.000 lir. n— FORMVCOT paKfl« » derinfekcijo ust in gnla dobite v vsaki lekarni. u— Ne kupujte knjig na ©ml nora, temveč samo v poklicnih knjigarn an, ki vam nudijo najceneje vse zaželeno po navadnih tržnih cenah. Poleg tega vam postrežejo tudi s strokovnimi nasveti. u— Opozorilo! Da bo oddih na vrtu ali v naravi še bolj prijeten, si pomagamo z lepo gedbo. Nove plešče z modernimi šla-gerji in gramofone pa izposoja proti mali odškodnini tvrdka »Everest« v Prešernovi ul. 44. u— Muhe in komarji so pravcata nadloga poletnih dni. Niso pa te živali nadležne samo človeku temveč škodujejo tudi živilom. Zlasti muhe prenaša o vsakovrstne bakterije. V stanovanju se lzne-| bimo mušje nadlege deloma na ta n. čin, | da ga zatemnimo, kajti znano je, da svetloba vabi žuželke. Proti komarjem pa ne poznamo drugega leka kakor zapranje aken pred mrakom. Iz spalnice preženemo muhe s prepihom, komarje pa pobijemo zjutraj, navadno šele potem, ko so nas ponoči neusmiljeno opikali. S štajerskega Z železnim križem II. r. je bil odlikovan desetnik Stanislav Valenko iz Smarjete pri Ptuju. Jubilej v marfborskem gl"dališču. Viš i režiser in prvi komik mestnega gledališča v Mariboru Paul Hagen-Stiiier je obhajil 16. junija 60letnico svojega rojstva. Jubilant je pri mariborskem občinstvu zelo priljubljen. Sestanek učiteljev v Konjicah. Šolski svetnik Schncller je sklical v Konjice sestanek vzgojiteljev s svojega področja. Ni sestanku so obravnavali strokovna vprašanja; zlasti pouk zgodovine v ljudskih in neščanskih šolah. Na tečaju za pridelovalce sadja, povrt-nine 5n zelenjave v Mariboru je okrožni kmetski vodja Girstmayr poročal o vseh aktualnih vprašanjih ter udeležence poučil o njihovih dolžnostih in nalogah, ki jih imajo v sedanjem času do sebe in domovine. Sedemkrat več mleka nego lani. Mlekarna v Ptuju je lani ob tem času oddajala dnevno po 1.700 1 mleka za splošno uporabo. Letos se je ta množina dvignila na 10.000 1, v zadnjih dneh pa je oddaja dosegla celo 11.300 1 dnevno. V teku je prizadevanje, da bi se količina še povišala na 12.500 I dnevno. Nesreče in nezgode. 38letna drainarica Alojzija Gradišnikova je imela smolo, da jo je prekucnil avto, ki jo je poškodoval na glavi, desni roki in na hrbtu. 37letni Metod Zemlj.ič iz Maribora je padel s kolesa ter se je ranil na levi roki in na glavi. Imenovana se zdravita v mariborski bolnišnici. Z Gorenjskega Za junaško obnašanje pred sovražnikom je prejel naddesetnik Franc Lušnik iz Drašičev na Koroškem železni križec 2. razreda z meči. Prav tako je bil z železnim križem 2. razreda odlikovan naddesetnik France Mizctič. Na Jesenicah so zaključili tečaj ustvarjajoče mladine. Okrožni mladinski upravnik Strobach je pozdravil okrožnega vodjo Remschniga, voditelje obratov ter 220 mladcev iz vseh jeseniških in radovljiških obratov. Prireditev Se je zaključila s počastitvijo Fiihrerja. Tovariški večer v Kranju. Krajevni skupinski vodja Jungschaffer je priredil pred dnevi za svoje sodelavce, zlasti za blokovne voditelje tovariški večer v obednici hotela »Pri pošti«. Organizacijski vodja železniški svetnik Moissl je otvoril večer s prisrčnim nagovorom ter pozdravil zlasti okrožnega vodjo dr. Pflegerla in vojaškega poveljnika polkovnika Wygnankega. O najnovejših političnih dogodkih je poročal okrožni šolski vodja Kenda, ki se je obrnil na Gorenjce s pozivom, naj se pridružijo duhu časa. Za zabavo je skrbela vojaška godba, ki je ves čas razveseljevala poslušalce. V Celovcu so umrli: 55letna Gizela Kranzelbinderjeva, žena ravnatelja državnih železnic, 371etna delavka Elizabeta Slugovec ter 69letni pomožni delavec Pavel Homer. Obsodba pred celovškim sod«š6em. Sodnik poedinec je obsodil 231etnega Sveto-slava Blataka iz okolice Olomouca zaradi tatvine. Blatak je okradel dva delavska tovariša, katerima je izmaknil več živilskih nakaznic. Obsojen je bil na 8 mesecev z-aoora. Iz Hrvatske Iz diplomatske službe. Poslanik Neza-visne Države Hrvatske v Berlinu dr. Vladimir Košak je zapustil Berlin 9. junija. Zastopal ga bo poslaniški tajnik dr. Milan Blažekovič. i Iz Trsta TržaAko srcc na poškodovance zaradi sovražnega letalskega napada. Tržaškemu prefektu in županu izročajo vsak dan po-edinci in zavodi večje vsote v prid poškodovancem sovražnega letalskega napada dne 10. t. m. Med drugim so prispevale plovne družbe »Orlens«. »Italia« in -»Adri-atica« 300.000 lir. Tržaška hranilnica 20 tisoč lir. F. Parisi 50.000 lir. uprava »Pic-eola« 25.000 lir (zbirka). Tržaško industrijsko pristanišče 25.000 lir. Založniška družba »Piccolo« 10.000 lir, Plovna družba »Istra—Trst 10.000 lir itd. Pomoč poškodovancem. Podporna akcija v prid poškodovancem zaradi sobotnega sovražnega letalskega napada se smotrno nadaljuje. V nekaj dneh ie bilo nakazanih poškodovancem več 100 000 lir. Nadaljuje se brezplačna selitev pohištva poškodovancem s prometnimi sredstvi, ki jih je dala na razpolago tržaška občina. Ves Trst sodeluje z vzorno požrtvovalnostjo pri podporni akciji. Bombe na tržaški geofizični zavod. Kakor poroča tržaški »Piccolo«, je treščila bomba ob letalskem napadu na Trst 10. junija tudi v poslopje tržaškega geofizič-nega zavoda. Škoda je zelo velika in je ni mogoče trenutno preceniti. Osrednji de! poslopja je popolnoma porušen. Pod razvalinami je dragocena zavodova knjžn-ca, razen tega je uničen tudi kemični laboratorij. ki je bil med najbolje op emlie-nimi v Trstu. Zavodovega ravnatelja prof. Vercellia so potegnili izpod ruševin na srečo še pri življenju. Rektor tržaške univerze prrf. Roletto je takoj stavil na razpolago nekatere vseučiliške prostore za one zavodove oddelke in aparate, ki so ostali nepoškodovani. Smrtna k«sa. Dne 10 junija so umrli v Trstu Gizela Marzotti, Frančiška Stabile, geometer Ivan Vincenc Navarra. Remigija Peteani. Jožef Peteani, Pino Peteani. Jo-žefina Bctonja in Silvij Dolli. Dne 14. junija je umrla v Trstu Vanda Sergiani, nadalje 45 letni Pavel Tumia in Kozma La-tersa, dne 15. junija pa Ema Durante. Policijska ura onstran Moka Na podlagi pooblastila, danega m< z na-redbo Vrhovnega komisarja na operacijskem ozemlju »Jadransko primorje« o prepovedi kreianja prebivalstva in o policijski uri z dne 22. decembra 1943, s t. 15 (Verordnungs- und Amtsb att des Ober-sten Kommissars in der Operationszone »AdriaU.sches Kuvtenland«, kos 1 iz leta 1944), odrejam: Čl. 1. Do nove odredbe sta hoja in vožnja po javnih cestah, trgih in poteh na območju Ljubljanske pokrajine, jzvzemši ozemlje mestne občine Ljubljane in tistih delov sosednih obč;n. ki so vključeni v ljubljansko zaporno ozemlje, od 22. do 4. ure prepovedani. Čl. 2. Kdor se po uri prepovedanega kreianja zaioti na javnih poteh, cestah in trg h. mora na poziv takoj obstati na mestu, sicer se bo uporabilo strelno orož.ie. Čl. 3. Prekršitve določb te naredbe se kaznujejo z globo od 100 do 1000 lir ali z zaporom od 1 do 10 dni. v hujših primerih pa z obema kaznima. Čl. 4. Ta naredba stopi v veijavo z današnjim dnem. Ljubljana, dne 17. junija 1944. Prezident: div. general Rupnik, s. r. C^srorilo Uprava policije, oddelek za protiletalsko za-čito v Ljubljani, opozarja vse hišne lastnike, da tako v lastnem interesu, kakor tudi v interesu vseh hišn.h stanovalcev takoj označijo v vnanjih zidovih hiše lego hišnega zaklonišča. Označi se na ta način, da se naslika na zunanji zid dolge bele pšice, katerih ost kaže na hišno zaklonišče in zasilni izhod iz njega. S tem se omogoči nagel odkop eventuelno v hišnem zaklonišču zasutih ljudi, če se je hiša zaradi bombe zrušila. Kolikor hišni lastniki tega ne bodo takoj izvršili, bo to ukre nil navedeni oddelek na stroške prizadetih hišnih lastnikov. Iz Gorice Nagrade najboljšim gojiteljem svil"prcjk. Nemški svetovalec goriške pokrajine je z namenom primerne nagrad tve najboljših gojiteljev sviloprejk dal na razpolago večjo količino cigaret, ki bodo razdeljene brez odrezkov tobačne nakaznice najboljšim gojiteljem sviloprejk v pokrajini. Pri proizvodnji 80 do 84 kg po 50 cigaret za unčo, pri poizvodnji 85 do 90 kg po 70 cigaret za unčo. pri proizvodnji 91 do 100 kg po 100 cigaret, pri proizvodnji nad 100 kg pa 150 cigaret. Novomašnik? na svojih službenih mestih. Letos je v goriški nadškofiji 8 slovenskin novomašnikov. Nekateri so že bili imenovanj na svoja službena mesta. Franc Me-tlikovec bo nadomeščal komenskega župnika, Bogomir Zakelj bo upravljal župnijo Ledine nad Idrijo, Franc Krapeš župnijo Pliskovica pri Komnu, Ivan Kobal je bi: imenovan za kaplana v Tolminu, Vladimir Rijavec pa za upravitelja v Ravnici pri Grgarju. V izpolnjevanju svojih dolžnosti je umrl junaške smrti polkovnik padalskega oddelka Mario Rizzatti, čigar svojci živijo v Gorici. Ljudsko gibanje v GorSci. Dne 15. junija je bilo v Gorici 7 rojstev, 4 smrtni primeri ter 1 poroka. Nezgode v mestu ter okolici. 67letni upokojenec Jurij Manzi iz Bilj je našel izstrelek, ki je eksplodiral in ga ranil na desni pcdlahtnici. 57letna kmetica Alojzija Berlot iz Poljske ulice 17 si je pri padcu zlomila desnico. 13letna Alojzija Sušič iz Avč nad Kanalom si je pri padcu z drevesa zlomila levo nogo. Desnico si je poškodoval pri padcu 17ietni Aiojz Rosi to. Levico ima ranjeno 60letni Jožef Balaben iz Favettijeve ulice 3 v Gorici. Ponesrečenci se zdravijo v goriški bolnišnici. Karambol. v ulici Sv. Gabrijela sta trčila avto in motorno kolo. Obe vozili sta precej poškodovani, na srečo pa ni bilo nobenih človeških žrtev. Briškemu kmetu so ukradli tobačne nakaznice. 34letni kmetovalec Jožef Knez iz Smartna pri Kojskem v Brdih je pr šel po opravkih v Gorico. Bil je tudi v neki banki, kjer je za trenutek pustil na mizi nekatere dokumente in tri tobačne nakaznice. Ko je hotel za tem v trafiko po cigarete, je opazil, da so mu vse tri tobačne nakaznice izginile. Dve sta bili last prijateljev, ki sta ga naprosila, naj jima kupi v Gorici cigarete. V zadnjem času se siične tavine v Gorici občutno množijo. Oblast skuša iztakniti tatinske zlikovce, ki so verjetno specializirani na krajo raznih nakaznic. Petrolej, ki ste ga prejeli za rezervno razsvetljavo v zaklonišču, ni dovoljeno uporabljati za privatno uporabo. Od časa do časa bodo policijski organi vršili nadzor, če imate še dobljeno količino petroleja. za fitldajo pffevasatik Lastniki osebnih in tovornih avtomobilov. (zamudniki), ki so prizadeti po na-redbi šefa pokrajinske unrave VIII.. št. 1153/2 z dne. 17. marca 1944. (SI. 1. št. 39/20 ex 1944). se pozivajo, da oddajo v izogib strogih kazenskih posledic, pnevmatike teh vozil (plašče in zračnice> v petek, dne 23. junija 1944 od 15. do 17. ure. Pri oddaji je treba navesti evidenčno (LB) številko prizadetega vozila. Za oddajo prihajajo v poštev tudi pnevmatike onih osebnih in tovornih avtomobilov, ki so bili osigurani (rezervirani — ssichergestellt ) po Viš. SS in pol. vodji v XVIII. obrambnem okrožju — vodilni štab za pobijanje tolp. Kraj oddrje: Javna skladišča. Ljubljana., Ciril-Metodova (bivša Tyrševa) številka 33, skladišče 10. KOLEDAR: Nedelja, 18. junija: Bogdan. Ponedeljek, 19. junija: Gervazij in Pro_ tazij. DANAŠNJE PR IR EDTT VF: Kino Matica: Potovanje v preteklost. Kino Sloga: Moji štirje mladi. Kino Union: Marija Suart. Kino Moste: Kora Terry. PRIREDITVE V PONEDELJEK Kinematografi nespremenjeno. Druga sklepna produkcija Glasbene akademije in Srednjo glasbene šole ob 17.30 v veliki filharmonični dvorani. DEŽURNE LEKAKVE Nedelja: Dr. Piccoli, Dunajska cesta 6: Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste — Zaloška cesta 47. Ponedeljek: Dr. Kmet, Ciril-Metodova cesta 43. Trnkoczy ded., Mestni trg 4, Ustar, šelenburgova ulica št. 7. Nedeljsko dežurno zdravniško službo ima od sobote od 20. do ponedeljka do 8. zjutraj mestni višji zdravstveni svetnik dr. Franta M i s, Poljanska cesta 15. Telefon 22-69. DRŽAVIC GLEDALIŠČE DRAMA Nedelja, 18. junija, ob 18: Kozarec vode. Premiera. Izven. Cene od 26 lir navzdol. OPERA Nedelja, 18. junija, ob 17: Faust. Izven. Cene od 40 lir navzdol. Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu Z odlokom VIII-2 št. 167-2 je šef pokrajinske uprave v Ljubljani dne 16. VI. t. 1. določil za tržno blago v Ljubljani najvišje cene. ki veljajo od ponedeljka 19. junija 1944 zjutraj dalje do objave novega cenika. Najvišje cene. ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno blago in ga plačevati, so naslednje: Kislo zelje 4.50 lire; kisla repa 4.20; krmilna pesa 1.—; rdeča pesa 8.—; kar-fijola 16.—; grah v stročju 16.—; kolera-bice 8.—; bela in rdeča redkvica, šopek po 12 dkg 1,— kilogram 8.—; glavnata solata 7.—; radič 8.—; šoinača 8.—; šopek zelenjave za juho 0.50; rdeče korenje 6.—; peteršilj 6.—; por 5.—; osnaženi hren 4.—; rabarbara 4.—; beluši 24.—; čebula 6.—; česen 8.—; češnje 12 lir. Kjer ni posebej naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa, da vse te najvišje dopustne cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker za blago, uvoženo iz drugih pokrajin, valjajo cene, ki jih za vsako pošiljko posebej odobri šef pokrajinske uprave. Posebno pa opozarjamo prodajalke in prodajalce, da mora biti po teh cenah naprodaj vse blago zdravo, otrebljeno in v takem stanju, kakor je opisano v ceniku. Vsa povrtnina mora biti osnažena in j oprana, vendar pa ne več mokra ali namočena, pač pa sveža. Vse te najvišje dopustne cene in tudi vse nižje cene morajo biti vidno označene na vsem v ceniku navedenem blagu ne samo na Vodniko-vem_ m Pogačarjevem trgu. temveč tudi na živilskih trgih v Mostah, na Viču, na Sv. Jakoba trgu in v Šiški, enako pa sploh pri vseh prodajalkah in prodajalcih po vsej mestni občini ljubljanski. Blago, ki so bile cene zanj objavljene v prejšnjih maksimalnih cenikih in jih sedaj ni v ceniku, se mora prodajati po prejšnjih cenah kakor ob isti letni dobi lanskega ieta, če ni bila za tisto blago s posebno odločbo šefa pokrajinske uprave — odsek za določanje cen — odobrena drugačna cena. Ponavljamo, da imajo prodajalci na drobno dolžnost na blago postaviti listič z enotn oceno in kakovostjo blaga. Ta cenik mora biti obešen na vidnem mestu tako v trgovinah na debelo kakor tudi v prodajalnah na drobno. Ceniki se dobe v mestnem trznem uradu po 50 centesimov. Za pridelke, ki jih ta cenik ne navaja, Ve™L^JL°ene iz Panjih cenikov. Kršitelji predpisov tega cenika bodo ka-t???3?1 uredbah z dne 26. januarja 1942 št. 8 m z dne 25. novembra 1942 št. M s št.^58naredbi Z dne l2' — 1941 Oddajniška skupina Jadransko Prfmarjs RADIO LJUBLJANA NEDELJA, 18. JUNIJA 7.00—7.10: Poročila v nemščini. 7.10 do 9.00: Veseli zvoki za nedeljsko jutro; vmes od 8.30—8.40: jx>ročila v slovenščini. 9.00 do 10.00: Nemška zakladnica, 10.00—10.15: Poročila v nemsčin\ 10.15—1100: Prenos službe božje iz stolnice. 11.30—12.00: Slovenska ljudska oddaja. 12.00—12.30: Opoldanski koncert. 12.30—12.45: Poročila v nemščini in slovenščini. 12.45—14.00: Nemška ljudski koncert. 14.00—14.10: Poročila v nemščini. 14.10—15.00: »Pozdravi iz domovine« — Radijski orkester in Komorni zbor vodi D. M. Šijanec. 16.00—17.00: Koncert za vojake. 17.00—17.15: Poroč la v nemščini in slovenščini. 17.15—17.45: Pisane sanje. 17.45—18.00: 15 minut za podeželje. — Inž. Ferjan Jakob: O svinjereji. 18.00—19.00: Filharmonični koncert. 19.00—19.30: Ura pesmi. 19.30—19.45: Poročila v slovenščini, napoved sporeda. 19.45—20.00: Kaj prinaša prihodnji teden. 20.00—20.15: Poročila v nemščini. 20.15—22.00: Veliki koncert. 22 00 do 22.10: Poročila v nemščini. 22.10—23 00; Plesni orkester vodi M. Vodopivec. 23.00 do 24.00: Prenos državnega rporeda. Obvestila športnikom! Nogometna zveza. Pozivam vse zastopnike nogometnih klubov, da se zanesljivo udeleže obveznega sestanka dne 19. t. m. cb 18.30 v posebni sobi restavracije Sla-mič. Predsednik. Zbor nogometnih sodnikov. Poizvam vse gg. sodnike, da se zanesljivo udeleže plenarnega sestanka v ponedeljek 19. t. m. ob 19.30 v posebni sobi restavracije Sla-mič. Predsednik. Vsi dijaki-neplavalci, višješolci in če-trtošolci, ki so se prijavili v šoli, oz. so določeni za plavalni tečaj neplavalcev, naj se zbero v torek 20. t. m. ob 8.30 pred kopališčem Ilirije, da bodo razporejeni v skupine. S seboj nai prineso kopalke in brisače, ker se bo pouk takoj začel. — Vodstvo Plavalne šole. MALI OGLASI Kdor ge« službo plač* n rmko besedo I, _jo, sa drž. to prov. takso —M, za dajanje naslova ali šifro L 2.—. Najmanjši limos za te oglase Je L 7.—. — Za ženltve la dopisovanja Je plačati za vsako besedo I, 1.—, za vse druge oglase L —.60 za besedo, za drž. to prov. takso —.60, za dajanje naslova ali Šifro L 3.—. Najmanjši iznos za te oglase Je L 10.—. poiffočufao ŠESTOŠOLEC realčan, delaven, išče njegovim predmetom primerne prakse. Najraje v laboratoriju. Plača neobvezna. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Kemija«/ 14808-1 POBTRE2NICA ižče službe za. dopoldne. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva«. 14789-1 NUDIM VSO POMOČ pri gospodinjstvu, kakor pomoč šolo obveznim ctro-i.Vm, dtuž|ni, katera ta dala na razpolago opremljeno sobo s souporabo kuhinje ali sobo s štedilnikom. Imam svoje perilo, posteljnino, kuhinjski pribor, plinski rešo. Doplačilo po dogovoru. Ponudbe na. ogl. odd. Jutra pod »Intelektualci«. 14986-1 ŠIVILJA gre šivat na dom. Narjaje k otrokom. Tudi krpa. — Naslov v ogl. odd. Jutra. 14702-1 Za 18 letnega DIJAKA S čem lažje delo. Ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod :>Nujno potrebujem delo«. 14714-1 NATAKARICA, 26 letna, verzirana v stroki, išče primerno zaposlitev. Takoj ali pozneje. Naslov v oglas. odd. »Jutra«. 14711-1 URADNIK absolvent gimnazije, išče primerno delo. Sprejme ■vsako, tudi skromno zaposlitev. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Vesten 25». 15037-1 POSTREŽNICO pridno in pošteno, za en dan v tednu. rabim. Naslov v ogl. odd. Jutra. 15184-la SLUŽKINJO fr. samostojno gospodinjstvo k mali draž'ai. z večletno prakso sprejmem takoj. Plača dobra! Andrej Zupančič, To-varnžia ulica 32, Moste. 150S4-la DELAVEC ki Ima veselje do pomožnega delo v mizarski delavnici, dobi zaposlitev. Svetel: Karlovška 1. 14852-la DEKLE Za popoldne, v pomoč go spodinii, sprejmem. Naslov v og.. odd. Jutra. 15131-la POMOČNIKA sprejme krojaški 'Salon Mo-' Ljubljana, Resljeva cesta St.'e. 15023 la KOVINOLIVAB samostojen, dobi stalno službo. N'-=ton takoj Plača po dogovora. Naslov v ogl. odd. Jutra. 14856-la MLADO DEKLE sprejme tričlanska družna Hrana in plača dobri Por.udbe na ogl. odd. Jutra pod »Mlado dekle«. 14342-la FRIZERKO dobro moč, sprejmem v talno službo. Salon »Ivank««, Ovsenjak Mihael. Dunajska «- 15 14347-la MIZAR. POMOČNIK dob stalno z-apeslitev. Plača dobra. S ve tek. Karlovška 1. 14853-la DEKLICO od 14 let dalje, ki bi pomagala pri šivanju, sprejmem t> "Ko1. Oskrba v hiši. Prednost sirote z dežele in da rnda uboga ter da ima \'Oljo do dela Naslov V ogl. Odd. Jutra. 14875-la FRIZERKO izurjeno in dobrega brivskega pomočnika, sprejme salon Navinšek. 14683-1a SLUŽKINJO mlajšo, pridno in pošteno. sprejme mala družina v središču Ljubljane. Plača in brana dobra. Naslov v ogl. odd. Jutra. 14686-la FRIZERKO sprejme salon Vaši Jože, Sv. Petra cestni 44. Do-Kovor od 1 do 3. vsaki dan. 14717-la FRIZERKO dobro izurjeno moč in vajenko za frizersko obrt, sprejmem t^koj ali pozneje. Rep Viktor, Gledališka ul. 8. 14745-la FOTOGRAFSKEGA pomočnika(co) sprejmem tfkoj. Ugodni pogoji. — Ho!.ynski, Foto studio. 14622-la GOSP. POMOČNICO lSčem. Plača dobra. Per-ko, Celovška 97. 14626-la FRIZERKO prvovrstno moč, y dobro vpeljanem obratu sprejmem takoj ali po dogovoru. Tedenska plača 350—400 Lir. Naslov v ogl. odd. Jutra. 14825-1a ČEVLJARSKEGA pomočnika sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. J. žba«. Zaletel, Fužine 6 pri Ljub-' ljani.____14774-lalsprejme SLIKARSKEGA in pleskarskega pomočnika sprejmem v stalno službo. Sprejmem tudi vajenca. Se-dej, Slomškova ulica 23. 14867-la SLUGO in TEKAČA sprejme v službo velika tvrdka. Ponudbe z naved- ali po dogovoru. Ceni- ponudbe m ogl. odd. Jotra pod »Dobra pfatČK. 147CM«. MLADO DEKLE, 14—17 letno, za lahko ddso čez dam, iščemo. Naslov t ogL odd. Jutra. 14816-la POSTREŽNICO iščem za nekaj ur popoldne. Naslov ▼ ogl. odd. Jutra. 14835-la DEKLICO od 14. leta aH starejšo žensko za lahka dela sprejmem. Plaiča in ev. kosilo. Zglašrti se: Christof, Pov-šetova 33a. • 14094-la KUHARICO popolno, samostojno gospodinjo za vsa hišna dela, nad 45 let staro, sprejmem k starejšemu gospodu s 1. Julijem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Trajna slu-3a« 15157-la VEČ KROJ. POMOCNIC takoj v stalno bo priporočil na ogl. odd. Jutra pod »Sluga in tekač«. službo salon prima kategorije. Naslov v ogl. odd. Jutra. 15170-la POSTREŽNICO za dopoldanske ure, sprejmem. Ulica 3. maja 2/1II. Vprašati od 1. do 3. ure pop. 15130-la PEK. POMOČNIKA za samostojno vodstvo peka-rije, sprejmem takoi. Infor-14881-la rnacije: Gosposvetska cesta 95-11, levo. 15140-la POMOČNICO in praktikantko, sprejme šivilja. Naslov v ogl. odd. Jutra. 15144-la MLADO DEKLE sprejmem kot pomoč v FANTA, 15—16 letnega, sprejmem za čiščenje. Vprašati ob delavnikih med 14 in 15. — Frančiškanska 3. l4S84-la DEKLE, mlado in pridno, vajeno Ss^drufSTv L® gospodinjstvu. Ponudbe I laniv sta ln o^Ui žbo Po-. Ogl. odd. Jutra J>od nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra plača«. 14882-la DIPLOM. TEHNIKA, strojnega ila elektro, sprejme veliko domače industrij, sko podjetje. Ponudbe na 15188-1 a »400 Lir«. HLAPCA h konjem in za gospodarska dela takoj sprejmem. Domobranska 7, 15122-1 a POSTREŽNICO ogl. odd. Jutra pod »Teh- za dopoldne (vsak dan nik«. 14880-la j ali samo trikrat teden- FRIZERKO Isko), sprejmem. Naslov v potrebujem takoj. Plača po ogl. odd. Jutra. dogovoru. Žabiek Franjo, __15125-la Krakovski nasip 26. RETUŠERJI! 14868-la Plošče oddam »a retuši-GOSP. POMOČNICO 'rati na dom. Naslov v ogl. odd. Jutra. KUHARICO 15126-la za vsa hišna dela, iščem za takoj ali s 1. julijem. Hrana in plača dobra- — Vprašati na Vodovodni ce-> prvovrstno ali kuharja k sti št. 5-1, za Bežigradom, jdobri družini dveh oseb, 14985-laiščem za takoj ali 1. ju-TRG. POMOČNICO |lij. Naslov v ogl. odd. samostojno za špecerijo hi Jutra. 15034-la delikateso ter pridno po-strežnico, iščem za takoj. Naslov v ogl. odd. Jutra. 14987-la SNAŽILCA za kavarno, sprejmem takoj ali po dogovoru. Naslov v ogl. odd. Jutra. 14961-la GOSPODIČNO strogo zanesljivo iščem k poučuiem praktično, poce-otroku za čez dan. Pred-,„: „„ „„, T„ staviti se od 10. do 12. | ure. Naslov v ogl. odd. Jutra. 14961-la ' KROJ. POMOČNIKA sprejmem. Oblak, Poljanska 27. 14966-la POZOR, KOLESARJI! Kolesa lakiram v ognju v vseh barvah. Predvojno blago! — Sprejmem vajenca. Horvat Josip, Poljanska 69 (pri klavnici). T-394-3 SVETOVNE JEZIKE | ni. Pišite na ogl. odd. Jutra pod »Praktikus«. 14796-3 ŠIVILJA, vešča vse damske garderobe, gre šivat na dom. Ponudbe na oglas. odd. Jutra pod: »Garderoba«. 14905-3 GOSPA POUČUJE nemščino iri italijanščino po hitri m praktični metodi. Ugodne cene. Rimska c. 10/I, desno. 14815-3 KROJAŠKO pomočnico in vajenko sprejme takoj salon Rupar, Miklošičeva 36. 14940-la STALNO SLUŽBO dobi gospodična, ki bi sprejemala in oddajala v obrtnem lokalu razna popravila. Predpogoj poštenost in vestnost. Ponudbe na ogl.____ odd. Jutra pod »Poštena«. | BRIV VAJENCA 14937.la sprejmem takoj. Popit Vik-GOSPODINJSKO jtor, Cankarjevo nabrežje 3. pomočnico sprejmem takoj | 18182-44 ali pozneje. Plača do 500 VAJENCA lir. Verstovškova 27, kon- za špecerijsko trgovino - att vajenko fotografskega sprejmem takcd- Naslov v okI. odd. Jutra. egi. 15124-44 Prodam ŠPORTNI VOZIČEK predvojni materij al, prodam. Linhartova nI. 9 (vhod zadaj, pritliCje). 15003-6 2 PRAŠIČKA ta rejo prodam. Linhartova 41. 14872-6 MOŠKO KOLO znamka Siemag, prodam. Ugodna cena. Rožna ulica 37. 14829-6 SPECIJALNO OLJE in kremo za sončenie dobite v drogeriji Emona Iv. Kane, Ljubljana, Nebotič-nik. MARMORNA KREDA bela, kalcijev karbonat 0, 00, 000, 0000, Plasticol, Sintexpomice, karbolinej -katran, olje za jermena — stalno na zalogi. »Petto nafta«, Ljubljana, Ciril-Me-todova 35a. prei Tyrševa. J-376-6 PRAVE JUTA VREČE lepe, dokler zaloga traja, ugodno naprodaj. »Petro-nafta«, Ljubljana, Ciril-Me todova 35a, prei Tyrševa. I-377-6 MOŠKI DEŽNI PLAŠČ 7 HP. 580/660 Vok. • tri- kotnim ugodno prodam- Strojno podjetje, Ribniška 15. Ljubljana — Moste. 14978-6 3.20 m BLAGA za moško obleko in obleko za srednjo postavo, prodam. Tržaška 19-L 14977-6 GLOBOK VOZIČEK prodam ali zamenjam. — Ogled vsak dan popoldne. Naslov v ogl. odd. Jutra. 14976-6 DAMSKO KOLO in šivalni stroj prodam. — Cesta na Rožnik 43. 14975-6 GLOBOK VOZIČEK lep, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 14973-6 PISALNO MIZO ------- solidno, moderno, s central- 13810-6 nim ključem, ugodno pro-dam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 14972-6 SPALNICO kompletno moderno, solidno, ugodno prodam. Izročim jo šele en mesec po nakupu. Naslov v ogl. oddelku Jutra. 14971-6 KLAV. HARMONIKO novo s kovčkom, 60 basov, prodam. Glinška ul. 12, vis priti., levo. 14979-6 KLAV. HARMONIKO s 120 basi in 2 registroma, prodam. Ogled vsako do- --------------poldne od 10. do 12. ure. rabljeno suknjo, čm suknjič s r^asiov v ogi. odd. Jutra, telovnikom, bfle platneno hla-= 14924-6 če, nekaj rabljenih čevljev, DEŽNI GUMI PLAŠČ tudi damEkih, volneno postelj- 'moški, fino predvojno bla-no odejo in preprogo (t-^kač) g0) prodam. Rutar, Ceg-orodam Rimska cesta 5. prit-, narjeva 4-1. 14989-6 InfM.vfl DTJAil^A ličje. Ia09o-« 2 PREPROGI manjšši volneni, lepa vzrarca po ugodni ceni naprodaj. Naslov v ogl odd. Jutra. 14616-6 TRGOV. NASTAVKE steklene, lesene, dolžina PRAŠIČA 3 mesece starega, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 14990-6 Rabljeno POSTELJO z vložno mrežo, rabljeno aktovko iz usnja in dva suknjiča za 13 let stare ie, uuizijiia — -- --- —.-----_ n m imifante, prodam. Hribernik ^Tom^ck v kvadrft Cir,.-Mefodova_73. 14963-6 okrog % m. ugodno na- prodaj. Naslov t ogl. odd. Jutra. 14678-6 STENICE ščurke, podgan«, zanesljivo uniči Zavod za po-končevanje mrčesa in golazni Zor Adolf. Tavčarjeva 4/III, levo. 14698 6 meloderm Glvcerim Gelee kremu Vain napravi Vaše od dela, mraza ali športa MOŠKO KOLO skoraj novo, prodam. — Gradišče 17/1 desno. 15196-6 VOLNENO BLAGO za zimski suknjič, prodam Barvarska 6.15123-6 GOJZERICE dobro ohranjene, št. 38, prodam. Baraga, Rožna dolina, C. X, št. 13-1. 14960 6 MOŠKO KOLO znamke »Presto« v popol- * del. danske tarife *. 99. damske škornje iz šerroa, otroške čevlje, damsko tor- bico iz blaga, ugodno prodam. Hinko Privšek, Kolodvorska 7. 14956-6 PREGRINJALO za dve postelji, krasno ročno delo, še novo, iz predvojne svile, prodam. Hinko Privšek, Kolodvorska 7. SPALNICO, . . . , fominoo, s ptšptd^eOoi I ______•_r___: ^.MIIA ricm vzmetnicami, starejšo, Cisto in dobro ohranjeno, poceni prodam. Ogled od 12.30 do 15. Naslov v ogl. odi Jutra. 14922-6 LISTNE UŠI, krvavo uš in ščita ste uši na vsakovrstnih rastlinah po-končujte! Potreben insek-ticid z navodili prejmete pri 14952-6 inž- Prezlju, specialistu za PISALNI STROJI: !rastlinske bolezni (fitopato-Underwood, kakor nor, ter;log), Wolfova 3. Uradne rabljeni Remington, Invicta'ure od 8 do 12. 14919-6 in Hesperia, vsi pisarniški,1 VOLNENO ODEJO ter portabl stroj v lepem (koc), veliko, skoraj novo, usnjenem kovčku za poto- prodam ali zamenjam za vanje ugodno naprodaj. —I kaj drugega. Naslov v ogl. Hinko Privšek, Kolodvor- odd. Jutra. 14918-6 $ka 7. 14951-6 OTROŠKI VOZIČEK, KRZNEN PLAŠČ, globok, dobro ohranjen, nov, prodam Naslov v ogL prodam. Naslov v oglas, odd. Jutra. ' 14935-6 odd. Jutra. 14917-6 PLATNEN PRT, j MOŠKO KOLO. damastni nov, 200 X 60, pro- dobro ohranjeno, prodam, dam. Naslov v ogl. odd. Krakovska 19. 14915-6 Jutra 14933-6 2 POSTELJI, ŠPORTNI VOZIČEK starinski, in posteljno orna-prodam. Aljaževa 8. Ogled rico prodam. Mencingerje-diopoldne od 9. do 11. va 59. 14913-6 ure. 14998-6 PRODAM: PREGRINJALO dobro ohranjeno omaro, po- za postelje, krasno ročno steljnak, posteljno omaro, delo, ugodno prodam. —; toaletno mizico, stol, mizi-Ogled od 11. do 2. ure co, vse iz trdega lesa. Na pop. Naslov r ogl. odd. |ogled od 10 do 11 m od 16 Jutfa. 14995-6 do 18. Ljubliana, Bežigrad KLAVIR ' Svetosavska 1S/II. 14677-6 (Stutzflugel), dobre znam-; DVE KLETKI ke, ugodno prodam. Naslov za ptiče, v dobrem stanju, v ogl. odd. Jutra. 14991-6 prodam. Večna pot 29 pn-3 m BLAGA Itličje. ^.^Jil04-6 predvojnega, s,vega za mo- BRIVSKO-FRIZERSKI ško obleko in temnorjavo salon v Ljubljani prodam, moško obleko, prodam. — Ponudbe na ogl. odd. Ju-Ciril-Metodova c. 69, kro- tra pod »Ugodna Pr'1|k» — ugodno prodam. Naslov v servisa iz japonskega porce-ogl odd lutra. 14877-6 lana ter originalni angleški E)e5ko POSTELJICO, jedilni servis za šest oseb novo in 1 par belih dam-!prodam. Hinko Privšek. Koških semiš čevljev z modrim lodvorska 7. 149j7-6 kombinirano, št. 40, prodam. Naslov v ogl. odd. HARMONIKE, diatonične, izdelek Fleiss; Jutra. DVA TRAVNIKA _ za prvo in drugo košnjo v Lipah, Šalčkov stradon, prodam. Poizve se pri dr. Perširv, pisarna, Dalmatinova 3. 14864-6 ČRN PLAŠČ nov, prodam. Poljanska c. 52-1. nadstr. 14969-6 ŠPORTNI VOZIČEK in radio, prodam. Cesta na Rožnik 43. 14974-6 14870-6 i violino in sopran saksofon prodam. — Hinko Privšek, Kolodvorska 7. 14955-6 FROTIRKE, še nerabljene, -12 komadov, ugodno prodam. — Hinko Privšek, Kolodvorska ul. 7. 14953-6 OTROŠKI VOZIČEK, gjobok, predvojno blago, ugodno prodam. — Hinko Privšek, Kolodvorska ul. 7. 14954-6 Jutra ŠPORTNI VOZIČEK predvojni, dobro ohranjen, prodam. Kladezna ul. 8 — Trnovo. 15007-6 RADIO jeklenkami, prodam. — Ogled od 10. do 16. ure. Mirje št. 29. 15031-6 i nove, prodam. Jeršan, Bežigrad 14. 14820-6 Fotografske PLOŠČE rabljene, velikost 12X16.5 cm, par sto komadov, prodam. Simčič Mirko, foto »Justi«, nasproti nebotičnika. 14821-6 SOBNO OPRAVO, KLAV. HARMONIKO Ičešnjevo, ugodno prodam. 60 basov, znamke »Goldon«,; Podjunska 21, podpritličje, skoraj novo, zamenjam za 14824-6 dobro ohranjeno moško' ŠIVALNI STROJ, kolo. Ponudbe na ogl. odd. boljše znamke, pripraven Jutra pod »Športnik«. 15030-6 SUKNJIČ temnomoder, za dečka 12 do 15 let, predvojno blago, prodam. Šmartinska c. 9. 15028-6 SERVIS ZA VINO liker, kompot in drugo — prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 15027-6 .JEDILNI SERVIS najfinejši porcelan, kompleten za šest oseb, malo rabljen, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 15026-6 SPALNICE ,, . . pleskane in jesenove ter ore"| čEVLIE hove jedilnice si lahko ogjH damske 'nizke, ševro ali date vsak četrtek m nede ,o moške, vi- od 3..do_5. ure v gostiln, ^ aii nizke, št. 44 ozir. 45, vse v dobrem stanju. za krojača ali šiviljo, ugodno prodam. Verstovšek, Trnovo, Mandelčeva l/II. 14830-6 PORCELAN-SERVIS, krasen, za šest oseb, črne svilene čipke, krznen kep, veliko svileno visečo svetilko, jedilno kromano orodje za šest oseb, šest stolov za jedilnico in široko zofo ugodno prodam. Ogled med 8i30 do 10 in 12.30 do 15. Pred škofiio 19/1. 14832-6 ŠIVALNI STROJ, pogrezljiv. popolnoma nov, na električni pogon ali brez, prodam. Naslov v oglas. - " " 14834-6 na Celovški c. 72. 14578-6 LESTENEC moder bronast, šesterorogli, prodam najboljšemu ponudniku. Naslov v ogl. odd. Jutra. 14634-6 prodam. Naslov v oglas, odd. Jutn. 14836-6 PRODAM: konzolo s predalom, vratmi JEDILNI SERVIS kompleten, za 6 oseb, lep, prodam. Naslov r ogl. odd Jutra. DIRO z gumi-koJesi prodam. Trnovo, Trnovska ulica 27. 14849-6 PAPIGE, en par, in enega kanarčka, dobrega pevca, prodam. — Naslov v ogl. odd. Jutra. 14854-6 MOŠKO KOLO, zelo dobro ohranjeno, zamenjam za istotako žensko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Žensko kolo«. 14906-6 MOŠKO KOLO, »Torpedo«, rabljeno, nove gume, prodam za 3500 lir. Naslov v ogl. odd. Jutra. 14903-6 MOŠKO KOLO, štrapac, moško double veveričje o in zajca, plemenski samec, star 9 mesecev, ter bele plemenske samice, .Ttare- 4 mesece, prodam, šiška, Podutiška cesta 51. 14900-6 DAMSKO KOLO, dobro ohranjeno, prodam ali zamenjam zav protivrednost. Naslov v "ogl. odd. Jutra. 14898-6 PETELINA, čistokrvnega Leghorn, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 14897-6 PISALNI STROJ »Olivetti«, nov, eleganten, prodam za 17.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pisalni stroj«. 14892-6 MLADE PAPIGE proda Jernej Zavašnik, Na klančku 7. 14891-6 AKVARIJ, železna konstrukcija, prodam po 20 lir liter. Fakin, Tržaška 72. 14890-6 PRODAM: 10 m platna za rjuhe in 3.25 m blaga za moško obleko ali damski plašč, svet-Iodrap. Na ogled v ponedeljek dopoldne. Modni salon Tilka, Ulica 3. maja št. l/III. 14889-6 BLAGO za dve moški obleki in eno žensko jopo iz finega kam-garna, malo rabljeno, pro- in marmorno ploščo s pri- 145506 padajočim ogledalom 1.70X 0.97, iz orehovine; zofo in ____. dva štokerla, tapecirano. — 15000-6 o^j dncvno od 9 do 11 na Tržaški ia'II. desno — dohod iz Tobačne ulice preko dvorišča. 14837-6 DAMSKE ČEVLJE, nove, letne, št. 37-38, jn moške sandale, nove, št. 42, prodam ali zamenjam za protivrednost. Barvarska 5, pri Ljudski tiskarni. 14838-6 SI.IKE in PLASTIKE sodobnih in starih mojstrov, dekoracijske predmete trajne vrednosti, razne antikvi-tete iz porcelana in stekla, prodaja in kupuje J. Ora-žem. umetnine in antikvits-te. Pražakova 8. 14850-6 Pekovski mešalni STROJ (Mischmaschine) prodam. -Naslov v ogl. odd. Jutra. 14845-6 KOZLIČKA, zelo debelega, prodam. Trnovo, Karunova ulica 7. 14848-6 PISALNE MIZE in navadni stoli ugodno naprodaj v trgovini »Ogled«, Mestni trg 3, vhod skozi vežo. 14806-6 LAROSTIDIN ROCHE, 2 škatli (12 ampul) prodam. Vprašati od 10 do 13. Naslov v ogl. odd. Jutra, k 14810-6 MOŠKO OBLEKO, črno, rabljeno, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 14811-6 ŽIMNICO na vzmeti prodam za 280 lir ter močno posteljo za 320 lir. Naslov v oglas. odd. »Jutra«. 14812-6 ŽENSKO KOLO, popolnoma novo, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 14785-6 ŠPORTNI VOZIČEK, dobro ohranjen, predvojni, naprodaj. Virant, Poljanska cesta 54/1. 14790-6 USNJEN KOVČEG, nov, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 14781-6 ŠPORTNI VOZIČEK, zelo dobro ohranjen, malo rabljen, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 14740-6 VISOKO OMARO, mizo, posteljo in dva stola dam. Na ogled pri hišniku, Ivse v dobrem stanju, pro-Ciril-Metodova ulica 47b. Idam. Naslov v ogl. odd. 14887-61 Jutra. 14549-6 niJka PUMPARICH, nove, ie predvojno dolžina 8) — Kozjek, Cetovflc* c. 94«. 1 <754-6 ŠPORTNI VOZIČEK, nov, stari materija!, prodam in kupim dobro ohranjeno deško kolo. Naslov v ogL odd. Iutra. 14760-6 PISALNI STROJ, prenosni, nov, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »S. I. M. 2000«. 14751-6 PRODAM: lakasto ročno torbico, nove delovne čevlje, hrastovo jedilnico in različna darila. Golobič, Herberstejoova 4a (za Stadionom). 14750-6 UNDERWOOD pisalni stroj, rabljen, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Potrebujem denar«. 14749-6 ELEKTROMOTOR 5 KS. zaprto izvedbe, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. » 15088-6 ŽENSKE ČEVLJE nizke, nove, črne, usnjen j št. 36 in športne drap eemiš številka 38 prodam ali zamenjam. Zibertova štev. 33. 15093-6 LEPO POSTELJO iz trdegu. lesa, z novo mrjfc) in nočno omarico, prodam. — Rimska cesta 1&-L desno. 15092-6 LEPO DARILO za damo in pučko igračko prodam. 0. B., Povšctova cftta 58. Kodeljevo. 15061-6 GOJZARICE št. 43 nove, nepodkovane, prodam ali zamenjam. Naslov: garaža Janko GraJič, Kolodvo-rfca ulica. 15096-6 RJUHE. KAPNE in blazine, malo rabljeno, prodam Naslov v ogl. oddelku Jutra. 15016-6 MOŠKO KOLO v novem stanju, t dobrimi gumam i, pro lam. Tovarniška St 6, podstrešje, liesao. 15015-6 HARMONIKO Jiatonično, štirivretno, dobro ohranjeno zelo poceni prodam. Tovarniška 6. podstrešje, desno. 130«"« ŠIVALNI stroj pogTezljiv in moSko kolo pro-d?m Resljeva cesta 30. podpritličje. 15024-6 KOPALNO BANJO iz cink pločevine, prodam. Erjavec Franc, Wolfova 12. 150180-6 HARMONIKO diatonično, 4-vrstno in mor ske prašičke, prodam. Vodnikova c. 99. 15178-6 VEČ KOLES damskih in moških, zelo ugodno prodam. Merkur, Puharjeva 6. 15113-6 2 STRUŽNICI ena popolnoma nova, vrtalne stroje ter različno orodje, zelo ugodno prodam. Merkur, Puharjeva 6. 15112-6 TRICIKLE različne velikosti, še iz starega kvalitetnega materij dobavlja Merkur, Puharjeva 6. 15111-6 KREDENCO kuhinjsko, prodam ali zamenjam za protivrednost. Naslov V Ogl. odd. Jutra. 151926 DEŽNI PLAŠČ za malo damo, počen' prodam. Ogled popoldne. Naslov v og!. odd. Jutra. 15195-6 KUHINJO malo, rabljeno, poceni prodam ali zamenjam za 6 stolov in raztesljivo mizo, svetel les. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stoli preoblečeni'. 15193-6 2 PRAŠIČKA za rejo naprodaj. Šiška, Alefievčev« 50. 15127-6 MOŠKO KOLO flobro ohranjeno. nemške rTiamke. prodam. Gosposv^ska dsta. 55-1 15020-6 R.TAVO svilo (predvojno) za obleko ter en kos blasn. za mo^ko obleko irodam ali wm»nyim za protivrednost. Naslov v ogl. odd. Jutra. 15019-6 ŠPORTNI VOZIČEK predvojni, dobro ohranjen — itrodvn. Pahor, Prešernova ul. 54-1. Slon. 150184 MOŠKO KOLO rabljeno, prodam. Ogled popoldne od 5. do 6. ure. Naslov V ogl. odd. Jutra. 15145-6 PRODAM: kopalno obleko, volneno, za ml.-ido. vitko oseba damski dežni plašč, damske čevlje, črne, salonske št. 38. bele dekliške poletne čevlje, damske galoše št. 40. Pojasnila: Prečna 4. 15150-6 BELE ČEVLJE otroške, za 3 leta starega prodam. Pod hribom 22." Ze. 5'ška. 15149-6 ČEVLJE lepe. nove, temnomodre, z visoko peto. št. 37.5, prodam ali zamenjam za nizke moške št. 41 ali visoke čevlje St. 32—33. Zvezna 14 (Zelena jama) klet. 15155-6 PISALNI STROJ in računski, prodam. Sl-mandl, Dvorakova 3. 15154-6 ŠIVALNI STROJ Singer, ugodno prodam. Simandl Dvorakova 3. 15153-6 GLOBOK VOZIČEK predvojni, zelo dobro ohranjen, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 15162-6 Bodi 1cmet, študent, gospod, krema RAPIDA povsod! BRIVNA KREMA -v.. ■d a dtt\ A' Brez miia- Xl A r IV" brez pene p HO T Z V O D li. V AN K Al T KOPALNO OBLEKO ln fotoaparat, prodam. Naslov V ogl. odd. ^^ RADIO PREJEMNIK prodam. Ogled med 13. in 14 uro- Delavski dom. soba 11/1. 151516 PRODAM: pisalni pult, umivalnik z ogledalom stojalo za rože miza, stoli, stiskalnica za sadje. 2 električne svetilke. Ogled od 9 do 13. Naslov v ogl. odd Jutra. 15036 6 PRODAM: 1 pisalno Uzo s foteljem. 1 dolgo mizo s 6 stol:, 1 stelažo. 1 knjižno omaro, črno politirano. Babnik Jože. mizir, dvorišče Bleiwe'sova 52. 15033-6 KAPNE platnene to 2 rjuhi (1 flanelasta), ugodno prodam. Naslov v Ogl. odd. Jutra. 15160-6 AUBO (narodna noša) prod- m. Naslov v ogl. odd. Jutra. 15159-6 MOŠKO OBLEKO predvojno milo rabljeno, za srednjevel ko postavo, prodam ali z menjam za damsko kolo. Lahko tudi blago za kostum. Poljanski MSP 32 15042-6 MOŠKI PLAŠČ črn fin predvojni m«-terijal. skoro nov proda krojaštvo Kr'ž-3. Škof j a ulica 7, pritličje 15041-6 BENZIN-MOTOR 6.5 PS, Ugodno prodam. R. Raznožnik. Ljubljana. Pražakova 8-1. 15164-6 KOPALNO OBLEKO temnomodro, popolnoma novo iz čiste volne, za močno, večjo postavo, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 14758-6 GRAMOFON nov, prodam ter 9 novih plošč. Naslov v ogl. odd. Jutra. 15166-6 TOČILNO MIZO poceni prodam. Interesenti naj se zglase v pisarni Javnega skladišča na Dunajski cesti. 15183-6 VISOKE OMARE skoraj nove, prodam. Res ljeva 29- Grohli. 15181-0 MOŠKO KOLO prodam. Rož. dol., C. V. št. 33. 15173-6 KOZO staro 9 tednov, prodam. — Drenik, Vodnikova 61. 15175-6 GAŠPERČEK in kuhinjsko omaro, prodam. Naslov v cgl. oad. Jutra. 1'-136-6 KOPALNO garnituro krasno, predvojno blago, za vitko damo, prodam za Lir 1200, 4 komadi ter krasno svileno dolgo domačo obleko za 1000 lir. Naslov v ogl odd. Jutra. 15135-6 MOŠKI PLAŠČ od balonske svile, s podlo go, stara svila, samo enkrat opran, prodam. Aljaževa 5, Mustar. 15143-6 RADIO APARAT odličnega glasu, 4+1, novejši model, z magičnim očesom, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 15142-6 REZILNIK Witwort, kompleten, klup ne in svedre, ter radio ba terijo, ugodno prodam. — Stegnar, Bleiweisova 15-111. 15009-6 HARMONIKA diatonifna. trivrstna. s palta-mi, naprodaj. Nunska ul. 3. 15177-6 KOLO za devetletnega fanta kupim ali zamenjam za blago za mo ško obltko. Joško Medved, Lj ubrana, Beethovnova ulica št. 14. 15121-6 2 TRIKOLICI za nosilnost 800, drogi 1*04 kg, pripravljeni tudi za P©-sek voziti, ugodno napeo daj. Merkur, Puharjeva 6. 1S117-« SPALNICO kompletno, rjavo pte-skano skoraj novo ugodno "prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. J5iaw} ZAMENJAM: ženski zimski plafift. raj nov in čevlje au obleko za rabljeno žeik-.ko kolo. Naslov v ogL odd. Jutra. 15132-61 VITRINA moderna (oreho<> GOSJA JAJCA kupim. odnosno dam ugodno protivrednost. — Roje Triglavska 9, telefon 2871. 14857-7, STARE IN NOVE lisičje, dehorjeve, kome boe in drugo krzno; usnjene kovčke, aktovke, nogometne žoge in duše, gonilna in druga jermena ter vse usnjene izdelke, ščetino-konjske repe in žimo, če-belni vosek, strojene in surove polšje in vse kože od divjačine, polš:e čepice in domačih živali bele dlake, kupuje trgovina Zdravič. Ljubljana, Stari trg. J—391-7, Vsako ANTIKVARIČNO slovensko knugo, revijo, časocise, posamezne odtise kot tudi stare I stine kupuie in najboljše plačuje Knjigarna Janez Dolžan, Ljubljana, Stritarjeva ulica 6. J-389-7 SVILO za damsko obleko, po možnosti petrolejsko-zelene ali temnordeče barve, kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra. 14886-7, BLAGAJNE ognjavarne, sto; eče, ležeče in registrirne, kupim ali prevzamem v komisijsko prodajo. Hinko Privšek — Ljubliana, Kolodvorska 7. 14942-61 ŠIVALNI STROJ z okroglim čolničkom kupim. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Ohranjen dobro«. 14766-7 VREČE prazne cementne in slične, papirnate, kupuje PETRO-NAFTA, Ciril-Metodova cesta št. 35a. J-380-7 STEKLENICE različnih vrst, kupujemo. Dobro plačamo. Na Vašo željo jih prevzemamo na domu. B. Guštin, Vodnikov trg 2 T-318-N-7 ELEKTR. MOTOR Siemens 4 HP takoj kupim. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Cena ni važna«. 14682-7 ZNAMKE pokrainske v ftetverčku ali posamezne komplete, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1944 znamke«. 14725-7 2 KOLESI moško in žensko, dobro ohranjeni ali novi. kupim Staničeva 17. Bufet Bežigrad. 14743-7 KOZO-MLEKARICO dobro, kupimo. Plačamo dobro. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Koza«. 14746-7 PIANINO novejši model, kupim ali zamenjam za kaj drugega. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodna prilika«. 14753-7 LEICO in kino snemalni in. projekcijski aparat za ozki film. kupim. Oboje samo, če je prvovrstno in brezhibno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Leica-kino«. 14752-7 L. Frick: 28 Usada pn telefonu Roman Prikima mu in ga skuša dohajati. »Ali je z Lizo — — kaj narobe?« ga vpraša, ko vidi, da sam ne more aH ne zna začeti. »Da, z Lizo. Saj poznaš najin zakon, Kristina, in si gotovo zdavnaj opazila, da med mojo ženo in menoj ni vse tako, kakor bi moralo bita. Kriva sva morebiti oba. Tisto, kar me je cd kraja mikalo pri Liza in me vleklo k nji, njena živahna, z iz-premembami bogata narav, lahkota, s katero je dozdevno premagovala vse težave življenja, vidiš, prav to je kmalu storilo, dva sva se navznoter odtujila drug drugemu. Ljubim svoj poklic, Kristina, bolj, nego more marsikatera ženska razumeti. Ne pomeni mi borbe za kruh. temveč življenjsko nalogo, ki drži in prevzema vsega človeka ter ga priganja k neugnanemu stremljenju po boljšem in višiem. 2ena ob moji strani naj bi mi bila dobra tovarišica, ki bi se tega udeleževala — tako sem si mislil in želel- Liza pa ni imela niti senčice razumevanja za moje delo, da, niti dobre volje ni pokazala. Ce sem govoril o svojih načrtih in naročilih, se je (dolgočasila.« »Tega ne razumem, drugače se vendar za tako živahno zanima — na primer, slikarstvo, nobene razstave ne zamudi.« »Da, svojemu prijatelju Wagmulleller se mi zdi zelo dragocen človek, visoko nad povprečnostjo.« »Tudi jaz tako mislim, dasi ga le površno poznam. In prav zato, ker ni prijeten čestilec in prijatelj, še manj pa ustrežljiva ovca, kakršnih je na tucate, ga je po kratkem času odrinila na mrtev tir. Zato pa ...« Nočno tavanje ju je med tem privedlo v kraj, ki je Kristini docela neznan. Park s štirimi nasadi se razteza pred njima v bledi mesečini. »Pojdiva tjale pod drevje,« reče Gerhard. »Zdaj ri moram povedati, kaj se je zgodilo. Stvar je v zvezi s tem Oltenom; mož je bil očitno prvi, ki je mogel postati Lizi nevaren.« Liza posluša z največjo napetostjo in zve, kako je Gerhard dobil v pisarno pismo brez podpisa. Oseba, ki se imenuje njegovo prijateljico, mu sporoča, da ga žena in ta gospod Olten sramotno varata in sta postala zadnji čas celo tako predrzna, da se shajata v Meisingerjevem stanovanju, kadar je on odsoten. »Takšna podla pisma bi bilo treba pri priči uničiti,« vzroji Kristina v odkritosrčnem ogorčenju. »Prijateljica! Lepa prijateljica! Najhujša sovražnica ne bi bila zmožna bolj zavrženega ravnanja!« »Docela prav imaš, tudi jaz sem si tako dejal. Toda, ali naj za naprej živim ob strani svoje žene kakor slepec in trpim, da se ljudje norčujejo iz mene? Naj dovoljujem, da prihaja ljubimec med moje lastne štiri stene?« V razburjenju je obstal. Kristina mu položi roko na komolec, kakor bi ga zaklinja-la, naj se umiri. »Gerhard, daj, da ti nekaj rečem. Liza je lahkomiselna in igrava, rada ljubimka, ima prijatelje in častilce, ker se dolgočasi in nima v sebi ne pravega zadovoljstva ne notranje opore. V prvih časih njenega znanstva mi je to saina zaupala. A vse je šlo pri nji samo do neke meje, nikoli ni dala, da bi jo strast predaleč zanesla, zdi se mi, da ji vofoče manjka zmožnosti za to.« »Nemara da je tako, doslej sem to zmerom čutil, zato tudi nisem resno gledal na njena igračkanja in zablode. To pot pa kaže, da je drugače, v Oltena mora biti res do norosti zaljubljena, in tako je pozabila vse ozire, vsakršno previdnost in pamet. Le poslušaj! Pismo torej pravi, da se lahko vsak čas prepričam o resničnosti trditve, ako rečem Lizi, da moram, na pot. Gotovo bo še tisti večer povabila ijubčka k sebi, pa ga lahko opazujem — ali nemara celo oba — ko se bosta plazila v svoje lju-bavno gnezdo.« »In — to si storili?« Dolg, bolesten molk pove Kristini več od. mnogih besed. »Niti koraka ne storim več v svoj dom, ki ga je Liza oskrunila in onečastila,« se zdajci burno usuje iz moža. »Lahko bi bil šel gor in takoj ugotovil vzrok za ločitev ter jo sramotno zapodil iz hiše. Pa se mi je gabilo. Lize sploh nočem več videti, to je minilo za zmerom, odvetnik naj uredi, kar je še treba. Vidiš, Kristina, zato sem te poklical sredi noči. Mahoma sem spoznal, da sem zapuščen kakor izruvano drevo in da je vse moje življenje jalovo in prazno. Kakopak, najin zakon ni bil. vzoren, in otrok v mojo veliko žalost ni bilo, a človek je imel vsaj dom in je vedel, kam spada. Imel sem tovarišico, čeprav ni bila zmerom taka, kakršno sem si jo želel, a bila je in se je šalila in čebljala z menoj in znala biti na moč Ijubeaiiva, kad3r je bila take volje. Ne, niti ene noči ne ba mogel več prebiti pod to streho, odkar sem ju videl, kako sta se pod pazduho --. Videl sem, da moram iti v hotel kakor brezdomen potnik -«- in v tam razpoloženju sem te poklical, Kristina. Si Irada name? Razumeš me, jeli da?« sSTTHtDe8C. 188 -, .r flt fl Čevljarsko Industrijsko podjetje v Ljubljani išče za takoj sledeče delavce: ENEGA ZA REZKALNI STROJ (Schnittfrass-maschine); ENEGA K STROJU ZA PETE (Absatzglas-maschine); ENEGA ZA POLIRANJE PODPLATOV; TRI DOKONČEVALCE (tiberholer); ENEGA ZA ŠIVANJE PODPLATOV; 2 ZA PRIPRAVLJANJE IN PRIBIJANJE PET; ENEGA VEŠČEGA PKIKKOJE VALCA IN ZA IZDELOVANJE VZORCEV; VEČ PREŠIVALK ZA GORNJE DELE IN ZA PRIPRAVLJANJE IN OSTALE DELAVCE, ki znajo delati na kakršenkoli čevljarski stroj. JEŠE BOG O, Cesta na Loko štev. ZNAMKE kompletno zfoirko al: posamezne partije, tudi prekomorske in pokrajinske, kupim. Ponudbe ni ogl odd. Jutra pod »Znarr.ke*. 14552-7 LJUBLJANSKI ZVON tudi posamezne knjige, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljanski Zvon« 14553-7 KAMNITO MIZO kupim. Ponudbe z navedbo velikosti na ogl. odd. Jutra pod »Okrogle« 14S32-7 PREPROGE kupi in plača zelo dobro trgovina »Ogled«, Mestni tre 3. vhod skozi vežo. 14801-7 DEŽNI PLAŠČ, svetlosiv, za močnejšo postavo, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dam-ski«. 14797-7 RADIO, prvovrstno znamko, pet- do šestcevni, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Zmerni cena«. 14779-7 KADI. vinske ali za kisanje zelia, vsake velikosti, kupim. Ponudbe z opisom materijala, mer in označbo cene na on!, odd. Jutra pod »Kadi". 14883-7 PLAŠČA z zračnicami »a kolo. brezhibna, proti protivrednosti, kupim. Dogovor 19. iunija od 19 do 21. Naslov v ogl. odd. Jutra. 14874-7 ' DAMSKO KOLO, dobro ohranjeno, kupim ali dam protivrednost. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Klasje«. 14876-7 DARILO, primerno za damo. kupim. Naslov v ogl. odd. Jutru. 14871-7 KOPALNO OBLEKO, moško, velika številka, novo ali dobro ohranjeno, kupim takoi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nada« 14865-7 ČEVLJE, nizke, št. 38-39. nove ali malo rabljene, kupim. — Slomškova 23, pritličje. 14866-7 MOŠKO KOLO novo ali dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra znamka«. 14967-7 DAMSKO KOLO lepo ohranjeno, solidno — kupim takoj. Naslov v ogl. cdd. Jutra. 14970-7 ŽENSKO KOLO najraje italijanske znamke tv.dS brez gume in šivalni fstro', r,o)Tudi n™tal«. 1503o-i srenjam«. 15171-20 MOŠKI PLAŠČ ZARADI SELITVE .z balonske svile «li sli- dno prodam staro pod. čno za močnejšo oseD<^;jetje z v*elikim inventarjem. kupim. Vprašati pri FV> Mcscčni dobiček 60.000 lir, totehn.ka. Dunajska 15. potreben kapital 300.000 lir. _____ 15040 ': Ponudbe na ogl. odd. Ju- FOTO APARATE ;tra pod >>Tako, odločen vseb vrst fotopr.bor,;ku ' 15116-20 Licica-, Retina-povece\al-| p4RCELO nike in slično stalno! ^^ ^ ^ k -m kupuje Fototehn.ka Du- t:lkoj Ponudbe na ogl. naj ska 15. lodd. Jutra pod »Zem- KOLO „ ~ ™ 1 j išče«. 14830-20 brez gume. kupim. Foto- HIio tehnika, Dunajska 15^^ |v Dev M,rijl v polJu all ^...v,, c TRDI Injeni okolici, pa tudi na šjVALNI STROJ studencu. Fužinah, šte- ,n damsko kolo, panji vasi ali kjer koli lieno, kupim RudolfFran- m u čiska, Mandelčevai ul. i. gotovini do zneska lir Sokolskim 15163-7 250.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutr.i pod >Ferdo*. 14739-20 Trnovo za mom. GUMIJ. CEV 10—15 mm, 20—25 m, za škropljenje, kupim. Ponud- PARCELO be na ogl. odd Jutra pod kupim V okolici sv. Kri-»Brezhibna«. 15169-7 ži ali Za Bežigradom. KRZNEN PLAŠČ Ponudbe na ogl. odd boliši kupim. Ponudbe na Jutra pod »Do 100.000«. ogL odd. Jutra pod »Zeio 14501-20 dobro ohranjen«. 15133-7 HI^O i m CREPPE SATINA 'dograjeno ali nedograje. črnega, kupim. Trgovina — no kupim, prevzamem Sv. Petra c. 52. 15134-7 tU(jj hl*poteko. Ponudbe POZOR KOLESARJI! kupim zračnice in plašče, tudi že obrabljene, plačam dobro ali zamenjam za dru-go kolesarsko blago. Ambrož, mehanik, Tyrševa 71. 15176-7 ELEK. ŠTEDILNIK vsaj 3 plošče na ogl. cdd Jutra pod Dobra stvar«. 14623-20 VILO kupim. Ponudbe n« ogl. odd. Jutra pod »Vrtača -Pod Rožnik«. 14664-20 PARCELO pri tramvajski postaji, Za za kuho in 2 cevi za peko menjam za hišo in dopla-(Bratrohre), kupim. Ponud-,čr:m. Ponudbe na ogl. odd. be na ogl. odd. Jutra pod:jutra poti »Zamenjava za »Kuha in peka«. 15139-7 hišo«. 14983-20 FILATELISTI! j Majhno PARCELO, Kupim nerabljena madžarska travnik, njivo ali vrt, ku- hloka Michel kat. štev. 63-' iii O-.D: nc-mškp zimmk.' 70:?— 70Cj; JLatvija 246—252. 'N«*lor v 0?1 odd. Jutra. VOLNENE TRIKO JOPICE krojaške in šiviljske volnene ter tombažne odpadke, kupujem Hrenova ulica 8. 1Wl-7 LJUBLJANSKI ZVON pim do 20.000 lir, tostran bloka. Naslov v ogl. odd. Jutra. 14893-20 HIŠO ali VILO kupim. Ponudbe prosim na ogl. odd. Jutra pod »Zapad« 14665-20 TRAVNIK več hektarjev — Vič — na- 1381 do UKI0. 1911 in 1016, prodaj najboljšemu ponudniku. Di»m in svet 1888 do 1R93 in Naslov v ogl. oddelku Jutra. 1911 zeln dobro plačam. Kniigarna Žužek, pirflm. 15089-7 ELETROMOTORJE bencinske motorje, Sachs motor 100 ccm. tudi bolj 15025-20 NAKUP m PRODAJO močnega, v vsakem stanju. NEPREMIČNIN Puharie- posreduje najhitreje ^ -m M n {dtrt kupimo. Merkur, VaiZREDNO DOBRO115" n najvestneje ter iste plačamo za stare bicikle in prevzame tudi V bicikel-gume. Merkur Pu- upravljanje: Reaiitetna pisarna ZAJEC ANDREJ Tavčarjeva ul. 10. harieva 6. 15114-7 KONVERZACIJSKI LEKSIKON (Mayer, Brockhaus), male in novejše izdaje, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Leksikon«. 15118-7 ZAVESE ...Miro, Cig>Inze.n'r^ KINO SLOGA Tel. 27-30 Visoka pesem materinske ljubezni v usodi prave žene in matere v globokem dramatičnem TOBIS-ovem filmu MOJI ŠTIRJE MLADI Kathe Ilaack, slavna gledališka igralka v glavrn vlogi, dalje John Pauls-Harding, Heinz Lausch, Gerhard Bom-bal, Bruni Lobel, Hermann Speelmans DODATEK: KULTURNI FILM »MLADINA MUZICIRA« Predstave ob: 15., 17. in 19. uri KINO UNION Telefon «8-21 Strastna ljubezen škotske kraljice in njena nesrečna usoda v monumental-nem velefilmu MARIJA STUART Žarah Leander, Willy Birgel, Axel v. Anibesser, Lotte Koch, Fr. Benfer Vsled izredne dolžine filma predstave v nedeljo ob 10.30, 14.45, 17. in 19.15! i GOSPODA I Zdi spomati 28 leto*, go-'ipodična zaradi leuil«. Le remi dopisi na ogl. odd. Jutra pod »Iskren«. 14912-25 O POSOJILIH na hiše, posestva in poro-Jtro dobite informacije: Ljubljana, Beethovnova 15, levo, pci »Jugo-luedit«. 14878-37 Za bančne in denarne posle, nakup in prodajo raznih premičnin ln nepremičnin se priporoča Al. Planinšek, LJUBLJANA, Dvofakova ulica 3/L KINO MOSTE Marika Roek v filmu krasnih plesnih revij KORA TERRY Delavnik ob 18.45, sobota ob 19.; nedelja ob 10 30, 14.30, 16.30 in 18.30 Predprodaja v nedeljo od 10. ure dalje BB2HBŽB3 15174-21a pripravno za parcelacijo, in. dustrijo ali za gramoznico.) Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodna lega«. 15064-20 VEČJI KOMPLEKS ; zemljišča v neposredni bli- sogospodinjstvo gospo brez žini Evrope, prodam zmož- družine. Naslov v oglas. Sohc^diida STAREJŠA VDOVA vzame na stanovanje in v nemu kupcu. Zemljišče je odd. Jutra. 14927-23 pozidano z večjimi stavba-: OPREMLJENI SOBI mi, drugače sestoji iz 10ibrez jj bi ^časno od-samostojnih parcel Ponudbe dala mir(>ljubni, res snažni na ogl. odd. Jutra pod strankji event. s souporabo »Samo tesni interesenti«. kuhinje. Ponudbe na ogi. TRI PARCFLE 15063"20iodd. Jutra pod »Solidno, 1K1 FAKLhLE (pametno, dostoino občeva- na lepi sončni legi, v izme- n:e!ačno upo. 15070-20 kojencu. Možnost »isluž. ENONADSTROPNO kn. Ponudbe na ogl. hišo, na prometni točki z odd. Jutra pod »Gradoe-dobro vpeljano gostilno — no podjetje«. 15158 23 prod.im. Ponudbe na ogl. SOBO odd. Jutra pod »Lepa sta- 1—2 tudi za pisarno, od-novanja«. 15069-20 Ham v sredini mesta. Na- ENODRUŽINSKO HIŠO slov s 3-sobnim stanovanjem in lepo verando ter lepim vrtom, prodam za 420.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoi pri tramvaju«. 15068-20 OPREMLJENO SOBO LEPO PARCELO išče gospodični s stolno v velikosti 730 kv. m, le- službo Ponudbe na ogl. žečo <>b Ciril-Metodovi ul., odd. Jutra pod tJr.^d-prodain po ugodni ceni ali niča«. 14770-23a pa zameniam za parcelo za MALO SOBICO, Bežigradom ali pa za hišo kabinet, skromno opremljen, na severni strani. Ponudbe išče ves dan odsotm uradna og!. odd. Jutra nod nik za 1. julij. Ponudbe z »Tudi za trgovca«. 15067-20 navedbo cene na ogl. odd. fljSŽlffliiŽ^Jl^ Jutra »Centrum« '■pSMiSfrr* m&kšE&S nr^prosto opremljeno, v STANOVANJE V.tero bi smel., posta za družino brez majhnih Viti štedilnik išče m r otrok nujno potrebujem. m g0 pa. Ponudbe na opremljeno ali ne, kjer ogl. odd. Jutra p d >Na koli znotraj bloka Pla- periferiji-. 14510 23a OPREMLJENO SOBO iščem za takoj ali pozne je. Ponudbe na ogl oda • 1944«. 14565-23a Jutra pod DVE SOBI čam dobro. Ponudbe ni og! odd. Jutra pod »Nujno« 14855-21a MESTO HIŠNIKA! Zaradi prevelike zasebne zaposlitve ne morem vršiti dela hišnika, zato zamenjam stanovanje pioti plačilu. Po. opremljeni, s uporabo nudbe na ogl. odd. Jutra kuhinje in plina. Išče pod »Dvosobno stanovanje« tričlanska družin«. Po-14784-21 STANOVANJE 2-sobno. mansardno, za. menjam tudi za pro- nudbe na ogl. cdd Jutra pod »Domačen« 1460fv23a KOT SOSTANOVALEC storno enasobno. Naslov j|;em prodor kjer koli. v ogl. odd. Jutra 15148 21 PARCELO v velikosti 1250 kv. m, na lepi sončni legi, prodam Arnika cveije po 160 lir za kv. m. Par- Bezgovo cvetje cela je za graditev vile ali Kamilica cvetje v industrijske namene. Po- Borovnica list nudbe na ogl. odd. Jutra Borovni&i jagodt pod »3 minute od tramva- | Jagoda list ja«. 15078-20 Lapuhov list ZEMLJIŠČE j Trpotec list za Bežigradom, v bližini Li-;Kopriva list varske ulice v izmeri 1200 Robida list ♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦»♦»»»»»♦♦»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦M KUPUJEMO m NAJBOLJŠE PLAČAMO posušeno in sveže: Lipovo cvetje kv. m, ki po parcelaciji tvo ri samostojno parcelo, prodam po 600 lit za kv. m. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostoina parcela«. 15077-20 LEPO PARCELO v Rožni dolini, prodam za 150.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sončen kraj«. 15076-20 PARCELO ob Tržaški cesti ob neposredni bližini ure za zidavo visoke stavbe, prodam za 800.000 lir. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Trgovska hiša«. 15073-20 Malina Ist Melesa list češnje ve prelje Kumna seme Gozdni koren Baldrijan koren KompaVa koren Kolmež koren Sladke koreninic« Milnic« koren Srčna moi koren C korija koren Tavžent rože št. Janžove rože Sv. Bcnsditka rože Urhovke rastlina Gl'idišnik rastlina Zlita drozga rastlina Materna dušic« rastlina M-ijarnn rastlina Prvenec rastlina Timijan rastlina Peteršil rastlina Dobra misel rastlina SetraJ rastlina Krhlikovo lubje Divji oreh lubje Hrastovo lubje kakor tudi vse ostale vrste zdravilnih in dišavnih zelišč Vse v ".: povrtnine ln gobe vseh užitnih vrst Prevze mamo dnevno od 9. do 12. in od 14. do 18. ure v skladišču »A L P A« hranilni proizvodi, Ljubljana, Vidovdanska cesta 18. Stalna služba, pokomina. Ponudbe s polnim naslovom na ogl. odd. Jutra pod »Sreča 1944«. l4885-23a SOBO. s posebnim vhodom, po možnosti s hrano, išče gospodična. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Redna plačnica«. l4?73-23a OPREMLJENO SOBO ali prazno, s posebnim vhodom. iščeta gospodični, ves dan odsotni s 1. tuli'em v središču mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nujno«. 14980-23a Preprosto OPREMLJENO sobo ali kabinet išče mirna gospodična, ves dan odsotna, za 1. julij v Šiški ali za Bežigradom. Ponudbe prosim na ogl. odd. Jutra pod »Točna plačnica«. 14939 23a OPREMLJENO SOBO z eno ali dvema posteljama, v središču mesta, iščeta dve gospodični za 1. julij. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirni gospo dični«. l4902-23a Lepo opremljeno SOBO s posebnim vhodom, v središču ali bližini, išče samski gosood. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prijeten dom«. 14923-23a SREČO V ZAKONU bo imel vsak moški, ki se bo ravnal po navodilih »Zlate knjige mladeniča in mola«. Dobi se povsod. 14908-37 PROŠNJE za potovalne propustnice, nakupna dovolila, druge vloge ic vse informacije: Komercijalna pisarna Zaje Lojze. Gledališka 7. 14996-37 GOSPODA, ki se je zgLasil v četrtek popoldan ter pustil rabljene polčevlje pol ure pri nas, prosim, da se zglasi ponovno in prinese čevlje s seboj, ker jih takoj vzamem in plačam. Fiorjanska 13/IH, desno, zadnja vrata pozvoniti. 14895-37 ZLATO ZAPESTNICO sem izgubila od cerkve sv. j Jurija na Stožicah do Tur-jneneve 24. Najditelj se prosi, da jo proti nagradi odda v župnišču na Ježici ali v ogl. odd. Jutra. 14813-37 PREDICA, ki bi s predi a 4 kg oprane domače volne, naj javi svoj naslov na ogl. odd. Jut*i pod »Predica«. 14691-37 SVOJCE inž. Janka Lapaineia, zaposlenega pri Kosovskem rudniku v Srbiji, prosim, da se javijo Živojinu Stoianoviču, šola na Ledini, soba 63. 14690-37 DEBELIN reliln: nrašek is živino, hitro OPREMLJENO SOBO išče starejši gospod za . 1. julij. Posteljno perilo debeli m omssti vase trašn-e ima sam. Ponudbe na ogl. ter jih iefioafn« von, e kužnih odd. Jutra pod »Siguren bolezni. Debeln Lir 10. Pr> plačnik«. 14901 -23a PiOlajale.i popust! Meluje le-OPRLMLJENO SOBO, I kama Mr. Bnhovec. L "b! ana s posebnim vhodom, iščem. J-396-37 Ponudbe na ogl. odd. Jutra BENZIN-MOTOR pod »Soliden in točen plač nik«. 14921-23a OPREMLJENO SOBICO jžakova 8 ! 6.5 PS. ugodno prodam. R. Raznožnik, Ljubljana, Pra- 15165-37 UPOKOJENEC ie pozabil klobuk na Rožniku pod grmom. Pošten najditelj nai ga odda prot' nagradi 150 lir. Delavski dom, soba 28/11. 15138-37 ali kabinet išče mirna gospodična. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Center«. 14705-23a Opremljeno SOBICO, skromno, iščeta dve gospo-1 dični. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Ves -dan odsotni«. 1479t-23a OPREMLJENO SOBO s štedilnikom ali istega zvečer v souporabo iščeta brata železničarja (ev. za julij). Na željo pripravljena v prostem času opravljati primerno delo pri gospodarstvu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna želer.ni-čaria«. l4684-23a OPREMLJENO SOBO lepo. sejari>.7no, iSf« uradnik. Ponudb« na ngl nd.lelek Jubu pod > Mirni dom«. opremljeno 5=obo mavčne strope sončno. iAče mirn.1 go- umetni marmor f-podčna za takoj ali s 1. juHiem. Naslov v ornamentne okraske Ogl. odd. Jutra15043.23al izvršuje ln popravlja /S iTmima go-| LUDOVIK KRULC spodična. Ponudbe na ogl. Stepanjska cesta Št. 8 odd. Jutra pod »Mirna go-: spodična«. 15141-23a ♦«♦♦♦♦»♦»♦♦♦»♦»♦»♦•>« Vse denarne in trgovske posle izvršim hitro. to*no ln coPdno Priporoča se: RUDOLF ZORE, LJUBLJANA, Gledališka ulica 12 Tel. 38-10 Fasade m ter 2 B 5 1 STAREJSI GOSPOD želi v svrho ženitve zna. nja s samostojno go.«po. d'njo. Resne ponudbe s polnim naslovom na ogl. odd. Jutra pod »Skupno gospodinjstvo«. 14764-25 2EI.IM SPOZNATI gospodično, stiro 20 do 24 let zaradi ženitve. Sa. mo resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Skupno življenje«. 15160-6 ; GOSPODIČNO !. _ ... , ,t ali vdovo želim spoznati m FraiiC^aUSKa It radi ženitve. Katera bi zna- gMHBMHBHMBBi la ljubiti blago moško srce, _ srednje starosti. Ponudbe ——--- na ogl. odd. Jutra pod »Srečna bodočnost«. 14981-25 Samostojen OBRTNIK, sam, star 47 let, želi poznanstvo s trgovsko naobra-ženo gospodično ali vdovo v starosti 30 do 38 let. za-radi ženitve. Ne iščem imetja. Važnost polagam na skromnost in da mi bo zvesta tovarišica, tudi če pri- ! deio težkoče. Dopisi na j ogl. odd. Jutra pod »Sreča družini« 14938-25 I VDOVA | "_ sred-"ih let. s samostojno .. obrtjo, želi V svrho možitve Frevodi, prošnje, pre- Nov .uslov: Frančiškanska ul. 3. poznanstvo z drž. u^lužben. pisi, ce m od 3S—40 let. Slika za i želena. Diskrecija častna za-1 deva. D"pisi na ogl. odd. I Jutra pod »Dobra partiia«. '4676-25 I MLAJŠI GOSPOD, lepega značaia, obrtnik, v drž.-vni službi, želi spoznati sebi primerno družico zaradi ženitve. Prednost imajo obrtriice z lastnim stanova njem. Ml.vše vdove niso izključene. Ceni. dopisi z opj. som razmer in polnim naslovom ter s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Iščem srečo«. 14645-25 razm nože vanja, informacije »SERVIS BIRO«, šelenburgova ulica 4 telefon št. 2109 „PBSEST" reaiitetna pisarna, družba z o. z., Ljubljana, Miklošičeva c. 4-II, opozorilo! nosreduie • Da bo oddih na vrtu ali v naravi še oolj prijeten, pri prodaji. nakupu in si pomagamo z lepo r r r godbo. Nove plošče z zamenjavi nepremic-rrodernimi šlagerjl ln . ... f_x_,„ . „„ gramofon, pa izposoja | ni" ™tro, točno in so- proti mali odškodnini Udno. J-393-I tvrdka »Everest« v Prešernovi ulici 44 J-398 37 LASTNIKI GLASOVIRJEV Posluiuite se telefonske šte vilke 39-23, ki pokliče {peci'elno tvrdko za ugla še vama tet popravila glaso viriev in haimoniiev lurisek. Zrimskega 7/H., Liubliana 1-337-37 VAŠE ROKAVICE in usniene čevlie, »se 12 delke iz usma barvamo io semiš čevlje čistimo po najnižu ceni. Džemal Hai-rula. Mestni trR 11. T-340-N 37 č i t a j t e pazljivo oglase ..JUTRA" Ne samo Snovanja, temveč tudi stop* nišča in hodniki morajo biti zatemnjeni, ker v slučaja alarma ponoči sicer ne morete in ne smete niti za trenutek osvetliti stopnišča. Kako nerodno je hoditi po temnih stopnicah in hodnikih, ste gotovo že tudi sami skusili, ge mnogo bolj pa se to občuti v naglici in nervozi, ko vsakdo hiti, da je čimprej v zaklonišču. DAS DEUTSCHE ROTE KREUZ Sonderbereitsschaft »Alpenland. suent drin. gend einen geiernten Koch. Personliche Vor-stellung in der Diensv stelle des Deutschen Ro. ten Kreuzes, Sonderbereitsschaft »Alpenland« ln Laibich. Metelkova ol. 7. Telefon 45-56 NEMŠKI RDEČI KRIZ (posebni oddelek) »Al. penland« nujno išče iz-učenega kuharja. Predstavi naj se osebno v piscrni nemškega Rdečega Križa, posebni oddelek »Alpenland« v Ljubljani, Metelkova ul. 7, telefon 45-56. UGODNA PRILIKA ZAMENJAM VEČJE STANOVANJE prav blizu centra za 3 do 5 sobno v strogem centru in plačam selitev in odškodnino. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »ZAMENA«. J-999-I Za vedno nas je zapustil naš || preljubi mož, oče, brat, svak in stric, gospod NIKDLA Pogreb bo v ponedeljek, 19. t. m. ob pol 3. uri z žal, kapele sv. Andreja, k Sv. Križu. Ljubljana, Trogir, Split, 17. junija 1944. Globoko žalujoči: TINCA, žena; MIHKO in EDA, otroka; JELA, sestra, MATE, brat; DUŠAN VOJVODIC, svak; in ostalo sorodstvo. f Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjam, da je danes po dolgem trpljenju preminula naša predraga mama, stara mama, teta, sestrična in tašča, gospa ■H IU Pogreb bo v nedeljo 18. t. m. ob 4. uri popoldne z žal, kapele sv. Petra, k Sv. Križu. Ljubljana, Ussel (Francija), dne 17. junija 1944. m 1 Žalujoča hčerka SIDONIJA JERAS £ in ostalo sorodstvo ■M ZAHVALA Vsem, ki ste nam v bolezni naše ljubljene mame Magafna Ivanke kakorkoli pomagali, jo spremili na njeni zadnji poti, ji poklonili toliko cvetja ter z nami v naši boli sočustvovali, se najiskreneje zahvaljujemo. Prav posebno zahvalo pa smo dolžni g. primariju dr. Merčunu za njegovo nepoplačljivo prizadevanje, da nam jo čim dalje ohrani pri življenju. Lepa hvala vsem čč. sestram usmiljenkam, posebno pa č. sestri Vendelini, ki je nam in mami ljubeče stala ob strani v zadnjih urah njenega življenja. Sv. maša zadušnica se bo brala v cerkvi sv. Petra v ponedeljek, dne 19. junija 1943 ob 7. uru Ljubljana, dne 17. junija 1944. Družine: MAGAJNA, ING. PEHAM ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob bridki izgubi naše ljubljene NETKE Prisrčna zahvala vsem, ki so ji poklonili cvetje, njen spomin počastili z dobrimi deli in jo spremili do njenega zadnjega tuzem-skega doma. Posebno se še zahvaljujemo čč. duhovščini za vso duhovno tolažbo in g. zdravniku za vso telesno pomoč v njeni dolgotrajni in težki bolezni. Vsem Bog plačaj. Sveta maša za blagopokojno Netko se bo darovala v petek 23. t. m. ob 7. in %8. uri v župni cerkvi sv. Petra in v petek 30. t. m. ob 8. uri pri glavnem oltarju v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, dne 18. junija 1944. WE S SNE RJE VI Scbriftleiter * Urejuje: Davorin Ravljen — Fiir das Ronsortium »Jutro« als Verlag • Za konzorcij »Jutra« kot izdajatelja: Stanko Virant _ Pttr »Narodna tiskarna A. G.« als Drnckstelie — Za »Narodno tiskarno d. d.« kot tiskarnarja: Fran Jeran — Fiir den InseratenteU verantvvortlicb - Za inseratnl oddelek odgovarja: Ljubo mir Volčič